gpedlzlone In abbonamento postale — Poštnina plačana v gotovini
Leto XXIV.	Ljubljana, 19. februarja 194Z'XX
DOMOVINA
in KMETSKI LIST
tTpravmStvo In uredništvo »DOMOVINE«, Ljubljana, • « •	« - «
Pucclnijeva ulica St. 8, DL nad., telefoni od 31-22 do 31-2® IZI1313 VS3K 160611 Račun Postne hranilnice, podrui. v LJubljani fit 10.711	'
Naročnina za tuzemstvo: Četrtletno 4.60 L, polletno 9.- L, celoletno 18.- L; za inozemstvo: celoletno 30.40 U Posamezna Številka 50 cent
Pregled vojnih in političnih dogodkov
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 15. t m. tole vojno poročilo; Naši mo-Arizirani oklopni oddelki
so prisilili vzhodno od Mekilija nasprotnikove patrolne oddelke po kratki borbi k umiku.
Italijanska in nemška letala so nadaljevala intenzivne in uspešne napade na sovražnikovo zaledje. Bombardirane so bile pristaniške naprave v Tobruku in razpršena zbirališča čet in motoriziranih vozil. Nemški lovci so v spopa-d'h v zraku uničili 5 letal tipa »Curtiss«. Nemška letala so brez prestanka dan in noč bom-i :■ Urala pomorska in letalska oporišča na Malti. Opaženi so bili mnogi siloviti požari. Več-kr >t po vrsti so letalske sile v vzhodnem delu 5.;dozemlja napadle sovražnikove pomorske k ivo">. Italijanska torpedna letala so v strmo-o^Vtvla veliko sovražno trgovinsko l3dje in neko drugo hudo poškodovala.
j-o napadla številne parnike velike in srednje tonaže, ki so bili zadeti z bombami velikega kalibra. Tri ladje so bile z gotovostjo potopljene. Uspešno so bile zadete tudi spremljevalne ladje. Eno naše izvidniško letalo, ki so ga hudo napadli štirje angleški lovci, je enega izmed njih sestrelilo in se vrnilo po izpolnitvi svoje naloge. Tudi to noč so sovražna letala vrgla nekaj bomb na Katanijo, ne da bi povzročila škodo. Eno pri napadu sodelujoče letalo i»e je zadeto od izstrelkov protiletalskega topništva v plamenih zrušilo v morje.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo vojno poročilo, iz katerega povzemamo:
V raznih odsekih vzhodnega bojišča je nadE"eval sovražnik svoje brezuspešne napade.
Ti napadi so se zrušili s posebno hudimi izgubami zanj. V mnogih primerih so bile sovražne sile vržene nazaj. Več obkoljenih skupin sovražnika je bilo stisnjeno skupaj in od zvez odrezani deli nasprotnika uničeni ali pa u.ieti. Močne sile letalstva so razpršile sovražnikova zb;rališča in oskrbovalne kolone.
V teku bitke ob vzhodnem izhodu iz Rokav-skega preliva 12. februarja so po istem poročilu
napadli nemški rušilci in brzi čolni an-gleškp brze čolne, izmed katerih so dva potopili.
Neki minolovec je rešil 35 mož posadke potopljenega stražnega čolna, ki predstavlja edino nemško ladijsko izgubo v teh bojih. Podmornice so potopile pri napadu na konvoje na Atlantiku eno korveto in tri sovražne trgovinske ladje. Štiri nadaljnje ladje so bile s torpedi močno poškodovane. Na morju severno od Tobruka so nemška bojna letala zadela dve vojni in dve trgovinski ladji v močno zavarovanem konvoju. Računa se s potopitvijo enega rušilca in ene prevozne ladje. Razen tega je bil v tobruškem pristanišču močno poškodovan manjši tovorni parnik.
Glav»i stan japonske vojske sporoča, da so se angleške čete v Singapuru brezpogojno vdale.
General Jamašita, poveljnik japonskih čet v Malaji. bi general Percival, poveljnik angleških sil. sta podpisala predajno listino, ki zaključuje vojskovanje na Malajskem polotoku. Uradno sporočilo iz Batavije pravi, da so Japonci zasedli otoke Anambas, vzhodno od malajskega polotoka. Japonski padalci so dalje zavzeli Pa-Ic-ban?, "ižno petrolejsko središče na otoku Sumatri. Iz tega kraja so Holandci dobivali letno nad dva milijona ton petroleja. Obenem je P?'enbang v "o oporišče za o^r^mho otoka samec«.
Kdor Ima vrt, naj se pobriga za dobro seme
Le v lastno korist nam bo, če bomo obdelali vsak košček zemlje
že lansko leto so ljubljanski občani začeli vrtnariti kar na debelo in kmetovati posebno tudi na zemljiščih, ki jim jih je dala na razpolago mestna občina. Začetniki seveda niso imeli takega uspeha, kakršnega so pričakovali, ker pač še niso znali pravilno obdelovati zemljo. Predvsem so jo premalo gnojili. Sicer letina sploh ni bila prav dobra, ker je zelenjava zelo trpela zaradi raznih zajedalcev in tudi zaradi suše. Navzlic temu pa bodo lanske skušnje letos že mnogo pomagale, da bodo uspehi boljši in razveseljivejši. Podrobnih navodil seveda ne moremo dajati, saj moramo našim listom in strokovnim časopisom biti zares haležni, da nas dan na dan poučujejo o vrtnarstvu tako podrobno in razumljivo, da bo tudi začetnik imel uspeh, če se bo ravnal po njih. Prav posebno pa še opozarjamo na predavanja glavne ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, kjer vsak poslušalec še posebej lahko vpraša, kar bi rad vedel.
Ker bo letos obdelano, posejano in zasajeno še več vrtov, si moramo takoj priskrbeti dosti semena. Kdor ima toplo gredo, bo sejal vanjo že kraj tega meseca ali pa v začetku marca. Marsikdo si bo pa toplo gredo šele napravil in ga zato opozarjamo, naj napravi okna široka po 1 meter in visoka po 1.50 m, kakršna predpisuje splošno veljavna mednarodna norma za vzgojo zelenjave že zaradi velikosti in dolgosti desk. Te so namreč vse po štiri metre dolge in pri oknih te mere desko popolnoma izkoristimo, pri drugi meri imamo pa odpadke.
S semenjem moramo varčevati do skrajnosti že zaradi cene, pa tudi zato, ker imamo semena dobrih vrst zelenjave zelo malo.
Poklicni vrtnarji in zelenjadarji in vsi tisti, ki imajo skušnje in tudi oddajajo sadike, naj letos na vsak način pripravijo precej več sadik kakor lani.
Ze junija bomo potrebovali za prehrano zgodnjo kolerabo, zgodnji ohrovt, zgodnje zelje, rdečo peso in solato,, ki jo bomo seveda s svojega vrta lahko dobili že prej na mizo.
Za setev v toplo gredo posebno priporočamo naslednje vrste zelenjave:
Zgodnjo kolerabo poiščimo dunajsko in praško, seveda belo in modro, predvsem pa priporočamo po tvrdki imenovano Dvorskega zgodnjo kolerabo.
Pri zgodnjem ohrovtu se bomo odločili za zgodnji ulmski. Če bo na razpolago, bomo pa sejali tudi vrsto pomladni sel (Vorbote), nekoliko poznejši ohrovt je pa železna glava.
Za Ljubljano preizkušeno in najbolj priporočljivo zgodnje zelje je junijsko orjaško, pravtako pa tudi endkhuisenska slava.
Ker je rdeča pesa prav dobra tudi brez olja, jo bomo letos nasejali čim največ. Samo prvo partijo bomo nasejali v toplo gredo, pozneje pa kar na gredo pod milo nebo. Najbolj zadovoljni boste z delikatno temnordečo ploščato egiptovsko.
Solate ne boino imeli nikdar preveč. Tudi preveč olja ne bomo nalivali na solato, temveč bomo poizkusili tako solato, kakršna je splošno v navadi v Srbiji in po drugih balkanskih in sploh po južnih deželah. Ze prej smo omenili rdečo peso brez olja, ker je v resnici okus-nejša brez maščobe in samo okisana z dobrim vinskim kisom ali pa s citrono. Tako zabeljeno pokusimo tudi solato in kmalu nam bo prav všeč. Kisle smetane za zabelo solate pa dandanes ne priporočamo. Med zgodnjimi solatami bomo seveda tudi letos imeli največ mehke kraljice majnika in domače maslenke, nato pa rumeno in zeleno slavno ljubljansko ledenko, ki je za naše kraje še vedno boljša kakor tako imenovana »izboljšana«.
S cvetačo naj poizkusi prav vsak, saj jo že mnogo pridelajo celo kmetje na Sorškem polju in tudi na Barju kar na njivah. Posebno priporočamo zgodnjo erfurtsko cvetačo.
Zaradi vitaminov bomo pa letos nasadili posebno mnogo paprike in paradižnika. Kar bomo olja prihranili pri rdeči pesi in pri solati, ga bomo pa koristno porabili pri praženi papriki in paradižniku s čebulo. Odločili se bomo za Kalinkovo rumeno in rdečo debelo papriko, ki pri nas odlično uspeva in je zelo mesnata in sladka. Kar se pa paradižnika tiče, bomo skušali poiskati za Ljubljano najbolj priporočljivo angleško vrsto stirling castle, prav tako pa tudi Heimannov prebogati. Letos bo posebno prišel v poštev tudi re3ista, ker je zelo o 1-poren nasproti boleznim, zlasti proti rji, kar je velikega pomena, ker je težavno dobiti modro galico za škropljenje.
Zelo zdrave zelene pri nas sadimo dosti premalo. Posebno letos se bomo odločili zanjo zaradi zelenjadne juhe in sploh zaradi spremembe pri prehrani. Najpriporočljivejši sorti sta praška zelena in vrsta alabaster.
Tudi por se moramo naučiti pripravljati kot samostojno jed in bomo izbrali vrsto slon.
Za poletno potrebo moramo pripraviti vei čebule. Najbolj priporočamo vrsti Tripolis in Madeira. Za zimsko rabo bomo pa nasadili naš domači čebuljček.
Takoj, ko bo zemlja kopna, lahko kar na gredo vsadimo zgodnji grah, ker ne zmrzne. Nasadimo ga pa vsaj dvakrat toliko kakor prejšnja leta, ker ga lahko pripravimo na najrazličnejše načine. Grah je potreben posebno otrokom kot najizdatnejša hrana. Najprej bomo nasadili nizki čudež Amerike, nato pa visoki strženasti telefon, še pozneje pa bogati senator.
Šele po ledenih možeh in mokri Zofiji smemo zaradi slane saditi fižol. Ce bi fižol sadili prej, bi tvegali, da nam zmrzne. Tveganje je sicer večkiat dobro, v zdajšnjih časih pa ni priporočljivo. Zato bomo pa tudi na stročji fižol rajši nekoliko počakali in fižol sadili šele v drugi polovici majnika. Saksa je najpriporočljivejši nizki zelenostročni fižol. Imamo še dolgo vrsto zelenostročnega in rumenostroč-nega nizkega fižola, vendar pa nobena vrsta
nI tako izdatna in zgodnja. Pri preklarju se bomo odločili za zelenostročni sivi dan in pa za že splošno znani in uveljavljeni cipro. Med rumenostročnimi preklarji pa priporočamo zlasti voščenec in Mont d'or.
Kakor hitro bo kopno, bomo pa kar na gredo pod milo nebo sejali peteršilj in rdeči korenček, ki ga bomo letos gotovo več kuhali za prikuho. Izbrali bomo tako imenovani dolgi peteršilj in sloviti nanteški korenček. Če bi pa morda vendar kdo ne mogel dobiti dobro seme rdečega korenčka, naj seje kar navadno rumeno korenje. In če bi kdo ne našel peterši-ljevega semena ali zelene, naj pa seje pastinak,
ki združuje oba okusa in ga Se premalo rabimo za zelenjadne juhe.
Ponavljamo: Zagotovite si gnoj, če vrta niste jeseni dovolj pognojilL Takoj pa poiščite zanesljivo dobrega semena, predvsem naštetih vrst povrtnine. Pripravite čim največ sadik, da jih boste lahko odstopili tudi svojim sosedom. Berite članke v listih pazljivo in stalno! Ravnajte se po navodilih, objavljenih v časopisju in v »Sadjarju in vrtnarju« in drugih strokovnih časopisih. Obiskujte predavanja podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva in posvetujte se z izkušenimi vrtnarji in ze-lenjadarji!
Za lepšo bodočnost
kmetijskih delavcev
Oddelek kmetijskih delojemalcev pri Pokrajinski delavski zvezi v Ljubljani nam je poslal:
Pravim ljudskim delavcem s Slomškom, Krekom, Jegličem na čelu. ki so ljubili žu-ljave roke, so naši slovenski delovni sloji dolžni zahvalo za svoj gospodarski in prosvetni dvig. '
Toda to delo še davno ni dokončano. Pri industrijskem delavstvu smo prišli komaj do pol poti. Pri delu za obrtniške delavce, zlasti za vajence, smo bili komaj na početku organiziranega dela. Kmetijski delavci pa so doslej živeli svoje ubožno življenje kar pozabljeni. Nihče se ni brigal zanje, niti delavci iz drugih strok ne. Vse je bilo nasproti tem ljudem odklonilno, sovražno ali vsaj ne-brižno.
Pač je bilo nekaj organizacijskih poizkusov, ki pa niso imeli globljih korenin. Organizatorji niso v resnici iskali kmetijskega delavstva, ampak le svoj ali svoje skupine organizacijski prestiž. Zato so ti poskusi kmalu propadli. Le viničarji na Štajerskem so imel že 20 let svojo žilavo organizacijo, ki je morala prebroditi neverjetno velike težave. Pa ie le dosezala postopno vedno nove uspehe. Poleg te se je zadnja leta skušala uveljaviti še organizacija sezonskih kmetijskih delavcev v Prekmurju. Kazalo je, da bo v teku let postala resen, upoštevan delavski pokret.
Velika večina kmetijskih delavcev pa je stala ob strani. V samem delavskem stanu je igrala nekakega Izobčenca. V javnem življenju naroda ni ničesar pomenila. Velike sile. ki so bile v teh ljudeh nagromadene, so ostale mrtve, zakopane.
Zdajšni časi prinašajo sicer obilico dru-Kih skrbi in težav, toda kljub vsemu ne dopuščajo nobenega odloga, da bi smeli pozabiti to važno vprašanje. Treba je kljub vsemu na delo za kmetijskega delavca. Bil
bi velik greh to vprašanje še v naprej zanemarjati.
V našem delavskem stanu je stroka kmetijskega delavstva najmočnejša. Sem spadajo hlapci, dekle, dninarji, gozdni delavci, oglarji in drugi. Vseh skupaj je preko 70 tisoč. K temu moramo prišteti še njihove družinske člane.
Ti delavci so med vsemi najslabše plačani. Niti niso zavarovani za bolezen, za starost, onemoglost. Nezgodno zavarovanje je izvedeno samo za nezgode, ki se zgode pri kmetijskih strojih. Ti delavci so zato v večnem strahu pred ubožnicami ln pred be-raško palico. Beg iz dežele, od kmečke grude je tu le prerazumljiv in upravičljiv. Samo izboljšanje socialnega položaja more tu postaviti varen jez.
Sedemdesettisoč slovenskih ljudi kliče tako danes po socialni pravičnosti. Danes bolj kakor kdaikoli prej.
To nalogo naj bi izpolnil oddelek kmetijskih delojemalcev pri Pokrajinski delavski zvezi. Vodstvo oddelka zdaj to delavstvo zbira, ga poučuje in zan1 pripravlja zakone o socialnem zavarovanju. Osnutek za nezgodno zavarovanje bo v kratkem predložen oblastvu v potrditev. Drugi osnutki (za bolezen, za starost in onemoglost) so v delu in bodo uveljavljeni pozneje.
Kmetijski delavec postaja tako enakopraven s tovariši iz industrijske in obrtne stroke. Vstopa v članstvo vseh delavskih socialnih zavodov in v članstvo Pokrajinske delavske zveze. V delavskih ustanovah bo poslej tudi on soodločeval. Sedemdesettisoč »najnižjih« ljudi iz naroda se vključuje tako v sistem našega javnega življenja.
Kdor narod zares ljubi, bo tega vesel in bo pri delu pomagal. V resnično našo narodno korist je. da ustvarimo kmetijskim delavcem socialno-zavarovalno zaščito in lepšo bodočnost.
Ob strahotnem ropotu pada grenlandski led v morje
Radar ledene gore treskajo v morju druga ob drugo, se človeku
zdi. kakor bi bil sodni dan
Vsa površina orjaškega otoka Grenlandije, ki je skoro šestkrat večja od Nemčije, je pokrita z debelo ledeno plastjo. Led Grenlandije nastaja pri zelo nizki toplini m se spušča z nadmorske višine dobrih 3000 m proti robu otoka, od koder potem pada v morje. Ledeni-ški tokovi so precej počasni in se led pomika k goram proti morju s skromno hitrostjo komaj 30 m na dan. Ko zdrknejo orjaški ledeniki v globoke vode grenlandskih zalivov, začno plavati, ker je led lažji od vode. Zaradi silne teže se izprva ne spušča io daleč na odprto morje, ampak ostanejo po večini v zalivih, če P" se od orjaških ledenih gor odtrgajo manjši kosi. Izplovejo tudi na odprtino, kjer predstavljajo veliko nevarnost tudi za največje prekomorske parnike.
Kakšno je življenje na Grenlandiji, je v svojem dnevniku iz leta 1935 prav zanimivo opisal dr. Kunhenn, ki je to življenje opazoval z ledenika Karasau. Dr. Kunhenn pravi med drugim:
Ves zaliv ječi, kriči, besni in tuli, kakor tulijo topovi v najhujši vojni vihri. Z daljnogledom opazujem gibanje ledenih plasti. Lomijo se vrhovi plavajočih ledenih gor in vsaka taka gora, od katere se odlomi kos, se zasuče in se vzpne v dvojno višino. Ledeni orjaki se drug v drugega zaletavajo in med strahovitim ropotom razbijajo. Ob strašnem grmenju plavajo potem ti orjaki iz zaliva. Slede jim novi in novi, ki zaliv večkrat zapro. Potem sledi iznenada razstrelba. Silni pritisk vrže ledene gore tudi po 200 m visoko v zrak. Pri teh strahotnih
razstrelbah ledenih gor se otok trese, kakor bi ga majal silen potres. Ledene gore plavajo po zalivu večkrat s hitrostjo 30 km na uro in povzročajo s tem po 10 in več metrov visoka valove. Morje besni in se peni, od granitnih sten Grenlandije pa odmeva, kakor bi na nasprotni strani udarjalo ob skalovje tisoč gromov. Ta strašna pesem severnega dela Atlantskega morja, odnosno Grenlandije, je dandanes prav takšna, kakršna je bila pred tisočletjem in kakršna bo tudi čez tisočletja.
Kadar poleti veje močan vzhodni veter, se iz grenlandskih zalivov spušča na tisoče ledenikov na odprto morje.. Na svoji dolgotrajni blodni poti po morju se oblikujejo na najrazličnejše načine. Njihova oblika se neprestano« menja, ker se neprestano menja tudi njihovo ravnotežje. Kakor hitro se od ledene gore zaradi tajanja odlomi kakšen kos, se ledena gora v vodi zasuče in izpremeni tako svojo obliko in svoj položaj.
Višina ledenih gor nad vodo je zelo različna. Mornarji poznajo orjake, ki so segali 100 in več metrov nad morsko gladino. Poudariti pa moramo, da je večji del ledenih gor pod vodo. Približno so izračunali, da le sedmina ali osmina ledenih gor moli iznad vode, medtem ko je ostalih šest sedmin ali sedem osmin pod njo.
Del ledene gore pod vodo je seveda dosti nevarnejši od dela, ki moli nad morsko gladino. Zgornji del človek lahko opazi s prostim očesom, nikoli pa ne ve, kakšno obliko ima v morje segajoči del in kako naj obrne ladjo, da bi se mu ognil. Ledene gore imajo največkrat obliko stožcev, tako da udarijo parniki s svojimi globokimi trupi obnje, ko so od robov, molečih iz vode, še precej oddaljeni.
Neki učenjak je nedavno izračunal, da bi se površina vseh svetovnih morij dvignila najmanj za osem metrov, če bi se ves led Grenlandije in njenih ledenih gor stajal.
Kakšno strašno nesrečo bi tajanje grenland-skega ledu povzročilo, si najlaže predstavljamo, če vzamemo za primer Split ali Dubrovnik. Obe mesti sta tik ob morju in je spodnji del splitskega mesta komaj meter nad morsko gladino. Če bi se ta gladina dvignila za osem metrov, bi bil ves Split globoko pod vodo in bi mesto čisto izginilo.
Tajanje grenlandskega ledu pa ne bi pomenilo nesreče samo za obmorska mesta, temveč tudi za vse druge kraje na svetu. Reke bi se namreč ne mogle več izlivati v morja, ker bi bile rečne struge globoko pod njegovo gladino. Obračale bi se torej nazaj in zalivale suho zemljo, tako da bi lahko prišlo do novega vesoljnega potopa.
NA POGREBU
V Smrekovju pokopavajo župnika. Za pogrebom stopata tudi ženici, ki neprestano glasno jokata.
»Jaz ne morem več jokati,« se nenadno oglasi starejša.	1
»Rekla sem ti, da si prezgodaj začela.« jo zavrne mlajša.
*
ZMOTA NI GREH
Mladenka pride k spovedi in vsa skesana pripoveduje spovedniku: »Čestiti gospod, hudo sem grešila. Kar tri dni sem se hodila gledat v ogledalo in sem v svoji ničemur-nosti bila zelo zadovoljna, da imam lep obraz...«
»Le pomiri se,« jo prijazno potolaži duhovnik, »saj ni greh, če si kdo v zmoti nekaj domišljuje...«
MRTVE PREPROGE
Gospod: »S to sobo bi bil zadovoljen, le preproge se mi zdijo premrtve.«
Služkinja: »Kar počakajte na noč, gospod,
pa boste videli, kako bodo oživele ...«
•
NAPAČNO RAZUMEL
Gospod Debelin bi rad vedel, kako uspeva njegov sinko Lukec v gimnaziji. Šel je k profesorju, in ta mu je rekel: »Veste, Lukec nI najboljši, a tudi ne najslabši. Zlasti latinska slovnica mu dela preglavice. Spolov nikakor ne more razločevati.«
»No, seveda,« je odvrnil Debelin, »Lukeo šteje enajst let in mu ni zameriti, da še rt! poučen v spolnosti...«
Avstraliji iste nadloge, ki čakajo rešitve, sicer se bodo tudi tamkaj razsežne pokrajine spremenile v puščave. Na kratko je zadeva ta, da je treba vrhno plast zemlje zavarovati spričo vplivov vetra, vode in vročine. Z drugimi besedami: treba je paziti na rastlinstvo, ki obvaruje vrhno plast zemlje, da je ne uničijo sovražne prirodne sile.
Znanstveniki navajajo tri vzroke, ki se zaradi njih uničuje zemlja afriških, severnoameriških in avstralskih tal in ki so: da se vrši rop po afriških gozdovih, ki iih nepremišljeno izsekavajo, da obdelujejo afriško zemljo po evropskem kmetijskem načinu, ki se ne prilega afriškemu podnebju, in da je čedalje več pasočih se čred živine. Znanstvenik Huley zahteva tako gozdarstvo, ki bo strogo pazilo na gospodarstvo gozdov, dalje tako kmetijstvo, ki se drži načina obdelovanja zemlje, kakršno ie že tisočletja preizkušeno in kakor so domačini vajeni obdelovati zemljo, in da naj se s pametjo omeji število pašnikov in živine. Nekoč, pravi Huley. se je priroda sama urejala. Spet in spet so prišle živinske kužne bolezni, ki so znižale število odvišne živine in preprečile, da ni bila vsa trava požrta. Prirodno ravnovesie pa je Človek z moderno vedo porušil Dandanes je človek gospodar tistih kužnih bolezni ki čredam goveje živine v Afriki niso pustile, da bi se čez mero razplodile. A človek ie pri tem izgubil oblast nad zemljo, ki jo naraščajoče črede goveje živine uničujejo, tako da je zdaj nujno potrebno, da se prav po načrtu zmanjšuje število čred. V Avstraliji imajo že take postave, ki natančno določajo razmerje med pašniki in številom živine in ki posebno v ogroženih pokrajinah za določeno dobo sploh prepovejo pašo.
Iz vzrokov opustošenja Severne Amerike, Avstralije in Afrike znova spoznamo, da so na svetu reči, ki človeka prisilijo, da se jim ukloni. Zelo važen trenutek v človeški zgodovini je bil tisti, ko ni človek nič več preprosto gledal na prirodo in življenje, temveč je začel razglabljati o njih skrivnosti, da je smotrno posegel v njih potek. S te poti pa prav tako ne more človek nazaj, kakor se puščava nikoli več ne izpremeni v rodovitno zemljo. Sleherno umetno poseganje v prirodo nujno potegne druga dejanja za seboj, dokler nista dosežena pravilna mera in prvotni red, ki ga mora imeti vsaka reč. Po večini vidimo le dobro plat modernega razvoja, namreč to, da se je človek povzpel od sužnja prirodnih zakonov do gospodarja nad njimi. Toda taki pojavi, kakršno je opusto-Senje Afrike, nas spet opozarjajo, da je na svetu tudi slaba plat modernega razvoja.
Domačin Vzhodne Afrike, ki je prej čisto svobodno pasel svoje goveje črede po neskončnih pašnikih, se mora vdati postavam, ki mu predpisujejo število glav njegove živine, ali pa bo z vsemi svojimi sosedi izgubil podlago za svoje življenje, to se pravi, zemljo, ki se bo sicer spremenila v puščavo.
KAR TAKO RECE
Učitelj: »Povej mi, Nežica, kaj veš o Mojzesovi mladosti.«
Nežica: »Mojzes je bil sin egiptovske princese.«
Učitelj: »Ne, ljubo dete, ni bilo tako. Faraonova hčerka se je sprehajala ob reki in je našla Mojzesa v pleteni košarici.«
Nežica: »Da, tako pravi ona!«
Kamele, ki jih imenujejo puščavske ladje, natovorjene na poti skozi puščavo
Zakaj se puščave širijo
Med glavnimi vzroki ]e paša ob puščavi, s čimer se uničuje
rastlinstvo
Mohamedanca molita med potjo po puščavi
2e stoletja grozi Afriki opustošenje. Ne-
:končne pokrajine si je osvojila puščava, od-:ar je bila Severna Afrika žitnica starorimske države. V poslednih treh stoletjih pa je napredovanje puščave tako strahotno, kakor »o izračunali, da se je puščava vsako leto za en kilometer pomaknila v zapadno Afriko in y severno ležečo Nigerijo. Ta proces stalno napreduje. Še več, celo z večjo naglico se iiri puščava. Kar pa kdaj postane puščava, pstane puščava, kakor hitro odneseta veter in voda vrhno plast prsti.
Nekateri znanstveniki menijo, da Je v Južni Afriki zato čedalje več pustinjskih tal, ker
se dežela počasi dviga in se zato vsa voda naglo izteka skozi obrobna gorovja proti obali, namesto da bi se v notranjosti tvorila večja porečja. Zato so nasvetovali, naj vodi zaprejo pot skozi gorovja, kar je Južnoafriška zveza že poskusila. Vendar niso povsod v Afriki taki vzroki, ki bi se hoteli pokoravati človeški volji, temveč je v Afriki mnogo razsežnih pokrajin, kjer je človek zakrivil, da se dežela bolj in bolj spreminja v puščavo.
Neki drugi znanstvenik Je pred leti objavil dva kričeča članka, ki sta tem bolj pereča, ker imamo v Severni Ameriki in v
Hitro nekaj italijanščine
šestintrideseta vaja
Sestavljeni časi prve spregatve
Sestavljeni časi se imenujejo zato, ker se tvorijo iz deležmka preteklega časa s pomožnim glagolom avere (imeti) in essere (biti) Z essere pa le takrat .kadar izraža glagol neko premikanje.
Sestavljeni pretekli čas Ho amato — sem ljubil(-a) hai amato — si ljubil(-a) ha amato — je ljubil(-a) abbiamo amato — smo ljubili(-e) avete amato — ste ljubili(-e) hanno amato — so ljubili(-e) Sestavljeni pretekli čas (il passato prfissi-mo) izraža, kar se je izvršilo ali dogodilo v trenutku, ko govorimo. Zato v italijanščini imenuje il passato prossimo, kar pomeni bližnji pretekli čas. Prossimo je bližnji.
Nedovršni pretekli čas (amavo, amavi itd.), ki smo ga že prej navedli, izraža, kar se je delalo in kar se je godilo v preteklosti, ne da bi se natančneje določal začetek ah konec dejanja ah dogajanja. V italijanščini se nedovršni pretekli čas imenuje 1'imperfetto Do vršni pretekli čas (il passato remoto), ki nam je že tudi znan (amai, amasti itd.), izraža, kar se je v preetklosti storilo ali zgodilo in je čisto dovršeno. V govoru se redko rabi. Passato remfito m dober izraz, boljši je perfetto, kakor v novejšem času označujejo ta čas slovničarji. Ustreza ta čas slovenskemu preteklemu času dovršnih glagolov.
Prvi predpretekli čas Aveva amato — sem bil(-a) ljubil(-a) avevi amato — si bil(-a) ljubil(-a) aveva amato — je bil(-a) ljubil(-a) avevamo amato — smo bili(-e) ljubili(-e) avevate amato — ste bili(-e) ljubili(e-) avevano amato — so bili(-e) ljubili(-e)
Prvi predpretekli čas (il trapassato prossimo) je enak slovenskemu.
Drugi nredpretekli čas Ebbi amato — sem bil(-a) ljubil(a-) avesti amato — si bil(-a) ljubil(-a) £bbe amato — je bil(-a) ljubil(-a) avemmo amato — smo bili(-e) ljubili(-e) aveste amato — ste bili(-e) ljubili(-e) žbbero amato — so bili(-e) ljubili(-e)
Drugi predpretekli čas (il trapassato remoto) ie še boli odmaknjen čas, kakor je prvi predpretekli čas. Izraža namreč, kar se je bilo dogodilo ah izvršilo že prej, preden se je dogodilo nekaj drugega, kar je tudi že minilo
Sestavljeni prihodnji čas Avr6 amato — bom bil(-a) ljubil(-a) avrfii amato — boš bil(-a) ljubil(-a) avr& amato — bo bil(-a) ljubil(-a) avremo amato — bomo bili(-e) ljubili(-e) avrete amato — boste bili(-e) ljubili(-e) avrano amato — bodo bili(-e) ljubili(-e)
Sestavljeni prihodnji čas (il futuro ante-riore) izraža, kar se bo izvršilo ali zgodilo pred nečim drugim v prihodnosti.
Pri glagolih, ki izražajo neko premikanje, se sestavljajo gornji časi namesto z čssere z avere. Pri teh pa se deležnik preteklega časa zmerom ujema v spolu in številu s stavkovnim osebkom. Tako rečemo: sono arri-vato (sem dospel), sono arrivata (sem dospela). siamo arrrivati (smo dospeli).
Nekaj stavkov za vajo Con chi avete Voi parlato stamane al caf-tk? Ho parlato con un forestiere che viaggid in Italia ed in Spagna Oggi abbiamo pran-zato alla trattoria perche siamo senza cu6ca. Ieri quando andži alle cinque dal mio amico a tnvjtarlo a una passeggiatta. egli aveva gi& terminato tutti i doveri di scu61a Questi operai hanno lavorato assiduamente tutto il mese; non sfi quanto abbiano guadagnato, ma avranno certamente guadagnato una b#lla somma. — Prevod: S kom ste govorili davi v kavarni? Govoril sem z nekim tujcem, ki je potoval po Italiji in Španiji.
Danes smo kosili v gostilni, ker smo brez kuharice. Včeraj, ko sem šel ob petih k svojemu prijatelju, da bi ga povabil na sprehod, le bil ta končal vsa svoja opravila (dolžnosti) za šolo. Ti delavci so delali marljivo ves mesec; ne vem. koliko so zaslužili, toda gotovo bodo bili zaslužili lep znesek. — Razlaga besed: con = s. z; stamane —
davi; il caffž = kava, kavarna; il forestiere = tujec; viaggiare = potovati, la trattoria = gostilna (alla trattoria — v gostilni, al caffe — v kavarni); la cuoca *= kuharica; invitare = povabiti (invitarlo je sestavljen iz »invitare« in »lo« — povabiti ga); la passeggiatta — sprehod; terminare = končati; a invitarlo = da bi ga povabil (dobesedno »za povabiti ga«); tutto = ves, cel (tutti i doveri, ne pa i tutti doveri, ker se jpolnik pri tej besedi zapostavlja); il dovere — dolžnost; l'operšio = delavec; lavorare = delati; assiduamente = pridno; guadagnare =* zaslužiti; certamente = gotovo; la somma = znesek, suma.
Domači zdravnik
Kako varuješ otroka pred glistami
Pri vsakem obolenju otrok, ki ga spremlja vročina, so matere kaj hitro pripravljene iskati vzroke bolezni v črevih, češ: »Gliste so ga napadle.« Hitro imajo pri rokah razna domača zdravila, tako česen, čebulo, olje z limono in podobno, ki po nasvetu dobrih so-sea proti glistam dobro pomagajo. Ce to ne pomaga, se zatečejo v lekarno po kakšna sredstva proti glistam, in če tudi ta ne pokažejo uspeha, potem šele se obrnejo po zdravniško pomoč. Koliko primerov davice j in vnetega slepiča se zamudi na račun glist! ! Gliste same nikdar ne povzročajo vročine. Otrok, ki zboli nenadno z zvišano telesno toplino. je obolel za kako največkrat nalezljivo boleznijo, kakor davico, škrlatinko' ošpicami in podobnim, ne pa za glistami. Res je, da v času zvišane telesne topline zapuščajo gliste z blatom ah tudi na suhem skozi usta, nos in črevo obolelega otroka. Ali to ni napad glist, ki naj bi bil vzrok zvišani telesni toplini. Gliste se namreč v vročičnem telesu malega bolnika ne počutijo dobro in zato ga večkrat v večjem številu zapuščajo. Zato so gliste za časa obolenja postranskega pomena.
Na drugi strani pa je seveda treba povedati, da ima otrok, ki ima mnogo glist, lahko včasih prav velike težave. Glistav otrok je bled. toži o bolečinah v trebuhu, včasih je zaprt, potem ima spet drisko, nastopi lahko bljuvanje in splošno slab počutek se ga loteva. Ker jemljejo gliste otroškemu telesu različne snovi, ziasti beljakovine, za svojo hrano, pomenijo za otroka močno oslabitev. Gliste ne povzročajo neposredno nobene nevarnosti. a vendarle otroka nadlegujejo in motijo v uspevanju, zlasti če jli ima že dolgo časa. Zato se morajo odpraviti.
Gliste so med otroki zelo razširjene. Kje dobijo otroci gliste? Ljudstvo je trdno prepričano, da dobi otrok gliste največkrat od uživanja slaščic. To ie čisto napačno! Gliste dobi otrok samio iz nesnage V prahu na tleh. na nečistem sadju in v solati je polno majhnih- s prostim očesom nevidnih glistinih iai-čec. Otroci uživajo neumito sadje in plezajo po tleh ter z umazanimi ročicami, na katerih se drži prah z glistinimi jajčeci, gredo v usta ali primejo za kruh Tako dospejo jajčeca glist v želodec in črevo, kjer se kmalu iz njih razvijejo gliste.
Ce ie mati skrbna, gre k zdravniku takoj, ko zapazi gliste v blatu, dobi zdravila in gliste odpravi Toda razočarana opazi po daljšem ali krajšem času ponovno gliste v otrokovem blatu. Zdaj je trdno prepričana, da je bilo slabo zdravilo, ki ga je bil predpisal zdravnik zoper gliste. Zato zdaj poskuša sama odpraviti gliste z raznimi domačimi zdravili. Ko se pa kljub temu še pojavljajo gliste v blatu, je trdno prepričana, da za otroka ni pomoči. Vendar pa se dado gliste kaj lahko odpraviti z naipreprostejšim zdravilom. ki je vsaki materi na razpolago To zdravilo se imenuje čistoča Vsak zdravnik da materi za odpravo glist razen recepta tudi skrbno navodilo glede čistoče: skrbno je treba umivati otroku roke pred jedio Nobena mati bi ne smela dati otroku kosa kruha v roke. preden mu ni umila rok s toplo vodo in milom. Posebno pažnjo mora pri tem
posvečati čistoči nohtov. Vsaj enkrat na teden mu mora ostriči nohte, ker za dolgimi, umazanimi nohti so pogosto glistina iaičeca. V neki šoli so preiskovali zdravniki umaza-nost za nohti otrok in ugotovili v tej nesnagi pri 70 odstotkih glistina iaičeca. s katerimi se vedno znova okužiio Vse gliste so posledica nečistoče in glavna skrb ori odpravljanju glist ie skrb za čistočo rok. Vsako sadje nai se skrbno umije, preden ga dobi dete. Če oa dobi otrok gliste, nai se te odpravijo z zdravili, ki jih predpiše zdravnik, s strogo čistostjo hrane in rok pa naj se prepreči ponovno okuženie.
Kako nastanejo ozebline
in kako se jih ubraniš
Čezmerna ohladitev katerega koli dela telesa povzroča vnetje, ki se kaže v zardelosti, oteklinah in bolečinah. Ce ozebline zanemarimo, postanejo kronične in trdovratne, kar se zdravljenja tiče.
Kako naj se ubranimo ozeblin? Za borbo proti ozeblinam skrbi že naše telo samo, in sicer s toploto krvi, ki se neprestano pretaka skozi vse dele našega telesa, če pa naleti na oviro, se pretaka celo s podvojeno silo. Pri vsem tem je naša dolžnost zelo skromna. Skrbeti moramo namreč le za to, da obtoku krvi ne postavljamo umetnih ovir, kakor so tesni čevlji, rokavice in podobno. Druga naša dolžnost je, da v čim večji meri onemogočimo raz-hlajevanje krvi. Moramo se torej toplo oblačiti in obuvati.
Samo dobro oblačenje pa ni dovolj, ker nas obleka sama po sebi ne greje, temveč le ovira ohlajanje. Glavno obrambno sredstvo proti ozeblinam je skrb za pravilen obtok naše krvi Ce nas zebe, se moramo čim več gibati. V raz-hlajenem vagonu stopajmo z noge na nogo in si manimo roke. Gibajmo torej s telesom, dokler obtok krvi ne postane hitrejši
Ce hočemo toploto svoje krvi ohraniti na primerni stopnji, ne smemo krvotoka ovirati, široke rokavice brez prstov so boljše in bolj tople od rokavic s prsti. Prav tako so široka in ohlapna oblačila boljša od tesmh.
Skrbno moramo tudi paziti, da sta obutev in obleka zmerom suhi. Le tako moremo ohraniti potrebno toploto, ki se pri vlagi izgublja. Topla pijača lahko nadomešča pomanjkanje testne toplote krvi toda takšne pijače nimamo zmerom pri roki. Alkohol deluje samo začasno in še to le tedaj, če ga uživamo v zmernih količinah. Ce ga uživamo prekomerno, nam škoduje in pojavo ozeblin samo pospešuje.
Ce so se ozebline že pojavile, je najpamet-neje poiskati zdravniško pomoč, da preprečimo prehod ozeblin v kronične. Samo za lažje primere lahko priporočamo domača zdravila: tople kopeli, menjajoče se kopeli s toplo in hladno vodo, masiranje ozeblih delov s primernimi mazili. Kakor hitro se pojavijo ozebline, je koristno tudi masiranje s suhim (nikdar pa z vodenim) snegom vse dotlej, dokler ne občutimo primerne toplote. Ta način masiranja okrepi obtok krvi in z njo lahko dosežemo potrebno toploto.
Škiljenje je posledica napake v loraljivosti očesne leče ali pa kakih bolezni v zrklu. Ne-prilike sicer niso hude, a ker škiljenje kazi obraz, je dobro, da ga čim prej odpraviš in zato stopi k zdravniku. Čudno je, da neznatnega škiljenja včasih niti starši ne opazijo. _
in mrtva
ti o m a n
(Nadaljevanje
Klarka je odklenila vrata in stekla po temnem hodniku do stopnišča. Irena je potiho šla za njo.
»So že spodaj,« je zašepetala Klarka. »Vsi že stojijo v veži.«
Obe sta se sklonili čez ograjo in pogledali navzdol. Da, vsi so bili že tam. Andrej, Bea-trica iji njen mož Viktor, in pravkar je prispel tudi tajnik Frank. •
»Ne vem, kaj dela, že celo večnost se oblači,« sta slišali govoriti Andreja.
S hodnika so bila vrata na galerijo. Tam so bili že zbrani godbeniki in so uglaševali svoje instrumente. In tam je na steni visel portret Karle Paštrovičeve Irena 11 ie bila na las podobna v svoji beli obleki, s širokimi, nabranimi rokavi in s klobukom v roki. Nikdar v življenju ni bila še tako srečna, tako razburjena, tako ponosna. Tiho je poklicala godbenika, ki je stal pri bobnu.
»Z bobnom naznanite moj prihod!« je zašepetala. »Potem pa zakličite: .Gospodična Karla Paštrovičeva ...' Rada bi presenetila cnele spodaj.«
Pokimal je, da razume, in šel k bobnu. Srce se ji je hotelo razpočiti. Lica so ji gorela. Nasmehnila se je Klarki in privzdignila aolgo belo krilo. Tedaj je godbenik že udaril na boben in videla je. kako so se oni spodaj presenečeno ozrli navzgor.
»Gospodična Karla Paštrovičeva!« je za-klical bobnar.
Irena je obstala na najvišji stopnici, z nasmehom na ustih, s klobukom v roki, prav takšna kakor dekle s portreta in čakala- kdaj se bosta razlegla razposajen smeh in navdušeno ploskanje A nihče ni zaploskal, nihče se ni niti premaknil Strmeli so vanio kakor bi bili vsi do zadnega izgubili moč govora. Potem je Beatrica kriknila a si brž z roko zakrila usta. Irena je položila roko na stopniščno ograjo in se še vedno smehljala.
»Dober večer, gospod Paštrovič.« je pozdravila.
Andrej je stal kakor okamenei in ie kakor začaran strmel v svojo ženo. V obraz je bil pepelnatosiv. Frank je naglo pristopil k njemu, kakor bi mu hotel nekaj reči. a Andrej ga ni pogledal Irena ni vedela, ka' naj napravi Nekai lu ni bilo v redu: niso je razumeli. In čemu 10 Andrej tako gleda? Čemu stojijo vsi, kakor bi poblazneli?
Potem ie stopil Andrej k stopnicam in re-kel."
»Kaj za vraga si si to izmislila?« V očeh mu je gorel srd. v obraz pa ie bil še veano mrtvaško bled. Irena je kakor prikopana obstala na stopnicah »Sai to ie vendar tista slika na galeriji « ie jedva spravila iz sebe.
Dolgo sta molče strmela drug v drugega. Potem je Irena privzdignila roko in vprašala:
»Kaj se 'e zgodilo? Kaj sem napravila tako strašnega?«
Andrej pa je dejal z ledenomrzlim glasom, kakršnega do'lej še ni bila slišala iz njegovih ust:
»Pojdi in se preobleči! Vseeno, v kaj. Obleci si kakršnokoli vsakdanjo obleko. Pojdi že, preden ne prispejo gostje.«
Gledala ga je, ne da bi bila mogla izprego-voriti. Oči so bile edina živa stvar na njenem mrtvaško mirnem obrazu.
»Cemu si vendar še tu?« je skoraj zavpil. »Ali me nisi slišala?«
Obrnila se je in začela teči nazaj po hodniku. Zagledala je pre'trašen obraz godbenika, ki »e malo prej tako slovesno najavil njen prihod. Skozi solze je videla, da so vrata zapadnega krila hiše na stežaj odprta in da nekdo stoji na pragu. Gospa Opravilova! Pomislila je, da do smrti ne bo pozabila te" ga hudobe polnega, zmagoslavnega izraza na njenem obrazu. Bil je to obraz režečega se satana. Stala je tam na pragu in se ji smejala.
Kakor brez uma je Irena bežala proti 'voli spalnici, noge pa so se ji ob vsakem ko-
raku zapletale v dolgo belo krilp. V spalnici jo je že pričakovala Klarka. Irena je molče strgala s sebe dolgo belo obleko in Klarka ji je joka'e pomagala Nekdo je glasno potr-kal na vrata in vstopila je Beatrica
»Dragica, kako ti je? Tako si bleda!« Razprostrla je roke in stopila k Ireni. Klarka je odšla iz sobe. »Takoj sem vedela« je nadaljevala Beatnca,« da je to le nesrečno naključje in da ti ničesar ne veš o tem.«
»O čem govoriš?«
»O tvoji plesni obleki. Ti pač nisi mogla vedeti, da je imela prav takšno obleko tudi Rebeka na svojem zadnem plesu v Dubravi-ci Ko si se prejle prikazala zgoraj na stopnicah, sem za kratek, strašen trenutek pomislila « Pogladila jo 'e po roki »Ubožica. kako naj bi pač to vedela!«
»Morala bi bila vedeti,« je topo odvrnila Irena
»Nesmi5el! Saj ti tega ni nihče povedal. Kaj takega pač nobeden izmed nas ni pričakoval Bili smo vsi iz sebe. Andrej pa ...«
»Kai ie z njim?«
»Andrej misli, da si to nalašč napravila Toliko si mu pripovedovala o presenečenju, ki mu ga boš pripravila da zdai res ne ve. pri čem je. Ko sem šla sem gor so gostie že pribaiali. Kaj si boš oblekla? Pohiteti moraš Pomorem ti.«
»Ne. ne. ne grem dol,« je odvrnila Irena.
»Moraš dol. dragica,« ie prestrašeno rekla Beatrica.
»Ne. Beatrica, ne grem dol. Po vsem tem se "e morem prikazati pred liudmi «
»Pa sa' nihče ne bo izvedel te zgodbe. Imamo že pripravljen izgovor- povedali jim bomo. da so ti pomotno poslali napačno masko- in s tem bo vse urejeno.«
»Ne razumeš me dobro. Beatrica. Jaz ne mislim na obleko. Mislim na to, kar se ie danes zgodilo Ne. ne morem dol «
»Ne razumem, čemu ne bi mogla dol.« je oporekala Beatrica.
Prišel ie Viktor in Beatrica je morala dol. Irena ie naposled počasi vstala Mehanično ie poiskala v omari električni likalnik in si začela likati modro večerno obleko Potem se je začela počasi oblačiti. Ko je prišla dol, so gostje pravkar vstajali od večerje in odhajali v plesno dvorano.
Ura je bila skoraj enajst, ko se 'e zjutraj Irena prebudila iz kratkega, mučnega sna. Andrejeva nerazgrniena postelja ji je na mah priklicala v "pomin vse muke snočnega večera. Ni prišel spat Ničesar na svetu se n: bolj bala kakor nesrečnega zakona — in njen zakon z Andrejem je bil nesrečen o tem ni bilo nobenega dvoma več. Nista bila ustvarjena drug za drugega; bila je premlada in preveč neizkušena zanj, a kar ie glavno, ni bila iz njegovega sveta. Spomnila se je, ka' ji je bila rekla ob slovesu gospa Van Hooova: »Ali si morda domišljate, da 'e je zaljubil v vas?...« Ne, ni se zaljubil v njo; nikoli ie ni ljubil. Ljubil je in še vedno ljubi le Rebeko. Rebeka je še vedno tu v hiši.
Vstala je in razgrnila zavese na oknih. Potem se je okopala in se oblekla. Ko je prišla dol, je bila plesna dvorana že pospravljena. Vprašala je Roberta, ki ie pospravljal v jedilnici, po Andreju. Povedal ji je. da je takoj po zajtrku odšel- ne da bi bil povedal, kam. Na vsak način ga je hotela takoj videti in izpregovoriti z njim vsaj nekai besed. Telefonirala ie v pisarno. Oglasil se je tajnik Frank.
»Se je kaj zgodilo?« 'e vprašal.
»To sem jaz. Frank. Kje je Andrej?«
»Ne vem, nisem ga videla. Dane® ga še ni bilo sem. Kako je spal?«
Trenutek je razmišljala, potem je priznala:
»Ni prišel spat.«
»Tako torej,« je odvrnil počasi. »Bal sem se, da se bo kaj takega zgodilo. Kaj mislite, kam je šel?« Njegov glas je bil zaskrbljen.
»Moram ga videti, Frank, moram mu pojasniti vse. kar se 'e včeraj zgodilo Prepričan je, da sem to nalašč napravila. Ves večer ni izpregovoril z menoi, niti pogledal mc ni.«
»Ne ne,« ie ugovarjal Frank »Bilo je toliko ljudi da ni imel niti časa za to.«
»Nič mu ne očitam.« ie deiala Irena. »mor da je celo orav da je prišlo do tega Zdaj so se mi naposled odprle oči in zdai jasno vidim vse kar bi bila morala že zdavnaj videti in vedeti.«
»Kai mislite s tem?« ie vprašal Frank.
»Mislim Andreja in Rebeko Njo ljubi, ne mene Nanjo misli dan in noč- njo ima v srcu. ne mene Frank «
»Ali smem priti k vam?« je naglo vprašal Frank »Moram takoj k Vam Mislim da Vam bom lahko marsikaj pojasnil «
»Ne. Frank ni treba! Ne maram več govoriti o tem Kar se je zgodilo, se je zgodilo.«
» »Verjemite mi. gosoa moram, moram priti k Vam Ali slišHe? Po telefonu Vam ne morem vsega povedati Gospa Paštrovičeva .. «
Našlo ie obesila slušalko Ni hotela videti Franka Kai bi ii mogel pomagati, kdo bi ii moeel noma<*at.i v tei nesreči? Bila ie prepričana da nikdar več ne bo zagledala Andreja Šel ie in ne bo ga več nazaj. Tudi F-ank ie gotovo to čutil, a ii ni hotel priznati
Obstala le ored oknom Od morja 'em se ie dvigala oosta me<*la. Zrak ie bil vlažen in tonel Stopila ie na teraso šla je čez travnik Ko se ie ozrla proti hiši. je bila pred nio posta siva megla. Vdela ie le nejasne obrise pradu o^na v zaoadnem krilu, in snet ie bilo okno " Febekini fmalniei odnrto Nekdo je stal ob oknu in <?1edal dol Bila ie to ?osr>a 0->rav-'lova Irena se ie na<*1o vrnila oroti h''ši Cpz nekai m;nut ie če 'tala pred Pr,v,ek;no st)a'n!co Odprla je "rata in vstopila
»f~Vicnq Opravilova! Gospa Opravilova!« je zaklicala
Opiavilova jo je začudeno pogledala s svojimi objokanimi, krvavimi očmi.
»Kaj se ie zgoddo?« je vprašala s hripa" vim glasom.
»To se Vam je dobro posrečilo, kaj ne? Dosegli ste svoj cilj, ne? Ste zdaj srečni, in mirni.«
Opravilova se je znova obrnila k oknu in rekla:
»Cemu ste sploh prišli v Dubravico? Nihče Vas ni klical, nihče Vas tu ne potrebuje.«
»Cemu me tako sovražite? Kaj sem Vam napravila?« je vprašal Irena.
»Hoteli ste stopiti na mesto pokojne gospe Paštrovičeve!«
»Pa vendar- ničesar nisem tu spremen'la. Vse je tako, kakor je bilo prej. Ce bi Vi hoteli, bi se lahko dobro razumela z Vami. Govorite kakor bi bil moi zakon z gospodom Paštrovičem zločin. Morda nimava iste pravice do sreče kakor vsi drugi?«
»Gospod Paštrovič ni srečen.« je hladno dejala Opravilova. »Le poglejte mu v očil Tak je, kakor bi bil obseden in tak ie od tistega dne, ko je ona umrla «
»To ni res!« je zaklicala Irena. »To ni reM Ko sva bila v Italiji, je bil ves srečen.« Stopila je k njej in jo stresla za ramena. »Vi ste mi svetovali, kakšno plesno obleko naj si izberem. Hoteli ste raniti gospoda Paštro-viča. Ali ni že dovolj trpel?«
»Kaj mi mar njegovo trpljenje! Tudi on 'e ni nikoli zmenil zame Kaj mislite, kako je meni, ko Vas vidim tu dan za dnem. ko Vas gledam, kako sedite za njeno pisalno mizo, pišete z njenim peresom, govorite z menoj po telefonu, kakor je nekoč govorila ona? Naj trpi! To ie kazen za to, da se je komaj deset mesecev po njeni smrti znova oženil s takšnim mladim dekletom, kakršno ste Vi. Zdaj drago plačuje to svojo naglico. To mu vidim na očeh, na obrazu. Sam *i je pripravil ta pekel. Dobro ve- da ga ona vidi...
Dogovorila je, usta so se ji začela tresti in naenkrat se ji je vse telo streslo v suhem, bridkem ioku.

STRAN 6
■■■aHMna
Mali in veliki gospodar
= Zadnji Jas, da narežemo cepiče. Navadno narežeš cepiče vseh sadnih vrst ob koncu januarja in v začetku februarja dokler se drevesa ne začnejo buditi iz zimskega spanja. Cepiče reži zmerom z rodovitnih dreves in s solnčne strani kei so šibice na tej Strani najodpornejše proti škrlupu Narezane cepiče deni v snopiče po pet do deset kosov, jih zveži in natanko označi, da jih ne boš zamenjal, kadar jih boš rabil. Snopiče deni v cunje, da ti cepiči ne zmrzneio. in shrani v kleti na toliko hladni strani, da se ti prezgodaj ne zbude Če hočeš cepiče hraniti dalje časa. iih deni v pokoncu postavljeno cementno cev, ki si jo prei zakopal pol do enega metra globoko v zemljo. Zdaj je še močno mrzlo, zato pohiti z rezanjem cepičev.
= Za čim večji pridelek krompirja. Po naročilu ministrstva za kmetijstvo in gozdove so si gospodarska in druga združenja nadela nalogo, da poskrbe med kmeti za čim razsežnejšo saditev krompiria Doslej je bilo s krompirjem posajeno okrog 400 000 ha zemlje. Ta površina pa bi se zlasti v hribovi-tejših krajih lahko še znatno razširila. V letih 1935. do 1938. je povprečni pridelek krompirja znašal v Italiii 28 milijonov me-
Zadnji svojega rodu je prodal imovino I svojih dedov in se odselil, v graščini je ostal stari gozdar s svojo ženo, ki sta imeia zapi- ' »ano dosmrtno oskrbo Novi gospodar je izročil obširno posestvo v roke oskrbnici, ki naj bi čez zimo do začetka pomladi vse uredila za gospodinjstvo in gospodarstvo
Oktobra je prišla oskrbnica gospa Olga in si dala urediti svoje sobe v nasprotnem delu gospodarjevega stanovanja, čeprav je stari mož omenil, da bi bilo najboljše da stanujejo tesno skupaj, prav posebno zaradi dolgih večerov in noči. Skrivnostno ji je pripovedoval, da je v razprostanem poslopju neprijetno za one vrste ljudi, ki jih je rado strah
Gospa Olga se je zasmejala v svojem globokem altu in povedala, da ne pozna nobene groze, pa če bi tudi kdajkoli srečala kakšno belo ženo, o kateri govorijo in pišejo, da se v polnočni uri pojavi na križnih hodnikih ali v raznih sobanah.
Gozdar si je pogladil snežnobele lase in rekel:
»Nočem vas plašiti, toda ko sem sam prvič zagledal grajsko gospo, sem od groze osivel. Le vprašajte kravarico Katro, pa vam bo povedala, kako je bilo, ko jo je zagledala v glasbeni sobi Tudi veliki hlapec vam bo povedal o grajski gospe, ki se pojavi /sako leto. ko se bliža dan spomina vseh mrtvih «
»V svojem življenju sem doživela že marsikaj slišala sem spomine, hojo in trkanje na vrata in okna. Prav vsako tako znamenje Je bilo naznanilo smrti kake drage osebe- toda nikdar me ni bilo strah. Tudi /aše gospe gospe me ne bo, četudi bi sedela vso noč v moji sobi,« je rekla oskrbnica in 3e poslovila.
Ko je šla s svečo v roki mimo glasbene sobe, je udarilo okno ob okenski okvir. Odprla je vrata, stopila k oknu in ga zaprla Ko se je obrnila je dvignila roko ' svečnikom ".n so ozrla naokrog Ob klaviriu ie zagledala visoko postavo v beli ooročni obleki, s paj-čclanom in vencem na glivi
Obstala je in zastrmela v skoro prozorno prikazen, ki je iztegnila desnico in s kazalcem pokazala na oredal pod knjižne ilH"o Oskrbnica Olga je strmela v prikazen, dokler se ni ta razblinila ob vratih. Položila je svečnik na klavir, šla h nakazanemu predalu in ga odprla. V predalu je ležala knjiga. Vzela jo je s seboj in odnesla v svoje prostore.
trških stotov na leto, z obdelovanjem večje površine in z umnejšim kmetovanjem pa bi se dala ta številka še znatno dvigniti.
= Italija vodi na področju izrabe vodnih
sil. Nedavno je izdelalo ministrstvo za javna dela načrt, po katerem bi se pridobivanje električne struje do leta 1946. povečalo od zdajšnjih 20 milijard na 30 milijard ki-lovatnih ur na leto. Iz uradnega vira posnemamo. da se bo Italija z izvedbo tega načrta uvrstila med največje pridobivalce te pomembne delovne sile sveta. Ze pred začetkom te vojne je italijansko pridobivanje elektrike daleč prekašalo vse druge evropske države, obenem pa se je zelo približalo trem največjim pridobivalcem električne struje na svetu Japonski, Kanadi in Zedinjenim državam
= Dovolj sladkorja za leto 1942. Izdelek sladkorja v sezoni 1941.-42. je znatno prekosil pričakovanja. Pesa lanske letine je imela mnogo več sladkorja kakor predlanskim Po uradnih podatkih povzemamo, da bo izdelek sladkorja v letošnji sezoni v celoti zadoščal potrebam Italije, tako da bodo ostale nedotaknjene znatne zaloge iz kampanje 1940.-41.
Zdelo se ji je, da je na vsak korak nekaj ne-izraznega ob njej in v tem skrivnostnem občutju ji je zastajal dih.
Tresla se je v grozi in spet zadihala šele, ko je zaklenila vrata svoje spalnice za seboj. Prižgala je vse luči, da je odsevalo od gladkega parketa in ogledal, vzela knjigo izpod komolca, se vsedla na divan in položila knjigo v naročje. Njene misli so krožile od gozdarja do glasbene sobe, od privida do knjige. Odprla je prvo stran- kjer je bilo zapisano z nežno dekliško pisavo: »Moji edini ljubezni v spomin.«
Stran za stranjo je obračala in čitala povest o mladi ljubezni grajske Anite do študenta akademije, ki je ranil njeno srce, ko je hodil igrat na klavir in je zabaval grajsko gospodo Pogled je govoril pogledu, srce je govorilo srcu. ko sta se skrivaj shajala v parku, kjer so dehtele rože in govorile o ljubezni. ki je tkala svoje niti med grajsko edinko in študentom. Globoka ljubezen je bila med njima, nad njima zvezdnato nebo, kjer sta iskala zvezdo sreče za bodočnost. Vsak večer, ko ie ura v grajskem stolpu bila osem, sta se našla Poslovila sta se, ko je kladivo odbiialo polnočno uro
Polna tihe. čiste ljubezni sta ob slovesu hrepenela po naslednjem večeru, sanjala sta ljubezenske sanje mladih dni in hrepenela po združitvi
Ob največji notranji sreči nista slutila, da imata razdiralca, ki preži na vsak korak, da bi razdrl temelj- na katerega je zidalo srce. Anitin bratranec je postajal ljubosumen, bil je gost njenih staršev in je upal, da bo Anita njegova žena, ki naj z bogastvom reši njega in njegovo družino. Prilizoval se ji je in jo zasnubil pri starših. Oče in mati lepe Anite sta bila za to, da bi se združili dve družini in dva gradova. Mati je povedala hčerki, da jo snubi bratranec Leo. Anita je povedala materi, da je še čas za odgovor, ker doslej še ni čutila najmanjše naklonjenosti do snubca.
»Oprosti mi, draga mama,« je pisala v svoj dnevnik, »moje srce je oddano. Ljubim Ma-tisa, on mi je vse v življenju. Izven te sreče mi ni življenja.«
Leo je znal prebrisano urediti, da Matis ni več prihajal v graščino. Anita pa se je še vedno shajala ž njim od osme večerne ure do polnoči. Vendar je Leo izvrstno igral vlogo zelo zaljubljenega ženina in tako so Anitini
starši slednjič odločno zahtevali poroko z Leonom.
»Če že moram biti pokorna hči svojim star šem, napravite, kar hočete, a jaz bom napravila svoje,« je zapisala v dnevnik.
Dan poroke so določili in povabili so vso bližnjo in daljno gospodo na svatbo.
Matis je pisal svoji izvoljenki pisma- polna toplih besed in goreče ljubezni. A ko je izvedel, da bo šla njegova izvoljenka z drugim pred oltar, ji je pisal kratko pismo o svojem razočaranju.
Na večer pred poroko je Anita zapisala v svojo knjigo: »Matis, tvoja v življenju in v smrti.« V svoji sobi se je oblekla v belo poročno obleko, si nadela tančico, pripela mir-tin venec, šla v park in vse dalje, da je prišla do grajskega ribnika. V stolpu Je udarjalo polnočno uro, Anita se je odtrgala od brega.
- Naslednje jutro so jo iskali vsepovsod. Slednjič so našli truplo neveste, ki ga je nosila gladina.
Po svečanem rekvijemu so jo nesli v grajsko grobnico, nad katero je bila kapela z oltarjem.
Ko je zvedel Matis, kaj se je zgodilo, se je odločil za samoto. Nobeno r~ • ostansko obzidje ni tako visoko, da ne bi m uhajale v svet, in nobena samostanska celica ni tako tesna in ozka, da ne bi priči«* »anje iz mladih dni vanjo v vas
Matis je dovršil bogoslovje, bil ie pater Amadeus Spomini na Anito so bledeli- a srce je bilo zmerom pri njej. Ko ie oo povzdigovanju molil za mrtve, je zmerom oklepal v svoje misli Anito, da bi n»Sla večni mir in pokoj.
Za samostanskimi zidovi večna molitev, za graisko gospo, med zidovi graščin^ rm večno prihajanje njenega duha v sobo k'«r je bil začetek njene ljubezni.
Zgodilo se je, da so se samostani razpršili in pater Amadeus je prišel v svoi rojstni kraj z namenom, da bi tam vsni »a n^kaj časa pomagal staremu župniku
Ko je prišel v župnišče, ga je župnik z veseljem sprejel, češ da mu je novi g"*ščak naročil, naj preskrbi za graščino drl .- Trk? ki bo oskrboval kapelo. Patru Amadeusu je bilo bridko pri srcu, toda odločil ie takoj, da sprejme to mesto.
Šel je v grad, kjer mu je oskiba»«a Olga odkazala prostore za bivanje. Olga ni vedela, da je ta pater nekdanji Matis- s katerim je zvezano vse, kar je skrivnostne :a v gradu, zato mu je povedala zgodbo o ? ?ki gospe. Na večer vseh svetih je šla s pr om Ama-deusom v glasbeno sobo, ko je ut riela osma ura v stolpu grajske kapele.
Oskrbnica Olga je sedla h kiavirj« in začela igrati naj žalostne j še melodije Chopina. Patru Amadeusu pa je dala v čitanje zapiske zagonetne grajske gospe. Pater je frftal stran za stranjo in vračale so se mu vse misli v mladostne dneve. Čital je srčno povest svoje Anite, katere nikdar ni pozabil v svojem strogem življenju. Pred njim je vstajala njegova mladost, vsi večeri in noči, katere je preživel s svojo nežno ljubeznijo, »kerdi pa so zveneli, plavali in objemali vso davnino. Ko je čital zadnje vrstice v dnevniku: »Matis, tvoja v življenju in v smrti,« Je sklonil glavo in tolažil svoje zlomljeno sree, da mu je bila vedno zvesta in da se je zato odločila za smrt na večer pred poroko z drugim.
Ko je udarilo kladivo na polnočno uro, se je zganilo ob vratih in pojavila se je Anita v poročni obleki. Oskrbnici Olgi Je zastala roka na tipkah, pater Amadeus pa je razprostrl roke in vzkliknil: »Anita, moja Anita!« Hotel jo je objeti- a v tem ie ieginilev. Onesveščenega patra Amadeusa so prenesli v njegovo sobo in ko je zjutraj T»zvanjal zvon v spomin vseh pokojnih, je irrfihnil.
Njegovo krsto so položili v graisko nico poleg Anite in od tistega čpsa ae ska gospa ni več pojavila. Našla 1r $voi ni mir in pokoj ob strani svo^e ljubezni, ob strani svojega	psi*
Amadeusa.
M. 't
GrajsKa gospa ie našla mir
(Da bi hranil Pravico...
Vaška zgodbica
Velik je bil in močan. Gosta brada mu je zakrivala ves obraz, da so se videli samo njegov šilasti nos in njegove njegove drobne, otroške oči, ki so se brez prestanka smejale pisanemu svetu Tam gori za vasjo je imel svojo bajto in tam je životaril kakor puščavaik. ki ne ve ničesar božjega o tem svetu. Niti ne ve, čemu je prav za prav njegovo življenje in zakaj otepa vsak dan rumeni sok in plehki močnik.
No, Pregucu se niti vredno ni zdelo, da bi razmišljal o vsem tem. Pasel je svojo kozo tam na rebri, požvižgaval je veselo in se je pogovarjal ves dan prijazno s svojo kožico. Kožica mu je bila vse na svetu. Za kožico so mu prihajali šele drugi ljudje na pamet, seveda, izmed vseh najprej njegova soseda Minkara, ki je imela še precej čedno bajto, tri njivice in lepo kravico. ki je da jala najmanj tri litre mleka na dan. Na sosedo pa je Greguc mislil vsak dan gotovo stokrat. A to vse samo zaradi kravice, zaradi tiste nesrečne kravice.
Minkara je bila že v poznih letih, skoro prav ▼ istih kakor Greguc. Nihče ni rekel, da je grda; bila je zastavna in je imela široke boke in močne prsi Malce je bila pegasta, a je imela lase kakor sveže predivo. Nihče bi ji ne bil rekel ničesar in tudi moža bi bila dobila, da bi se ne mučila in dolgočasila ▼ svoji bajti. A Minkara je bila hudobna ženska Zato ni dobila moža in je žalovala in se dolgočasila zapuščena v samotnih »očeh.
Na Minkaro je mislil samo Greguc, in še to le smradi siromašne Minkarine kravice To pa si čudno, saj je vsak dan videl, kako je Minkara pretepla siromašno paro in ji ni privoščfc lepe besede. Pa si je Greguc zakrival a rokami oči in ušesa, da bi ne videl in ne slišal ničesar. Srce se mu je jokalo v silnih prsih in je skočil do sosede »Nehaj l Za Kriščevo voljo, nehaj!« je prosil in moledoval. »Boli kravico, tako jo boli, kakor bi tebe kolek), če bi te jaz oplazil s šibo... Zato pa »ehaj, ti rečem ...«
Pa s« je Minkara zasmejala, da so se ji pokazali beli in lepi zobje. »Daj no miri« je odvrnila. »Krava je krava. . Vrni se k svoji koziei in s« brigaj zanjo, mojo kravo pa pust« pri miru. Šiba je zadosti dolga, pa oplazi lahko še tebe.. Zato beži, mrhar prismojeni l«
In je Greguc moral bežati, ker se je navadno dogodilo, da ga je Minkara pošteno ošvrk»ita, ie se je preveč obotavljal Zato se je Trnil na reber Na trato je sedel in je pokazal vasi hrbet, da bi ne videl Minkare in siromašne kravice. Hudo je bilo Gregucu v srcu, tako hudo, da bi bil najrajši na glas zajokal. A »e zaradi Minkare, samo zaradi njene kravice, ki je bila vsak dan desetkrat tepena. To je bolelo Greguca globoko v srcu, saj Gregu« ni mogel videti in trpeti, da je kdo mučil žival. Govorili so, da Greguc v svoje« življenju še bolhe ni bil ubil. ker je imel usmiljeno srce kakor noben svetnik v vsej pratiki Še miši je krmil v svoji bajti in je pognal vsakega mačka če se je le malo približal njegovemu domovanju Kozi še ni bil rekel »al besede, če je bila še tako muhasta.
Tako j« bilo Gregucu v usmiljenem srcu. Zato ga je strašno bolelo, ko je videl, kako pretepa Minkara siromašno kravico. Kar vlegel se je na trato in je zaril obraz v travo. Po glavi se mu je podila misel za mislijo; lovil jih je, a ni mogel ujeti pravo. Rešiti je hotel kravico, da bi se ji godilo, kakor se godi njegovi k(*;ici. A naj je razmišljal, kolikor je hotel, lepe in prave misli ni bilo v njegovo glavo.
In Greguc je zaječal glasno in žalostno. S pestjo je udaril ob zemljo, da ga je zabolelo. Dvignil se je in se je zagledal dol v Minkarino domačijo. Lepo je svetilo solnce nanjo. Hišica se je kopala v rumenih žarkih In okenca so se smehljala, se bliskala in va-
bila, vabila... Pred hišico je stala Minkara; nekam v gore se je bila zazrla; roke je držala prekrižane na prsih in glavo je imela /nalce nagnjeno proti levemu ramenu. Lasje so se ji svetili v rumenih žarkih in Gregucu so se zdeli tako lepi, kakor ni nobena reč na svetu lepa. Greguc je nehote vzdihnil in v srcu se mu je zbudilo nekaj silnega, toplega in mehkega,.. »Sirota je Minkara«, je dejal kožici. »Sama je v bajti in nima nikogar, kakor tudi jaz nimam nikogar... Zato pa je Minkara sirota ...«
Minkara se je okrenila in je stopila naglo čez prag Tedajci je pa Gregucu šinila prava misel v glavo in zdaj je vedel, kako naj reši siromašno kravico Kar roke si je mel in se je neprestano muzal. Gledal je na solnce, ki se je počasi nižalo k belim goram; ko je bilo solnce še za ped oddaljeno od gora, je pognal svojo kožico domov. Muzal se je še vedno; zasmejal se je zdaj pa zdaj in si po-mel lopataste roke Potem pa se je zasukal na petah in se je napotil naravnost do sosede.
Minkara je sedela pred bajto na nerodni klopi. Greguc ni rekel ničesar, sedel je kraj nje in si je še vedno drgnil roke. In sta molčala. Zvezde so se užigale na nebu, mesec je pogledal izza škrbastega snežnika in mehka svetloba se je razlila okrog in okrog ... Tedaj se je Gregucu spet dvignilo v srcu nekaj silnega, toplega in mehkega. In sam ni vedel, kdaj je ovil Minkari roko okrog pasa? Zdajci pa ji je začel govoriti s pridušenim glasom: »Rad te imam, Minkara. Rad, kakor imam rad vse stvari na svetu, tudi tvojo kravico in svojo kožico ... Zato pa se vzameva, Minkara in bova mož in žena...«
Zasmejala se je na ves glas in ga je sunila s svojo močno pestjo, da je omahnil po klopi. »Nesrečni mrhar! Česa vsega si ne izmisli!« je rekla in se spet zasmejala Naglo je stopila čez prag v hišico, duri pa zaprla in zapahnila za seboj. Greguc je odšel v noč. Bil je žalosten in pobit. Dolgo ni mogel zaspati, ker je bil ves nesrečen; premetaval se je po postelji in je govoril neprestano: »Rešiti sem te hotel, nesrečna kravica, da bi ne bila več tepena. Oženiti sem se hotel z Minkaro, da bi bil zmerom pri tebi in te branil. A Minkara noče...«
Šele proti jutru je Greguc zaspal in zbudila ga je šele koza, ki se je začela dreti na ves glas tam v šupi Pa jo je pognal na reber, na trato se je vsedel in je ves dan mislil žalostne misli. Zvečer pa se je vsedel na prag, z roko si podprl težko glavo in brezmiselno strmel na visoke zvezde, ki so brlele v motnem svitu po prostornem nebu. Predramili so ga šele težki koraki, ki so se zdajci oglasili sredi tišine. A Greguc ni niti glave dvignil, da bi pogledal, kdo prihaja mimo Pa se je začudil, ko je videl, da se je sama Minkara vsedla kraj njega na prag in ni rekla besedice. Molčala sta in strmela v gluho noč.
Naposled se je Minkara zganila in se je zasmejala. Udarila je Greguca po rami in dejala: »Snoči si mi rekel, naj se vzameva, pa se mi je ponoči sanjalo, da bi bilo dobro, če se poročiva. Naj bo, ker hočeš tako, mrhar!«
Bilo jima je lepo tisti večer. Greguc se je muzal in v srcu mu je bilo tako dobro kakor še nikoli. »Rešena si, siromašna kravica!« je govoril, ko je poslušal Minkaro. ki mu je opisovala svojo balo. »O, zdaj ne boš tepena nikoli več. Branil te bom in te varoval, kakor varujem svojo kožico ... Veseli se, siromašna kravica...«
Jeseni sta res vzela. Zaprla sta Gregučevo bajto in sta se naselila v Minkarini hišici. Krava in koza sta živeli zadovoljno v hlevu, a samo prve tri dni, zakaj že četrti dan je prišla Minkara, šibi je držala v roki, trikrat je oplazila kozo z njo in jo napodila iz hleva
Oplazila je tudi kravico, da je zamukala, za-mukala, da jo je bilo slišati daleč dol v vas.
Greguc je ugovarjal in je bil ves rdeč od žalosti, a Minkara ga je nevšečno odrinila. Ko se je še vedno obotavljal, je zamahnila po njem, da je siknilo. Greguc je skrivil hrbet, zaječal je in zbežal iz hleva Za kravo in kozo je stopil na reber. Ves dan je pre-ležal in zdihoval glasno in žalostno
Tako se zdaj dogaja dan za dnem. Gregucu se je hrbet že čisto skrivil, brada mu je že vsa bela, srce mu je odrevenelo v žalosti in usmiljenju do siromašne krave in koze. Pač Se včasih zgane v njem nekaj toplega, da se mu stisne pest in bi rada udarila po Minkari. A Greguc zmigne z rameni in se toplo nasmehne. »Sirota je,« poreče. »Bolelo bi jo, če bi jo udaril... Pa je boljše, da mene boli... Kaj hočete, ljudje božji...«
J. V.
MODRI MOŽJE NISO OZENJENI
Zenica: »Odkod prihajaš, Branko?«
Možek: »Modra ženičica nikdar ne vpraSa, kaj počenja njen mož.«
Ženica: »Modri mož pa, seveda, sme vprašati, kadar njegova žena ...«
Možek: »Tiho, tiho, modri možje sploh vir majo žen ...«
RELATIVNOST
»Kaj pa prav za prav pomeni relativen T«
»Zelo preprosto! Ce imaš v naročju lepo deklico, se ti zdi ena ura kakor ena minuta, če pa sediš v Adamovi obleki na razbeljenem
štedilniku, je prav nasprotno.«
•
ENERGIJA
Vera zajaše konja. Konj se spotakne in Vera telebne na tla v neroden položaj. Hitro se spet vzdigne in že je na konju.
»Ali ste videli mojo energijo?« reče v sve-sti si svoje moči hlapcu, ki prikoraka izza oglov.
»O, videl, videl!« odgovori hlapec. »Toda pri nas ne pravimo temu energija...«
Pet bratov le rešilo
ugrabljeno kraljično
Ljudska pravljica
Živelo je pet bratov, izmed katerih je bil vsak obdarovan s posebno zmožnostjo. Prvi je bil tako spreten, da je še po petih letih našel sled za človekom ali živaljo. Drugi je lahko v trenutku podrl grad. Tretji je tako odlično streljal, da je pogodil zvezdo na nebu. Četrti je bil nagel, da je ujel strelo iz oblakov, a peti je lahko v trenutku sezidal grad
Zgodilo pa se je, da je hudobni duh odnesel kralju edino hčer. Kralj je to razglasil in v razglasu javil, da dobi junak, ki mu reši hčer to za ženo in po kraljevi smrti krono.
Številni junaki so začeli iskati hudobnega duha, a nihče ga ni našel Ko je bilo pet bratov izvedelo za to vest, se je domenilo, da po^e po svetu iskat hudobnega duha in ugrabljeno kraljevo edinko
Ko so se napotili v svet, je stopal prvi brat spredaj, ker je videl sled. kod je bežal 1 idobni duh s kraljično. Tako so prišli pred velik kamnit grad. Tu je zmanjkalo sledi, kar je bilo znamenje, da se je hudobni duh s kraljično skril v tem gradu Bratje so šli okrog gradu, da bi našli vrata, a vrat ni bilo. Tedaj je drugi brat v trenutku podrl grad toda hudobni duh je zgrabil kraljično in poletel z njo visoko pod nebo. Hitro je nastopil tretji brat, ustrelil in pogodil hudobnega duha. Ta je izpustil kraljično, da je začela ko kamen padati proti zemlji. Pa je priskočil četrti brat, to je tisti, ki je lahko ujel strelo iz oblakov, in je ujel kraljevo hčerko v roke.
Bratje in rešena kraljična so se zdaj napotili proti domu.
Ko so ostali hudobni duhovi izvedeli, da so jim bratje ubili poglavarja, so se zbrali in jo udarili za njimi, da bi se maščevali. Bratje so jih zagledali in niso vedeli, kako bi se jih ubranili. Pa je nastopil peti brat in v trenutku sezidal trden grad, v katerega se je vseh šest skrilo. Hudobni duhovi so pridrveli pred obzidje, a v grad niso mogli. Nekaj časa so jezno tulili okrog zidov, nato pa jo ubrali domov.
Nato so se tudi bratje s kraljično vrnili domov in izročili kralju njegovo hčer. Kralj
Vse m svetu
Zgodba
Emir v deveti deželi Ali se je zelo razburjal zaradi preroka Abuja, ki je pridigo-val njegovemu ljudstvu, da je vse na svetu le varan je in domneva in da je vse v resnici drugače, kakor vidimo s svojimi očmi.
Zaradi tega je Ali hotel učitelju teh učenosti zagosti takšno, da bi ga enkrat za vselej ozdravila Povabil je Abuja v svoj grad.
Sveti mož se ie vabilu odzval, a je kljub emirjevemu prigovarjanju vztrajal trdno pri svoiem nauku, da je ves svet sama dozdev-nost.
Emir pa je imel že pripravljenega divjega slona, ki ga je v primernem trenutku izpustil izza ograje, da bi krivega preroka spreobrnil in mu praktično dokazal resničnost vseh reči, ki jih vidimo in čutimo.
je bil zelo vesel in je vprašal brate, kateri jo je rešil. Bratje so mu povedali, da so pri rešitvi vsi sodelovali. Kralj ni vedel, komu bi dal hčer za ženo, da bi držal besedo, zato je rekel: »Pogovorite se med seboj, kdo naj bo moj zet!«
Bratje so se posvetovali, a se niso mogli pogovoriti, zato so sklenili, da prepustijo odločitev materi. Mati pa jim je rekla, naj ne razdirajo medsebojne bratovske ljubezni, naj prepuste kraljično najmlajšemu, sami pa ostanejo pri njem, da mu bodo v pomoč.
Tako se je tudi zgodilo, in najmlajši se je oženil s kraljično. Bratje so živeli v najlepši slogi in si pomagali med seboj s svojimi posebnimi zmožnostmi.
Sestavljenka
1				
l	1	1 1--		i i
1-1 i _ j	j_ »— 1 1 1	i 1 T. l __		1
Takšna je pravilna rešitev qa!oge v zadnji številki
fe dozdevnost
z Vzhoda
Velikanski slon je planil divje proti preroku, ki je hitro nabrusil pete, da bi si rešil življenje.
»O, častiti mož,« je zaklical emir, »zakaj tako strašno drviš, če je ta slon samo dozdeven?«
»Visoki emir,« je odvrnil Abu, »moj beg je tudi le dozdeven. Vse na svetu je čista dozdevnost...«______
v Soli
Katehet: »Jožek, povej, zakaj je dal Bog Adamu Evo za ženo!«
Jožek: »Da bi mu šivala gumbe, gospod katehet!«
Katehet: »Kako?«
Jožek: »Ce našemu očki manjka gumb na ' srajci, vedno vpije: .Zakaj pa imam ženo!'«
Po Steubnu
10
(£5 uminmtvM med ^ftctllaftel
Mladinska povest o doživljajih dveh belopoltih otrok v indijanski vasi
Še enkrat je zbrala vseh pet puščic, dala si je od Malega lovca ponuditi tulec. Dolgo je brskala po njem in je naposled zamenjala dve puščici. Potem je šen enkrat dvignila lok, sprožila je, takoj nato je izstrelila drugo puščico, potem tretjo, četrto in peto in zdajci so vsi kriknili kakor iz enih ust: tudi šesta puščica je še šinila v zrak — in šele tedaj je padla prva na tla.
Vsi so šteli z njo, in vendar so zdaj vsi poleteli k puščicam, prinesli so jih, prešteli so jih še enkrat — bila je resnica: Lenka je odstrelila šest puščic!
Gašper se je smejal. Mar ni že Džon Mze-pase nekoč v šali dejal Lenki:
»Vsak fantovski rod te bo sprejel med svoje bojevnike, če jim to pokažeš!« Džon Mze-pase je bil zelo ponosen na svojo učenko. Natanko ji je bil pokazal, kako je treba puščice vzeti v roko, kako jih položiti na struno. Glavna umetnost pa je v tem. da si hiter, kolikor le zmoreš. Vsaka napačna kretnja ukrade čas in ena napačna kretnja lahko zmanjša število za eno puščico ali kar za dve. Indijanski fantiči so naravnost občudovali belo dekle, kakor bi bilo pravcato svetovno čudo. In Tekumze je rekel:
»Naj svetlolasa sestra še enkrat strelja v zrak!«
Bil je ves mračen v obraz in skoraj je bilo
videti, kakor da je hud, ker ga je posekala Njegove besede so zvenele kakor povelje
Lenka je streljala še enkrat in spet ji je uspelo. Zdaj so stali fantje nemi okoli nje. Tekumze je bil globoko užaljen. Dekle ga je premagalo. Pohitel je k svojemu konjiču in skočil v sedlo. Drugi so sledili.
Gašper in Lenka sta jezdila posledna. Kakor zakleto je zavladala med fanti tišina. Toda že po nekaj minutah se je Tekumze obrnil in je Gašperju in Lenki pojezdil nasproti.
»Ni lahko biti premagan od deklice. Toda bila je častna borba. Svetlolasa deklica zasluži, da jo imenujemo Belo puščico.«
Njegov pogled je bil spet odkritosrčen in časten. Fant je premagal v sebi zlohotno zavist. Lenka pa je bila srečna, kajti Tekumze-ja je takole po strani prav rada videla. Sama se ni zavedala, kaj je to. toda bilo je vendarle tako. Rekla je:
»Cuj, Tekumze, Bela puščica bi bila rada sprejeta v rod Mladih gorskih levov.«
Začuden jo je pogledal. Potem je rekel odklonilno:
»Noben rod nima skvav v svojih vrstah.«
Ona se mu je zasmejala:
»Poglej one skvav, ki tam potujejo z rodom Šavanov. Mar Savani niso rod?«
Vzkliki začudenja so se zglasili med mla-
deniči. Seveda, Lenka je imela t1 isto prav. Zakai naj bi se brezpogojno igrala le i onimi skromnimi indijanskimi deki canv Sai ie vendar vedel, da zmore "se tisto kakor fant njenih let. To, kat je rekic dekle ni bilo brez podlage. Vendar mu njena želia ni posebno priiala. In tako ie rekel dosto,ans:<'e-no. kakor da je sam veliki Kornslalk. ogr-nien v plašč iz bivoljeaa k zna:
»Svet starešin bo odločil o tvoji želji.« •
Rod Savanov je potoval tri dni s smeri na zapad. Četrto popoldne je pribrzel jezdec od juga- Bliskovito se je ustavil, potem je rahlo prijezdil k Šavanom. Ze od daleč je bil napravil nekatera znamenja. Ljudstvo se je vznemirilo in se razveselilo. Jezdec te ugledal bivole. Kornstalk mu je velel, naj se približa. Izpraševal ga je natančno. Nato sta jezdila dalje.
Dve uri pozneje so ugledali druj?ega jezdeca. Tudi on je bil videl bivole.
Kornstalk je velel ustaviti. Prispeli so v tisti kraj, ki ga je bil ostalim plemenom svojega rodu navedel. Naokoli se je razprostirala precejšna dolina, obdana od gričevja; v njej je bilo zadosti vode in tudi drv. Na severu se je košatil gozd.
Bivoli so potovali od severovzhoda proti jugozapadu- Priti morajo proti taborišču. Poizvedovala so jezdili iz taborišča, vselej po dva in dva. Kakor hitro so opazili bivoljo čredo, je eden pojezdil nazaj v taborišče, drugi pa ie od daleč sledil živalim, da jih je imel stalno pred očmi.
Tako so dan za dnem jezdili možje v pri-rodo, žene so šle za njimi. Možje so lovili in streljali- raztelesevali so mrtve živali in jim
Križanka
Vodoravno: 1. Kraj nedaleč od Ljubljane. 5. Tretja črka iz priimka našega največjega pisatelja in druga črka iz njegovega krstnega imena. 6. Znano bitje iz pravljičnega sveta. 9. Druga oznaka Madžara. 10. Sredi obraza ga imaš. 11. Po vojni bo nastopil. 12. Žensko krstno ime. 15. Naslov s tujo besedo. 17. Časomer. 18. Na njem rase najslajši sad naših krajev. 20. Del obale, štrleč v morje. 21. Petnajsta in peta črka iz slovenske abecede. 23. Predlog. 24. Redovnica z drugo besedo+pripadnik divjega naroda iz starih časov. 27. Naplačilo pri sklenjeni kupčiji+zaplodek nadležnega mrčesa.
Navpično: 1. Mesto v severni Italiji. 2. Nedoločni števnik, ki pomeni podobno kakor marsikateri (ednina, ki je sicer bolj malo v rabi). 3. V narečju rečeš tako ženski, ki je vihrava in bolj slabe pameti (množina). 4. Žensko krstno ime, ki je sicer znano, ven-
dar pri nas manj v rabi. 7. Splošni izraz za tisto, kamor spravljaš jedi, pijače, pa tudi kaj drugega. 8. Svojeglav z drugo besedo 13. Kratica za lastnoročno. 14. Črka z abecednim imenom. 15. Moško ime, precej v navadi med Germani, pri nas pa je redko. 16. Započet-nik neke madžarske vladarske rodbine. 17. Takšna je mladenka, ki naglo koraka ali hitro opravlja svoje delo. 19. Gorenjska reka-ki je poleti prav topla za kopanje. 21. Če nisi oblečen, si tak. 22. Za nočjo zmerom pride. 25. Vzklik, če komu kaj daš. 26. Osebni zaimek.
Čarobni kvadrat
1.	a a a a d
2.	d d d e e
3.	i i i i 1
4.	1 m m n n
5.	o s u v v 1. 2. 3. 4. 5.
Vodoravno in navpično: 1. Mesto v severni Italiji. 2. Prva edninska oseba zdajšnega časa od glagola, ki pomeni približno tisto kakor doložiti. 3. Prijazen prizor iz preprostega življenja- (tuja beseda). 4. Nenaden močan dež. 5. Kraj iz Svetega pisma stare zaveze.
*
Skrito ime
rvzmrsčpl lsk ai raekelei tr
aakaakataaka
Kjer so pike, postavi ustrezne črke, da boš dobil v navpičnih vrsticah smiselne besede. Nove črke ti bodo v vodoravni vrsti dale ime starega slovenskega književnika.
Posetniea
Kakšen obrtnik je ta gospod?
Številčni stolp
		1		
	2	3	4	
5	6	7	8	9
10	11	8	12	6
7	9	2	3	13
3	10	14	11	13
6	10	11	1	6
15	9	13	4	6
2	6	12	12	11
Ključ:
2 — 4 — 9 — 13— 9 = reka, M teče skozi Maribor.
13 — 4— 9 — 12 — 9 = večja ptim črne in sive barve
2 — 3 — 10—9 — 4 = denar«* eaota Amerike
5 — 11 — 8 — 3 — 12 = krstno inte »aše-ga priljubljenega pesnika
10 — 11 — 14 — 9 — 1 = z njegovo pomočjo vlivaš pijačo v steklenico
15 — 4 — 6 — 2 — 9 = kos obdolamega vrta
7 — 6 — 10 — 14 — 6 = zelenjava, ki je zlasti skisana priljubljena
Ko s pomočjo ključa najdeš številkam ustrezajoče črke. vstavi te v številčni stolp, pa boš dobil znan pregovor.
Rešitev ugank iz št. 7. K ri ž a n k
ravno: 1 Karavanke. 9. amok- 10 most, 12. Ivan. 13. era, 14 asi, 15. Avstralka. 21. kodri. 22 dren 23 breg, 28. osem. 30. rutina"1"tri. 32 niz, 34 ar, 35 pečar: navpično: 1 2. Amor. 3. rosa. 4 akt. 5 ali- 6 Kras, 8. ednina, 15. Oton. 16 srd 19. skelet, 20 lisast, 22 Dobrač 24 26. Rus, 27. gine, 28. oaza. 29 era — Stopnice: 1. ravnina. 2 p: naraven, 4 naprava, 5 pozdrav —
a: vodo-lord. 11.
ost Ast* as. kaa
18.
25. 33. lera,
nova 7.
11 tara, Almira, 31 nič. aviea 3. Skrito
i m e: Matija Majar Ziljski. — Z-a sonetno pisanje: Tudi počasi daleč prideš — P o-setnica- umni kmetovalec
SVOJEGLAV AVTO
Dva prijatelja se pogovarjata v gostilni.
Prvi: »Kaj je pa pomenil vik na ulici?«
Drugi: »Nič posebnega, neki avto je hotel zaviti v stransko ulico.«
Prvi: »No, zaradi tega pač ni bile treba toliko vrišča!«
Drugi: »O pač, saj tam ni nobene stranska ulice.«
snemali kože, žene pa so razsekavale meso, ga tovorile na konje in dovažale velika bremena v taborišče. Plen je bil tako velik, da konjski hrbti niso zadostovali za tovorjenje. Indijanke so prav tako kakor na potovanju od taborišča do taborišča privezovale konjem ob levi in desni dolge, kakor zapestje debele drogove, ki so se vlekli za konji. Privezale so jih s čvrstimi jermeni, pričvrstile so med drogove bivolje kože in so nanje naložile lovski plen. Seveda so same tudi nosile težke tovore mesa, kopit in rogov. Celo psi, ki so imeli velike praznike, so morali tovoriti in vleči meso. V taborišču je bilo polno veselja, živahnosti in delavnosti.
Bivoli niso potovali v veliki zaključeni čredi, marveč so se po prehodu čez Ohajo razkropili v gruče po štirideset do šestdeset živali. Indijanski bojevniki so obkolili tako gručo, kjerkoli so jo izsledili, nato so jo raz-gnali. Podili so se za brezupno drvečimi bivoli in nikakor ni bila redkost, da je posamezni lovec v enem samem dnevu pokončal tri ali štiri bivole.
V taborišču so posedala dekleta in starejše ženice, ki niso mogle slediti možem- Razre-zavale so meso v dolge, ozke pasove, katere so obešale na vrv, da se sušijo na soncu. Razgrinjale so velike kože na obode in okvire in so greble ostanke mesa in dlako z ostrimi stružnimi noži, napravljenimi iz kosti. Rogove so shranjevale v poznejšo uporabo: iz njih so Indijanci izgotavljali posodo za pitje- žlice in okrasne ploščice. In tudi kopita sama so bila dragocena. Indijanci niso imeli jeklenih ščitov, marveč so si ščite napravljali iz bivolje kože. Izbrali o v ta namen najmočnejše kože, izrezali so okrogle kose, položili so po
štiri do oet drugega na drugega. Potem so jih zlepili z gostim, čvrstim lepom. Tudi vna-njo stran so gosto namazali z lepom. Ko se je vse skupaj posušilo, je bil koščenotrdi, za sleherno puščico nepredirni ščit gotov. Lep za ščite pa so kuhali iz bi vol jih kopit.
Živahno življenje v indijanski vasi se je sleherni dan spreminjalo, kajti že tretji dan po prihodu v novo taborišče je prispelo prvo pleme šavanokega rodu, ki ga je bil dal poklicati Kornstalk. Potem je sledilo pleme za plemenom. Pogostokrat so prišle tudi posamezne družine in vsaka druščina je bila sprejeta s smehom, zmagoslavjem, ponosom. Vse so pogostili- Stari znanci so se spet videli, stara prijateljstva so se obnavljala. Otroke, ki so se v razdobju od poslednega sestanka rodili, so starejši občudovali in ogledovali- Večer za večerom so goreli ognji pred šotori in ob njih so sedeli trudni lovci, ki so pripovedovali svoje dogodivščine. Glasile so se zategle pesmi čarovnikov in so brneli mali ročni bobenčki. Zdaj je bil zbran ves rod, zdaj se ni bilo treba nikomur bati divjih Čirikov ali Krikov. S petnajststotimi možmi se ni spmstil noben rod v vojno zasledovanje. In tu je sedelo petnajststo bojevnikov, pripravljenih, da podero vsakogar- ki bi hotel napasti taborišče.
Nameravali so še cele tedne uspešno loviti v teh krajih, kajti Kornstalk je bil poslal lovce mimo onih manjših čred, ki so se pasle v bližini, tja na vzhod .Lovili so na oni strani velikega bivoljega pohoda in so celotno bivoljo čredo polagoma pritiskali k velikemu indijanskemu taborišču. Lovili p*, so tudi čisto v ospredju bivoljega pohoda in so tako zavirali ogromni čredi pohod.
Kornstalk je mislil na vse. od Kornstalka se je lahko vsakdo česa naučil. Kaj za t«, če so posamezni lovski oddelki bili čestok*at tri ali štiri dni na poti. Kadar so se vrnili, io morali najmanj toliko dni ostati v taborilfeu. da so pomagali predelovati plen, ki se mk smel pokvariti. In pa odpočiti so se morali, kajti takle lov na bivole je bil velik i« težaven opravek-
*
Ze prvi dan po prihodu v dokončme taborišče je Tekumze poklical mlade gorske leve k posvetu. Lenkina želja, da bi bila sprejeta v rod, mu je brodila po glavi.
Kmalu morajo prispeti v tabor ostala ša-vanska plemena, potem se pričnejo borbe mladih rodov za vodstvo v velike« taborišču. Seveda je hotel Tekumze uveljavi*! svojo nadvlado nad vsemi šavanskimi Mladeniči. Zavedal se je svojih sposobnosti » je ocenjeval sposobnosti svojih mladih prijateljev*
V rokoborbi bo Dvojni orel brez truda premagal vse ostale. V potapljanju, plavanju, jahanju je Tekumze sam gotovo najboljši. Zdaj se je kot tekač pridružil še Brzonožec. Pri streljanju v tarčo se Mali lovec ne da premagati. In zdaj se je pojavila še tale svetlolasa skvav s svojimi bajnimi jahalnimi umet-nijami. Kdo je že videl človeka, stoječega na sedlu dirjajočega konja? Se večja pa je njena sposobnost pri streljanju puščic v zrak.
Saj ni dosti niti odraslih bojevnikov, ki bi zmogli postreliti kar šest puščic.
Tekumze je naprej povprašal svoje tovariše za svet in fantje so soglasno potrdili^ da je Lenka lahko sprejeta v njihovo družbo. Lenkini opombi, da tudi sam rod Savano«
ovice
*	Brezplačne predstave Dopolavora v Ljubljani. Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani med drugim prireja tudi brezplačne predstave za vo>aštyo in za prebivalstvo. V začetku prejšnjega tedna so bile kar tri take predstave: enkrat za občinstvo, dvakrat pa za vojaštvo. .... Vodstvo Dopolavora najema za te predstave člane in članice narodnega gledališča, radijski orkester in potujoče igralske skupine ter uporablja različne filme. Predstave se nadaljujejo. Predzadnjo nedeljo popoldne je bila v pokrajinskem sedežu Dopolavora na Taboru edinstvena velika predstava za občinstvo. Vstopnine ni bilo, da je mogel prisostvovati vsak, kdor je želel. Dopolavoro je za nedeljo najel potujočo igralsko skupino, ki je one dni gostovala v Triesteju. Skupina šteje osem članic in šest članov. Med njimi so znane pevke in plesalke, mojstrski igralci na gosli, dva pritlikavca in beli fakir, ki je svoje umetnije razkazoval že po vsem svetu. Dan nato, v ponedeljek popoldne je bila ista predstava ,z avojaštvo in se je zanj ponovila v torek. Glede na zanimanje, ki ga je bila deležna nedeljska predstava pri občinstvu, se bo tudi ta predstava ponovila, kakor hitro bodo odlični umetniki, ki so zelo zaposleni, spet na razpolago.
*	Ljubljana Ima okroglo 95.000 prebivalcev. V poročilu ljubljamskega mestnega fizikata je ocenjeno število ljubljanskih prebivalcev na okrog 95.000. Ob koncu 1. 1940. je znašalo število ljubljanskih prebivalcev po policijskih prijavah 87.780. Ob štetju 31. julija lani pa je Ljubljana štela 91.613 prebivalcev. Pozneje so bil« meje mestne občine še enkrat razširjene in Ljubljani so bile priključene še vasi Dolnice, Kamna gorica in Podutik in deli vasi Pržanja, Glinice, Trate, Podgore in Poljan, tako da j« število prebivalcev naraslo še za nekaj nad tisoč. Približno merilo o porastu števila ljubljanskega prebivalstva nam nudi tudi število od Prehranjevalnega zavoda izdanih živilskih nakaznic. Decembra so jih izdali
v Ljubljani 97.000. To visoko število pa ni dovolj zanesljivo, da bi ga lahko upoštevali, kajti vsi, ki dobivajo živilske nakaznice v Ljubljani, ne bivajo stalno v mestu. Zato je mestni fizikat zaokrožil število prebivalcev na 95.000. V območje mestne občine spada okrog 600 hiš, ki imajo izrazit kmečki značaj. Površina ozemlja mestne občine meri 69 kvadratnih kilometrov. Na kvadratni kilometer odpade povprečno po 1380 prebivalcev, kar nedvomno ni mnogo za mestno površino. Veliko mestno obrobje ima še pretežno kmečki značaj in je redko naseljeno, kar velja predvsem za Barje in velik del Zgornje Šiške. Razen ,povsem kmečkih hiš na ozemlju mestne občine jih jfc še mnogo, ki se ne razlikujejo mnogo od kmečkih poslopij ali v mnogih primerih v zdravstvenem pogledu nimajo prednosti pred kmečkami hišami.
*	Lani je bilo blizu 1700 porodov v ljubljanski ženski bolnišnici. Leta 1940. so sprejeli v to bolnišnico 2153 porodnic, lani pa 1782. Da so jih lani sprejeli manj, je povsem razumljivo, ker je izostal dotok iz raznih oddaljenih krajev. Leta 1940. je bilo 2073 porodov, lani pa 1694, med njimi 28 porodov dvojčkov. Rodilo se je 921 dečkov in 801 deklica. Navadno se rodi zmerom več dečkov kakor deklic. Umrljivost dečkov pa je Večja od umrljivosti deklic, tako da se števili pripadnikov obeh spolov izenačita. Lani je bilo 1670 živorojenih, mrtvorojenih pa 52,
*	Dve žrtvi zime. S Korenega nad Horjulom je šel nedavno zjutraj posestnik Andrej * Velkavrh po opravkih v Polhov Gradec. Med potjo ga je zajel snežni plaz, ki je pridrvel po strmem pobočju. Ljudje so sicer opazili nesrečo in prihiteli ponesrečencu na pomoč, toda Velkavrha so iz snežnega objema odko-pali že mrtvega. Truplo so prepeljali na nie-gov dom. — Zima pa je zahtevala še drugo smrtno žrtev. K posestniku Casermannu v Cerknici ie prišla zvečer neka slaboumna beračica. Ko si je izrosila milodar, je odšla.
čeprav so jo domači vabili, naj ostane čez noč v hiši. Zjutraj, ko je šel domači hlapec za delom, pa je našel beračico zmrzlo pod kozolcem.
*	Za mrtvega razglašen. Novomeško okrožno sodišče je na predlog sorodnikov uvedlo postopanje, da se razglasi za mrtvega posestnik Anton Jerman iz Smarjete pri Novem mestu, po rodu iz Zaloga. Jerman je bil dodeljen že leta 1915. bivšemu 97. pehotnemu polku, s katerim je še isto leto odšel na zapadno bojišče in od koder se je to leto samo dvakrat pismeno javil svojcem. Od leta 1916. dalje pa ni o Jermanu več sledu.
*	Visok sneg na Dolenjskem. Iz St. Ruper-ta na Dolenjskem poročajo, da je predzadnji teden povsod na Dolenjskem zapadlo izredno mnogo snega. Okoli St. Ruperta in St. Janža ga leži poldrugi do dva metra. V kočevskih hribih so ponekod zameti visoki do pet metrov. Ko je sneg naletaval in tudi potem, ko je nehal naletavati, je že malo kazalo na jug, a si je vreme premislilo in je spet zavladal hud mraz.
*	Zemlja »se je razpočila. V Dolenji vasi blizu Cerknice se je v strugi potoka Cerk-nišce te dni razpočila zemlja v dolžino kakšnih petih metrov. Razpoka je široka 30 cm, reža pa globoka do petih metrov. Na koncu te razpoke je prepad, katerega dno so sploh ne vidi. Po šumenju vode, ki pada vanj. mora biti prepad precej globok. Prepad drži bržkone pod Svetov vrh in ima zvezo s tistim, ki so ga svoječasno delno zasuli.
*	Otrok je zgorel s kožo vred. V vasi Poljana pri Dolenjskih Toplicah Je šla Krži-čeva mati na dnino, doma na peči pa j« pustila štiriletnega otroka. Neznano kako j« nastal v koči ogenj. Vsa koča je bila kmalu v plamenu in je pogorela do tal. Z njo vred pa je zgorel tudi nesrečni otrok. Sodijo, da so se na peči, ki je bila močno zakurjena, vnele cunje in zažgale še hišico.
*	Slinavka ln parkljevka se je pojavila. V Dolgi vasi se je pojavila kar v treh hlevih na desetih govedih slinavka "ln parkljevka. Ogrožene so občine Kočevje, Dolenja vaa, Stari log, Koprivnik, Mozelj, Fara in Kočevska Reka. V teh občinah je prepovedano izdajati živinske potne liste za goved, ovce, koze in svinje in je dO preklica prepovedan svobodni promet iz teh občin. Tudi vsi sejmi v kočevskem sodnem okraju so prepovedani. Vsem tujim osebam, zlasti živinskim
šteje žemak« ob svojih vrstah' se pač ni dalo oporekati.
Tekumze j« poslal Malega lovca k Lenki, ki se je z njo takoj vrnil. Bila je resnično razburjena. Sprejeta je bila v red mladih gorskih levov z vso slovesnostjo, številnimi vzkliki »Va!« in z zanoanha Tekumzejevim govorom. Lenka je zdaj tako rekoč še uradno dobila oni vzdevek, katerega se je bil Tekumze dan prej domislil. L« neznatno ga je izpremenil, da bi pokazal, da tu ne gre za čisto navadno skvav. Lenko so poslej imenovali »Belo bojevniško puščico«. Po krstu je Lenka od ponosa zrasla kar za oelo ped.
Naslednji dnevi so minili v igranju in tekmovanj«. Fant z drevesa in Volčji sin sta priredila slavaoste« in zelo izdaten pretep v čast prvemu iemskemu članu rodu gorskih levov in njun pretep se aoper vsako pričakovanje ni končal z običajnim kaznovanjem od strani tovarišev, asarvei se je razvil v pravcati divji boj s fanti ia plemena M-kve, kar pomeni Medvedje pleme. To pleme je tisti dan, ko si je bratovski par na svoj način dokazoval ljubezen, prijezdilo v taborišče. Fantje tega plemena so prijezdili pred ostalimi in so naleteli na Tekumzejeve gorske leve, ki so z vsem zanimanjem motrili borbo obeh bratcev, da niso videli prav ničesar drugega. Mali medvedje so z vzkliki »Hoj, hoj, hoj!« napadli Tekumzejeve tovariše in se je razvila strahovita bitka. Domala je bila Tekumzejeva četa premagana. Da so pa naposled le zmagali, so se morali zahvaliti Beli bojevniški puščici, ki je naenkrat začela razsajati v svoji materinščini in je sovražnika za sovražnika povlekla za lase iz gneče ob stran, kjer je navadno obležal z občutkom, kakor bi ga bili skalpirali pri živem te-
lesu. Gašper se je vselej vrgel kar na dva mlada medveda, prijel je vsakega za tilnik in je trčil nekoliko njuni butici skupaj, kakor je bil steril takrat v reki s Fantom z drevesa in z njegovim dičnim bratcem. Njegov bojni krik »Vu-vup! Vu-vup!« so povzeli ostali mladi gorski levi in brž je vzklikanje »Ho-hoj-hoj!« začelo pojemati.
Poslej je*Tekumze skrbel, da je ne samo svoje tesnejše tovariše, temveč vse fante iz vasi imel vedno okoli sebe. In to je bilo dobro in potrebno, kajti naslednje dni so prijezdila ostala plemena drugo za drugim. Njihove fantovske družbe pa zdaj niso imele česa posebnega sporočiti, kajti Tekumze je kot vodja fantičev svojega rodu že vnaprej imel premoč na svoji strani, saj je poslej poveljeval fantom iz plemena Mzerpase, Mva-ve in M-kve. Običaj, da se*e sleherna premagana fantovska druščina priključila zmagovalcu, je vedno častno veljal. Fantje iz plemena Mva-ve so se kmalu po prihodu v taborišče pridružili brez boja, saj so spoznali, da proti fantom M-kve in Mze-pase nič ne zmorejo.
Ko se je vseh trinajst šavanskih rodov vrnilo v taborišče, je bil dvajsetletni Tekumze gospodar nad kakimi petnajsto vrstniki. Belo bojevniško dekletce, ki so jo vsi imenovali Puščico, pa je bilo — njihova gospodarica. Bilo je resnično čudovito, kaj je zmogla bela skvav pri jahanju in pri streljanju puščic v zrak. Njeni uspehi so zadostovali, da je njeno ime šlo po vseh šotorih taborišča od ust do ust.
Toda Tekumzejevo vodstvo je bilo za enkrat le začasno. Dokončno naj o tem odločijo tekmovanja. Takele tekme so bile vedno velika reč. Ne samo mladeniči, ne, ves narod je sodeloval. Vsa indijanska vzgoja je stre-
mila za tem, da se fantje razvijajo v lovce in bojevnike. Lovsko znanje in bojevniška odločnest, spoštovanje starosti in pravo pojmovanje časti so bili tisto, kar so starejši terjali že od onih, ki so komaj jeli doraščatL Kadar so tekmovali mladeniči posameznih rodov, je bilo sodelovanje starejših prav tako strastno kakor častihlepje mladih.
A čeprav je vsakdo v taborišču poznal navado, da se morajo fantje že takoj prve dni, odkar bivajo skupaj, boriti, se tokrat vendar nihče ni posebno brigal za to. Ko je Tekumze o tem ponižno vpraševal glavarje in celo samega Kornstalka, ni dobil nobenega odgovora. Napetost, nemir, borbena strast so se stopnjevali. Tekumzeja so sleherni dan stokrat izpraševali, kdaj bo vendar začel — a je mogel le skomigniti z rameni.
Kornstalk se ni utegnil dosti brigati. Posvetoval se je z vojaškimi glavarji in s starešinami rodov. Otroci so videli bojevnike v gručah postavati tu in tam po taborišču. Bojevniki so se pogovarjali skrivnostno o bogve kakih čudnih rečeh. Mladina je slišala besede, katerih ni razumela. In kako naj bi jih tudi razumela ona, ko niti očetje sami niso prav vedeli, kaj se godi. Sli so prihajali in odhajali. Govorilo se je, da hoče Kornstalk poslati odposlance k rodovom Miami in Leni Lenape. Potem se je spet govorilo, da so bili sli odposlani k Cirokom in Krikom, torej k šavanskim sovražnikom, da jim ponudijo mir. Culo se je, da so Ciroki prodali deželo zelenega trstja nekemu belcu. Potem se je spet pripovedovalo, da so to storili Irokezi. In naposled se je čulo, da dežela ni bila prodana, marveč darovana.
trgovcem, mešetarjem, mesarjem in rezar-jem, je prepovedan vstop v dvorec navedenih ogroženih občin. Prebivalstvo se poziva, naj vestno pazi, da se ta kuga ne zanese tudi v novomeški okraj. Vsako sumljivo obolenje pri parkljarjih mora vsakdo brez odloga nemudno prijaviti najbližjemu obla-Stvu.
* Volkova sta raztrgala srno. V prostranih dolenjskih gozdovih zaradi hude zime trpi zelo divjad. Po samotnih domačijah imajo dnevno v gosteh sicer plaho srnjad. Stalna pojava srnjadi v bližini osamljenih gorskih bivališč pa je privedla posebno s kočevskega Roga v dolenjske vasi tudi lačne volkove. Nedavno v večernih urah sta pridivjala na neko osamljeno domačijo, oddaljeno ko- I maj 400 m od vasi Smuke, kar dva volkova. Gonila sta pred seboj mlado srno. Vsa onemogla se je srna zatekla v bližnji kozolec, kjer sta jo volkova pa kljub kričanju domačinov raztrgala in požrla. Domačini so komaj odgnali oba volkova od hiše spet v gozd. Poleg zime in zankarjev so začeli zdaj še volkovi uničevati divjad in obstoji resna nevarnost, da bo to zimo občutno prizadeta v dolenjskih gozdovih.
Trleste—Gorizia
Vojaški spomenik na hribu Ponte di Piu-
ma. V bližini Gorizie bodo na hribu Ponte di Piuma postavili veličasten spomenik v spomin tistih vojakov ženijskega polka »Fio-re«, ki se je udeleževal soških ofenziv. Po «lno krvavih bojih šeste ofenzive (od 4. do 17. avgusta 1. 1916.), v katerih je bilo več kakor 100.000 žrtev, je imenovani polk mnogo pripomogel k temu, da ie že po nekaj dneh bojev italijanska vojska vkorakala v mesto.
Šest mesecev so jo imeli za mrtvo. Avgusta lani je umrla v bolnišnici v Gorizii zaradi zastrupljenja neka žena, ki se je imenovala Ida Colussi in je bila stara 36 let. Ugotovili bo še, da je bila doma v Udineju in da je bila poročena z nekim Ernestom Quainom. Po pogrebu so v matrike v Udineju zapisali, da je Coiussijeva umrla. Tem večje je bilo zdaj presenečenje, ko se je v uradu zglasila Coiussijeva sama in zahtevala življenjsko spričevalo za prilogo k neki prošnji. Uradnik jo je nejeverno gledal, toda ko je ženska vztrajala pri trditvi,, da je edino ona prava in da še živi, so oblastva začela preiskavo, kako je prišlo do te neprijetne zmote. Poizvedovanja so trajala dalje časa in dognala tole: Coiussijeva je julija sprejela na svoje stanovanje neko 24-letno Luigio Scarsinijevo iz Tolmezza. Scarsinijeva pa je nekega dne na lepem izginila in odnesla Colussiievi 800 lir in osebne listine. Ker je Coiussijeva prijavila tatvino policiji, se je Scarsinijeva krila z njenimi listinami in se povsod predstavljala za Colussije-vo. Vmes pa je posegla nesreča, ko je Scarsinijeva nekoč nehote popila večjo količino strupa in so jo morali prepeljati v bolnišnico, kjer je umrla. Oblastva so zdaj napako popravila, in tako je Coiussijeva po šestih mesecih smrti c*"-«-** ■"> ~"kone.
Iz Gorenjske
Manj, a bolje krmljeno živino. Po zadnjem štetju živine je stanie na Štajerskem in na Koroškem nazadovalo zadnja leta za 18 odstotkov. Dvignilo se ie samo številčno stanje krav-mlekaric in plemenk. Na Koroškem in Štajerskem je torej manj govedine, zato pa nekaj več mleka. Listi pravijo, da je treba manj goveje živine kakor preišnia leta, zato pa mora biti vsa dobro negovana.
Pri smučanju se je smrtno ponesrečil 12-letni Anton Capuder, posestnikov sin iz Soteske pri Moravčah. Sam si ie napravil nove smuči in se šel smučat na breg nad vasjo. Komaj pa se je pognal navzdol, je omahnil in palica se mu ie zasadila v trebušno votlino. Fant je imel še tobko moči, da je sam izdrl palico iz telesa. Varani so Pa našli v snegu in so ga odnesli domov, kier ga je zdravnik za s^o obvezal in brzoiavil oo reševalni avto. Se tisti večer je bil deček na Golniku operiran. Toda zaman je bila vsa zdravniška spretnost, deček ie za strašnimi poškodbami umrl.
Iz Spodnje štajerske
Smrt priljubljenega duhovnika. Na Fran-kolovem pri Celju je preminil v 76. letu starosti duhovni svetnik Ln župnik g. Vaclav Čeh. Nad 20 let je pastiroval svojim župlja-nom in so ga Frankolčani zaradi njegove do-brotnosti zelo ljubili in spoštovali. Lep mu spomin!
Ponovno opozorilo preseljencem. Štajerski listi objavljajo: Nemci, ki imajo pravico do preselitve v Nemčijo, a se doslej še niso v zadostni meri izjavili, ali se hočejo preseliti iz Ljubljane, odnosno s Kočevskega, se po-slednjič pozivajo, da takoj pošljejo svojo prijavo nemškemu pooblaščencu za preselitev v St. Vidu nad Ljubljano, poštno ležeče.
Nemške narodne pesmi v Savinjski dolini. Na Vranskem je druženje brambovcev priredilo v nedeljo 17. t. m. koncert nemških narodnih pesmi. Izvajali so gornještajerske pesmi, vojaške popevke in poljudne skladbe nemških skladateljev.
Iz Hrvatsae
Hrvatski pozdrav. Na neko vprašanje, kako naj državni uradniki pozdravljajo v uradu in izven njega, je predsedstvo vlade dalo pojasnilo, da morajo vsi državni uslužbenci brez ozira na položaj v uradu in izven njega glasno pozdraviti »Spremni!« in dvigniti desno roko. Priporočeno je tudi vsem samoupravnim oblastvom in uradom kakor tudi zasebnim ustanovam, da izdajo v gornjem smislu navodila svojim uslužbencem.
Obvezen pouk italijanščine na hrvatskih srednjih šolah. Znano je, da ni bil uveden pouk italijanščine samo po poklicnih, trgovskih, mornariških in kmetijskih šolah, temveč tudi v realnih in klasičnih gimnazijah, na učiteljiščih in meščanskih šolah. V zvezi s tem je treba omeniti, da od začetka 1. 1940. ta pouk ni bil obvezen v nobeni srednji šoli bivše Jugoslavije. Italijanščina je bila uvedena proti koncu leta 1940. kot neobvezen predmet. Z nedavnim odlokom pa je pouk italijanščine v Hrvatski postal obvezen v vseh srednjih šolah, po klasičnih in realnih gimnazijah, učiteljiščih in meščanskih šolah. Pouk italijanščine bo prav tako kakor pouk nemščine obvezen od druge do osme šole, na učiteljiščih oa že v prvem razredu.
Iz Srbije
Visok življenjski praznik Alojzija Luznika.
V Jagodini v Srbiji, kamor se je k svojemu sinu preselil že pred tremi leti, je slavil osemdesetletnico svojega delavnega življenja g. Alojz Luznik. Jubilant se je rodil 14. februarja 1. 1862. v Montespinu. Po do-vršitvi učiteljišča je služboval kot učitelj. Mnogo se je bavil z izdelovanjem harmonijev, v čemer se je uveljavil kot strokovnjak. Istemu namenu je služila tudi tvornica, ki jo je po opustitvi učiteljevanja ustanovil skupno z g. Lenarčičem na Vrhniki. Njeni izdelki so si utirali že tedaj pot po vsem Balkanu. Pozneje se je z rodbino naselil v Celju, kjer je bil zelo spoštovan. Tu mu je umrla dobra žena. Zdaj živi v Jagodini pri svojem sinu inž. Zoranu, nameščenem v tamkajšnji pivovarni. Se danes v Jagodini kaj rad sede k harmoniju, ki je njegov lastni izdelek, da nanj zaigra in pri tem zapoje. Alojzu Luzniku še mnogo srečnih let!
Smrt bivšega ministra dr. Peleša. V nedeljo 25. t. m. je umrl v Beogradu v 75. letu starosti bivši minister in narodni poslanec dr. Dušan Peleš. Bil je po rodu iz okraja Gline na Hrvatskem. Pravne nauke je dovršil v Pragi 1. 1892. Nato je stopil v sodno službo in bil od 1. 1896 do 1. 1914. javni notar in advokat v Petrinji, a 1. 1914. se je preselil kot advokat v Zagreb. Od 1. 1906. do 1. 1918 je bil član hrvatskega sabora, izvoljen na listi hrvatsko-srbske koalicije. V zagrebškem veleizdajniškem procesu je bil obtožen. vendar ga je poslanska imuniteta zaščitila pred sodiščem. L. 1918. je bil član začasnega narodnega predstavništva, 1. 1923. pa izvoljen za poslanca. V vladi Stojana Pro-tiča je bil 1. 1920. minister za pravosodje, v vladi Nikole Pašiča v 1. 1923.-24. pa minister za socialno politiko.
Detektivska zgodba o nezvesti ženi
Ko sem mu v obliki predujma izplačal že celo premoženje, mi je gospod detektiv zagotovil, da mi predloži o zakonski nezvestobi moje žene v teku štiriindvajsetih ur nataačao poročilo. Pomirjen sem zapustil detektivsko pisarno, zanašaje se na preizkušen« spretnost gospoda detektiva in njegove podatke, ki bodo vendarle že nekoliko osvetlili moje domače ognjišče in mi razodeli, kdo lazi za mojo ženo. Da ji je nekdo dvoril, je bilo nedvomno. Tedne že sem hodil na prežo, a vse z ama«. Edaj pa bo vendarle že zadeve konec in nadejal sem su, da bom zgrabil kalitelja svojega zakonskega miru za vrat.
Kmalu popoldne sem poljubil žea« na čelo in hlineč ravnodušnost odšel. Ko sem stopil skozi hišna vrata na cesto, je takaj zbudila mojo pozornost sumljiva postava, Id je hodila pred hišo gor in dol. Pogledal ata možu v obraz, in ta je takoj pobesil oči m Sel dalje. Obstal sem in pogledal za njim.
»Tale bo,« sem si rekel in stopi čez cesto, kjer sem se skril za prva vrata.
»Tale bo,« sem zmagoslavno ponovil in ga premeril od lakastih čevljev pa do sivega žametastega klobuka, pri čemer sem dejal da neumnejšega bedaka še nisem videl.
Zvečer sem se vrnil domov 2e»i aisem omenil besedice. Zaprl sem se v svojo soho in telefonično poklical detektivsko pisarno.
»Halo, kaj je novega?«
»Gospod,« sem dobil odgovor, »vse poteka v najlepšem redu. Pomirite se, ničesar se vam ni treba bati...:
»Zakaj ne?«
»Ker je dotičnik tepec ki se z vami vobče ne more vzporejati. Rečem vam, gospod, da smo vestno pljunili v roke in dosegi! uspeh. Ali vas zanimajo podrobnosti ?»
»Na vsak način,« sem dejal.
■»Dotičnik se je pojavil pet minut čez petnajsto pred vrati vaše hiše. Sprva se je nekam obotavljal, potlej pa je šel na drago stran ceste in se skril za hišna vrata ...«
»Kakšne vnanjosti je bil?« sem »prašal.
»Nepomembne, gospod, docela nepomembne. Še enkrat vam rečem, bedak, m katerega vam ni treba biti ljubosumen ...«
»Ali je imel lakaste čevlje, si* žametast klobuk...«
»Ne!« mi je odgovoril glas v teiefaau.
»Kako pa je bil oblečen?«
»V promenadne čevlje, rumen powfi«ik, črn klobuk ...« sem dobil odgovor.
»Oprostite, to je pomota,« sem defal nejevoljno. »Tisti mladi mož, ki je d—en ob petnajstih za hišnimi vrati prežal, je Imd lakaste čevlje in siv žametast klobuk...«
»Oprostite, ta mladi mož je bil ameščenec naše detektivske pisarne, ki sem ga poslal tja, ker nisem utegnil priti osebaa... Najbolj nadarjeni detektiv, kar jih laMat. Pred seboj imam njegovo poročilo. Peeasenadni čevlji, rumen površnik, črn liliilnlr;, bedast obraz...«
To mi je bilo pa že preveč:	;
»Neumnost, zato sem vas tore| plačal, da me zdaj še žalite?« sem se zadri v irtefon.
»Kako to?« me je vprašal glas w telefonu.
»Oni, ki ga je bil vaš nedoadM letektiv opazeval, sem bil jaz!«
■rflddj
PISMO BREZ NASLOVA
Gospodinja: »Marička. ali ste že adnesli pismo na pošto?«
Marička: »Da, gospa.«
Gospodinja: »A niste opazili. sean pozabila napisati naslov?«
Marička: »Opazila sem že, Mi mislila sem da nočete, da bi jaz vedete, fcamu pišete.«	i DOBRO ZDRAVILO
A: »Gospod doktor, izredno hite« ste odpravili pri moji ženi nervoznost.«
B: »Nič posebnega! Rekel mi ji. da i« nervoznost znamenje staranja ...«
Nadaljevanje
Mesec ie že spet bledel pred jutrno zarjo, preden sta zaspala- Brez konca in kraja sta namreč kramliala o samostanskem vrtu in ječah in o vsem, kar sta bila pretrpela drug za drugega. In zelo sta bila ginjena. ko sta pomislila, koliko gorja ie moralo zadeti svet, da bi bila ona dva srečna!
Sklenila sta, da pojdeta v La Conception, kakor hitro ponehajo potresni sunki. Tam je imela Jožefa prijateljico. Z malim predujmom, ki" sta ga upala dobiti od nje, sta se nameravala vkrcati za Španijo, kjer so prebivali Jeronimovi sorodniki po materini strani, ter tam skleniti svoje srečno življenje. Nato sta med neprestanim poljubljanjem zaspala.
Ko sta se prebudila, je bilo solnce že visoko. Zapazila sta v svoji bližini več družin, ki so si pri ognju pripravljale malce zajtrka. Jeronim je pravkar tudi premišljal, kako bi preskrbel hrane za svoje, ko je stopil k Jožefi mlad, čedno oblečen moški. V naročju je imel otroka in jo ponižno vprašal, ali bi hotela Jožefa tega ubogega črvička malo vzeti na svoje prsi, ker leži njegova mati poškodovana tam pod drevjem. Jožefa je bila nekoliko zbegana, ko je zagledala znanca v njem. Ko pa je ta v napačnem tolmačenju njene zbeganosti nadaljeval: »Bilo bi samo za nekaj trenutkov, dona Jožefa. To dete ni ničesar užilo izza tiste ure, ki nas je vse onesrečila.« je odvrnila: »Molčala sem iz drugega razloga- don Fernando. V teh strašnih časih se nihče ne brani deliti to. kar morda premore.«
Nato ie vzela malega tujca in mu dala piti na svojih prsih, medtem ko je izročila lastno dete očetu.
Don Fernando je bil zelo hvaležen za to dobroto in ie vprašal, ali se ne bi hotela napotiti z niim k oni družbi, kjer so ori ogniu prav tedaj pripravljali malce zajtrka Jožefa je odvrnila, da bi z veseliem sprejela to ponudbo Ker tudi Jeronim ni nič ugovarjal, je šla z niim k omenjeni družini, kier sta jo zelo iskreno in ljubeznivo sprejeli obe svakinji dona Fernanda Obe ie poznala kot zelo dostoini mladi dami.
Dona Elvira. soproga dona Fernanda. ki je na nogah hudo ranjena ležala na tleh, je s silno oriiaznosfo odtegnila dono Jo?efo k aebi. ko je zagledala svojega upalega dečka na nienih prs'h Tudi don Pedro. niegov tast. ki ie bil ranien v ramo, ji je dobrohotno pokimal z glavo
V Jeronimovem in Jožefinem srcu so se budile čudne misli. Ko sta videla, da ravnajo i ni'ma tako zelo dobrotno in zaupljivo, nista vedela, kaj naj nrslita o minilosti, mo-rišču ječi in o zvonu. Ali nista vsega morda ■amo sanjala? Bilo je, kakor bi se bili vsi duhovi spoprijaznili izza strahotnega udarca-ki ie bil zagrmel vanje. V spominu sploh niso mogli nazaj dalje kakor do potresa.
Samo dona Elizabeta, ki jo je bila neka prijateljica povabila na igro včerajšnega jutra, a je vabilo odklonila, je včasih z zamišljenim pogledom obstala na Jožefi. Ali poročilo, ki 1e snet govorilo o novi, strahoviti nesreči, je pahnilo njeno komaj zdajšnosti ubeglo dušo 'pet nazaj vanjo. Pravili so. kako ie bilo mesto brž po prvem glavnem sunku polno žensk, ki so povile vpričo vseh rr.o-Skih. Kako so begali menihi z razpelom v rokah okrog in kričali, da ie napočil konec sveta Ka*o so neki straži, ki je na povelje kraljevega namestnika zahtevala, naj izpraz' nijo cerkev, odgovorili, da v Čileiu ni nobenega kraljevega namestnika več. Kako je moral dati kraljevi namestnik v najstrašnejših trenutkih postaviti vi'lice, da je prepre-Cil rope in tatvine. Kako je neki posestnik ▼ prenagljenosti zagrabil in na mestu obesil nedolžnega človeka, ki se je bil zadaj rešil iz neke goreče hiše.
Dona Elvira (Jožefa je imela mnogo posla * njenimi poškodbami) je porabila priliko, o je bilo vse navzkriž najbolj živahno pri-
povedovanje, pa jo je vprašala, kako se ji je kaj godilo ta grozni dan.
Ko ji je Jožefa z občutkom tesnobe v srcu omenila nekatere poglavitne poteze iz vsega, je videla, kako so doni Elviri 'olze zalile oči. Dona Elvira jo je prijela za roko in ji jo stisnila ter pomigala- naj molči. Jožefi se je zdelo, da je med blaženimi. Čeprav je minili dan prinesel še toliko gorja na svet, je vendar čutila, da ji je vse prineslo dobroto, kakršne ji ni bilo še nikoli naklonilo nebo.
In v resnici ji je bilo, kakor bi se bil človeški duh sam ko lepa cvetka odpiral sredi teh grozotnih trenutkov, ko je bilo uničeno vse pozemsko imetje človekovo in je celotni naravi pretila pogibel.
Kakor daleč je segal pogled, je bilo videti ležati po polju pomešane ljudi vseh stanov, kneze in berače, matrone in kmetice, državne uradnike in dninarje in redovnike in redovnice. Drug drugega so pomilovali, si vzajemno nudili pomoč in to, kar so za ohranitev svojega življenja še morda oteli, veselo delili, kakor bi bila splošna nesreča pretvorila v eno družino vse, kar je uteklo smrti. Namesto brezpomembnih pomenkov so pripovedovali zdaj primere velikanskih dejanj. Ljudje, ki so jih bili sicer v družbi malo cenili, so očitovali rimljansko veličino. Bilo je na kope primerov neustrašenosti, vedrega preziranja nevarnosti, samozatajevanja in božanske požrtvovalnosti, ko so ljudje brez obotavljanja zametavali svoje življenje- kakor bi ga bilo nalik ničvrednemu blagu že spe^ lahko najti nasledni korak. Ker pač ni bilo nikogar, ki se mu ne bi bilo pripetilo ta dan nič ganljivega, ali ki ne bi bil sam 'toril ničesar velikodušnega, je bila bolečina v slehernem človeškem srcu pomešana s toliko sladke radosti, da po Jožefinem mnenju sploh ni bilo mogoče reči, ali ni vsota blaginje po eni plati za prav toliko narasla, za kolikor ie na drugi strani pojenjala.
Ko sta se oba naveličala tihega premišlja-nja o tem. je prijel Jeronim za roko Jožefo in jo z neizrekljivo veselostjo vodil gor in dol po senčni hladnici margaranovega gozda. Dejal ji je, kako ie spričo takega duševnega razpoloženja in zbog prevrata vseh razmer opustil svoj sklep, da bi se prepeljal v Evropo. Usodil da se bo, ako je kraljevi namestnik, ki se je bil kazal vedno naklonjenega njemu, še živ, pasti predeni na kolena. Tako da upa (tu jo je poljubil), da ostane z njo v Čileju.
Jožefa je odgovorila, da se porajajo slične misli tudi v njej. Tudi ona da ne dvomi o 'pravi z očetom, ako je le še živ. Namesto da bi se on vrgel pred kraljevega namestnika na koleha, je svetovala, naj gresta v La Conception in od tamkaj pismeno započneta delo sprave z njim. Za vsak primer sta tam le blizu pristanišča. Ako potečejo pogajanja po njuni volji, se pa lahko brž vrneta v St. Ja-go. Po kratkem premisleku je Jeronim pristal na ta modri predlog. Premišljaje o bodočnosti. *e je še nekaj časa sprehajal z njo okrog po stezah- na tO pa sta se oba vrnila k družbi.
Medtem se je približalo popoldne. Ker so potresni sunki pojenjali, so se srca zbranih beguncev šele malo pomirila. Raznesla se le ve't, da bo v dominikansla cerkvi, edini, ki ji je potres prizanesel, opravil slovesno mašo sam samostanski prelat in prosil Boga, naj odvrne nadaljno nesrečo. Ljudstvo se le že iz vse okolice odnravljalo in hitelo v trumah v me'to. V družbi dona Fernanda je nekdo sprožil vprašanje, ali nai se udeleže te slovesnosti in se pridružijo splošnemu toku. Dona Elizabeta se je z bridkostjo v srcu spomnila, kakšno gorje se je bilo včeraj pripetilo v tej cerkvi. Da se bodo take zahvalne 'lovesnosti še ponavljale in da se potem, ko bo nevarnost že bolj pri kraju, lahko vdajo s tem večjo vedrostjo in mirom čustvu. Jožefa, ki je z nekakšno navdušenostjo takoj vstala, je izjavila, da še ni nikdar živahneie ' kakor prav zdaj občutila hrepenenje klečati
pred obličjem Stvarnika, ki tako razodeva svojo nepojmljivo in vzvišeno moč. Dona Elvira se je živahno pridružila Jožefinemu mnenju. Vztrajala je pri tem, da naj gredo k maši. Zaklicala je donu Fernanau, naj bo on na čelu družbe, nato pa je vse vzdignila kvišku, od koder so sedeli, celo dono Elizabeto.
Ker pa so opazili, da slednji 'ilno valovijo grudi- ko med oklevanjem vrši malenkostne priprave za odhod, in ker je na vprašanje, kaj ji je, odgovorila, da niti ne ve, kakšno nesrečno svarilo se budi v njej, jo je dona Elvira pomirila in jo pozvala, naj ostane pri bolnem očetu.
Jožefa je rekla: »Tedaj pa mi boste, dona Elizabeta spet odvzeli tega ljubljenčka, ki je že znova pri meni, kakor vidite.«
»Prav rada,« je odvrnila dona Elizabeta in se pripravila, da ga prime. Ker je ta zbog krivice, ki se mu je zgodila, žalostno vekal in nikakor ni hotel privoliti, da bi ga odvzeli Jožefi, je Jožefa, smehljaje se rekla, da ga hoče kar obdržati, pa ga je spet tiho poljubila.
Don Fernando, ki mu je zelo ugajala vsa prisrčna dostojanstvenost njenega vedenja- ji je ponudil roko. Jeronim, ki je nosil malega Filipa, je spremljal dono Konstanco. Ostali, kar jih je bilo članov družbe, so šli za njimi. In v tem redu se je pomikal 'prevod v mesto. Komaj so prišli kakih petdeset korakov daleč, zaslišijo klicati dono Elizabeto, ki je bila medtem živahno in na tihem govorila z dono Elviro: »Don Fernando!« Zagledajo io, kako z nestrpnimi koraki hiti za sprevodom. Don Fernando obstane in se obrne. Ne da bi bil izcustil Jožefo, jo počaka in vpraša, kaj želi, ko je nekoliko oddaljena obstala, kakor bi čakala, kdaj ji pride nasproti.
Dona Elizabeta se mu je nato približala, dasi ne rada, kakor je bilo videti, pa mu ie pošeoetala na uho nekaj be'edi, vendar tako, da iih dona Jožefa ni mogla slišati.
»No.« ie vtirašal don Fernando, »in nesreča, ki se lahko rodi iz tega?« Dona Elizabeta mu ^e s preplašenim obrazom dalje šušliala na uho.
Dona Fernanda je v nejevolji podplula rdečica. Odvrnil je- da je dobro in da naj se dona Elvira nič ne boji. In je spremljal svojo damo dalje.
Ko so prišli v dominikansko cerkev, so že veličastno donele orgle. Nepregledna množica liudstva je valovila v cerkvi. Gneča sefala še daleč pred oortal na pro'tor prpd cerkvijo. Visoko v okvirih slik so se po stenah obešali dečki in s pričakovanja polnimi pogledi držali v rokah svoie čenice. Z vseh lestencev je žarelo. Legal je že mrak in s stebrov so 'e odražale skrivnostne sence. V skrainem ozadju cerkve ie žarela kakor samo sonce, ki io ie obsevalo, iz barvanega stelrl a izdelana velika roža.
Ko so zdajci obmolknile orgle, ie zavladala v vsem zboru tišina, kakor da nima nihče glasu v prsih. Nikdar še ni iz krščanske stolnice plaoolal proti nebu tak plamen goreč-no'ti kakor ta dan lz dominikanske stolnice v St. Jagu. Tn nobeno človeško srce ni tople-1e corelo Vakor Jprorvmovo in .To*e*-'rm
Slovesnost se je bila začela s pridigo. Govoril je z leče eden izmed najstarejših kanonikov, oblečen v slavnostno oblačilo. Začel je takoj s slavo, častjo in hvalo, da so na tem delu sveta, raz'utem v razvaline, liudie še sposobni, da jecljajo kvišku k Bogu. Rokavi koreteljna so se široko opletali okrog drhtečih rok. ki jih je dvigal visoko proti nebu. Opisoval je, kaj se je zgodilo na migljaj Vsemogočnega. Sodni dan ne more biti groznejši. In ko je, kazoč na razpoko, ki io ie bila dobila stolnica, imenoval tudi včerajšnji potres samo oznanjevalca tega, je v s« navzočne 'preletela groza. Nato je s pridi-garsko zgovornostjo prešel na nravno pokvarjenost v mestu. Očital mu je grehote, kakršnih nista videli niti Sodoma in Gomora. In samo neskončnemu božjemu usmiljenju je pripisoval, da ni mesto čisto izginilo s površja zemlje. Ko pa je kanonik pri tej priliki obširno omenil zločin, izvršen na vrtu karmeličanskega 'amostana- je kakor meč presunilo duši naših dveh nesrečnežev, ki sta zaradi pridige ze tako bili do dna potrti.
(Dalje)
o i	LA
j^ra—MaiHa
Za kuhinjo
Omaka iz kislih kumar. Napravi svetlo prežganje iz dveh žlic masla in dveh žlic moke, prepraži na njem nekaj zelo na drobno sesekljane čebule, peteršilja in česna. Nato prilij juhe in ko se vse malo pokuha, dodaj nekoliko na drobne listke zrezanih kislih kumar, osoli in popopraj. Ce imaš. prida j naposled še malo kisle smetane.
Tudi suhi limonovi olupki so dobra začimba. Včasih nam limonovi olupki ostanejo, da jih ne moremo porabiti v presnem stanju kot začimbo za juhe, sladke jedi in podobno. Take preostale olupke posušimo, da jih rabimo, kadar nimamo presnih.
Kako ravnaš z zmrzlim krompirjem. Zadnji hudi mraz je zakrivil, da je zmrznilo po naših kleteh mnogo krompirja. Kadar krompir pozebe ali zmrzne, postane voden in sladek ter rad zgnije. Sladki krompir ni dober in ga razsiadimo na ta način, da ga hranimo osem dni v prostoru, kjer je toplote 15 do 20 stopinj Celzija. Gotovo vas zanima, zakaj se to zgodi. Ko gomolje jeseni spravimo, imajo navadno 15 do 17 odstotkov škroba. Med hranjenjem pa ta množina zavoljo dihanja gomoljev precej pade. Pri dihanju se namreč škrob pretvarja v sladkor, ta pa v obliki plina uhaja iz gomoljev. Če pa krompir zmrzne, se ne more v redu izvrševati dihanje, zato se tudi sladkor ne spreminja v plin in ne uhaja, marveč ostaja v gomolju in povzroča sladkobo. Ako zdaj prenesemo zmrzli krompir v toplo sobo, se dihanje obnovi, sladkor se porazgubi in krompij- je spet okusen. To pa se da izvesti le, če krompir ni preveč zmrznil. Kakor hitro pa je krompir čisto zmrznil, se dihanje ne more obnoviti, zaradi tega ostane sladkor v njem in plodovi silno hitro zgnijejo. Seveda takega krompirja ne bomo prenašali na toplo, kar bi le pospešilo gnitje, temveč ga bomo počasi odtajali in čim prej porabili.
Kali s krompirja za hrano je treba odstraniti. Če opazimo na krompirju kali, moramo te takoj odstraniti, ker jemljejo gomoljem preveč redilnih snovi. Pustimo jih le pri krompirju, ki ga mislimo porabiti za seme. Potrebno je tudi, da krompir v rednih presledkih pregledamo in odstranimo pokvarjene plodove.
Praktični nasveti
Dobro spanje je potrebno zdravju. Če se
človek v spanju dobro odpočije, se počuti zdravega in je za delo sposobnejši. Dolgo trajanje slabega spanja le podlaga za oku-ženje s kakršnokoli boleznijo. Za zdravo in koristno spanie ie treba, da človek ne uživa za večerjo težkih jedi, da ima v spalnici dober zrak in da je okoli spečega čim tišje. Za dobro spanje je prav dobro, da ima človek noge na toplem in da nima v glavi vročine. Če imate glavo prevročo, jo ohladite 8 tušem ali pa s hladnimi obkladki. Če vas boli glava, vzemite proti temu lek. Hladne noge si ogrejte prej v topli vodi, da bo vaš spanec trden. Pogosto kopanje v mlačni vodi pripomore do dobrega spanja in trdnega »na. Pri spanju je treba dihati enakomerno bi globoko, ker se s tem kri enakomerno po-razdeljuje po telesu in tako blagodejno vpliva na možgane. Ni dobro, če imate v blazinah preveč perja. Vzglavja naj bodo bolj trda, tako da blazine niso preveč toole. Prvi pogoji za dobro spanje pa so zmerno življenje, Hm manj razburjanja in telo naj ne bo r>reveč utrujeno.
Čiščenje vrat in vratnih obojev. Najprej dobro umij vrata in vratne oboje z mlačno vodo in milom, potem 1ih pusti, da se posušijo. Zatem vzemi malo petroleja, kateremu primešaš nekoliko olia. in s to mešanico na-maži vrata in oboje. Pusti, da se posuši. Vrata in oboji se bodo svetili kakor novi.
Juhne madeže iz volnenega blaga spraviš, Če jih drgneš z enakim blagom, namočenim v mešanico iz enakih delov terpentinovega olja in bencina. Nato izperi madeže z mlačno milnico.
Umivanje glave. Preden si začneš umivati glavo, si temeljito skrtači lase. Nato si glavo in lase umij, najbolje z dobrim šampo-nom, potem pa splakuj s toplo čisto vodo tako dolgo, dokler prihaja zamazana voda.
Zakaj Je sodobni človek dalje časa mlad
Čile in mladostne postave med priletnimi ljudmi so značilni pojavi našega časa. A ne samo zunanjost, temveč še bolj duševna in telesna čilost sta tisto, kar pogosto prikrije na človeku 10 ali tudi več let. Mlad je pač, kdor mlado misli in dela in kdor ne dovoli starosti, da bi se mu naselila na obrazu ali v srcu.
Mladostne postave med priletnimi ženskami enako niso posledica mladostno nagla-šene mode, temveč ima zabrisanost starosti svoj vzrok v resnični telesni svežosti.
V	enem stoletju je pridobila ženska, kakor pravijo, na svoii mladosti dobrih deset let, tako da doseže zdaj šele s štiridesetim letom mejo, ki jo ie dosegla prej že s tridesetim. Z drugimi besedami: liudje so se starali prej hitreje- življenje ie šlo svojo pot hitreje in se je približalo starostni meji kakor zdaj. Če ostanemo zdaj mladi ali vsaj mladostni 10 pa tudi 20 let več, kakor so bili naši pradedi, je zato potrebno, da se življenjski potek zadrži in da nam ostane življenjska sila ohranjena dalje časa, kakor je bilo to v starih časih. Zdaj nekako štedimo z leti svojega življenja.
Čas, v katerem živi človek, se ravna po utripanju njegovega srca. V otroških letih utriplje srce 120-krat v minuti, v visoki starosti pa samo še 60-krat. To so naravna dejstva, toda človek stoji nad živaljo tudi v tem, da lahko do neke meje sam izpreminja svoj življenjski potek, in ker se mora vsako življenje po naravnih zakonih končati s smrtjo, gre seveda človekovo prizadevanje za tem, da bi uredil svoj življenjski potek v smotru zadrževanja. Ne gre torej kratkoma-lo za to, da bi se podaljšalo življenje na 100 ali 120 let, temveč za to, da si človek ohrani življenjsko silo, čilost in svežost tudi v visoki starosti. Človek bi bil rad s 40 leti, kakor da mu je šele 30 let, s 60, kakor da ie 50-letnik, z 90 leti« kakor da mu je šele 60 let.
To se le človeštvu v zadnjih stoletjih že precej posrečilo. Govorimo seveda o prosvet-ljenih narodih, živečih v zdravstveno urejenih razmerah. Dokaz nam nudijo podatki, iz katerih ie razvidno, da se je v zadnjih stoletjih znatno premaknila starostna meja v človeškem živlieniu. Naš življenjski potek je zdaj precej oočasneiši, kakor je bil pred sto leti. Z uspehom smo zavrli uro svojega življenja in zato ostanemo dalje časa mladi, odnosno mladostni. __________
Prestavljanje črk v besedah, da se dobi drug pomen
V	mnogih besedah lahko premen jamo črke tako, da dobimo nove besede z docela različnim pomenom. Ugankarjem je taka reč že znana in jo imenujejo s tujo besedo anagram. To igračkanje s črkami ali anagram ima že dolgo zgodovino. Kot iznajditelja anagrama navajajo Likrofona iz tretjega stoletja pred Kristusom. Mnogo so se s tem pečali stari Judje. Največji razmah pa je dosegel anagram v 16. in 17. stoletju.
Marsikateri anagram je tako zaslovel, da so ga že mnogokrat navajali. Tako so na pri-
Zadnji vodi primešaj malo kisa in nato lase
posuši.
Zmečkana metla se da naravnati. Ne vrzi metle proč, če je sirk zmečkan. Vzemi vedro vroče vode in drži metlo nad vzdigajočo se paro Sirk se bo na ta način izravnal
Pleteno pohištvo očistiš najbolj z močno milnico brez sode, ki napravlja pohištvo sivo. Krtači pletenino z mehko krtačo in jo potem nekajkrat izperi z vročo vodo. Posuj pletenje nato z žveplenim praškom in pusti, da se čisto posuši. Nato odstrani žveplo s čistim čopičem
Lakastim čevljem obnoviš sijai takole: Vzemi 100 delov vinskega cveta en del kafre. 16 delov smole in štiri dele beneškega terpentina. Posebej raztopi en del sladkorja v vodi. Potem zmešaj obe raztopini Po enodnevnem stanju na toplem je sredstvo uporabno. Čevlje pred snaženjem oteri z žganjem. potem pa jih namaži z mehkim čopičem.
mer iz imena »Aristoteles«, ki je bil prvak grških modrijanov, skovali po zamenjavi Črk: »Iste sol erat« (Bil je solnce).
Revolution francaise (francoska revolucija) so pretvorili v značilen stavek: »Un Cor-se la finira« (Korzičan jo bo končal), ki potrjuje zgodovinsko dejstvo glede Korzičana Napoleona. Po padcu Napoleona pa ie neka bistra glava isto »Revolution francaise« pretvorila v: »La France veut son roi« (Francija hoče svojega kralja)) V obeh teh orimerih pa niso porabljene vse črke iz »Revolution francaise« Morilcu Henrika III je bilo ime »Frere Jacques Clement« in do zamenjavi črk so v tem imenu odkrili: Cest 1'enfer qui m'a cree (Pekel me je ustvaril)
Zanimivo je, da so v pretekli svetovni vojni nemške in avstrijske čete korakale proti Rusom z bojnim klicem: »O du Banner Ga-lizien« (O ti prapor Galicije), ki ie natanko obsežen v imenu velikega italijanskega pesnika »Gabriele d'Annunzio«
Posebno znamenit anagram je sestavil šolski ravnatelj v Lesznu v zapadni Poljski po imenu Jablonski. Zgodovina tega anagrama je takale:
Ko se je poznejši poljski kralj Stanislav Lesczinski v svoji mladosti vrnil s potovanja, se je zbrala vsa rodbina Lesczinskih v Le-scznu- da bi pozdravila prestolonaslednika. Pri tej priliki se je hotel postaviti tudi šolski ravnatelj s svojimi učenci Odbral ie 13 dečkov, ki naj bi preoblečeni v mlade vojake predvajali razne kratke bojne plese Vsak izmed njih je v roki držal eno izmed črk ki sestavljajo latinsko ime rodbine »Domus Le-scinia«. Ob koncu prvega rajanja so stali drug poleg drugega tako. da si mogel brati »Domus Lescinia«. Po drugem plesu so se dečki razvrstili tako. da si bral: »Ades inco-lumis« (Nepoškodovana si tu), po tretiem pa se je prikazal napis: »Omnis es lucida« 'Vsa si bleščeča), po četrtem: »Lucida sis omen« (Bodi svetlo znamenje), nato; »Mane sidus loci« (Ostani zvezda kraja), potem: »Sis co-lumna Dei« (Bodi steber boga> in naposled še: »I, scande solium (Pojdi, zasedi prestol). Zadnja premenjava črk le bila toliko pomembnejša, ker se je prerokba pozneje tudi res iznolnila
■■■■■H^Mi^Hi^HBHHIHnr!
JASNO KO BELI DAN
Teodor se je oženil pred leti z vdovo Val-purgo, ki je imela dvajsetletno hčerko Dorotejo. Teodorjev oče Hilarij se ie zaljubil v deklico Dorotejo in se poročil z njo Tako je postal Teodorjev oče Hilarii Teodoriev zet in Teodorjeva pastorka njegova mati kot žena njegovega očeta.
Kmalu nato je rodila Teodorjeva žena sinka: ta je bil torej svak Teodorievega očeta in obenem njegov stric kot brat Teodorieve mačehe. Nato je rodila Teodorjeva mačeha, ki je bila obenem Teodorjeva pastorka dečka, ki ie bil Teodorjev brat. obenem oa tudi njegov- vnuk. Teodor sam 1e bil mož svoia žene in nien vnuk kot sin njenega zeta Teodorjeva žena je bila njegova mačehna babica kot mati Teodorieve mačehe. In ker je mož mačehne babice očimski dedek, ja bil Teodor svoj lasten očimski dedek.
f BTRAN 14__Štev. S
čudne zdajšnje In pradavne živali
Mosazaver naj bi bil pošastna morska gaščerica
Bazillsk, kakor ga je ustvarila človeška domišljija
Brontozaver je bil orjaška predpotopna žival
plazilec nekakšen prednik našega nosoroga. V Rodeziji pripovedujejo domačini o pravem zmaju s konjskimi kopiti, slonovim telesom-kuščar j evo glavo in kratkim repom. V Keniji in ob Tanganiškem jezeru pripovedujejo domačini o čudni živali, ki jo opisujejo kot napol človeka in napol veliko ptico.
Najbolj čudna je pač žival, ki so jo videli v Kolumbiji in ki je nekai »rednega med opico in človekom. Ta žival živi na drevju, vse njeno telo je pokrito z dlako, roke ima pa tako dolge, da ji segajo skoro do taL Trije Evropcl so baje to čudno žival videli in pripovedovali. da ie Dodobna Dohablienemu me-
gatherionu iz predzgodovinskih časov. Mega-therion, sesalec, je bil večji od slona. Po zemlji je hodil napol vzravnan po zadnih nogah in se opiral na izredno močan rep prav tako kakor kenguruj. Roke je imela ta žival zelo dolge, telo pa vse poraslo z dlako. Megathe-rion je spadal med orjaške lenivce. živeče v Južni Ameriki, od koder prihaja zdaj vest o čudni živali. Največji med megatherioni so bili dolgi do sedem metrov. Noge so jim bil« zelo okorne. Prvo popolno okostje megathe-riona so izkopali že leta 1789. v Argentini in je zdaj skranjeno v madridsk n muzeju.
Enng, kakor ga opisuje pravljica
V Južni Ameriki išče odprava naravoslovcev čudno žival, ki naj bi bila baje potomec predzgodovinske orjaške živali. Zanimivo je, da se tudi med domačim prebivalstvom Afrike in med Indijanci v Kolumbiji in Južni Ameriki vedno znova pojavljajo zgodbe o skrivnostnih živalih in celo o orjaških zmajih. Nekatere take živali so Evropci res videli.
Ce pripovedujejo domačini ob Kongu o iri-zomi, ki je orjaškemu nilskemu konju podobna žival z rogovi, bi skoro lahko mislili na predzgodovinskega triceratopsa, ki je bil v pradavnih časih ne kot sesalec, temveč kot
Tiranozaver (na desni) v boju s> fcriceratopsom, kakor si ga predstavljamo v domišljiji
človek ima mnogo čutov
Včasih smo se učili, da ima človek pet čutov, zdaj pa pravijo, da to ni res in da pri človeku novodobna znanost odkriva nove čute. Koliko ima človek čutov, tega nova znanost tudi še ni znala povedati.
Znanost pravi, da je en tak čut tisto, kar navadno imenujemo občutek. To pa ni tisti duševni občutek, ki ima svoj sedež v duši, temveč telesni občutek. Tako imamo na r mer občutek za toploto ali za mraz, kar je pri raanih ljudeh različno. Konec jezika ima veliko občutljivost za toploto prav tako, kakor ima roženica v očeh občutek za mraz. Občutek za bolečine razni deli telesa različno sporočajo možganom. Ce se kdo nekoliko oprasne ali zbode, to ne povzroča dosti bolečin. Toda kaj drugega je, če nas začne boleti zob.
Imamo tudi občutek za čas, ki je pri raznih ljudeh različno razvit. Nekateri ljudje imajo uro tako rekoč kar v svoji glavi. Celo ponoči. Tak človek se lahko ponoči zbudi takrat, kadar hoče sam in se bo komaj za nekaj minut zmotil. Tudi posluh je dobil nov občutek, katerega nekateri imajo, drugi pa ne. Ljudje s tako imenovanim popolnim posluhom morejo takoj vsak glas spoznati in povedati, kako je visok. To pa z glasbenostjo ni v zvezi. So celo glasbeni ljudje, ki takega čuta nimajo.
Nadalje imamo občutek za ravnotežje, o katerem 1e znanost ugotovila, da nima svojega sedeža v želodcu, čeprav se pri vožnjah prav tam najbolj oglaša, ampak v ušesni duplini. Ljudje, katerih se rada prime morska bolezen, imajo občutek za ravnotežje močno razvit. To pa je seveda le slaba tolažba za tistega, ki je dobil morsko bolezen.
Tudi občutek za lakoto in žejo je pri raznih ljudeh različno razvit. Doslej pa znanost že ni mogla ugotoviti, kje ima ta občutek svoj sedež. Poleg vseh je znanost zdaj odkrila še nov čut, ki ga je nazvala občutek za žarke. Splošno je znano, da se rdeča luč človeku zdi bolj topla kakor pa modra, ki se zdi človeku kar hladna, čeprav med modro in rdečo žarnico v resnici ni razločka. Napravili pa so tale poskus: Človeka, kateremu so dobro zavezali oči, da ni vanje mogla vdreti nobena svetloba, so pustili v zaprtem prostoru, kjer je gorela električna luč, da je tam taval z iztegnjenimi rokami. Kadar je njegovo roko zadel žarek modre luči, je človek roko nehote skrčil, kakor bi prijel nekaj hladnega. Kadar pa .je njegovo roko zadel rdeč žarek, je roko še bolj iztegnil, kakor bi se hotel ogreti.
Bolezni spreminjajo človekov značaj
Človek izgublja v bolezni potrpežljivost. Sploh dobiva bolnik mnogo napak. Potrpežljivi bolniki so zelo redki, vendar pa se ljudje v raznih boleznih različno obnašajo.
Poglejmo si najprej bolezni, ki jih dobe ljudje zaradi nepravilne prehrane. Med temi so protin, sladkorna bolezen, nenaravno de-beljenje in druge. Pred boleznijo se vsi ti ljudje dosti ne ozirajo na pravilno prehrano. Jedila navadno uživajo v preobilni meri. Debelejši ljudje pojedo precej testenin, sladkorno bolni pa sladščic. Najrajši jedo jedi, ki bi jih ne smeli. Vsi ti ljudje zelo radi jemljejo najrazličnejša zdravila. Za nobeno ceno jih pa ne morete pregovoriti, da bi se držali predpisane hrane. Morda zdrže kakih 14 dni, nato se pa spet vrnejo na jedi, ki jim škodujejo. Zato so navadno zmerom razdraženi. Nezadovoljni so sami s seboj. Jeze se v prvi vrsti na zdravnike. Poboljšajo se ti bolniki šele potem, ko se sami prepričajo o resnem stanju, če iim zdravniki s številkami dokažejo, da se je njih zdrav-
stveno stanje poslabšalo. Človek, ki ga muči protin, dobi napade samo od časa do časa. Če ga nič ne boli, sploh ne misli na svojo bolezen in se obnaša kot zdrav človek. To mu pa baš škoduje.
Tudi ljudje, ki so bolni na srcu, ne čutijo posebnih' težav. Bolečine nastopajo šele potem, ko se pojavijo srčni krči. Zdravniška nega bolnika spet popravi. Bolniki te vrste so zdravniku navadno zelo hvaležni. Hvaležnost pa takoj izgine, ko se bolezen znova pojavi. Bolnika se loti vznemirjenje in navadno ne hodi več k prejšnjemu zdravniku, temveč si poišče novega. Neki zdravnik, ki navaja vse te primere, sam pripoveduje, da je takšnega bolnika zdravil šest mesecev, nato ga je pa moral na njegovo prošnjo poslati k drugemu zdravniku. Bolnik je zatem obiskal še vse druge zdravnike, ki so bili v mestu.
Ljudje, ki imajo bolno srce, imajo veliko prednost pred drugimi bolniki. Mnogikrat ozdravijo, čeprav so bili že izgubili vsako upanje. Ko ozdravijo, so presrečni. Čutijo se kot prerojeni in pomlajeni na duhu in telesu.
Ljudje, ki trpe zaradi slabe prebave, so navadno prepirljivci. Započetnik evangeličanske vere Luther, ki je imel dobro prebavo, je bil zmerom veseljak. Kalvin, ki je trpel bolečine v želodcu, je bil pretirano občutljiv, zaradi česar je rad sumničil in sovražil. Izzivalno in zagrizeno knjigo navadno napiše človek, ki je bolan na želodcu. Vesela, zdrava in življenja polna dela navadno ustvarijo ljudje, ki imajo prebavo zmerom v redu.
Drugačna je pa zadeva z ljudmi, ki so od narave pohabljeni. Neko grbasto dekle se je hvalilo nasproti svojim tovarišicam, da jo vsi opazujejo, če se pojavi na ulici. To je bilo res. Vsi so jo opazovali zaradi njene telesne napake. Nekateri ljudje s telesnimi napakami pogosto mislijo, da so privlačnejši. Zelo pohabljene osebe pa navadno sovražijo vse ljudi. V vsakem paimeru se razbija pri njih samo-ljublje sorazmerno z višino telesne napake, zato sebe smatrajo za pametnejše in duho-vitejše od vseh drugih, in to v tolikšni meri, da so pogosto nasproti vsemu ravnodušni. Zdravniki so ugotovili, da se ljudje, ki so od narave pohabljeni, smatrajo za toliko močnejše in več vredne, za kolikor so bolj pohabljeni od drugih. Zato jim je samoljublje v veliko uteho in jih spominja na besede evangelija, ki pravijo »Zadni bo prvi«. Vsi pohabljenci seveda niso takšni. Med njimi je tudi dosti sijajnih ljudi z veliko duševno bistrino.
Mnoge dolgotrajne bolezni lahko čisto spremene človekov značaj. Če je vesel in brezbrižen človek zaradi bolezni dalje časa privezan na posteljo, lahko v njegovem značaju nastopi velika sprememba in je po ozdravitvi čisto drugačen človek. Takšne spremembe najpogosteje nastopajo pri mlajših ljudeh.
X V Evropi huda zima, a v Južni Ameriki strašna vročina. Iz Buenos Airesa poročajo, da vlada že šest tednov silna vročina v deželah ob reki Plati. V argentinski prestolnici so izmerili že večkrat 45 stopinj v senci. Bilo je več primerov solnčarice in samo v Buenos Airesu je vročina ubila pet oseb. Še hujše je v argentinskem Chacu, kjer je zaradi vročine umrlo mnogo ljudi in živine. Podobno vročino s hudo vlago imajo tudi v sosednem Urugvaju in Paragvaju.
X Na Danskem imajo že mesec dni silno zimo. Ze mesec dni vlada na Danskem mraz od 12 do 32 stopinj pod ničlo. Zaradi tega je ribolovstvo čisto onemogočeno. Ribiči zaradi ledu ne morejo iz pristanišč. Otok An-holt je bil zaradi zamrzlega morja odrezan tri tedne od ostale Danske. Oskrbovati so ga morali s pomočjo letal. Nekemu drugemu otoku, ki je bil obdan z ledom, je pomagala odprava, ki je hodila 30 km peš po zamrz-
lem morju. Mraz je zahteval že mnogo smrtnih žrtev.
X Po pomoti je poljubljal tojo ženo. V Torinu je neki Fulvio zapuščal s svojo mlado ženo stanovanje. Bila sta že pri vežnih vratih, ko se je ona nenadno spomnila, da morda stanovanja ni zaklenila. Fulvio jo je uslužno prosil, naj počaka, sam pa je skočil gledat, ali je stanovanje zaklenjeno. S seboj je imel žepno svetilko, ker luči zaradi zatemnitve niso gorele. Toda ko se je vrnil pred hišo in je posvetil v smer, kjer bi morala biti njegova žena, je videl, da je njegovo ženo objemal in poljubljal neznan mladenič. Seveda Fulviu, ki ja krepak mož, taka podjetnost ni bila všeč, zato je skočil drznemu mladeniču za vrat. Bila sta si takoj v laseh in kmalu sta se valjala no tleh. Bunke in zaušnice so padale vsevprek, dokler se nekaj ljudi, ki so s svojimi svetilkami osvetljevali dvoboj, ni odločilo in poseglo vmes. Ločili so bojeviteža in poklicali redarja, ki je oba odvedel na policijo. Tam je podjetni mladenič, ki je ves čas debelo strmel v Fulvi-jevo ženo, pojasnil, da se je zgodila neprijetna pomota. Sestal se je s svojim dekletom in med potjo ga je prosila, naj jo prav pred hišo Ful-via toliko počaka, da skoči ona medtem k svoji šivilji. Mladenič, ,ki je računal s slabo navado svoje oboževanke, da se rada zaklepeče, je medtem stopil v vežo in si prižgal cigareto, ker je zunaj vlekel veter. Komaj pa je začel kaditi, je že zaslišal ropot lesenih čevljev, kakršne nosi njegovo dekle. Presenečen zaradi tolikšne naglice jo je hotel nagraditi s poljubom. Stopil je od zadaj k njej, jo objel in začel poljubovati. Kaj se je naprej razvilo iz tega, že vemo. Prepovedani sad mu je prinesel precej črnih marog po obrazu. Pogumni Fulvio se je s pojasnilom zadovoljil, tako da se je zadeva s tem končala.
X Smrt vodje nacionalističnega pokreta na Malti. Iz Rima poročajo: Na Malti ie umrl v starosti 54 let Hugo Mifsud. eden izmed voditeljev maltskega nacionalističnega pokreta. ki ga je ustanovil Fortunaf Mizzi v obrambo italijanščine in italiianske narodnosti prebivalstva na tem otoku
X Parnik »Normandie« močno poškodovan. Prekomorski parnik »Normandie« na katerem je v newyorški luki te dni nastal požar, pripada francoski paroplovni družbi »Le Havre America Line«. Zgrajen je bil 1. 1934. Na njej je bilo prostora za 1875 potnikov.
šentrupertsko pismo
Št Rupert na Dolenjskem, februarja. Brez vsakega hrupa smo prešli iz starega v novo leto. Predpustni čas, ki je bil včasih čas norenja, se v teh izrednih razmerah ni skoraj nič ločil od adventnega. Zima že dolgo traja, a kaže, da jo bo kmalu konec
Ob novem letu smo živahno agi tirali za »Domovino«. Pridobili smo precej novih naročnikov. Vsem vasem prednjači Kamnje na prijaznih gričkih severno od Št. Ruperta. Upamo, da jih bo počasi še več. Na drugem mestu je pa Št. Rupert, kjer je tudi lepo število naročnikov. Kdor še ni naročnik »Domovine«, jo lahko vsak čas kupi pri prodajalcu »Jutra« in »Domovine« g. Aleksandru Prahu.
Zaradi hudega mraza je marsikateremu kmetu zmrznil krompir, tako da s skrbjo pričakuje časa za saditev.
Silno se je pri nas v poslednjih letih razvil zimski šport, kar ni čudno, saj ie pri nas ozemlje prav primerno za smuk
Ker ima orehovina danes veliko veljavo, kmetje na debelo podirajo orehe. Res je. naj si kmet opomore, toda namesto starih orehov bi morali saditi mlade, sicer bo v naših krajih po nekaj desetletjih oreh čisto izginil, kar bi bilo za naše gospodarstvo velika škoda Zato sadite orehe!
Poročil se je v Št Rupertu na Dolenjskem dolgoletni in zvesti naročnik »Domovine« g. Stanko Bartolj iz Kamnja z g. Cilko Flor-
dr^^p tclr»*or»r» ^oc+horv^
Poravnajte naročnino!!/
Beseda in dejanje
Aloiaij Soizič pesnik je sloveč k nevesti Ančki pride koprneč Tak® se krotko Ančka k niemu stisne, 'da «t»ia v sveti grozi mu zavrisne.
STAROST SE MORA SPOŠTOVATI fk
Gostilničar: »Priporočam vam to gosjo pečenko, gospod. Pred njo se morate odkriti!«
Gost (ko je pokusil): »Prav imate, starost moramo sooštovati.«
OSRECEVALEC
Kot drobno cvetko nežno 10 obiame, drugače pa ničesar ne podvzame Alojzija je glavno duša mila. telesnaet mu ie le sirova sila.
Ko duša žlahtna njemu k zvezdam plaka, nestrpno Ančka le poljubov čaka. Zivljeaje mlado v njej se glasno dere. Alojsii on ji solzne pesmi bere
Za pesni: brez dejanja nima sluha, samo srditost Ančka v srcu kuha. Iz roke knjigo mu togotno zbije,
od žlobodravca naglo io ulije.
•
DA LE NI BILA POLICIJA Gospod Rožmarin se vrne domov in ne najde svoje žene kakor običajno ob klavirju.
»Kaj pa je, za božjo voljo, Dragica?« se začudi Rožmarin.
»N14 več.ne smem peti«, je razburjena za-plaka ženska. »»Zakaj ne?«
»Zdravnik mi je petje strogo zabranil.« »Hvala Bogu, da je bil to samo zdravnik,« si odtfaime Rožmarin, »mislil sem že, da je posredovala policija...«
Melhijor (ženitovanjski posredovalec): »Danes sem osrečil pet ljudi.« Gašper: »Kako to?«
Melhijor: »Dva para sem spravil skupaj.« Gašper: »To so vendar le štirje ljudje.« Melhijor: »Kaj misliš, da sem jaz napravil to zastonj?«
VESEL JE NJENEGA SPANJA
Vera: »Veš, Zoran, jaz lahko spim, kolikor hočem.«
Zoran: »Kaj ti oče nič ne očita lenobe?« Vera: »Nasprotno, še vesel je, češ da v
spanju vsaj ne zapravljam denarja ...« *
PREVELIKA ZAUPLJIVOST
Gospa: »Miha, kakšno vreme bo danes?« Služabnik: »Milostijiva, danes bova imela skoro gotovo dež.«
Gospa: »Midva? Kakšna zaupljivost! Ti boš imel navaden dež in jaz svojega! Razumeš?«
JEZA
»Zakaj gledaš tako mračno?«
»Pravkar sem se hotela nad nečem jeziti,
pa sem pozabila, nad čem...«
*
KAZEN
Sinek Tevžek si je raztrgal hlače in oče je pograbil palico. Ko mu jih je našteval po tistem delu telesa, na katerem se sedi, se ie zgodila očetu nesreča, da so mu tudi počile hlače.
»No, kdo bo tebe zdaj namlatil?« se je razjezil Matevžek.
SMOLA
Mlada žena bogatina Kolobarnika je iz muhavosti pregovorila svojega starega moža, da je po gledališču šel z njo v bar, kjer sta sedla v poseben kotiček.
Ko sta se iz bara odpravljala, se je pririnila h gospe neka sumljiva damica in ji zašepetala v uho: Gospodična, bodite previdni! Starec
znan umazan skopuh ...«
*
NEOBZIRNOST
Trgovec Slabe je povabil na kosilo prijatelja Bistreta. Po jedi mu je seveda, pokazal tudi svojega malega potomca, in mamica je vprašala gosta: »Gospod Bistre, komu je sinko podoben ?«
Oprostite, milostljiva gospa, jaz sem šele en dan tu in še ne poznam dobro tukajšnih gospodov...«
ZDRAVILO ZA PONOČEVALCE
Gospa Rozika je odvadila svojega moža ponočevanja tako, da je nekoč, ko je prišel pozno domov, zašepetala skozi ključavnico »Ali si ti, Gašper?«
Njenemu možu pa je ime Melhijor in Melhijor prihaja zdaj vsak večer zelo zgodaj domov, spi samo z enim očesom in čaka z revolverjem v roki na prihod Gašperja. •
SAJ JE ŠE NE POZNA
Tomažinova sta dobila za stanovanjska soseda mlad zakonski par.
»Mislim, da še ne moreta biti dolgo poročena,« reče možu gospa Tomažinova. »Vsako jutro vidim, kako jo poljubi, preden gre z doma. Ti pa tega nikoli ne storiš!«
»Kaj pa misliš, Dušica,« se zgrozi Tomažin,
»saj je še prav ne poznam... « *
KRATKO, A JEDRNATO
Sorodniki brzojavno vprašajo Izaka, kako naj izvrše pogreb njegove tašče, ali naj jo sežgejo ali balzamirajo ali pa pokopljejo.
Izak (brzojavi): »Najboljše vse troje, da bo bolj držalo...«
HAL! OGLASI
KOŽE od domačih zajcev, veveric, domačih mačk, lisic, dihurjev, kun, vider — kupuje L. ROT, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 5.
Izdaja m konzorcij »Domovine« Josip Relsner.
OrejuJ« Filip Omladio
Za Narodno tiskarno Fran J e r a n.