Številka 235 TBST, v ponedeljek 26_ avgusta 190?. Tečaj XXXII par Izhaja vnkl Au sadi t nedeljah in prmadkifa ab S„ •k>eee; ca trgovinske in obrtne oglase po 20 stotimk | ca osmrtnice. zahvole, poslanice, oglase denarnih zavodov po 60 »to». Za oglase ▼ teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-rlaljna Trota K 2. Mali oglasi po S «tot. beseda, najmanj pa »o 40 p to t. — Oglase sprejeme. Inseratni oddelek oprave Sdinofrti". — Fiačuje se izključno le apiavi „Edinoeti". Glasilo političnoga društva „Edinost" za Primorska. F edinosti jo mod-' Sarofinlna snais t» v« leio K. p.jl leta 12 K. 3 mesece 6 K —, na naričbe brtz dopos'aoe oar>*ćaiue. nt uprava ce ozira. laiečilia 18 ltumtB lzdBjiie jtfussti' siaic: ssiaietu K 5-20, «pi leta 2-ec V ►j dopisi naj se pošiljajo na urndniStvo lista. Nefranknvac » r>isma se ne sprH^msjo In rokopisi s* no vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Utorglo Galattt 18. CNarodnl dom>. iadajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik couBorćj list h ,EiinoBt". — Natisnila tiskarna konsorci;» lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 1F Pottno-hranil nični račun it. 841-653. ——— TKUroa it«v. lis7. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK BRZOJAVNE VESTI. Tittoni v Islu. ISL 25. Italijanski minister Tittoni s kabinetnim načelnikom Bollati-jem in minister unanjih stvari baron Aehrenthal s poslanikom baronom Gagern sta dospela semkaj ob 9. uri 37 minut. IŠL 25. Minister Tittoni je bil vsprejet od cesarja v tričetrturni avdijenci. Vspre-jem je bil nad ^vse prisrčen. Na to je bil vsprejet v avdijenci baron Aehrenthal. Po-poludne je bil pri cesarju obed, katerega sta se udeležila tudi Tittoni in Aehrenfhal. Zvečer je baron Aehrenthal priredil svojemu italijanskemu kolegu v hotelu Bauer souper. Na to se je na čast Tittomja vršila sijajna italijanska serenada ob veliki udeležbi tujcev in domačega prebivalstva. Kabinetni načelnik Bollati in poslanik Gagern >ta prišla na veselični prostor. IŠL 25. Tittoni se jutri zjutraj z avtomobilom odpelje v Solnograd. Cesar na pogrebu krilnega pobočnika Schaafgotsche. IŠL 24. Cesar se je ob 4. uri popo-ludne odpeljal v Attmiinster na pogreb krilnega pobočnika grofa Schaafgotsche. Župan dr. Lueger na Dunaju. DUNAJ 25. Župan dr. Lueger je sinoči ob 9. uri dospel iz Briksena. Bolgarska vlada razpustila učiteljsko zvezo. SOFIJA 25. Vlada je razpustila zvezo ljudskih učiteljev in nje podružnico ter ukazala zapleniti vse arhive in blagajne, da ne dobe mnogi iz službe odpuščeni učitelji nikake podpore v boju proti vladi. Govori se pa, da je bil glavni fond okoli 300.000 frankov že pred meseci položen v bankah na ime privatnikov, ki simpatizujejo s stvarjo učiteljev. Dvajsetletnica vladanja kneza Ferdinanda. SOFIJA 25. Bolgarski eksarh se ne udeleži kneževe petindvajsetletnice, kakor je nameraval. Na slavnosti ga bo zastopal njegov vikar in sofijski metropolit. Kongres anarhistov v Amsterdamu. BERN 24. Prihodnji ponedeljek bo otvorjen v Amsterdamu mednarodni anarhistični kongres, ki ima namen, da se ustanovi anarhistična internacijonala. Angležka vojna mornarica. DEVONPORT 25. Včeraj so spustili v morje bojno ladijo »Temeraire« vsebine 18.650 tonelat. To je tretja ladija razreda Dreadnought. Riesreča na železnici. BORDEAUX 24. V Pariz otišli ekspresni vlak je po noči v Contrasu skočil s tira. Enajst oseb je bilo mrtvih, okolu tiideset pa ranjenih. Dogodki v Maroku. TANGER 25. V Rabatu je precej mirno, ker se tamkaj nahaja vojna ladija »Gneydon«. Marokanski vojaki stražtjo poštni urad. Velikanska plima na Japonskem. TOKIO 25. Iz centralne Japonske prihajajo poročila o velikanski plimi, kakoršne ni bilo že sedem let. Več vasi je bilo poplavljenih. Železniški vlaki so se morali vstaviti. Rusija. Volitve za tretjo dumo. PETROGRAD 25. Volitve za dumo se bodo v Moskvi in Petrogradu vršile dne 28. oktobra. Voditelj puntarjev na „Potemkinu" aretiran. ODESA 24. Včeraj je bil tukaj slučajno aretiran mornar MatuŠenko, ki je bil na čelu upornikov na vojni ladiji „Potem-kin« in ubil poveljnika Golikova. Pri njem so našli ponarejen potni list, veliko svoto denarja in orožje. Prišel je iz Amerike, da bi agitiral med mornarji. Izroče ga pomorskemu vojnemu sodišču. Za resnico in pravico f Moram, gospod urednik, proti svoji volji, popraviti nekatere veče netočnosti, obžalovaje g. dopisnika glasila slovenske ljudske stranke na Kranjskem, ljubljanskega »Slovenca« glede mojih javnih sestankov, obdržavanih dne 4. t. m. v Jel-šanah in v Podgradu. Poročevaje o shodu v Jelšanah pravi g. dopisnik, da sem rekel svojim volil-cem. da me je izvolilo politično društvo »Edinost« svojim kandidatom za ta okraj — češ, da se proti meni ne bo upal nikdo kandidirati. Teganisem rekel in nisem mogel reči, ker se politično društvo »Edinost« v Trstu ni vtikalo v istrske volitve in ker si nisem mogel domišljati takih sposobnosti in vrlin, da ne bi si upal tudi kdo drugi kandidirati v tem okraju. Rekel sem nasprotno, da sem se podvrgel želji in disciplini najvplivnejih tovarišev in rodoljubov Istre, ki so se bali, da bi moglo priti do razdora na volitvah, ker se je govorilo, da namerujejo razni kandidatje kandidirati v tem okraju. Rekel sem nadalje, da sem vsprejel kandidaturo vsled sklepa odposlancev političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri ter onih političnega društva »Edinost« ter najuglednejih zaupnikov vsega okraja, kateti sklep je bil storjen skoro enoglasno na znanem shodu meseca februvarja t. 1. na Kozini. Nadalje nisem rekel, da bomo imeli na prihodnjih volitvah v Istri vse poslance in da Italijani izginejo — kar bi bilo neumno in smešno — ampak sem rekel, da bi nam po številu prebivalstva morala pripadati štiri poslanska mesta in da bi na prihodnjih volitvah moralo priti do tega, ako bomo delali na to. G. dopisnik mi stavlja nadalje na jezik namišljeno trditev o »velikanskem vspehu Čehov in Poljakov« vsled njihove sloge v parlamentu. Tega nisem trdil, ker sem globoko prepričan, da ne bodo imeli ne Čehi ne Poljaki posebnih vspehov, ako ne bo več sloge in čvrstejega jedinstva ne samo med £leni njihovih zvez in klubov, ampak tudi več pojenljivosti in več vzajemnosti s poslanci ostalih slovanskih plemen. Ne velja tudi dopisnikova trditev, da sem jaz rekel, da »tvorijo Hrvatje in Dalmatinci, vsi trije zastopniki Istre« itd. jeden klub, ker to bipomenjalo, da Dal matinci niso Hrvatje, a toliko nevednosti mi gotovo tudi g. dopisnik noče prišiti. Nisem rekel nadalje, da bi »zmagala ona stranka, kateri bi se naša pridružila, ako bi bili adruženi«, ampak sem naglašal, da bi mi Slovenci in Hrvatje, združeni v jednem klubu, mogli v enkrat odločevati o zmagi ali porazu vlade ali drugih strank v parlamentu in da bi se nas moralo .za naše so* delo va nje primerno odško d c-va t i. Kar se tiče dopisnikove trditve, da sem jaz baje rekel, „da sme mi privezali Hribarja tako čvrsto v našem klubu, da nam ne more škoditi na noben način, ni v narednom, ni v verskem obziru. On aam je zajam-čil, da se ae bo nikdar pretivil klubskim krščanskim načelom, ki so povsem pravična. (To je priobčil »Slovenec« jako debelo tiskano). To mi je popraviti, ker tega nisem rekel niti mogel reči, kajti lagal bi vedoma in hote, ker mi je bilo znano, da so poslanci Hribar, Ježovnik, Roblek in Strekelj svojevoljno sestavili in podpisali poznano svojo izjavo o verskih vprašanjih, na podlagi katere so bili vspre- ; jeti v »Zvezo jugoslovanskih zastopnikov«. V Trstu, 20. avgusta 1907. K. tfudić. Most razvitja zastave pevskega Mva „Ilirija" Danes je bila zopet ena onih slavnosti, ki znajo pretvoriti značaj naših tržaških ulic, slavnosti, ki so prava revija tržaškega Slovenstva, revija tem bolj raz-/eseljujoča, ker dokazuje, daje nas mnogo, veliko več, nego si naši nasprotniki in tudi mi sami mislimo. Take slavnosti niso le veselice ; one pomenjajo za nas veliko več, ker okrepčujejo naš narodni ponos in dvigajo zavest, ki sloni na sili. »Ilirija« nam je danes darovala novo trobojnico, ki se častno uvršča med ono krasno zbirko naših narodnih simbolov, ki nam je toli draga. Mnogo domačih društev se je priglasilo k oslavljenju trobojnice-novorojenke, a največ sijaja je dala slavnosti prisotnost pevskega društva »Slavec« iz Ljubljane. Ob 10. uri in pol je čakala nepregledna množica — bilo je 5000 ljudij — na prihod društva »Slavec« iz Ljubljane in gostov iz Gorice. Ko se je na kolodvoru vstavil vlak, je zagrmelo navdušenih »živio«-klicev. Po pozdravnem govoru predsednika »Ilirije« in odgovoru predsednika pevskega društva »Slavec«, se je pred kolodvorom razvrstil sprevod — na čelu mu godba — in nepregledna množica je odkorakala — z zastavo pevskega društva »Slavec« razvito — k sv. Jakobu. V ulici della Madonnina se je pa postavila sprevodu na pot neka banda takozvanih Mazzinijancev. Ko je sprevod dospel do te bande, se je ta vrgla na godbo, ki je bila na čelu sprevoda. Skušali so celo iztrgati iz zastavonoševih rok zastavo društva »Slavec«. Nastalo je nekoliko ra-buke. Eden godcev je bil tudi nekoliko ranjen. Mazzinijanci so pa prav pošteno dobili, kar so iskali. Policija, ki je posegla vmes, jih je aretovala osem ali deset, do-Čim 30 jo ostali urnih, nog pobrisali. V gostilni konsumnega društva pri sv Jakobu se je potem, vršil obed, mej naj-prisrčnejšim, najiskrenejšim navdušenjem. Ob 3.. uri popoludae se je pa začel zopet razvijati sprevod. In tacega sprevoda, kakoršen je bil ta, "ne pamtimo v Trstu. Devet krasnih trobojnic je zaplapolalo v zraku nad glavami ogromne množice. Prva je bila v sprevodu zastava ljubljanskega pevskega društva »Slavec«, a zadnja, in sicer deseta po Številu, a še povita, je bila zastava-slavljenka, zastava »Ilirije f. In dolgi, nepregledni sprevod se je začel z godbo na Čelu majestozno pomikati. Mej potjo je bilo Čuti raznih vskli-kov začudenja in občudovanja. Nekteri teh so bili taki, da nam je žal, da jih nismo mogli beležiti. Da navedemo le enega. Neki gospod, trezno misleči Italijan, je dejal: »E poi parleremo aneora di »Trieste italiana«. ((Pa bomo še govorili o »italijanskem Trstu«). Računa se, da se je sprevoda udeležilo nad 8000 oseh. Okolu 4. ure je sprevod dospel k sv. Ivanu, in tu se je na vrtu »Narodnega doma« vršila slavnoat razvitja nove za-ave, in sicer na nalašč za to v sredi vrta pripravljenem in krasno odičenem odru. Z odra doli je predsednik društva Ilirija«, g. Prah, govoril zbrani množici, a ko je po njegovem govoru, rešena črnega ovoja ponosno zaplapolala v zraku nova zastava, ted^j se je dvignil k nebu ogromen »Živio« in ploskanja ni hotelo biti konca. Komaj je pa ta vrišč nekoliko ponehal, se je začul zamolkel pok — ne- svoje, na slovenska tla. Bilo je to krasno res umetniško delo, s katerim nas je presenetil pirotehniški mojster g. Zobeč. Kumica zastavi »Ilirije« je bila gospa Babič. Ko je bila zastava razvita in jej je godba v pozdrav odigrala »Naprej zastava slave !« je pričelo zabijanje žebljev. Zabeležili smo si izreke vseh gospodov, ki so zabili žebelj, a radi pomanjkanja prostora jih ne moremo danes uvrstiti v to skromno poročilo. Ko se je na to novorazvita zastava še posestrila z družicami, ki so prihitele, da jo na časten način sprejmejo v svojo sredo, so začela nastopati pevska društva s petjem mile naše slovenske pesmi. A tudi o tem ne moremo iz že povedanega vzroka poročati danes. Ko se je storila noč, je pirotehnik g. Zobeč zažgal več krasnih umetalnih ognjev. V neskaljenem veselju se je množica radovala do pozne noči. Drobne politične vesti. Odcepljenje dalmatinske pravoslavne cerkve od metropolije v Črnovicah. »Naše Jedinstvo« je zvedelo, da se dela na to, da se pravoslavna cerkev v Dalmaciji odcepi od metropolije v Črnovicah, a za Dalmacijo, Trst, Istro in za pravoslavne na Dunaju, da se na Dunaju ustanovi metropolija z dvema vladikama. Ako se pa to ne zgodi, ni izključeno, da zaderski vladika Milaš postane dubro-bosanski metropolit v Sarajevu. V atikan in J aponska. List»Italia« poroča da bo imel papež na Japonskem svojega zastopnika,^z naslovom »apostolskega zastopnika«, pri Vatikanu bo, pa Japonsko zastopal »pooblaščeni minister.« Turčija noče pravosodne reforme. Turška vlada je vznemirjena vsled sestankov v Swinemunde, \Vilhelmshohe in v Išlu, ki imajo namen prisiliti Turčijo, da reformira pravosodje v Macedoniji. Turčija hoče odločno odkloniti vsaka ume-šavanja velevlasti v tej stvari in je izdala že več reformnih naredb za turško pravosodje v Makedoniji, da bi na ta način prehitela velevlast^. Dnevne vesti. Naprej, slovensko narodno delavstvo f Pod tem naslovom smo prejeli: Z velikanskim zanimanjem smo sledili gibanju in delu tržaškega narodnega delavstva, sose-bno zadnji čas na polju združevanja (organizacije). Vsaki zavedni Slovenec se mora le veseliti na velikem napredku, ki so ga dosegli tržaški Slovenci. Posebno raavese-Ijivo je pa zadnje delo, ki se bo pa, ako Bog da in sreča junaška, lepo razvijalo in se ukorenini, da ga ne zruši več niti najhujši vihar. Naš delavec je uvidel, da hlapčevati takozvanim internacijonalcem ne gre več, da so bili dosedaj kakor pokorni sluge, ki so le ubogali in na migljaj hodili v boj proti bratu! Otresli so se te nesrečne spone in si usadili sami drevo, ki bo dajalo najboljšega sadu. Jasen dokaz za to je krik na strani Italijanov in pa v taboru „internacijonalcev." — Ta krik nam le koristi. Reklame nam je potreba in to ravno nam delajo naši nasprotniki. — Kedo se pa bo bolj brigal za našega človeka, nego lastni brat, kri, ki ni voda ?!! Ste li slišali ali Čitali morda v „Lavora toru" kakšno pritožbo proti grdemu ravnanju po tovarnah z našimi ljudmi edino le radi njihove narodnosti?! Kaj še; za „regnicole" iz Italije, so še že pobrigali, ali za naše kaj je zletelo v zrak — a v zraku, kakih j ljudi nimajo srca. Da laški regnicoli odje-200 metrov visoko, je zavihrala krasna, majo kruh domačinom, to je po laško-so-preko dva metra dolga slovenska troboj- cijalističnem načelu prav. A če se kedo niča ter se potem polagoma, majestozno oglaša proti temu (kakor se je že opeto-spuščala k tlom, ,.svesta si, da pade na vano »Edinost«) pa gre »Lavoratore« z Stran II »EDINOST« Štor. 235 V Trstu, dne 26. avgusta 1907. loparjem nadenj. Ako si prej ne bomo pomagali sami, oni, ki branijo regnikole nam tudi ne pomorejo. Sedaj je naš delavec rešen in na delo pojdimo vsi, kar nas je, ki si moramo z rokami kruh služiti. Delavec pa je po mojem mnenju vsakdo, ki mora delati, naj si bo s kladivom, ali pa s peresom. V novi organizaciji bodo odseki za vsako stroko delavstva, in tu se bo razpravljalo in delalo ukrepe ter delalo na to, da se odnošaji zboljšajo. Tudi uradništvo, bodi zasebno bodi državno, spada k delavstvu. Mari ne dela tudi uradnik? Seveda dela s peresom, z glavo, a tudi to je delo in često zelo mučno delo ! Hvalevredno bi bilo torej, d a b i se uradniki naše narodnosti združili v močno trdnjavo in se organizirali ter tako jednega duha nastopali, kadar je treba. Kaj imamo n. pr. od »Fascio«, ki zahteva vsaki mesec 70 stotink?! Italijanski in nemški uradniki imajo v svojem jeziku glasilo, za Slovence nič. Tudi to društvo vleče, oziroma je so- dotične doneske, od katerih pa mora vsak cijalističnih misli, a le radi lepšega; v četrtleten donesek znašati najmanj 1500 resnici pa je narodno italijansko, kron (petnajst sto). Zato v tem društvu ni mesta za nas, ker § 9. Ta pogodba se je napravila v tudi mi ljubimo v prvi vrsti svoj jezik dveh enako se glasečih izvodih, od kate-najprej in potem šele tudi druge. Naj se rih dobi vsak pogodnik po en izvod, torej skuša pridobiti v mogočno družino V LJUBLJANI, 20. julija. 1907. delavcev tudi delavce uradnike, ki so tudi Luka Svetec 1. r., prvomestnika namestnik. § 5. Vžigalice morajo biti tudi v bodoče glede kvalitete take vrste, |kakor so bile doslej ter morajo nositi na zunaj tisto etiketo, kakor doslej. § 6. S to pogodbo se razveljavljajo vse prejšne pogodbe, katere je dražba sklenila glede razpečavanja vžigalic s tvrdko J. Perdan. Le glede vžigalic, katere je razpečala tvrdka do 1. (prvega) julija tega leta, velja še prejšnja pogodba in je glede teh razpečanih vžigalic tvrdka J. Perdan zavezana brez zamude družbi podati račun. § 7. Dokler ^traja predležeča pogodba ne sme družba sv. Cirila in Metoda nobenemu drugemu poveriti prodaje in zaloge tacih in enacih vžigalic, ki se prodajejo na korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. § 8. Tvrdka J. Perdan je zavezana družbi sv. Cirila in Metoda o prodanih vžigalicah dati vsako četrtletje natančen obračun in pri tej priliki družbi izročiti! slabo plačani. Z našim delavcem roka v roki pojdemo v boj, ker on je in bo naša velika zaslomba. VpiŠimo se v našo »Narodno delavsko organizacijo«, ker »Fascioc vkljub dobrohotnim opominom in pozivom se ne gane, ampak trdosrčno ostoja in* ternacijonalen seveda le italijanskim in nemškim svojim udom v prid. Pokažimo hrbet vsem, ki niso ali nočejo biti z nami, ker sramotili od strani »Fascio c na ta način, da smo samo za plačevanje, se ne puščamo več. Torej kvišku uradniki vseh vrst! Hrbet zaničevalcu in oklenimo se ljubečega brata! Vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" z ozirom na neistinite vesti, Ki so se zadnje čase širile glede razmerja >Družbe« do založnika vžigalic tvrdke J. Perdan in glede njenega poslovanja, objavlja sledečo ž njim sklenjeno pogodbo z opombo, da »Družba« nima nobene zveze in tudi mora v smislu pogodbe odkloniti vsako zvezo s kako tvrdko, ki bi prodajala vžigalice v njen prid. Kar se pa tiče kakovosti vžigalic, prepušča vodstvo sodbo kupujočemu občinstvu. Pogodba je sledeča: »§ x. »Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« prepušča z ozirom na sklep storjen v 184. vodstveni seji dne 12. julija 1907, tvrdki »J. Perdan« v Ljubljani raz-pečavanje vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda za čas od 1. (prvega) julija 1907 (sedem) do 1. (prvega) julija 1917 (sedemnajst), tedaj za dobo desetih let. § 2. Tvrdka J. Perdan prevzema raz-pečavanje vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za dobo desetih let, to je, od 1. (prvega) julija 1907 do 1. (prvega) julija 1917 (sedemnajst) pod sledečimi pogoji: a) se zavezuje plačevati družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, počenši s 1. (prvim) julijem tega leta od vsakega raz-pečanega vagona vžigalic znesek po 240 kron (dvesto in štirideset).... b) garantira družbi sv. Cirila in Metoda iz razpečavanja teh vžigalic najmanj 6000 kron (šesttisoč) dohodkov na leto. Za slučaj, da bi ne razpečala toliko va gonov vžigalic na leto, da bi to razpeča-vanje doneslo družbi 6000 kron (šest tisoč) na leto, zavezuje se vkljub temu eventu-valni primanjkljaj do 6000 kron (šesttisoč) družbi sama plačati tako, da je družbi garantiran iz razpečavanja vžigalic znesek 6000 kron (šesttisoč) na leto. tj 3. Ta pogodba je za družbo sv. Cirila in Metoda za dobo desetih let neod-povedljiva, dočim je tvrdka J. Perdan opravičena od te pogodbe tudi pred pre tekom te dobe po poprejšni enoletni pismeni odpovedi odstopiti. § 4. Družba sv. Cirila in Metoda pa je upravičena to pogodbo pred pretekom pogojene dobe razrušiti, to pa le tedaj, če bi tvrdka J. Perdan nepravilno postopala in bi se vršile kake nerednosti, vsled ka-erih bi bila družba oškodovana. A. Hudovernik 1. r., blagajnik. Josip Perdan 1. r. Tržaška mala kronika. Samomor. Predsinočnjim okolu 11. ure so bili gasilci postaje pod magistratno palačo obveščeni, da gori v prvem nadstropju hiše št. 13. v ulici di Crosada. Šli so takoj v rečeno hišo in tam so konsta-tovali, da je bil začel goreti pod neke sobe, a na podu te sobe so našli — mrtvo žensko. Bila je 32-letna Katarina Klun, ki je tam stanovala z nekim Ivanom Deagosto. Ta nesrečnica je veliko ko-sitrasto cedilo napolnila z ogljem,, zakurila in potem legla na postelj, da tam mirno počaka smrti. Zdi se pa, da se je v zadnjem hipu, in sicer že prepozno, premislila, vstala s postelje in šla proti vratom, da bi jih odprla. A ravno pri posodi z gorečim ogljem je nesrečnica padla in obležala, Padša je pa tudi prevrnila posodo, vsled česar se je bil vnel pod. Neznan tat je Josipu Sosiču, ki stanuje v ulici di Donota, ukradel predsinočnjim iz stanovanja zimsko suknjo, površnik, jopič, telovnik in par hlač, v skupni vrednosti 63 kron. Nezanesljiva služkinja je Karmela S. Bila je v službi pri Mariji Antič v ulici del Molino a Vento št. 29. A neki dan minolega tedna je kar nenadoma zapustila službo. Včeraj je pa prišla Marija Antič na policijo in tu prijavila, da je zvedela, da je Karmela vzela v njenem imenu na upanje pri nekem trgovcu z manufaktur-uim blagom v ulici di Riborgo za 12 kron blaga. Marija Luis, ki stanuje v isti hiši kakor Marija Antič, je pa prijavila, da ji je Karmela vkradla 2 srajci in pa kos blaga za hlače, v skupni vrednosti 6 kron. Vesti iz Istre. Vstanovljenje brzojavnega urada s telefonskim obratom in javno govorilnico na poštnem uradu Pula 3. Dne 21. t. m. izročila se je prometu na c. kr. poštnem uradu Pula 3 novovstanovijena brzojavna postaja s telefonskim obratom in javno govorilnico v zvezi s telefonsko centralo v Puli. KUPITE le AMERIKANSKI STROJ za pisanje prve vrste z v vidno pisavo, MODEL 1907 STEARNS e c* >OQ C C S g O » § g. O > a 0» S ti «0 CĐ CD < » fiO ® « CD 2 3 5 « 8.® e ® — N ce o -S2 g Q> N ki ima pred vsemi drugimi stroji enakega zistema nastopne popolnosti in vrednosti 1. Decimalno tabelo, ki je ni zam^iUU z narodnim vrstami Številk; 2. Pomikala, ki ga more vsakdo takoj odstraniti ; 3. Črke v enem jek enem komadu z vzdigali (niao spojeni z vzdigali) ; 4. Možnost da se pomikač lahko giblje na desno ali na levo; 5. Trak, se povsem lahko odstrani; 5. FomikaČ Bet giblje na krogljah in ne na koldscih, zato teče gladko ; 7. Možnost da se lahko pomnožuje, ne da bi bilo treba odstranjati trak ; 8. Mnogo bolj vidljivo pisavo ; Priprava, da se lahko napiše dopisnice cdkraja do konca. 10. Prtmikovalec se pomika vsled predstavljanja kolese in ne potom trakov, za to je mnogo tr«ineji in lagiji. Izključno zastopstvo za Trst. vso provincijo, ter Reko Trst, Via delle Poste štv. 6. Telefon 1682. ■ ■ ■ ■ BRLKRM ■ ■ ■ hrvatski dnevnik v Trstu -- Izlazi u nedjelju 1. rujna t. g. Pojedini broj stoji 6 filira. 1M „BALKAN" dobiva se u ovim trafikama: Lavrenčič (Piazza Caserma 1) Može (Via Miramar 1) Južni kolodvor — Schmelzer Pipan (Ponte della Fabbra) Kereten (Acquedotto 2) Bruni (Piazza S. Lucia) Komotar (Piazza S. Carlo) Bruna (Via del Rivo 14) Valle (Via delle Torri) Drago vina (Piazza della Borsa 1 > Boldrin (Piazzetta pozzo del mare 6) Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejeme „Inseratai oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. iS (Narodni dom) polonadstropje, levo. Urad j 3 odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edlnoit." Cesare Levi urar in zlatar se Guerino Marco* ulica Tivarnella Štev 3. Priporoča svojo zalogo ogya in dj < ki jo vedno preskrbljena z najboljši*-kranjskim blagom. Prodaja na debelo i j drobno. Pošiljanje na dom. ^elsfon što v. 1664. ©©©©©©© je preselil na Korso 47, prvo nadst. Prodaja \ae blago z 15o/0 odbitkom kakor zlate, srebrne in kovinaste ure za moške in ženske, zlate prstane z garant, dijamanti, uhtiie, zapestnice, broches itd. itd. SPECIJALITETA : Velika izbera prstanov iz novega zlata od 2 gld. naprej Sprejme popravljanje ur in druge zlatanine po zmernih cenah in z 2-letno garancijo. Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh I so „MALI OGLASI" v „Edinosti,, vw 1 _1 MERKUR J. ULČAKAR & Co. - Trst Telef. 1874 — Via Nicold Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - informacije. Zaloga raznovrstnega kolonialnega in druzega blaga. --, ZAHTEVAJTE CENIK. - Razne vesti. Zenitov na posklisnjo. Čudne stvari je spravila na dan neka pravda za ločitev zakona, ki se je nedavno vršila pred okrožnim sodnikom v Holsejru v Mil-wankee. V tem mestu živeči slovak Anton Fijavš je predlagal ločitev od svoje žene, ki se nahaja v Vezinu v Avstriji. Oženil se je leta 1897; da bi zaslužil več denarja, se je leta 1906 izselil v Ameriko, kjer mu je Šlo dobro ter je poslal svoji v Avstriji ostali ženi vozni listek in denar s pozivom, naj pride k njemu v Ameriko. Ženska je pa vozni listek prodala in ves denar za- Prro primorsko podjetje za. prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefoao it, 847. - Via della Stazione Št V. 7. - T©lefono *t. 847 FHIjaike v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vie kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiitvo, dolgih 6 do 8 metrov^ Miluje predmetov, ki se jemljejo u Dotoruje ii crevalanje Mm 11 m pniie.) Sprejem M todl pohlitvo Ii druge predirate v sbranbo v lastna za ta pripravljena auha skladišča. mr Edini tržaški zavod za = „VACUM-CLEANER ČIŠČENJE In SHRANJEVANJE PREPR0H ti Točna postrežba in nitke cene. » POTEL BALKAN "fitS HOTEL« BALKAN v fistn. dne 26. avgusta »EDINOST« *tv. 235 3tntn IIT pravila. Potem je pa pisala svojemu dragemu soprogu v Ameriko, da se je za tri leta na poskušnjo omožila z nekim i tram\vayskim sprevodnikom. Ako se jej ne bo v tem času dopal, potem hoče priti v Ameriko. Toda Slovaku je bilo to vendar le preveč in zato je zahteval ločitev od svoje 2ene. Sodnik mu je pa izjavil, da j ni v stvari kompetenten. Polja pod vodo. Japonci se ne zado- , voljujejo samo z njivami na kopnem, ; namreč so pričeli upotrebljavati tudi morsko dno. Iznašli so, da nekatere rastline, ki rastejo na dnu morja, so dobre za hrano ijudem. In zato sejejo z obali na morsko dno seme teh rastlin. To se jim izplača dobro, ker dobivajo iz enega orala koristi do 1500 kron. Boj proti malariji a pomočjo rib. Iz Sidneya v Avstraliji poročajo nastopno zanimivo vest. Tamošnjemu Švedskemu konzulu se je posrečilo najti tako vrsto ribe, ki se hrani o jajčje zalege komarjev. Znano je, da ti najbolj prenašajo malarijo. Ta ribica lahko Živi v prav plitvih vodah. /Sato so poslali v Italijo več tisoč teh ribic in jih pometali v one močvirne kraje, kjer najbolj razsaja malarija. Sestavil se je tudi poseben odbor, kateremu so na čelu ugledni in učeni možje, ki delajo na to, da se na tisoče teh ribic prenese v močvirne kraje Italije. Ta riba pripada vrsti mesojedcev in ni veča od 40 do 50 milimetrov. V motni vodi se vidi povsem j&sno srebrni sijaj telesa te ^ribice. Dne 25. junija t. 1. je pripeljal neki parnik veliko množino teh ribic, seveda vse žive, ki so bile takoj pometane v razna močvirja v Italiji. Koliko vžigalic se porabi v Evropi na dan. Nekdo je izračunal, da se v Evropi rsak dan porabi dve milijardi užigalic, kar je sicer neverjetno, a resnično, ako se upošteva, da pri užigalicah prav nič ne Šte-dimo. Ce vzamemo, da pride na en kilogram 10.000 vžigalic, znaša njih teža dnevno 200.000 kg ali 20 vagonov. Vredne so okolu 800.000 K. Na Nemškem pride na vsakega posamičnika na dan 12 vžigalic, v Belgiji 9, na Angleškem 8, na Francoskem le 6, ker so tamkaj monopolizirane. Grozna rodbinska drama. V Velikem Becskeresku je žena železniškega delavca Hamena v petek obesila troje otrok in potem še sebe. Vzrok tega groznega Čina ponarejene menice, za katere je doznal denarni zavod. Ameriške ženske. Po statistiki nekega zdravnika je v Ameriki 5000 žensk zdravnic in 200 pravnikov; 70 odstotkov vsega učiteljstva so učiteljice; 1250 žensk je v službi bogoslovja ; razun tega je 22 arhi-tektinj, a vsa vrsta jih je zaposlenih v ostalih tehniških znanostih. Tekom 25 let vzele so ameriške ženske na svoje iznajdbe 4000 patentev. Industrija rožnega olja v Bolgarski. Kakor znano, izvaja Bolgarska za ves svet svoje znano rožno olje, izvaža ga pa na leto nad pet tisoč kilogramov, od tega dobiva država Čistega prihodka okolo 3 m!« ljone levov. Največa industrija je v južni Bolgarski okolo Kazanlika. Največ rožnega olja se izvaža na Francosko, Angleško, v Malo Azijo in v Lipsko. Od leta do leta pa cena olju pada, ker so te cene odvisne od kakih 50 trgovcev v Evropi. Tako so oni znižali ceno bolgarskemu olju od 900 levov na 550 do 600 levov po kilogramu in utegne se znižati tudi na 450 levov, ako ostane vsa trgovina tega olja še nadalje v rokah te petdesetorice evropskih trgovcev. Toda bolgarskemu rožnemu olju preti nova nevarnost. V južni Francoski se tamošnjemu prebivalstvu ne izplačuje več • Hodi in vinogradarstvo in zato so nekateri vino- *ant.« gradniki sklenili, da posečejo trte in nasadijo na ona mesta rože, iz katerih bodo izdelovali rožno olje. To bi bil velik vdarec za bolgarsko rožno industrijo, ker odpada od vsega izvoza iz Bolgarske na Francosko dva tisoč kilogramov olja, na Nemško 1500, ostalo na druge dežele. Vsled tega je največa količina v rokah francoskih trgovcev in parfumerij, ki bi v prihodnje, ako se v južni Francoski prične z industrijo rožnega olja na vsak način nabavljali to domače olje. 1 To bi bil velik udarec za Bolgarsko, zato so pričeli tamkaj premišljati, kako da bi bolgarska industrija izbegla konkurenci s strani Francoske. \ Začetek drame, OSEBE: JANEZ JEZA, majhen kmet na Krasa. TONE, njegov sin. MARIČKA ŠTRUKELJ, Tonetova ljubica. PETER SRŠEN, Tonetov prijatelj. PRVO DEJANJE. Vrt. Na vrtu Crešnja. V ozadju hiša. Tone in Marička pod čreSojo. 1. Prizor. Tone in Marička. Tone (majhen, debel fant. Napravljen za odhod. Skoro joka.) : »Oh, Marička, saj vidiš sama, da moram za kruhom. Doma smo vse podelali; dela ni — a denarja tudi ne. Kje naj sicer dobim denarja ?< Marička (se joka) : »Oh, in za cele tri mesece odideš ? !« Tone: »Kaj hočeš ? ! Kaj naj te tri mesece doma samo ležim ? Tukaj ni dela. In oče že itak vedno godrnja, da samo jem.c Marička: »Oh, ta Vaš oče ! Tone, jaz sem mislila, da še po slovo ne prideš k meni! Oh, kaj sem jaz slišala?!« (Joče na glas in si skriva obraz v robec.) Tone: »Ne verjemi Marička tujim jezikom. Jaz tega nisem nikoli rekel. Moja ljubezen do Tebe preveč gori; ne da se več pogasiti. Oče noče da Te ljubim; toda jaz ljubim Tebe istotako kakor očeta.« Marička: »Oh, Tone! Potem sem jaz srečna. (Ga objame. Tone jo poljubi.) Tone: »Toda jaz moram iti, da naju kdo ne vidi.« Marička : »Prideš kaj kmalu domov pogledat ?« Tone: »Dolenjsko je daleč in preveč bi zapravil. Ljudje bi se smejali.« Marička: »Pa piši kaj.« Tone: »Bom, bom, Marička.« Marička: »Takoj pošlji tudi naslov, kjer boš « Tone: »Vse storim Marička, vse!« Marička: »Toda takoj, gotovo!« Tone: »No, Marička, z Bogom.« (Se joče. Jo poljubi.) Marička (joka glasno) : »Z Bogom, Tone !c (Oba jočeta in se poljubljata.) (Zavesa hitro pade.) 2. Prizor. V ozadju hiša Janeza Jeze. Ob zidu kamnata klop. Na njej Jeza in Peter Sršen. Jeza (Mož kakih 40 let. Precej ko-ščat): »No, vendar se je naš Tone zamislil nekaj pametnega.« Sršen (Bolj suh, kmečko napravljen fant): »Sem slišal. Pojde z onimi na Dolenjsko, ne ?« Jeza: »Da, železnico gre delat. Bog ga Že nesi I Prav vesel sem tega. Morda pozabi tam na ono vlačugo. Jaz je ne morem videti.« Sršen (se smeje): »Kaj Še ne veste ? V nedeljo mi je že pravil, da je ne pogleda več.« Jeza: »A ? !« Sršen: »Peklo ga je, da ne bi dobil posestva, kakor ste Vi rekli in zato jo je pustil. In tudi ga zasmehujejo, da se vlači s to nepridiprav.« Jeza: »A ! Res ?! Oh, to je pa še bolj prav. Sedaj gre še na Dolenjsko in jo pozabi popolnoma. O, to je pa res prav. Ravno sem prihaja.« (Tone prihaja s solzami v očeh.) 3. Prizor. Prejšnji in Tone. Tone (podaja roko očetu in se joka): »Z Bogom, oče ! Z Bogom, Peter !« Peter: »Z Bogom, Tone !« (mu podaja roko.) Jeza; »No, Tone, zakaj vendar jo-ne joči, saj si Že vendar Tone: »Oh, oče, saj veste od doma iti ? ! (Na glas zajoče. Potem poluglasno.) Marička....!« (Jeza nekoliko osupnjen, Peter se hinavsko smeje in Tone joče.) (Zastor pade.) Zorin. v bogati izberi, neprekosljive glede solidnosti in elegancijo — — — se vdobi pri — — — (naslednik G. Dalla Torre Giacomo Jffacerata ulica deli' Acplotto 3 ulica Chiozza 7, ulic* dal Toro 1. WW Cene, ki so splošno priznane za ugodne. "M Pohištvo in tapetarije ZALOGA MOKE] BRODER NEUMANN — Arad obče znani pridelek, nahaja se pri And. Schleimer-ju, Trst ulica Stadion štev. 12. Tovarna pohištva Proda se ulica dtUa Cesa it. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih --mineralnih vod - Angelo Devetok - Trst nltoa Aoquedotto 23. - T«l. 1448 obešala, postelje, oprava za spalno sobo naj-| finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-stan", mozaično umetniško mizico, vredna 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št 2 ANTON SKERL mhulk, uprlMltal ividitM, Trat - Carlo GoJdenijcr trg zz. - Trmi Zastopnik twane_tote uuMttfiltt „Pur ■f Napeljava in zaloga električnik zvončkov, in prodaja gramofonov, zonofonov im fonografev Zaloga priprav za točiti pivo. Liitoi mehaaiž«-delavnica za popravljale šivala ik »troj«v, kelas mobokoles itd. Velika zaloga prlpattev p« tovaraUUdk TELEFON Štev. 1734. KJIGOVEZNICA Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassini & Figlio Trst, Via Porporella it. 5 - ogel Via iella Sanitt. Fumato&Conellato TRST, ulica del Toro št. 16 SLIKARJA sob, grbov, laki-rarja posnemanega lesa, mramora, kovine itd. itd. Sprejemata vsakovrstne naročbe tudi tapecirarska dela. Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne = bolezni - ima SVOJ AMBULATORIJ v Trstu v ulici Sanitk štev. 2 ORDINTJJE: vsak dan od 10.7, do 12. »/g ure zjutraj in 4.—5. popol. se naznaniti p. n. občinstvu, da smo se preselili z uradom Fontanone št. 5-6. Častimo V lil. in z delavnico ▼ ulico Crociferi št. 5, katera bode vsled novih dobav preskrbljena z natančnimi stroji, da bodemo zamogli bolje izdelovati naslednje obrtni jske stroke, deloma izključno naših proizvodov : Popolne morske svetilnike na acetilen x menjajočimi se lučmi in skupinami (sistem Rocco). Izdelalnica merilcev za plin in popravljanje istih. Aparati za razsvetljavo in ribji lov, na acetilen (zlatem Hoooo). Popravljanje merilcev za vodo. Zapipki za vodo (sistem Rocco) a filtri Mallife, priporočeni od glaiovitih pariških in dunajskih zdravnikov. Nova iznajdba, ki omeji stroške za vodo na samo uporabo. Spoj en je acetilensko kombinirano s kisikom, za vsako kovino kakor n. pr. lito železo, žolto med, baker i. t. d. katere se izvršuje na mestu. Vsakovrstne napeljave za vodo, plin in acetilen bodemo izvrševali z največjo solidnostjo in natančnostjo. V nat^i da nas bode si. občinstvo podpiralo bilježimo udani rocco a co. DOBIVA SE V TRWtT.CTAMiF DOBIVA SE V V8HB revmatizmu in protin - TEKOČINA GODINfl •i 4 tafada gstou, kkaraa JRU JUtauu MU Satafer p* s?. Msfca m >sipa Miaa, fakma JK Ifu«, F*«ct»4 frait Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven od 1. maja 1907 naprej Odhod iz Trst« (Cam po Marzlo) Trst— Rovinj—Pala (DaaaJ) 8 Herpelje—Rovinj—Pula. 7-20 0 Herpelje- Divača—Dnnaj. « 0 0 Herpelje—Rovinj—Pola. 4I5 0 Herpelje—Rovinj—Pula. (EMv*ča—Thniaj). '■40 B Herpelje—Divača—Dunaj—Pula. (Kanfanar—Rovinj : 6-50, g-2Q, 4t 8'15) EDINOST« štev. 235 <. »b nedeljah in praznikih : Herpelje—Divača._ 2*15 Borit—Draea-- Trat—Baje—Poreč. 610 8 Koper—Buje—Poreč In medpostaje. 3'10 O Koper—Bnje—Poreč In medpostaje. 8 Koper In medpostaje fle do Bnj) Trat— 6or!ca— Jesenice— Celavec—Beljak—Mom kava. fc — O do Gorice hi »edpo^aje (Pnatina—Ajdovščina : 0*40) 7.25 B Gorica (Pnračina—AjdovSčina 0-57) Jesenice— Beljak—Celovec—Dunaj Westbhf.—Danaj j. 1'raga— Berolin—Draidane. 9.05 O Opčine—Goric« (in medpostaje) Tesenice— Beljak—Monakovo — Dnnaj Westbhf. — Dnnaj j. i. 12 8 Opčine--Gorica •46 C lz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 3"*» 8 lz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in medpostaj. 7« O iz Pule—Rovinja (Divača). 108 iz Pnle, Rovinja (Divače-Pnnaja) Herpeij. i nedeljah tn praznikih : lz Herpelj in Divače Poreč—Boja—Trat. 2.20 0 iz Bujt Kopra ln medpostaj. 0 lz Poreča, Bnj. Kopra in medpostaj. 8 iz Poreča, Boj, Kopra In medpostaj. Mona kove—Praga—Celovec—Je ealce—6orlca—Trat. 5-25 0 \r Monakova, Dunaja j. i., Dunaja TVestbhf. Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin Itd. 7 58 0 iz Gorice in ir.edpostaj Ajdovščine. » i 5S P -t Pirge, Dunaja, Celovca Gorice, Berolina, D razdane. 2.M 0 fs Celovca. Trbiža fAjdovSčine) Gorice. Opčln 6-ftO 0 iz Monakova. Beljaka, Jesenic, Gorice. Opčin. S-10 [J Iz Prage, Berolina,"DraŽdane, Celovca, Beljaka. (Ajdovščine) Gorice. «»■10 0 Iz Prage, Cclovca, Trbifa, Gorice, Opčin, Berolina, Draždane. ob 1 edtljab In praznikih : 9-5« 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino} In mejpostafaml. železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italija preko Červtojaoa In Benetk. 5 47 B preko Cervinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad !n B do Kormina (Cor-mons) preko Nabrežfne. M ;o 0 preko Ćervinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Vfdem in Čedad). 5 » B preko Čendnjana v Benetke. Milan. Rim (se »vezo na Videm). V Italija praka Kamina In Vidma. 8.25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan. Rim. 55 0 v Koimln (se zvezo na Červinian in Aidov-*člno) Videm, Benetke. V *0nnin (« zvezo na Červinjan). 4-0 v Kormin (se zvezo v Ajdovlčlno) Vldem- 1-ilan itd. oŠ ? V Koimin Italijo. Kormin (8e „ez0 v Červinjan). , _ , Do ®orlce—Kormlna—červln jana. 0 do Gorice, preko Nabrežine (se avezo v Ai- 1 0 iz Kc.jiina (zveza z Ajdovščino) tn iz Čei-vii jana * j.^t u iz Ćeivinjana. 7.« 0 iz Kcrmina (sveza z Ajdovšč.) preko Nabrefine b.^ B 12 Kcimna (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine I (i «3 t) L K tJnaira in B iz Čerrinjana. Unaja Ostenda In Londona) LJubljana, Zagreba Badiaipeite in Reke. 15 8 * T unaja, Budimpešte- . Ć.30 B t 1 'unaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 6 25 B s r unaja, J.jnbljane, Zagreba, Budimpešto 1a Reke. 925 8 s Dunaja, Ljubljane ln Reke. 9 8 s Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte, 5-ss B t Dunaja, Ljubljane Zagreba, Bdpst in Reke. Ob nedeljah in praznikih : JQ"2Ž -iz Nabrefine; ||'JJ is Kormina. Opazke: Debele in podčrtane številke značijo popoludne. 8 — Osebni vlak is B ■> Brzovlak. Električna železnica. Oi'liOD iz omIs : 5.30, 6.26, 7.07, 7.31, 7.56, 8.20, 8.44, 9.16, 9.56, IO.44, 11.43. 12.12, 12.44, I.16, I.44, 2.36, 3.24, 34O, 4.08, 4.32, 4.56, 5.12, 5.30, 5.56, 6 13, 6.30, 6.46, 7.04 7'3°j 7-56. 8.20. 9.08, 9.56, 10.48, 11.32. Ucfcod z Opčin-Državna železnica: 7.25, 11.34 1-39* b-*4r 7'5°i 10.42. ODllODiz TfcSTA: 0.02,7.06, 7.56, 8.20,8-44, 9.08, 9-56» IO*44» «.3*, 12.04, »2-20, 12 52, 1.20, 1.56, 244, 3.32, 4.08, 4.32, 4.56, 5.20, 5.40,, 5.56, 6 20, 6.38, 6.56, 7.14, 7.32, 7.56, 8.20, 8.44, 9.08, 9.56, 10.32, 11.32, J2.10. Tovorni voz odhaja iz OpČin samo ob delavnikih ob 9 predpoludne ter odrine iz Trsta ob ari I0'25 F in PRIHOD. Furlanska proga. IRST-MIRAMAR-GRINJAN : vsaki dan 9.— in 3 — j GRINJAN-MIRAMAR TRST: I—, 6 —. V SKSLJAN: (torek, četrtek in soboto 9 30 in 6 30 (ob nedeljah in praznikih : 9*30, 3'— in 6 30. Iz SESLJANA: 12«I5, 515 in 9 —-V7 TRŽIČ (Monfalcone) (dotiče se Sealj&na) vsaki dan 3*— (izključeni prazniki). Iz TRŽIČA: 7-— /nedeljah in prazniki): 8.05. V GRAĐEŽ (vsaki dan) 10'— in 3 —. Iz GRADEŽA 2'30 in 5'— (ob nedeljah in praznikih 12 38. Istrska proga. V MILJE : 4 ( eventuelno) 8, 9, 10, 12 15, 2, 3, 3*30 5*45, 7*15, 8*30, 9. (ob nedeljah in praznikih) 7-45, 8-15, 845, 9 30, 10*15, 10*45 in 12. Iz MILJ: 3 30 (eventelno) 7*05, 8" 15, 915, 10*45, 12 30, 1*30. 2*45. 5, 6 30, 8. (ob nedeljah in praznikih) : 6-30, 7*05, 8, 8*45, 9 30, 10*15, 10*45, 12. (Ob nedeljah in praznikih popoludne posebni izlet). V JflLJE: (Iz ladijedelnice Sv. Marka): 6*10, 6*30, 12, 4*45, 6*58 (ob nedeljah in praznikih): 6*30 in 115 Iz MILJ (v ladijedelnica Sv. Marka) : 5 50 (event.) 6 15, 6 *30, 11, 4, 6. (Ob nedeljah in praznikih) 6.15, 12-45. V KOPER 7 45, 9 30, 10 45, l'/!-05, 2, 4, 6*30, 9 30 (Ob nedeljah in praznikih) 7*45, 9*30, 10 45, 12 05, 3, 6 10. IZ KOPRA: 5 30, 7, 9, 10-30, 12*30, 2, 415, 8 30 (Ob nedeljah in praznikih) 5*30, 7, 9, 10 30, I, 5, 8. V ISOLO, PIRA N in PORTOROSE : (vsaki dan) 10 Iz PORTOROSE : 130, (ob ned. in prazn.) 12. V ISOLO in PIRAN vsaki dan (izključeni prazniki) 6. Iz PIRANA: 6 V UMAG (dotiče se Izole in Pirana) vsaki dan 12*15. Iz UMAGA 5 45. V UMAG (brzoparnik) (vstavi se v Piranu, Porto- rose in Salvore) vsaki dan : 5. Iz UMAGA: 430. V PULO (poštni parnik) (Ustavi se v Piranu, Sal- vore, Umagu, Cittanovi, Poreču, Vrsaru, Rovinju, Fažani) vsaki dan: 7*30. Iz PULE vsaki dan: 6 30. V PULO (brzoparnik) (Vstavi se v Poreču in Ro- vinju) vsaki dan (izključen petek) 3. Iz PULE 5. V PULO (trgovinski parnik) (Ustavi se v Poreču, Versaru in Rovinju) ponedeljek, sredo in petek: 5*—u Iz Pule: torek, <Č3trtek in soboto : 5. Dalmatinska proga. (Parniki dalmatnskih društev.) (Dubrovačko društvo) V KOTOR (parnik „Petka") : vsaki ponedeljek 6. Iz KOTORA : v četrtek 8. (Ustavi se v Poli, Zadru. Spije tn, Hvaru, Korčuli, Dubrovniku in Erceg-novi). V KOTOR (parnik „Dubrovnik") vsaki četrtek 6. — (Ustavi se v Puli Zadru, Spljetu, Korčuli, Dubrovniku, Kimenari, Rižanu [zveza b parni-kom „Bojana" v Oboti (Skadar), vsako nedeljo 4 (Društvo Topić.) V KOTOR (Ustavi ae v vseh najglavnejih kopnenih lukah Istre in Dalmacije in otoka Visa) vsako nedeljo in četrtek: 12. (Društvo Braća Riaiaoado) V METKOVIĆ (Ustavi se v istih lukah, kakor gor označeno) vsaki torek in četrtek: 4. Društvo Negri & Co. V METKOVIĆ : vsako sredo 2. V ŠIBENIK: vsako sredo 4. Avstrijski Lloyd. V KOTOR : (Brzoparnik „Graf Wurmbrand«)v četrtek: 8-—, vstavi se; v Pulju, M. Lošinju, Zadam, Spljetn, Grufu. V Kotom v petek 11-15. Nazaj iz Kotora v petek 1*— v Trst v soboto 4*45. V Puliu zveza z dunajskim brzovlakoo)i ki pride ▼ Pulj oh 9*45. V Kotoru sveza z Sito v Bari: v petek 8, v nedeljo 8. V GRUŽ (Brzoparnik »Graf VVurmhrand") v pone« deljek 8. V KOTOfi-KORFU : v torek 8 —, vstavi se: v Rovinja, Pulju, M. Lošinju, Silba, Zadra, Šibeniku, Spljetu, Milnu, Hvaru, Korčulu, Gružu, Ercegnovi, Teodu, Risanu, Kotoru, Dulcinju, Medui, Durazzu, Ss. Quaranta. V Korfh drugo sredo 9*30. Nazaj iz J£orft v Četrtak 8*— in pride t Trst v sredo .6*—. V METKO VIČI (A): v sredo 8*30. (Dotiče vse večje luke) ▼ Metković v petek 4*30. Nazaj iz Metkoviča v nedeljo 8 30; v Trst v torek 1-30 V Metko vi čih pripravna zveza pa. železnici s Mostariem. Odhod z Metkovičev ob 5 04. V METKOVlĆr (B) v soboto 8*30. Reška proga (Ugarsko-hrvat- par. društvo) V REKO*; vsako sredo 6 (parnik nDunau), vsako nedeljo 6 (parnik „Fiume"). Beaeaka proga. V BENETKE: (Llojd a.) (parniki »Hungaria* in „Espero") vsaki dan ob t2. — Ob nedeliah (islet) 7*30. J Carigradska proga. TRST-SMIRNA-OARIGRAD: Vsako drugo nedeljo (počemfii 1 okt.) is Trsta ob 4 — Čez Reko ; v Korfu pride sredo 3'—. Pireus v soboto 5*— (zveza z nagličem Trst-Carigrad) v Carigrad v četrtek ob 6 —. Iz Carigrada (po l okt) vsaki drugi ponedeljek ob 8*30 in pride v Trst v nedeljo 11*—. Alekaaadrijaka proga. TRST-ALEKSANDRIJA: (brzoparnik) vsak teden iz Trsta v Četrtek 11*30, v Brindisi pride petek I*—, v Aleksandrijo ponedeljek 6*—. Iz Alek-sandrije soboto 3"—, Brindisi torek 5*— v v Trst sredo 11*—. Ta parnik ima zvezo z ekspresnim brzo vlakom O sten da Trst. (Lloydovi parniki vožijo tudi med Carigradom in Odeso vsako soboto ob 6 okt.; med Carigradom in KoŠtanco vsak teden. Trat-Keka-Carigrad vsako drugo soboto od 14 14 okt. med Carigradom in ttrailo vsak drugi petek, med Aleksandrijo in Carigrad vsak drugi ponedeljek od 1 okt. OPAZKA : Debele in podčrtane številke značijo popoludne. V Trata, dne 20 avgusta i 901 PRVA ZAIaOGA VINA TTMBERTO ZUCCO TR8I — ulioa Tisiano Vaoellio 9 ima izkljcičDO izvrstna namizna vina Iatrnki rafoftk p« 79 stoi liter; Dalmatinsko vino po 80 at. Utor ; Opolo iS Omlilja po SO si Utor; razun tega_ Izbera finih likerjev v buteljkah. SPECU1LITBTA ReToit U Iirtct (ti Ustm TliocruloT) n]mlm pristen 31 Ml\]U Pošil|a tudi aa da«. — Jaaiftl aa prfetaaat lastnih pridelkov. _ Za 0O*ftHnKar|« ^^ _ etne po dogovoru 99Avtorizovana vinska agencija4 Crst — trg Cavsna 6, 1. nadstr. — Trsi. se bavi: z nakupovanjem in prodajanjem dalmatinskih, istrskih in inozemskih vin, olja prekajenega mesa in vsakovrstnih domačih produktov. — Preskrbuje posojila tudi krc-marjem, daje v najem oziroma prodaja in kupuje zgradbe, skladista, prodajalnice, stanovanja, v mestu i zunaj. — Prosi se razprodajalce vina v njih interesu, ako hočejo pro-===== dati vino, naj pošljejo vzorce in cene. •" POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE u kakoršno koli indu»trijo Zaloga sesiljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov kakor Trinelle za stroje In kotle, Kllngerlt, Pecolit, Asbest, Flochen. Graphit, trazmisljonalna jermena itd. Tehnični uiad Giuseppe Montalbetti ulica S. Chiara 2. Cene smerne. Cene zmerne. praktično izuežbana, katera gouori in piše nemško, slouen-sko in italijansko, se ponuja za iztirjovalca, paznika, agenta i.dr.|Ponudbe pod „Delauen" na .Inseratni oddelek Edinosti1'. f.pertote Trst, ulica Poste Nuove 9 Žepne are najbolj Uh tovarn Hajnovejie stenske ure. Izbor ur za birmo io za darila. Popravlja po zelo nizkih cenah. Prej, nego kupite otrobe, drobne ■■ ■^■b otrobe, oves, ktrnzne ia pienične nek«, ko- itd. obiščite skladišče Vinko de Marin •rr : t Via Vittorio Alfieri št. io (kraj ogujegascev) kjer najdete blago najboljše vrste in najceneje vseh trgov. 0 ZOlOŽbl, .TISKARNE EDINOST" v TRSTU, alioa Giorgto Galatti štov. 18 je izšel v sloven. prevodu ROMAN Angleški spisal J. F. C00PER- Elegantno broširana knjiga s finim svetlim papiijem. obsegajoča 430 strani male osmerke stane 1 krono 69 st. po poiti ao slot. več. Dobi m cm T Ttth kajlfuvth p* IlovinJktn. ® m Razpošilja ae le proti povzetju ali naprej poalaaamu znesku ■ gjf Zdor llfie službo ali kakorSno-koli zupc-alenje; kdor Išče uradnike ali slulkeao osobje; kdoT ima a* oddati sobe, stanovanja, dToreer, kdor ima za prodati MSe, polja, dvorec ; kdor Seli posojila, vknjižbe itd. prodati ali kupiti premičnine al! gploh rabljene predmete itd. itt,, saj »e posluži MALIH OGLASOV ' Edinost i44, ti so naj cenej I, h»jveć Jf'.tanS i a najbolj pripravu! v dosego namena. A. SEMI LIC Bogata izbera pohištva Trst, trg Bclvedere štov. 3 Lastna delalnica, ul. Ruggero Manna V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene ztue;ne in postrežba poštena in natančna. 300 kron mesečne plače, več 6 °/0 obresti in ugodno mesto ponujam kapitalistu. Kapital zajamčen. BCesto pripravno za mladeniča in starega, kakor tudi za žensko. Ako mogoče poznanje tudi nemškega in italijanskega jezika. Ponudbe z naznačenim razpo-ložnim kapitalom, pod „Resnost ' na Inseratni oddelek „Edinosti". Slovenci! Liurtnfki kr&D, gostiln, hiš in stanovanj, kupaju mrežice in druge predmete sa plinovo razsvetljavo v prodajalnid o o o o o o Crmano Cattelani Trst, ulica Acquedotto štev. 10 Trst kjer najdete najprimerneje cene in trpežno blago ATtorizoTana mednarodna agencija za nameščanja „GltOHIA" TRST — ulioa Barriera 25, 1. p. Dobe se vedno na razpolago stanovanja mala in velika. — Skladišča vsake velikosti. Kupuje In prodaja izvrševanje raznih obrtmi namefiča izbrano osohje za vsako stroko. mali oglase. Mah oglasi računajo se po 3 stot. besedo; j Bi^Atnotisk&ne besede se računajo enkrat | ^ č. Najmanju pristojbina 40 rtotink. - llaca s? takoj. - Kđor Izvan Trsta pta»aaa b»po4j ul »BALI 03w«S >«iija tfanar v nap raj. kar dragaCa na b« ajagiv oglat če al osaba painna Up ra*l llatau Tari Ta Jo natlanjana na čalu „BALIH 00LAS0V ta mkd Ipreraćurl, koliko isu Ja piaćatl « tam, da praitaja Oglasa trato« naslovi* na „IHSERATai ODDELEK" „Edinosti", ■a vprašanja potom pisarn bo dajal jaSERATBi ODDELEK „formsoljo adin« >o, i* 00 pisar« pdložana znamka za odgovor i.A;„ Dn^a mizarski mojster, ulica Giulia JOSIP nU2IJ Ste v. 10, Telefon 1971. Izdeluje in popravlja vsakovratna stavbinska in druga mizarska dela ter daje v najem razne scenerije za odre 612 n no alf poštene rodbine star 14 do 16 let sprejme UCbvK 8e takoj v prodajalnico jestvin v ulici Caaerma 14.__^ Prodajo se stavbe denarja na I in II. vkn ižbo od 4'/. do <*•/. obresti. MeDjava ae remičnin z zemlji&či in »ivorei. — Trat, iKorso Itev 34. 860