293. številka. Ljubljana, v petek 23. decembra. XIV. leto, 1892. SLOVENSKI NAROD. ■kaj« ■■■••mi isimiii nedelje in prasnike, ter velja po poeti prejeman la avstro-ogeroke dežele aa vse leto .f gld., eh pol leta 8 gld., sa fiit.rt leta i kR, 1a jeden Mesec l gld. 40 kr. — Za Ljnbljanc brt« pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. M kr., aa jeden meuec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja, na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina enaftK. Zarosnanila plačuje ae od četiristopne petit-vrate po 6 kr., će ie otnanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopis' se ne vračajo. — DredniStvo in upravniatvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Opravnistvn naj le blagovolijo poailjati naročnine, reklamacije, i znani la t. j. vse administrativne stvari. Petindvajsetletnica ustave. V Ljubljani, 23. decembra. V naa niso politični prazniki v navadi in tudi prilike, prirejati jih, so redke. Doć 21. t. m. bila je taka prilika, ker ta dan je minulo petindvajset let, kar je cesar odobril sedaj veljavno ustavo, podlogo državni naši uredbi, a slovesno se ta preznameuiti dan, izvzemši nekatere privatne družbe, ni obhajal nikjer, duševni stvaritelji ustave, nemški lažiliberalci, so se celo zalezli v svoje brloge, kakor da se liki nezakonski materi sramujejo tega svojega otroka. Decemberska ustava, pri kateri niso sodelovali vsi narodi, živeči v habsburški monarhiji, narejena je na podlogi februvarijskega patenta z leta 1861. Pri nje izdelovanju imeli so stvaritelji posebno dve nalogi: uzakoniti že prej oživljeno ogersko ustavo ter tostransko državno polovico organizovati čim bolj centralistično, da bi mogel "nemški narod razširiti svoje meje in nadvladati slovanski element. Ker je centralizem, kakor so ga tedaj uveljavili naši državniki, v naravnem nasprotji z zgodovinsko preteklostjo monarhije in z državnopravnim! aspiracijami posamnih narodov in strank, zadela je nova ustava ob odločen upor, kateri je tekom zadnjih petindvajset let tako mogočno narasel, da je sedaj vsakdor prepričan: centralistične določbe bode prej ali slej odpraviti ter državo reorganizovatrpo narodnih ali zgodovinskih individuvalitetah. Te individuvalitete vedo, da jo centralizem opioh, zlatici pa nas centralizem, naravni in najnevarnejši nasprotnik narodnega obstanka nenemških plemen. To pa ni jedini uzrok, da sedanja ustava skoro nima zagovornika, v saj takega ne, ki bi jo zagovarjal brez pridržka in da se dan na dan množi Število njenih nasprotnikov. Ustava podaja državljanom le neka formelna jamstva, ta pa niso uveljavljena niti v postavodajstvu niti v upravi in so sploh jako nepopolna. Prav za prav ni ustava določila iu utrdila nikakega prava, samo nekatere krivice je označila kot take, to pa dandanes, ko vse hrepeni po samoupravi, ne more zadoščati. Le poglejmo si nekatere določbe ustave! Kako bo izvršuje v praktičnem življenji člen 10., ki jamči Blazni Jožek. (Črtica iz življenja. ČeSki spisttl H. Lehnicky.) (Konec.) Dekletce gleda čudoma na moža v capah, kakor ne bi moglo misliti, da rodi tako raskav obraz — solze . . . Jožek stopi se bližje k revici in jo prime za roko. Dete se strese kakor droben ptiček. »Kako ti je ime —?« vpraša jo Jožek z glasom, ki ji vzbudi zaupanje. „Antika," odgovori in zašklepeta z zobčki. „Čegava si?" Dete molči. „ImaŠ očeta?" vpraša zopet mehko. „Nimam ga." »Mater?« Dekletce pokima in se strese po celem životu, kakor da se je dotaknil silno bolestnega spomina. Z otrplima rokama si zakrije obrazek in zaplače. »Zakaj jočešV" „Zato, ker me mamica bije." »Bije?" ponovi Jožek, Bin zakaj te bije?" »Ker prinašam malo novcev . . vsem narodom ravnopravnost in pravico, negovati svoj jezik in svojo narodnost? Oglejmo si Sole, urade in javno življenje — kaj vidimo na pr. na Slovenskem ? Narodni jezik nima v uradu niti senco tistih pravic, katere mu gredo, a centralistično na-dahnjeno bureaukratstvo ga izganja, kadar in kjer more. Šolske razmere bo prava ironija ustavnih do-ločeb; ponekod niti nimamo slovenskih šol, drugod se vanje usiljuje nemščina ali italijanščina, da o drugih potrebnih sredstvih za gojenje jezika, o srednjih in visokih šolah, niti ne govorimo. Državna uprava, ki bi morala skrbeti za izvrševanje ustavnih določeb, dela z vsemi silami na germanizacijo nenemških rodov. Ustava jamči tudi ravnopravnost vseh državljanov glede" državnih služeb, a če pogledamo v praktično življenje, vidimo povsod oholega tujca na važnih meetih, domačini pa morajo tlačaniti. Isto tako je z drugimi važnimi določbami. Znanost ni prosta, konfesijonalna svoboda je samo na papirju, Bvojega mnenja ni smeti brez ovinkov izreči, zborovalno in društveno pravo je gola tikcija, tiskovne razmere so neznosne — in vender je ustava v tem pogledu izrekla določen princip. Tista vprašanja pa, katera so mislili stvaritelji ustavo za večno pokopati z uvedbo rezkega centralizma, tista velika politična, državnopravna in gospodarska vprašanja so lane« bolj pereča in rešitve nujnejše potrebna, kakor kdaj poprej. Pred temi vprašanji stoje naši .. v m ki, kakor pred ta-jinstveno stinkso in ker ne vedo odgovora, pravijo — ogibajmo se jim. Navzlic vsemu temu ;^a vender ne zametavamo sedanje ustave tako popolnoma, kakor drugi narodi, ako tudi moremo o njenem jubileju le govoriti z bridkim usmovom prevaranega sina. Nekaj nam le podaja: določila je nekatera prevažna načela in omogočuje nam, boriti bo za njih dejansko izvršitev. Ustava nam podaja orožje, s katerim se borimo in se bomo borili zoper njo dotlej, dokler se ne pre-snuje tako, da ne bo več nevarna obstanku in napredku slovenskega naroda. V celoti je ne priznavamo, akotudi je pri nje rojstvu kumoval rodoljub nepozabnega spomina, dr. Lovro Toman, zato ne, ker je priznati ne moremo, dokler ne obvelja kouec in „Kje je tvoja mati? Je li tu v mestu?" Dete zanika z glavico. „Kje stanujeta ?* „V Podskali!" „Tako daleč?« „ Danes rano me je mati izgnala," toži dete plakaje. „Najprej me je natepla, potem pa izgnala — —H „Kaj boš torej počela — — pojdeš li nazaj k nji--?« Dekletce sklone glavo in molči. Tudi Jožek obmolkn i, Zre pred se, kakor bi o nečem premišljal. Potem prime deklico še za drugo roko iu ji reče z neizrecno sočutnim glasom: „No, hočeš li iti z menoj —? Bil te ne bodem . . . rad te bom imeli" Vprašana dvigne oči, zagleda se v Jožka, kakor bi se hotela prepričati o resnici njegovih besedij. Potem pokima z glavico v znamenje soglasja. „Dobro torej, Ančika, pojdi!" Pri teh besedah prime Jožek dete za roko in je vede po stopnjicah . . . Obraz mu je jasen in iz oči mu žuri radost. Pri bližnjem peku kupi Ančiki kos kruha in za dva novčiča sladkarij. Nekoliko časa hodita še začetek našega narodnega programa, smoter in vodilo našemu delovanju in uzrok našemu odporu, dokler se ne oživi to, kar nosimo v srci, če tudi ne vselej na jeziku: Zjedinj na Slovenija. Pol i (ion i razgled. %!olr»iiJe dežele. V L i u b I i a n i, 23. decembra. Situvacija. (irofa Taaiiea namera, sestaviti jasen političen program ter na tej podlagi ustanoviti iz raznih parlameutarnih elementov trdno večino, je predmet vsakovrstnim kombinacijam. Ćuti je mnogo različnih glasov, a razen oficijoznih glasil ni nihče prepričan, da se bo Taalleova namera posrečila. Vladni program, s čtgar redakcijo je pooblaščen naučni minister Gautscb, bo deloma positiven, deloma negativen. Izključena bodo vsa državnopravna, verska in narodna vprašan.i, torej ravno tista vprašanja, ki so za vse javno življenje naše najvažnejša in rešitve najnujnejše potrebua. Levičarji se bodo takemu programu še uajlaglje udali, kajti zanje je že to pridobitev, če ohranijo status quo. Drugače pa je s Iloheuvvartoviin klubom. V tem klubu so tri frakcije, katerih vsaka se z vso silo poganja z I aut i za izvršitev jednega omenjenih vprašani iu zato skoro ni verjeti, da bi klub v celoti bil poslušen grofu Taaffeu. Deželni zbori. <^ Letošnje zasedanje deželnih zborov ni Še končano ; koncem septembra so bile seje le zaustavljene, kar ho jo eeael državni zbur a reklo se je, da bodo prihodnje seje pred Božičem in po Božiču. Sedaj pa ni o tein no duha ne sluha. Vlada ue mara sklicati deželnih zborov, ker se boji, da bi razprave v češkem dež. zboru o punktacijah mogle neugodno upiivati na postajanja o ustanovitvi trdne parlamentarne veČine. Češki dež. odbor prosil je, da se skliče dež. zbor, a ker je to vlada odklonila, prosil je cesarske naredbe o provizoruem podaljšanji budgeta. }fa/ort(s/s(r (ittfiorščina. . Poliaki krogi niso naklonjeni maloruski duhovščini, ker je narodna in zategadelj začeli so poljski listi zlasti zadnji čas napadati grško-katu-iiške duhovnike očitajo jim, da demoralizirajo narod in da so krivi izseljevanja ua Husko. Ti napadi so povod, da se suidejo te dni maloruski školi in drugi cerkveni dostojanstveniki na posebno konferenco, na kateri se bodo posvetovali, kaj je storiti v očigled po mestu, potem pa krene s premrlo Aučiko do slabe koče, do Bvoje sobice, da bi se ogrela. Prav ponosen je bil na svojo varovanko. Popoldne odpravi se Jožek ter de* deklici: „Grej se mej tem, odpočij si, jaz grem v mesto in se na večer vrnem ..." Šel je na svoj obhod. V glavi so se mu podile čudue misli. Uvaževal je, da se bo treba na dalje še jedenkrat tol:ko truditi, da bi nasitil novo našlo siroto. Kaj bo ž njo počel, tega. še sam ni vedel. K večeru se je že uagibalo. Jožek korači po stezi, ki se vije ob samotnem poslopji. Jedno krilo vrat je odprto. Ju*.ek pogleda na dvorišče; vse je prazno in tiho. — Ne daleč od vrat visi ua nizkem plotu čeden kožuh. Morda so ga obesili tja, da bi se prezračil — in pozabili so nanj — — V Jožkovi glavi vzbudi se hipoma misel. Nikogar ni na dvorišči — ti ljudje tukaj so bogati, ti si pa siromak — pojdi, vzemi — Dolgo ni premišljal. Varno stopi skozi vrata na dvorišče, približa se plotu, vzame ne ravno drag kožuh in švigne kot strela z dvorišča. Sreča mu je bila ugodna; srečal ni nikogar. Ni zapazil, da je pri begu zgubil svojo zelo zakrpano rokovico . . . LISTEK. temu hujskanju in morda tudi poskusili zjediniti obe maloruski narodni stranki, konservativno in demokratično. V to svrho zbero se tiste dni tudi voditelji strank v Lvovu. Hrvatski dež. zbor. Predvčerajšnjim bila je zadnja seja hrvatskega deželnega zbora v letošnjem zasedanju. Z večino, kakoršno nima vlada v nobenem parlamentu na svetu, vzprejel je dež. zbor predlogo o budgetnem provizoriju- Posl. dr. Barčić stavil je rezko interpelacijo glede odprave hrvatske gimnazije na Reki. Ta zavod je najtrdnejša zaslomba hrvatstva na Reki in ko bi ga vlada premestila, bila bi to nedostojna in nedopustna koncesija madiarskim in lahonskim* šovinistom. A razmere na Hrvatskem so zdaj že take, da se je bati najhuiega, ker vlada ni drugega, ko satno orodje v rokah inadjarskih ministrov. Bosna in Hercegovina, Znano je, da je uprava Bosue in Hercegovine taka, da že nima v teh dveh deželah nobenega pravega prijatelja več Vse je nezadovoljno, izvzemši le nekatere muhamedance, katere podpira vlada bodisi posieduo ali neposredno. Živo in pristno sliko razmer v okupiranih provinciiah podali so v letošnjih delegacijah mladočeški poslanci in sedaj poroča ,,Novoje Vremja1' o novem koraku, katerega nameravalo Mladočehi storiti v tej stvari. Prihodnje leto pojde pod vodstvom posl. Masatvka večja družba Čeških politikov in novinarjev v okupirani provinciji, da sama nabere podatke o upravi iu o razmerah. Ako se to obistini, mogli bodo dotičniki svojim južnim bratom izdatno koristiti in pomagati jim do boljše uprave Razmere v Srbiji* Zdi se uam, da je v Srbiji revolucija neizogibna, kajti počenjanje liberalne vlade in njenih privržencev je že tako, da vzbuja gnev in ogorčenost v vsakem pravičnem človeku. Imeli smo včasih simpatije za srbske liberalce, a te so se korenito razkadile. Sedanja liberalna vlada nima ne iskre čuta za dostojnost. Pred kratkim si je z goljufivnimi in nasilnimi sredstvi pridobila večino v občinskem zastopu Beligrajskem ter samovoljno odstavila prejšnje občinsko uačeluištvo. Državni svet je razsodil, da je vladna uaredba nezakonita in so za to razsodbo glasovali tudi vsi liberalni člani te korporacije, izvzemši samo dva Vlada je odklonila razsodbo državnega sveta, ua kar |e ta odgovoril z imperativnim ukazom, da je takoj zopet restituvirati prejšoje občinsko načelništvo. Drž. svet skliceval se je pri tem na člen 145 srbske UBtave, kateri določa izrecno, da je državni svet v vsehobčinakih in dr-žavnoadministrativnih prepirih zadnja instanca, kateri se mora vlada podrediti, ker so razsodbe državnega sveta tako pravno veljavne kakor zakoni. Mini-sterstvo pa ae vzlic temu ni udalo, ampak uklonilo razpustiti državni svet, češ, da je prekoračil svoj zakonito določeni delokrog. Da se ta ukrep izvrši, bilo bi to očitno krš me ustave, katero bi gotovo ne ostalo brez usodepolnih posledic. • JPanamska afera. Vsak dan tirja svoje žrtve; vsak dan se kaže bolj, da je skoro večina vseh dosedanjih poslancev bila podkupljena in da so celo državniki jemali od panamske družbe denarje baje v državne svrhe. Zdaj se pač ve. da sta ves ta velikanski škandal uprizorila Andrieux in Constans. Ko je bil Constans minister, dal je napraviti fotogratične posnetke vseh njemu v roko došlih aktov glede" panamske družbe in sedaj je izkorišča v končni namen, da kompromitira Bvojega osebnega nasprotnika, predsednika republike Carnota. Vse je spleteno tako, da bo sumna senca padla tudi na Carnota in to v prihodnji seji parla- Od dvorišča krene jo v oddaljeni kot mesta k Židu Btarinarju . . . Druzeua dne popoldne grel se je Jožek doma pri gorki peči, Ančika pa se mu je privila kakor putića. V sobici |e bilo tiho. Vrata se zlahka odpro in v sobo stopi Bartoh, sodrug Jožkov, tudi berač. Bil je grbast in na jedno oko slep Zapazivši Jožka posraeje se skrivnostno. »Bog s tabo, Jožek — kako se imaš V" „Kakor navadno — če ni boljšega —" Bartofi 19 približa Jožku, uugne se k njemu in mu šepne v uho: „Videl sem te, menpil si goldinar — imaš še nekaj, čaj —?" To Jožka zbode; obraz se mu zmrači. „Ne tuji! — Imuš še--saj dobro verni" Jožku se zablisnejo razburjenosti oči. „Kai veš —?" zastoče jezno. „He, Le — le ne taji mi ne in radovoljno deli ... ne povem ničesar . . . Cuj: zjutraj prosil Beni v dvorci, toda mesto milodara so me odgnali, češ, da amo lopovi in da smo jim ukrali kožuh-- zlodejca sicer niso vjeli, a našli so njegovo rokovico. Jaz sem jo poznal, da je tvoja, toda rekel nisem ničeBar, Bog varuj! — — mislil sem si pa: ne poveš ničesar, taji si razdeliva. Tako — Nu, vidiš, da to vem in tudi molčim — toda razdeliva si — raentarne komisije. V tej nji se bo zaslišal bivši ^minister Yves G u y o t, kateri je o avojem času izročil predsedniku republike zapisnik vseh, od panamske dražbe podkupljenih osob. Goyot se sedaj še brani priti pred k unisijo in trdi, da ni Garaotu ničeaar izročil, oziroma da se komisiji ni sporočila resnica. Francoski narod je jako vznemirjen, videč, da padajo v blato najodličnejši njegovi parlamentarci in monarhisti skušajo to izkoristiti. Bonapartisti delajo na vse kriplje zoper republiko, pretendent Viktor Napoleon pa je zapustil na tajnem svoje bivališče Bruselj in šel v Pariz, kjer misli izdati manifest na francoski narod. Ako ne bodo republičani napeli vse sile, utegne nastati velika kriza. Protiavstrijsfce demonstracije v Italiji. Iredentovski krogi italijanski slavili so te dni po svoji navadi obletnico Oberdankove smrti. V Pesaru pri Benetkah demonstrirali so ti naši zavezniki z dinamitnimi bombami in isto tako v Bobgni, kjer bi bila lahko nastala velikanska nesreča, da ni policija pravočasno našla bombe. V Pesaru zaprla je policija pet znanih iredentovcev, v Bologni pa dva. Jeden teh žalostnih junakov je rodom Tržačan. Četudi so le posamniki, ki na tak način ažejo svoje sovraštvo do Avstrije, vender smemo reči, da reprezentirajo velik del italijanskega naroda in to je karakteristično, ker se da iz tega sklepati, kakšni so ti naši zavezniki. Dopisi. Iz juue 20. decembra. [Izv. dopis.] (Družba sv. Cirila in Metoda na Vrhniki.) Lep večer napravilo nam je preteklo soboto narodno ženstvo Vrhniško. Neumorni odbor tamošnje ženske podružnice sv. Cirila in Metoda priredil je ustanovno veselico, na katero sme ponosen biti. Že prva točka programa naredila je tak prijeten utis na pričujoče, da se niso mogli nagledati krasnega prizora. Ko je namreč gospica Miti Pe-tričeva s pravim navdušenjem deklamovaia nalašč za ta večer sestavljen prolog, dvignil se je zastor iu pokazala se je živa podoba (ideja g. Lenarčiča) predstavljajoča Slovenijo, katera ščiti svojo deco. Dražestna gospica Mici Kotnikova držala je kot Slovenija v jedni roki narodni grb, v drugi pa sv. križ ponosno gledaje na Slovenke v krasnih narodnih nošah vseh slovenskih pokrajin, katere so zaupno oziraje se nanjo branile svoje otroke proti Nemcu in Lahu, da jih njim ne ugrabita. Mešan Volaričev zbor „Grajska hči" pel se je jako precizno pod vodstvom gosp. Fiisa. Odlikoval: so se v samospevih gospe Gruden iu Lenarčič m gospod Lenarčič. Zbor sa jm moral ponavljati. Gosp. Dolijao predstavil se nam je prvič kot solist-baritonist iu ž-1 za svoje petje zasluženo pohvalo. Igro „Dve tašči" težko je predstavljati na tako malem odru, kakor je v Vrhniški čitalnici. Da je vender imela igra popoln uspeh, zahvaliti se imamo gospicara Pehani, Ani in Mici Petričevi, kakor tudi gospodom Dolijan, Flis, Stoječ in Tršar. Najbolj odlikovala se je gospica Mici Petričeva kot babica. Tudi Sattnerjev mešan zbor „Po zimi iz šole" pel se je tako dovršeno, da ni občinstvo prej od-jenjalo, da ga je še jedenkrat čulo. Gospice Fiisova, Grudnova, Kotnikova, Petričevi, Pourjeva, Tomšičeva in Vidičeva skrbele so zato, da se je veselica tudi v gmotnem oziru dobro obnesla, kajti nabrale so 185 gld. v korist družbi sv. Cirila iu Metoda. čaj —?" poškili z jednim očesom Bartofi in se zasmeje. Jožek vidi, da je poražen. Od včeraj pogrešal je res jedne rokovice, a vedel ni, kje jo je izgubil. Jožek spozna, da mu ne preostaja drugega, nego ugoditi zahtevi nadležnega sodruga. Jezno, mračnega obraza seže v žep, izvleče ž njega staro rutico, jo razveže ter poda dva goldinarja Bartonu. Barton stegne poželjivo roko. aSamo dva goldinarja?" de zaničljivo. „Več nimam . . ." „Dobro torej! — Ne povem sicer ničesar, toda bodi oprezen, da ti ne zlezem za kožo." Odšel je. Jožek povesi glavo in se zamisli. Okolnosti so jako kočljive — —, kaj ko bi se to izdalo — — da bi ga vjeli, odvedli--In Ančika? Strese bo; ne, ne smejo ga zapreti, raji pobegne z detetom. Kam? to ve Bog. To noč ni zatisnil očesa. Premišljal je in vedno le premišljal. Zgodaj se napravi, tudi Ančiko obleče, zaveže ji okrog glave staro ruto in ji veli, naj gre ž njim. Na poti kupi v staro zeleno steklenico žganja, nagne si jo čestokrat k ustom in da tudi dekletu piti. Se precej urnih korakov odideta iz mesta. Nekaj gospode iz Ljubljane in Logatca odzvalo ae je vabilu Vrhniških dam, drugi pak so svoje doneske poslali. Da so Vrhniški nemškutarji izostali, adi ae nam umevno; bolj čudno je, da se jim je v tem negativnem delu pridružil »Liga + 10* a avojim štabom. Tako na versko-narodnem temelji prirejenih veselic sme ae brez pomisleka udeležiti vsakdo tudi ob kvaternib sobotah, če že ne osebno, pa vsaj-- Današnji .Slovenec" ne more trpeti, da bi Vrhniške dame tudi politikovale. Nam se pa zdi popolnoma naravno, da imajo tudi dame, katere žrtvujejo denar in čas v versko-narodne namene, malo besedo, kako ta denar uporabljati. V sedanji dobi ženske emancipacije je prav, da tudi one povzdigujejo svoj glas zoper ljudi, kateri samo zabavljajo in — nič ne dajo. Vrhniškemu dopisniku „Slovenca" povemo Se na uho, da so k tako lepem gmotnem uspehu pripomogli po ogromni večini oni, kateri so bili tudi na Svetčevem banketu. Da bi prišel Vrhniški „Ligaš" s svojim spremstvom, nabralo bi se gotovo ravno toliko, kakor na Svetčevem banketu, — a mož je previdno doma ostal, mošnjo dobro zadrgnil in zopet malo pokrcal Vrhniške dame. Pustite mu tudi to veselje. Mi pa izrekamo Vrhniškim damam svojo zahvalo za prekrasen večer, katerega so nam napravile. Pri njih rodoljubnem delovanji naj jih ne moti vedno zbadanje ljudi, kateri preže, da bi našli bruno v tujem očesu, ko pezdirja v svojem ne vidijo. Na svidenje pri zopetni veselici na korist družbe svetega Cirila in Metoda. H. V. las S ui nr i ju pri Jelšah, 21. decembra. [Izv. dop ] (Nekaj o jednakopravnosti.) C. kr. okrajuo glavarstvo v Celji pošilja nam kot svojega zastopnika nekega jako mladega gospođica, o katerega polnoletnosti še nikakor nismo prepričani; a to bi še ne bilo nič kaj posebnega, ker imamo dovolj mladih uradnikov. Zanimati nas je začenjal še le, ko smo zvedli, da ta plemeniti gospod ne zna ne trohice slovenskega; pa tudi to bi ne bilo kaj znamenito izvanrednoga, kajti uradnikov slovenščine nezmožnih nam žalibog nikakor ne primanjkuje. Značilno za omenjenega gospođica pa je, da slovenskega noče razumeti, dokaz temu, da 22. decembra t. m. od gosp. Stoklasa, Župana okolice šmarjske, ni hotel sprejeti uradne v slovenskem jeziku pisane pobotnice, temveč mu zapovedal, da mu mora priskrbeti drugo tako, da jo bode on razumel, to je nemško. Na ta način si torej ta mladi gospodič, ki mesce svoje prakse še najbrž lahko na prstih jedne roke prešteje, prizadeva, slovenskemu jeziku veljavo odrekati. Gospodu Stoklasu se pa čudimo, da je temu uradniku takoj vstregel, ter šel si iskat nemške pobotnice k davkariji. Tega mu nikakor ni bilo treba, ker bi moral imeti slovenski jezik isto veljavo z nemškim; pač pa bi bilo možato, če bi bil gospod S tok las dobro podučil tistega gospođica, ter se pritožil na višjem mestu zoper tako brezobzirno postopanje mladega uradnika. Kje pa hočemo svojo jednakoprav-nost najti, če nam jo celo c. kr. uradniki teptajo z nogami?! — Pred kratkim bila je pri istem gospodu obravnava proti nekaterim kmetom, ki so Krasen dan. Mrzlo. Pod nogami škriplje zmrzl sneg.....Stopata po cesti — naravnost do ne mnogo oddaljenega loma, kjer meni Jožek še nekoliko odpočiti in jo potem dalje ubrati. Ančika je upehana. Ustopita v lom. Za velikim skalnim robom, varna pred vetrom sedeta . . . Jožek privije dekletce k sebi .... Revica je bila slaba in jedini požirek žganja je učinil, da je hotela zadremati. . . „Ali ti je mraz? — Glej — tu imaš, napi j se." Poda ji steklenico. Potem jo izprazne na jeden dušek in jo položi poleg sebe . . . „No sedaj greva pa zopet dalje — takoj le trenotek še." Mežikal je z očmi — — Mrzel, oster veter potegne, segajoč do kosti. — Jožek zaspi in v njegovem naročji Ančika. Trepalnice in ustnice ji modre . . . Kaj se je siromakoma zdelo ? Zaspala sta na veke — — Tiho in puBto na okrog ... Le veter završi sedaj pa sedaj razgrajajo po skalovji v lom. Duši Jožkova in Ančikina pa sta |tedaj potovali gori nad zvezde — — —. Poslovenil J. Me t o v. razžalili tukajšnjega g. kaplana S. Seveda kakšna obravnava!! Občinski sluga, ki ne zna prav za prav ne nemški ne slovenski, bil je tolmač in najbrž tudi njih advokat ob jednero, kajti bili so vsi oproščeni baje z dostavkom: ,Wenn ihr noch ein mal so etwas macbt' s, dann werde ich eucb stra-ffcnV — Slovenske uradnike ali vsaj si. nščine zmožne nam dajte, da nam ne bodo take egorostasn reči vzrok pravičnih pritožb! Domače stvari. — (Urbana Pintarja in tovarišev) znani popravek s Poljanske doline je pri dauašaji prizivni razpravi žalostno sklenil svoje gorjansko življenje. Deželno sodišče je namreč razveljavilo prvega sodišča obsodbo, ter sodilo, da je naš odgovorni urednik imel postavne vzroke na svoji Btrani, ko ni hotel ponatisniti takega popravka. Upamo, da bomo odslej imeli mir pred kmečkimi popravki, in da od danes naprej taki možaki — kot so Urban Pintar, Tomaž Notar in drugi — ne bodo imeli več predrznosti, po § 19. našega tiskovnega zakona grabiti. Naj vozijo koše po brdih ali naj počenjajo kaj drugega tacega; § 19. pa odločno presega močij njihovih možgan, kar pa se ve ni Čuda, ker ga časi Še celo izučeni juristi prav ne umejo! Obširneje poročilo bomo jutri podali svojim čitateljem. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je izročila prvo XXkrono gospa Marija Može k ova, ud izvan akademične podružnice v Gradcu. Blagoslov Božji bodi v povračilo iskreni čast. Slovenki in njeni obitelji. — (Za družbo sv. Cirila in Metoda) nabral je pri sinoćnjem Sokolovem večeru g. G u tu i k 13 gld. ter jih izročil blagajničarici Št. Jakobako-Trnovske ženske podružnice g. Antoniji Kadivec. — (Povodom Božičnih praznikov) daroval je g. Pavel Drahsler 25 gld. za stavbo „Sokolskoga doma'1. Slava vrlemu rodoljubu. — (Osobne vesti.) V področji višjega sodišča v Trstu so imenovani za avskultante praktikanti V. Devetak, A. AntonČič in lt. baron Farfoglia. — Finančni tajnik baron Kober imenovan je finančnim višjim inšpektorjem v področji finančne direkcije v Trstu, finančni tajnik v Cr novcih g. Koczvnski pa je premeščen na svojo prošnjo v jednaki stopnji v Trst. — Gosp. Adolf Rotondi vitez Arailza, vodja 0. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah, imenovan je c. kr. namest niškim tajnikom. — (Včerajšnji zabavni večer „Sokola") Ljubljanskega bil je prav živahen in dobro obiskan. Trojni kvartet vrlega pevskega društva »Ljubljana", katero vedno v lepi bratovski slogi Bodeluje pri „Sokolovih" veselicah, pel jo tudi včeraj prav izborno pod vodstvom g. Cepudra razne zbore, izmej katerih omenjamo posebno: „Vitezovo slovo", „Za dom mili", „Tičica gozdna" in „Oblakom" (bariton-solo g. Bajec.) Vse točke bile so živahno odobravane. Društveni tamburaški zbor udarjal je pod vodstvom gosp. Job. Nolli-ja prav krepko in točno igral več novih skladb. Posebno dopadle so se „ruske pesmi", katere so se morale ponoviti, poputnica „Oj banovci" in »karišik slovenskih pesmi" pri katerem je pevski zbor „Ljubljane" zapel tudi nekatere vmes, kar je naredilo prav dober efekt. Tudi ta venec moral se je ponoviti na splošno za-htevanje. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo seje 13 gld. (26 kron). Debata o bodoči maškeradi bila je živa in dolga. Sklenilo se je prirediti ma-Škerado na pustno nedeljo v prostorih starega strelišča. O nekaterih drugih podrobnostih glede fciaškerade poročamo v kratkem. — (Društvo zdravnikov za Kranjsko) imelo je predvčerajšnjim svoj občni zbor, Voljeni bo bli gg.: Vladni svetnik dr. Val en ta pl. March-tbuic predsednikom, primari j dr. Šla j mer predsedniki namestnikom, mestni fizik dr. Kopriva tajmkon. primarij dr. Bock knjižničarjem in magister Pavchel blagajnikom. — (Predavanje v muzeji) Sinoči je predaval prof. V os 8 o napredku rudninoslovja na Kranjskem. Ornem je, da je mineralogija bila v prejšnjih stoletjih zđt,zt,na z rudarstvom in da se je še le počasi postavita Da lastne noge. Tako so tudi na Kranjskem opazo^\j rudnine naj poprej v rudnikih Idrija (iz konca Xv. Btol.) in Litija (iz začetka XVI. stol.) Prve zaslug za Kranjsko rud-ninstvo imata Scopoli in Hacque\ potem pa baron Zois, čeg ar bogata zbirka rudnin i0 nahaja v de* želnem muzeji. On je nabral posebno lepe kreme-njake in graševce. — Leta 1859—72 je izdal vitez Zepharovich mineraloRiČni leksikon avstrijske monarhije in naštel v njem 28 rudnin s Kranjskega. Od tedaj do danes našlo se je še 26 vrst, poleg tega pa še 48 razvrat in s tem je število precej Dopolnjeno, ker se moremo nadejati le še malo novim najdbam. Vseh krajev, kjer so se rudnine našle, znanih je do sedaj 220. Najbogatejša je Litija in okolica, ki je dala 28 mineralskih vrst in razvrat; potem Idrija z 26, rudnik Reichenherg pri Jesenicah z 12 in Zagorje ob Savi z 11 vrstami in podvrstami. To bogastvo rudnin Kranjskpga je v primeri s sosednima deželama Štajersko iu Koroško majhno, ker poslednji dve sta pravi rudninski deželi, to pa za to, ker se skoz nji vlečejo prvotna gorovja, oa Kranjskem pa takih ni. — Gosp. profesor je pokazal vse dotične minerale občinstvu, ki ga je pazno poslušalo in glasno pohvalilo. — (Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo) priredi svojim članom na sv. Štefane dan v steklenem salonu kazinske restavracije božićnico, pri kateri se bodo Članom razdelili darovi nabrani po prostovoljnih doneBkib Ljublian akih meščanov, čisti dohodek pa je namenjen bol-nisiii blagajni društveni Pri božićnici svira godba našega domačega pešpolka baron Kubn. Vstopnine je 30 kr, pričetek pa ob G. uri zvečer. — (Umrl je) v Waitzenu na Ogerskem dne 20. t. ra. zasebnik g. Fran Polzi v 77. letu svoje dobe. Bil je prejšnja leta kavarnar v tukajšnji ka-zinski kavarni. — (Konjederska klinika v Ljubljani.) V hotelu wpri Maliču" službujoči in splošno le z ini ■nnm „Janez" znani hlapec etabliral je ondu brez vedri« ■ Mti Hanitaruega oblastva pravo pravcato konje-dersko kliniko, za katero sicer v Ljubljani skoro nihče ni vedel, ki pa je slovela po vsi okolici do današnjega dne. V „Maličevega Janeza" spalni sobi ordinirala je gotove dni konjederčeva žena Ivana Južna 7, Drenovega griča v Vrhniški občini in kmetski ljudje pripovedovali bo si prava čudesa o meni spretnosti iuizvednosti Mestni sanitarni slu^a V. R u h opazoval je dlje čusa to kliniko ter purabivši ugoden trenotek, prijel konjedirko ravno ko je ordinirala. Prijel jo je iu jo izročil policijskemu oblastvu. Ker Ivana Južna nima doktorske diplome, delala bo v kratkem na Žabjaku rigoroze, le klavzura utegne precej časa trajati — klinika ,pri Maliču" pa je za dlje časa zaprta na neutolažljivo žalost lahkovernega kinetskega ljudstva. — (Poštne zamude.) Današnje pošte delte so nam deloma z zamudami, tako Zagrebška pošta iu popoludanska Dunajska. Uzrok tem zamudam so gotovo snežni zameti, o katerih pa nemamo podrob-nejih poročil. — (Vreme.) Danes ponoči zapadel je zopet nov sneg, da bodemo imeli prav pošteno bel Božič Temperatura je srednja in mraz ne jireveč hud, ako bode ostalo tako in ne pritisne zopet ledena burja. — (Petindvaj aetletnico) svojega žu-panovanja praznuje letos vrli župan g. Matija Fatur v Zagorji na Pivki. Od 1. 1866, ko je stopil v veljavo občinski red, županuje g. Fatur nepretrgoma. Da se proslavi ta redki slučaj, ki je v ponos vsej občini kakor tudi g. Faturju in v znak občnega zaupanja, ki ga uživa, sklenil je občinski odbor prirediti v proslavo petindvajsetletnice slovesen banket. To odlikovanje je pa g. župan tudi zaslužil in je splošna želja, da ga Bog ohrani še mnoga leta. čestitamo! — (Novo društvo) snujejo nemški naeijo-nalci na Štajerskem, kateremu bode ime „štajersko društvo nemških nacijonalcev". Pravila so že v Gradei pri namest ni j i in hoče novo društvo pričeti lakoj po novem letu svoje delovanje. Kakšno bode njegovo delovanje, to se lahko povzame že po imenu samem. Slovenci! Pozor na novega nasprotnika I — (Nova železnica iz Poličan v Konjice) odprla se je minuli ponedeljek prav slovesno. Z Dunaja prišel je trgovinski minister, iz Gradca pa ces. namestnik in dež. glavar. Slovesen banket bil je pri knezu Windisch-Graetzu v Konjicah. — (Nova pošta.) Z novim letom odprla se bode nova pošta v Pletrovčah pri Celji. Zvezo bode imela z železnico Celje-Velenje in sicer na postaji v Pletrovčah. — (N r s r e č e.) V Heričevih gozdih pri sv. Duhu na spodnjem Štajerskem ponesrečil je delavec J. Vodufiek iz Smolnika, ko so drvarji spravljali drevje v dolino. Mogočen hrast padel je nanj in ga po škodoval tako, da je nesrečuež umrl že tri ure pozneje. — V premogovi jami v Skalah pri Velenji zasulo je delavca J. Rebernika. Izvlekli so ga mrtvega izpod premoga. — (Tržaški petard ovci.) Včeraj zjutraj odvedli so zaradi zadnjih v Trstu položenih petard obdolžene štiri zatožence G. Wallopa, J. Menesinia, K. Maurota in A Herlitzko v Gradec, kjer ae bode vršila konečna obravuava pred tamošnjimi porotniki kot delegovanim sodiščem. — (Vi h <>ka s taro s t.) V Trstu umrla jote dni vdova Terezija Gerolini v visoki starosti 100 let. Poslednji čas svojega življenja bila je bo-lehna. — (Podjeten dečko.) Petnajstletni slad-čičarBki učenec Ernest Seeliger iz Chemnitza ustavil je očetovsko bišo in se prijieljal v Trst, da se ukrca v Afriko. Predvčerajšnjim /uitraj prijela je policija podjetnega dečka v Via K.borgo in bode moral romati n.uai v svojo domoviuo, mesto da bi se vozil v Afriko. V JO », »i o s* ,.Jour»fixe 1 IVa/iiir vesti* *(Iz Vatikana.) Švicarske garde, nobel-garde in ustali stražniki v Vatikanu so sklenili, po-danti papežu povodom njegovega škof iVHkega jubileja del svojih, plač kot Petrovo darilo. Sestavili so odsek, ki bode pobiral doueake. Vsak častnik plaća 60 tir, vsak prostak pa 10 lir, katere zueske lahko plačajo tudi v obrokih. * (Panamska afera in Lesseps) Slavni zgradite!) Sueškega |>rekopa Lesseps st. ni slutil, da mu preti z t tožba. Pred osmimi meseci, kose je pričela pndiireiskava, bil je pozvan na zaališanje. Akopram bolan, šel je Lesseps, okičen z velikim križem častim legije, k sodišču. Ko se je vrnil domov, pohujšalo se mu je zdravje tako, da je po s m groznici postal popolnoma slaboumen in top. V svetlih trenotkib, ko se nekoliko zaveda, zdi se mu, da se mu je le sanjalo, da je bil o te| zadevi zaslišan pri sodišči. * (H n p a r a k i napad na železniški vlak.) Varšavsko Duna|ski vlak napadli so minuli teden bhzu Varšave roparji. Hoteli so odvesti ueko skrinjico z denarji, ki je bila oddaua na ruski postaji Sosnovice. Vsuli so jeduetnu sprevodniku tabaka za nosljati v oci iu hoteli jednako storiti z drugim, ki pa se um je ubranil in začel klicati na pomoč. Preplašeni lopovi pobegnili so, ne da bi bili mogli zvršiti zlobno nakano. * (Čudno vreme) je bilo v VVeissenbachu ob Atterskeui jezeru minuli teden dne 16. t. m. Ob poludn" začela je mej gromom in bliskom padati toča. Po nofij bil je silen vihar in sneg je začel kopneti p» hribih in v dolini. Telegrami „Slovenskomu Narodu'4: Dunaj 23. decembra. Pogajanja vlade s tistimi strankami, katere bodo povabljene vstopiti v večino, začela se bodo šele po novem letu. Programi je že izdelan. Pariz 23. decembra. Vest o odstopa zborničnega predsednika Floqueta je neosnovana. Listi naznanjajo, da je vsled novih dokazov, priobčenih po Andrieuxu} pravosodno ministerstvo ukrenilo zapreti še nekatere kompromitirano osebe ter radi tega včeraj poklicalo na posebuo posvetovauje deset policijskih komisarjev. Pariz 23. decembra. Včeraj bil dvoboj Deroulede Clenienceau. Streljala sta na 25 korakov vsak trikrat. Zadet ni bil nihče. London 23. decembra. „Times" poroča, da je v Gothenburgu pogorelo ondotno, 1. 1816 zidano gledališče. Ponesrečil ni nihče. Poslano. Ko je poročal gospod poslanec Klun o Gess-manovem govoru, tičočem se škandaloznega gospo* darstva pri ,,Avstrijskem Feuiksu", dostavil je, da pošlje „Slovencu" ves zanimivi govor po Btenogra-tičneui zapisniku, zato, da ga priobči. Od takrat poteklo je že štirinajst dni; Slovenec1' pa tega govora vender še ni priobčil. Glede* na to uriva se mi nehote* vprašanje: zakaj je uredništvo „Slovunčevo" ravno pri tej zadevi pustilo na cedilu svojega državnozborskega poročevalca?*) Nepristranski opazovalec s kmetov. *) Mi ne poznamo misterij uredništva „Slovenčevega*, Nuhot6 pa se umu uriva misel, da jb nekak kavzalni nekam mej priobčevanjom člankov „ree postalicao" iu oepi ioličenjem govora Gessmanovega. Uredništvo. Meteorologično poročilo. Dan Čas opH-covanja Stanje barometri« ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nefto Mokri na v mm. o IU •o 7. zjutraj J}, popol. 9. zvečer 735*8 mm, 735'6 min. 735-5 mm. —6 4° C —6 6° C —0-6» C brezv. brezv. si. szh. megla megla megla 3 00u. snega. Srednja temperatur« "J-o", za 0*1° nad aormalom IDna.3a.aJislEai borza ,ine 23 decembra t. I. Papirna renta .... Srebrna renta .... ^jlata renta...... 5" .. marčna renta . . . Akcije narodne banke . . Kreditne akcije .... London ...... , Srebro...... . Napol........ C. kr. cekini..... Nemške marke .... 4"/„ državne srečke iz 1. 1S54 Državne srećku iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4'7„ . . Ogerska papirna renta 5°/0 . Dunava reg. srečke 5°/0 . . včeraj gld. 97-70 — daneB gld. 9750 Rudolfove srečke. . . Akcije anglo-avstr. banke 97 35 97 20 116 — n 116 10 100-45 n 100-40 780 — 980-— 312 — 9 311*40 120-20 12025 9-57 ■/, i» 958 568 9 5-67 5905 n 59 05 250 gld. 141 gld. 25 kr. 100 „ 187 a ■ 113 , 78 , 100 - 35 ■ 100 gld. 127 - 25 „ listi . . 118 i 50 , 100 gld. 193 ■ » 10 g 24 • 25 , 120 , 146 . 75 „ . . . . 241 • 50 „ IE=. 23.. Predno si vse omislite, cesar Vam treba za božična darila, Vas prosim, da blagovolite obiskati še našo V ' v m v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4 Z velespofitovanjem (1362--4) za kočevsko domačo obrt: 3T. Sta.2a3.pfel. N. S. Od januvarja 1893 naprej nahaja se naša prodajalnica na Kongresnem trgu v ..Tonhalle*- na voglu. KARL TILL Ljubljana. Špitalske ulice 10. Potezna peresa, tuš, plovec, svinčniki, varo-vaveč za svinčnike, naprave za spičenje svinčnikov, papir za pisma, bronove barve, bronov prašek-, usnje in jermeni za knjige, kar-mineva tinta* papir o hi t o dece, proti sasllatv nja, boleznim v vrata, želodca in mehurja priporoča se najbolje 1 koroški rimski vrelec. Naravno pi-iNtcn ura toč on. Najfinejša namizna voda. 0270-6) | Zaloga v Ljubljani pri vi. je. Supaii-u. jj Učenca z dobrimi spričevali, ki ima veselje za nrarskb obrt, vaprejmem takoj. Velik stenski sklenićni k (VVand-Glaskasten) se prav po eeni proda. (1367—1) nrar v LJubljani, Slonove ulice. Praznična darila trajne vrednosti iz založbe Kleinmayr-ja & Fed. Bamberg-a v Ljubljani. ig. pi. BALADE IN ROMANCE. Napisal A. Aškerc. vJena broširani knjigi 1 gld. 30 kr., v izvirne platnice elegantno vezani pa 2 gld. Aškerc nam jo epik, kur uam jo ClrcKorčić lirik, Čvrsta in korenita je njegova besoila, *.intmn .1, razuulićua in prav narodna je pesniška oblika njegovih lialail iu roinuno A kar je so več vredno, to je jedro, ki tiči v tej mluti lupini, to jo njegovo moško, cisto, negohicno domoljubje, to bo nauki, katere je pesnik tajel ii svojega naroda in s katerimi vnema svoj hloal: za dum in svobodo. In kar So poviiuje njegovo vrednost kot pravova klasika, to je neupogljiv pogum, s katerim ua navdaja zavest resnico in pravico. POEZIJE S. GREGORČIČEVE. Druga pomnožena izdava. Elegantno vezana knjižica se zlatim obrezkom stane 2 gld., nevezana 1 gld. 20 kr. Po pošti 10 kr. već. Ime Gregorčičevo samo dosta priporoča. Opozarjava samo, da je cena toj istinito oloKunOii knjigi /..•!•> nizka, in uverjona sva, da bode vsuk.lo, če ima io tudi prvi natis, radostno posegel po nji, saj pa je tudi drugi natis z mnogimi krasnimi, mičnimi, v srcu segajočimi pos- tii s•'.i m i pomnožen. STRITARJEVI ZBRANI SPISI. 6 zvezkov mehko vezanih stane 15 gld., v platno vezanih 18 gld. 60 kr., v */i usnje vezanih 20 gld. 70 kr. •Toi. Stritar jo nai n;ijodlicnojši kritik in jeden uajznanieuitejiih naiih pesnikov. Kar nam podaja v zbranih spisih, to je tako dovršeno, da bi no smela biti nobena slovenska rodbina broz njih. LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI. Uredil Fran-čišek Leveč. 5 zvezkov (4 so že izšli). Vseh 5 zvezkov stane mehko vezanih 10 gld. 50 kr., v platno vezani 18 gld. 50 kr., v pol francoski vezbi 14 gld. 50 kr., v telečjem usnji, jako fina vezba, 16 gld. 50 kr. Izdaja Levstikovih zbranih spisov je vzbudila po slovenskem svetu občo pozornost, katere jo tudi do cela vredna. V* Levstikovih poezijah su zastopane vsi' vrstu |u-»iiiitva od iiu.-ni! iiruticiii! pesonco in vesolo otroške iifro do vzneseno himno iu veličastne odo, od zvenečo ubra« nega sonetu in pobuznu cerkveno pesmi do mračno balado in jasno romance, od prekrasne Marijino legende. Imžičue kantato in mične basni do pSTSM Mitirt In uncll vzbujajočo parodijo. Takšno zbirke Slovenci doslej gotovo še niso imeli. GODEC. Spisal Ijice o Vrbskem žici 1 gli*.i pesniškega prm/.voda. Kakor tam, odlikuje ga tudi tu lopi gladki jezik in brezhibna pesuiška oblika. ..Godec" jo tudi po svoji elegantni zunanji opravi dobro došlo praznično darilu. ZIiATOROG. Planinska pravljica, spisal R. Baum-bach. Z dovoljenjem pisateljevim in založnikovini poslovenil A. Funtek. Cena elegantno vezani knjižici 2 gld., po pošti 10 kr. več. Anton Kuntek, dobro poznat po svojih izvornih pesniikih proizvodih, podaril jo slovenskemu narodu s svojim provodom Bautnba-chove poezije „Zlatorog", ki se jo kot pravljic« do denasnjoga dn4 ohranila pri vseh pastirjih v dolih triglavskega pogorja, prekrasno darilo. Knjižio*, kaj bogato in nujelegantneje opremljena, bode gotovo /elo obradostila vse rodoljubo, ki imajo srce in /misel za ta pesniški umotvor, čegar dejanje se vrsi na našem romantičnem Gorenjskem. NARODNE PESNI KOROŠKIH SLOVENCEV. Nabral J. Scheinigg. 8°, 462 stranij. Cena mehko vezani knjigi 1 gld. 70 kr., elegantno vezana stane 2 gld. 45 kr. Slovenci amo hvalo dolžni prof. Scheiniggu, da jo zbral pesmi koruških svojih rojakov. Poučna je ta zbirka za jezikoslovca In na-rodoalovca, velik pa je tudi njo literarni poinon, zakaj narodno popevko imajo za slovstvo stalim klasično vrednost. OD PLUGA DO KRONE. Spisal ./. BedSnek. 8°, 17 pdl. Mehko vezan stane roman 1 gld. 50 kr., v platno 2 gld. Obiiren zgodovinski roman, zajćt iz kranjsko povestnioe. — Pisatelj Jakob Hod.-nek opisuje v istem življenju slavnega moža Jurija Vege, ki so je porodil v drugi polovici minulega stolotja pod slamnat., streho ua Zagorici v moravski župniji ter so po izredni učenosti in nadurjenoBti svoji vzpel ua častno mesto c. kr. podpolkovnika pri topništvu, cesar ga je pa povišal za barona. Za mladino; ODKRITJE AMERIKE. Predelal H. Maja>\ Trije deli, 436 stranij. 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani 1 gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 63 kr. Ta knjiga Jo lop dar slovenski mladini. Vsak pisatolj našo mladino iu knjižovnostl naše bodo zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Ilrizogouu Majarju, da je lopo knjigo Campejovo priredil slovenski mladini. KNJIŽICE S PODOBAMI v slovenskem jeziku v četvrtini, in sicer: Pepelka, Snegul-čica, Trnjeva rožica, po 50 kr.; v osmerki: Pepelka, Rudeca kapica, Obuti maček, po 25 kr.; in v mali obliki: O deželi lenuhov, Snegulcici, Fritlikovci (Palčku) iu Robinzonu po 15 kr. Bukvama Ig. pi. Kleinmayr-ja & Fed. Bamberg-a T7" I_om"blj£m.i- (1357—«) vzprejme se takoj pri c. kr. postnem uradu pri sv. Juriju ob Sčavnici. *afltatlQflQflQđQ vnuka kuiikureuva »d drugod lxktjii4'«>ui». Slavno obi-iuatvo ilVOt) naj ib znanje v^eti, da so dobiva odHle| dO bolita vedno sveže (1293—10) fino pecivo (iiaiiiiziio-posladno pecivo). Naročila izvršujejo se naj točneje. Ceniki se pošiljajo na zahtevanje vsakomur ^ Delikatesna trgovina j£ j Ivana Buzzolinija v Ljubljani jf J j priporofta (1860—3) fj T za praznike in za predpis ^ T izbornega, zdravega, s srebrno državno svetinjo /dlikovanega y* m m m ■ z a •K * v " ----' * * f jabolčnega šampanjca sadjarije Carolinenhof P" Ptuji. umr Cena -vellld atelcla-n.lc*i- erolđ-i-o-ar- "Sja« izdniaiel! i» odgovora! urednik; .hiHip Nnlli, I^Ntuira >a tiBk aN4rodne Tisf»ar»e". 774742