Jutri vsi v Padiiče raa II. tab or SIAUY Spored na II. strani PRIMORSKI DMEVMIK CasLASHLO OSVOBODILNE FRONTI SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din Važno obvestilo Uprava Primorskega dnevnika »e je preselila iz ulice Sv. Frančiška v UllCO EllSItrO MflUnS Ž3 * Telefon 27-847 in 27-947 Uradne ure od 8 do 12 in od 15 do 19 Uredništvo pa je v ul. Montecchi 6 (pri Sv. Jakobu) J TRST sobota 7. avgusta 1948 Sfjedizione iri abbon. postale Poštnina plačana v notovltil Stev. 968 PISMO IE ZAPORA Prejeli smo sineči od skupine tovarišev antifašistov iz tržaških zpporov sledeče pismo, ki ga v celoti objavljamo, podpise in oznako zapora smo iz razumljivih razlogov izpustili. Uredništu olj Lavoratoren s proš-Bi° za objavo in v vednost Primorskemu dnevniku s prošnjo za objavo: Odkar je Informacijski urad iz-znano kritiko centralnega komiteja KPJ, smo začeli globoko ‘azmišljati o položaju, ki je na-srat na mednarodnem demokra-“cnem področju in zlasti še o od-mevih, ki jih je nujno ta položaj izzval v Trstu. Opazili smo, kako je neJca skupina, ki je bila ie svoj čas razkrinkana in je čakala na osveto, izrabila ugodni trenu-Lavoratoren od 24.6.1948 Pravi v svojem uvodniku «Te-meljna vprašanjan: Množice so ^Prejele resolucijo Informacijskega urada kot osvobajajoče dejstvo, kot besedo, ki se je želela in to ie končno prišla»; in z veli-*wn razmahom demagoških besed oče ter se zdi, da je že precej napredovala na poti popolnega Uničenja tržaškega revolucionar-nega gibanja. Skupina večine in tisti, fci ji sledijo v dobri ali slabi veri izdaja tržaški proletariat, ki je omamljen s kritiko Informbi-roja. Izkorišča se ljubezen tržaškega proletariata do Sovjetske zveze, da bi ga pripravili do samomora, in usmerjajo ga na oportunistično pot, ki jo je svoj-cos že prehodila II. internaciona-f napotujejo ga na obsojanje svo)ih starih voditeljev, ki so ga Pripeljali do danes sicer poti težki Poti toda po poti, ki ga je napravila močnega in neuklonljivega v njegovi borbi proti glavnemu ''atrednemu sovražniku imperializmu. Linija, ki jo sledi danes «II La-VOratore» do ljudstva, s katerim *tno vezani s tesnimi ideološkimi Vezmi in s skupno borbo' ki z napori toda z navdušenjem in gotovostjo gradi socializem, je linija, 'ii- S0 ^ sadili ie razni zapadi!i P* in. - Colj - Pop. napram Sovjetski zvezi. «11 Lavoratoreti, glasilo tržaškega proletariata hodi ,sedaj roko v roki z najbolj reakcionarnimi lističi uli Lavoratore» ima telo točno nalogo odvrniti proletariat od lokalnih vprašanj in napraviti ga, da bi »e neplodno Udeleževal ideološkega razpravljanja, ki »e ga prav posebno ne tiče. T-a Oportunistična linija ga izpostavlja brutalnim udarcem irftperlaliz-"la» ga oddaljuje od njegove glav* J1® podpore Jugoslavije, ga odda-Ijuje tudi od njegovih stdrih voditeljev, ki »o Onemogočili kariero Političnim diletanioni, ki Si sedaj strjujejo svoje pozicije. . Po teh uvodnih besedah bi hoteli ilustrirati tudi s teoretične zavestno napravljene napet-ki jih je zavettno naprdvila •fcupina večine, da bi uničila vse Pridobitve tržaškega proletariata: a> Leninistična teorija o vpra-Jarijih direktnih rezerv proletaria-** so popolnoma postavili v podreš je. Dejansko mogočna pomoč Proletariata Jugoslavije, gospodar- svoje usode in t> dotiki e na- niti najmanj ne zanima raz- 'h tovarišev večine. Tako tudi za- ifcajo, da je naše gibanji Ušlo in .e razvilo kot zakoniti otrok osvo- odilne vojne jugoslovanskih na- °i; ki l!mo je treba aplicirati linijo, L*"« *i fo privzeli, kljub tež-'•aj in komplikacijam, ki tdhko 0fl na poti, ki vodi k cilju, <|a lartgatda ne bi izgubili z vi-oitnega cilja borbe in da se množice ne bi razkropile, med tem ko k temu cilju korakajo in te trudijo, da bi se zbrale okrog avantgarde. Ce se ne vodi računa o tem pogoju, se zapade v težko napako, ki je dobro znana mornarjem pod imenom uizgubiti smem. (Vprašanja leninizma, str. 70). Jasno vidimo na ramah tržaškega proletariata efekte te «iz-gube stheri». Sindikalno gibanje je prejelo smrtne udarce z eliminiranjem njegovih tovarniških odborov l> velikih tržaških industrijah in z nevtralizacijo odborov v drugih tvornicah. V tvornicah so delavci brez obrambe, toda tisti, ki pripadajo večini, so gospodarji v ul. Mc-nfort, Imbriani itd. itd. c) Na sindikalnem področju se razredna borba duši. «11 Lavoratoren od 24. julija pravi v svojem članku na desni strani zgoraj: »Treba je skrhati orožje v rokah nasprotnika». Pompozen, borben naslov. Tudi II. internacionala je leta 1912 na pompozen način objavila ttvOjno, vojno», toda leta 1914 so stranke II. internacionale podprle imperialistično vojno. Temu se pravi demagogija. Toda povrnimo se na omenjeni članek «11 Lavoratoren in poglejmo, kaj je napisano pod detnagoškim naslovom: ?eb-no nepristransko sodišče« odločilo o veljavnosti pogodue iz leta 1921, je Višinski poudaril, da jc popol noma brez podlage postavljati to vprašanje, ki se niti najmanj ne sklada z nalogami te konference. Svet zuhartjih ministrov je dMl tej kohferencl popolna pooblastila zs sestavo nove konvencije V današnji <»l’ravdi» pišeta beograjska dopisnika ZUkov in Bor-žehko o donavski konferenci med drugim sledeče: Govori deleeatov podonavskih držav so dokazali, da gledajo predstavniki demokratičnih narodov na rešitev podonavskega problema z dobro utefrdjenih stališč in načel, ki zadevajo življenjske koristi njihovih držav. Predstavniki ljudskih demokracij govorijo z dostojnostjo in zatipan jetn. Tt> Zaupanje in ta sila itna moralno in politično oboro V soglasnem javnem mnenju v njihovih državah. skusijo o resoluciji Inlennbiraja, temveč da je zgoraj epitafi aogadtk čisto navaden kriminal, izvršil pa Ss Je pcJ ftcslom: «?ATRlMQNIO DEL PAnUTCii, ki ja VidafiJevo glasbo zadnje čase sistematično Siri, a voasivo njegove lrakclona£ke skupine organizira v politični borbi doslej še nevidene akcije. Znak za omenjeno nakcijou pa je Vidalijevo glasilo dalo v sredo s svojim člankom nuna bunda di truffauri*. Z ocenjenim geslom so voditelji Vidalijeve irakcicnaike skupine nekatere ljudi tako zaslepili, da mogoč« res mislijo, da bous nekje našit nekakšne zaklade, čeprav So člani številnih delavskih delegacij, ki so zadnji teden v imenu tega gesla blil pri tov. Babiču, o vsej tej zadevi dovolj poučeni in so o tem obvestili prav gotovo večino svejih tovarišev v svojih tovarnah. Značilno je tudi dejstvo, da so se pri opisial akciji najbolj izkazali i tasti nekateri ljudje z nejasno politično preteklostjo kot zgoraj ime* novam trije, saj je glede Grizonij* Glavni svet zveze partizanov Tržaškega ozemlja objavil, da je preiskava dognala, da je izdal množice slavijajot se na razpolago sovražniku delavtkega razreda. Dejstvo je tudi, da je Oasperlnl Iz Milj pretil pred nekaj dnevi tov. Babiču, ko je prišel k njemu na čelu neke delegacije, z besedami: «Mi vas bomo prisilili, da bost« klicali policijo!« ’i’e besede na najbolj Jasen način dokazujejo, da je bita opisana akcija zavestno provokattp-ska (in taktne so tudi druge!), s to provoka* cijo, t, j. z vdorom v privatna sta* novanja bi hoteli dokazati Babičevo »povezanost s policijo*. Zato j« v tem trenutku storjeno provoka* torsko dejanje, dejanje najpodlejše vrste. Zaradi tega je treba točno razlikovati (judl, ki takšne izjava dsjajo in provokatorske akcije organizirajo ih vodijo, od tistih, kt tem ljudem v dobri veri sledijo, ker so jih pred tem z demagoškimi frazami zaslepili. Zato pada odgovor* nosi na organizatorje In voditelje, ne pa na zavedence. Podlost provokacij* Je tem večja, če pomislimo, kako se Vidalijevo glasilo v Svojih predkongresnih navodilih šlrokousti o svobodni diskusiji, hkrati pa govori o (terorju v coni B», medtem ko se v Trstn te-rorja sami poslužujejo In uporabljajo pri tem najbolj gangsterske metode. Tržaški proletariat tb iz dneva ▼ dan jasneje vidi In na čelu vsega demokratičnega prebivalstva Trsta, ki so mu še prav dobro v spominu nasilstva fašistov, vsa podobna de* janja nujno najodločneje obsoja. Solidarnost s Primorskim dnevnikom Na izrecno željo objavljamo sez* nam prebivalcev s Proseka, ki so prispevali za plačilo globe, na katero Je vojaSko sodišče obsodilo našega odgovornega urednika: Bastalec Josip SOS. stoka Bruno 100, Blažina Vinko 100, Husu Dor« 500, Husu Gverin 100, Corazza Riko 390, Regent Karlo 50, Brišček Anton 30, puntar Rudi 100, Fagm Italo 20», Kalc Marija #0, Regent Marija 111, Daneu Marija 100, Husu Marija 31», Husu Josip 100, Misiej Stanko 50, Luxa Stana 400, Orel Srečko 50, LuJta Franjo 300, LUxa Marija 100, Gcssa Matilda 50, Starc Ferdinand 500, Ferfolja Alojz 250, Pra-š«IJ Štefanija 25«, Praseij Jožef 50», Regent Ivan 200, Puntar Karel 100, Ferfolja Ivanka 150, Stoka Anto* 200, Luxa Milena 150, Riolino Marija 150, Dolenc Ana 100, Veria Iva« 100, Cibtc Ivanka 100, Milič Ivanka ISO, Veria Marta 100, Puntar Lulgi 100, Spangcr Ivan 100, Grlanc Marija 150, Bukavec Karlo 100, Zužič Emiljo 300, Segina FortUnato 50«. Bukavec Alojz 100, Sareoč Franc 100, Ukmar Ivan 200, Bukavec Antonija 300, Lukša Franc 100, 2užlč Milivoj 3C«, Lultša Miroslav i«3, Regent Tereza 500, Regent Marija 20«, Clfclc Marčela 5'0, Nabergoj družina 500, Rupel Justina 300, Puntar Ema i00. Verša Viktorija 200, Pavletič Marija 203, Pirjevec Matija 50, Ban Marija «00, Milič Mira 100, An-toniek Štefanija 5«, Bukavec Anto* nija 400, Segina Marija 10S, Lakša Alojz 569, VerSa Danica 128, Kapun Marija 100, Grmek Viktorija 20», Milič Marija 200, Cuk Justa ICO. Regent Antonija 500, Cuk Marija 300. Cuk Viktorija 50, Antončič Latka 100, Regent Anica 100. Rupei Jušta Š0, Bcgatec Rozalija 200, Hupel Marija 100, Daneu Francka 108, Nabergoj Olga 100, Bukavec Matija 200, Mitič Ivana 200, Prašelj Berta 100, PrašelJ Josip 100, Pertot Josip 200, Cuk Marija 1*0, Puntar Francka 200, Ukmar Vojka 1*0, Segina Antonija 100, Taučer Ivanka 200, Rupel Ivanka 200, Milič Alojzija 200, Sirca M lko 550, Starc Julij 1000, Timeui Ana 5i0, Sardoč Karel 5U0, Husu IVad 500, Skrk Angel 1000, Ban Karla 700, Colja Miroslav 500, Rupel Emil 500, LUkša Stana 300, Bukavec Franc 500, Kante Danica 30), Milič Paola 10«, ;T*gin« Marija 100, Bogateč Mara 100, Kemperle Jakob 500, Furlan Josip 50, Sardoč Ivan 30«, KaD-Jn Franc 500, Steka Stefan 5.0, Spetič Marija 150, Metlika Anica 1000. Bogateč Anica 1000, Brlščck Karla 1C00, Brišček Alojz 500, Trampuš Albina 100, Ukmar Ivana 5J0, Milič Mirka 300, Puntar Franc 10«. ■0. aaettno Izkaznš zahtevaj ammi PRIMORSKI DNEVNIK — 2 - 7. avgusta 194Q Zahtevamo spoštovanje mirovne pogodbe lEoaucipaziouc* se pritjžuje, da se i italijanskim denarjem krmijo šovinisti. Toda kateri? Giasilo republikanske akcijske stranke nEmancipaziones je 31. julija objavilo članek «Z italijanskim denarjem se krmijo šovinisti», v katerem je skušal pisec članka izvesti nov napad na osnovne narodnostne pravice Slovencev. Pri tem pa je seveda pozabil, da je osnovna zakonodaja Svobodnega tržaškega ozemlja, ki velja za Slovence in Italijane, kot za vse tukajšnje vojaške ali civilne oblasti, statut STO-ja, ki ima ne le lokalno, marveč tudi mednarodno veljavo, saj je podpisan od štirih velesil ter 17 držav Zmagovalk in Italije same. " nEmancipazione» se sklicuje na ukaz štev. 18, po katerem ne more biti nihče nastavljen za učno moč na šolah na Tržaškem ozemlju, če ni italijanski državljan. Ta določba vojaške uprave je v odkritem nasprotju z duhom mirovne pogodbe, ki pfiznava Slovencem popolno narodnostno enakopravnost. Ne mogoče si je namreč zamišljati tako enakopravnost brez lastnih šol. Ni namreč krivda Slovencev, temveč italijanske fašistične in predfa-šislične Italije, ki je zatrla Slovencem učiteljišča, učitelje pa izgnala iz naših krajev, če nimajo slovenski učitelji in profesorji-domačini tržaškega državljanstva. To je edino le posledica nasilja, pred katerim so se morali začasno umakniti iz Italije. Nasprotno pa imajo po mnenju tega tednika in drugih šovinističnih krogov v Trstu vse pravice živeti na tem ozemlju in poučevati na italijanskih šolah vsi oni učitelji in profesorji, katere je fašizem poslal v naše kraje, zato. da bi raznarodovali in da bi ojačili na njih fašistično miselnost. Zato ni važno, ali slovenske učne moči odgovarjajo vsem formalnim predpisom, marveč je važna predvsem zadostitev osnovnim narodnostnim in človečanskim pravicam vseh prebivalcev na tem ozemlju. Temu načelu se morajo prilagoditi tudi zakoni. Ce pogledamo katero koli resnično demokratično državo, bomo videli, da daje fiožnost šolanja v materinščini vsem narodnostnim skupinami, pa čeprav je treba klicati učne moči tudi iz drugih držav. Take primere imamo v Jugoslaviji, Romuniji, na Madžarskem itd. Zato naj eEmancipaziones v bodoče ne kaže takšne skrbi za uveljavljenje takih formalnih zakonov, marveč naj raje odkrito pove, da so ji slovenske šole in slovenska beseda v Trstu trn v peti in da bi jih v svojem šovinizmu radi uničili ne glede na določbe, ki veljajo na teni ozemlju. Vendar pa se bo morala «Eman-cipazione» sprijazniti z dejstvom, da to ozemlje po mirovni pogodbi ne bo nikdar pripadlo Italiji in da bomo Svobodno tržaško ozemlje branili vsi Slovenci skupaj z demokratičnimi italijanskimi množicami z vsemi svojimi silami. Prav tako naj si šovinisti tipa «Emancipazio-nen zapomnijo, da slovenske šole GORIŠKI DNEVNIK plačuje ljudstvo samo z dovolj visokimi davki in da ifa prav zaradi tega tudi vso pravico zahtevati, da vsakdo spoštuje naše narodnostne pravice. Prepričani smo, da De Gasperije-va Italija, ne bi pod nobenim pogojem dajala sredstev za slovenske šole in zaščito narodnostnih pravic Slovencev in prav tako tudi noče nihče razen importiranih šovinistov v Trstu, da bi se vrnila Italija v naše kraje. Ko branimo Tržačani statut Svobodnega tržaškega ozemlja, imamo zagotovilo, da bodo morali vsi podpisniki tudi spoštovati mednarodne pogodbe in da sta neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja branili z vso odločnostjo na sedanjem zasedanju Varnostnega sveta FLRJ in Sovjetska zveza. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 7, občinskimi volitt/ami hL*!Ž!i naj nam povrnejo, kar nam je bilo odvzeto Tudi oktober rti t&č tako daleč Občinske volitve za mesto Gorica so bile določene za 5. septembra. Zakon veleva, da se morajo vložiti kandidatne liste merodajnim oblastem najkasneje mesec dni pred volitvami, to je do 6. avgusta. Demokratična fronta Slovencev ni dosti o tem razmišljala, ker so njeni cilji v zadostni meri razjasnjeni v njenem programu in se ne dajo prikrojevati in spreminjati. Vsako mešetarjenje z drugimi strankami in skupinami bi bilo v škodo slovenskega naroda v Italiji, v škodo našega delavca, kmeta in meščana. Zato so člani fronte v mestu in mestnih frakcijah na množičnih se Stankih izbrali odgovarjajoče število kandidatov in sestavili kandidatno listo. Člani so z veseljem zbrali v teku par ur potrebno število podpisov in lista je bila prve dni tega meseca predložena merodajnim o-blastem. Nič ni bilo prisiljenega, ker je vse to prošlo iz srca našega že toliko let zapostavljenenega ljudstva. Ali so tudi druge stranke in strančice tako naredile? Poštenjak si bo mislil: saj drugače ni mogoče, ako hoče vsaka stranka braniti interese svojih članov in v stranki začrtanega programa. Pa le ni bilo tako. Ko so se šovinistični listi prebudili iz svojega ultra-nacionalistič-nega sna in zagledali pred seboj Slovence z lastno listo v roki, so začeli takoj vpiti, da se je pojavila na pozornici strašanska pošast, ki hoče požreti italijanstvo mesta Gorice. Razčeljustili so se in skozi njihove obrabljene trobente zatrobili, da je-nevarnost tako velika, da zahteva strnjenost vseh strank na skupni listi, v nasprotnem primeru bodo vladali v mestu Slovenci «ca-lati giu dalle montagne«. M. S. I., ki je že predložil svojo listo se celo jezi, ker niso prej zatrobili, ker bi bil tudi on voljan sodelovati proti tej slovenski pošasti. Med tem se vršijo v občinskem poslopju sestanki vseh strank, ki so voljne pristopiti v enotno listo. Le »demokristjani? se krščansko zvito in ošabno držijo ob strani, kakor bi se jih to ne tikalo, češ mi smo vladna stranka ir. zadostno zaščiteni in se nimamo ničesar bati. Le ako bodo volitve odložene, bomo lahko na to še mislili. Bobnanje je bilo tako učinkovito, da se je napotil gospod prefekt v Rim, in dosegel, da se volitve preložijo na mesec oktober. Natančen datum se ba še določil. Sedaj so se različne stranke oddahnile, ker jim preostane še nekaj časa za temeljita razmišljanje in spletkarjenje, kako bi godljo najbolje zmešali in Slovence oslabili. Smo prepričani, da bodo proti nam izlili precej gnojnice, a vse to ne bo prav nič zaleglo. Čudimo se, da jih tudi najkrutejša vojna vseh uosedanjih vojn ni prav nič iztre,.-nila in naučila, da se narodi ne dajo kar tako izbrisati in pomendrati. Tisti časi, ko so svetu dokazovali, da Slovencev v Gorici ni, so že davno minuli. Cernu bi svetu vse to prikrivali, ko je bilo o nas govora na vseh zavezniških konferencah, v Parizu, v Londonu, v raznih ameriških mestih in kaj vemo še kje. Imamo pisane pravice iz Pariza i>i sama konstituanta je govorila o nas in vnesla zakone v ustavo. Morda bi nas radi zakrili v zapeček in pred tujim svetom zanikali naš obstoj? Na vsak način je obnašanje proti Tudi v številu gledalcev londonska olimpiada postavila rekord Minil je komaj prvi teden olim-piade iri že je šlo preko pol mili-jpna obiskovalcev skozi vrata wem-bjeyskega stadiona. Ce upoštevamo, da je berlinsko olimpiado obiskalo vsega okrog 350.000 ljudi, tedaj vidimo, da je postavila londonska olimpiada visokovreden rekord. Pri tem niso všteti obiskovalci na raznih manjših prireditvenih prostorih. Organizatorji so pa tudi prejeli Z vstopninami toliko denarja, da je vsa prireditev že visoko aktivna. 'Danes je bil predzadnji dan tekmovanj v lahki atletiki in plavanju. Na 200 m za ženske je zmagala Holundka Blankers Koen v času 24 4. Čudovita ženska, mati dveh otrok in zelo žensko nežnih potez, večkratna svetovna rekorderka. | pač zmaga, kjer nastopi. Zmagala je že tudi na 100 m in bi gotovo tudi v skoku v daljino, da se ni tej disciplini odpovedala, ker se je morala skoraj istočasno pripravljati na tek na 80 m čez zapreke, kjer je tudi zmagala. V današnjem tekmovanju «o !i sledile: 2. Wil-liamson (Vel. Brit.) 25.1; 3. Pat-terson (ZDA) 25.2; 4. Strickland (Avstralija). (O tej zadnji pravi- jo, da ima tudi neko prvenstvo, in sicer v lepoti, kar tudi ni kar si bodi). Švedi so imeli danes zopet praznik, saj sta njih rojaka zasedla prvo in drugo mesto na 1.500 m, in sicer: 1. Eriksson 3:49.8; 2. Strand 3:50.4; 3. Slikhuis (Holandska) isti čas; 4. Cevona (CSR) 3:51.2; 5. Bergkvist (Švedska) 3:52.2; 6. Nen-keville (Vel. Brit.) 3:52.6. Slovencem jako čudno in lahko si mislimo, da gospoda nima dobrih namenov. Ko gre zares, takrat odvržejo raz sebe lažni demokratični plašč in se pokažejo spet v črni srajci in fesu in bi nas radi utopili v žlici vode. Slovenci dobro poznamo vse te mahinacije in smo se jih že nekako privadili in izvlekli iz tega že velike izkušnje. Tako komedijantar-stvo nas ne bo nikdar več prestrašilo. Prav na te volitve bomo Slovenci šli strnjeni in neustrašeni, ker krivic posebno s strani občine je bilo preveč. Popraviti moramo, kar nam je bilo odvzeto v dobi dvajsetih let. Volitve so sicer preložene na oktober, a tudi ta datum ni daleč. v Ložah sprejela 33 učencev V Ložah pri Vipavi je bila ustanovljena enoletna kmetijska šola, katere namen je vzgajati kader, ki bo s svojim strokovnim znanjem pripomogel k dvigu kmetijske proizvodnje in k zboljšanju socialne ravni primorskega ljudstva. 15. septembra t. 1. se zopet prične pouk, ki traja eno leto in obsega vse kmetijske panoge, prvenstveno vinarstvo, sadjarstvo in živinorejo. V šolo se sprejemajo mladinci in mladinke z osnovnošolsko izobrazbo od 16 do 25 leta starosti. Učenci in učenke stanujejo v ločenem internatu in imajo vso oskrbo brezplačno. Predvsem pridejo v poštev sinovi in hčere malih kmetov in delovskih družin, ki se želijo posvetiti kmetijski stroki. Letos bodo sprejeli 33 učencev in učenk; ti morajo pravočasno vložiti prošnjo na upravo Vinarsko - sadjarske šole v Ložah pri Vipavi. Uprava šole jim bo nato poslala vprašalne pole v izpolnitev. Goriški planinci so izdelali načrt za alpski izlet čez Cadore v Dolomite v dneh 14.15 in 16.8 mimm Zadovoljni smo že, če z goriških vrhov po poletni popoldanski nevihti zagledamo sivočiste izmite Dolomite in se zazremo v tisto čudovito rdečo oblo, ki zahaja za ostrimi dolomitskimi robovi daleč na rdečem obzorju iznad Furlanske nižine. Prišla pa je v nas srčna želja, da se tem izrednim goram približamo po njih divjih soteskah in visokih prelazih in jih objamemo vsaj okrog njih vitkega, stisnjenega pasu, če že jih ne moremo poljubiti v visoko čelo. — Za Goričane niso Dolomiti ne Durmitor ne Pirinsko gorovje v Balkanskih gorah, ne Karpdti in ne Kavkaz, z očmi jih dosežemo, jih pobožamo hoteč pa se jih dotakniti, jih prijeti in spoznati tudi od blizu. Kako naj to davno koprnečo željo uresničimo? Slovensko planinsko društvo v T rzaska kronika Z obnovo tobačne tovarne u Trstu hi znižali pasivo jai/nega proračuna Tobačni monopol je eno tistih važnih postavk v državni bilanci, katere vojaška uprava po treh letih še ni znala rešiti v korist zaupanega ji ozemlja. Posebno še po 15. septembru je imela vojaška oblast vso možnost temeljito rešiti to vprašanje, ki bo moglo znižati pasive javnega proračuna, obenem pa bi prihranilo prebivalstvu težke milijone. Pri reševanju vprašanja monopolov na tobačne izdelke je treba imeti v vidu sledeče: 1) Tobačni monopol naj donaša javni upravi stalne in čim več čistih dohodkov. 2) S pametno politiko cen tobačnih izdelkov od najcenejšega do najdražjega naj se zagotovi čim širšo potrošnjo tobačnih izdelkov. 3) Iz tujine naj se nabavlja le potrebne surovine, dočim naj se dokončni izdelki izdelajo doma z domačo delovno močjo. 4) Po možnosti naj se tudi tobak široke potrošnje pri- Obešenec v stanovanju Včeraj popoldne okrog 14.20 so pripeljali v glavno bolnico 58-let-nega Artura Medeota, ki stanuje v ul. Rossetti 57. Iz neznanih vzrokov se je Medeot obesil v svojem stanovanju in, ko so domači opazili njegoyo dejanje, je bil že nezavesten. Cephav. so ga takoj odpeljali v bolnico, je bilo že prepozno in je še pred prihodom umrl. Truplo so položili v bolniško mrtvašnico za obdukcijo. Dober plen cigaret Carinski oddelek civilne policije je našel predvčerajšnjim pri Andreju Gaspariniju s Kraške ceste 26 na Opčinah kar 16200 ameriških cigaret, ki so bile namenjene na črnoborzijanski trg. Policija je čedno zalogo zaplenila in prijavila Gasparinija za globo. Vlomilci zopet na delu Cim so se začele noči malo daljšati, so začeli vlomilci zopet s svojim delovanjem. Tako so prejšnjo noč vlomili v stanovanje Brajko-viča Matka v ul. Solitario 5. Odprli so vrata s ponarejenim; ključi in odnesli zlato amerikan-sko uro z verižico, zlat prstan in zapestnico ter 1Q0 tisoč lir. Poleg tega so odnesli že 6 brisač in 10 velikih rjuh. Vsa škr.Sa znaša preko poldrag milijon lir. V GORIŠKIH ZAPORIH, KER SO ILEGALNO PREKORAČILI MEJO Včeraj je goriška policija aretirala več moških, ki so ilegalno prekoračili italijansko-jugoslovan-sko mejo. V pričakovanju sodne razprave so bili predani goriškim zaporom 24-letni Cavagnani Aldo iz Campomarte Giudicca pri Benetkah, 16-letni Peter Segurzi in 19-letni Elio Simonetti, oba iz Ca-stelnuovo pri Vidmu ter 21-letni Jožef Simonetti in Emil Vendrami, oba iz Šmartnega v Brdih. deluje na samem teritoriju. Z dosedanjo politiko vojaške u-prave racionalizacije tobačnih izdelkov, ki je bila omejena samo na moške in je bila nezadostna, omogoča črno borzo, s katero so se bogatili tihotapci in špekulanti -grosisti. Vsi ti dohodki pa bi bili ob pravilni politiki zagotovljeni erarju, kateremu ne bi bilo treba iskati raznih davščin, ki ljudi odbijajo in bi v precejšnji meri znižali obstoječe proračunske pasive. Sedaj lahko dobiš za drag denar slabe cigarete italijanskega monopola ter švicarske cigarete, ki pa seveda ne nudijo našim financam kdo ve kakšnih dohodkov. S to borno izbiro seveda ni mogoče zadovoljiti kadilcev in zato vidimo, da še vedno cvete črna borza z ameriškimi in angleškimi cigaretami. Prav tako ni mogoče misliti, da bo monopolska uprava razširila krog svojih potrošnikov, ki se nasprotno celo niža. Ce bi odgovorni v resnici skušali zadovoljiti vse kadilce, bi morali poleg navadnega italijanskega tobaka, ki je poleg tega še slabo pripravljen, uvažati še druge navadne in aromatične vrste tobaka, zlasti iz balkanskih držav, katere so Tržačani že od nekdaj zelo cenili. Poudariti moramo, da imajo FLRJ, Bolgarija in druge balkan- ske države za izvoz dovolj tobaka vseh .vrst in to po konkurenčnih cenah. Ce bi v Trstu prodajalisna-mesto neokusnih «Nazionale» in «FIB» po isti ceni lepo dišečo cigareto iz Makedonije ali iz trebinjske-ga in traškega tobaka, bi prav gotovo nihče ne šel kupovat na črno borzo ameriških cigaret po 15 do 20 lir za komad. Z nakupom tobaka po konkurenčnih cenah bi mogli v nekaj letih poplačati vse investicije za tobačno tovarno v Trstu, ki bi mogla zaposliti več tisoč brezposelnih. Poleg tega bi mogli z domačimi izdelki ne le v celoti kriti potreb domačega trga, temveč bi lahko svoje izdelke prodajali tudi v inozemstvu. Pri tem je treba poudariti še to, da so v Trstu tudi tvornice cigaretnega papirja najboljše vrste, ki so znane po svojih izdelkih tudi v inozemstvu. Na ta način bi bila navezana prav domača tobačna manufaktura le na uvoz nekaterih boljših vrst tobaka, dočim bi ostale surovine in delovno silo imeli doma. Slabše vrste tobaka za pipo ter cigarete in cigare ter tobačni ekstrat pa bi mogli pridelovati naši okoliški kmetje v prisojnih bregovih pod kraško planoto. Smatramo, da bo edino s tako radikalno rešitvijo vojaška uprava mogla pravilno rešiti to vprašanje ne pa s pobožnimi željami lokalnega časopisja, ki moleduje, naj uvede to ali drugo vrsto italijanskih cigaret, za katere samo priznava, da so postale popularne predvsem v humorističnih časopisih. Največji tržaški hotel „Excetsior“ nameravajo okupacijske oblasti popolnoma zasesti Kot da ne bi bilo že dovolj visoko število poslopij in stanovanj, ki so jih zaplenile angloameriške oblasti v sVrho svoje uporabe, smo v teh dneh izvedeli, da nameravajo zopet te oblasti rekvirirati največji tržaški hotel «Excelsior». Ta hotel je imel pred vojno okrbg 300 postelj, od katerih je bilo več kot sto izgubljenih in pokvarjenih med vojno; in še celo od teh 200 postelj, ki so ostale, je bilo sto postelj na razpolago anglo-ameriškim vojakom in častnikom. Tako je pač razpolagalo vodstvo hotela samo s še približno 100 posteljami, ki jih je lahko oddalo raznim turistom in trgovcem. Sedaj pa kot vse kaže, hočejo vojaške oblasti zasesti še teh sto postelj, tako da bo res ves hotel v njihovih rokah. Ce se človek spomni na vse obljube in lepe besede, ki jih je vojaška uprava Že ob raznih prilikah delila, češ da je njena glavna skrb pomagati Tržačanom, se mora na vsak način nekoliko začuditi nad njenim postopanjem, ki prav gotovo ni v prid delovnemu tržaškemu ljudstvu. Se prav posebno pa je v škodo rekviriranje hotelov v tem trenutku, ko se pripravlja v Trstu tržaški velesejem, ki bo pritegnil prav gotovo mnogo obiskovalcev. Vojaška uprava je seveda obljubila. tudi ob tej priliki svojo pomoč; res lepa pomoč, če vzamejo Trstu Bohsarsha manija pitanih mornarje« Občni zbor odseka zakošarkoZDTV Odsek za košarko pri ZDTV javlja, da bo v ponedeljek 9. t. m. ob 19.30 na sedežu v ul. Canova 25, II. občni zbor društev zaradi volitve novega odbora. Vabimo vsa društva, da pošljejo po enega zastopnika. IZLETI Nedeljski nogometni spored Okrožno nogometno prvenstvo (finalna tekma): na igrišču CRDA ob 16 OMMSA - Meduza. Mladinsko prvenstvo - skupina A igrišče CRDA ob 9.30 Rocol - Rojan, ob 18 Magdalena - Dinamo, igrišče Proseka ob 9 Nabrežina - Opčine. Skupina B - igrišče CRDA ob 7 Dinamo B - Sv. Ivan, ob 8.15 Pon-ziana - Redivo, ob 11 Milje - Greta, bb 19.15 Kolonja - Tovarna strojev. Planinsko društvo v Trstu organizira 1 - 3 tedenska letovanja v Bovcu. Odhodi so vsako soboto ob 12 uri iz ul. F. Severo. Sprejemamo prijave za V. skupino, ki bo odpotovala 21. t. m. Pojasnila in vpisovanje v trgovini Nadliška Marcela, ul. Giuliani 13. Planinsko društvo v Trstu priredi v aedeljo 22. t. m. planinski izlet na Krn oz. na Rdeči rob Odbod iz Trsta bo v soboto 21. t. m. popoldne. Prenočevanje na planini Sleme. Isto nedeljo 22. t. m. priredi tudi izlet (s kopanjem) preko Reke, Bakra, Kraljeviče, Sv. Jakoba, Novega do Senja v Hrvztskem Primorju. Vpisovanje v ul. F. Filzi 10-1 pri Slovenskem gospodarskem združenju vsak dan od 17 do 2® ure in v čevljarni Gec v Rojanu na trgu Tra i Rlvi 3 do vključno četrtka 12. t. m. , Delavska športna zveza ES organizira v nedeljo Izlet v Dolomite. Odhod bo v soboto ob 13 Izpred sedeža v ul. Contl 11. Vpisovanje za ta izlet se vrši na sedežu. Napad angleških mornarjev na domačine na Velikem trga - Boksarski round, ki se je zaključil pred sodnijo Včeraj dopoldne je bila pred zavezniškim sodiščem, ki ga je vodil kap. Leaning, nagla razprava proti štirim angleškim civilnim mornarjem, ki so prišli v Trst z angleško ladje «Brescia». Ti štirje, od katerih so trije mornariški častniki in četrti je natakar, so hoteli proslaviti zadnji dan pred odhodom iz Trsta na ta način, da so se ga pošteno nalezli. Ko so ga imeli že dovolj pod kapo, so začutili veliko potrebo po pretepu. Da bi dali duška svoji bojevitosti, so se najpreje spravili nad rastline pred barom »Garibaldi« na Velikem trgu in jih vse polomili. Ko tam niso imeli več opravka, so krenili proti bližnjemu baru »Ita-lia», kjer so s pestmi razbili šipo. Med tem ko so bojeviti mornarji pozivali redke zakasnele meščane (bilo je že pol ure po polnoči) na boksarsko partijo z njimi, je nekdo telefoniral na policijo po pomoč. V tem je prišel mimo kamionček s policijo, ki lovi ženske. Ti so videli, da ne gre za njihov delokrog in so samo od daleč pogledali na prizor. Nekaj minut pozneje pa je prišla «Emergenza» in policaji so povabili mornarje, naj stopijo v voz. Ti pa se niso z njimi strinjali in so v odgovor začeli boksati tudi policaje, da je nekatera njihova kapa zletela po zraku. Končno so jih le spravili v kamionček in v zapor. Ko je hotela včeraj zjutraj odpotovati motorna ladja «Brescia» dalje proti Reki, je morala odložiti svoj odhod, ker so manjkali omenjeni štirje bojevniki. Poveljnik ladje je takoj obvestil policijo, ki pa mu je brž zagotovila, da so pogrešani mornarji na varnem v zaporu. Ponoči so se jim alkoholne megle popolnoma izkadile iz glav in, ko so prišli pred sodnika, so bili vsi štirje že zopet normalni ter so obžalovali svoje razgrajanje v pretekli noči. Vendar Je smatral kap. Leaning. da samo kesanje ni dovolj (n je obsodil tri častnike na 6 mesecev pogojno in na 15 tisoč Ur kazni, ki jo je takoj plačal poveljnik sam za račun brodolastnikov, ker se je lad ji mudilo za odhod. še največji hotel, v katerem bi lahko našli prenočišče vsi trgovci in izletniki, ki bodo obiskali tržaško razstavo. Ne zadostujejo samo besede in obljube, temveč so potrebna tudi dejanja! Ali niso anglo-ameriške oblasti pomislile, da bo z rekvirira-njem tega največjega hotela izgubilo delo zopet novo število delavcev. ki so bili v tem uslužbeni? In ALI SI 2E NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA to ne velja samo za uslužbence hotela, temveč tudi za vse tiste delavce, ki so obnavljali od vojne porušeni in poškodovani botsi. Prav gotovo ne bo lastnikom hotela niti na misel prišlo, da bi popravljali hotel tudi potem, ko ga bodo zasedle anglo ameriške oblasti. Kako naj torej sprejmemo in razumemo trditev, da je danes največja skrb odgovornih oblasti zaposliti čim večje število delavcev? Gorici, ki ima daljna obzorja in ki zna pogledati preko domačih plank in rovtov, je iždelalo načrt tridnevnega izleta čez Cadore v Dolomite in čez gornjo Karnijo povratek in je kot glavno izhodišče krožne vožnje izbralo Tolmezzo v Karniji. Pot iz Gorice v Tolmezzo in nazaj (180 km) je le prometno-zvezne-ga značaja. Glavni cilj so Dolomiti, Pustriška dolina, Toblaško polje in Gornja Karnija, jedro tvorijo pa le Dolomitske Alpe okrog Monte Cri-stallo (3216 m) in Misurinskega jezera. Dolomiti so izrazite gore po svojem sestavu in še bolj po svoji obliki, apneniške so kakor naše Julijske Alpe, toda ogljikova kislina in magnezij jim dajeta povsem drugačno vsebino. Ce imamo le malo pojma o kemiji, si bomo znali razlagati, zakaj so Dolomiti krhki, drobljivi, podvrženi lomljenju, prhanju in razjedanju od vode. Zato pa ta skrivnostni proces ustvarja tako veličastne, fantastične oblike, da nam iz dolomitskih čeri in pečin vstajajo cele utrdbe, trdnjavski stolpi, gradovi, giganti, previsi in nam povrh še razvita domišljija slika gorostasne podobe in teatralne prizore. Tritisočaki — orjaške grandiozne stavbe — in še blesteči ledeniki nas prenesejo v nedosežne pravljične višave. In v te divje soteske je posegel človeški um, premagal prirodne sile in je speljal divne alpske ceste preko najvišjih prelazov (tudi preko 2000 m). Kot najmogočnejša, morda najlepša alpska cesta na svetu sploh, velja cesta «transdolomitica», zgrajena še od Avstrije v letih 1901—1909 iz Cortine dAmpezzo skoz osrčje Dolomitov, čez Passo Pordoi (2239 m) pod Marmolado (3342 m) in Passo Costalunga v Bolcan. Danes sečejo in režejo gorske ceste že vse Dolomite. (Nadaljevanje jutri) Sobota 7. avgusta Vidojka, Skolja Sonce vzhaja ob 4.55, zahaja ob 19.27. Dolžina dneva 14.32. Luna vzhaja ob 7.31, zahaja ob 21.04. Jutri 8. avgusta Maša, Divna SPOMINSKI DNEVI: 1945 se je pričelo Ul. zasedanje AVNUJ-a. PRESKRBA Po 500 gr. testenin bodo delili v Go. rici in podeželju od ponedeljka 9. t. m. vsem rednim potrošnikom za julij. Cena 53 lir kg. Rok za dvig na odrezke od 1 do 5 za avgust je do 31. t. m. Dijaška matica v Gorici vabi na otroško prireditev v Podgori Dijaška matica v Gorici vabi slovensko občinstvo na otroško prireditev, ki bo v nedeljo 8. avgusta ob 18. uri v Bregantov! dvorani v Podgori. Spored je naslednji: «Cvetlicei — zborna deklamacija; «Povodni mož» — deklamacija; «Mucin doma — izvirna igra iz živalskega življenja v treh dejanjih s petjem. Sprejemali se bodo prostovoljni prispevki. Cisti dobiček je namenjen revnim dijakom, ki jih oskrbuje Dijaška matica. Jutri ples v Štandrežu To je bilo potrebno! Policija bo odslej nadzirala promet kolesarjev Skoz celo poletje se je dogajalo, da so se kolesarji, za katerimi pa niso prav nič zaostajale kolesarke, spuščali s pravo bartolijansko hitrostjo po asfaltiranem drevoredu, ki pelje z gradu na Stolni trg. Najbolj je bila vselej v nevarnosti otročad z Raštela in okolice gradu, ki se cele dneve igra na tej lepi a strmi ulici. Marsikateri kolesarski meteor je že spravil v smrten strah mirne pešce, kj se tu radi sprehaja, jo posebno ob mraku in zvečer. Da se temu napravi konec, je prometna policija poskrbela, da bodo odslej stalno nadzorovali promet na tem križišču njeni možje, ki bodo zelo strogi proti kršilcem prometnega reda in neusmiljeno kaznovali v globami leteče neprevidneže. Vladni zastopnik Segni drevi v Gorici Otvoritev prireditev v okviru »Goriškega avgusta« Se nocoj in ne jutri, kakor je bilo sprva rečeno, pričakujemo v Gorico zastopnika vlade ministra kmetijstva A. Segnija, ki bo prisostvoval svečani otvoritvi prireditev v okviru «Goriškega avgusta« in deželne razstave za Furlanijo in Julijsko krajino. Njegovo ekscelenco bodo sprejeli okoli 18. goriški prefekt dr. Pala-mara in druge osebnosti. V njih spremstvu bo minister Segni otvo-ril umetniško razstavo v Attemsovi palači na Kornu. nakar bo obiskal lovsko in ribolovsko razstavo, ki jo goriški ljubitelji tega športa prirejajo v palači AGI v. ul. Diaz. Ce mu bo čas dopuščal, si bo visoki gost ogledal tudi zgodovinsko in folklorno razstavo na gradu. Se nocoj okoli 20 ure bo odpotoval proti Vidmu, kjer se bo pomudil pri sličnih prireditvah. Jutri zvečer 8. avgusta priredi mladina v Štandrežu ples na poletnem plesišču. Igral bo orkester »Iris«. Plesalci se bodo lahko okrepčali v dobro založenem bifeju; preskrbljena je tadi za shrambo koles. Standrežci, Podgorčani, Pevmčani, Goričani in ostali vabljeni! Vsi pohabljenci in invalidi dela so vabljeni na zborovanje, ki bo jutri, v nedeljo 8. avgusta ob 9,30 v dvorani Delavske zbornice v Gorici, ul. XXIV. Maja št. 1. Na zborovanju se bodo obravnavala važna vprašanja, zato naj se ga interesenti polnoštevilno udeleže. Okrožnice za trgovce Na sedežu Zveze trgovcev v Gorici ul. IX. Avgusta št. 11 si goriški trgovci lahko ogledajo okrožnice o sledečem: 1) Razne vesti o zunanji trgovini, 2) navodila za plačilo s Švedsko, 3) sejem in zborovanje potujočih trgovcev v Pescari v dneh 12, 13 in 14 avgusta. 4) sejem Sv. Nikolaja v PesarU od 10 do 14. septembra 1948. KINO KINO NA GRADU, 17: «Beli hudič«, R. Brazzi in A. Bach. VITTORIA, 17: «Ljubimca iz Benetk«, R. Cummings in S. Haywort. CENTRALE, 17: »Krvava arena«, R-Montalban in V. Serret (Dokumen-tari Kolesarka dirka po Franciji in prihod v Pariz). MODERNO, ITALIA in ODEON: Zaprti Trgovske izmenjave z Pokrajinski urad za industrijo in trgovino v Gorici sporoča, da je na podlagi odredbe ministrstva za zunanjo trgovino izdal pooblastila za izmenjavo blaga z Jugoslavijo za mesec julij sledečim trgovskim podjetjem: UVOZ: Trnovec Anton, usnjene podlage 60 stotov; Petronio Ivan 250 kub. m hrastovih desk; Trabat-toni Humbert, 25 kub. m sežagane bukovine; Coceanis Guido, 10 stotov suhih gob; Petronio Ivan 250 kub. m hrastovih desk, 150 kub. m sežagane bukovine. lii RADIO III 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Napoved časa in poročila. 11.30. Reproducirana glasba. 12.00. Ljudje in nazori. 12.15. Melodije slovanskih narodov. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Glasba za najmlajše. 13.30. Zdravniški vedež. 13.40. Partizanske pesmi. 14.00. Dnevni pregled tiska. 14.15. Pestra glasba. 17.30. Plesna glasba. 18.00. Tržaški kulturni razgledi. 18.15. Glasbena fantazija. 18,45. Ravel: Španska rapsodija. 19.00. Oddaja za najmlajše. 19.30. Lahka glasba. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Olimpijska kronika. 20.10. Vaški kvintet. 20.30. Po poteh umetnosti. 20.45 Pestra glasba za sobotni večer. 22.00. Plesna glasba. 22.45. Večerni koncert. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Olimpijska kronika. 23.40. Kaj vam nudi jutrišnji spored. 23.45. Polnočna glasba. 24.00. Zaključek. Nesreča pri delu in božjastni napad na ulici V Štandrežu se je včeraj na vse zgodaj ponesrečil pri domačem zidarskem delu 19-letni Konrad Nanut sin" Alojza. Padel je s terase in si zlomil desno roko ter dobil še druge poškodbe. Pripeljali so ga v goriško občinsko bolnico. V ulici Mazzini pa so mimoidoči Dobrali s plota 38-letnega Alojza Bulfona, ki stanuje v isti ulici št. 11 in je podvržen božjasti. Bolezen ga je napadla kar srede ulice ter se je pri padcu močno udaril v obraz in se potolkel po telesu. Tudi njega je rešilni avto Zelenega križa odoeljal v bolnico. Odg. urednik STANISLAV RENKO Tiska Tržaški tiskarski zavod Ljudstvo v Kortah je delavno Iz Kort nam poročajo, da so imei soboto množičen sestanek, kjer so obravnavali gospodarske pro- bleme, potem glede odmere davkov in končno so se pogovorili o stvarnem delu zgradnje na vasi. Tako so prišli lepo do raznih sklepov, ki bodo v skupno korist. V nedeljo se je prostovoljnega dela udeležilo 40 oseb, ki so skupno napravili 160 delovnih ur. Tolkli so gramoz, ga odpeljali z parom volov 3 km daleč; nadalje speljali 40 samokolnic peska za popravilo ceste, ki pelje skozi vas itd. To delo so opravljali navdušeno veselo pojoč partizanske pesmi. Vsi so prepričani, da bo vsako nedeljo tako in da bodo lahko pričeli misliti, kako bi zgradili zadružni dom. V ta namen naj bi se pokrenila nabiralna akcija, zakaj prihodnje leto ga hočejo imeti pod streho. Zadružni dom mora biti ponos vsake vasi, Saj se bo v njem razvijala tudi kultura in izobrazba tragično pre- Potrti globoke žalosti naznanjamo, minul v starosti 45 let JOSIP URŠIČ mesar iz Pogreb dragega pokojnika bo danes 1 sežansko pokopališče Trst 7. 8. 1948. Žalujoči: ZENA, SIN, MATI, BRATJE in SESTRA ob 17 na TRST Športno igrišče pri Sv. Ivanu ULICA R. SANZIO [tramvaj št. 2, 3, 7, 9) D AS ES cit 21. H IIK ATOV AMAR Objava dijaškega doma v PotMo Uprava Dijaškega doma v Portorožu sprejema prijave do 15. avgusta 1941. Pravico do sprejema imajo dijaki gimnazije in učiteljišča v Portorožu. Formular za prijave dobite pri upravi Dijaškega doma. Vse mora biti točno Izpolnjeno, rubriki krajevnega odbora Dijaške matice In KLO pa uradno potrjeni. Prošnji mora biti priloženo: krstni list, prepis zadnjega šolskega spričevala in zdravniško spričevalo. Po 15. avgustu se prijave ne bodo več sprejemale. Uprava Dijaškega doma Portorož Mednarodna predstava Norveška s svojimi belimi medvedi Holandska s svojimi frizijski- mi konji p a n i j a Dr. Coli s svojimi izvežbanimi opicami šimpanzi Indij a s svojimi sloni Afrik a s svojimi levi E g i p t s svojimi akrobati Anglija s Leddijem Stričkom Francija z Miss Franciana t a I 1* • i j a 'OBMORSKO KOPALIŠČE' Sv. NIKO OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU, (legalna ura); 7.30, 8.15, 9.00, 10.15, 11.00, 11.30. 12.30. 13.30, 14.15, 14.45 in 15.00 ODHODI IZ SV. NIKOLAJA V TRST (legalna ura); 9.15, 9.50, 12.00, 12.45, 13.15, 17.30, 18.40, 19.00, 19.30. 19.40, 20.40, 21.15, 21.30, 21.40. »Vozijo parniki «Itala», «Vettor Pisani«, «Trieste«, motorna jadrnica «Levante»). Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj) ob NEDELJAH IN PRAZNIKIH za odrasle 180 — lir, za otroke od 3 do 10 let 120 — lir. URNIK OB DELAVNIKIH ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU, (legalna ura). Motorna jadrnica »Levante«, parnik »Vettor Pisani«. Povratek s parnikom «Itala»: 8.30, 10.30. 11.15, 14.00, 14.45. ODHODI IZ SV. NIKOLAJA V TRST (legalna ura): 9.30, 12.35. 16.00, 19.20, 19.45, 21.30 po potrebi. Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj): z motorno jadrnico tLevantes ISO.—, 100 — lir, s parnikom 180.—, 120.— lir nno Bello s skupi Mednarodna atrakcija s skupino Mangini Mednarodna atrakcija s trojico Ferri Mednarodna atrakcija s skupino Zacchini Mednarodna atrakcija in KONJUŠNICE CIRKUSA AMAR Živali so vedno na ogled Prodaja vstopnic pri cirkuški blagajni ob 16 in ob 21. uri