ZETALSKE NOVICE
ça
■U
0) >M
O CL ü CL (D C (D >o J2 ü tu
o
CL
GLASILO OBČINE ZETALE
OKTOBER 2022
LETNIK 22
JESENSKI ŽIV ŽAV V VRTCU ŽETALE
Po poletju sledi jesen, za vsakega drugačna, a vendar tudi neponovljiva izkušnja, polna občutkov in spominov, ki jo doživi vsak, ko prvič prestopi prag vrtca, šole ali službe. Tako smo se septembra ponovno vrnili v ritem pred počitnicami in v vrtcu pričeli z uvajalnim obdobjem, nekateri otroci so prag vrtca prestopili prvič, nekateri so zamenjali igralnico, vzgojiteljici, prijatelje.
Vsi skupaj pa smo se hitro privadili novemu ritmu in se polni pričakovanj podali novim izzivom naproti. Tako nas je v vrtcu že obiskala medicinska sestra iz zdravstvenega doma Ptuj in nam predstavila svoj poklic, otroci so lahko rokovali in se pobliže spoznali z rekviziti, ki jih uporablja pri svojem delu. Prav tako nas je obiskala »zobna sestra«, ki nas je preko pravljice ozavestila o pomembnosti ter pravilnem in rednem umivanju zob. Obiskali smo bibliobus in si izposodili knjige z jesensko tematiko, vrtec pa odeli z jesenskimi dekoracijami in pozdravili prvi jesenski dan, ter se spoznali z značilnostmi le tega. Na terasi vrtca smo zbrali jesenske pridelke, katere so otroci prinašali od doma in se preko igre spoznali z različnimi kmečkimi opravili, kot so ličkanje in luščenje koruze, trebljenje buč itd. Otroci so pri tem zelo uživali ter si pridobivali nova znanja in izkušnje. Ker pa se nam zdi zelo pomembno, da se otroci veliko gibljejo in si na tak način krepijo svoj imunski sistem ter skrbijo za svoje zdravje, smo se veliko gibali na svežem zraku, udeležili smo se množičnega teka, otroci zelene igralnice pa so se v sklopu projekta Mali sonček odpravili na 1. pohod k vodnemu zajetju in se hkrati poučili o pomembnosti vode za naše življenje, kar je tudi glavna tema letošnjega projekta Kulturne dediščine, v katerem sodeluje naš vrtec.
Kolektiv Vrtca Žetale
2	Žetalske novice
Sprehod po vsebini

Vrtec Dober dan Županov uvodnik
Aktivnost Občnega sveta Občine Žetale
Varna vožnja in delo s traktorjem in traktorskimi priključki
Gasilec
»Pri Mariji Snežni zvoni« Prelepa Savinjska dolina Pogovor
Srne in srnjaki ponovno tekli po Nadolah Ljubiteljska kultura
Junijsko romanje
Župnija Žetale poletje - jesen 2022 Žetalski krampusi aktivni tudi pred zimskim časom Pohod in žetalančev piknik 2022
Utrinski strokovne ekskurzije v organizaciji SK Žetalanec Goriška Brda in slastne češnje Kožuha nje
Dejavnosti OOR Žetale v letu 2022 Pri ge. Veroniki Furman Utrinki s trgatve Od tu in tam
OŠ Žetale
22. Gozdarski praznik
Mv
2
4
5
6 - 7 8
9 - 11 12 - 14
14	- 15
15	- 17
18 19
19	- 20
20	- 21 21 22
22 - 23 \
23
24
24 - 26 26 27 27
28 - 35 36
Javno GLASILO »ŽETALSKENOVICE«, št. 81, OKTOBER 2022,
Izdajatelj: Občina Žetale, Naslov Uredništva: Žetale 4,2287 Žetale, urednlstvo.zetale@gmall.com
Odgovorna urednica: Marija KRUŠIČ, Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO,
Toni BUTOLEN, Jože KRIVEC
Lektorica: Mojca KOPŠE, Marija KRUŠIČ
Prelom in tisk: Tiskarna Silveco, PE Stegne., Oktober 2022
Naklada: 500 izvodov
Javno glasilo »ŽETALSKE NOVICE« je na podlagi odločbe Ministrstva za kultuo RS štev.: 006 - 24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767.
DOBER DAN
Lepo pozdravljeni spoštovani občani in občanke naše občine. Čas nezadržno briše dneve označene v koledarju, že se izteka september in prihaja čas občinskega praznika, je 23. po vrsti, spremlja ga kostanjev piknik, ki zabeležuje tri desetletja, v katera so vpisane lepe slovenske besede v pesmi, plesu, dramatizacijah, druženju in doživljanju barvitih jesenskih dni. Za opis poletnega časa so najpogostejše besede: vročina do 35° CELZIJA, ponekod močni nalivi, veter, ki je razkrival strehe, podiral drevesa, razplamtel požar, ki je divjal na Primorskem in Notranjskem, neurja so vzela več življenj, upostošena je bila narava, prostovoljci in gasilci so bili aktivni na vseh naših področjih. Zaživela so druženja, izoblikovala se je nova vlada, ki je preživela že več kot sto dni vladanja; napovedujejo draginjo, bližajo se težki časi, pravijo, da nam grozi lakota. Če ne bo kljubovala narava s svojo ujmo, bo še marsikdo pridelal toliko na svoji zemlji, da bo imel za preživetje. Bojimo se lahko samo tiste hitre okužbe - bolezni COVID 19 - in življenje bi prišlo počasi v tradicionalne tirnice dogodkov. Veselo je pogledati na hrib, kjer nas čaka naša dvorana, kliče po kulturi. Moški in ženski pevski zbor jo že izvajata, pogrešamo nastope društev iz drugih krajev, a upamo, da se bo vse tiho prikradlo v naše življenje. Člani društev naše občine se družijo, izvedli so zanimive izlete po naši Sloveniji.
V	naši kulturni dvorani beležimo kot zadnjo kulturno prireditev EKS-TEMPORE 2022. Nagledali smo se različnih slik z motivi pokrajine in ljudi.
V	dvorani je zazvenela lepa pesem, v druženju smo začutili enak čas kot pred COVIDOM.
Razgibano je bilo tudi športno področje, le v tekmi s košarko ni bilo sreče za ponovljiv uspeh.
Če srečaš človeka, ki si nabira moči v naravi, ti v pogovoru reče: »Samo, da bi bili zdravi.« In takrat misel nanese na iztekajoči september, ki označuje mesec boja proti ALZHEIMERJEVI bolezni. Mnogokrat sem že napisala, da je vsak dan v mesecu namenjen nekemu spominu, prihaja dan, ko se bomo srečali v naši kulturni dvorani ob občinskem prazniku, pregledali uspehe, ki beležijo leto 2022. Lepo je, da smo občani složni in vsi strmimo k razvoju, uspehu, znanju; naša mladina je temu dokaz, saj si nabira že poldrugi mesec v hiši učenosti, ki je stara že 22 let. Spoštovani občani in občanke, ostanite zdravi in pripravite se na čas, ki je ob jutrih obdan z meglo, mrazom, a prišli bodo časi, ko je narava ponovno živahna v svoji zeleni opravi. V imenu Uredniškega odbora lepo pozdravljeni z željo, da bi v svetu zavladal mir, da bi utihnila grožnja z jedrsko energijo, da bi živeli v slogi, preberite 81. številko ŽETALSKIH novic in kmalu pride čas za novo številko našega glasila.
Lep pozdrav v imenu UREDNIŠKEGA odbora odgovorna urednica M. K.
Čestitka o6čankam in o6čanom naše OBČINE ŽETALE 06 23. o6čins£em prazniku.
VIRUS se je začasno umiriC, izsušena zemlja se je napiCa najpomembnejše tekočine za življenje, poljski pridefki 6odo počasi pospravljeni, primerno smo se oskrbeti za zimski čas in prav je, da se podružimo o6 23. o6činskem prazniku. Aktivno pospremite dogodke o6 o6činskem praznovanju, ostanite zdravi in lepo pozdravljeni v imenu: župana, O6činskega sveta, O6činske uprave in Uredniškega od6ora Žetalskih novic.
4
ŽUPANOV UVODNIK
NOVE RAZSEZNOSTI KRIZE
Ko se je pozimi začela nesmiselna vi v trenutku, ko si še vedno nismo upali, da bo prevladal razum in bodo sprte strani sedle za pogžjalsk največjih držav, v 21. stoletjia vendarl reševali s prelivanjem krvi. Žal smo
na v Ukrajini, ki je temeljito posegla v življer zmogli od dve letne agonije s Covidom, sr 'ojna hitro končana. Upali smo, da bo orožje utih mizo. Upali smo, da je človeštvo, oziroma da so voditelji toliko zreli, da medsebojnih sporov ne bodo v nedogled ;e motili. V neslutenem razmahu znanosti in tehnologije
je človek v svojih ravnanjih ostal na istem, kot pred tisočletji.
V globalizaciji se seveda vsaka kriza dotakne vseh in ne samo tistih, ki so neposredno vpleteni. Vojna v Ukrajini je dramatično poslabšala razmere v vsej Evropi. Energetska kriza, drastično povečanje cen vsem dobrinam, preteče pomanjkanje energentov v prihajajoči zimi in posledično usihanje proizvodnje, vse več ljudi po celotni Evropi peha v revščino in pomanjkanje.
Toliko opevani trg na katerega prisega liberalni kapitalizem se je v Evropi sesul. Pokazalo se je, da cen v resnici niso poslale v nebo vojna in težave v dobavni verigi, temveč odločitve in manipulacije multinacionalk in nacionalk trgovcev s plinom, elektriko, žitom in nafto, ki kujejo astronomske dobičke, na kar opozarja celo generalni sekretar združenih narodov in poziva nacionalne vlade naj ukrepajo. Jasno je, da v vsaka kriza najhuje prizadene najrevnejše. To velja tako za posameznike, kakor skupnosti.
Ne glede na najvišjo povprečnino, ki jo ima občina letos je draginja investicije prepolovila. Kako bo v prihodnje je težko napovedovati. Vsekakor pa bo bodoči razvoj občine odvisen od možnosti črpanja evropskih sredstev. Občina je na to pripravljena in ima na zalogi vrsto projektov, vendar še vedno ni jasno s katerimi se bomo lahko potegovali za evropska sredstva.
V takšni situaciji moramo biti zadovoljni s tem kar smo dosegli. Ker letos po treh letih ponovno praznujemo občinski praznik v neokrnjeni obliki je prav, da se ozremo na celoten štiriletni mandat.
Osnovno skrb smo posvečali modernizaciji in tekočemu urejanju občinskih cest. V teh štirih letih smo modernizirali 21 odsekov občinskih cest v skupni dolžini približno 9 km in za to porabili približno 1050.000 evrov in jih večino odmerili. Vsako leto smo za urejanje in vzdrževanje občinski cest namenili približno 200.000 evrov, iz sredstev LAS Haloze smo obnovili smo Pušnikovo domačijo v višini 75.000 evrov, sanirali smo plaz Ledinca za kar smo porabili 120.000 evrov, večinsko smo financirali nabavo novega gasilskega vozila v višini 300.000 evrov, skupaj z ostalimi haloškimi občinami smo razvijali turistične produkte Haloz. Veliko truda in sredstev smo vložili v pripravo sprememb OPN, ki je v zaključni fazi. Vse to so za našo občino velike pridobitve in velika sredstva, jasno pa je, da bi si vsi skupaj želeli več, vendar smo bili v tej evropski perspektivi, kot sem že večkrat poudarjal prikrajšani za črpanje evropskih sredstev, ker so bili pogoji takšni, da se nismo mogli prijavljati.
Seveda pa smo skrbeli za vse ostalo, kar mora občina financirati: predšolsko vzgojo, materialne stroške šole, ločeno poučevanje
predmetov na šoli, šolske prevoze, varstvo starejših občanov, financiranje društev.....in se trudili, da je življenje v občini vseeno na
dokaj visokem nivoju.
Upam, da je vsaj zdravstvena kriza v upadanju in bo v bodoče društveno življenje ponovno zaživelo na prejšnjem nivoju. Vsem občankam in občanom čestitam ob občinskem prazniku in vas vabim, da se prireditev udeležite v čim večjem številu.
Vaš župan
5	Žetalske novice

AKTIVNOSTI OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽETALE
Občinski svet Občine Žetale je v obdobju od prejšnje izdaje Žetalskih novic zasedal na kar na dveh rednih sejah; 16. in 17. redni seji, dveh izrednih in eni dopisni seji. 16. redna seja je potekala, dne 16. maja 2022, kjer so člani Občinskega sveta obravnavali naslednje vsebinske točke;
•	Obravnava in potrditev Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Žetale-prva obravnava
•	Obravnava in potrditev Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Žetale za leto 2022 (Rebalans I)
•	Obravnava in potrditev Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Žetale- skrajšan postopek
•	Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v enoti vrtec Žetale in rezervaciji v programih predšolske vzgoje v javnih vrtcih ter sistemizaciji delovnih mest v enoti vrtec Žetale
•	Obravnava in potrditev Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj-skrajšan postopek.
Na tej seji je bil v prvem branju, s strani zunanje poročevalke predstavljen predlog Odloka o komunalnem prispevku, saj občina Žetale do sedaj tega področja še ni imela urejenega. S 1. 6. 2022 so začele veljati spremembe Zakona o urejanju prostora (ZUreP 3), ki nas je enostavno prisilil, da začnemo z zaračunavanjem komunalnega prispevka na podlagi svojega internega akta, v nasprotnem primeru bi morali upoštevati državni pravilnik, kjer pa je navedena dajatev ovrednotena zelo visoko.
Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo je opredeljen kot prispevek za obremenitev obstoječe komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo pa je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na obstoječo komunalno opremo ali ki povečuje zmogljivost objekta ali spreminja njegovo namembnost. Svetniki so na tej seji predlagali spremembo odloka in sicer, da se upošteva olajšava za gradnjo pomožnih kmetijskih objektov in pri gradnji turističnih objektov z nastanitvenimi kapacitetami in predlagali 30 % plačilo komunalnega prispevka za gradnjo tovrstnih objektov.
Na tej seji je bil predlagan tudi Rebalans proračuna I, ki je bil sprejet na 14. redni seji 22. 12. 2022, saj je bilo potrebno uskladiti določene spremembe na prihodkovni in odhodkovni strani proračuna. Šlo je za manjše spremembe, in sicer so se prihodki povečali iz 1,776.445 EUR na 1,831.640 EUR prav tako so se povečali odhodki iz 1,656.664 EUR na 1,791,468 EUR. Občinski svet Občine Žetale je pod naslednjo točko dnevnega reda sprejel Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v Enoti vrtec Žetale in rezervacij v programih predšolske vzgoje v javnih vrtcih, in sicer:
—	prvo starostno obdobje - starostno homogen oddelek: 556,29 €/mesec
—	prvo in drugo starostno obdobje - starostno kombiniran oddelek: 514,89 €/mesec
—	drugo starostno obdobje - starostno heterogen oddelek: 446,15 €/mesec.
Navedene cene so se začele uporabljati z novim šolskim letom 1. 9. 2022.
Obravnavani sta še bili dve točki s podobno vsebino, saj je bilo potrebno uskladiti Odloke s področja vzgoje in izobraževanja v skladu s spremembo Zakona o šolstvu. Gre za manjše spremembe, predvsem v zvezi s spremembo sestave svetov zavodov.
Vse točke dnevnega reda na tej seji so bile konstruktivno obravnavane in soglasno sprejete s strani vseh svetnikov. Na naslednji redni seji - 17., ki je potekala, dne 20. junija 2022 so svetniki obravnavali in glasovali o naslednjih vsebinah;
•	Obravnava in potrditev Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Žetale-druga obravnava
•	Obravnava in potrditev Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Občine Žetale-prva obravnava
•	Obravnava in potrditev Odloka o lokalnih turističnih vodnikih na območju občin Majšperk, Žetale, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč, Gorišnica in Videm-prva obravnava
•	Odvzem statusa javnega dobra na nepremičnini št. 1516/1 k.o. (498) Kočice
Ta seja je bila sklicana predvsem zaradi potrditve Odloka o komunalnem prispevku, ki se ja na prejšnji seji obravnaval v prvem branju. Predlagana sprememba glede olajšave plačila komunalnega prispevka za pomožne kmetijske objekte in hotelske nastanitvene objekte je bila upoštevana. Nadaljnjih predlogov glede dopolnitev ali sprememb odloka ni bilo. V nadaljevanju se je na tej seji obravnaval Odlok o zavetišču za zapuščene živali, tudi to vsebino so svetniki obravnavali zaradi spremembe zakona, ki nas je enostavno prisilila, da uredimo tudi to področje. Zakon o zaščiti živali v 27. členu namreč določa: »Zapuščenim živalim se zagotovi pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču. Zagotovitev zavetišča je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Imetnik zavetišča je lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje.« Nekih pripomb in dopolnitev svetniki na predlagano vsebino odloka niso imeli, so pa predlagali, da se obravnava v dveh branjih. Tako se bo naveden odlok v drugem branju obravnaval na naslednji seji. Lokalno turistično vodenje določa Zakon o spodbujanju razvoja turizma. Na podlagi navedenega je ureditev vodenja na določenem turističnem območju zaupana lokalni skupnosti in je v pristojnosti občine. Tako lahko občine na določenem turističnem območju z odlokom določijo izvajanje naslednjih aktivnosti: priprava programa turističnega vodenja na turističnem območju, ki obsega specifična znanja,
določitev pogojev za opravljanje lokalne turistične vodniške službe (usposabljanje, pridobitev licenc, vodniške izkaznice...), vodenje registra lokalnih turističnih vodnikov in ostale aktivnosti. Turistični vodnik za turistično območje lahko začne z opravljanjem dejavnosti turističnega
vodenja na turističnem območju, ko izpolni pogoje, ki jih predpišejo občine na turističnem
območju. V tem primeru pridobi naziv »Lokalni turistični vodnik območja (ime območja). S tem namenom smo se z ostalimi občinami odločili, za pripravo in oblikovanje skupnega Odloka o turističnih vodnikih, ki se je obravnaval na tej seji pod predzadnjo vsebinsko točko. Svetniki nanj niso podali nobenih sprememb oz. pripomb, ampak so sprejeli sklep, da se obravnava v dveh branjih, torej nadaljnja obravnava poteka na naslednji seji.
Pod zadnjo vsebinsko točko predmetne seje so svetniki obravnavali že znano vsebino, izzvzem zemljišča iz javnega dobra. Ker z javnim dobrim ni dovoljeno razpolagati, je potrebno pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe zgoraj navedeni parceli odvzeti status javnega dobra, kar se, v skladu z 260. členom Zakona o urejanju prostora opravi smiselno po postopku iz 262. člena ZUreP-3. Tako status javnega dobra lokalnega pomena preneha z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa
Žetalske novice
6
občinskega sveta po uradni dolžnosti izda občinska uprava. Občinski svet sprejme sklep na predlog župana. Predlogu se priložijo navedba pravne podlage, ki določa, da se lahko zemljišču, objektu ali njegovemu delu odvzame status grajenega javnega dobra, uporabno dovoljenje, kadar je to predpisano, in izpis iz katastra nepremičnin ali katastra gospodarske javne infrastrukture. Sklep o izzvzemu zemljišča iz javnega dobra je bil soglasno sprejet.
Med tem časom sta potekali dve izredni seji, ki sta bili sklicani zaradi nujnih zadev in ni bilo pogojev za sklic redne seje; 10 izredna je bila 8. avgusta 2022, ki je obravnavala dve točki:
•	Obravnava in potrditev Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) - izvedba zemeljskega plazu na JP 741361 Peklača-Prevoršek pri Korez, Kočice 32
•	Obravnava in potrditev Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Žetale za leto 2022 (Rebalans II).
Obe točki dnevnega reda se nanašata na sanacijo zemeljskega plazu Peklača-Prevoršek v Kočicah. Zaradi pridobitve sredstev iz Ministrstva za okolje in prostor je bilo potrebno pripraviti Dokument identifikacije investicijskega projekta in naveden projekt uvrstiti v proračun občine. Predračunska vrednost projekta je nekaj manj kot 28.000 EUR. Oba točki sta bili, s strani svetnikov soglasno potrjeni.
11. izredna seja pa je bila sklicana zaradi Potrditve razpisa za podelitev občinskih priznanj za leto 2022 in je potekala 12. septembra 2022.
Na podlagi Odloka o istovetnostnih simbolih Občine Žetale ima namreč občinski svet funkcijo komisije za odlikovanje in priznanja, zato je pristojen tudi za objavo razpisa za podelitev priznanj Občine Žetale.
Občinski svet je na tej seji sprejel, da se bodo predlogi za podelitev naslednjih priznanj:
—	Zlata plaketa Občine Žetale - podeli se ena plaketa in
—	Priznanje Občine Žetale - podelijo se tri priznanja
zbirali do 26. septembra 2022 do 12. ure. Priznanja bodo podeljena na osrednji prireditvi ob 23. občinskem prazniku. 5. dopisna seja pa je potrjevala Volilno komisijo Občine Žetale. Obstoječi Volilni komisiji je potekel štiri letni mandat, zato je Občina Žetale na svoji spletni strani pozvala politične stranke in druge organizacije občanov v občini ter občane Občine Žetale k posredovanju predlogov za imenovanje predsednika ter članov Občinske volilne komisije Občine Žetale in njihovih namestnikov. Občinsko volilno komisijo na podlagi določb Zakona o lokalnih volitvah, imenuje občinski svet za štiri leta. Na podlagi 35. člena ZLV občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki. Predsednik volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov. Ostali člani volilne komisije in njihovi namestniki se imenujejo po predlogih političnih strank, drugih organizacij občanov v občini ter občanov. Pristojnosti občinske volilne komisije so določene v 41. členu ZLV, kjer je med drugim določeno, da občinska volilna komisija skrbi za zakonitost volitev v občinski svet, potrjuje posamične kandidature oz. liste kandidatov ter sestavlja sezname le-teh, določa volišča, imenuje volilne odbore, ugotavlja in razglasi rezultate, opravlja in vodi neposredno tehnično delo in druge naloge določene z zakonom. Občinsko volilno komisijo skladno z določbami ZLV in Statuta Občine Žetale imenuje Občinski svet Občine Žetale na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na svoji 1. izredni seji, ki je bila 29. 8. 2022, obravnavala prispele predloge
za imenovanje predsednika ter članov in njihovih namestnikov Občinske volilne komisije, ki ji bo pred jesenskimi volitvami potekel mandat.
Komisija je po razpravi na svoji seji, skladno z Zakonom o lokalnih volitvah, pripravila poimenski predlog sklepa, ki ga je je posredovala članom Občinskega sveta v obliki glasovnice v obravnavo in potrditev. Člani občinskega sveta so naveden predlog soglasno potrdili, in tako
Volilno komisijo Občine Žetale za nadaljnja štiri leta sestavljajo:
Predsednik: Roman MEDVED, univ.dipl.prav.,
Namestnica predsednika: Vanja BUTOLEN PRIBOŽIČ, univ.dipl.prav.,
Članica: Marija MIKOLIČ,
Namestnik članice: Robert ŽELEZNIK,
Član: Viktor FURMAN,
Namestnica člana: Laura FURMAN,
Član: Franci VOGRINC,
Namestnica člana: Astrid CEP.
Občinska uprava
NOV ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
Tako, kot smo vas že seznanjali v prejšnjih izdajah Žetalskih novic, je občina Žetale na podlagi nadzora zakonitosti, ki ga vrši pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, zaradi nepravilnosti in nezakonitosti v Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Žetale pripravila nov Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. V skladu z navedenim odlokom je bilo potrebno pregledati vse izračune o NUSZ in jih uskladiti z veljavno zakonodajo, kar pomeni uporabiti uradne podatke o površinah nepremičnin iz evidenc GURS-a. Sedaj je postopek zaključen, saj so bili vsi podatki usklajeni z zavezanci ter posredovani FURS-u.
S FURS-a smo dobili obvestilo, da bodo 22.09.2022 za našo občino odpremljene odločbe o odmeri NUSZ za leto 2022. Datumi zapadlosti so naslednji:
1.	AK- 07.11.2022;
2.	AK- 07.12.2022;
3.	AK- 06.01.2023;
4.	AK- 06.02.2023.
Občinska uprava
MODERNIZACIJA OBČINSKIH CEST 2022
V	mesecu oktobru 2022 bo zaključen projekt »Modernizacija občinskih cest v Občini Žetale v letu 2022«. S tem projektom bo občina Žetale posodobila naslednje odseke lokalne ceste in javne poti:
—	LC 240 221 odcep Dobrina Horvat v dolžini 620 m,
—	LC 240 221 odcep Topolovec Železnik v dolžini 615 m,
—	JP 741 321 razširitev ceste proti Medvedu.
V	sklopu investicije, ki je vredna približno 305.156 EUR, bo rekonstruiranih 1235 m cest s pripadajočimi deli, kot so vgradnje propustov, postavitev varnostnih ograj in izdelave muld ter razširjena cesta proti Medvedu v Dobrini, z izvedbo propusta na začetku in razširitvijo treh serpentin.
Občinska uprava bo po končanju del poskrbela, da se bodo vse modernizirane ceste tudi odmerile in geodetsko uredile.
Občinska uprava
7	Žetalske novice

VARNA VOŽNJA IN DELO S TRAKTORJEM IN TRAKTORSKIMI PRIKLJUČKI
Poteka čas spravila poljščin, zaradi česar se posledično poveča število traktorjev v cestnem prometu. Zavedamo se, da je to čas, ko je s spravilom pridelkov veliko dela, vendar ne bo odveč, če se seznanimo z nekaterimi obveznosti, ki jih določa Zakon o cestah in ostali pravni predpisi, ki se po vsebini nanašajo na varstvo cest in okolja.
Obdelovalci kmetijskih površin morajo s traktorji zaradi razdrobljenih kmetijskih površin pri obdelavi polj, spravilu krme, žetvi, delu v nasadih in v gozdu, od spomladi do jeseni precej kilometrov prevoziti tudi po javnih cestah. Ko so s traktorji, priključenimi priklopnimi vozili in traktorskimi priključki udeleženi v cestnem prometu morajo biti zaradi tehničnih značilnosti vozil in priključkov posebej pozorni in previdni. Ob tem vozniki traktorjev premalo pozornosti namenjajo tlaku v pnevmatikah in se ne zavedajo, da imajo klasične traktorske pnevmatike za delo na kmetijskih površinah precej slabši oprijem na asfaltu. Ena od največjih nevarnosti preži pri zaviranju na površinah z različnim oprijemom, kar se v praksi nemalokrat zgodi pri umikanju s ceste na bankino. Če pri zaviranju pogonski kolesi blokirata na različnih podlagah - eno na peščeni bankini in drugo na asfaltu - se traktor lahko hitro prevrne.
Slika 1, vir prlekija -on.net
Zelo pomembno je, da se voznik traktorja zaveda okrnjenih voznih lastnosti na asfaltu. Pri vožnji po cesti je zato vedno treba skleniti zavorne stopalke. Zaviranje z ločenim blokiranjem koles, ki pomaga pri manevriranju traktorja na gozdnih vlakah ali na polju, na cesti pomeni veliko nevarnost.
Priporočila za voznike traktorjev in voznike ob srečanju s kmetijsko mehanizacijo
•	Traktorji, traktorski priklopniki in priklopna vozila naj bodo ustrezno tehnično brezhibna, vzdrževana in opremljena z ustreznimi svetlobnimi telesi;
•	žaromet za osvetljevanje okolice traktorja sme biti prižgan le pri opravljanju dela in ne sme slepiti ali kako drugače motiti drugih udeležencev cestnega prometa;
•	na traktorjih s traktorskimi priključki, ki presegajo širino traktorja se mora uporabljati posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve;
•	na traktorjih s traktorskimi priključki, ki z zadnjim robom segajo nazaj nad 1.5 m od zadnjega roba traktorja se mora prav tako uporabljati posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve. V tem primeru se uporablja tudi dodatna opozorilna svetilka, nameščena na zadnjem delu priključka;
8	Žetalske novice
•	traktor, ki se zunaj cestnega prometa (na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih) uporablja za opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del, mora imeti varnostno kabino ali lok in druge varnostne elemente, ki jih za posamezni traktor zahtevajo predpisi. Če so na traktorju vgrajeni varnostni pasovi, morajo biti voznik in morebitni potniki pripeti, kot je predpisano;
•	hitrost vožnje traktorja je treba prilagoditi stanju in lastnostim ceste, prometnim razmeram, stanju vozila in tovora, vozniškim sposobnostim in pri tem ne zanemariti učinek nevzmetenih mas ter različnega vpliva priključkov na težišče traktorja;
•	voznik traktorja, za katerim se nabere kolona vozila se mora, če ga kolona ne more varno prehiteti, na prvem primernem kraju umakniti z vozišča in pustiti kolono vozil mimo (kolona vozil so tri vozila ali več, ki vozijo eno za drugim);
•	vozniki drugih motornih vozil naj dobro ocenijo varno razdaljo ob srečanju s kmetijsko mehanizacijo.
Slika 2, vir deutzfahr trak
Vse preveč je primerov, ko obdelovalci kmetijskih površin in izvajalci gozdarskih opravil v vlogi voznikov s traktorji na ceste nanesejo zemljo ali blato, ki onesnaži vozišče javne ceste. Zakon o cestah določa, da mora voznik, preden se vključi v promet na javno cesto z vozila odstraniti zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče. To pomeni, da so vozniki traktorjev, še preden z vozili zapeljejo na javno cesto dolžni poskrbeti, da z vozil (tudi traktorskih priklopnikov in priklopnih vozil) odstranijo vso zemljo ali blato. Največkrat gre za zemljo ali blato, ki se oprime tekalnih površin pnevmatik.
V kolikor voznik traktorja z morebitnim traktorskim priklopnikom ali priklopnim vozilom z vozila ne odstrani zemlje ali blata in s takšnim vozilom zapelje na javno cesto ter onesnaži vozišče se o onesnaženju ceste obvesti izvajalec rednega vzdrževanja ceste, ki cesto očisti na stroške voznika traktorja.
Vemo in družbeno odgovorno je pravilo, da uživanje alkohola in vožnja pod vplivom alkohola ne sodi v vožnjo vozil. Vozilo lahko vozi zgolj psihofizično sposoben voznik. Voznik traktorja mora ustrezno poskrbeti tudi za tovor, ki ga prevaža. Ta ne sme predstavljati nevarnosti ali ovire za druge udeležence v prometu, povzročati škode na cesti in objektih in onesnaževati okolja. Prav tako zaradi tovora ne sme biti zmanjšana stabilnost vozila, ovirana voznikova preglednost, tovor ne sme zakrivati naprav vozila in se razsipati ali padati z vozila.
Kolektiv Policijske postaje Podlehnik vam želi, da letošnjo jesensko delovno sezono zaključite brez nesreč in poškodb.
Viri:
www.policija.si www.amzs.si
Damjan Bračič, vodja policijskega okoliša
GASILEC
Gasilec. Oseba s preveč prostega časa? Pijanec? Činovnik? Tisti s koledarji? Človek, jaz pravim. Če sem se ob svojih gasilskih začetkih posmehljivo odmikal od sloganov: »biti gasilec je način življenja«, po nekaj letih aktivnega delovanja na frazo gledam iz drugega zornega kota. Nenehna odrekanja, bodisi zaradi vaj, intervencij, izobraževanj, gasilskih dogodkov ali nam ljubših druženj, so tista, ki življenje preteklega laika predrugačijo. Če nekoč nisi bil pozoren kako parkiraš avto, je ta sedaj zmeraj obrnjen v smeri gasilskega doma. Če si bil negotov kako pristopiti k poškodovani osebi, to sedaj narediš suvereno, mirno. Če ti goreč adventni venček včasih ni predstavljal nevarnosti, zdaj ti. Podobnih opazk je seveda več, saj je miselna preobrazba celostna. V kolikor ti je bil altruizem tuj, je zdaj tvoj cilj.
operativa. V težkih trenutkih intervencij, se vsakdanu navkljub zdi skoraj sanjaško, kako homogeni postanemo, ko nas vežejo skupni cilji in vrednote. Po občutenem si tega želimo večno.
GVC-1 PREDAN
Ob nedavni slovesnosti sosednjega društva PGD Rogatec, je aktualni minister za obrambo zbrane med drugim nagovoril z besedami: »Pred slovenskim gasilstvom je svetla, a hkrati tudi težka prihodnost. Težka zato, ker bodo naravne nesreče in požari čedalje pogostejši. A svetla, ker gasilstvo, duh tovarištva in prijateljstva nikoli ne bodo zamrli«.
Nepredvidljivost današnjega časa terja napore in znanja, ki si jih pred leti nismo znali predstavljati. Vse pogostejša statistika tehnično zahtevnih intervencij premo sorazmerno sovpada s potrebo po opremljenosti operativnih enot. Kot odgovorni člen v sistemu zaščite in reševanja občine Žetale (v nadaljevanju občina), smo potrebe dolžni pravočasno spoznati in tudi zadostiti. Po uvideni potrebi pred leti, uspešnem razpisu, neštetih sestankih, smo v kooperaciji z občino, 18. 06. 2022, slavnostno predali novo vozilo GVC-1. Dogodek je spremljala uniformirana parada, podelitev zahval sponzorjem in botrom, formalno testiranje in predaja vozila ter družabni dogodek - vrtna veselica z ansamblom Aplavz. Na tej točki se ponovno iskreno zahvaljujemo vsem 110 sponzorjem, botrom ter sleherniku, ki moralno ali materialno podpira delovanje našega društva.
KRAS 2022
»Videl sem jih, kako so romali goreči stebri - v nebo...«, je Kosovel zaključil eno svojih pesmi. Njegovo vizionarstvo se je žal uresničilo. Območje Krasa je v juliju zajelo več požarov, ki so dobili katastrofalne razsežnosti. Aktiviran je bil državni načrt in posledično vsi gasilci Slovenije. V pomoč bitkam, ki so na las podobne vojnim prizorom iz filmov, smo vskočili tudi žetalski gasilci.
V boj proti ognjenim zubljem smo se podali v sredo, petek in nedeljo (20., 22., 24. 07. 2022). Dva dni smo participirali s tremi člani, nato z enajstimi. Konvoj pribl. 60 vozil in 300 gasilcev Podravske regije je dva dni na čelu spremljal žetalski GVV-1, naš Nejc pa je tri dni deloval kot vodja konvoja in vodja obsežnih sektorjev gasilcev Podravske regije. V nedeljo smo bili prisotni tudi z vozilom GVC 24/50. Ob koncu je težko opisati stanje, ki ga doživljaš, saj tega nisi doživel nikoli poprej. Čustveni naboj je ob pogledu na apokalipso okrog tebe prevelik, da bi ga konkretiziral z besedami. Ob refleksiji lahko potrdimo le up človeštva. Solidarnost, razdajanje ljudi, neskončne zahvale, borba za eno, pogum,.
PRE)IZKUSNJA
Tovariš. Politično nekorekten izraz za prijatelja, funkcionarja, vzgojitelja? Za nekatere morda, za nas ne. Tovariš v našem žargonu pomeni zvest, zanesljiv, soborec, pravi prijatelj - tisti, ki ob prošnji za pomoč ne vpraša kdaj, ampak kam. Če je še pred časom tak odnos bil stalnica, ga novodobni stil življenja postavlja na stranski tir. Tovarištvo se ohranja le še v redkih medsebojnih odnosih ter organiziranih oblikah druženja, med katere spada tudi gasilska
Še pod vtisom včerajšnjega dne, z vami delim to zgodbo. Torek je, 19. 07. 2022, delovni dan se zame zavleče po tretji. Ugodno razpoloženje torkovega popoldneva prekine Nejčevo sporočilo: »POMOČ KRAS! Aktivirana je tudi podravska regija, tako da lahko jutri zjutraj nastopimo. Prosim za odgovor v roku pol ure, če že kdo ve, da bi lahko šel.«. Pomoč ljudem v stiski je mikavna, vendar ne gre brez oklevanj. Bom brez predhodne najave sploh dobil dopust, sploh vem, v kaj se podajam, bodo z odločitvijo sprijaznjeni domači? Misli begajo. Kličem Nejca za kakšno podrobnost. Konkretnih informacij nima, le to, da je situacija resna. Kmalu udeležbo potrdi tudi Matej. Rečem si: »Ajde, če sta dva, grem še jaz«. Ekipa PGD Žetale formirana. Na srečo, hitro prejmem odobren dopust. Na tem mestu, hvala vsem delodajalcem, ki tovrstne situacije skušate razumeti širše od finančnega aspekta. Iz službe se vračam okrog sedme, povem za jutrišnji dan, navdušenja ni. Trije smo, zato gremo skupaj s kolegi iz Sel. Kraj in čas odhoda nista znana do desete. V vmesnem času pripravimo potrebno. Zaščitna oprema, rezervna oblačila, voda, veliko vode, sendviči, energijski prigrizki, ipd. Javijo štart ob 3.00, izpred Mola v Kidričevem.
9	Žetalske novice
Ob 2.15 poberem Mateja, kavica, 0.3 za pogum, šibama. Nejc in Sela pridejo direktno na točko zbora. Pozdravimo se, prestavimo opremo v kombi, prejmemo navodila. Naše vozilo na čelu, Nejc vodi konvoj. Okrog 160 nas je, cirka 35 vozil. Kljub jutranjim uram je formiranje in vzdrževanje strnjenega konvoja pestro, usklajevanje prvi, zadnji, vklop luči, siren, vključevanje. Strog 10 minutni postanek počivališče Ljubljana Barje, tankanje vozil v Vipavi. 7.15 konvoj prispe na sprejemno mesto. Sledi preoblačenje, čakanje na navodila. Med poustvarjenim sproščenim vzdušjem spremljamo prihode ostalih regijskih konvojev. Kmalu nas je zbranih pribl. 300, vsaj 60 vozil, ogromno jih je na poti. Zberemo se okrog vodje. Napoteni smo na območje Cerja, kjer je pogorišče najobsežnejšega požara. Naša ekipa pokriva dobršen del desnega sektorja pod Nejčevim vodstvom. Situacija mirna, tu in tam se pojavi dim, ki ga hitro zatremo. Temperatura pridno raste, posedamo, ogledujemo teren, spremljamo novice, poslušamo pogovore iz postaj, dopoldan hitro mine.
Sonce se postavi v zenit in veter se okrepi. Posamezne enote PR že izvajajo premike na aktivna območja, pogovori preko zvez postajajo vse resnejši, v daljavi se zaslišijo zvoki gasilskih vozil in evakuacijskih siren, preleti letal in helikopterjev so vse pogostejši, dima v daljavi je čedalje več, postaja rdeče barve. Okrog 13. smo premeščeni na lokacijo Selo. Ob vožnji opazujemo več kilometrske goreče pasove, velikanske oblake dima, izmučene gasilce. GPS vodi tja, od koder drugi gredo. Avtobusi pobirajo civiliste, policija zapira ceste, dim zastre sonce, idilična kraška vasica ostane brez prebivalcev. Ozračje kot v filmu - Rdeči planet, brez mask ne gre, oči pečejo. Na pomoč priskočimo Tržcu, ki je v vasi že od začetka aktivacije, dva se pridružita lokalnim enotam. Ogenj v višini nekaj metrov pritiska iz obeh strani. Nad nami so letala in helikopterji, slišijo se posamezni kriki, postaje v polnem teku, v neposredni bližini konstantni poki NUS (neeksplodirana ubojna sredstva). Slika čez rdeče in zamegljene oči na las podobna odlomkom filma Idi i smotri. Varujemo vas, to se mi zdi pogumno, a se morda ne zavedam, v kakšni situaciji smo. S kolegi komuniciramo preko pogovornih oken, socialnih omrežij. Žetalanci smo tokrat povsem ločeni. Jaz zraven Tržca in dela Sel, Matej zraven domačinov, za Nejca ne vem. Nazadnje je pisal pred uro, zaskrbi me. Ujeti v ognju pripiše k posnetku z razbesnelimi plameni. Skrb se krepi, odgovora več ni. Veter se krepi in potisne požar naprej. Tudi na naši lokaciji ogenj zaneti obširen del travnika z gibanjem v smeri proti vasi. »Končnooo« napiše Nejc. To mora pomeniti nekaj dobrega, si mislim. Na vprašanje kaj končno, odvrne s »končno zračna podpora«. Odleže mi, to je najbrž dobro. Ogenj se je oddaljil od vasi Selo, strani enote ubranimo, največji del naredijo zračna plovila. Pospravimo opremo in se odpravimo do bližnjega zbirališča, od koder nas napotijo proti Novi vasi, kjer je prav tako stekla evakuacija. Tekom vožnje opazujemo distopično podobo krajine. Oglenela debla, skale, podrastja ni, tu in tam aktivno gorišče. Zbrani zraven pokopališča čakamo na nadaljnja navodila ter izmenjujemo izkušnje preteklih ur. Stvari skušamo obrniti na humor. Mateja na primer jezi starejši možak, ki je tamkajšnje enote preklel, ker mu niso obranile 2 m zloženih drv. Meni je to smešno. Nekoliko utrujen, malenkost odsoten iz govora razberem: »Nejca so povozili«. Napnem ušesa: »nekdo bi mu naj peljal preko noge«. Takoj pokličem, za brata gre. Pravi, da je ok. Civilist ga v paniki ni uspel obvoziti, peljal je preko noge, brez postanka pravi. Pravi tudi, da bo šel k zdravniku, to je dobro. Kmalu nekaj enot dobi navodilo za pomikanje v notranjost izredno ozkega makedamskega cestišča, mi ostanemo. Čakamo, se pogovarjamo. Domačini ponudijo pivo, vino, kavo, nekateri odklonimo, drugi ne.
Kaj hitro postaja postane glasna, pogovori se izmenjujejo hitro. »Rabimo vodo«, »rabimo cevi«, »nebo šlo dalje«, »prihaja iz obeh strani«, ipd. Pozovejo tudi nas. Po polžje z domačo 8.000 l cisterno pred seboj, se pomikamo v notranjost. Levo rastje, desno
rastje, ozka pot, tu in tam skala. Na desni zapuščena ograda, v uti koza, prosto se sprehajata velika prašiča. Ograja je odprta. Najbrž so v sili pozabili zapreti ograjo si rečemo. Med potjo vprašanja: »kje je cisterna«, »kako dolgo še«. Prispemo na odprto jaso, vsaj tako si predstavljam. Tokrat je zaprta z dimom, iz vseh strani. Napadi so razviti, Tržec, Ptuj,... Vodja naše enote in jaz ostaneva, preostali se odpeljejo po še ožji poti, kot smo prišlo vzvratno, če bo potreben beg. Pojdita za zeleno cevjo nama naročijo. Slediva po deloma pogašenem in gosto zaraščenem terenu. Prispeva do gasilske skupine in nekaj domačinov. Eni z metlami, dva za cevjo, polno izmučena. Domačin, izkušen iz preteklosti in poznavalec terena opozori, da se bo potrebno umakniti. Ogenj nas zaobjema. Res je iz leve strani plameni visoki, višji od povprečnega stropa. Poskušamo s podiranjem dreves, ne bomo tako hitri, tudi vode ni več dovolj. Vodja ukaže zapustitev območja. Izčrpani vlečemo cevi po »minskem polju«, kot ga imenuje lokalec. Naj bi bilo polno neeksplodiranih sredstev na tem območju. Verjamem mu, teren bolj pozna kot mi. Po ozkih poteh se z mišjimi koraki vračamo nazaj. Pridružim se Novi Gorici, imata še en prostor.
Zberemo se na mestu uvoza, s Seli smo spet skupaj. Večina njih in Matej je varovala slamnato hiško. O tej je najbrž govoril domačin. »Ma Mona, reku sem Rudiju naj ne stavi slamnate hiše na Krasu«. Povojni generali so tudi tukaj, si mislim in se sam sebi nasmejim. Pišem Nejcu, kako je. Je že v bolnici, čaka na RTG. Kasneje javi, da je ok, malo otečen, nek zdravnik ga bo dostavil v prvotno zbirno mesto, na katerega se odpravimo tudi mi. Temno je že, ura 21., temperatura še vedno visoka. Vračamo se po poti, po kateri smo prišli. Prej zelena adrenalina polna pot je zdaj utrujena, čustveno nabita, vizualno katastrofalna. Požgano območje je ogromno, goreča debla sploh niso problem, saj nima kaj več za zgoret. Ničesar ni, da bi zgorelo. Nemo opazujemo, le redko kdo pripomni kak humorni vložek. Moramo se razvedriti, pohvalno. Težka je pot ob pogledu na to grozo, refleksija dneva je, oz. je ni. Misli ne gre strniti v celoto. Oči so še vedno rdeče, nosovi polni dima in prahu, preznojeni, fizično in psihično izčrpani.
Rdeče oči postanejo rosne, na levo svež konvoj iz Dolenjske, čez nekaj trenutkov Notranjska, tako kot smo mi pozdravljali ostale, ko smo prihajali na območje, tako drugi sedaj pozdravljajo nas. Hvaležni so in mi smo hvaležni njim. Prispemo v nekaj kilometrov oddaljena mesta, na ulicah ljudje z dvignjenimi rokami, aplavzom. Pri srcu me stisne, ko na pločniku zagledam mlado družino. Oče z dvignjenimi pestmi navija, mama ploska, hčerka pa z napisom »Hvala« spremlja povratek konvoja. Nisem edini, ki mu to resnično poplača dan.
Vrnemo se na zbirno mesto. S pogledi iščem brata, vesel sem, ko ga najdem, veseli so tudi ostali. Vesel sem, da smo vsi veseli. Za razliko od jutra je sedaj polno hrane in vode. Prostovoljci naokrog nosijo pico, burek, energijske pijače in vodo, na voljo je kava, ne manjka lubenic in melon. Počakamo preostale enote PR, med tem
10	Žetalske novice
natankamo, zložimo opremo in se preoblečemo. Dve enoti imata poškodovani vozili, zato čakamo nekoliko dlje. Med tem nenehno izmenjujemo zgodbe. Formiramo konvoj in na 4 urno pot proti Štajerski. Med potjo ne zaspim, ne morem, ker sem v skrbeh, da lahko zaspi tudi voznik. Nekaj nas je takšnih v vozilu. Vsake toliko kako rečemo, pol jih spi. Kidričevo, pot domov, tuš in postelja. Budilka prekine spanec, 3-4 ure spanja po več kot skoraj 48 urah bedenja ni kaj prida. Danes spremljam oddaje na RTV, spremljam tudi radio in ostalo. 11:38 je ura, ko Dejan javi prejet SMS: »enako kot včeraj, do 14 h potrebno javit, kdo gre«. Spet sem v dilemi. Zapis izraža pogled na včerajšnjo situacijo iz mojih oči. Verjamem, da je vsakega posameznika pestila drugačna skrb, drugačni izzivi, nikomur ni bilo lahko, cilj je bil vsem enak. Resnično vesel sem, da sem del tako organizirane nesebične skupine ljudi. S pozivom na jutrišnjo udeležbo, na pomoč! Po videnem, so je resnično potrebni.
TABOR
»Na mladih svet stoji«. Teze sicer ne gre jemati dobesedno, saj pogon zobnikov sveta še ni povsem v njihovi domeni, potrebno pa se je zavedati, da kmalu bo. Malčki odraščajo, nanje ne gre več gledati zgolj kot brezbrižne otroke, pravice gredo z dolžnostmi, brez njih težko. Naši mladi postajajo naša prihodnost, potencial, gonilo napredka. Dajmo jim znanje, a pustimo jim odprte roke, naj razmišljajo po svoje, tako, kot znajo le oni. Motivirajmo jih in varujmo, stojmo jim ob strani, a ne preblizu, da bodo svobodni. Le tako bodo lahko gradili svet, ki bo lep za njih in posledično za nas.
V	kolektivu društva se trudimo naši mladini približati humano plat gasilstva. Skozi vaje in druženja jih želimo seznaniti z normami in vrednotami, ki so usmerjene k pomoči sočloveku. V namen izobrazbe in namen druženja smo letos, med 26. in 27. 08. 2022, organizirali prvi gasilski tabor mladine. 35 udeležencev se je spoznalo z delom gasilcev, policijskih vodnikov službenih psov in aktivnostmi lovskega društva. Dogajanje smo popestrili z različnimi igrami, pohodi in prespano nočjo v šotorih. Ob koncu smo izvedli krajšo evalvacijo v obliki vizualnega ustvarjanja ter tabor zaključili ob sproščenem pikniku skupaj s starši. Upamo, da smo omogočili prijetno, zapomnljivo izkušnjo ter uverturo v novo vrteško in šolsko leto. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem udeležencem, gostom, Lovski družini Žetale, PP VSPK Maribor, vodstvu GZ Videm, in vsem, ki so pripomogli k uspešni realizaciji tabora.
EKSKURZIJA
Živeti. Delati in garati? Počivati in uživati? Potovati, širiti obzorja ali stagnirati? »Hmm«, najverjetneje kar vse, a ob svojem času.
V	naglici življenja, ki sem nam pred očmi odvija kot tempirana
bomba, ne smemo pozabiti na odmik od bridkih realnosti vsakdana. Občasno se skušajmo vstati iz ustaljenega okolja, spoznajmo kaj novega, spletimo vezi, se resetirajmo. To bo dobro delo nam in okolici, še posebej v aktualnem postkoronskem času.
Po nekaj letih predaha, smo tudi mi »odšli malo po svoje«.
V	soboto, 03. 09. 2022, smo izvedli strokovno ekskurzijo za člane društva. Pot se je začela z obiskom PGD Ptuj, kje so nam predstavili delovanje društva, njihov orodni in vozni park, nas z avtolestvijo popeljali 30 m visoko na ogled obzorja Ptuja, ter ob koncu obiska prav prijetno pogostili. Z domačinom za volanom avtobusa smo se, po serpentinastih cestah, s Ptuja prebili do Velikega Vrha v Občini Cirkulane, kje smo ob degustaciji žlahtne kapljice pospremili pot mladega vinogradnika vinogradništva Sedlak. Vožnja se je nadaljevala v smeri Parka dediščine Cirkulane, ki nam je v ideji etnološkega muzeja na prostem, ponudil vpogled v tradicionalni način življenja in dela naših prednikov. Ob poznem kosilu smo izlet zaključili pri sosedih v Gostišču Ob ribniku. Iskrena hvala vsem gostiteljem, prevozniku in sodelujočim. Iztek vikenda smo pospremili z nedeljsko (04. 09. 2022) udeležbo 4. kroga ligaškega tekmovanja pionirjev in mladine Podravske regije v Majšperku. Za trud in uspeh čestitamo našim pionirjem, ki so si priborili 4. mesto, mladincem, ki so končali na 5., ter staršem in mentorjem, ki naše malčke vestno spremljajo na gasilski poti.
ŠE VEMO, DA NIČ NE VEMO?
Biti gasilec je čast in odgovornost. Slednje se vse bolj izogibamo, saj velikokrat dvomimo v naše znanje. Kljub nesprejemanju le te, je pojav povojnih generalov, »kavč« komentatorjev in gostilniških vsevedov čedalje večji. Vsi znamo vse o vsem. »Sokratov paradoks« oz. fraza »vem, da nič ne vem (zatorej: Vem več kot ostali)«, sploh ni več poznana. Četudi nam specifične stvari niso jasne, jim nismo kompetentni in dorasli, želimo uveljavljati svoj prav. Na podlagi ničnih izkušenj kreiramo lastno prepričanje, ki je absolutno pravilno, čeprav ni. S tem ustvarjamo družbo konfliktov in napetosti. Namesto, da bi priznali lastno neznanje, pustili strokovnjakom stroko in opravljali delo, ki ga znamo, raje sponašamo, podtikamo, žalimo. Znanje postaja razvrednoteno. To ni družba, ki si je želimo.
V	bodoče skušajmo zatreti svoj ego in v duhu tovarištva stremimo k boljšemu jutri. Spoštujmo se, starejši in mlajši. Namenimo pomoč ljudem, ki jo rabijo, izrazimo zahvalo vsem, ki se trudijo, podprimo tiste, ki rastejo. Naj solidarnost, kljub naglici življenja in pritiskom »novega sveta«, ostane naša prioriteta.
Z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!«, za PGD Žetale,
Jure Sakelšek
11	Žetalske novice
»PRI MARIJI SNEŽNI ZVONI«
UVOD
Pri Mariji Snežni zvoni je naslov romana, ki ga je napisal znani slovenski pisatelj in komediograf Tone Partljič. Pisatelj Tone Partljič je bil pred mnogimi leti učitelj slovenščine in angleščine na Osnovni šoli Zgornja Velka, kjer na hribu kraljuje znamenita romarska cerkev Marije Snežne. V te kraje ob reki Muri smo se podali žetalski upokojenci v mesecu juniju na svoj prvi letošnji izlet.
V nadaljevanju želimo prikazati delo Društva upokojencev Žetale, ki je bilo kljub nekaterim omejitvam zelo intenzivno..........
IZLET DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŽETALE V OBČINO SVETA ANA V SLOVENSKIH GORICAH
Na podlagi sprejetega programa dela Društva upokojencev Žetale smo se članice in člani društva v četrtek, 2. junija 2022 podali na izlet v Občino Sveta Ana v Slovenskih goricah. Udeležba na izletu je bila izjemna, saj se ga je udeležilo 60 članov Društva upokojencev Žetale.
Izlet se je začel ob 7,30 uri, ko smo se prešerne volje zbrali na avtobusni postaji, od koder nas je pot vodila do naše prve postaje izleta, to je bila Izletniško kmetija Šenveter v Dražen Vrhu v Občini Sveta Ana v Slovenskih goricah. Na Izletniški kmetiji Šenveter smo bili deležni prijaznega sprejema gostiteljev, ki so nas pogostili s pristnim kmečkim zajtrkom. Po zajtrku nas je mlada vodička popeljala po severnem delu Slovenskih goric. Najprej smo se ustavili v muzeju in galeriji Medhansova hiša, kjer nam je lastnik te hiše na izčrpen in hodumušen način povedal veliko zanimivega o skoraj tristo let stari stavbi. Med razstavnimi eksponati je veliko kmečkega orodja in naprav, ki smo jih na naših domačijah uporabljali v času naše mladosti. Vrhunec obiska v Medhansove hiše je bila degustacija vin, ki jih prideluje Izletniška kmetija Šenveter. Po opravljeni degustaciji odličnih vin smo se podali na panoramski vožnjo po valoviti slovenjegoriški pokrajini. Pot nas je vodila skozi kraje, kjer sta svoja mladostna leta preživela dramski igralec ter pesnik Tone Kuntner in pesnik Dane Zajc. Okrog poldneva smo prispeli v vas Zgornje Konjišče,
ki leži ob reki Muri v Občini Apače. V Zgornjem Konjišču leži edinstven primerek hrastovega drevesa, ki so ga poimenovali Oče panonskih hrastov. Hrast je pred približno 1300 leti zgrmel v reko Muro. Hrast so odkrili pri čiščenju ene od gramoznic šele leta 1999, ko so ga leta 2005 restavrirali in postavili na primeren pokrit prostor, kjer je sedaj na ogled obiskovalcem. Strokovnjaki so ugotovili, da je bil hrast visok 30 m, njegova debelina je bila 150 cm. Naslednja postaja izleta je bila Brod na reki Muri v Sladkem vrhu. V času našega obiska je bila reka Mura plovna, da smo se lahko z brodom peljali preko nje v sosednjo državo Avstrijo in se čez pol ure vrnili nazaj v Slovenijo.
Iz Sladkega Vrha smo pot nadaljevali v Zgornjo Velko, kjer na hribu, na nadmorski višini 400 m stoji znamenita romarska cerkev Marije Snežne, ki je bila zgrajena v letih 1789-1761. V cerkvi nas je sprejel tukajšnji župnik dr. Boštjan Lenart in nam na plastičen in duhovit način predstavil cerkev in njeno zgodovino. Pred cerkvijo je obnovljen vodnjak, na katerem so verzi pesnika, rojaka iz teh krajev, Toneta Kuntnerja:
»Človek popotni iz Marije Snežne. Tu se naužiješ lepote in mira, napiješ resnice iz čistega vira«.
Župnik dr. Boštjan Lenart nas je ob zaključku našega obiska prijazno pogostil s pristno vinsko kapljico in sokom. Polni lepih vtisov smo se ob 15,30 uri vrnili na izhodišče našega izleta v Dražen vrh na Izletniško kmetijo Šenveter, kjer nas je čakalo okusno kmečko kosilo. Po kosilu smo se ob glasbi mladega godca na frajtonerici veselo zavrteli. Naše druženje na Izletniški kmetiji Šenveter je trajalo vse dotlej, ko je zvon pri Mariji Snežni zapel svojo večerno pesem. Takrat smo se polni lepih vtisov poslovili od prijaznih domačinov in se vrnili proti domu............
DRUŽABNO SREČANJE - PIKNIK ČLANIC IN ČLANOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŽETALE
V soboto, 9. julija 2022, je bilo v Lovskem domu na Trebežu organizirano družabno srečanje članic in članov Društva upokojencev Žetale. V prijetnem naravnem okolju v podnožju zelenega Loga se je na pikniku zbralo 40 članic in članov Društva upokojencev. Osnovni namen takšnih srečanj je medsebojno druženje, ki ga starejši v teh novodobnih časih vsakdanjega hitenja še posebej potrebujemo. V zadnjih dveh letih so bile priložnosti za takšna srečanja zelo omejene ali pa jih sploh ni bilo. Udeležence družabnega srečanja - piknika je pozdravil predsednik Društva upokojencev Žetale Franc HORVAT, ki je izrazil zadovoljstvo, da smo se zbrali v takšnem številu. Na kratko je predstavil delo društva od nastopa mandata v mesecu marcu. Posebej je izpostavil dobro izveden izlet v Občino Sveta Ana v Slovenskih goricah v mesecu juniju. Na kratko je predstavil program dela društva do konca leta 2022 in med drugim izpostavil naslednje aktivnosti: izlet Društva upokojencev na Kozjansko, sodelovanje v akciji varovanja šoloobveznih otrok v začetku šolskega leta 2022/23, sodelovanje na prireditvah ob 23. Prazniku Občine Žetale in 30. Kostanjevem pikniku v mesecih
septembru in oktobru, Martinovanje v mesecu novembru.........
Enkrat tedensko bo potekale aktivnosti v športnih panogah kot so: keglanje na vrvici (rusko keglanje) in balinaje. Na koncu svojega nagovora je predsednik društva vsem prisotnim zaželel veliko dobre volje. Po nagovoru predsednika je sledilo kosilo, ki
12
Žetalske novice
ga je pripravila Restavracija Gastro. Po kosilu je sledilo prijetno druženje, v katerem ni manjkalo medsebojnih pogovorov, igranje pikada, sprehodov v okolico Lovskega doma. Seveda ni manjkala glasba za ples, ki jo je izvajal ljudski godec Karl iz Apač. Kot se na pikniku spodobi, nam je kuhar Restavracije Gastro pripravil okusne jedi z žara. Ko je sonce zašlo za Donačko goro in je na dolino potoka Rogatnica padel mrak, smo se udeleženci piknika razšli v prepričanju, da se naslednje leto spet srečamo. Najlepša zahvala Lovski družini Žetale, da nam je odstopila prostor Lovskega doma, da smo lahko izvedli naše družabno srečanje.
NOVO IGRIŠČE ZA KEGLANJE NA VRVICI (RUSKO KEGLANJE
V ŠPORTNEM PARKU RIM
Sreda, 31. avgusta, je bila za keglačice in keglače Društva upokojencev Žetale poseben dan. Tega dne smo v Športnem parku Rim odigrali prvo tekmo v keglanju na vrvici na novem pokritem igrišču. Igrišče je uredilo Športno društvo Rim. Pri gradnji keglišča, ki še ni popolnoma urejeno, so s prostovoljnim delom sodelovali nekateri člani Društva upokojencev Žetale. V čast nam je bilo, da smo lahko prvo tekmo na novem pokritem igrišču odigrali s keglači prijateljskega Društva upokojencev Ptujska Gora. Na začetku tekme je prisotne keglače pozdravil predsednik Društva upokojencev Žetale Franc HORVAT, ki je izrazil zadovoljstvo, da bomo lahko treninge in tekme v keglanju na vrvici izvajali tudi v manj ugodnem vremenu. V imenu keglačev Društva upokojencev Ptujska Gora je spregovoril predsednik društva Daniel Uran, ki je keglačem DU Žetale izročil priložnostno darilo.
Keglačice in keglači Društva upokojencev Žetale smo bili v preteklih mesecih zelo aktivni. Vse naše aktivnosti je usklajeval naš vodja Igor ILJAŽ, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Tako smo se v mesecu juniju obe ekipi udeležile velikega turnirja v keglanju na vrvici v Lovrencu na Dravskem polju. Turnir je bil organiziran v počastitev praznika Občine Kidričevo. Podobnega turnirja smo se v mesecu septembru udeležili na Ptujski Gori, v počastitev praznika Občine Majšperk. Na turnirju na Ptujski Gori smo žetalski keglači prvič nastopili v novih dresih in trenirkah, ki nam jih je doniralo podjetje MTD BIO d.o.o iz Slovenske Bistrice. S tega mesta se zahvaljujemo prokuristki podjejta ga. Veri TADIČ za izkazano pomoč.
Pred žetalskimi keglači je zaključek nastopanja v zahodni medobčinski ligi v keglanju na vrvici, ki bo v petek, 14. oktobra, 2022 na Hajdini.
IZLET DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŽETALE NA KOZJANSKO
V nekaj preteklih izletih smo spoznali Prekmurje in Slovenske gorice zato smo se tokrat žetalski upokojenci odločili, za izlet na Kozjansko. Kozjansko je pokrajina podobna Halozam. Na Kozjanskem so hribi posejani z vinogradi in gozdovi. Kozjansko je dežela lepo ohranjenih trških jeder, kot so: Kozje, Podsreda, Pilštanj in mnoga druga. In ravno v to deželo smo se z avtobusom gostinskega podjetja Majolka namenili na Marijin praznik v četrtek, 8. septembra. Čeprav pot na Kozjansko ni dolga, smo prvi postanek za jutranjo kavico in manjši prigrizek imeli v Podčetrtku. Zatem nas je pot vodila po dolini reke Sotle na Bizeljsko v Brezovico, kjer se nahaja na kmetiji Najger ena izmed številnih repnic, ki so značilnost teh krajev. Prijazna in zgovorna gospodarica kmetije Aljoška nam je predstavila repnico, ki so jo postavili njeni predniki.
Repnica je prostor vklesan v kremenčev pesek in služi za shranjevanje kmetijskih pridelkov pa tudi kot vinska klet. V repnici nam je gostiteljica pripravila degustacijo vin, ki se pridelujejo na Bizeljskem. Po ogledu repnice smo odpravili v trg Podsreda in si ogledali zanimivo trško jedro Podsrede, kjer nas je pričakal prijazni vodič Matic in nam na kratko predstavil zgodovino trga Podsreda. Trg se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1377. Na sredini trga je Pranger - sramotilni steber, na katerega so postavili ljudi, ki so se prekršili zoper red in postavo. Znamenitost trga je tudi cerkev sv. Janeza Krsnika, v kateri je bil kaplan slovenski pesnik Anton Aškerc. Po ogledu trga nas je pot vodila na grad Podsreda, ki je bil pred kratkim obnovljen in danes privablja turiste od blizu in daleč. V gradu so številne zbirke, ki prikazujejo pokrajino in bogato zgodovino Kozjanskega. Z gradu Podsreda nas je pot vodila v trg Kozje, kjer nas je v gostišču Kozjanski dvor čakalo kosilo.
13	Žetalske novice

Zadnja postaja našega jesenskega izleta je bil trg Pilštanj. V trgu Pilštanj nas je pričakal član Turističnega društva Pilštanj Andrej Kolar, ki nam je na prisrčen način predstavil bogato zgodovino Pilštanja. V Pilštanju se je rodila prva in doslej edina slovenska svetnica sv. Ema. Zatem smo obiskali poslopje nekdanje Osnovne šole Pilštanj, kjer se je Andrej Kolar preobrazil v strogega učitelja in nam v tej vlogi prikazal potek pouka v starih časih. Po končani šolski uri nas je učitelj Andrej pogostil s pijačo »drnulovec«, ki je narejen iz rumenega drena, ki je simbol Pilštanja. Izlet na Kozjansko nam bo vsem ostal v lepem spominu.
Povabilo!
Društvo upokojencev Žetale vabi upokojence, ki še niso člani Društva upokojencev Žetale, da lahko to storijo tako, da podpišejo pristopno izjavo in tako postanejo člani društva
Dodatne informacije:
-	Franc HORVAT, predsednik DU Žetale: tel. 031 503-142
-	Jože KRIVEC, tajnik DU Žetale: tel. O31 485-624 Vljudno vabljeni!
Jože KRIVEC
PRELEPA SAVINJSKA DOLINA
Zazorelo je poletno julijsko jutro, dnevna temperatura več kot 30° Celzija članice Društva podeželskih žena naše občine smo veselo razpoložene pričakale avtobus na postajališču pod VRTCEM v Žetalah; mlad in zanesljivi šofer Bojan nas je popeljal skozi našo zeleno dolino, vožnja je bila udobna, predsednica našega društva je bila dobro razpoložena, opravila je formalnosti potovanja, z jutranjim pozdravom nam je zaželela srečno in uspešno preživeti peti dan meseca julija.
Prevozili smo žetalsko dolino, se ozrli na Ptujski grad, v avtobusu se je razvil prijeten klepet in že smo se ustavili v Tepanju, kjer nam je teknila dobra kava. Razgledali smo se po Savinjski dolini in se ustavili na razvijajoči kmetiji Podpečan, kjer domuje v prostranem hlevu lepo število živali. Z avtobusom smo obkrožili hlev, izvedeli nekaj zanimivosti kmetije in kmalu smo se ustavili v GALICIJI, tako se imenuje ta kraj obdan z gozdovi, pred leti smo ta kraj že obiskali, zaznali napredek, sedli smo ob obložene mize, na katerih so se šibile njihove dobrote: različni namazi, siri, mesni izdelki, dober sok in vino in minila je dobra ura klepeta s spoznanjem, da živijo tu skrbni in delovni ljudje.
Vrhunec naše ekskurzije je bilo Knežje mesto Celje, ki se moderno razvija ob sotočju Savinje in Voglajne. Po velikosti je tretje slovensko mesto. Je kulturno, gospodarsko, izobraževalno mesto z vsemi ustanovami, ki jih more imeti mesto kot središče Spodnje Savinjske doline. Mesto se je razvilo na ostankih antične Celeie in se omenja v pisnih virih od leta 1122. Hitro se je razvilo in vzcvetelo v času Celjskih grofov, na voljo je več knjig o življenju tega mesta. Leta 1451 je bilo razglašeno Celje kot mesto pod FRIDERIKOM II. Z vodičko in njeno bogato razlago smo se sprehodile po starem mestnem jedru, kjer smo spoznali CELJSKI DOM, ki se tako imenuje po koncu 1. svetovne vojne. Tu se razvijajo različne kulturne prireditve. Ustavili smo se pred kipom ALME KARLIN, ki je zanimiva osebnost, napisala je več zanimivih knjig. Bila je svetovna popotnica, povsod jo je spremljal pisalni stroj. Svoje znanje je posredovala mnogim Celjanom. Turisti lahko spoznajo dogodke njenega življenja ob hišici na Pečovniku, kjer je spominska soba s stalno razstavo »Samotno potovanje
ALME KARLIN«. V spomin in čast veliki slovenski ustvarjalki stoji njen kip v naravni velikosti na Krekovem trgu od leta 2009. Najpomembnejši objekt iz obdobja med dvema svetovnima vojnama je LJUDSKA POSOJILNICA. Zgradili so jo v letih 1928/29 po načrtih znanega slovenskega arhitekta JOŽETA PLEČNIKA-V zgodovino razvoja mesta Celje je vpisan in postavljen kip JOSIPA Pelikana, ki velja za celjskega fotografa češkega rodu in je okras starega mestnega jedra. Ob srednjeveškem obzidju z vodnim stolpom prispemo na obrežje Savinje. Mestni park in mestni gozd slavita kot zeleni del mesta ter nudita najlepši pogled na Stari grad Celje. Stara grofija in Knežji dvor sta preurejena v muzej. Od železniške postaje, kjer smo začeli vroč julijski sprehod, smo prispeli na Glavni trg, ki nudi obiskovalcem pogled na ohranjene ostanke rimskih stavb.
Vstopili smo v TROPSKO HIŠO - oaza narave v srcu mesta, kjer smo si ogledali več vrst manjših živali in bujno rastoče rastline. Za ogled znamenitega Celja lahko porabimo več dni, da spoznamo pomen bogato grajenih stavb in tudi najstarejšo zgradbo v mestu, to je cerkev svetega Daniela, ki je postala stolnica po razglasitvi škofije leta 2006. Članice našega društva smo dobile predstavo tega zanimivega mesta, ki vabi na individualni ogled. Vroče sonce je risalo naše postave na tlakovano središče, vstopili smo v avtobus in namestili smo se v gostišče in zaužili okusno kosilo in sladico CELJSKA ROLCA.
Po vijugasti in ozki hribovski cesti smo prispeli na SLADKO GORO. Na kmetiji GORSKA ROŽA se ukvarjajo z vzgojo in uporabo zelišč in slavijo kot učna enota, kjer razložijo potek, kako vzgojijo zelišča, jih predelajo in služijo v kulinariki in zdravilstvu. V posebni sobi
14
Žetalske novice
te kmetije stojijo mlin na kamne in drugi stroji za čiščenje zrnja. Degustirali smo njihov sok in ajdovo rulado. Možen je bil tudi nakup njihovih izdelkov. Sladkogorski vinorodni griči vabijo na jesenski izlet, ki je v jeseni barvno zelo bogat, saj prostrani gozdovi čuvajo svoj BISER imenovan romarska Marijina cerkev poimenovana Sveta Marija - čudodelna Mati BOŽJA in sveta Marjeta Antiohijska. Ime SLADKA GORA izraža resnico, da v teh predelih pridelajo sladko vino, še bolj znana pa je SLADKA GORA po slikoviti božjepotni cerkvi Matere BOŽJE.
Sladka Gora se razprostira nekaj kilometrov stran od ceste Celje - Rogaška Slatina in se skriva v zavetje Dolge GORE. Na mestu Matere Božje je stala nekoč cerkev svete Marjete. Ni znano, kdaj je zaživela kot božja pot k tej cerkvi. Novo cerkev je posvetil leta 1754 goriški nadškof Karel Mihael Attems. Notranjost cerkve je bogata s freskami, ki jih je oblikoval Franc Jelovšek. Cerkev slavi tudi po orglah, ki jih je izdelal mojster Janeček iz Celja. Sladkogorska Marija kraljuje na prestolu, narejenem v obliki srca. V baroku izdelana in z zlatom okrašena Marija drži v desni roki žezlo, v levi pa dete Jezusa. Žal danes cerkev samuje, obredi so le občasni, a bogato zgrajena, notranjščini občudovanja vredna oprema kliče po obisku in božji službi.
Dan se je počasi nagibal k večeru, naš izlet se je z vsemi naravnimi
znamenitostmi in umetnostjo počasi zaključeval. Pred nami se je bohotila Donačka gora, v Rogatcu so vabili na sladoled, kjer smo se članice osvežile z različnimi sladoledi. In pot se je vijugala v naše domače kraje. Že smo doma in beležimo spomine na bogato preživet dan.
Naša predsednica društva, ga. Darinka je zoper izvedla dobro organiziran izlet za štirideset izletnic in že smo v programu za izvedbo izleta po dogodkih občinskega praznika, smer Rogatec in njegova okolica. V jesenskem času je na programu še izobraževanje s kulinarično tematiko in seveda že tradicionalno srečanje ob koncu koledarskega leta.
V novembru bo zopet čas za razgibavanje v šolski telovadnici in
tako bo izpolnjen program, ki je zapisan v našem letnem načrtu.
Da nam vse dobro uspeva, je tvoja skrb in žrtvovanje časa za naše
dogodke spoštovana ga. predsednica Darinka Kodrič, zato čuvaj
svoje zdravje in utrjaj moči za vsakdanje življenje.
Preberite Ž. N. in ostanite zdravi.
Lepo pozdravljeni v imenu predsednice D. Kodrič,
za Ž. N. M. KRUŠIČ
POGOVOR
Uroš Ber
je dobro poznan Žetalanec tudi v širši okolici, ne le v domačem kraju, kot izvrsten harmonikar. Marsikaj smo že slišali o njem, morda pa je kaj, česar še ne vemo. Na pogovor sem ga povabila predvsem zato, ker je izredno uspešno zaključil srednješolsko izobraževanje. Postal je zlati maturant. Uroš, prosim, predstavi se sam! Sem Uroš Ber, muzikant, doma iz Kočic, iz Haloz. Doma sem na kmetiji, kjer mi ni nikoli dolgčas. Zavedam se korenin in sem ponosen na to, od kod prihajam. Zanima me veliko področij.
Kakšni so tvoji spomini na predšolsko obdobje? Si hodil v vrtec? Kaj si najraje počel doma? S čim si se rad igral?
Eno leto pred šolo sem obiskoval vrtec. Doma pa sem se najraje igral zunaj, raziskoval naravo. Ata in mama sta me učila o vsakdanjem življenju na kmetiji. Od raznih igrač pa sem se rad igral z lego kockami in gledal risanke. Si se veselil šole? Kako si sprejel šolsko življenje? Si se dobro počutil med sošolci in sošolkami ter seveda učitelji? Z veseljem sem šel v šolo. Sploh prva leta mi je bilo šolsko življenje zabavno. Tudi doma sem pogrešal šolo in prijatelje, tudi učitelje. Za razliko od nekaterih sem vedno rad hodil v to hišo učenosti. Že od začetka šolanja si bil odličen učenec? Kateri predmet ti je bil najljubši?
Si obiskoval kakšen krožek? Si rad nastopal na prireditvah?
Vedno sem imel rad športno vzgojo, pa matematiko. Pozneje sta me pritegnili kemija in fizika. Pri kemiji so mojo pozornost kradli eksperimenti, a kmalu me je zanimalo še več kot le to; tudi kaj in zakaj se stvari dogajajo... Zanimala me je zgodovina, predvsem novejša, pa seveda geografija. Doma sem imel globus že, ko sem bil še manjši. Z očetom sva se igrala. Povedal mi je ime države, jaz pa sem jo iskal na globusu. Sčasoma je oče povedal imena manjših držav, pa sem jih vneto iskal, iskal dokler jih nisem navdušen našel!
Je morda kakšen dogodek, ki ti je ostal posebej v spominu? Morda izlet, tabor, dan dejavnosti?
Dogajalo se je veliko in se kar težko odločim za en dogodek. V lepem spominu mi je ostal tabor v devetem razredu v Rakovem Škocjanu. Tam smo imeli veliko različnih dejavnosti. Spoznavali smo načine preživetja v naravi, kako zakuriti ogenj, veliko smo se družili.
V devetem razredu si se odločil za nadaljevanje šolanja na gimnaziji. Si imel pomisleke glede izbire šole?
Imel sem pomisleke. Odločal sem se med gimnazijo in strojno šolo. Nisem še točno
15	Žetalske novice
vedel, kaj bi rad študiral. Z gimnazijo imaš odprtih več možnosti glede izbire študija in tako je zmagala gimnazija.
Gimnazija. Kakšni so bili prvi vtisi v novi šoli? Novi sošolci, novi profesorji, mesto...
Na Ptuj v gimnazijo sem se vsak dan vozil. V začetku me je malce skrbelo, kako bo, bo dosti težje kot v osnovni šoli, kakšni bodo profesorji... Profesorji so bili prijazni, nekateri so v začetku delovali strogo, kar je vzbujalo negotovost. Izkazalo se je, da je mogoče premostiti vse negotovosti, prebroditi težave. Včasih gre vse gladko, včasih tudi ne.
Kako je potekalo šolanje? Kateri predmet ti je bil najljubši? Zakaj? Verjetno si posvečal učenju veliko časa.
Mislil sem, da bo potrebno še več sprotnega dela. Poskušal sem razumeti čim več, kar je bilo povedanega pri pouku. Sem bolj vizualni tip. Če delaš sproti, malo ponoviš pred testom, pa gre. Odvisno je tudi od profesorjev, kakšen način dela imajo. Rad sem imel fiziko, tudi na maturo je šla z mano! Naučeno sem pogosto povezoval z delom na kmetiji, s praktičnim znanjem. Včasih veš, kako nekaj funkcionira, dodaš pa še teoretično znanje.
Matura. Kako si se pripravljal? Te je kaj skrbelo? Si imel kakšne cilje?
Kot vsakega je tudi mene za ščepec skrbelo. Ker sem imel v času šolanja lepe ocene, sem želel tudi zaključiti z dobrim rezultatom. V učenje sem vložil precej časa. Učil sem se npr. dopoldan, popoldan sem imel prosti čas. Bila je sezona jagod, tam sem pomagal. Pri delu malo mine napetost. Potem sem se spet učil. Včasih sem si malo zaigral na harmoniko.
Na maturi si bil izredno uspešen. Čestitam! Najbrž je k uspehu pripomoglo pridno delo vsa leta šolanja. Kako si sprejel informacijo, da si zlati maturant?
Seveda je pomembno, da imaš dobro podlago iz vseh let šolanja. Po zaključenem delu mature nisem bil povsem prepričan v pravilnost vseh mojih odgovorov. Nekako sem vedel, da bi rezultat lahko bil dober, pa vendar sem malce presenečeno pogledal v število točk. Super!
Kako so tvoje šolanje spremljali domači? Kako so sprejeli uspeh? Ste kaj proslavili?
Ko so izvedeli, so se razveselili in mi iskreno čestitali.
V oktobru začenjaš s študijem v Mariboru. Kaj študiraš? Zakaj ravno to? Kaj pričakuješ v tem obdobju, česa si želiš?
Vpisal sem se na FERI, kjer bom študiral elektrotehniko. Vedno me je zanimala tehnika, praktična znanja, matematika. Zanima me povezava med naravoslovnimi in tehničnimi znanji. Mislim, da pridobim več odprtih možnosti za širitev znanja. Si tudi odličen harmonikar. Lahko poveš kaj o svoji prav tako zelo uspešni glasbeni poti?
Od malih nog, že trinajsto leto, igram harmoniko. Prvo mi je kupila botra. Kot malega harmonikarja me je bilo potrebno tudi včasih priganjati k vadbi, kar ni nič posebnega, je pa prav. No, pa je steklo igranje. Igral sem na številnih tekmovanjih, v orkestru. Težko bi rekel, kateri uspeh mi največ pomeni. Morda pred leti zmaga na tekmovanju na Hajdini. Dala mi je voljo do še več vadbe, treninga, da se izboljšam. Ampak, ko si starejši, drugače dojemaš igranje, harmoniko. V igranje daš del sebe, za tekmovanja pa treniraš predvsem tehniko. Igranje dobi neko lastnost, dušo. Igraš lahko za enega, za mlade ali starejše, duša igra harmoniko. To pridobiš z leti. Zadnje leto ali dve, ko še pojem zraven, zares uživam ob glasbi. Živiš na kmetiji in pridno pomagaš pri delu. Te je to kdaj motilo pri učenju?
Kako povezuješ oddaljenost, kmečko delo, učenje in igranje harmonike? To se zdi izredno naporno! Ti pa deluješ zelo umirjeno.
Da sem doma na kmetiji, mi je pomagalo tudi pri učenju, igranju harmonike. Doma sem pridobil delovne navade. Za vse je bilo dovolj časa.
Kaj počneš v prostem času (če ga sploh je kaj)? Kaj te spravi v dobro voljo?
Rad se ukvarjam s športom. Rad imam ekipne športe. Včasih je dovolj, da se »zlaufam«! Grem na sprehod, kaj preberem, si zaigram na harmoniko, kaj zapojem. V dobro voljo me sigurno spravi glasba!
Lahko našteješ pet stvari, ki ti v življenju zelo veliko pomenijo in pet stvari, ki te motijo ali jih ne maraš?
V življenju mi največ pomenijo: vera, družina, domovina, glasba, šport. Ne maram pa: neodločnosti, neaktivnosti, lenobe, laži, neiskrenosti. Kje se vidiš v bodočnosti? Po študiju? Najprej je na vrsti študij. Pravijo, da je na fakulteti vedno možnost sodelovanja v različnih projektih. To me zanima. Rad bi, da bi s svojim znanjem, ki ga bom pridobil, pomagal pri razvoju, tudi pri razvoju Haloz. Haloz ne moremo zravnati, lahko pa pridobimo pripomočke, stroje, orodja, ki bodo ljudem olajšali delo in preživetje tukaj.
Najraje bi ostal na podeželju, saj sem tukaj odrasel. Privlačita me narava in sveži zrak. Seveda je moja želja tudi nekoč imeti družino in službo.
Še enkrat: iskrene čestitke in veliko uspeha pri študiju! Vse dobro na tvoji življenjski poti!
M. S.
Matija Peršak
je Žetalanec, doma prav v Žetalah. Obiskoval je ptujsko gimnazijo in postal zlati maturant. V osnovni šoli Žetale je bil odličen učenec, eden izmed maloštevilnega, a zelo uspešnega razreda. Ne vem, ali je to naključje, a Anjo in Vida sem predstavila v prejšnji številki Žetalskih novic. Matija in Uroš sta zlata maturanta, spoznate ju v tej številki. Šolanje pa uspešno nadaljujejo tudi ostali učenci tega razreda. Vsak izmed njih je drugačen, poseben, vsak s svojimi talenti. Kdove, kam jih bo odneslo življenje. Skupno jim bo ostalo osnovnošolsko življenje. Matija, prosim, predstavi se sam!
i Pffl
16	Žetalske novice
Sem Matija, povprečen devetnajstletnik, doma iz čistega centra Žetal. Kakšni so tvoji spomini na predšolsko obdobje? Si hodil v vrtec? Kaj si najraje počel doma? S čim si se rad igral?
Dolgo nisem šel v vrtec, dosti časa sem preživel z mamo. Imel sem ogromno igrač. Najraje pa sem se igral z lego kockami, transformerji, bakugani... V vrtec sem hodil pol leta v Dobovec, pred vstopom v šolo.
Si se veselil šole? Kako si sprejel šolsko življenje? Si se dobro počutil med sošolci in sošolkami ter seveda učitelji?
Pred šolo sem imel malo krize. Nisem
hotel iti. Skrival sem se po hiši. Potem pa sem se hitro navadil. Bili smo mali razred in smo se kar dobro razumeli. Rad sem hodil v šolo, motile so me le rutice. Teh nisem maral in bil sem zelo vesel, ko niso bile več potrebne.
Že od začetka šolanja si bil odličen učenec? Kateri predmet ti je bil najljubši? Si obiskoval kakšen krožek?
Rad sem imel slovenščino. Všeč mi je bil način dela, tudi slovnica me je zanimala. Kemija- navduševala me je širina področja, kako so snovi strukturirane. Malo manj me je zanimala matematika. Obiskoval sem pevski zbor, a sem ga sčasoma
opustil. Pa seveda, zelo rad sem hodil k nemščini! Z učiteljico smo bili sproščeni pri krožku, veliko smo se naučili, kar se je potem poznalo pri rednem pouku. Da ne pozabim dramskega krožka! To je bila verjetno najljubša stvar v šoli, posebej takrat, ko smo sami napisali, pripravili in odigrali igro. Zelo smo se zabavali. Bilo je super!
Bil si odličen vodja šolskih prireditev. Kako se spominjaš teh nastopov? Si imel tremo?
Malce sem bil nervozen pred nastopom, večje treme pa nisem imel. Sicer me je bilo potrebno malce pritisniti k vodenju, a je bilo koristno, da sem se navadil nastopanja pred ljudmi. Spomnim se proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. Čeprav je praznik posvečen Prešernu, smo pripravljali program o Cankarju. Igral sem Ivana Cankarja, verjetno zelo dobro, saj sem dobil pohvale tudi od gledalcev. Je morda še kakšen dogodek, ki ti je ostal posebej v spominu? Morda izlet, tabor, dan dejavnosti? Šola v naravi v Rakovem Škocjanu. Edinstveno, idilično, lepa narava. Zelo prijetno je bilo druženje s sošolci, bili smo zelo povezani devetošolci.
V devetem razredu si se odločil za nadaljevanje šolanja na gimnaziji. Si imel pomisleke glede izbire šole?
Že v osnovi sem vedel, da grem v gimnazijo. Okleval sem, kam. Ptuj ali Maribor. Zaradi bližine domačemu kraju sem izbral ptujsko in ni mi žal.
Gimnazija. Kakšni so bili prvi vtisi v novi šoli? Novi sošolci, novi profesorji, mesto...
Šola se mi je zdela grozno velika, pričakoval sem, da bo grozno zahtevno, da bodo strašno strogi profesorji. Izkazalo se je, da ni tako. Prvi test je bil iz matematike, kar me je malce skrbelo. A delo je steklo in letnik sem zaključil brez problemov. Kako je potekalo šolanje? Kateri predmet ti je bil najljubši? Zakaj? Verjetno si posvečal učenju veliko časa.
Proti koncu gimnazije mi je bila najljubša filozofija. Prej nekako nisem imel najljubšega predmeta. Matematika in fizika sta mi povzročali nekaj preglavic. Intenzivno sem se učil pred testi. Sicer pa se mi ni zdelo, da bi v učenje vlagal ogromno časa.
Si se ukvarjal tudi z obšolskimi dejavnostmi?
Imeli smo dramski krožek- v angleščini, kar je bil svojevrsten izziv. To je moj najljubši del gimnazije. Dobri prijatelji, odlične mentorice. Od tekmovanj pa bi izpostavil Cankarjevo. Bil sem tudi na izmenjavi na Švedskem. Kratko, a nadvse zanimivo. Nato pa je prišel čas korone, ko se je vse zaprlo. Potek dela povsem drugačen, brez
druženja; to me je zelo motilo. Matura. Kako si se pripravljal? Te je kaj skrbelo? Si imel kakšne cilje?
Glavni cilj je bil, da naredim po najboljših zmožnostih. Bolj ko sem bil seznanjen, kako poteka matura, manj me je skrbelo. Pripravljal sem se povprečno, matematiko malo bolj, ostalo sem pač predelal, kot je bilo potrebno. Profesorji so bili vedno na voljo z nasveti, vzpodbudami.
Na maturi si bil izredno uspešen. Čestitam! Najbrž je k uspehu pripomoglo pridno delo vsa leta šolanja. Kako si sprejel informacijo, da si zlati maturant?
Poznalo se je sigurno, da sem se vedno dobro učil. Matematiko sem tudi v drugem in tretjem letniku dobro predelal, da sem stvari obvladal. Pripravljali smo se celo leto. Ko sem reševal naloge, sem imel dobre občutke. Vseeno sem bil malo presenečen, da sem zlati maturant, in seveda zelo vesel.
Kako so tvoje šolanje spremljali domači? Kako so sprejeli uspeh? Ste kaj proslavili?
Domači so bili zelo veseli in ponosni. Vedno so me podpirali. Tudi če sem imel težave, so mi pomagali, me tolažili in vzpodbujali. Vsekakor so mi vedno nudilo dobro podporo. Hvala! V oktobru začenjaš s študijem. Kaj študiraš? Zakaj ravno to? Kaj pričakuješ v tem obdobju, česa si želiš?
Izbral sem študij japonologije in anglistike. Zanima me Japonska, pa sestrična je tudi to študirala in me navdušila. Študiral bom v Ljubljani. Študij, študentski dom, mesto. Novo življenje. Se veselim. Rad bi šel na
izmenjavo na Japonsko, zanima me vse, kar je v zvezi s to deželo. Morda bom kdaj tam preživel več časa. Kdo ve?! Kaj počneš v prostem času? Kaj te spravi v dobro voljo?
V	prostem času se učim japonščino, berem, tečem, gledam filme, serije. Pletem, narediti si želim kapo in šal, kmalu bo zima! Rad sem tudi z družino, s sestro, bratoma, starši. Gremo na sprehod, smo zelo povezani. V dobro voljo pa me spravlja naš kuža.
Lahko našteješ pet stvari, ki ti v življenju zelo veliko pomenijo in pet stvari, ki te motijo ali jih ne maraš?
V	življenju mi veliko pomenijo: družina, prosti čas, prijatelji, literatura, kultura. Ne maram pa polente (čeprav večinoma vse jem), hrupa, množice ljudi in zgodnjega vstajanja.
Kje se vidiš v bodočnosti? Po študiju?
V	prvi vrsti je študij. V vsakem primeru bi rad šel na Japonsko. Morda bom prevajal, morda poučeval, vodil tečaje... Čas bo prinesel svoje. Nagibam se k življenju na podeželju, čeprav ima tudi mesto svoje prednosti. Poskušam se znajti, kamor me odnese. Rad spoznavam druge kulture, ljudi, načine življenja.
Vsekakor se bom vedno rad vračal v Haloze.
Še enkrat: iskrene čestitke in veliko uspeha pri študiju! Vse dobro na tvoji življenjski poti!
M. S.
17	Žetalske novice
SRNE IN SRNJAKI PONOVNO TEKALI PO NADOLAH
morajo skupaj prečkati tudi cilj, s čimer je pomembno, da se spodbuja in bodri šibkejši člen skupine ter da vsi člani istočasno premagajo razgibano traso. Bolj tekmovalno in zahtevno etapo pa predstavlja tek posameznikov na 10km dolgi trasi, ki zahteva kar solidno fizično pripravljenost saj teren, primeren za srnjake, zajema številne vzpone in spuste.
V letošnjem letu se je skupno 35 tekmovalcev podilo po Nadolah, številni podporniki dogodka pa so poskrbeli za lepe nagrade, ki so se jih razveselili najboljši. Namen dogodka je vsekakor tudi promocija aktivno preživetega časa v lepi žetalski pokrajini. Tek, pohod ali kolesarjenje so za naše okolje venomer krasna izbira aktivnosti in jih kot take z veseljem promoviramo in nas veseli, da je zanje dovolj zanimanja tudi med domačini.
Tek je eden izmed športov, ki je široko dostopen širši populaciji in priporočljiv za različne generacije. Številnim ljudem predstavlja obliko sprostitve in blagodejno vpliva na telo in duha. Združuje prijetno s koristnim in v okolju kot je slikovita Žetalska pokrajina dodatno predstavlja zadovoljstvo slehernemu »srnjaku«. V soboto, 10.9.2022, smo člani TD Žetale organizirali že 4. Srnjakov tek, ki predstavlja naš rekreativno-tekmovalni dogodek. Tek je razdeljen na 2 etapi in sicer 5.6 km dolga etapa je namenjena družinam, skupinam prijateljev ter vsem, ki želijo krepiti ekipnega duha, saj se po tej trasi skupina treh tekačev poda skupaj in
Boštjan Štajnberger TD Žetale
18
Žetalske novice
LJUBITELJSKA KULTURA
Kaj zanimivega napisati za naše novice, razmišljam ko hodim po jesenskem gozdu. Lep in zanimiv letni čas, bogato obdarjen pridnim in delovnim rokam in v veselje ter zadovoljstvo ljudem. Zadovoljni in srečni pa smo lahko tudi ob dobri knjigi, filmu, dobri pesmi ali udeležbi na kakšni prireditvi. Tudi to rabimo za osebno zadovoljstvo - za dušo.
V	Kulturnem društvo se trudimo, da z ljubiteljsko kulturo ohranjamo zborovsko petje in slovensko besedo. Veliko je truda, saj v našem hitrem tempu življenja zmanjkuje časa za prostočasne aktivnosti. V aprilu je bil izveden občni zbor društva s poročili o delu, načrtovanimi nalogami in imenovanju organov društva. Med najpomembnejšo nalogo smo si zadali pridobitev zborovodij obeh zborov za nemoteno delo. Ob vztrajnosti se nam kažejo rešitve, saj vztrajnost po navadi obrodi sadove.
V	MoPZ imajo redne tedenske vaje. Z znanjem in neizmerno voljo pevcev znotraj zbora jim uspeva, da delujejo v zadovoljstvo vseh nas. Res pohvalno. Uspešno so izvedli nastop na svečanosti PGD Žetale v mesecu juniju in na Extemporu v mesecu juliju 2022. Smo pa v dogovoru in že vajami z novim zborovodjem MoPZ, da uskladimo medsebojne zahteve in podpišemo dogovor o sodelovanju.
Tudi v ŽePZ spet vadimo in pojemo po corona pavzi in odsotnosti zborovodkinje. Od meseca junija potekajo tedenske vaje spet pod vodstvom zborovodkinje Martine. Razumemo obremenitev zborovodkinje kot mlade mamice ob dveh majhnih otrocih, družini, službi in oddaljenosti. Upamo na najboljše in da nam skupaj uspe, da najdemo skupno najboljšo pot. Zborovodkinji res iskrena zahvala za njeno požrtvovalnost. Uspešni in zadovoljni pa bomo ob zadovoljstvu vseh naših članov društva. Da nas povezuje pesem in beseda, sodelovanje in odgovornost ter medsebojno prijateljstvo. Vabljeni novi člani med naše vrste, vedno dobrodošli.
Da bomo spet, kot že mnogokrat, z veseljem stopili na oder, zapeli in z besedo nagovorili naše obiskovalce. Že prva naša priložnost bo sodelovanje na Občinskem prazniku. Upamo tudi, da bomo uspeli prirediti praznično prireditev ob obeležitvi 15. obletnice MoPZ in 20. obletnice ŽePZ. Se veselimo tega dogodka.
Za KD Žetale: Marta Prevolšek
JUNIJSKO ROMANJE
V času prvih dni poletnega meseca junija so dobili pevci Cerkvenega pevskega zbora, ŽPS in GPS naše župnije vabilo na enodnevno druženje ali romanje po ŠTAJERSKEM. V teku dogodkov je bil sobotni dan, 25. junij 2022, potovanje iz Žetal ob 7.30 uri v smeri Majšperk do nadmorske višine 1517 m na Rogli. Najprej smo se ustavili v gostišču ULIPI, to je v Slovenskih Konjicah, kjer smo si privoščili jutranjo kavo. Pot se je vzpenjala med gozdovi pohorskih planot in prispeli smo na Roglo, se sprehodili po 20 m dvignjenem mostu s tal, dober kilometer hoje, ob pohodu so razstavljene učne table, ki nas ozaveščajo o pohorskih kamninah in že smo pri stolpu. Razgledni stolp je visok 37 m, zlahka smo ga prehodili vsi, zanimiv je spust z vrha po cevi in so ga doživeli le hrabri izletniki.
Pot je znana pod imenom »Pot med krošnjami« in je vabljiva za ponovni pohod, saj nudi ob jasnem vremenu in čistem zraku bogat razgled na vse štiri strani neba. Napolnili smo si pljuča s čistim gorskim zrakom. Pripeljali smo se do koče na PESKU, kjer smo se okrepčali s hrani iz pohorskega lonca in zaužili sladico značilno za to področje - BOROVNIČEV ZAVITEK. Ker smo se imenovali ROMARJI, smo se na razprostrani ravnici Rogle ustavili pred cerkvijo JEZUSOVE SPREMENITVE NA GORI, kjer je daroval mašo naš župnik g. CIRIL v sodelovanju z župnikom STANKOM KRANJCEM, ki vodi občasne obrede v tej moderno zgrajeni cerkvi. G. župnik Stanko Krajnc nam je nanizal obilo podatkov o graditvi cerkve, ki jo je doniralo in še vedno skrbi za varen obstoj cerkve podjetje UNIOR ZREČE. To je redek primer, da bi neka gospodarska ustanova poskrbela za sakralni dom. Cerkev stoji na zemljišču, ki ga je darovala družina PIKL. Cerkev stoji na višini okrog 1474 m nadmorske Pred ceerkvijo na Rogli
višine in je druga najvišje ležeča cerkev v Sloveniji. Ob lepem petju našega Cerkvenega zbora in besedovanju našega župnika g. CIRILA smo zaključili doživetje na Rogli ter nadaljevali potovanje do ŽIČKE KARTUZIJE, kjer nas je pričakala prijazna vodička, nam podrobno razložila o razvoju in pomenu kartuzije, ki je v obnavljanju. Štajerski mejni grof OTAKAR III. TRAUNGAVEC je obiskal Slovenske Konjice in v odmaknjeni dolini svetega Janeza Krstnika ukazal zgraditi domovanje francoskih kartuzijanov. Kartuzija je skrivnostna lepotica, ki stoletja buri duhove in zbuja posebno energijo.
Sprehodili smo se po travnati površini; v posebni sobi je prodajalna zeliščnih likerjev in drugih proizvodov, degustirali smo zeliščne napitke in kupili kaj zdravilnega za na pot. V kletnem prostoru nam je prikazal keramičar, kako nastane lonec iz gline.
19	Žetalske novice

Sonce je junijsko pripekalo, dan se je nagibal k poznemu popoldnevu, zanesljivi šofer Ludvik Majhen, prevoznik podjetja Relacije, nas je popeljal do zadnje destinacije našega popotovanja v gostišče ENDI v Tepanje na popoldansko okusno kosilo. Ves čas potovanja nas je bodril s šaljivo in seveda vzorno besedo glavni organizator romanja naš farni župnik g. CIRIL ČUŠ, ki je v celoti poravnal prevozne stroške za 35 romarjev, seveda se vsi navzoči udeleženci iskreno zahvaljujemo župniku g. CIRILU za dobro organizirano romanje, ki se je vtisnilo vsem v nepozaben spomin.
Moramo se zahvaliti za odlično organiziran romarski dan ge. Petri Plajnšek, ki je bila dobra vodička, saj pozna to doživeto našo romarsko pot do podrobnosti; navedla nam je vse pokrajinske značilnosti krajev, ki jo službeno zavezujejo, da jih dobro pozna, kar smo spoznali v njeni vzorno podani besedi, zato ga. Petra Plajnškova najlepša HVALA v imenu vseh udeležencev za lep junijski potovalni dogodek, ki smo ga zaključili ob 19.30 uri!
Za Z. N. M. K.
ŽUPNIJA ZETALE POLETJE - JESEN 2022
Župnik Viki Košec
Na pragu jeseni se oziram nazaj v pozno pomladanske in poletne dni in na dogodke, ki so se zgodili v teh dneh v naši žetalski župniji. V četrtek, 16. junija, smo obhajali praznik Svetega rešnjega telesa in krvi ali Telovo, kadar tudi javno zunaj cerkva opravimo procesijo z Najsvetejšim. Tudi letos smo zato okrog cerkve pripravili štiri oltarje za postaje procesije, ki bi bila potekala okrog cerkve v primeru lepega vremena, ker je močno deževalo, smo v cerkvi prosili in molili za blagoslov naših polj, vrtov tovarn in vsega, kar služi ljudem. Lansko leto je minilo 10 let od smrti misijonarja p. Miha Drevenška, ki je deloval v Zambiji in je bil doma iz Vidma pri Ptuju. Njegova velika želja je bila, da bi se ob tej obletnici zbrali doma vsi misijonarji. Zaradi omejitev v lanskem letu se je to srečanje prestavilo na letošnje leto in ker spada naša župnija pod skupno dekanijo smo tudi v Žetalah gostili v junijskih dneh slovenske misijonarje.
16. junija je bila med nami s. Agata Kociper, ki deluje v Braziliji med plemeni Indijancev v Amazonskem pragozdu.
Sestra Agata Kociper
17.	junija pa nas je obiskal p. Janez Šamperl, ki je letošnje srečanje misijonarjev organiziral in tudi vodil.
18.	junija nas je obiskala in nagovorila s. Hermina Nemšak, ki je delovala na Slonokoščeni obali, kjer je bila zadolžena za izobraževanje, saj je vodila šolo in dijaški dom. Letos so se ponovno po treh letih, 17. julija, zbrali pri Mariji Tolažnici zakonci - jubilanti, ki so v teh treh letih obhajali okrogle jubileje, zato se jih je zbralo tudi nekoliko več parov. Pred Bogom, g. župnikom Cirilom in vsemi navzočimi so si ponovno izrekli zakonsko zaobljubo in prejeli blagoslov za še mnogo
skupnih let. Po maši pa je še sledilo druženje s skupnim kosilom v gostišču Pod goro.
Že tradicionalno po velikem šmarnu, pri Mariji Tolažnici obhajamo Jarmek, letos je bila to nedelja, 21. julija. Na ta dan se k Mariji Trošt radi vračajo tudi Žetalanci, ki živijo po Sloveniji in tujini. Letos je bilo okrog cerkve zopet veselo, saj se tukaj srečajo znanci in pogovor hitro steče. Na ta dan so se zvrstile tri maše, kot gost in pridigar je bil povabljen g. Viki Košec župnik v Lučah in Solčavi, pri zadnji maši pa so cerkev lepo napolnili romarji iz Ptujske Gore in Podlehnika, ki k Mariji Trošt romajo tradicionalno že več let. Mesec september se v naši župniji prične z celodnevnim Čaščenjem, katerega je letos vodil g. Damjan Tikvič. S svojo tritedensko prakso v naši župniji pa je pričel tudi g. Timotej Fijavž Vivod, bogoslovec iz Slovenskih Konjic, ki je opravil obvezno prakso pred tretjim letnikom teološke fakultete. Tako je spoznaval, kako poteka delo na župniji, sodeloval je pri mašah, pomagal pri spravilu drv in peletov za zimo, z nami poromal na zaobljubljeno romanje tretjega septembra na Svete Gore, urejal župnijsko pisarno, za konec pa še z mladimi poromal na vseslovensko srečanje mladih v Stični.
Zaključil bom z Mihaelovim praznikom, ko praznuje naš farni zavetnik Sv. Mihael in smo ga praznovali v nedeljo 25. septembra.
Pater Janez Šamperl
20	Žetalske novice
Duhovnik Rok Gajšek
Med nas je bil povabljen naš rojak duhovnik Rok Gajšek, dolgoletni misijonar na Madagaskarju, sedaj pa deluje pri Sv. Jožefu v Celju. G. Rok je daroval sveto mašo in nas v pridigi nagovoril in nam predstavil pomen angelov in nadangelov za nas, da so angeli naši
vodniki, ki nam kažejo in vodijo po pravi poti k Bogu. Za lepo doživeto mašo je poskrbel tudi žetalski cerkveni zbor s svojim ubranim petjem na koru. Po maši pa še je sledilo druženje pred cerkvijo ob domačih dobrotah, ki so jih pripravile naše žetalske gospodinje, za kapljico pa so poskrbeli moški iz ŽPS. Hvala vsem za pripravo dobrot in pogostitev pri cerkvi, saj je prav prijetno se po maši zadržati in poveseliti.
25. septembra smo obhajali tudi Slomškovo nedeljo, zato končujem z eno njegovo mislijo:
»Kakor nam dobri Bog daje vsak dan dih in življenje, živež, obleko in vse potrebno, dajmo tudi mi Bogu majhen dar vsakdanje molitve.«
S. G.
ŽETALSKI KRAMPUSI AKTIVNI TUDI PRED ZIMSKIM ČASOM
Mnogi občani ste v zimskem času zadnjih 3 let opazili obujeno tradicijo Miklavževanja in njegovih spremljevalcev - parkljev. V sosednji Avstriji je tradicija prav tako poznana in obsega večje število dogodkov pod imenom »Krampulauf«. V Žetalah je običaj obudil Mihael Kos, izpod rok katerega nastajajo prave lesene umetnine oz. maske naše skupine »Žetalski krampusi« smo se kot sekcija v letošnjem letu pridružili TD Žetale.
Organizacija Miklavževanja in številnih ostalih dogodkov v novembrskem in decembrskem času je naša prioriteta. Z gostovanji širimo našo prepoznavnost po celotnem Podravju in drugod. Z veseljem se odzovemo na številna povabila ostalih skupin, s katerimi organiziramo »Krampuslauf« srečanje. Decembra obiščemo številne otroke na domu ter poskušamo pričarati pristno čarobno vzdušje straha in radosti.
Skozi leto pa se številne skupine krampusov srečujemo in izmenjujemo izkušnje in informacije o kožuhih, maskah, rogovju in planiranju dogodkov. Naša skupina je organizirala piknik pri brunarici ŠD Žetale ter pohod na Donačko goro. Obiskale so nas številne skupine iz Kapele pri Brežicah, Hajdine, Miklavža in Ptuja. Prijeten dan smo sklenili z mislimi na prihajajoč hladni del leta, ko bomo ponovno aktivirali naše like.
Andrej Štajnberger
21	Žetalske novice
POHOD IN ŽETALANČEV PIKNIK 2022
V Strojnem krožku Žetalanec smo letos organizirali že 25-tič zapored pohod in Žetalančev piknik, izjema je bilo leto 2020, ko nam je to preprečila epidemija. Večinoma je tudi datum tradicionalen, to je 15 avgust, s kakšno izjemo, kot je bilo lani in tudi letos en dan prej, torej 14.avgusta.
Naša letošnja izbrana relacija je bila Rodni Vrh do cerkvice sv. Duha. Ker pa se tudi naše članstvo počasi stara, dolžino pohoda malo krajšamo in se do začetne točke odpeljemo z avtomobili. Zbrali smo se na Gorci nad Podlehnikom pri nekdanjem gostišču, ki žal več ni v obratovanju. Po zanimivi poti med terasami vinogradov smo prispeli do lepo obnovljenega viničarskega muzeja, s katerim upravlja Turistično društvo Podlehnik. In prav tukaj so nas pričakali gostoljubni člani tega društva, nam postregli z zelo okusno Haloško kislo juho. Tako okrepčani smo brez težav krenili na drugi del poti do Rodnega Vrha. S kakšnim postankom v senci ob poti smo si veselo privoščili »razkužila iz nahrbtnikov« saj smo bili seznanjeni, da korona še vedno išče žrtve po naših krajih, a nam je uspelo, vsi smo ostali zdravi. Skoraj prehitro je minil čas naše poti in smo za gozdičkom zagledali cerkvico sv.Duha kjer nas je že čakal naš vsakoletni spremljevalec na duhovnem delu poti g. Janko Frangež, duhovnik v Majšperku, ki nas vedno spomni, da smo v času svojega bivanja na zemlji, tukaj samo gostje in nič ne gre z nami, ko se poslovimo. Da pa smo lažje premagali stopnice do cerkve, je spodaj poskrbela družina Glažar, so člani našega združenja, s pristno njihovo domačo kapljico.
Čas teče, po maši še skupna fotografija, spodaj spet kakšen kozarček za na pot. Glažarjevi so postregli še s pecivom in kavico, tako da ni bilo težko zdržati hoje nazaj do viničarskega muzeja. Pri muzeju, pod šotorom, smo si privoščili piknik z jedmi iz žara, ki so jih pripravili člani TD Podlehnik, poskrbeli so za ogled
muzeja, kratkega filma o Halozah in tudi z igrami kot so molža in »šraufanje« matic, za kar se jim lepo zahvaljujemo, bili so zares dobri gostitelji.
Ker vse lepo hitro mine, je žal mineval tudi dan našega druženja in tako smo eni prej, drugi pozneje, prehodili še dva kilometra do naših avtomobilov in nekateri počivat, drugi v hleve, saj živali ne poznajo prostih dni.
Vsi ki ste letos zamudili, naslednje leto gremo spet, kam? na en »Haloški vrh« z malo cerkvico, lepim razgledom in dobro družbo - se vidimo.
Izidor Š.
UTRINKI STROKOVNE EKSKURZIJE V ORGANIZACIJI SK ŽETALANEC
5. julija 2022 smo se podali na večdnevno strokovno ekskurzijo, ki jo je organiziral Strojni krožek Žetalanec. Tokrat nas je pot vodila v Istro. Najprej smo si ogledali staro mesto umetnikov Grožnjan in imeli vinsko degustacijo. Še isti dan smo se spustili v podzemlje jame Baredine, kjer smo občudovali kraške kapnike in človeško ribico. Le nekaj korakov vstran smo si ogledali razstavo zgodovinskih traktorjev in mlatilnic (Traktor story), kar je bilo za nas kmete še posebej zanimivo. Po napornem dnevu smo se
nastanili v hotelu v Poreču. Naslednji dan smo iz Fažane z ladjo odpluli na nacionalni park Brioni, kjer smo si ogledali muzej o Titu in Safari park. V Puli smo bili prevzeti nad areno, kjer se te dotakne preteklost in si ne moreš pomagati, da ne bi občudoval mojstre arhitekture rimskega časa. Imeli smo čudovito vreme, nepozabne sončne zahode in prijetno toplo morje. Naslednja destinacija je bilo staro mesto Rovinj. Tudi tukaj ti pogled zastane, ko občuduješ to obmorsko mesto, njihove ozke ulice in zelo prijazne
22
Žetalske novice
domačine. In če imaš srečo, kot smo jo imeli mi, imaš še koncert v zelo akustični baročni cerkvi v beneškem stilu. Na poti proti domu smo si ogledali še res neverjetni hrvaški turistični diamant, nacionalni park Plitvička jezera, ki so bila že leta 1979 uvrščena na seznam Unescove svetovne naravne in kulturne dediščine.
Ker je bilo letošnje poletje res vroče, je bil ta oddih več kot dobrodošel. Bili smo na odličnih destinacijah, kjer se je prepletala zgodovina s sedanjostjo, naravna in kulturna dediščina ter odlična istrska kulinarika.
Ida Žunkovič
GORIŠKA BRDA IN SLASTNE ČEŠNJE
Češnje, slastne rdeče češnje do kod ti seže oko. Mislim, da ni izletnika, ki se je s Strojnim krožkom Žetalanec in potovalno agencijo Alpetour v mesecu maju udeležil izleta v Goriška Brda in se ne bi spomnil bujno obloženih češnjevih dreves, ki so nas na naši poti pozdravljala z leve in desne. Pa kako nas ne bi, saj prav v tem času češnje v Brdih obilno zorijo in domačini praznujejo praznik češenj.
Obiskali smo Goriška Brda, ki so ena najbolj očarljivih pokrajin s slikovitimi vasicami, vinogradi in sadovnjaki, dežela prijetnega sredozemskega vpliva, rodovitne zemlje, bujnega rastja, vinske trte ter drugih sadov. Nekateri jih radi poimenujejo kar »slovenska Toskana«. Kot se za Haložane spodobi, smo se najprej odpeljali v vinsko klet. Obiskali smo klet Brda, največjo zadružno klet v Sloveniji, ki je pričela obratovati leta 1957. Ob strokovnem vodenju smo spoznali vinogradniško tradicijo Brd, si ogledali klet in nato ob degustaciji ter prigrizku poskusili še njihovo dobro vinsko kapljico. Le streljaj od kleti Brda smo si v Dobrovem, ogledali grad, ki je v začetku 17. stoletja dobil novo renesančno podobo, ki se je ohranila vse do današnjih dni in velja za enega najlepših na Goriškem. Lep razgled na pokrajino se nam je razprostrl kot na dlani, ko smo se povzpeli na 23 m visoki razgledni stolp v Gonjačah. Ob lepem vremenu bi lahko iz stolpa uživali v razgledu na Furlanijo, Julijske Alpe in Dolomite, Vipavsko dolino in Kras. Povsod, kamorkoli smo ta dan prišli, so nas najprej pozdravile branjevke s češnjami.
Glede na prodajno ceno, je marsikaterega zamikalo, da bi na poti obral kakšno češnjevo drevo ali dve. No, mi smo lepo vzgojeni in to se ne dela. Kako bi bilo, če bi vsi avtobusi izletnikov postali ob poti in obirali tuje češnje? Pot nas je vodila tudi do srednjeveške vasice Šmartno, kjer smo se sprehodili po strnjenih ulicah, po domače »gasah« in se vrnili v čas, ko je bila vas pomembna vojaška utrdba na avstrijsko-benečanski meji. Hiše v vaškem jedru so strnjene okoli cerkve sv. Martina, največje župnijske cerkve v Brdih. Obiskali smo še Briško hišo, kjer so predstavljeni elementi briške hiše in ljudske kulture Brd ter si privoščili skromno briško kosilo. V popoldanskih urah smo si ogledali znameniti Solkanski most, največji kamniti most na svetu, ki je eden od 65 mostov in viaduktov na Bohinjski progi, zgrajeni med letoma 1900 in 1906 kot povezava Srednje Evrope in Sredozemlja. Ob mogočnem mostu smo se mnogi spraševali, kako jim je v tistih časih uspelo zgraditi tako mogočni objekt brez moderne mehanizacije. Za konec smo si prihranili eno najlepših lokacij, Sveto Goro nad Novo Gorico. Mogočna in lepa cerkev - Bazilika Svetogorske Matere Božje stoji na vrhu. Ogled čudovite cerkve in prekrasni panoramski pogled, vse tja do morja, sta bila lep zaključek našega potepanja po Brdih.
Petra P.
23	Žetalske novice
zato so potekali pogovori po skupinah, pripeljala sta se mlada glasbenika. Uroš je igral na harmoniko, Kristjan je izvabljal lepe melodije iz kontrabasa. Veselo razpoložen ALEŠ je povabil na ples mlade dame in večer se je bližal k 22. uri. Skožuhani koruzni storži so dobili svoje mesto na klinih in so zlatorumeno obarvali prostor. To je bil poseben večer poln glasbe, moškega petja v zboru manj, smeha dovolj, le tistih starih običajev nismo obujali, kot je bilo nekoč, ko so se metali v kožuhinje, se »peričkali«, tkali ljubezni, trli orehe in se šalili. Časi so drugačni, tudi kožuhanje poteka drugače, vzameš koruzni klas, mu odstraniš kožuhinje, pustiš le dve kožuhini, ki se združita še s tremi klasi in nastane kvartet koruznih storžev, ki veselo visijo na klinih.
Bil je zanimiv in vesel večer pri KOLARJEVIH, kjer živita dve generaciji: tradicionalna kmetovalca TONE in BERNARDA in mladi GREGOR in VESNA, ki bosta nekoč dokaz sposobnih in ustvarjalnih gospodarjev, kajti življenje na prostrani kmetiji zahteva delavne in preudarne ljudi.
Tako je minil kmečki večer z glasbo dveh mladeničev pri KOLARJEVIH s sodelovanjem članic DRUŠTVA podeželskih žena naše občine in dogodek beležimo v sklop prireditev ob 23. občinskem prazniku naše občine.
HVALA organizatorjem pri KOLARJEVIH za vesel večer in naslednje leto na prijetno srečanje ob kožuhanju v Dobrini 16 V imenu kožuhačev hvala za
lep doživet večer, za Ž. N. M. K.
DEJAVNOSTI OORK ŽETALE V LETU 2022
Vroče dolgo poletje se poslavlja. V zraku se čuti vonj jeseni. Jutranje meglice se podijo preko polj in gozdov, v vetru šelesti listje, v loncih na štedilniku brbotajo darovi iz skrbno obdelanega vrta, njive,bližnjega gozda. Življenjski utrip se vrača v tirnice, ko dobijo svojo pot,svojo barvo, svoj smisel različni letni časi in različna obdobja v našem življenju.
V	obdobju korona virusa je bilo na preizkušnji tudi naša humanitarna dejavnost. Nekatere dejavnosti smo v naši organizaciji prilagodili, nekatere izvedli delno, druge dejavnosti prestavili v bližnjo prihodnost. Meseca maja smo se po dolgem času srečali na občnem zboru, pregledali smo sledi našega dela v zadnjih treh letih in se z optimizmom zazrli v izzive prihodnosti.
V	predvelikonočnem času smo ponovno pripravili darila za občane starejše več kot 85 let, za naše občane v socialno varstvenih ustanovah, za osebe s posebnimi potrebami. Istočasno smo obiskali tudi občane, ki so dopolnili 90 let in več v obdobju karantene od lanske jeseni do meseca maja tega leta. Zaradi skrbi za zdravje, smo jim namenili le drobno pozornost. Upamo, da pa bomo lahko naša druženja nadomestili v tem letu in tudi v prihodnjem letu. V tem obdobju so praznovali: Marija Žerak iz Čermožiš; Danica Potočnik iz Čermožiš, Terezija Zajšek iz Kočic, Štefan Kodrič iz Kočic, Eva Butolen iz Žetal, Rozina Rodošek iz Žetal, Marija Horvat iz Žetal in Marija Horvat iz Dobrine.
Iztekel se je čemeren in deževen petek, dan v septembru je 16. po vrsti, je že jesenski čas, po kmečkih opravilih je čas za kožuhanje ali ličkanje.
Ob 19. uri smo se zbrali na kmetiji KOLAR v Dobrini 16, izpod deževnega neba smo stopili v prostor, ki je bil napolnjen z lepo dozorelimi koruznimi storži, bila je skupina 15 kožuhačev, to smo bili odrasli, pet otrok nam je delalo družbo s svojo igro in minil je enourni čas kožuhanja s smehom in klepetom. Gospodinja Bernarda je odstranila kožuhinje, namestili so mize in klopi, mizo bogato obložili z narezki in pecivom, zaiskrila se je dobra kapljica, veselo smo klepetali. Zopet je minil čas, ki je klical po druženju,
24	Žetalske novice
Ker so se epidemiološki ukrepi sprostili, smo ponovno začeli z našimi obiski pri naših jubilantih. Upamo in želimo, da bomo s temi srečanji in obiski lahko nadaljevali tudi v jesenskem in zimskem času in tkali nepozabne in dragocene trenutke medgeneracijskih povezav.
PRI HORVATOV! LOJZIKI
Turobnega popoldneva 28.5.2022, ki se je že rahlo prevešal v večer, smo člani OO RK Žetale Milan Mikolič, Simona Vogrinc in Nada Stres obiskali našo najstarejšo prebivalko v občini Žetale Alojzijo Horvat iz Žetal 23 a.
Ga. Alojzija je 4. maja 2022 dopolnila 97 let, se je našega obiska razveselila, pa tudi okarala nas je, ker smo nekoliko zamujali. Sprejela nas je sredi kuhinje kot prava gospodinja seveda ob pomoči hojice, ki ji omogoča varnejši korak in nas posedla za mizo, ki je obložena že čakala na nas. Za visoki jubilej smo ji čestitali in izročili darila. G. Milan je dobil celo poljubček za izročeno rožico.
Dobrega spomina je nadrobila težke in lepe trenutke njenega življenja, ko je po 10 letih poroke zaradi bolezni izgubila moža in ostala sama s 4 otroki. Le-te je vzgojila v teh zanjo zares hudih časih, z veliko odrekanja v delovne in pokončne ljudi. Sedaj ji na starost to vračajo predvsem Minka, pri kateri živi v lično urejeni hišici pod vrhom hriba s prelepim pogledom na Žetale. Med klepetom, ki se je prepletal med življenjem nekoč in danes potoži, da bi še rada delala vsaj na vrtu, če že drugje ne more, a jo je hčerka takoj opomnila, da se je v življenju že dovolj nagarala. Seveda ni pozabila povedati, da je njen vnuk Boštjan pred 2 mesecema dobil hčerko Mio.
Na vse vnuke in pravnuke je zelo ponosna in nam pokaže tudi nekaj slik. Veseli jo, da jo radi obiščejo in ji polepšajo dni. Pove, da veliko moli, da bi ji zdravje vsaj toliko služilo, da bi lahko še vedno sama poskrbela za sebe.
Po daljšem druženju smo se že nameravali posloviti, nas je ga. Lojzka še zadrževala, na kar ji je Minka morala iz predala dati v roko nekaj majhnega. Bile so orglice, na katere nam je zaigrala nekaj vsem znanih melodij. Nismo mogli verjeti, kaj vse še ga. Lojzika zmore.
Z lepim občutkom, da smo ji z obiskom tudi mi polepšali dan, smo se poslovili z obljubo, da se naslednje leto spet srečamo.
Nada Stres
DANICA ŽERAK
V začetku julija je 91. rojstni dan v krogu svojih najdražjih praznovala gospa Danica. Ko sva jo obiskali predstavnici OORK Žetale,naju je sprejela z njeno neverjetno optimistično pozitivno energijo. Iskreno sva ji čestitali ob častitljivi obletnici, zaželeli sva ji trdnega zdravja tudi v prihodnje. Pohvalila se je, da še sama speče potico, prav tako še sama pripravi odlično pečenko. Letos jo je ob rojstnem dnevu obiskala sestra Mirica. Zelo obožuje pogovore in druženja z vnukinjo in vnukom in njunima družinama. Pri drobnih opravilih okrog hiše ji pomagata hčerki Milena in Sonja. Oči se ji zaiskrijo ob bujno cvetočih rožah, ki krasijo okenske police njenega doma. Na sprehodu do hleva, kjer se oglaša koza,ki jo še vsako jutro sama pomolze, jo spremljajo cartljive muce, ki ji delajo družbo, da prežene samoto. Še vedno skrbno nabira zdravilna zelišča za zelo okusno zeliščno žganje, ki ob zmernem uživanju prežene marsikatero bolezen. V pogovoru,ob mizi
obloženi z dobrotami,ki jih pripravi in postreže sama, se v mislih rada sprehodi po pestrih poteh njenega življenja. Tu in tam bi rada kakšno delo opravila hitro in sama, vendar jo bolečine v kolku opozorijo, da bo potrebno hiteti bolj počasi. Koraki so že nekoliko težji, zato se od doma ne poda več sama in je vesela vsakega obiska.
Čas je v prijetnem klepetu zelo hitro minil ob stisku rok pa smo si obljubile, da se kmalu spet vidimo, najkasneje pa ob njenem prihodnjem rojstnem dnevu.
DELO Z MLADIMI ČLANI RK
Z OŠ Žetale, sodelujemo ob sprejemu nove generacije učencev med mlade člane rdečega križa s simboličnim darilcem za vsakega učenca. Letos je bila ta slovesnost meseca junija. Med mlade člane RK je bilo sprejetih 23 učencev prve triade. Razredničarke od 1. do 5. razreda so skupaj z učenci pripravile za to priložnost prisrčen kulturni program.
V tem šolskem letu smo otrokom v VVO pomagali pri nakupu zobnih ščetk, ki jih bodo imeli v vrtcu.
KRVODAJALSTVO
Ta oblika dela najbolj zaznamuje dejavnost RK. Organizirane akcije skupaj s Strojnim krožkom Žetalanec izvedemo dvakrat letno - aprila in oktobra. Veliko je posameznikov, ki darujejo kri redno na 3 do 4 mesece. Več naših občanov se udeležuje tudi organiziranih odvzemov krvi, ki jih organizirajo firme, podjetja, kjer so zaposleni.
Krvodajalska akcija bo v četrtek, 13. oktobra 2022, na transfuzijskem oddelku bolnišnice Ptuj. Prisotnost je potrebno potrditi vsaj en dan pred akcijo od 8.00-14.00 na telefonsko številko: 051 615 124. Vljudno vas vabimo, da častite pol litra te nenadomestljive življenjske tekočine za ljudi, ki to nujno potrebujejo.
25	Žetalske novice

ZDRAVSTVENE VSEBINE
OSTALO
Meseca maja smo organizirali odvzem krvi za laboratorijske preiskave, ki so ga izvedli strokovni delavci laboratorija ZD Ptuj. Zraven osnovnega laboratorijskega pregleda krvi so lahko bili opravljeni še testi TSH ščitnice in test PSA-prostatični antigen. Za osnovni laboratorijski pregled je OORK vsakemu posamezniku prispevala 5,00 €. Testiranja se je udeležilo 50 občanov. Ponovno bomo izvedli akcijo spomladi.
Meseca novembra bomo organizirali strokovno predavanje z zdravstveno vsebino, poslali bomo posebna vabila s temo in časom izvedbe.
—	računalniški tečaj: v drugi polovici meseca oktobra bo potekal v Žetalah računalniški tečaj, ki ga organizira Območno združenje RK Ptuj. Namenjen je občanom, ki želijo spoznati osnove računalniškega opismenjevanja, pa tudi tistim, ki želijo nadgraditi svoje računalniško znanje. Prijave smo že zbirali meseca maja, ponovno jih bomo pa zbirali tudi meseca oktobra.
—	ustvarjalne delavnice: ob ponedeljkih med 9.00 in 11.00 bodo v naših prostorih potekale ustvarjalne delavnice. Nekajkrat smo se srečale s kvačkanjem. Pridružile se bodo še ustvarjalnice za izdelovanje voščilnic...
Irena Vodušek
PRI GE. VERONIKI FURMAN
Torkovo jutro, 20. kimavca, se je prebudilo z žarečim soncem, megla se je umaknila toplemu dnevu, mene pa je vodila pot v GLOBOČEC ali v Dobrino 56; prijazna nasmejana gospodinja Veronika me je popeljala v prostorno kuhinjo, kjer me je pričakala enakega imena, kot ga ima snaha, gospa Veronika, začelo sva prijeten pogovor njenega življenja, ki se je pričelo 6. junija 1936 v zaselku KRD ali v Žetalah 48.
Ga. Veronika je četrta po vrsti od 11 rojenih otrok v družini KOREZ. Dva otroka sta šla k počitku v ranih letih življenja. Devet sta jih vzgojila oče JAKA in mati Neža. Bila sta dobra gospodarja, pridna delavca, kar so podedovali otroci. Ta vrlina je tudi lastnost ge. Veronike, ki je postala pri 24 letih žena Viktorju Furmanu. Njegov rod izvira iz Narapelj. Viktor je zrastel v mirnega, skromnega mladeniča, ki je postal pri 31 letih mož ge. Veroniki KOREZ in zagospodarila sta na srednje veliki kmetiji. Poroka mladega para FURMAN je bila v tistih časih preprosta in vesela. Ga. Veronika je postala dobra gospodinja. Kuhala je jedi, ki so bile tradicionalne in razpoložljive za tisti čas; jedilnik je vseboval fižol, zelje, krompir, danes je kuhanje modernejše.
V	teh časih ge. Veroniki ni treba vedno kuhati, saj je mlada gospodinja Veronika spretna v kuhanju in peki.
Opravila na njivah so bila nekoč obdelana ročno, v teh časih delovno orodje zamenjujejo stroji. Mož Viktor je bil potrpežljiv gospodar, njemu ni bilo do prepirov, vedno je rekel: »Nič se ne prepirajmo, saj prihajajo boljši, lepši časi.« In so res prišli. Ostali so le spomini na preminule sestre: Miciko, Pavlo, Pepco, na brata JAKCA in LOJZA; živita še Ivan in Martin v daljni Kanadi, z go. Veroniko se veseli življenja še sestra Nežika, ti štirje živeči od družine KOREZ večkrat obujajo spomine na življenje tam v KRDU. Zanimiva je zgodba sina Viktorja, sedanjega gospodarja na Furmanovem. Spominja se očetove pripovedi, kako bi lahko bila ostala kmetija brez gospodarja. Davčna uprava je bila v tistih časih neusmiljena. Gospodarju Viktorju je namerila visoke davke, a premoženje je bilo skromno, zato je rekel oče Viktor: »Če je tako visoka davčna odmera, pa pojdeva z ženo Veroniko v Kanado, kjer živita dva njena brata in nama obljubljata dobro življenje.« Verjetno je bila že takrat bojazen vlade, da bi odhajali mladi gospodarji v tujino in obrnilo se je tako, da sta mladoporočenca uspešno zagospodarila v GLOBOČECU.
V	zakonu je zavladalo veselje. Rojevali so se otroci. Osrečil ju je sin Zvonko, ki si je postavil dom blizu rodne hiše. Živi z urejeno družino in se rad oglasi na domačiji. Drugorojenec Marjan si
26	Žetalske novice
je ustvaril dom in družino v Podlehniku, tudi on se rad oglasi doma. Tretje rojeni sin Viktor se je razvil v mladeniča, si poiskal življenjsko sopotnico Veroniko in živijo pestro ter lepo življenje s petimi otroki, ki so veseli in spoštljivi vnuki babici Veroniki. To so: Klemen, Rok, Kristijan, Jan in Marija. Gospa Veronika se veseli z enajstimi vnuki.
Četrti otrok Veronike in Viktorja Furman je najmlajši sin Milan, ki živi lepo življenje v družini v Dobrini 2.
Ga. Veronika pravi: » Vesela sem obiskov, rada imam vseh 11 vnukov, saj so vsi spoštljivi, marljivi in dobrovoljni. Že 15 let sem vdova, rada se spominjam časov najinega skupnega življenja, rada sva šla na romanje po SLOVENIJI, udeleževala sva se izletov, ki jih je organiziralo DRUŠTVO upokojencev naše občine. Jaz sem rada pela, tudi mož Viktor je bil dober pevec, gotovo imajo otroci ta dar po naju, posebno Viktor in Marjan, ki izvajata glasbo s svojima izbranima inštrumentoma klarinetom in harmoniko. Moji vnuki lepo pojejo, igrajo različne inštrumente, radi sedejo h klavirju in igrajo za svojo dušo, kot se večkrat izrazimo.« Gospa je nadaljevala: »Rada preberem kaj zanimivega, gledam televizijo, občudujem zeleno naravo, za zdravje skrbim tudi s tabletami. Vstanem do pol osme ure, pripravim zajtrk, se uredim, tako teče moje življenje v zadovoljstvu, da živim z dobrimi ljudmi, imamo dober sosede, rada se srečam z ljudmi, ko grem k maši in tako teče moje 87. leto življenja.«
Dobro poznam Furmanove po mojih nekdanjih učencih, očeta Viktorja se rada spominjam kot zelo spoštljivega možakarja, ki je rad kolesaril v Žetale in nazaj v Globočec. Če sem ga srečala, je vedno glasno pozdravil in z desno roko dvignil klobuk nad glavo ter tako izrazil spoštovanje do sočloveka. V prijaznem vzdušju je minil torkov dopoldan. V sončno osvetljeni kuhinji, po kateri je zadišalo po kavi in zlato popečeni ocvirkovki ter dobro obloženi gibanici, se Vam iskreno zahvaljujem za sproščen klepet, ostanite zdravi vsi v družini FURMAN, ga. Veronika ostanite takšni, kot sem vas poznala in naj Vas poznam še nešteto let.
Vidva mlada: gospodar Viktor in gospodinja Veronika želim vama uspešno kmetovanje in mnogo veselja in zadovoljstva z ljudmi, s katerimi delita vsakdanje življenje. HVALA za prijetno srečanje,
Za Ž. N. M. K.
UTRINKI S TRGATVE
Po letošnjem suhem poletju je bil september mesec trgatve ali branja grozdja.
Na trgatev sem šla k Pulkovim, ki imajo gorico v Nadolah. Nič ni manjkalo, vsega je bilo dovolj! Najprej šilček za dobrodošlico, obiranje grozdja, vesel, zgovoren in nasmejan putar Franc. Sledila je okusna in obilna malica, prešanje in še dalje obiranje. Popoldan nam je malo ponagajalo vreme. Vedrili smo pod nadstreškom ob pijači in košari pečenih dobrot. Radovedno smo pogledovali proti peči, kjer je gospodar Stanko pazil na ogenj in dve ogromni posodi- dva sača. Gospodinja Darinka je skrbela, da nismo trpeli žeje, in da je bila miza ob zaključku bogato obložena. Tudi Stanku je peka uspela. Pečena kokoš, pujsek in krompir so bili Trgatev je uspela. Sodi so polni. Naj le dobro »dozori« ob Martinovem poskusili odlično mlado vino!
odlični. , da bomo
OD TU IN TAM
V
ZASELKU VARVASELE
ZANIMIV AVGUSTOVSKI DAN
Varvaselčani so ponovili tradicionalno prireditev, ki jo vedno organizirajo v poletnem času. Letos so praznovali v vroči avgustovski nedelji pri Slavku in Mariji Širec, po domače se imenujejo Vrhovski in so po legi in višini naselja res VRHOVSKI. Na jedilniku je bil dobro pečen odojek z različnimi prilogami, seveda so se sladkali z okusnimi in raznovrstnimi sladicami; lesketala se je dobra vinska kapljica, za mladino je bilo sokov. Praznovanje so začeli ob enajsti uri in se je zavleklo v smehu, šaljivi besedi, do dvaindvajsete ure. Tekla je tudi beseda o sušni letini, o gospodarjevi želji, da še naprej živijo v slogi in medsebojnem sodelovanju. Določili so gostitelja za prihodnje srečanje in si zaželeli zdravja v razvijajoči jeseni.
Pri Skokovih v Žetalah 49 uspešno kmetujejo, ukvarjajo se z živinorejo, z dobrega mleka proizvajajo različne izdelke in jih razvozijo zadovoljnim odjemalcem. Zanimivo je, da se z vso zavzetostjo ukvarja s proizvodnjo mlečnih izdelkov mladi Skokov Matic, ki je po izobrazbi diplomirani inženir kmetijstva, zato pridobljeno znanje dobro dokazuje pri izdelavi sirov, jogurtov in drugih proizvodih.
Da ga lahko spozna širši krog odjemalcev, sodeluje ob priložnostih na sejmih. Letos je sodeloval na sejmu Dobrote slovenskih kmetij v PTUJU in prejel SREBRNO MEDALJO za navadni jogurt. V avgustu letošnjega leta je sodeloval tudi na sejmu AGRA - Gornja Radgona in za domači mladi sir mu je komisija podelila srebrno medaljo.
Z vsemi člani v družini SKOK boš mladi kmetovalec Matic dosegel še mnogo medalj, kar ti bralci Ž. N. iskreno želimo in čestitamo k uspehu.
ČESTITAMO!
27	Žetalske novice


\ /

OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN ZAKLJUČKU USPESNEGA SOLSKEGA LETA»6.000.000 LADJIC ZA 6.000.000 ŽRTEV«
Na zadnji šolski dan je v avli OŠ Žetale potekala slavnostna prireditev ob dnevu državnosti in zaključku šolskega leta 2021/2022. Zadonela je državna himna, počastili smo državni praznik in uživali v deklamacijah, dramatizacijah, glasbenih točkah in plesih, s katerimi so se predstavili prav vsi učenci od prvega do devetega razreda. Po ravnateljičinem nagovoru je prišla na vrsto svečana podelitev priznanj, nagrad in pohval prizadevnim učencem za izredne dosežke v tem šolskem letu.
Potem ko so lanski devetošolci, ki so se nam pridružili na zadnji šolski dan, simbolično predali šolski ključ učencem 8. razreda, je sledil še vpis v zlato knjigo. Knjiga se je obogatila s kar štirimi vpisi, saj so bili ob koncu osnovne šole Lucija Božičko, Jakob
Černejšek, Polona Fideršek in Ajda Korez tisti, ki so imeli vsa leta šolanja, ko se znanje ocenjuje s številčnimi ocenami, povprečje ocen 4,50 ali več. V šolsko kronika sta se še vpisali sodelavki, ki sta odšli v zasluženi pokoj, nato pa smo dobre volje pomahali v pozdrav težko pričakovanim počitnicam in se za dobra dva meseca poslovili od šolskih klopi in torb.
S. Peršoh Fotografije: D. Vodušek
\
OSKRBA Z VODO NEKOČ
\ /



\ i
\ t
V mesecu aprilu 2022 smo učenci pri izbirnem predmetu etnologija s pomočjo učitelja Mirana Železnika končali ter razstavili makete vodnjaka in posod za nošenje vode.
Za izdelavo maket smo se dogovorili že na začetku šolskega leta, ko smo se pogovarjali o tem, kako so se ljudje nekoč, ko še ni bilo vodovoda, oskrbovali z vodo. Najprej smo na spletu iskali ideje, kako naj bi izdelki izgledali, potem pa smo naredili skice s približnimi merami. Učitelj je sproti pripravljal material, mi pa smo lepili, vrtali, vijačili, brusili, zabijali, kovičili, žagali, rezali in sestavljali brento, vedro, škaf in vodnjak. Za izdelavo smo potrebovali 12 šolskih ur. Z delom smo začeli v začetku januarja in končali v začetku aprila, ko smo svoje izdelke postavili na ogled v šolsko avlo. "Zelo sem ponosen na svoje učence in vesel, da so delo vzeli tako resno. Bili so zelo zavzeti, vztrajni, iznajdljivi. Pri delu so pokazali samostojnost in natančnost. Po pogovoru z učenci mislim, da so se pri delu zabavali, naučili nekaj novega in da so s svojimi izdelki zadovoljni," je povedal učitelj Miran Železnik.
Jan Plajnšek
n C & i J> i
'» i M

LETNI KONCERT PEVSKIH ZBOROV
O/

V četrtek, 26. 5. 2022, je v Večnamenski dvorani Žetale potekal letni koncert pevskih zborov OŠ Žetale. Letošnja novost je bila ta, da so zbore spremljali kar učenci sami. Na bobnih se je izkazal najmlajši član benda Tilen Butolen, ki je vrhunsko opravil svojo nalogo in spremljal večino skladb, za kar se mu iskreno zahvaljujem!
Zvoke klavirja je na sintesajzerju podprla devetošolka Ajda Korez pri zadnji skladbi pa je na pomoč priskočila še Lana Skledar, ki je z violino obarvala skladbo Pustite nam ta svet. Koncert so otvorili naši najmlajši učenci, ki so prvič stopili na pevske stopničke. Pogumno so zapeli več pesmi. Nato sta sledila otroška pevska zbora, ki sta nas popeljala v svet filmov in risank. Pika in Peter sta nas z veznim tekstom nastopil je še mladinski pevski zbor.
pripeljala do konca in
Brigita Luteršmit i __ ^ .
-t," 4
>.....fas^. O	. CJ ^
USPEH NA DRŽAVNEM NIVOJU NATEČAJA EVROPA V ŠOLI
Na natečaju Evropa v šoli, ki je v šolskem letu 2021/22 potekal pod naslovom Brez modre ni zelene, brez vode ni življenja so pod mentorstvom učiteljic Polone Gojkošek, Ane Bedenik in Saše Peršoh z literarnimi, likovnimi in fotografskimi prispevki sodelovali učenci od 5. do 9. razreda. Najboljši izdelki v posameznih kategorijah so bili poslani na regijski, od tam pa na državni nivo natečaja. Tomaž Korez in Polona Fideršek sta bila tudi na državnem nivoju natečaja zelo uspešna in s svojim literarnim oz. fotografskim prispevkom osvojila tretje mesto med učenci tretje triade iz vse Slovenije.
Za nagrado sta se v petek, 13. maja, udeležila izleta v Rakov Škocjan, kjer sta po vodenem ogledu krajinskega parka prejela diplomo in praktične nagrade, med katerimi sta se najbolj razveselila družinske vstopnice za Pot nad krošnjami na Rogli.
Vsem sodelujočim na natečaju Evropa v šoli, še posebej pa Tomažu in Poloni, iskreno čestitamo in jim želimo še veliko ustvarjalnega navdiha!
Saša Peršoh
.....^^M^v*
i C we)- lil, i j> i
V,
... . \ ' ^
^ A * /T C^©- lili ■:

\ /
POŽARNA VARNOST IN PROSTI CAS

rr
Na natečaju Naravne nesreče naslovom Požarna varnost in prosti čas so sodelovali učenci od 3. do 8. razreda. Najboljši izdelki so bili poslani na regijski nivo natečaja, kjer so bili nagrajeni:
• literarni izdelki Petra Magdiča in Mie Vogrinc; Maja Koreza, Nika Cafute, Eme Zakelšek in Melanije Širec; Aleksa Kropfla in Žiga Skledarja ter
slika Žige Bukviča.
\ i

Osnovna šola Žetale je bila izbrana tudi za najaktivnejšo šolo v regiji na področju izvajanja aktivnosti programa informiranja, izobraževanja in usposabljanja predšolske in osnovnošolske mladine za osebno in vzajemno zaščito v šolskem letu 2021/2022, za kar gre zasluga mentoricam Jožici Prevolšek, Poloni Gojkošek in Saši Peršoh. Aleks Kropfl in Žiga Skledar sta bila zelo uspešna tudi na državnem nivoju natečaja in sta se v torek, 17. maja, udeležila zaključne prireditve natečaja v Izobraževalnem centru RS za zaščito in reševanje na Igu, kjer bo njuno delo leto dni na ogled obiskovalcem centra. Prejela sta potrdili in praktične nagrade ter si ogledala predstavo in poligon v izobraževalnem centru.
Čestitke Aleksu in Žigi ter vsem nagrajencem na regijskem nivoju natečaja!
Saša Peršo

/>4
lQ\



SPREJEM PRI PODŽUPANU
\ i
Sreda, 15. junija 2022, je bila tudi za deseterico žetalskih devetošolcev zadnji šolski dan. Preden smo se še zadnjič ozrli po razredih Osnovne šole Žetale, v katerih smo pridno nabirali znanje vsa naša osnovnošolska leta, smo se polni lepih spominov in ponosni na uspehe, ki smo jih spisali vsak zase, udeležili še tradicionalnega sprejema na Občini Žetale. Ob odsotnosti župana Antona Butolena nas je tokrat sprejel podžupan Matjaž Kopše. Srečanje je bilo svečano, a tudi pristno in domače. Podal nam je obilo lepih misli in nasvetov ob prehodu na naslednjo raven izobraževanja ter nas tudi pogostil. Zaželel nam je veliko uspehov na vseh področjih, ki nas čakajo v prihodnosti. Polona Fideršek, Lucija Božičko, Ajda Korez in Jakob Černejšek so dobili tudi knjižne nagrade za odličen uspeh vseh devet let.
Osnovnošolska leta so minila. Bila so lepa, najlepša izkušnja
nabiranja znanja z našimi učiteljicami in učitelji, s katerimi smo bili kot družina. Zato se bomo vedno s hvaležnostjo ozirali na skupaj prehojeno pot, na kateri smo postavili temelje naše učenosti.
Jakob Černejšek
AKCIJA ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA
: II
\ i
Devetošolci OŠ Žetale zbiramo star papir - časopise, revije, reklame, zvezke, karton ... - in vas vabimo k sodelovanju.
Veseli bomo vsakega kosa papirja, saj daje recikliranje odpadnega papirja priložnost, da rešimo neznanske količine dreves, za 1
tono papirja moramo namreč posekati kar 17 malih ali 2 veliki drevesi.
Papir lahko odložite v modri zabojnik ob šoli.
Zbrana sredstva bomo namenili za organizacijo valete.
Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje!
i c m, c^ j> i
devetošolci z razredničarko
>.....
^ J)'
; Q: a

s
£
RAZSTAVA OBMOČNEGA ZDRUZENJA VOJNIH VETERANOV ZA SLOVENIJO PTUJ
Od 19. do 26. 9. 2022 je na OŠ Žetale gostovala razstava Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj.
Zanimivo predstavitev dogodkov ob osamosvojitvi naše mlade države je ob pomoči slikovnega gradiva na razstavnih panojih učencem od 5. do 9. razreda predstavil gospod Vlado Žgeč, član omenjenega združenja. Mlajši učenci so si razstavo ogledali samostojno pod vodstvom svojih učiteljic.
Lidija Šešerko
•Mt*.
: i
PEŠBUS IN JESENSKI KROS, 23. SEPTEMBER 2022
£
V okviru Evropskega tedna trajnostne mobilnosti smo na dan slovenskega športa izvedli športni dan. Na ta dan ni bilo organiziranih avtobusnih prevozov v šolo. Učenci so v šolo organizirano pešačili. »Pešbusi« so svojo pot pričeli na izhodiščnih avtobusnih postajah in po poti »pobirali« učence. Poti so bile načrtovane po vnaprej določeni trasi in ob dogovorjenem času ter v spremstvu zaposlenih na šoli. Po skupnem prihodu v šolo so se učenci od 5. do 9. razreda odpravili do startnega mesta, kjer je potekal jesenski kros. Ob lepem vremenu in v dobri družbi so se učenci pomerili med sabo v teku na 1000 m. Pri učencih je najhitrejši čas dosegel Žiga Skledar, pri učenkah pa Marija Furman.
Benjamin Lipnik, prof. šp.
H). ,J*	h
^ TEKMOVANJI S PODROČJA RAČUNALNIŠTVA

V lanskem šolskem letu se je mednarodnega tekmovanja iz računalniškega mišljenja BOBER udeležilo 61 učencev od 2. do 9. razreda. Bronasta priznanja so v 2. razredu osvojili Naja Cafuta, Ajda Kodrič, Anej Korez, Eva Krčar in Ema Režek; v 3. razredu Tilen Butolen, Nika Lončarič, Peter Magdič in Mija Vogrinec; v 6. razredu Miha Magdič, Maj Korez, Matic Draškovič; v 7. razredu Tomaž Korez in Alen Stres; v 8. razredu Aleks Kropfl, ki mu je za uvrstitev na državno tekmovanje zmanjkala 1 točka, in v 9. razredu Jan Furman in Aleš Železnik.
Učenci naše šole so tekmovali tudi v programiranju z delčki PIŠEK. Tekmovanja se je udeležilo 25 učencev od 5. do 9. razreda. Izstopajoč uspeh sta dosegla učenca Maj Korez in Matic Draškovič, ki sta na osnovni stopnji v svoji skupini vse zahtevane programe izdelala brez napak in dosegla 100 % rezultat. Vsi učenci so za svoje sodelovanje in narejene programe prejeli priznanja.
mentorica Helena Topolovec
« ^ C Q: j> i
ke novice
te): B<

••••.....
'•j-''
\ /
o.
\ J
»PRILETELI« Z VRTCA V SOLO
S 1. septembrom se je za 16 nadobudnih otrok naše občine začelo novo poglavje v njihovem življenju. Postali so najmlajši učenci naše šole. Tisti, za katere bomo posebej skrbeli, da se bodo med nami počutili domače (po prvih dneh v šoli vam sporočam, da z domačnostjo sploh nimajo težav).
Taj, Gašper, Liam, Aleks, Amadea, Eva, Svitan, Klara, Maja, Vid, Maks, Nuša, Tia, Tian, Naja in Filip, želimo vam uspešno krmarjenje na poti učenosti!
-k; A T

a

\ i
o.
\ J
Nekateri letijo višje kot drugi,
ampak vsak od njih leti
po svojih najboljših močeh.
Zakaj bi jih primerjali?
Vsak je drugačen.
Vsak je poseben. Vsak je čudovit.
(neznan avtor)

SCENARIJ ZA PRIHODNOST - SAMOOSKRBA

\ i
OJ
\ J
Učenki Polona Fideršek in Lucija Božičko sta se v lanskem šolskem letu ukvarjali s samooskrbo v Žetalah. V zelo aktualni temi sta poiskali odgovore na vprašanji: Kaj je samooskrba? Kolikšna je stopnja samooskrbe v Sloveniji in domačem okolišu oz. v Žetalah? Raziskali sta samooskrbna področja prehranske samooskrbe, samooskrbe z vodo in energijo ter ugotovili, da Slovenija ni dovolj samooskrbna in zato uvaža velike količine surovin in hrane. Ugotovili sta tudi, da se je stanje samooskrbe v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 izboljšalo.
Pomemben prispevek k izdelavi naloge so prispevali rešeni anketni vprašalniki iz 65-ih gospodinjstev občine Žetale. Na podlagi zbranih odgovorov sta izvedeli, da je v Žetalah najbolj razširjena prehranska samooskrba, vendar občani niso v celoti samooskrbni in večinoma ne oskrbujejo okolice.
Med pomembnejšimi ugotovitvami je bila tudi ta, da imajo Žetalčani interes za lastne energijske vire in da večina gospodinjstev dostopa do lastnega vodnega zajetja ter da zajetja uporabljajo za različne namene.
Med analiziranjem vprašalnikov ju je najbolj presenetil podatek, da se polovica anketiranih gospodinjstev ne ukvarja z živinorejo. Glede na površje sta namreč pričakovali, da se bo večina gospodinjstev ukvarjala z živinorejo.
Učenki, sedaj že dijakinji, sta z zavzetim delom in raziskovalno odličnostjo nalogo uspešno pripravili in zagovarjali. Na regijskem tekmovanju sta prejeli zlato priznanje in se uvrstili na državno tekmovanje, kjer sta osvojili bronasto priznanje.
mentorica Helena Topolovec
••. »j y
n C \tk)- & i J> i
1 C ©: I ^
\ '••■•CT5^ ^m.^-k* rr.....rr^
DRŽAVNO PRVENSTVO V GORSKEM TEKU
£
£

£
C
I
Smlednik, 22. september 2022
Učenci OŠ Žetale so ponovno dokazali, da so odlični tekači. Šolska ekipa učenk in učencev se je udeležila državnega prvenstva v gorskem teku. Marija Furman je v konkurenci deklet 6. in 7. razreda na razgibani progi osvojila odlično 14. mesto, Brina Ros pa 43. mesto med 55 udeleženkami. Anže Štajnberger je med fanti 6. in 7. razreda osvojil 43. mesto, Taj Vek Kopše pa 51. mesto med 75 tekači. Vsi skupaj se veselimo novih tekaških podvigov v prihodnje.
Benjamin Lipnik, prof. šp.
w - u* * ^^ * -..Z-/Ï)
TERAPEVTSKI PES NA NAŠI ŠOLI
Našo šolo je v preteklem šolskem letu pričel obiskovati prav poseben obiskovalec, ki ga lahko naši učenci občasno srečajo na hodnikih naše šoli in v kabinetu specialne pedagoginje. Ta obiskovalec ima tri tačke, prijazno gleda in maha z repom. Ime mu je Koli in je terapevtski pes. Prepoznamo ga lahko po njegovi opremi, saj ima na sebi vedno oprsnico ali rutico z logotipom Zavoda PET, vodnica pa je opremljena s člansko izkaznico in majico Zavoda PET. Ko je Koli prvič prestopil prag OŠ Žetale, so se učenci čudili. Sedaj že nestrpno čakajo, kdaj jih bo obiskal v razredu ali se jim pridružil na kakšnem dnevu dejavnosti.
Tako smo pričeli terapevtskega psa vključevati v izobraževalni program. Pogosto je prisoten na urah dodatne strokovne pomoči, kjer učence motivira in spodbuja, podpira njihov socialno-emocionalni, telesni in akademski razvoj. Mnogokrat jih opomni na minuto za odmor med šolskim delom. To naredi tako, da pristopi do njih, jim položi tačko na stol in jih prijazno opomni, da si želi ''počohkov''.
Koli je s svojo vodnico v prejšnjem šolskem letu nekatere učence obiskal tudi v razredu. Učenci se na takšnih obiskih učijo pravil vedenja ob psu, kako se pravilno približamo psu, kako mu damo priboljšek, kako ravnamo ob psu, ki se ga ustrašimo, kako pravilno skrbimo za psa in kaj vse pes potrebuje. Tako se učenci učijo pravilnega odnosa do drugih živih bitij, učijo se razmišljati o odgovornosti, učijo se spoznavati potrebe drugih.
Pred kratkim pa se nam je pridružil tudi na jesenskem športnem dnevu, kjer nas je peš spremljal v šolo.
Sodelovanje s terapevtskim psom ima veliko pozitivnih učinkov, saj nas psi ne sodijo in označujejo, temveč motivirajo, spodbujajo
in nam dajejo občutke sprejetosti.
Alenka Mlakar
^ - H." '
. v.
rr

!.-•• s Vi
C ®
: » <
ke novice
te): B<

22. GOZDARSKI PRAZNIK
Strojni krožek Žetalanec je 27. aprila izvedel 22. gozdarski praznik. Letos prvič na poligonu HOJKA v Žetalah. V Strojnem krožku že vse od leta 1998 vsako pomlad organiziramo gozdarski praznik z gozdarskim tekmovanjem in raznimi gozdarskimi predstavitvami kot spremljevalnimi dogodki. Žal sta pretekli dve leti minili brez spomladanskega tekmovanja, zato smo se to leto zbrali na 22. gozdarskem tekmovanju namesto na 24. Tokrat na poligonu Hojka, ki ga Strojni krožek in tamkajšnji domačini zadnja leta skrbno urejajo. Posebna zahvala gre družini Butolen Tonija, ki v ta namen zagotavlja prostor na njihovem zemljišču in sosedom - družini Jus za ostalo infrastrukturo in pomoč. Domačini in naši člani so izvedli več delovnih akcij ter poskrbeli za postavitev manjše brunarice, ki je skoraj že končana in jo že s pridom uporabljamo. Priprave na gozdarski praznik so potekale že kakšen teden prej, ko so člani in domačini poskrbeli za podiranje in spravilo lesa do poligona ter uredili poligon za tekmovanje. Prav tako je bilo potrebno zagotoviti sponzorska sredstva. Za naše tekmovalce so sponzorji namenili lepe nagrade, ki so se jih le ti še posebej razveselili. Med tekmovanjem so lahko obiskovalci in sodelujoči prisluhnili strokovni predstavitvi Marjana Dolenšek iz Zveze Strojnih krožkov na temo »Elektronsko poslovanje v gozdarstvu - E-gozd«. IZ podjetje Vitli Krpan so pripeljali na ogled nekaj gozdarskih strojev iz njihovega prodajnega programa in za tekmovalce ter sodelujoče prispevali veliko sponzorskih nagrad, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Za vse obiskovalce in sodelujoče je bilo poskrbljeno, da niso bili lačni in žejni. Marjan Skok je spekel dobrote na žaru, Katja in Vesna sta skrbeli, da ni zmanjkalo pijače, gospodinje iz Varvasel so spekle okusne dobrote, za kar smo jim še posebej hvaležni. Matej je s skrbel za evidenco rezultatov in obdelavo podatkov, ki so potrebni za razglasitev najboljših posameznikov in ekip.
Vsako leto je naše spomladansko gozdarsko tekmovanje izborno za državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, ki se ga bodo kot ekipa udeležili prvi trije najboljši. Tekmovanja se je letos udeležilo 14 tekmovalcev in znova je bila nepremagljiva ekipa Cepini: Širec Slavko, Štajnberger Izidor in Toni Butolen. Vendar so se prekaljeni tekmovalci odločili, da se tekmovanja na sejmu Agra ne bodo udeležili in da odstopijo mesto mladim. Priložnost so dobili naslednji trije najboljši: Mitja Širec, Matjaž Butolen in Klemen Butolen, ki so se, prvič kot ekipa, udeležili državnega sekaškega tekmovanja na sejmu Agra v Gornji Radgoni. Naše tekmovanje so tudi tokrat spremljali sodniki
-	zaposleni iz Zavoda za gozdove RS - Krajevna enota Haloze pod vodstvom g. Borisa Klemenčiča. Na gozdarskem prazniku sta sodelovala tudi predstavnika državnega podjetja SiDG d.o.o
-	Andrej Hajšek in Peter Kolar. Podjetje SiDG d.o.o. je izvedbo gozdarskega praznika podprlo tudi s sponzorskimi sredstvi in nam s tem pripomoglo k lažji izvedbi tekmovanja.
Vizija gozdarskega tekmovanja se vse od leta 1998, ko so ga prvič pripravili, ni spreminjala. Vedno se je ohranjala povezanost lokalnih lastnikov gozdov s tekmovanjem. Kmetje in gozdarji, vešči dela z motorno žago, se vsako leto srečujejo na našem gozdarskem tekmovanju. Tudi letos so znova dokazali in pokazali, da jim ne manjka tekmovalnega duha. Hvala sodnikom, gostom in obiskovalcem, da ste sodelovali in nas počastili s svojim obiskom. Vsem tekmovalcem čestitamo za udeležbo in dosežene odločne rezultate.
Ob zaključku pa še povabilo. V sodelovanju s srednjo gozdarsko šolo Postojna v novembru načrtujemo izvedbo NPK gozdar sekač in gozdar traktorist v Žetalah. Vabim vas, da se prijavite.
Petra P.