PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana « gotovini Abb. o ostale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 25 (9330)
TRST, petek, 30. januarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji TrebuM, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POGOVORI ZA SESTAVO ENOBARVNE VLADE Z ZAGOTOVLJENO VEČINO
Socialisti pripravljeni na pogovore Spodletel poskus ugrabitve znanega
za nov gospodarski program vlade
PSI bo preučila možnost morebitnega vzdržan ja pri glasovanju o zaupnici vladi - Socialdemokrati so včeraj izjavili, da bodo podprli Moravo pobudo
RIM, 29. — Tajništvo socialistične stranke je danes ugotovilo, da krščanska demokracija še vedno zavrača predloge PSI za rešitev vladne krize s sestavo vlade, v kateri naj bi bile zastopane vse politične sile ustavnega loka, kakor tudi neposredni dogovor s socialistično stranko. Kljub temu pa so socialisti, na osnovi včerajšnjega sklepa krščanske demokracije, izjavili, da so pripravljeni avtonomno razpravljati s poverjenim predsednikom o gospodarskih ukrepih. Na osnovi teh pogovor je tajništvo sklenilo, da bo PSI kmalu odgovorila, če bo v stanju vzdržati se glasovanja o zaupnici vladi.
Ta odgovor se nanaša na sklep krščanske demokracije, da Moro po-
novno poskusi navezati pogovore s strankami bivše'' leve sredine za sestavo vlade, ki naj bi imela gotovo Podporo v parlamentu. Toda nova vlada naj bi sprejela nov gospodarski program v dogovoru s socialisti, socialdemokrati in republikanci.
Po izjavah nekaterih demokristjanov, naj bi Moro sestavil enobarvno demokršcansko vlado, ki pa naj bi imela zaupnico večine v zbornici in senatu. Zato je tudi socialistični poslanec Manca po sestanku tajništva stranke izjavil, da pričakujejo predloge poverjenega predsednika. Dokončno stališče do nove Pobude krščanske demokracije bo sprejelo osrednje vodstvo PSI.
Senatna skupina PSI se je danes sestala in razpravljala o reševanju vladne krize. Ugotovila je, da obstajajo v parlamentu in v državi zadostne demokratične sile za dosego političnega preokreta, ki ga je do sedaj krščanska demokracija o-virala in za sestavo vlade, ki bi bila sposobna reševati gospodarsko in socialno krizo.
Moro je imel danes v okviru novega pooblastila sestanek s socialdemokrati. Po odhodu iz palače Chigi je predsednik PSDI Saragat izjavil, da so pripravljeni podpreti Vlado, ki bo imela program, s katerim se bo učinkovito spopadla z resnimi denarnimi in socialnimi vprašanji. V tej zvezi, je dejal Sa-ragal, socialdemokrati pričakujejo, da jim bo Moro dal stvarne predloge. Zvečer je Moro sprejel delegacijo krščanske demokracije, ki ji načeluje tajnik Zaccagnini. Z njimi se je pogovarjal o prvih por izvedovanjih.
zaccagnini je po sestanku izjavil, da se skupno s predsednikom Morom trudijo, da bi našli rešitev, ki bo naletela na razumevanje političnih sil, na katere so se obrnili. Izrazil je upanje, da bo Moru tokrat morda uspelo rešiti krizo. Predsednik senatne skupine KD Bartolomei pa je časnikarjem dejal, da se pogovarja-o sestavi enobarvne demokrščan-ske vlade.
Glasilo republikancev bo jutri etoja-vilo članek, v katerem govori o po-Vezavi med Mancinijem in Andreottijem, češ da bi hotela izriniti Mora z vladnega mesta in De Martina z hiesta tajnika PSI. Za republikance sta De Martino in Moro resna po-litična moža, ki sta znala v težkih trenutkih vedno najti pravilne rešitve.
član vodstva KPI Amendola pa je uapisal članek za revijo «Rinascita», katerem pravi, da so komunisti
tàvlja, da so ta predlog zavrnile vse stranke stare vladne večine, ki pa so obenem hotele prikrito pritegniti komunistično partijo v politične odgovornosti, o katerih pa KPI ne bi mogla neposredno odločati. Zato A-mendola zavrača vsako prikrito sodelovanje. V tej zvezi poudarja, da se bo moral Moro ali kdo drugi kmalu predstaviti parlamentu v imenu krščanske' demokracije in odgovarjati za način, kako je KD reševala sedanjo vladno krizo.
Vsedržavni kongres PDUP
BOLOC-NA, 29. — Tukaj se je danes začel ustanovni kongres demokratske stranke proletarske enotnosti. Na kongresu so navzoče delegacije vseh strank razen MSI in
PSDI. Na kongresu bodo razpravljali predvsem o vladni in gospodarski krizi, o razpustu MSI. o ukinitvi «policijskih zakonov», liberalizaciji spiava, zaposlitvi, znižanju stanarin in tarif javnih in socialnih storitev
Kongres bo trajal štiri dni in se bo zaključil v nedeljo z izvolitvijo vodstva. Menijo, da bo na kongresu dejansko nastala nova politična stranka katere program bo uresničiti «dejansko levo alternativo v Italiji». Poleg tega bodo na kongresu obširno razpravljali o odnosih do komunistične partije in socialistične stranke.
V glavnem poročilu, ki ga je imel član sedanjega vodstva Milani je rečeno med drugim, da je med vpisanimi člani 30 odst. delavcev, da se gibanje bori proti predčasnim političnim volitvah in da je treba dati pobude, da se dokončno premaga na političnem področju krščanska demokracija.
Član vodstva Mignatti pa je v svojem posegu zahteval, da je treba takoj deločiti politično linijo, ki bo različna od linije KPI in PSI. Ti dve stranki, je dejal Mignatti, «verujeta» da je možno uresničiti socializem v evoluciji z obogatitvijo demokracije.
Alžirski oddelek prisiljen k umiku iz ZiMne Sahare
ALŽIR, 29. — Z območja Zahodne Sahare prihajajo nasprotujoče si vesti o poteku spopadov med alžirskimi in maroškimi četami ter o dejavnosti oddelkov fronte Polisario. Alžirska tiskovna agencija APS je najprej sporočila, da so se maroške čete, ki se borijo pri oazi Amgalf umaknile in da Aižirci ter gverilci fronte Polisario nadzorujejo položaj. Diametralno nasprotno je bilo poročilo, ki ga je objavila maroška vlada: njene čete so baje prevzele nadzorstvo nad položajem pri oazi, pri čemer so zajele več kot sto alžirskih vojakov, med katerimi enega poročnika, enega podporočnika ter več podčastnikov. Gverilci Polisa-ria so baie imeli več desetin mrtvih.
Alžirska tiskovna agencija APS je kasneje posredno potrdila maroško verzijo ter sporočila, da se je alžirska kolona, ki je peljala zdravila in hrano prebivalcem Zahodne Sahare, umaknila pod pritiskom odločno številčnejših in boljše oboroženih maroških čet.
USPEŠNA AKCIJA KARABINJERJEV PRED VILO NA MIRAMARSKI CESTI
tržaškega industrijca Hausbrandta
Varnostni organi ujeli enega člana ugrabiteljske tolpe, potem ko so ga ranili s strelom v nogo. Po odkritju orožja v vrtu vile pred dnevi, so karabinjerji postavili zasedo in tako preprečili ugrabitev. Ujetega bandita je v bolnišnici zaslišal namestnik drž. pravd. dr. Coassin. Koliko je bilo članov tolpe?
V našem mestu je vselej veljalo mnenje, da so ugrabitve, o katerih govori italijanski tisk vsak dan, skoraj nemogoče zaradi lege mesta, ki ugrabiteljem skoraj onemogoča beg, saj je v razmeroma kratkem času mogoče zastražiti vse izhode iz mesta. Pa kaže, da ni tako. Včeraj smo tudi v Trstu dočakali poskus ugrabitve. Za žrtev si je ugrabiteljska tolpa izbrala znanega tržaškega industrijca s kavo Roberta Hausbrandta, honorarnega konzula zahodno-nemške republike, ki živi v razkošni vili pri Miramaru. Poskus pa je spodletel. Karabinjerji, ki imajo svojo postajo v neposredni bližini vile, kjer naj bi prišlo do ugrabitve, so po naključju zvedeli za to namero in so zato postavili zasedo, ki je preprečila izvršitev zločinskega napada.
Enega od članov tolpe so s strelom iz puške ranili v desno nogo ter ga prijeli, ostalim, katerih število pa še ni znano je uspelo pobegniti. Ranjenca, ki je močne zastražen v splošni bolnišnici zaradi prestreljene in zdrobljene piščali, je že sinoči zaslišal namestnik državnega pravdnika dr. Coassin. Zasliševanje, do trenutka ko poročamo, še ni privedlo do stvarnih zaključkov, ker ranjenec — gre za 38-letnega Roberta Bertolija iz Benetk,
■liililllinillliiilliiiiuiiimnliiilllllllllllillllllliiilllllillliiliiiiillluiliiiiiniiilllimmiiiiiiHllllillliiliilililiiniliiilimilliiiiitllimHiinililHlimmiiluililiilimiMllluminiiiiiiiliiiHiilimiiHllilllliliiiilllummlniiiliuilil
Odložen kongres socialistične stranke
RIM, 29. — Na današnji seji tajništva PSI so sklenili odložiti kongres stranke. Tajništvo je ugotovilo, da spričo sedanje krize, ki se zavlačuje v nedogled, ni mogoče imeti kongSesa v dneh od 4. do 8. februarja. Zato bo tajništvo predlagalo osrednjemu vodstvu, da določi novi datum.
Večina članov vodstva PSI je ugodno ocenila sklep tajništva. Predsednik stranke Nenni je dejal, da je bila odložitev kongresa neizbežna. Poudaril je, da ni mogoče imeti kongresa med tako resno krizo.
Proti odložitvi kongresa je ostro nastopil poslanec Fortuna, ki je dejal, da bi bila odložitev upravičena pred nekaj tedni, a ne danes. Fortuna pravi, da o odložitvi kongresa ne more odločati vrh stranke, temveč so za to poklicani, da odločajo člani. Tajništvo radikalne stranke, pa je v posebnem sporočilu označilo sklep tajništva PSI za izredno resnega. Radikalci pravijo, da bi morali socialisti prav v tem trenutku, ko se odloča o novi vladi in ko je treba odločati dejansko o bodočnosti države, ta vprašanja razpravljati na kongresu.
ZAVLAČEVANJE VLADNE KRIZE ZAOSTRUJE GOSPODARSKO KRIZO
¥ zadnjih desetih dneh se je lira
razvrednotila za ve é kot 8 od sto
Včeraj je bil dolar vreden 747 lir, lira pa se je med dnevom razvrednotila kar za 1,5 odst., v primerjavi z vrednostjo v sredo
RIM, 29. — Nadaljevanje vladne krize, iz katere še ni videti izhoda, slabšanje gospodarskega položaja, predvsem pa slabe perspektive za morebitni gospodarski razvoj v letošnjem letu, ki jih je včeraj nakazal zakladni minister in navzočnost danes na valutnem trgu večjega števila operaterjev, je povzročilo velik padec vrednosti lire. Lira je danes dosegla najnižjo raven po zapori u-radnega menjalnega trga. V primerjavi z včerajšnjo vrednostjo, je danes izgubila 1,50 odst. Če pa upoštevamo vrednost lire na dan 20. januarja ,ko je bil še odprt uradni menjalni trg, je lira do danes izgubila več kot 8 odst. Na prostem menjalnem trgu so jo v nekaterih u-rah plačevali dolar po 747 lir.
Ta padec ni presenetil italijanskih finančnih krogov. Prepričani so bili, da lira ne bo vzdržala najmanjšega pritiska, ko se bo pojavilo na
jasno povedali, da so pripravljeni Prevzeti odgovornosti v vladi. Ugd-
......
ZA PRCPREČITSV ODPUSTOV DELAVCEV UYLAND-INNOCCNTI
Vlcida bo danes proučila ukrepe ki naj zagotovijo zaposlitev
Onizba CEPI naj bi začasno zaposlila delavce ter omogočila vpis v dopolnilno blagajno
RIM, 29. — Vlada bo jutri skle-Pala, kot poročajo, o nujnih posegih a tista podjetja, ki so v težavah in grozi zapora. Ministrski svet zad rnora* Proučiti tudi ukrep, ki acieya sestavo vsedržavnega sezna-p davkoplačevalcev.
adsedstvu vlade so danes izro-a osnutek načrta za ponovno financiranje družbe GEPI, ki naj bi P segla v prid odpuščenim delavcem istrski svet bo moral sedaj vne-* Tanj še nekatere potrebne po-i, ank® preden, ga bodo proučili na J trisnji seji. Načrt predvideva po-■ TJ10 financiranje v znesku 10 mili-
rtT, lir' ki nai bi S3 GEpI izk°-
dntla -Za ustanovitev družb, ki bo-.začasno zaposlile delavce, od-P scene v obdobju, ki gre od janu-„Ja do marca letos, da bi jim za-s tovila vpis v dopolnilno blagajno. t),,6. Predvsem za delavce podjetij s Le i n° tuji™ kapitalorrl, kot n.pr. ; y .d - Innocenti, Singer. Ducati ln nekatere druge, steVeCer 80 sporočili, da bo mini-r za industrijo Donat-Cattin na-P°* * * * veaal za prihodnji torek sestanek T e Predsednikom deželnega odbora kom -'j® Goifarijem, s predsedni-Vii i--m'lanske pokrajinske uprave ni^iem in milanskim županom A-Vr;T1,iern- Govor bo predvsem o lCnem položaju delavcev milan-§* Podjetja Leyland-Innocenti, ki
so se danes skupaj s številnimi delegacijami drugih milanskih podjetij zbrali v Drevoredu Sturzo v Milanu pred uradi odbora in predsedstva lombardijske deželne uprave. Tudi to manifestacijo je organizirala milanska federacija CGIL, CISL in UIL v okviru pobud, katerih namen je ohraniti delovno mesto za uslužbence tovarne Leyland-Innocenti. Sindikalne organizacije zahtevajo takojšnji poseg državne družbe GE Pl, da bi zagotovile nadaljevanje delovnega razmerja uslužbencev milanske tovarne.
Nekaj po deseti uri je prišlo v Drevored Sturzo več skupin delavcev iz tovarn milanskih industrijskih predmestij, ob 11. uri pa je prišla številna delegacija delavcev Innocenti, pred katerimi so hodili študentje enotnega študentskega gibanja. ki so za danes proglasili sp’osno stavko v šolah, da bi podprli boj delavcev Innocenti in drugih milanskih tovarn. Delegacijo Leyland - Innocenti je sprejel tudi lombardijski deželni odbor, kateremu so delavci predočili potrebo po takojšnjem posegu GEPI, da bi preprečili postopek odpusta in zagotovili nadaljevanje delovnega razmerja.
Vsem uslužbencem tovarne Innocenti bodo jutri razdelili prvi prispevek 40 tisoč lir iz vsote, ki jo
je zbrala sindikalna federacija CG IL, CISL in UIL in ki znaša 180 milijonov lir. Prispevali so jo skoraj vsi milanski delavci, ki so tako izrazili svojo konkretno solidarnost s tovariši, ki so zaposleni v obratih Leyland Innocenti. Poleg teh 40 tisoč lir bodo delavci prejeli tudi 5 tisoč lir za vsakega družinskega člana.
Več skupin delavcev tovarne «Singer», ki so se udeležili zjutraj manifestacije pred sedežem turinskega obrata Fiat Mirafiori je zasedlo postajo Porta nuova in blokiralo železniški promet, šlo je za protest proti odpustom z dela. Položaj se je normaliziral po nekaj urah ko so se demonstranti razšli.
V turinski pokrajini je bila danes cela vrsta stavk, ki so trajale od štiri do osem ur in katerih namen je bil podkrepiti zahteve po ob vitvi delovne pogodbe in po ohranitvi delovnega mesta.
valutnem trgu več kupcev. In to se je tudi danes zgodilo. Na vseh valutnih borzah so danes zamenjali 50 milijonov dolarjev, kar je zelo blizu poprečni dnevni menjavi v normalnih razmerah. Kljub temu pa je bilo tudi danes opaziti odsotnost velikih valutnih transakcij, ki so povezane predvsem z uvozom nafte. Pojavili pa so se zelo številni kupci, ki so sicer poslovali z manjšimi vsotami in iskali samo tujo valuto. Zato je vrednost lire že ob odprtju današnjih poslov hitro padla. V dopoldanskih urah so kupovali dolar po 737 do 738 lir. Popoldne se je cena dolarja povzpela največ do 747 lir in se pred zaprtjem poslov ustalila na 741,5 - 742,5 lire.
V	bančnih krogih so pojasnili, da je prišlo do današnjega nerednega pojava na prostem valutnem trgu zaradi navzočnosti operaterjev, ki potrebujejo manjše vsote tujih valut in ki se bojijo, da bo lira še bolj izgubila na vrednosti. Zato so danes mrzlično iskali tuje valute, zlasti še ameriški dolar.
Poleg tega so se danes pojavili na valutnem trgu tudi uvozniki, ki ne morejo več zavlačevati svojih obveznosti v tujini in ki se prav tako bojijo, da se bo lira v bližnji prihodnosti še bolj razvrednotila.
V	nekaterih finančnih krogih v Rimu so se danes razširile vesti, da bo lira že v prihodnjih dneh zgu-
bila 10 odst. na vrednosti, v
pri-
merjavi z vrednostjo 20. januarja. Te govorice povzročajo še en negativni pojav, in sicer, da vsi tisti, ki posedujejo tuje valute, jih nočejo sedaj prodati, ker računajo, da bodo v najkrajšem času dobili zanje več lir.
Tudi na tujih menjalnih trgih se lira danes ni boljše odrezala. Takoj ko so v Frankfurtu, Londonu in Parizu zvedeli za položaj v Italiji, je začela njena vrednost padati. Po o-ceni «Banca d’Italia» je lira v primerjavi z vrednostjo, ki jo je imela 9. februarja 1973, dan pred začetkom nihanja, do danes izgubila na vrednosti za 21,48 odst. do dolarja in za 30,75 odst. do valut gospodarske skupnosti. Skupno je torej lira izgubila na vrednosti do tujih trdnih valut v treh letih 26,81 odst. Samo danes je na tujih borzah vrednost lire padla za 1 odst., v primerjavi z včerajšnjo vrednostjo.
Vzporedno z razvrednotenjem lire, se pojavljajo težave tudi v zvezi s plačevanjem bančnih obresti. Čeprav v bančnih krogih ugotavljajo, da ne bo prišlo do spremembe aktivnih in pasivnih bančnih obresti pred rešitvijo vladne krize, so se vendar v zadnjih dneh nekatere banke znašle v težavah zaradi pomanjkanja likvidnosti. Zato so se v teh dneh sestali voditelji največjih italijanskih bank, da bi sestavili enoten program oziroma strategijo, kako ravnati v sedanjem težkem gospodarskem in denarnem položaju. V glavnem so se domenili, da bi morali do morebitnih novih ukrepov denarnih oblasti spoštovati dosedanje sporazume, ki so jih sprejeli septembra leta 1975. Tedaj so določili 12 odst. obresti letno za posojila privilegiranim klientom, 5,25 odst. do 6 odst. letno pasivnih obresti na tekoče račune in 6,25 odst. na varčevalne pologe.
starega znanca tamkajšnje policije — vztrajno zatrjuje, da ni imel namena nikogar ugrabiti, pač pa, da je bilo vse skupaj le nekakšna šala med prijatelji ali nekaj podobnega.
Vsa zadeva, ki je imela včeraj popoldne okrog 18.30 svoj epilog v parku Hausbrandtove vile, se je pričela pred tremi dnevi, ko je vrtnar med svojim vsakodnevnim o-pravilom odkril v neki cvetlični gredi obsežnega parka, ki se od morja dviga do obalne ceste nasproti mednarodnega centra za teoretsko fiziko, plastični zavoj, v katerem sta bili skrbno namazani dve pištoli (znamke smith & wesson ter colt) s številnimi naboji, dve lisici, štiri maske (pokrivala za glavo), steklenička z etrom in tri široki obliži.
Nobenega dvoma ni, da gre za avtentične ugrabiteljske pripomočke. To je bila tudi njegova prva misel. Nemudoma je o svoji najdbi obvestil gospodarja, ta pa karabinjerje v bližnji postaji. V tistem trenutku je stekla akcija, ki je privedla do preprečitve poskusa ugrabitve.
Akcijo je vodil sam poveljnik karabinjerjev polkovnik Felice Forcella, pri njej pa je sodelovala cela vrsta orožnikov. Na raznih krajih so postavili zasede in prežali noč in dan na morebitne zlikovce. Sinoči okrog 18.30 je, kot rečeno, napočil čas, ki so ga banditi določili za u-grabitev. Kako so se v vseh podrobnostih odvijali dogodki ni še povsem jasno. Dejstvo je, da se je nenadoma pojavil v parku vile Roberto Berteli. Počasi in oprezno se je med grmičevjem pomikal do kraja, kjer je bilo skrito orožje, medtem ko so njegovi pajdaši verjetno čakali v bližini vile.
Karabinjerji, ki so bili razporejeni po parku, so iz svojih skrivališč spremljali njegove korake dokler ni prišel do Omenjenega grma ter potegnil iz njega plastično vrečo z orožjem in drugimi ugrabitelj-skirr.i pripravami. Tedaj mu je brigadir Foriini zakričal iz svojega skrivališča naj se ustavi. V odgovor je Berteli baje zagrabil za pištolo. se urno dvignil in skušal znežati. Ferlini je zato najprej u-strelil v zrak, da bi bandita prestrašil, nato pa pomeril v noge in ga tudi zadel v desno piščal. Koliko strelov je odjeknilo v hladnem večeru, ni še točno ugotovljeno. Pričevanja nekaterih stanovalcev bližnjih vil si v tem nasprotujejo. Nedvomno pa so bili izstreljeni vsaj tri naboji. Bartolija. ki se je ranjen zgrudil, so karabinjerji takoj razorožili in imobilizirali, nato pa poklicali rešilni avtomobil Rdečega križa, ki ga je prepeljal pod spremstvom karabinjerske patrulje v splošno bolnišnico, ker so ga najprej pregledali na ortopedskem oddelku, nato pa premestili v posebno zastraženo sobo.
Kaj je bilo z ostalimi ugrabitelji, ni znano. Pravzaprav se zaenkrat sploh ne ve koliko jih je bilo. Karabinjerji so iz svojih skrivališč za-
(Nadaljevanje m 6. strani)
Na slikah: zgoraj industrijec Roberto Hansbrandl; spodaj namestnik državnega pravdnika dr. Coassin med razgovorom s časnikarji v bolnici.

TISKOVNA KONFERENCA ZASTOPNIKOV KP ŠPANIJE V MADRIDU
Španska demokratična opozicija odločno obsoja politične predloge Ariasa Navarra
MADRID, 29. — Pet zastopnikov španske komunistične partije je i-melo sinoči v nekem madridskem hotelu tiskovno konferenco, na kateri so orisali in analizirali sedanja pereča španska vprašanja na področju gospodarskega, političnega in družbenega življenja. KP Španije je še vedno ilegalna organizacija in bo, kot je povedal predsednik španske vlade Arias Navarro v svojem včerajšnjem posegu pred španskimi cortes, taka tudi ostala. S tem v zvezi trdijo zastopniki KP Španije, da ni mogoče govoriti o demokratizaciji političnega življenja v Španiji, če že v začetku predvidevajo izločitev najbolj reprezentativne sile španskega ljudstva.
Na tiskovni konferenci so predstavniki KPŠ poudarili sodelovanje med španskimi opozicijskimi silami,
da bi vzpostavili demokracijo brez omejitev in brez izključitev. Vse o-
pozicijske stranke, ki so združene
tako v demokratičnem odboru kot
v demokratični platformi so izjavile, da ne morejo pristati na politične operacije, ki predvidevajo izključitev komunistične partije iz političnega življenja.
Še pred tiskovno konferenco j‘e komunistična partija zelo ostro obsodila govor, ki ga je predsednik vlade Arias Navarro imel pred špansko poslansko zbornico. Njegov govor ponovno potrjuje, da ni mogoče pričakovati nobenih resnih reform od sedanje vlade. KP poudarja, da je Navarro odločno izključil vsako možnost amnestije za politične jetnike in da je zavrnil zagotovitev sindikalnih svoboščin. Španski premier je dokazal še enkrat, če je

RIM, 29. — Na ministrstvu za odnose z deželnimi upravami je prišlo do dogovora med ministrom Morlinom in predstavniki vseh, deželnih uprav glede deželnih proračunov za leto 1975. Ugotovili so, da bo določitev izrednih prispevkov za potrebe vsaj delno zadovoljila vse deželne' Uprave.
'ocialisti so včeraj odgovorili j vabilo krščanske demokracije za nove pogovore za rešitev vladne krize. Sprejeli so vabilo in izjavili, da bodo na osnovi pogovorov z Morom o sestavi novega gospodarskega programa odločali o morebitnem vzdržava-nju pri glasovanju o zaupnici vladi. Zvedelo se je, da namerava KD sestaviti enobarvno demokr-ščansko vlado, ki naj bi imela zagotovljeno večino v parlamentu. Zaradi zavlačevanja vladne in
pobtične krize, se je vrednost lire na domačem in tujem trgu ponovno zmanjšala. Včeraj je v primerjavi z vrednostjo v sredo izgubila kar 1,5 odst. če primerjamo njeno viednost 20. januarja, dan pred zaprtjem uradnega
menjalnega trga, je lira do včeraj izgubila nekaj več kot 8 odst. Dolar so v nekaterih urah dneva prodajali celo za 747 lir. Do tega pojava je prišlo zaradi iskanja tujih valut manjših operaterjev, ki se bojijo, da bo lira še več izgubila na vrednosti. Razvrednotenje močno vpliva tudi na položaj v bankah, ki delujejo še vedno na osnovi dogovora iz lanskega poletja, ko so določili nižje obrestne mere zaradi izboljšanja likvidnosti.
bilo potrebno, da je sedanja vlada zgolj nadaljevanje dosedanjega fašističnega režima, ki. ga je Franco vzpostavil ko je v krvi zadušil demokratično špansko republiko.
Včerajšnji govor predsednika vlade tudi ogroža miroljubno sožitje španskega naroda ter notranjo stabilnost države. Danes ni več mogoče obdržati se na oblasti, trdi komunike španske KP, samo s pomočjo cortes, sveta kraljestva in vsedržavnega sveta. Sedaj je bolj kot kdajkoli prej potrebna demokratična alternativa, ki jo podpirajo vse politične sile, ki zavračajo nadaljevanje frankistične diktature.
Generalni tajnik socialistične internacionale Hans Janitschek je pozval vse vlade naj posredujejo pri Španiji, da bi zagotovila polno spoštovanje državljanskih pravic španskega ljudstva. Janitschek je izjavil, da so predlogi, ki jih je včeraj dal predsednik vlade Arias Navarro nezadostni za demokratizacijo političnega življenja v Španiji.
LONDON, 29. — Predsednik ZDA Gerald Ford ter državni sekretar Henry Kissinger bosta verjetno obiskala London ob razstavi, s katero bo Velika Britanija počastila dvestoletnico ameriške neodvisnosti. Fordu je predlagal naj obišče London dosedanji veleposlanik ZDA v Veliki Britaniji Richardson, ki bo v kratkem prevzel funkcijo ministra za trgovino.
SFRJ o odnosih z Avstrijo in Bolgarijo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 29. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji. ki jo je vodil predsednik Džemal Bijedič, o-bravnaval vprašanja, ki so dolgoročnega pomena za razvoj in napredek odnosov in sodelovanja Jugoslavije s sodenjima državama Bolgarijo in Avstrijo, in tudi druga vprašanja s področja jugoslovanskih odnosov s tujino. V sporočilu o seji vlade, ki ga je objavil zvezni komite za informacije, je tudi rečeno. da so razpravljali tudi o ve£ vprašanjih s področja gospodarske politike in družbenopolitičnega sistema ter ratificirali nekaj mednarodnih sporazumov, med drugim so določili besedilo predloga dogovora o izvajanju politike cen v tem letu.
Zvezni izvršni svet je danes sprejel tudi odločbo o posebni olajšavi pri prodaji bencinskih bonov tujim osebam za nakup bencina v- Jugoslaviji. Tuje osebe bodo lahko v Jugoslaviji kupovale s temi boni motorni bencin za pet odstotkov ceneje kot pa je cena v prodaji na drobno (na bencinskih črpalkah). Bencinske bone bo prodajala Avto-meto zveza Jugoslavije. Drugih podrobnosti o tem vladnem sklepu, ki je pomemben za tujce, ki prihajajo v Jugoslavijo kot turisti ali drugače, v sporočilu o seji zveznega izvršnega sveta niso objavili.
VLADO BARABAt
VARŠAVA, 29. — Francoski minister za gospodarstvo in finance Fourcade in za industrijo D'Ornano sta prispela v poljsko glavno mesto, kjer se bosta udeležila tretjega zasedanja mešane komisije za gospodarsko sodelovanje med obema državama.
TRŽAŠKI DNEVNIK

SEJA KOMUNISTIČNEGA DEŽELNEGA VODSTVA
KRI za novo gospodarsko politiko v naši deželi
Vloga dežele pri reševanju problemov manjšine - Sestanek deželnih tajnikov KD, PSDI in PRI s predsednikom Comellijem
Gospodarski in družbeni položaj v naši deželi je bil predmet preučitve na včerajšnjem sestanku deželnih tajnikov in načelnikov svetovalskih skupin KD. PSDI in PRI s predsednikom deželnega odbora odv. Comellijem. Predstavniki treh strank, ki sestavljajo novo večino v deželnem svetu, so se s Comellijem pogovarjali tudi o izvajanju programskih obvez, ki jih je deželni svet odobril tik pred novim letom.
O političnem položaju v deželi, pa tudi na vsedržavni ravni, je v prejšnjih dneh razpravljal deželni odbor KPI, ki je odobril uvodno poročilo deželnega tajnika Cuffara. Poročilo, ki so ga objavili po seji, poudarja zaskrbljenost komunistov zaradi hude politične krize in njihovo nasprotovanje predčasnim volitvam. Nasprotno je treba sprožiti takojšnje ukrepe za premagovanje krize in za zaščito zaposlitve v skladu z linijo gospodarske politike, ki naj se loti ključnih problemov razvoja države in naj si zastavi cilj globoke preobrazbe sistema. Komunisti se zavzemajo tudi za utrjevanje enotnosti levice, za odločilno spremembo usmeritve v KD, za dogovor med vsemi ljudskimi in demokratičnimi silami, za demokratični preokret in za novo politično vodstvo države.
Deželno vodstvo KPI obtožuje demokristjane, da še niso opustili preživelih protikomunističnih predsodkov, da niso znali osvojiti jasne prenovitvene linije in da zato zavračajo vse predloge za reševanje problemov države. Posledica takega zadržanja KD je tudi rešitev, ki je bila dana krizi deželnega odbora. Morotejci in leve struje KD so vsilile nazadnjaško rešitev, tako da je deželni odbor Furlanije-Julijske krajine eden redkih v vsej Italiji, ki zavračajo nov odnos s KPI. Komunisti bodo zato napeli vse sile, da bi spremenili sedanji politični okvir in ustvarili v deželi nove politične odnose.
Najbolj nujen problem je sedaj — po mnenju KPI — spremeniti deželno gospodarsko politiko, tako da bi zavrli gospodarsko krizo in zaščitili raven zaposlovanja. Obstajajo pa tudi drugi problemi: poročilo deželnega vodstva KPI poudarja, da se komunisti zavzemajo, da bi mednarodni sporazumi med Italijo in Jugoslavijo rodili maksimalen učinek za celotno deželno gospodarstvo ter privedli do reševanja problemov
ti v deželnem svetu stališče drugih demokratičnih sil.
Deželni odbor KPI je tudi sklenil, da v zadnjih dneh marca priredi partijsko deželno konferenco o gospodarskih problemih Furlanije-Julijske krajine, ki bo odprta vsem družbenim in političnim silam in na kateri bo KPI dala svoje predloge za načrt prenovitve deželnega gospodarstva.
V OKVIRU «SOOČENJA»
Župan Spaccini sprejel Dolharja
V okviru «programskega soočenja» z vsemi strankami ustavnega loka za rešitev krize občinske uprave je tržaški župan Spaccini včeraj
sprejel svetovalca Slovenske skupnosti dr. Rafka Dolharja, kateremu je orisal osnutek programskih obvez. O tem osnutku bo že danes razpravljalo pokrajinsko vodstvo SS, ki bo moralo tudi odločati, kakšen odgovor naj Dolhar da županu na prihodnjem srečanju, ki bo predvidoma prihodnji teden. Kot je naravno, bodo zastopniki Slovenske skupnosti proučili predvsem tisti del osnutka, ki zadeva Slovence. Že včeraj smo poročali, da je ta del dokaj meglen in omenja le «hitro sproženje državnih zakonodajnih ukrepov za globalno zaščito slovenske manjšine» v okviru uresničevanja italijansko - jugoslovanskih sporazumov iz Osima. Na tej osnovi ni verjetno, da bi se Slovenska skupnost odločila za podporo novemu odboru.
POSPEŠENO DELOVANJE KULTURNIH ORGANIZACIJ
Priprave na prestavljanje slovenskega kulturnega praznika
Proslave bodo potekale v znamenju boja za narodnostne, jezikovne, kulturne in druge pravice Slovencev v Italiji
Bliža se 8. februar, Prešernov dan in praznik slovenske -kulture, zato so razna prosvetna in druga društva v teh dneh pospešila priprave na čim boljše proslavljanje tega praznika. Letošnje proslave bodo, kot običajno, podčrtale vlogo kulture pri izoblikovanju družbe in utrjevanju narodne zavesti in istovetnosti, ki je v naših specifičnih razmerah še toliko oolj potrebna, obenem pa bodo imele te proslave letos še posebno vsebino. Potekale bodo v znamenju boja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za svoje narodne, jezikovne, kulturne in druge pravice, v prvi vrsti pa v znamenju boja za uveljavitev pravice rabe slovenščine v izvoljenih svetih, kar je še posebno aktualno v trenutku, ko so italijanske oblasti, kljub obvezam ob nedavnem podpisu sporazuma z Jugoslavijo o do-
iiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiuiinmiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiv
PO SKLEPU FINANČNEGA MINISTRSTVA
Za prijave lanskih dohodkov določen rok 30. aprila 1976
Davčni uradi zahtevajo več podatkov o življenjskem standardu posameznih davčnih zavezancev Nova rubrika za davek ILOR - Prijavne poie in navodila bodo na razpolago v februarju
Državni tiskarski zavod v Rimu - ce, itd.; c) kdor je imel samo dohodek od zemljišč in stavb, ki pa ni
bo v februarju dotiskal celotno naklado 16 milijonov pol in navodil za prijavo dohodkov, uresničenih v letu 1975. Pole in zvezke z navodili bodo od prvih dni marca razdeljevali brezplačno v vseh uradih za neposredne davke, kupili pa jih bomo lahko tudi V trafikah, in sicer po ceni 200 lir za izvod (pola in navodila skupaj) Izpolnjene pole bo treba predložiti uradu za neposredne davke najkasneje do 30. aprila 1976.
Prijave dohodkov so dolžne izpolniti vse fizične osebe, razen redkih izjem, ki so izrecno omenjene v navodilih. Neločena zakonca morata izpolniti eno samo, skupno prijavo, ki jo morata oba podpisati in v kateri mora biti naveden tudi morebitni dohodek nedoraslih otrok. Ka-
kor omenjeno, so prijavo dohodkov praviloma -dolžne izpolniti vse fi-slovenske narodnostne manjšine v | žične osebe, oproščen pa je: a) deželi Furlani ji-Julijski krajini, po- kdor ni v letu 1975 imel nobenega
leg ustreznih in hitrih vladnih ukrepov je v tem pogledu tudi potrebna pripravljenost dežele, da se loti vsega tega, kar je v njeni pristojnosti. Ob tem vprašanju se namerava KPI odločno angažirati ter razvijati e-notnost s socialisti, pa tudi preveri-
dohodka, b). kdo»-, ja limel, Jle .d#iotl-ke, ki so oproščeni davka na dohodek fizičnih oseb in davka ILOR (tudi ta se odmerja po dohodku, vendar v krajevnem merilu); taki dohodki so na primer vojne pokojnine, obresti na državne vrednotni-
MMiKiikiiiimiiiiiiiiiiPiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiituiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiniiiiMiuMiiiiiiiiiiniiiuiiuiiuiuuHl
OB NAVZOČNOSTI MINISTRA ZA POŠTE ORLANDA
ODPRT NOVI CENTER ZA TELEKOMUNIKACIJE
Sestanek ministra z upravitelji in sindikalisti o problemih poštno-telefonske službe v naši deželi
Minister za pošte sen. Giuliano Orlando se je včeraj udeležil svečanosti odprtja novega centra za telekomunikacije državnega podjetja za telefonsko službo. Gre za novo moderno sedemnadstropno poslopje v Ul. Pascoli, katerega izgradnja je stala skoraj sedem milijard in pol lir. Novi tržaški center je po važnosti tretji tovrstni center v I-taliji (po Rimu in Milanu), v njem pa so nameščeni uradi in tehnične naprave za nacionalne in mednarod-ne telefonske zveze ter za zveze po kablu in po radiu.
Minister Orlando je v svojem nagovoru izrazil zadovoljstvo zaradi realizacije novega centra, ki bo pripomogel k znatnemu izboljšanju telekomunikacijske službe v Trstu in v deželi Furlaniji-Juiijski krajini, poudaril pa je tudi važnost načrta za decentralizacijo in regionalizacijo poštnih uslug, kar bo znatno razbremenilo ministrstvo za pošte ter omogočilo boljše delovanje poštne službe v Italiji.
Minister za pošte je pozneje predsedoval sestanku s sindikalnimi predstavniki, funkcionarji in tehniki poštne uprave ter krajevnimi oblastmi, na katerem so proučili najbolj nujne probleme telekomunikacij v tržaškem okrožju. Generalni ravnatelj poštne uprave dr. Ugo Monaco je orisal nameravane pobude na vse-državni in deželni ravni za izboljšanje poštnotelefonske službe v naši deželi, predstavniki enotne sindikalne zveze SILP—SIULAP, FIP in UIL-post pa so postavili poudarek na potrebi po čimprejšnji uresničitvi reforme celotnega sektorja, ki naj privede med drugim do novega pravilnika za osebje, do decentralizacije centrov odločanja, do preureditve delovnega okolja in do rešitve problemov, ki nastajajo zaradi pomanjkanja osebja. Na koncu je deželni odbornik za prevoze Co-cianni naglasil potrebo po decentralizaciji in čedalje večji avtonomiji radijskih in televizijskih programov v skladu z reformo RAI-TV, kar je v naši deželi toliko bolj potrebno— je dejal — zaradi konkurence italijanskih programov koprske radiotelevizije.
Jana. Razpravljali bodo o mednarodnem položaju in o krizi v državi. Debata je v pripravo na sekcijske kongrese.
• Danes ob 20.30 se bo na sedežu v Ul. Roncheto 77 sestala rajonska konzulta Skedenj - čarbola. Na dnevnem redu je razprava o prošnji za gradbeno dovoljenje.
• Danes ob 20.30 se bo na sedežu v Ul. Ermacora 3 sestala rajonska konzulta za Rojan, Greto in Barkov-Ije. Razpravljali bodo o šoli.
• Univerza sporoča, da bo tajni-štvo, zaradi pomanjkanja osebja, začasno uradovalo samo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8.30 do 11. ure.
prekoračil vsote 360.000 lir; d) kdor je imel le dohodek od odvisnega dela (plače, mezde, pokojnine), pa ni prekoračil vsote 1.320.000 lir. O-proščen je tudi odvisni delavec ali nameščenec, čigar dohodek je znašal več kot 1.320.000 lir, če gre za dohodek iz enega samega vira. V tem primeru bo davčni zavezanec predložil uradu za neposredne davke (prav tako do 30. aprila 1976) razvidnico (model «101»), ki mu jo bo predhodno izstavil delodajalec in iz katere bodo razvidni bodisi njegovi letni prejemki, bodisi mesečno, petnajstdnevno ali tedensko opravljeni davčni odtegljaji.
Kar zadeva prijavno polo (model «740»), naj omenimo, da jo bo treba tudi letos izpolniti v treh izvodih (en izvod za davčni urad, en izvod za občinsko upravo , in en izvod za davčnega zavežanča). Pola obsega običajne rubrike; poleg teh pa še dodatno novo rubriko, označeno s črko «O», v kateri bo treba navesti podatke v zvezi z lokalnim davkom na dohodek ILOR.
Prva rubrika na poli, kjer je treba navesti osebne podatke davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, je letos znatno bolj «radovedna» kakor lani; navesti bo treba podatke o stopnji izobrazbe, poklicu, delodajalcu, itd. Poleg tega bo treba navesti, ali je bila lanska prijava dohodkov opravljena z modelom «740» ali z modelom «101» in kateremu davčnemu uradu je bila naslovljena. Prva rubrika sprašuje tudi letos, ali posedujemo osebni avtomobil, čoln, letalo in podobno.
Navodila nadalje navajajo, da je treba pri izpolnjevanju rubrike «A», ki se nanaša na dohodek od zemljišč, opustiti dohodek od zemljišč, ki jih ima morda posameznik v tujini: ta dohodek bo treba navesti posebej v rubriki «L». V rubriki «B» je treba navesti obdavčljivo osnovo za odmerjanje IRPEF (davka na dohodek fizičnih oseb) in ILOR (lokalnega davka na dohodek); rubriki «C» (dohodek od odvisnega dela) in «D» (dohodek od odvisnega dela, ki se obdavčuje posebej, tako na primer odpravnina ali dvig zaostankov iz prejšnjih let), sta ostali neizpremenjeni. V rubriki «N» je treba zbrati sklepne podatke iz vseh izpolnjenih rubrik in podatke o morebitnem «samoobdavčenju». Višino ustreznih zneskov bo treba določiti s pomočjo posebne preglednice, ki bo natiskana v zvesku z navodili; davčni zavezanec, ki se odloči za samoobdavčenje, pa bo moral deponirati davčni znesek na banki. Ta mu bo izstavila posebno potrdilo, ki ga je treba priložiti dav-
• Jutri ob 16.30 bo na sedežu v Ul. Apiari 31 (v Rojanu) skupni aktiv sekcij KPI z Grete in iz Ro-
Telefonistke v novem centru za telekomunikacije
čni prijavi. Kakor že omenjeno, bo na poli za letošnjo prijavo (lanskih) dohodkov še dodatna rubrika «O», ki se nanaša na davek ILOR.
V navodilih je tudi posebno poglavje, ki opozarja na kazni, ki so predvidene za primere nepopolne ali lažne prijave dohodkov. Za nepopolno sestavljene prijave je predvidena denarna kazen v trikratni do štirikratni višini dolgovanega davčnega zneska (najmanj 50.090 lir globe), če pa so nepopolne navedbe glede lastništva avtomobilov, čolnov, letal in podobno, se predvidena denarna kazen suka na višini med 100.000 in 1,000.000 lir. Za hujše prekrške v zvezi z navedbo dohodkov pa je predvidena tudi prijava sodišču.
• Danes ob 20. uri bo v krožku «Che Guevara», Ul. Madonnina 19, Ester. Pacor, predstavnica državnega odbora UDI, govorila na temo «Splav in družinske posvetovalnice».
končni ureditvi mejnega vprašanja, uradno odrekle slovenskim izvoljenim predstavnikom to pravico.
V tem duhu ho potekala tudi o-srednja Prešernova proslava, ki jo bosta v nedeljo, 8. februarja, priredili v Kulturnem domu Slovenska prosvetna zveza in Slovenska prosveta. Dokončni spored te proslave ni še izoblikovan v vseh podrobnostih, vsekakor pa bodo imeli na njej glavno besedo slovenski zamejski kulturni ustvarjalci in u-metniki, od literatov in likovnikov do gledaliških in glasbenih ustvarjalcev in izvajalcev. Poseben pečat pa bo celotni prireditvi dodala pobuda obeh organizacij o literarnem natečaju za dijake slovenske višje srednje šole z nagraditvijo najboljših spisov. S tem nameravajo prireditelji povezati solsko življenje z našo ljudsko kulturno stvarnostjo ter poudariti stvarno kulturno kontinuiteto, ki gre od Prešerna preko Cankarja, katerega 100-letnica proslavljamo letos, in drugih kulturnih ustvarjalcev do današnjih dni. Organizaciji pričakujeta od dijakov najboljši odziv ter vabita vse šolnike, da podprejo to pobudo. Obenem opozarjata, da zapade v soboto, 31. januarja rok za predložitev spisov ravnateljstvom posameznih šol.
Jutri in v nedeijo deželni kongres PSI
Kljub odložitvi vsedržavnega socialističnega kongresa bo deželni kongres PSI ob najavljenem datumu, in sicer 31. januarja in 1. februarja. Deželni kongres, na katerem bodo izbrali delegate za vsedržavni shod. se bo začel v soboto popoldne v mali dvorani Rossetti-jevega gledališča z uvodnim poročilom deželnega ;,ajnika Tringaleja, naslednjega dne pa se bo kongres nadaljeval in zakijučil v Avditoriju.
Tržaški delegati na kongresu KD
Z zakljukčkom sekcijskih skupščin krščanske demokracije so tudi določili delegate iz Trsta na deželni kongres KD. Lista «Zaccagninijeva linija», ki je prejela 55,2 odstotka glasov, bo poslala na deželni kongres 14 delegatov (Belci, Rinaldi, Bettio, Camellini, Cannone, Curtis, Gozzi, Manzin, Parentin, Pellegrini, Puppin, Rizzi, ScagnoLijn ScaiUJgli lista «demokratična prenovitev» pa si je z 19,4 odst. glasov zagotovil?! pet delegatov (Bologna, Pecorari, Tombesi, Battisti, Delconte). Štiri
flSKARSK! ŠKRAT '	"
V včeraj objavljeni resoluciji NŠK se osma in deveta vrstica pravilno glasita: «Italijansko - jugoslovanskega sporazuma, podpisanega v Osi-1 delegate bo poslala na deželni kon-mu 10. novembra lani».	I gres lista «ljudska pobuda», ki je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimimmiimiiimmiMiiJiifiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiHiiiu
S KONGRESA SVETA EVROPSKIH OBČIN V NEAPLJU
V bodoči Evropi bodo morali narodi živeti v prijateljstvu
Poseg dr. D. Stoke: v evropskem parlamentu bodo morale priti do izraza tudi narodne manjšine
V	Neaplju je bil od 23. do 25. ja-unarja vsedržavni kongres sveta evropskih občin (AICCE), katerega se je udeležilo okrog 500 županov, predsednikov pokrajin, predstavnikov deželnih parlamentarcev. V ospredju zanimanja in debate je bilo vprašanje volitev v evropski parlament, ki so predvidene za leto 1978. Kongres so pozdravili med drugimi neapeljski župan ter predsednik tamkajšnje dežele. Uvodno poročilo je imel tajnik evropskega združenja prof. Serafini, ki je analiziral sedanje stanje na poti v novo združeno Evropo, v kateri morajo imeti primeren prostor vse države, razvite in manj razvite. Ožigosal je vse tiste sile, ki so in ki načrtno delujejo proti novi združeni Evropi.
V	diskusijo je poseglo veliko število predstavnikov, med njimi naj omenimo tržaškega parlamentarca Belcija, predsednika tržaške pokrajine Zanettija, ki je govoril o pozitivnih rezultatih tržaške konference o narodnih manjšinah, tržaškega župana Spaccinija, ki je podčrtal vlogo Trsta v procesu evropskega združevanja.
V	debato je posegel tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, ki je v tem razvojnem procesu evropskega združevanja o-pozoril predvsem na narodnostni moment raznih narodov. Evropa, v katere izvoljenih svetih in parlamentu bi prišle do izraza le države in bi bile narodne manjšine ter narodnostne skupnosti zapostavljene ali celo ignorirane, bi bila krivična.
V	bodoči Evropi morajo imeti svoj enakopraven prostor vse narodne manjšine, med temi Slovenci, ki živimo v deželi Furlaniji - Julijski krajini. V Italiji štejejo narodne manjšine (Francozi, Nemci in Slovenci) okrog pol milijona pripadnikov. Kako bomo prisotni v izvoljenih organih nove_ Evrope, je za vse zelo važno vprašanje, je poudaril v svojem posegu deželni svetovalec Slovenske skupnosti, ki je tudi govoril o stikih dežele Furlanije -Julijske krajine, ki jih je imela v evropskem merilu z Jugoslavijo in Avstrijo. Ob zaključku je kongres izglasoval resolucijo, v kateri je poudarjena nujnost avtonomije v bodoči Evropi, v kateri morajo vsi narodi živeti v prijateljstvu kot določajo med drugim tudi sklepi konference v Helsinkih.
81. januarja zapade rok za plačilo
radijske in TV takse
Tržaška finančna intendanca obvešča vse zainteresirane, da zapade 31. januarja rok za plačilo radijske in televizijske naročnine. Naročniki za radio plačajo letno 3.585 lir, za šest mesecev 2.320 lir, za tri mesece pa 1.685 lir. Za lastnike televizijskih sprejemnikov pa velja dvojna vrsta takse. Za one, ki so vpisani šele drugo leto kot naročniki velja tarifa 21.005 za eno leto, 10.715 za pol leta, 5.570 lir za tri mesece. Za one, ki pa imajo televizijski sprejemnik več kot tri leta veljajo naslednje tarife: za eno leto 18.890 lir, za šest mesecev 9.640 lir, za tri mesece 5.010 lir. Lastniki radioaparatov v avtomobilih pa plačajo naročnino skupno z avtomobilsko takso v pisarnah ACI sili na poštnih podružnicah.
• V razpredelnici osebja občine De-vin-Nabrežina je prosto mesto delavke II. kat. v staležu delavskega osebja (kuharica otroškega vrtca). Zainteresirane, italijanske državljanke, stare najmanj 18 let, oziroma največ 30 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon, naj dostavijo prošnjo na kolkovanem papirju občinskemu tajništvu najkasneje do 31. januarja 1976 (do 12. ure).
La Temoelettrica
ŠVEDSKO ELEKTRIČNO GRETJE
Vse najboljše , originalne firme po neprekosljivih cenah.
TRST - Ul. S. GIACOMO IN MONTE, 1 TEL. 744600
prejela 13,1 odst. (Orlando, Passa-gnoli, Frommel m Bevilacqua), listo «ljudska prenovitev» (12,3 odst.) pa bodo zastopali trije delegati: Perini, Samuelli in Vecchiato.
V teku je menjava telefonskih številk
SIP sporoča, da so na predelu Sv. Vida, Trga Carlo Alberto, Ul. Belpoggio, Trga Hortis in sosednje ulice, v teku dela za ojačen je telefonske mreže. Po dokončanem delu bodo mnogim abonentom tega predela spremenili telefonsko številko, ker jih bodo povezali z drugo telefonsko centralo. Menjava telefonskih številk se bo zaključila konec februarja. Interesenti so že obveščeni, posameznike pa bodo ob menjavi ponovno telefonsko obvestili. Oddelek za informacije št. 12 bo lahko posredoval novo telefonsko številko.
Gledališča
SlaJno slovensko gledališče v Trstu gostuje jutri, 31.	t.m., ob 19.30
v Drami v Ljubljani s predstavo A. Leskovca «Dva bregova».
ROSSETTI
Ob 20.30 Shakespearova «Ukročena trmoglavka» z Valeno Moriconi in Giaucom Maurijem. Režija Franco Enriquez, « red prosti ». Vstopnice so na razpolago za ponovitve do 5. februarja pri osrednji blagajni, Pasaža Protti.
AVDITORIJ
Danes, 30. t.m., ob 20.30 Cooperativa Teatro Belli S. Witkiewicza: «Una tranquilla dimora di campagna» z Antonijem Salinesom in Magdo Mer-catali. Za abonente 30 odst. popusta za prvi dve predstavi, 20 odst. popusta za vse naslednje. Veljajo kuponi «Rassegna Auditorium». Rezervacije za vse predstave.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let nepretrganega delovanja
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Andrej Hieng
IZGUBLJfiNtt SIN
(Melodrama v štirih dejanjih)
..T X : f '
Dramaturško sodglpv. ■ Bojan Štih 'Jezikovno vodstvo • Janko Moder Scena	Sveta Jovanovič
Kostumi	Mija Jarčeva
Glasba	Darijan Božič
Asist, režije Helena Šober-Zajčeva Režija	MILE KORUN
V	torek, 3. februarja, ob 16. uri - ABONMA RED H in L
V	sredo, 4. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED D - mladinski v sredo in ABONMA RED E -mladinski v četrtek.
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265.
Prosveta
Prosvetno društvo Primorec, Trebče, priredi jutri, 31. januarja, ob 20.30 uri v Ljudskem domu v Trebčah koncert. Nastopata mešani pevski zbor prosvetnega društva «Anton Možina» iz Brij pod vodstvom Stanka Benka in mešani pevski zbor «Primorec» iz Trebč pod vodstvom Mirka Guština. Vabljeni !
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 30. januarja MARTINA
Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.07 — Dolžina dneva 9.37 — Luna vzide ob 6.34 in zatone ob 16.41.
Jutri, SOBOTA, 31. januarja VANJA
Vreme včeraj: Temperatura 3,2 stopinje, zračni pritisk 1010,7 mb, stanoviten, veter 5 km na uro jugozahodni, vlaga 27-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 7,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 29. januarja 1976 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
Umrli so: 66-letna Marija Kalc vd. Grgič, 88-letna Elvira Mrakic, 1 dan stara Erica Mašin, 62-letni Attilio Franzi, 89-letna Maria Vuat vd. Di Chiara, 84-letni Giulio Guareschi, 64-letna Ljudmila Giobbi vd. Žerjal. 89-letna Valeria Furlan vd. Tomasi, 70-letni Felice Salvetti, 78-letna Ildegarda Loeschnigg vd. Rossi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Ali’ Esculapio, Ul. Roma 16; Al Cammello (INAM), Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Ul. del-l’Istria 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Corso, Korzo Italia 14; Prendi-ni, Ul. T. Vecellio 24; Serravano, Ul. Cavana 1.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
30 LET NEPRETRGANEGA DELOVANJA
Pavel Golia
SRCE IGRAČK
(Mladinska igra v treh delih)
Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Scena: DEMETRIJ CEJ Plesi: JANEZ MEJAČ	Kostumi: MARIJA VIDAU
Priredba in režija:	ADR IJ AN RUSIJA
Pantalone
Colombina
Takabanda
Harlekin
žaba
Regica
Žabonček
Fant iz cunj
Mati
Pes
Mačka
Kositrni vojak Hranilnik Prašiček Medved
Kralj
Maja, kraljeva hčerka Ravnatelj gledališča Prvi igralec Špiritus Gospa Žabura Lojzka, njena hčerka Tonček, njen sin Andrejček Njegova mati Lakaj Hugo Lakaj Bruno Stražar Zdravnik Bolnik
Jožko Lukeš Stanislava Bonisegna Stane Starešinič Anton Petje Zlata Rodoškova Bogdana Bratuževa Stojan Colja Livij Bogateč Leli Nakrstova Silvij Kobal Miranda Caharija Aleksij Pregare Alojz Milič Adrijan Rustja Dušan Jazbec
• Nastopajo gojenke baletne šole SSG pod vodstvom Janeza Mejača in Nade Križmančičeve.
Rezervacija in prodaja vstopnic v petek, od 10.30 do 12.30 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
Danes, 30. januarja, ob 15.30 PREMIERA
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
let neprekinjenega delovanja
ALDO NICOLAJ
STARA
GARDA
tragikomedija
v dveh dejanjih Borut Trekman
Prevod Scenograf
in kostumograf Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
V nedeljo, 1. februarja, ob 16. uri.
Kino
Ariston 16.00 «Irene, Irene». . Alain Cuny, Olimpia Carlisi, Sibilla Sedat. Barvni film.
Mignon 16.00 «La polizia interviene: ordine di uccidere», igrata Janet Agren in E. M. Salerno.
La Cappella Underground 19.00—21.30 «L'esibììiÓriista», režija Steve Ihnat. Igra James Colmun. Barvna kavbojka.
Grattàclelo 16.00 «Una sera c’ incontrammo». Igra:	Johnny Dorelli.
Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 15.30 «Mark il pobziotto spara per primo», igrajo F. Gasparri, N. Benvenuti in Lee J. Cobb. Barvni film.
Excelsior 15.00 «Quel pomeriggio di un giorno da cani», igra Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.30 «Lo squalo». Barvni film za vse.
Eden 15.30 «L’infermiera», igrata Ursula Andress in Duilio del Prete. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «Soldato blu». Igrata Can-dice Bergen in Donald Pleasence. Barvni film. Prepovedan mladim pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Cinque matti in mezzo ai guai», igrajo Les Charlots. Barvni film.
Capitol 16.00 «Il temerario», igra Robert Redford, barvni film za vse.
Cristallo 16.30 «Il padrone e l’operaio», igra Renato Pozzetto. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «Baby sitter, un maledetto pasticcio». Maria Schneider, Renato Pozzetto in Sidney Rome. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Giovane mo-gliettina insoddisfatta cerca coppia bisex per piacevoli serate». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Matrimonio collettivo». Barvni film.
Impero 16.30 «Per favore non toccate le vecchiette», igra: Mei Brooks. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Un uomo, una città», igra E. M. Salerno. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letem.
Astra 16.30 «L’isola sul tetto del mondo». Barvni film Walt Disneya. Siedila bo barvna risanka.
Radio 16.00 «Cina, violenza e furore». Barvni film o karateju.
Volta (Milje) 17.00 «Il serpente», igrata Yul Brynner in Henry Fonda. Barvni film.
GLASBENA MATICA TRST
Izvenabonmajski koncert
■ Danes, 30. januarja, ob 20. uri v župnijski cerkvi v' Rojanu
ORGELSKI KO N CERI
prof. Hubert BERGANT
Vstop prost!
Vljudno vabljeni!
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na 4. redni občni zbor, ki bo v sredo, 4. februarja, ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Gep-pa 9 I. nadstr. s temle dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika 3. obč. zbora: 2. poročila: 3. razrešnica; 4. volitve upravnega in nadzornega odbora; 5. razno. Ako ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov, potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih.
Izleti
športno društvo Breg priredi v nedeljo, 1. februarja, smučarski izlet v. Piancavallo. Vpisovanje v telovadnici na sedežu, danes od 20.30 do 22. ure.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Antonije Lovriha darujejo Ana Bolčič 2.000 lir, Marija Novel 2.000 lir in Emilija Kuret 2.000 lir za poimenovanje šole po Franu Venturiniju iz Boljunča.
Ob prvi obletnici bridke izgube dragega moža in očeta Lovrenca Ma-verja darujejo žena Stana in sinova Sergij in Stojan 10.000 lir za kip Frana Venturinija v osnovni šob v Boljuncu.
Ob obletnici smrti nepozabnega pa-pana Adalberta Stubla darujeta Lori in Sonja 5.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina drage mame Dore Dolgan, darujeta ob tretji obletnici njene smrti Neva in Marijan 10.000 lir za PD «L Grbec».
V	počastitev spomina Edija Košute, ki je 26. januarja umrl v daljni Avstrabji, darujejo Rosa in Nino Bu-setti, brata Karleto in Mario in vnuka Cadetto in Sergio 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim borcem v Križu.
, Namesto cvetja na grob mame Grgič iz Padrič, darujeta družini Bole in Furlani 10.000 lir za športno društvo «Gaja» iz Padrič.
Federacija in sekcija PSI Dolina izrekata globoko sožalje tovarišu Josipu Lovrih! in družini ob izgubi matere Antonije.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
Ob smrti svoje bivše pevke Antonije Lovriha izreka PD Valentin Vodnik iskreno sožalje prizadeti družini in svojcem.
30.1.1975 — 30.1.1976 Ob prvi obletnici smrti dragega
Lovrenca Maverja
iz Boljunca
se ga spominjajo žena Stana in sinova Sergij bi Stojan z družinama.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: i tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; ; Milje: tel 271-124.	i
Po kratki bolezni nas je dne 29. t. m. zapustila naša draga
MILKA ŽERJAL
Pogreb bo jutri, 31. t. m., ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Boljuncu.
Žalostno vest sporočajo: mož Nini, sinova Danilo in Dario, snaha Karmela, vnukinji, sestra Pepa, svaka Franc in Pepi ter drugi sorodniki
Domjo, 30. januarja 1976
GORIŠKI DNEVNIK
S PREDSINOČNJEGA OBČNEGA ZBORA V SOŠČEVI HIŠ/
PD «Prosek-Kontovel» odločno zahteva neizpodbitne številke dokazujejo utemeljenost priznanje pravice po rabi slovenščine mm n mmm “CKE ZE,,UE v ST#NDREŽU
■v
Članstvo je izvolilo prenovljen in pomlajen odbor, pred katerim so številne in zahtevne naloge
Prosvetno društvo Prosek - Kon-tovel je imelo predsinočnjim v prostorih obnovljene Soščeve hiše svoj občni zbor, oziroma nadaljevanje in zaključek občnega zbora, članstvo proseško - kontovelskega prosvetnega društva se je namreč po petih letih presledka spet sestalo, da bi se poglobljeno ozrli na prehojeno pot ter začrtalo smernice za nadaljnje delo, že 13. decembra lani. Ob tej priložnosti pa je članstvo, po poročilih dotedanjega vodstva in izčrpni razpravi, menilo, da predložena kandidatna lista za izvolitev novega odbora ni popolna in da bi ji bilo treba dodati še nova imena, predvsem mlajših ljudi, ki naj bi še razširili delovanje društva ter zastopali vse skupine, ki delujejo v o-beh vaseh, to so dramska skupina, pevski zbor, godba, športna in gospodarska društva in druga.
Tako so proseski in kontovelski prosvetni delavci v dobrem mesecu «brezvladja» podrobneje proučili potrebe društva ter možnosti za sestavo čim delavnejšega in sposobnejšega vodstva. Predsinočnje nadaljevanje občnega zbora je bilo zato v prvi vrsti posvečeno volitvam. Z razliko od prvega, je bil predsi-nočnji zbor zelo dobro pripravljen, predvsem pa je bil tokrat veliko številnejši obisk članstva. Marsikdo od starejših je ob pogledu na prenatrpano dvorano Soščeve hiše pripomnil, da takega obiska ne pomnijo od prvih povojnih let. Nedvomno je ravno ta obisk najboljše jamstvo, boljše od vseh visokoletečih izgovorjenih besed, da bo prosvetno društvo Prosek - Kontovel še obogatilo in izpopolnilo že zelo razvejeno in u-spešno dejavnost.
Pred volitvami je bila razprava, v katero je poseglo več članov. Posebno zanimivi in konstruktivni so bili posegi predstavnikov dramske skupine in pevskega zbora «Vasilij Mirk», ki so orisali glavne načrte obeh skupin predvsem v okviru bližajočih se Prešernove in Cankarjeve proslave ter opozorili na težave, s katerimi se skupini soočajo predvsem zaradi premajhnega priliva mlajših sil.
V novi odbor, ki se bo prvič sestal ter si porazdelil funkcije v nedeljo. 1. februarja, ob 10. uri, so bili izvoljeni: Manja škerlavaj, Ar-jana Kapun, Alojz Kapun, Bruno Rupel, Danilo Kocman, Rado Menucci, Sergij Husu, Marija Puntar, Marjan Pertot, Drago Stoka, Milan Čuk, Mario Puntar, Dunja Tence, Zdenka Starc in Darko Rupel. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Vida Menucci, Poldo Vatovec in . Josip Fer^ folja. Gre za izredno prenovljen in pomlajen odbor, v katerega bodo v kratkem vse kulturne skupine in o-stala krajevna društva imenovala po enega svojega predstavnika.
Na predsinočnjem občnem zboru so predložili tudi resolucijo o vprašanju rabe slovenščine v izvoljenih svetih, ki jo je članstvo z navdušenjem sprejelo. Resolucijo bodo poslali deželni, pokrajinski in tržaški občinski upravi. Glasi se:
«Članstvo prosvetnega društva «Prosek - Kontovel», zbrano na občnem zboru 28. januarja 1976 izraža v zvezi z bojem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za enakopravnost slovenskega jezika v javnosti in v izvoljenih in upravnih telesih popolno podporo boju slovenskih izvoljenih predstavnikov v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu ter v deželnem svetu; protestira proti nezaslišani prepovedi rabe slovenskega jezika v omenjenih organih, kar je v nasprotju s členom 3 deželnega statuta in členom 6 republiške ustave, ki je nastala iz protifašističnega
boja, v katerem smo Slovenci odigrali nadvse pomembno in odločilno vlogo, pripominja, da to spominja na fašistične čase, ko je veljal izrek: «Tu se govori samo i-talijansko»; poziva vso slovensko in italijansko demokratično javnost, da se strne okrog zahtev slovenskih izvoljenih predstavnikov, da bo javna pravica rabe slovenskega jezika prodrla v vse izvoljene organe v deželi Furlaniji - Julijski krajini».
O Občinska uprava Devina-Nabre-žine sporoča, da se ljudsko zborovanje o decentralizaciji z dne 5. 2. 1976 v Ribiškem naselju prenese na ponedeljek, 2. februarja 1976.
ma zapadla pravica do oskrbe, ki jo nudi blagajna.
Proti izbrisu ah napačnemu vpisu imajo prizadeti pravico vložiti priziv, za katerega poteče rok konec meseca januarja. Prizivne listine sprejema pokrajinski odbor za obrtništvo s sedežem na trgovinski zbornici v Trstu.
Krožek za družbene in politične vede «Finko Tomažič» v Trstu
Danes, 30. januarja, ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, v Ul. Petronio 4 večer posvečen temi:
«KITAJSKA DANES DOMA IN V SVETU »
Govoril nam bo tov. VINKO TRČEK svetnik pri predsedstvu Zveze komunistov Jugoslavije. bivši svetnik ambasade SFRJ v Pekingu. Vljudno vabljeni
Odbor
Važno obvestilo za obrtnike
Tajništvo pokrajinske bolniške blagajne za obrtnike v Trstu obvešča, da bo v času od 1. do 15. februarja na ogled na županstvih tržaške pokrajine, na sedežu pokrajinske uprave in na sedežu same bolniške blagajne, spisek na novo vpisanih ali zbrisanih obrtnikov, za katere je v letu 1975 stopila v veljavo oziro-
■iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiijmsiiiimiiiiiiiiiHiiimiiiiii)
PREJŠNJI PETEK V PROSTORIH VRTCA ONAIRC
Občni zbor Združenja staršev proseškega otroškega vrtca
Starši so pregledali dosedanjo dejavnost ter sklepali o nadaljnjem delu Združenja - Bruno Rupel potrjen za predsednika
Prejšnji petek je bil v prostorih Mario Daneu, Magda Kalc, Dunja —i~- ,"'XTA Tence, Anka Štoka in Marija Na-
ZAKUUČENA RAZISKAVA ISIG 0 ŠTANDREŠKIZEMUI
Raziskovalci so anketirali 55 družin - Vse, razen dneh, so popolnoma slovenske Kmetje obdelujejo v glavnem lastno zemljo, precej pa je imajo tudi v najemu
slovenskega otroškega vrtca ONA IRC na Proseku 1. redni občni zbor Združenja staršev tega vrtca.
V imenu združenja je prisotne starše pozdravil predsednik Bruno Rupel, ki je podal tudi obširno poročilo o delovanju združenja, ki je bilo ustanovljeno 16. oktobra 1974. Med drugim se je predsednik dotaknil stavkovne akcije in protestov, ki jih je lani priredilo združenje ob beli stavki vzgojiteljic. Združenje je ob tej priložnosti sklicalo tudi tri sestanke s starši in naslovilo na razne krajevne uprave resolucijo z zahtevo, da bi vrtec prišel čim-prej pod občinsko ali deželno ,upravo. Omenil je tudi sestanke, ki so jih imeli predstavniki združenja z vodstvom ONAIRC. V juliju so v vrtcu opravili nekaj nujnih del in zgradili tudi nova stranišča. Žal pa je bilo delo slabo opravljeno, tako, da so že v novembru lani iz teh stranišč uhajale podgane. Združenje je tudi ob tej priložnosti takoj posredovalo pri pristojnih oblasteh in po nekaj dneh se je stanje normaliziralo.
Ob zaključku svojega poročila je Rupel dejal, da čaka združenje še mnogo dela, posebno sedaj, ko je vodstvo ONAIRC pred razpustom in s težavo rešuje razne probleme. Zato je Rupel dejal, da bo nvral novi odbor še odločneje poprijeti za delo. Predvsem bo moral posredovati pri pristojnih oblasteh, da bodo zagotovljeni vsi pogoji za skladnejši razvoj slovenskih vrtcev.
Po poročilu so prisotni odobrili pravilnik združenja ter izvolili nov odbor. Za predsednika je bil soglasno potrjen Bruno Rupel, podpredsednik je Vojka Sterni, tajnica Zvonka Rupel, blagajničarka Miranda Kapun. Drugi člani odbora pa so
bergoj.
MED ILIRSKO BISTRICO IN PODGRADOM
Eden mrtev in 35 ranjenih pri trčenju avta v avtobus
Voznik osebnega avtomobila je iz neznanih razlogov zapeljal na levo stran cestišča in silovito trčil v avtobus
Včeraj popoldne, točneje ob 14.30, se je na glavni cesti med Ilirsko Bistrico in Podgradom pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje Boris Novak iz O-brovega. Le-ta je vozil osebni avtomobil iz smeri Ilirska Bistrica in Pri zaselku Zaliči je iz neznanih Vzrokov zapeljal na levo stran cestišča. Prav takrat je pripeljal nasproti iz smeri Podgrad avtobus go-riškega Avtoprometa. Prišlo je do Čelnega trčenja, v katerem je bil Voznik osebnega avtomobila na mestu mrtev, avtobus pa se je prevrnil v 7 metrov globoko kotanjo. Bri tem je bilo 35 potnikov huje in laže ranjenih. 20 potnikom so zdravniške ekipe na kraju nesreče nudile Prvo pomoč in niso bili potrebni nadaljnje zdravniške oskrbe. 15 huje ranjenih pa so odpeljali v izolsko bolnišnico, vendar ni nobeden v življenjski nevarnosti.
Miha Marinko včeraj v Kopru
Aktiv zveze komunistov srednje Politične šole v Kopru je včeraj pripravil pogovor s članom sveta federacije in dolgoletnim partijskim de-
Javcena Mihom Marinkom. Razgovo-
ra so se, razen slušateljev, udeležili delegati vodstev organizacij Zveze socialistične mladine Slovenije, člani aktiva delavcev komunistov in predstavniki organizacij zveze združenj borcev. Miha Marinko je govoril o bistvu in ozadju spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo leta 1948, obudil pa je tudi svoje vtise in spomine na revolucionarni boj in delovanje komunistične partije Jugoslavije v prizadevanjih za neodvisno in samostojno pot v graditvi samoupravne socialistične in neuvrščene Jugoslavije. V svojih izvajanjih je zlasti poudaril, da mora mlada generacija neprestano spoznavati zgodovino naših narodov in narodnosti, predvsem pa budno spremljati sedanja družbenopolitična dogajanja pri nas in v svetu, kar bo o-mogočilo pravilno razumevanje naše vloge v mednarodnem delavskem gibanju.
L. Omladič
SPD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL
vabita vse člane in prijatelje društva na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 1. februarja, ob 10. uri v društveni dvorani v Nabrežini.
Rektor De Ferra pri odborniku Mizzauu
Deželni odbornik za šolstvo Miz-zau je včeraj sprejel rektorja tržaške univerze prof. G. De Ferro. V daljšem pogovoru sta pregledala nekatera vprašanja š področja univerzitetnega šttodijh v naši deželi. Poudarila sta tudi pomen sodelovanja med vseučiliško in deželno u-pravo ter v tej zvezi izrazila željo, naj bi se to''sodelovanje v prihodnje še znatno okrepilo.
Novo posojilo za bolnišnico na Katinari
Deželna uprava je pooblastila u-stanovo «Združene tržaške bolnišnice», da najame pri Istituto Fondiario delle Venezie posojilo v višini 867,5 milijona lir za nadaljevanje gradnje in opremo nove bolnišnice na Katinari. Po deželnem zakonu štev. 1 z dne 14. januarja 1975 bo za amortizacijo celotnega posojila poskrbela sama deželna uprava.
1 milijarda v 4 letih za letališče v Ronkah
Včeraj se je sestala peta stalna komisija deželnega sveta, ki ji načeluje svetovalec Vicario. Komisija je vzela v pretres predlog, da bi povečali deželni prispevek za posodobitev in razširitev ronškega letališča — za ta ukrep je v pripravi poseben zakon — na 1 milijardo 50 milijonov lir v štirih letih. Komisija je po daljši razpravi odobrila nov znesek, svetovalci KPI in PSI pa so se vzdržali, češ da je tudi ta ukrep neustrezen, ker ne upošteva zahtevkov globalnejšega načrtovanja na področju javnega prometa.
0 Jutri ob 16. uri bo na sedežu v LT. Carli 8 letni kongres sekcije KPI področja Campi Elisi. Politično poročilo bo podal tajnik Silvano Luc-chetta. Sledila bo razprava. Zaključke bo povzel Lino Crevatin, organizacijski tajnik federacije. Na koncu bodo izvolili nove vodilne organe sekcije.
PATRONAT 1NAC V ČEDADU
Uspešno posredovanje v 633 primerih
Področni urad patronata INAC za Čedad (s sedežem v Ul. 9. avgusta štev. 31 je v lanskem letu nudil svojo pomoč vsem tistim, kmetovalcem m upokojencem, izseljencem, bivšim rudarjem in drugim delavcem, ki so ga zaprosili za posredovanje v zvezi z zadevami, ki so se nanašale na poslovanje INPS, INA IL in drugih sorodnih zavodov v Italiji in tujini. Patronat je skupno rešil 633 zadev, ki so se nanašale na naslednja vprašanja: preživnina za bolezni v tujini 48 primerov, v Italiji 2, nesreče pri kmečkem delu
1.	invaiidninska pokojnina 30, starostna pokojnina 9, pokojnina po zakona: 5, pogrebna podpora 4, prostovoljno plačevanje pristojbin 2, izbris 3, družinske doklade 7, zdravstvena oskrba 53, razne druge zadeve 469. Za primerjavo naj navedemo, ' da je patronat v letu 1974 ugodil le 166 prošnjam za posredovanje.
A. Kont
Pred nami na mizi leži trideset strani brošure o znanstveni raziskavi, ki jo je Mednarodni zavod za sociologijo v Gorici (ISIG) izdelal, po naročilu goriške občinske uprave, o stanju v štandrežu. To raziskavo je goriška občina ISIG naročila po številnih polemikah v občinskem svetu in v tisku o razlaščanjih slovenske kmečke zemlje v Štandrežu. Ker so nekateri menili, da so trditve slovenskih predstavnikov in slovenskega tiska iz trte izvite in da ne odgovarjajo dejanskemu mnenju prizadetega prebivalstva, so hoteli dobiti tudi ustrezno znanstveno podporo svojim tezam. Te podpore pa nišo dobili in morda zato najdemo v uvodu o raziskavi izjavo, da so nameravali izvesti širšo raziskavo, da pa je niso zmogli in da ne morejo morda prav zaradi tega nuditi zadostnih jamstev o uvidevnosti izsledkov raziskave. Skušajo morda nekateri s tem omalovaževati raziskavo, ki ni šla po željah nekaterih? Tudi ugotovitev, da so vprašanja prizadetim 55 kmetovalcem postavljali izključno raziskovalci slovenske narodnosti, ki jih je najel ISIG, skušajo morda škodovati ugotovitvam raziskave.
V anketi je govor o vsakdanji rabi jezika v družini. Iz anketiranih 55 kmečkih družin izhaja, da v treh govorijo slovenski jezik, v 48 krajevni slovenski dialekt, v štirih pa istočasno slovenski in italijanski dialekt. Govoriti slovenski dialekt v družini ni, po našem, nobena podrejenost. V dialektu govorijo vsi od Štajerske do Primorske, pa se vendar čutijo Slovence, v dialektu govorijo vsi od Gorice pa do Turina, pa se vendar čutijo Italijane.
Vsekakor pa izhaja iz te ankete, da je prebivalstvo štandreža slovenske narodnosti. Kako so izbrali te ljudi? Na občini so izbrali imena družinskih poglavarjev, ki so tudi lastniki zemljišč, nato so se za te ljudi pozanimali pri nekaterih «in-formalnih krajevnih prvakih» (čudno niso med te prvake prišteli predsednika rajonske konzulte in niti nredsednika prosvetnega društva «O-ton Župančič»), dobili so približno trideset imen, ko so šli od hiše do hiše pa so dobili še nadaljnjih petindvajset imen. V petinpetdesetih anketiranih družinah je 178 oseb, v glavnem gre za tri in štiričlanske družine, v katerih je čez šestdeset odstotkov omenjenih 178 ljudi.
Anketiranci so se vsi, razen dveh mešanih družin, izjavili za Slovence. To je za nas zelo važno in poudarja nacionalno osveščenost štandre-škega prebivalstva. Posestva spadajo v mala in srednja, ljudje zemlje obdelujejo, poleg tega pa je imajo precej tudi v najemu. Slednje je za dobro četrtino. Skupno ima 55 anketiranih na štandreškem področju v lasti 921.200 kvadratnih metrov, od teh jih obdelujejo kar 896.500. Poprečno ima vsak kmet 17.240 kvadratnih metrov obdelovane zemlje.
Anketa dokazuje kar smo vedno trdili, da so namreč ljudje navezani na zemljo in da niso zadovoljni, da se jim ta odvzame. V brošuri je še cela vrsta podatkov, o katerih bomo še pisali.
Razlaščanje zmije zaradi razširitve letališča v Ronkah
Večjemu delu kmetov iz Turjaka bodo v kratkem razlastili zemljo zaradi razširitve letališča v Ronkah. V sredo so se namreč na občini v Turjaku sestali predstavniki podjetja «Farsura Sps», ki bo opravilo raz-širitvena dela na letališču, s tamkajšnjimi kmeti, katerim so obra-
zložili načrt in nove razsežnosti letališča.
Po sestanku so kmetje, ki jim grozijo z razlastitvijo zemlje, zaprosili za srečanje na prefekturi, ki je bilo včeraj zjutraj. Na njem so bili prisotni tudi sindikalni predstavniki, župan iz Turjaka ter predstavnika pokrajinske kmečke zveze. Kmetje so na prefekturi zahtevali, da bi čimprej prišlo do sestanka med občinsko upravo iz Turjaka, sindikati ter ravnateljstvom letališča, da bi ugladili to vprašanje.
Seja pokrajinskega odbora mladinskih iger
Na sedežu CONI v Gorici se je prejšnji večer sestal pokrajinski odbor za letošnje mladinske igre. Predsednik tega odbora, šoiski skrbnik dr. Imbriani, je pozitivno ocenil lanskoletne mladinske igre, ki so potrdile množično udeležbo mladincev. Predsednik CONI Lino Bregant je podčrial važnost sodelovanja med šolo in državnim olimpijskim odborom. V imenu pokrajinske uprave je prisotne pozdravil dr. Gallarotti, ki je zagotovil za letošnjo uresničitev mladinskih iger vso podporo s strani pokrajine.
Pokrajinski odbor je nato razprav-
ljal o letošnjih igrah. Beseda je tekla predvsem okoli sučarskih tekmovanj. Znano je namreč, da se je prav v nedeljo zaključila občinska faza tekmovanj. Pokrajinska tekmovanja v smučanju so na sporedu 8. februarja v Trbižu. Vedno v Trbižu bo 24. februarja deželno tekmovanje. Pripravljalni odbor obvešča vse mladince, ki bi radi sodelovali na teh teKmovanjih, naj se najkasneje do 4. februarja vpišejo na sedežu CONI.
Obvestila Kmečke zveze
Kmečka zveza opozarja slovenske kmete, da zapade 29. februarja rok za vpis v stanovski seznam kmetovalcev (Albo professionale a-gricoltori), v katerega se morajo vpisati vsi aktivni člani kmečke družine. Brez tega vpisa namreč kmet ne bo mogel zaprositi nobenega posojila ali prispevka iz kmetijskih fondov.
KZ nadalje obvešča, da kmetje lahko te dni zaprosijo za nova nakazila goriva za kmetijske stroje. V kratkem bo treba izpolniti obrazce za prijavo dohodkov za leto 1975.
Za vsa pojasnila in pomoč naj se kmetje obrnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ulica Malta 2.
NA POBUDO GORIŠKE OBČINE IN EPT
V palači Attems lep koncert madrigalistov iz Budimpešte
Zbor je zelo dobro tehnično pripravljen
Prejšnji torek je nastopil v palači Attems s celovečernim koncertom zbor madrigalistov iz Budimpešte pod vodstvom Ferenca Szekeresa. Prvi vtis, ki ga zbor naredi na poslušalca je, zelo dobra tehnična priprava. Čista intonacija, zlitost glasov, podrejenost volji dirigenta, pre rizno izgovarjanje, to so glavne pr vine zbora. Vendar pri vsem tem nekako moti, da vsi pevci, in tudi dirigen: ves čas sedijo. Pri vokalnih koncertih je važno ne samo, kako zbor poje, ampak tudi njegov celoten nastop, njegova karakterizacija skladbe, ki se izraža navadno tudi z obrazov pevcev. Lepo je tudi videti kako dirigent vodi, kako on, ki je gonilna sila koncerta, podoživlja skladbe v svojih gestah. No, vsega tega na tem koncertu ni bilo, razen za tiste, ki so sedeli v prvi vrsti, ker ostali so pevce komaj lahko videli, dirigenta ki je sedel še niže, pa sploh ne.
Prvi del koncerta je obsegal skladbe Josquina Des Presa, Byrda, Victoria, Orlanda di Lassa, Balestrine, Feste, Donatija, Hasslerja, Gibbonsa, Wilbyja, Filkingtona in Giardinija. Za ves ta del je značilen precej hladen nastop. Vse skladbe so izzvenele preveč akademsko. Konstrukcija, fraziranje, dinamični razpon, vse je bilo nekako brez barve, izgledalo je kot neki neodločen, indiferenten pristop k raznim skladbam. Pri vsem tem pa je treba poudariti, da so pev-
liliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmitiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiMuiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiitiiiAiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAKLJUČILI SO SE PREDKONGRESNI SESTANKI
Tri četrtine članstva v posoški KD podpira teze tajnika Zaccagninija
To stališče bo na deželnem kongresu zagovarjalo 14 delegatov. 4 so do-rotejci, 2 pa fanfanijevca - Sinoči je bil shod demokristjanskih upraviteljev
Posoški demokristjani so zaključili predkongresne skupščine in izvolili dvajset delegatov, ki bodo članstvo KD naše pokrajine zastopali na deželnem kongresu stranke. Kot smo predvidevali, so dobili podporniki stališča osrednjega tajnika Zaccagninija veliko večino veljavnih glasov in 14 delegatov, dorotejci 17 odstotkov in 4 delegate, fanfanijevci pa 8 odstotkov in dva delegata.
Ostaja, še skupščjna sekcije v Turjaku, ki bo jutri zvečer, vendarle rezultati iz tega kraja ne bodo spremenili rezultata v pokrajinskem merilu. Skupščino- v- Turjaku - morajo ponoviti, ker je bila prva neveljavna zaradi premajhnega števila prisotnih. To se je zgodilo tudi v nekaterih drugih krajih. Omeniti velja tudi, da so bile nekatere skupščine zelo slabo obiskane, večje pa jé bilo število udeležencev v Gorici in Tržiču, kjer je bila politična debata ostrejša. Upoštevajoč način štetja glasov, ki je zmes števila dejanskih članov in števila glasom ki jih dobi KD na političnih volitvah, so dobili podporniki Zaccagninija 2.725 glasov, dorotejci 645 giasov, fanfanijevci pa 303 glasove.
Pokrajinski tajnik KD Longo, ki je tudi prvi med izvoljenimi kandidati večinske liste, je izjavil tisku, da je zelo zadovoljen zaradi izčrpne notranje politične diskusije in seveda tudi, ker so člani de-mokristjanske stranke v Posočju o-dobrili naprednejšo in odprto politično linijo sedanjega tajnika Benigna Zaccagninija.
Omenimo še, da so pričeli demokristjani s precejšnjo politično aktivnostjo. Sinoči so se v mali dvorani Palače hotela zbrali občinski
in pokrajinski upravitelji stranke, da bi preučili programe v upravah, kjer so v večini in tudi v tistih, kjer so v opoziciji. Sestanku je prisostvoval tudi predsednik deželnega odbora odv. Comelli.
V zvezi z demokristjanskim kongresom lahko omenimo še, da se vršijo tudi v videmski pokrajini predkongresne skupščine. Rezultati 200 od skupnih 274 sekcij KD v tej pokrajini kažejo ^korp dvetre-tjinsko večino za listo v'podporo Zac-cagniniju in ostalo tretjino za sredinsko listo.	.
Jutri v Gorici obrni zhor mestne sekcije VZPI-ANPI
Prejšnji teden so se v slovenskih vaseh zaključili občni zbori sekcij Vsedržavne zveze partizanov v Italiji, na katerih so obenem imenovali delegate za skorajšnji pokrajinski kongres. Jutri popoldan ob 16. uri bo v prostorih Gregorčičevega kluba na Verdijevem korzu občni zbor goriške sekcije VZPI - ANPI. Na dnevnem redu so predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, izvolitev novega odbora ter imenovanje dveh članov za pokrajinski kongres. Vsi člani in prijatelji so vabljeni, da se občnega zbora udeležijo.
Sindikalna vest
Sindikat upokojencev CGIL obvešča vse zainteresirane, da je zastopnik sindikata na razpolago upoko-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiitiiiiiititiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiitmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiTuiiiimiimiiiiimiiiiiiiiitiiiimiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiii
Kova telefonska centrala v Sovodnjah
Prejšnji dan so v Dolino, tako imenujejo v Sovodnjah kraj pod cesto, ki pelje proti Stradalti, pripeljali kontejner, ki ga bodo uporabili za okrepitev telefonskega omrežja v Sovodnjah. Kontejner je izdelan iz betona, ter so v njem vgrajeni telefonski priključki za 400 telefonov. Postavitev nove telefonske centrale sodi v okvir prizadevanj za okrepitev’ telefonskega omrežja v Sovodnjah. V prvi fazi bodo uporabili 200 priključkov in s tem pod-
vojili kapaciteto v občini. V okvir izboljšav v telefonskem omrežju sodi tudi odprava zunanjih žic ter namestitev v zemljo zakopanega kabla po glavni cesti v Sovodnjah, to je od mosta čez Vipavo do «kamna», na katerega bodo potem povezali posamezne aparate.
Kar zadeva druga dela, ki jih telefonska družba opravlja v naši pokrajini, naj najprej omenimo u-sposobitev nove centrale v Ločniku
ter napeljavo novega kabla med centralo v Tržiču in ladjedelnico.
Za naše kraje je nadalje pomembna odločitev družbe, da zavaruje kabel, ki povezuje Gorico in Tržič ter je speljan čez spodnji Kras. V ta kabel je večkrat udarila strela ter ga poškodovala. Da bi se to ne ponavljalo več, ga bodo odkopali ter položili nanj žico z ozemljitvijo, ki bo privlačevala strele ter jih usmerila v zemljo. (Na sliki je žerjav, ki polaga kontejner.)
jencem na sedežu v Drevoredu 24. maja štev. 1 v Gorici vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Zainteresiranim bo dajal pojasnila o novih pokojninah, ki so stopile v veljavo z letošnjim 1. januarjem.
Jutri občni zbor društva «Oton Župančič»
V štandrežu bo jutri, na prosvetnem sedežu, ob 20.30, redni občni zbor domačega prosvetnega društva «Oton Župančič». Na dnevnem redu imajo poročila predsednika in odbornikov, pozdrave, volitve novega odbora. Občni zbor ima štandreško prosvetno društvo vsaki dve leti. Na ta važni dogodek so povabili tudi predstavnike Slovenske prosvetne zveze in prijateljskih prosvetnih društev.
ci prikazali neverjetno obvladanje svojega glasu, da so naravnost navdušili v pianissimih in da so bili posebno prepričljivi posebno v končnih kadencah polifonskih skladb, kjer so tipične zaključke dominanta - tonika, izvajali z dobesedno orkestralnim učinkom. Vendar te tehnične vrline niso mogle omiliti prvotnega vtisa o vse preveč nedoživetem poustvarjanju. Tudi spored ni bil prav inteligentno izbran za preprosto, glasbeno nekultivirano publiko. Vse skladbe so bile preveč počasne, le tri so bile veselejšega značaja, vse preveč kot zasnova, podobne druga drugi. Tak program utruja poslušalce, ki postanejo vse bolj raztreseni, in ta raztresenost se navadno v obliki nervoze prenese tudi na zbor.
V drugem delu programa je bilo kot da je v pavzi zbor doživel preporod. Ostale so vse tehnične zmožnosti, vendar prepojene z neko življenjsko silo, ki je v prvem delu ni bilo zaznati. Gastoldijeve «Il Ballerino'», «Caccia d’amor», «Speme timorosa», tipično monodične, posvetne skladbe so izzvenele lahkotno, igrivo, s pravim dinamičnim zanosom, in prepričljive v svoji ritmični zasnovi; preko Banchierijevih skladb (posebno «Contrappunto bestiale alla mente», skladba polna glasov mačk, kukavic in psov je zelo segrela prisotne) do Bele Bartoka (Bartokove 3 skladbe je izvajal samo ženski del zbora, dve bolj melanholičnega značaja, ena bolj šaljiva, vse tri polne madžarskega duha), preko spleta študentskih pesmi Ferenca Farkaša do zaključka koncerta s Kodalyjevo Večerno pesmijo. V tej zadnji, sklepni pesmi je zbor dosegel višek svojega podajanja. Neverjetna spremljava v pianissimu, vodilni melodiji sopranov, ki so v popolni, skoraj sveti tišini publike, podoživljali vse občutke, ki človeka obidejo ko pade večer, in še toliko bolj krasen zaključek, da bi poslušalec, če bi ga slišal v katedrali, ne vedel ali je to zbor, ali so orgle.
Niko Brešan
Huda nesreča osemletne deklice
Na parkirišču pred mejnim prehodom pri Rdeči hiši se je včeraj popoldne ponesrečila 8-letna učenka Donatella Jurich iz Gorice, Ul. Seminario 5. Po pričevanjih, naj bi deklica nenadoma stekla čez cesto in se zaletela v že ustavljeni Volkswagen, za volanom katerega je bil 53-letni Martino De Leonardis iz Gorice, Ul. Duca D'Aosta 94. Deklica je nato padla na tla ter si pri padcu zlomila desno ramo in vratno kost, zaradi česar se bo morala v ! goriški bolnišnici zdraviti mesec dni.
Priletna ženska umrla v stanovanju
V včerajšnjih popoldanskih urah so gasilci našli mrtvo v njenem stanovanju 65-letno gospodinjo Silvio Laurenti iz Ul. Pascoli 12. V poznih jutranjih urah so namreč Laurenti-jevi sosedje obvestili kvesturo, da niso ženske že od prejšnjega dne videli priti iz stanovanja. Agenti so takoj poklicali gasilce, ki so vdrli v stanovanje in našli mrtvo žensko na postelji.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI — ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Geriče
Maksim Gorki
BARBARI
prizori iz okrajnega mesta
Prevod	Janko	Moder
Scena	Petar Pašič
Kostumi Božana Jovanovič Glasba	Bojan Adamič
Režija	Stevo Žigon
V torek, 3. februarja, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (Goriški abonma).
Vozni red avtobusa za okoliške abonente:
Vrh odhod ob 19.30, Poljane ob 19.30, Doberdob ob 19.35, Jamlje ob 19.40, Dol ob 20.00, Rupa -Peč ob 20.05.
Posl. Luigi PiTii h govori! v Gorici
Na pobudo kulturnega krožka U-manità bo v ponedeljek 2. februarja ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta socialdemokratski poslanec Luigi Preti govoril o sedanjem gospodarskem položaju v Italiji.
0 V nedeljo, 1. februarja, od 18.30, bodo v prostorih goriške psihiatrične bolnišnice prodajali na dražbi slike in kipe, ki so jih napravili razni umetniki na ex tempore 21. decembra lani. čisti izkupiček bo šel v korist kluba bolnikov.
16 mesecev zapora trgovcu, ki je ukradel 57 stotov mesa
Dario Porcari, 31-letni trgovec na debelo iz Tržiča, Ul. Galilei 61, proti kateremu je te dni v teku sodna obravnava na goriškem sodišču zaradi napada na tržiškega živino-zdravnika, je bil včeraj zjutraj obsojen na sodišču v Benetkah na 1 leto in 4 mesece zapora pogojno ter na 70.000 lir globe. Porcari je bil namreč obtožen, da je v noči med 13. in 14. oktobrom lanskega leta ukradel trgovcu Aldu di Blasu iz San Michele al Tagliamento 57 stotov mesa, ki ga je potem prodal mesarjem v Tržiču.
Na včerajšnji razpravi so na zatožni klopi poleg Porcarija sedeli še trije mesarji, ki so od trgovca kupili meso, kljub temu, da so vedeli, da gre za ukradeno blago.
Prosvetno društvo «Oton Župančič» v štandrežu
bo imelo jutri zvečer ob 20.30 na društvenem sedežu LETNI OBČNI ZBOR.
Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo odbornikov, izvolitev delovnega predsedstva, izvolitev novega odbora in slučajnosti.
Vabljeni!
dorica
VERDI 17.00 -22.00 «Vai gorilla». Fabio Testi in Claudia Marsani, barv. ni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 16.30—22.00 «Il padrone e l'operaio». R. Pozzetto in F. R. Coluzzi. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 16.00-22.00	« La
smagliatura», U. Tognazzi in M. Piccoli, barvni film.
CENTRALE 16.30-21.30 «Bianchi cavalli d'agosto». J. Seberg in F. Stafford. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Turbamenti di una minorenne». I. Sundh in T. Scott. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
/ rzic
EXCELSIOR 16.00—20.00 «Divina creatura». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Lancillotto e Ginevra». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Daisy Miler», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Zadnje pribežališče», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Hudič v možganih», ameriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je V Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4. tel. 21-24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, UL Cosulich, tel. 72-480.
KOT BI DRUGIH ZARISU NE BILO DOVOLJ
Francozi se obotavljajo zapustiti «stražarnico»
Gibali jé bilo že dolgo mesto spora - Pariz je sicer obljubil V deželi sta dve struji - Francoze naj nadomestijo Americani?
Kot bi na svetu ne bilo dovolj vojnih žarišč, se obetajo nova. V tem primeru bi šlo ponovno za mednarodni spor, torej za spor, katerega vzrok bi bilo križanje različnih interesov, domačih in tujih. V mislih imamo francosko kolonijo Gibuti, ki pravzaprav ni neka kolonija, pač pa le baza, nekakšna stražarnica, ki meri 8.500 kv. milj in ki jo na zemljevidu najdemo ob severovzhodni obali Afrike.
Francija je z zadnjim decembrom minulega leta najavila, da bo potrdila neodvisnost Gibutija, toda kaže, da prehod iz sedanjega stanja taje odvisnosti v samostojnost ne bo enostaven. Samo v prvih petnajstih dneh tega meseca so zabeležili tu tri poskuse umora sedanjega premiera 41-letnega Alija A-refa. Nadalje je bilo v tem kratkem času več mejnih sporov med francosko tujsko legijo, ki vrši službo «žandarja», ter vojsko sosedne Somalije. Imeli pa smo tudi diplomatski incident med Somalijo in E-tiopijo, ko je kakih tisoč demonstrantov v somalskem glavnem mestu Mogadišu napadlo etiopsko veleposlaništvo.
Ta mala francoska posest v severovzhodnem delu Afrike sama na sebi nima kake posebne gospodarske važnosti. Toda Gibuti, ki je tako rekoč nasproti Adenu, podobno kot Aden kontrolira vhod v Rdeče morje in ima zato izredno strateško važnost za velike sile, pa tudi za manjše države vključujoč E-gipt in Izrael. Kdor hoče zadevo nekoliko pobliže spoznati, se mora napotiti iz mesta, ki šteje okoli
130.000	prebivalcev, na podeželje. Področje glavnega mesta obdaja deset milj dolga črta z bodečo žico in minami, ki jo nadzira 5000 pripadnikov francoske tujske legije. Mnogi ljudje so vzdolž te linije izgubili življenje. To obrambno črto so postavili po protifrancoskem u-poru pred desetimi leti in njena naloga je .preprečiti vstop «nezaželenim».
«Nezaželeni» pa so v glavnem pripadniki nacionalne skupnosti Isa, torej somalske nacionalne skupnosti, ki ima v tej koloniji večino. Uradno ime za kolonijo je «Francosko ozemlje Afarov in Isov». Kratica pa je TFAI. Toda ta naziv bi bil podoben tistemu, ki bi zgrešeno govoril o Severni Irski kot Britanskem ozemlju protestantov in katoličanov, kajti osnovno vprašanje je, koliko časa bo Gibuti sploh o-stal francoska kolonija in koliko v njej veljajo Afari in koliko Isa. Poslednjih je več kot Afarov. Po štetju iz leta 1967 je Afarov 42.000, skupnost Isa pa šteje 58.000 ljudi. Toda Francozi so se vedno opirali na manjšinske Afare in to vse od leta 1882, ko so področje zasedli. Premier Ali Aref je francoski mi-Ijenček. Na oblast je prišel zaradi svoje politike proti plemenu Isa, zato, ker se poteguje za to, da bi kolonija še vedno pripadala Franciji in pa za to, da bi mogli izgnati vse pripadnike Isa, ki so brez o-sebne izkaznice, skratka da bi se rešili vseh tistih, ki so leta 1967 glasovali za neodvisnost svoje male domovine.
Premier Aref in njegovi pristaši so spremenili ime svoji stranki, ki se je prej imenovala «Unija in napredek v okviru francoske skupnosti» v «Stranko nacionalne enotnosti za neodvisnost», toda to svojo težnjo po «neodvisnosti» izražajo v zahtevi, naj bi francosko bogastvo in njihova vojaška moč bila v deželici še vedno prisotna.
Glavna opozicijska stranka je «Nova afriška zveza za neodvisnost». Vodita jo Hasan Gule, ki pripada skupnosti Isa, in Ahmed Bini, ki pripada skupnosti Afar. Ta zveza zares hoče neodvisnost dežele in umik francoske vojske s tega področja.
Francija je sklenila tudi formalno zapustiti Gibuti. Deloma tudi zaradi političnih sprememb na tem področju. Pokojni etiopski cesar je bil za francosko navzočnost v tem kraju, ker je etiopska trgovina i-mela v Gibutiju svoje «okno v svet». Nova etiopska uprava pa želi, naj Francija pobere šila in kopita čimprej. Francija bo torej morala odtod. Za sedaj se še obotavlja. Hkrati pa je začel Washington kazati zanimanje za to «stražarnico» na morju na tem tako delikatnem zemljepisnem področju, saj gre tod pot za Sueški prekop oziroma iz njega v Indijski ocean . ..
I IZ UMETNOSTNIH GALERIJ |
Jože Cesar razstavlja pri Grudnu v Sempola ju
raj
Tržaški slikar Jože Cesar nada- | ljuje svojo hvalevredno pobudo jj spodbujati zanimanje za likovno : umetnost tudi med prebivalci bolj j odmaknjenih vasi. Najprej je raz- I primorskega ljudstva stavljal v dolinski «Torkih, sedaj ! ditve.
stensko sliko za tržaški Kulturni dom. Bolj zahtevna pa se nam zdi kompozicija, v kateri je simbolično in zgoščeno prikazal trnovo pot
dò osvobo-
Lepo «fontano» pred poštno palačo
v našem mestu je te dni uklcui! led (Foto M. Magajna)
razstavlja v Šempolaju v gostišču pri Grudnu. Jože Cesar pravi o sebi takole: «Sem kolorist, portretist in optimist». Mi bi pa tem tujkam dodali še domačo besedo «poštenjak», kajti Jože slikar ne sledi, kot mnogi drugi, modnim preobratom, pač pa ostaja že skoraj petdeset let zvest svojemu krepkemu značaju odgovarjajočemu preslikovanju resničnega sveta.
Cesarjeva oblikovna izraznost se ne menjuje, kvečjemu izpopolnjuje in je vseskozi spoznavna v njegovih podobah ljudi in pokrajin. So pa to vedno vaši ljudje in naši kraji, ki zrcalijo njegovo kleno narodno-socialno zavest. V tem se jasno izpoveduje v prikazani dolgi podobi, ki je nekakšen osnutek za

..:,	U.-'.-''.G ' 'V.-''-;'	m-
Pogovori o davkih

Zakonci pred davčnim oltarjem
Obdavčevanje združenih dohodkov zakoncev in mladoletnih otrok je bilo predmet živahnih razprav že v prvem letu reforme neposrednih davkov. Za združene dohodke leta 1974 je bila začetno postavljena za združeno obdavčevanje meja 4 milijonov lir, nato je bila za isto leto meja zvišana na 5 milijonov. Zadnji popravki so bili odobreni z «malo reformo Visentini», ki je dokončno uredil zadevo za leto 1974, ter zvišal skupno obdavčljivost s pričetkom leta 1975 na 7 milijonov lir. Zadeva je precej zamotana, ker obsega dvoletno obdobje, zaradi tega jo bomo skušali danes povzeti na najpreprostejši način.
Najprej o združenih dohodkih za leto 1974, ki so jih zakonci prijavili z obrazcem 740 do julija lani. Meja, do katere se stara davčna
lestvica za leto 1974 uporablja, ločeno, oziroma na katero se bodo združeni dohodki obdavčevali skupno, je ostala nespremenjena t. j. 5 milijonov lir. Nova za nazaj veljavna določba pa predvideva enkratno (t. j. samo za leto 1974) o-militev v popustu, ki znaša 60 tisoč lir, ta znesek se zviša na 150.000,'če so ženini dohodki izvirali iz odvisnega ali avtonomnega dela ali iz podjetniške dejavnosti. Popust bodo priznali v zmanjšanje dolgovanih davkov za 1. 1975. Popust bodo morali davkoplačevalci na združeni prijavi za leto 1975, ki jo bodo morali predložiti do 30. aprila 1976, vendar samo v primeru, da so do tega datuma že prejeli davčno «kartelo» .za leto 1974.
Precej novosti pa vsebujejo določbe za dohodke od leta 1975 dalje, torej tudi za združene dohod-
ini III HI II III tli Hilli II UH milili H llllllfllllllf ili MIHI tllltllllilllMJIlllllllllltl Hill limi MIIIIIIIIIIMI II IIHIIIIII1IIII
• ,t . ti! /U/IU '. L -i •	' !•	-
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne kažite prevelike strogosti do neke osebe. Ognite se kakršnemu koli pogovora.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dobra zamisel vam bo pomagala pri rešitvi vprašanja. Imeli boste srečo pri igri.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne bodite omahljivi glede tega, kaj vam je storiti. Prejeli boste darilo.
RAK (od 23. 6. do 22 .7.) Ne dovolite, da bi vas kdo odtrgal od dela. Razumevanje drage osebe.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Znatno se vam bodo povečali dohodki. Če se vam prijatelj zdi grob, ne posvečajte mu pozornosti.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pomanjkanje enotnosti med vami in sodelavci. Neprijetnosti v družbi.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22.
10.	) Sklenjena pogodba vam zagotavlja dobiček. Posvetite nekaj časa razvedrilu.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21.
11.	) Spremenljiva sreča v teku jutra. Ne pozabite na obveznosti.
STRELEC (od 22. 11. do 20.
12.	) To pot boste dosegli lep u-speh. Srčne zadeve se bodo razvijale po vaših željah.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zapleteno delo vam bo prineslo srečo. V vaščm krogu boste vsem simpatični.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Plodno razumevanje med vami in sodelavci. Končno boste dosegli, u-strezne rezultate.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) U-speh' sodelavca bo tudi vas spodbudil k delu. Veseli trenutki v družbi drage osebe.
»iiiiiii»iiii»iiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiBiHiniiiiimHiiiiiiiiii»iiiuiiiiiiiii»iiimiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiim»iiimiimiiiiiiiiiiiiiiimnHimi»iiiiiiiiiimiiiiiii»
Če bi v vodstvu CIA razmislili o tem...
V zadnjih časih je veliko govora o tem, aii se je in koliko se je ameriška obveščevalna služba CIA vtikala v notranje življenje posameznih držav ne le v smislu državnih udarov, umorov vodilnih ljudi in podobnega, pač pa tudi s finančnim podpiranjem posameznih strank oziroma gibanj. O tem je izšlo tudi poročilo, ki ga je na 380 straneh sestavila komisija ameriškega kongresa, ki jo vodi član zbornice Pike. Tu je govor o vsej nečedni dejavnosti ameriške «države v državi». Zanimivo je pri tem, da je od 380 strani poročila, namenjenih dejavnosti CIA v Italiji kar 60 strani in iz tega specifičnega poročila izhaja, da je CIA dala italijansKim «antikomunisti čnim strankam» mc manj kot 75 milijonov dolarjev, oziroma 53 milijard lir. Vrsta italijanskih politikov je te dni z ogorčenjem zavrnila pisanje nekaterih italijanskih časopisov, ki govore o tem in najavila tožbo proti kakemu časopisu. Prepustimo odgovornost za to avtorjem zadevnih člankov in omenjenega ameriškega poročila. V naslednjem objavljamo le zanimivo parodijo, ki jo je o vsej tej zadevi objavil v pariškem «Internacional Herald Tribune» znani ameriški publicist Art Buchwald.
Kakor se zdi, vprašanje ali ZDA financirajo ali ne financirajo politične stranke v tujini preko vohunske službe CIA, za Fordovo administracijo ni več problem. Debata se vodi le o tem, katere stranke dobivajo denar. Krožijo glasovi, da ima CIA v načrtu dati 6 milijonov dolarjev krščanskim demokratom v Italiji, da bi s tem zagotovila, da bi ne zmagali na volitvah komunisti. So pa v Washingtonu tudi ljudje, ki menilo, da bi se mogel ta denar tudi 'bolje naložiti. Eden teh je moj prijatelj Giulio Machiavelli, ki politične razmere v Italiji bolje pozna kot kdor koli drugi.
«Mislim, da bi morali dati denar neki politični stranki v Italiji le tedaj, če bi bili gotovi, da bo natožba dala konkretne rezultate», je dodal.
«Mislim, da bi ga morali dati krščanskim demokratom? — sem menil jaz.
«Ne. Po mojem mnenju bi morali dati podporo italijanski komunistični partiji.»
«Kaj si sploh pri čisti? — sem ga vprašal. Zakaj bi mi financirali italijanske komuniste?»
«Zadeva je zelo enostavna. Če
CIA podkupi italijansko komunistično partijo, bodo vsi rekli, da italijanski komunisti delajo za vohunsko službo CIA. In tedaj bodo sredinske stranke na volitvah zmagale.»
»Toda to je machiavelizem — sem rekel prijatelju. — Ameriški narod bi nikoli ne pristal na kaj takega.»
«Pa tudi italijanski narod ne — je soglašal z menoj Machiavelli.
—	Zapomni si naslednje, za vse stranke v Italiji, razen komunistične, še govori, da je njihove vodilne ljudi podkupila CIA. Edini način, da to spremenimo je v tem, da doslej podkupimo komuniste!»
«Toda ne moreš politikov nekomunistov prikrajšati za denar, ki jim ga je dajala CIA za njihove «drobne stroške» — protestiram jaz. — Središčne in nekomunistične stranke potrebujejo vendar denar za osebne stroške, za mie in avtomobile, za kritje švicarskih bančnih računov. Tem ljudem ne moreš odpovedati donarne pomoči niti za to, da bi s tem zrušil komuniste.»
«In prav v tem grmu tiči zajec
—	pravi Giulio Machiavelli. — Tem ljudem ne bodo odtegnili pod-
pore. Brž ko bodo Sovjeti spoznali, da CIA podpira italijanske komuniste, njihovi KGB ne bo preostalo drugega, kot da podpre krščanske demokrate. In če lahko verjamemo naši vladi, Beli hiši, dajo Sovjeti mnogo več denarja za volitve v nekaterih tujih deželah kot pa jih dajo Američani. In tako bodo krščanski demokrati imeli še več denarja za akcije, kot če jih podpira CIA.»
«To je zanimiv predlog — menim jaz. — Toda kaj bo, če bo financiranje službe CIA tako u-spešno, da bodo italijanski komunisti na volitvah zmagali?»
«Za kaj takega je zares zelo malo možnosti, kajti v splošnem tisti, ki jih podpira CIA, na volitvah propade. Edino, kar moramo za gotovo napraviti, je to, da damo čim več poudarka vesti, da italijanske komuniste podpira CIA.»
«Kako pa naj se kaj takega sploh objavi?»
«To je kaj enostavno. Dgvolj je, da William Colby v kongresnem odboru za varnost na tajni seji sporoči, da bo CIA dala italijanski komunistični partiji šest milijonov dolarjev. Pri tem pa mora članom komisije strogo zabičati, da naj nihče o tem ne črhne niti besede. Pet minut pozneje bodo vsa časopisna uredništva v Washingtonu to že vedela in vest objavila. Naslednjega dne bo Bela hiša to demantirala in brž ko bo demanti objavljen, bo vsakdo v I-taliji prepričan, da je vest resnična.»
«To je vendar sijajno — sem navdušeno vzkliknil. — Toda če začne CIA podpirati komunistične partije tudi v drugih deželah, ali ne bomo s tem škodovati mednarodnemu popuščanju?»
«Morda, toda ali poznaš kak boljši način, da Sovjetom dokažemo, da mislimo resno?»
ke. ki se nanašajo, na preteklo leto. Kot omenjeno, se je meja združene, obdavčitve • dvignila od 5 na 7 milijonov lir skupnih letnih dohodkov. Tukaj so predvidene naslednje olajšave:
Za izračun pride v poštev tisti dohodek zakoncev, ki je nižji. Na tak dohodek bodo. za prvi milijon lir priznali 12 odst. popusta, na naslednji milijon 8 odst., na preostanek pa še 4 odst., vendar tako, da davčni odtegljaj v celoti ne bo presegeT 360.000 lir. Praktični primer: mož jel,imel .v 1975. letu 6 milijonov dohodkov, njegova žena pa 3 milijone, skupaj torej 9 milijonov lir. če na ta znesek dohodkov, apliciramo novo davčno: lestvico, dobimo, da bi ha tak skupni dohodek morala zakonca plačati 1.710.000 lir davka IRPEF. Na prvi milijon ženinega dohodka 'dóbiniò z 12 ’ odst.
120.000	1ir popusta, na- drugi milijon z 8 odst. 80.000, na zadnji milijon" s 4 odst. pa 40.000 lir. Skupaj znaša popust 240.000 lir, ki jih odštejemo od zgoraj navedenega polnega davka 1.710.000. tako da bo dolgovani davek znašal 1 milijon 470.000 lir.
Do tu izračunavanje obdavčitve, ki ga bodo morali zakonci, ponavljamo, sami izračunati z obrazcem 740, ki ga bodo predložili od 1. marca do 30. aprila letos. Kot rečeno,' bodo zakonci z isto prijavo lahko odšteli še morebitni popust (60 ali 150 tisoč lir), ki jih zakon priznava na združene dohodke iz leta 1974.
Mala reforma pa se ne tiče le zakoncev s skupnim sedemmilijon-skim dohodkom, pač pa tudi vseh .ostalih zakonskih parov. Zakon predvideva namreč, da bodo morali tako mož, kot žena prijaviti, pa čeprav v skupni prijavi, vsak svoje dohodke in jih potrditi s svojim podpisom. Podpis žene je bil lani- nelegalno, vsiljen, ker take dolžnosti prejšnje določbe sploh niso predvidevale. To pomeni, da bosta odslej tako mož kot žena postala samostojni in enakopravni davčni subjekt. Vsak zase bo za svoje dohodke polno odgovoren, čeprav nove določbe predvidevajo'za plačilo davkov solidarnost obeh zakoncev. Davčne «kartele» bodo naslovljene na oba zakonca, seveda le če imata oba dohodke.
Lani je bil takozvani davčni subjekt edino mož in je potemtakem moral le on prijaviti ženine dohodke. Tudi v primeru, da sam ni imel dohodkov. Prihodnjo prijavo bo kot prvi prijavljenec lahko napravil mož ali pa tudi žena. Prav zaradi tega predvideva na svoji prvi strani nov obrazec 740, ki so ga prav te dni predstavili tisku e-nake podatke za oba zakonca. O-stala bo v veljavi stara določba, po kateri bo potrebna le predložitev obrazca 101, če so, dohodki moža, žene ,in mladoletnih otrok izvirali samo od delovnih prejemkov ali pokojnin in niso v skupnem znesku presegli 7 milijonov lir.
V pomanjkanju zakonskih popravkov male davčne reforme je finančno ministrstvo pred kratkim razmnožilo Okrožnico, ki zaenkrat ureja deloma na nov način davčne popuste podrejenih delavcev in upokojencev. Ker sta postala zakonca samostojna subjekta obdavčevanja, jima mora priznati osnovni popust 36.000 lir na leto (ali
3.000	lir na mesec), ki bo odslej predviden tako za moža kakor za ženo, medtem ko ga je bil prej deležen le mož, kot edini nositelj prijave. Obenem lahko vsak zakonec uživa letni poupust prav ta ko v višini 36.000 lir na leto, če je drugi zakonec «nemanič» (nulla-tenente). V prvem letu izvajanja davče reforme je pritikal, vsaj po dosedanji interpretaciji, popust za «ženo v breme» neglede na višino njenih dohodkov. Poudariti je, da se je izraz «nemanič» prvič pojavil (čeprav v okrožnici) v davčnem besednjaku in ga bodo morali gotovo bolje pojasnit ali celo vnesti zadevni popravek v zakonsko be-
sedilo. Zaenkrat delodajalci in dajalci pokojnin vsekakor ne bodo priznavali odtegljaja (za ženo ali za moža), če ne na podlagi ustrezne izjave zakonca, ki zahteva popust za drugega zakonca.
Zadnja določba, ki smo o njej govorili, bi utegnila škodovati mnogim zlasti skromnim davčnim ob-vezancem. Vzemimo primer moža, ki je užival za ženo mesečni popust 3.000 lir. žena je na primer zaradi posesti parcele dolžna plačati 10.000 lir davka. Mož bo izgubil pravico do popusta. Ženi bodo res priznali 36.000 lir osnovnega popusta : družina bo pa vsekakor imela davčno škodo 26.000 lir, to je razliko med popustom, pripadajočim ženi kot davčnemu subjektu ih starim popustom 36ÌÒ00 lir. Gre za očitno poslabšanje, ki je toliko bolj krivično, kolikor so z malo reformo nameravali koristiti pravzaprav danes nemajhnim dohodninarjem z., nad 7 milijonov lir letnega dohodka.
St. Oblak
Prejeli smo
PROBLEMI — LITERATURA. — 6. in 7. oziroma 150, in 151. zvezek XIII. letnika. Uredništvo: Ljubljana, Soteska 10.
KNJIGA 75. - štev. 12. - Publikacija,' ki jo izdajajo slovenske založbe. Uredništvo: Ljubljana, Mladinska knjiga, Titova ulica 3.	•
Bolj sproščeno je komponirana, slika o lepi Vidi, ki vključuje tudi obalno pokrajino pod Devinom. Sicer pa so vse ostale pokrajine enotno zasnovane z drznimi potezami in žarkimi barvami, v kakršnih se nam motivi prikazujejo v izjemno lepih dneh.
Cesar, nekdanji plezalec, občudovalec mogočne lepote visokih gora pa išče prir odno lepoto tudi v nižinah. Najde jo tudi v najpreprostejšem motivu kot na primer v samoti divje zaraščenS kraske gmajne pri Samotorci, kot tudi v obdelani dolini z dolgo njivo pri Koprivi, ki se vije kakor deroča rdeča reka. Pokrajinske oblike Jože Cesar izbira tako, da ustvarjajo videz moči nekakšnih nabreklih mišic velikana, pa naj bo to nekje na Gorenjskem ali pa na zasavski strani ali pa tudi v milj-skem zalivu, če ga gledamo s kraške planote.
Cesarjev odločni značaj daje pečat podobam ljudi, to se pravi portretirancem, kjer ni sledu o podobarski miselnosti laskanja, va naj gre za samo njegovo sopi'ogo in vnuka, za še mlado snaho ali pa tudi za mladega violinista Ši-škoviča. Moške obraze oblikuje kot bi jih klesal s kiparskim dletom, dokler ne izkleše videza njihove bistvenosti, ki jo podčrtuje še z žarom barv, z odsevom sija n Hitovega duha, kajti Cesar rad slika predvsem v kakršnem koti smislu pomembne, rekli bi raie značilne ljudi. MILKO BAMBIČ
Miroslav
v
Siile j od jutri v «Forumu»
Jutri zvečer ob 18.30 se bo v tržaški galeriji Forum v Ul. Go-ronco ponovno predstavil tržaškemu občinstvu znani jugoslovanski likovnik Miroslav šutej, ki je doslej že dvakrat razstavljal v našem mestu, šutej je razstavljal doslej že v številnih italijanskih mestih kot na primer v Benetkah, Genovi, Trentu, Pesaru in drugod, pa tudi v celi vrsti drugih držav kot na primer v ZDA, Švici, Zahodni Nemčiji, na Holandskem in drugod.	..
Miroslav šutej je star 40 let, šolanje je zaključil na zagrebški umetnostni akademiji,-nakar se je začel njegov nagel vzpon, na račun katerega je na raznih pomembnih likovnih manifestacijah mednarodnega značaja dobil že vrsto priznanj. Med drugim je dobil tudi najvišjo nagrado na ljubljanskem mednarodnem grafičnem bienalu in sicer pred petimi leti.
Razstave
SP in ZSKP razpisujeta nagradno tekmovanje zamejskih a-materskih odrov «Mladi oder 76».
Tekmovanja se lahko udeležijo amaterski odri, ki delujejo v naši deželi. Tekmovanje traja od objave razpisa do konca maja 1976. Skupine, ki se nameravajo udeležiti tekmovanja, morajo javiti svojo udeležbo enemu od obeh prirediteljev najkasneje do konca aprila 1976.
Predstave amaterskih odrov bo ocenjevala komisija, ki jo sestavljajo gledališki izvedenci in po en predstavnik obeh prirediteljev. Člani komisije si bodo na vabilo dramskih skupin ogledali predstave in jih ocenili. Mnenje komisije bo dokončno in nepreklicno.
Nagrajevanje bo javno, ko bo komisija končala z ocenjevanjem prijavljenih skupin. Nagrade bo določila komisija.
POJASNILO: Na tekmovanje se lahko prijavijo vsi amaterski o-dri v deželi, ki imajo v sezoni 1975/76 na sporedu dramsko predstavo v lastni režiji. Za sodelovanje pri tekmovanju zadostuje prijava na razpis. Ocenjevalna komisija si bo nato ogledala predstave in jih ocenila. Ocena komisiie je nepreklicna. Za prijave in pojasnila se je treba javiti na naslov SLOVENSKA PROSVETA, Trst -Ul. Donizetti, 3, ali ZVEZA SLOV. KAT. PROSVETE, Gorica - V. XX. settembre, 85.
V ponedeljek, 2. februarja ob 18. uri bo odprl razstavo v občinski galeriji slikar Cosimo. Fusco, ki bo razstavljal do 9, februarja.
miHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllHinilllllllllllllllHHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHH
Natečaj Mladi oder 76
12.30
12.55 13.25
13.30
14.00
17.00
17.15
17.30 18.10
18.45
20.00
20.40
21.45
22.45
18.45
19.00
TEČAJ ANGLEŠKEGA
20.00
20.30
21.00
22.30
10.00
16.55 17.25 17.35
17.55 18.10
18.45 18.50
19.15
19.30
19.50
20.00
20.35
o
21.10
22.40
19.55
20.15
20.30
22.00
18.15
20.00
23.15
PETEK,
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: Šport in zdravje Napravimo družno Vremenska slika DNEVNIK
Jezik za vsakogar:	DOPOLNILNI
JEZIKA DNEVNIK
Program za najmlajše Agaton Sax. četrta epizoda Živi evangelij
Poljudna znanost - Moda in navada: oživljeni stari plesi Italijanske kronike in Vremenska slika DNEVNIK Teden aktualnosti
ITALIJANSKA'GLASBENA FOLKLORA DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Športni' dnevnik
Jo Gaillard: NEVAREN TOVOR
V današnji sedmi epizodi smo ponovno na ladji «Marie - Aude»; ki ji poveljuje Jo Gaillard. Ladja je pristala v francoskem pristanišču Sete. Ponovno bo odplula šele čez štiri dni in sicer proti Kanadi. V. teh.štirih dneh pa si Jo Gaillard ne more privoščiti niti enega dne počitka, kajti njegov pristaniški zastopnik ga prosi, naj te štiri dni izkoristi za prevoz nekega zelo nevarnega tovora. Gre za prevoz atomskih odpadkov, ki b: jih morali odpeljati nà široko morje. Jo okleva, toda inženir, ki zastopa družbo, razpolaga s konkretnimi znanstvenimi argumenti. Jo Gaillard na ponudbo pristane, toda posadka ne soglaša. Še manj pa ribiči iz majhnega pristanišča, ki niso pripravljeni na lov «atomizira-nih» rib Ob 20. uri DNEVNIK
LO SA SOLO IL PESCE ROSSO
Deio sta napisala Jean Barbier in Dominique Nohain, v italijanščino ga je prevedel Roberto Cortese, za TV pa priredila Luciano Clravarelli in Cardo Di Stefano.
Gre za lahkotno komedijo, ki služi le razvedrilu. Lahkotna je vsebina, lahkoten, je žargon,,ki ga poživljajo tudi zanimive besedne igre. Žal pa delo glede tega veliko izgubi, kajti noben prevod ne more biti enakovreden izvirniku Filmske premiere
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
TV šola: Arabski polotok. Zapojte z nami, Likovne igre, Človek
gradi - človek uničuje
Pred zimskimi olimpijskimi igrami
Križem kražem
Juri muri v Afriki, glasbena pravljica.
Obzornik
Zbori sveta: ATENSKI ZBOR Cesta in mi: kratki prometni nasveti Stanovanje v mestu prihodnosti
Današnji svet je povsem drugačen od včerajšnjega in ker se tehnološki proces naglo razvija, lahko le slutimo, kakšen bo jutrišnji svet. Že v sami povojni dobi smo priča, kako se spreminjajo mesta, kako se spreminjajo področja. Slovenija, k: je bila še ptéd ; nedavnim kmetijsko, podeželje, je čez noč postala v nekaterih predelih že dokaj bogata periferija osrednjih centrov , in industrijskib središč. Kaj šele bo, če se bo tempo razvoja tako nadaljeval Risanka DNEVNIK
Notranjepolitični pregled
Teversehove pravljice, pripravila sarajevska TV ROJSTVO GRAFIKE
.V januarju in februarju se bo zvrstilo pet oddaj o grafičnih in slikarskih tehnikah. Ker teh pet oddaj ne bo moglo obdelati vse te obsežne stroke, se bodo ostale oddaje zvrstile po krajšem premoru. Danes.bo govor o grafiki ŠERIF V NEW YORKU DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Naučimo se smučati, ponovitev 4. lekcije DNEVNIK
«STISKA», celovečerni film Slovaška folklorna glasba
ZAGREBŠKA TELEVIZIJA
Idejnopolitična izobrazba «Sedem zank», kvizi
Konji v konjušnici in ljudje, dokumentarna oddaja
TRST A
7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15, Poročila; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 15.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Šola; 18.50 Violina in klavir; 19.25 Jazz; 20.00 šport; 20.50 Koncert; 21.30 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30,
20.30	Poročila; 7,40 Jutranja glasba; 9.00 Folk glasba; 9.15 Melodije; 10.15 Marimba Band; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Tretja stran; 14.10 Plošče; 15.00 Naši o-troci in mi; 16.45 Ansambel Bar-dorfer; 17.00 Kulturna panorama; 17.10 Melodije; 18.00 Tops Pops; Naši zbori; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Glasba in zvok; 21.35 Simf. koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.45 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.00 Drugo zvok; 13.20
Strnjena komedija; 14.05 Glasba Divjega zahoda; 14?45 Znanstvena oddaja; 15.30 Plošče za mladino;
17.05	. Nadaljevanka «Rasputin»; 17.25 Komorna in operna glasba;
19.30	. Pesem sledi pesmi; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Koncert.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00,	13.00, 15.00,
19.00 Poročila; 8.10 Glasbena ma-matineja; 9.05 .Za šolarje: Kralj Matjaž se zabava; 9.30 Jug. narodna glasba; 10.05 Po poteh odločanja; 10.15 Kdaj, kam, kako in po-čem?; 12.10 Revija orkestrov;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 šopek novih; 13.30 Priporočamo vam. . .; 14.10 Mladina poje; 16.50 Človek in zdravje; 17.00 Aktualnosti;, 17.20 Iz koncertov in simfonij;
18.05	Ogledalo našega časa; 18.15 Ob lahki glasbi; 19.40 Ansambel Maksa Kumra; 19.50 Lahko noč. otroci!; 20.00 Stop-pops; 21.15 Oddajan morju; 22.20 Zvoki iz logov domačih; 23.15 Jazz pred polnočjo.
☆
Vitez
Damjan
Piše: c. GALE Riše: v. ČUK
NOGOMET
8. FEBRUARJA NA REKI
ODBOJKA
Mrzlično p ria ko vanje za tekmo Rijeka-Sl
V vrstah sovjetske reprezentance tudi Blohin
REKA, 29. — V torek, 3. februarja, bo na Reki prijateljska nogometna tekma med domačim prvoligašem Rijeko in Sovjetsko zvezo. Za to srečanje, ki se bo pričelo ob 16.30, vlada v mestu mrzlično pričakovanje in tudi v Trstu so za to tekmo prodali že več vstopnic.
V ospredju bo seveda sovjetska reprezentanca, ki se je že uvrstila v četrtfinale evropskega pokala in ki uvršča več slavnih imen. Med temi pa izstopa Blohin (član kijevskega Dinama), ki so ga letos proglasili za najboljšega evropskega nogometaša.
Naj omenimo, da se bo sovjetska reprezentanca udeležila tudi turnirjev v Mostarju in Splitu.
Trenutno se sovjetski reprezentanti pripravljajo v Makarski.
SZ bo na Reki igrala z naslednjo reprezentanco:	Rudakov, Troskin,
Fomenko, Zvijagencev, Lovčev, Ronkov, Veremejev, Muntjak, Burjak, Onišenko in seveda Blohin.
Tudi reški nogometaši so že pred časom začeli s treningi za nadaljevanje prve jugoslovanske lige. Srečanje s sovjetsko reprezentanco pa bo idealen test, da preverijo trenutno formo.
ZA PRIJATELJSKO TEKMO
Mladinci Italije proti Jugoslaviji
RIM, 29. — Za mladinsko nogometno prijateljsko tekmo z Jugoslavijo je italijanska nogometna zveza sklicala naslednje reprezentante: Brilli (Livorno), Cabrini (Ata-lanta), Cantarutti (Torino), Capuzzo (Juventus), Ferrarlo (Varese), Fiorini (Rimini), Galbiati (Inter), Galli (Fiorentina), Gaudino (Milan), Genovese (Torino), Ghidoni (Milan), Minchioni (Brindisi), Pancheri (In-ter), Roselli (Inter), Sacchetti (Asti), Tamalio (Foggia), Tavola (Atalan-ta), Venturelli (Cesena).
Trener: Italo Acconcia: zdravnik: dr. Marabbini; maser: Sei vi.
Srečanje med Jugoslavijo in Italijo bo 2. februarja v Dubrovniku.
RECIFE, 29. — V tem mestu se odvija predolimpijski nogometni turnir Južne Amerike. Prvi dve uvrščeni reprezentanci si bosta priborili pravico nastopa na 01 v Montrealu.
DANAŠNJA IZIDA 01
Urugvaj r Peru	' 3:0
Brazilija - Čile
SMUČANJE
PO MNENJU K. SCHRANZA
«Morali bi diskvalificirati vse smučarje»
INNSBRUCK, 29. — Karl Schranz, eden najbolj popularnih avstrijskih smučarjev, ki so ga pred štirimi leti diskvalificirali v Sapporu, češ da ni pravi amater, je danes izjavil na-

slednje: «Če bi olimpijska komisija natančno analizirala vse okoliščine, v katerih delujejo sedanji smučarji, potem bi bilo jasno, da so ti smučarji pravi profesionalci. V primerjavi s temi smučarji, sem bil jaz v Sapporu pravi amater.»
Schranz, ki je v Avstriji še vedno zelo priljubljen, pa ni hotel navesti imen smučarjev, ki bi bili po njegovem mnenju ze pravi profesionalci.
KiElanin v Innsbrucku
INNSBRUCK, 29. — Predsednik olimpijskega komiteja Lord Killanin je danes dopotoval v Innsbruck.
Tu bo Killanin predsedoval na posebni seji, ki bo od nedelje do torka.
TEPEM KOMENTAR SLOVENSKIH EKIP
Kras neporažen na vrhu Borovkam prvi par točk
Dragoceni zmagi KontoveSa in Sloge - Brežanke ostale praznih rok
Nadaljevanje odbojkarskih prvenstev je bilo za slovenske šesterke razmeroma uspešno. V sedmih tekmah je bilo izbojevanih pet zmag in samo dva zastopnika sta ostala praznih rok.
ŽENSKA C LIGA
Po prvem ne preveč spodbudnem prvenstvenem nastopu so se igralke Bora v srečanju s Primavero iz No-vente Vicentine pokazale v povsem drugačni luči. Že sam začetek je pokazal, da se gostje to pot ne bodo mogle dostojno upirati. Domačinke so osvojile prvi par točk v rekordno kratkem času.
Naš drugi zastopnik v tej ligi — Breg — pa je ostal praznih rok.
•lillIHiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiillliluiiliiiuiiiliiiliiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililliiiiiiiliiiililiiiiiiivnlll
PO lADtUEM NEUSPEHU PROTI OLYMPIQUEU V NICI
Italijanski nogomet pod vsako kritiko!
Ostre obsodbe vseh italijanskih časopisov
RIM, 29. — Italija je v sredo v Nici zapustila izredno slab vtis. Skromno francosko moštvo Olimpi-que je nadigralo italijanske «milijonarje» v vseh elementih te nekdaj izredno uspešne igre v Italiji.
Naslovi na raznih časopisih kot: «Katalinski osmešil Italijane», «Italijanski klovni navdušili Francoze» in podobno jasno kažejo, da je zašel italijanski nogomet v tako krizo, ki je ni pomniti v dolgi in večkrat bogati italijanski nogometni tradiciji.
V Nici so odpovedali prav vsi in z njimi na čelu tudi zvezni trener Bearzot, ki je bil po porazu s Francozi izredno kritičen.
Italija se pripravlja na kvalifikacijo za SP v Argentini. Med drugimi bo imela za nasprotnika tudi Anglijo, ki je po tem neuspehu I-talijanov v Nici, seveda velik favorit za osvojitev prvega mesta v tej skupini.
Bearzot pa ni obupal. Dejal je, da , bo Araba temeljito, analizirati neuspeh proti Katalinskemu in tovarišem; iskati bo treba rkiVift sistemov igre( ■ preuč-iU vse možnosti, da se sestàvt5'fdkà'VdprfezdfithAéa,'"ki Bi dostojno zastopala Italija v mednarodni areni. Reprezentanti bodo morali- v vsaki tekmi v «azzumem dresu» igrati samozavestno, požrtvovalno in odločno. Minili so časi, ko je italijanska obrambna igra in izpiljena tehnika dala Italiji nebroj mednarodnih uspehov.
Nadaljujejo se torej črni dnevi i-talijanske reprezentance in seveda italijanskega nogometa. Kaže tudi. da iz hude krize ni izhodišč.
In nekateri celo menijo, da še najhujše ni mimo.
OBVESTILA
ŠD POLET vabi vse člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR ki bo danes, 30. januarja 1976, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah in sicer ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Na dnevnem redu bo:
1.	Poročilo predsednika
2.	Poročilo tajnika
3.	Poročilo blagajnika
4.	Poročila odgovornih za sekcije
5.	Poročilo nadzornega odbora
6.	Razprava
7.	Volitve novega odbora
Vse člane, ki morda še niso poravnali članarine, prosimo, da to storijo pred občnim zborom.
* * *
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji obvešča športna društva, da zapade rok za predstavitev prošenj na deželo 31. januarja 1976.
Društva imajo na razpolago na urad,u združenja ubra/cg za prošnje za:	, r.otjfi
gradnjo fpurAffk,,°bjekt<>v;	j
opremo; —J' dejavnost.
Za vse potrebne informacije je urad združenja v Ul. Geppa 9 na razpolago od 8. do 14. ure vsak dan.
* » »
SPDT priredi v nedeljo, 1. februarja
IZLET
po delu zamejske planinske vertikale. Odhod ob 9.15 s postaje avtobusa št. 46 (Trg Oberdan) do Zgonika, od koder bo pot vodila čez Veliki vrh in Volnik do Repna. Hoja bn trajala približno 4 ure.
Športno uredništvo Primorskega dnevnika in Športno društvo Polet prirejata v nedeljo, 1. februarja 1976 popoldne nagraditev najboljših zamejskih slovenskih športnikov v preteklem letu, ki so bili izbrani na podlagi tradicionalne ankete našega dnevnika
ŠPORTNIK LETA 1975
Nagrajevanje bo v okviru posebne prireditve v dvorani openskega Prosvetnega doma.
V okviru te prireditve bomo izžrebali nagrade med našimi bralci, ki so sodelovali pri naši anketi, organizatorji pripravljajo poseben športni kviz, v okviru sporeda bodo organizatorji dali možnost tudi občinstvu, da se udeleži nekega tekmovanja, nadalje bo na sporedu pogovor z našimi najboljšimi športniki, v «rezervi» pa so še druga presenečenja, ob vsem tem pa bodo lahko tudi tisti gledalci, ki se bodo udeležili nekaterih tekmovanj, deležni lepih nagrad.
Začetek prireditve ob 17. uri.
Brežanke so odpotovale v Pordenon okrnjene in po vrhu še brez trenerja. Tako je imel Volley Bali izdatno olajšano pot do zmage. Vsekakor pa kaže, da Volley Bali ni tako močan, kot je bilo pričakovati pred samim prvenstvom.
V trentinskem derbiju je Sala premagala Voltolini ja in je tako še nepremagana kot tudi Libertas iz Pordenona, ki je bil uspešen v Bocnu.
Tako so tri šesterke še neporažene,
Breg in Bor imata po dve točki,
Primavera, Bolzano in Voltolini pa so bili po dvakrat poraženi.
IZIDI 2. KOLA
Bor - Primavera	3:0
AP Bolzano - Libertas	0:3
Volley Bali - Breg	3:0
Sala - Voltolini	3:1
LESTVICA
Volley Bali, Libertas in Sala 4,
Bor in Breg 2, Primavera, Bolzano in Voltolini brez točk.
PRIHODNJE KOLO Breg - Voltolini, Libertas - Volley Ball, Primavera - Bolzano, Bor -Sala.	'
MOŠKA D LIGA
Že po dveh prvenstvenih naštopih imamo na' vrhu tri šesterke, ki so verjetno glavni favoriti za končno zmago. Med temi tremi izbranci je tudi^Kras, kar je seveda še‘jnajbolj razveseljivo. Zgoničani so bili u-’ spesni tudi v drugem nastopu in po vrhu še v gosteh. Drugi par točk sta
pospravila še De Vecchi iz Bellun- Tr ,	, .	, ,	,	,
na - ter Ginnastica iz Pordenona prav:	V Predzadnjem kolu m admskega
■___,...	-r.	-	nrvenstva so borovci visoko nrema-
: ’ s	LESTVICA
Lambertin Sport, in Inter 6, Kennedy^, Il Pozzo, ASF JR, Fiume Veneto, ’ Libertas Turjak in PAV *<le-spar 2, AGI in Olympia 0.	* H
PRIHODNJE KOLO Olympia - Kennedy, Il ; Pozzo -PAV Despar, Libertas Turjak - Fiu-me Veneto, Lambertin Sportivo - Inter,; ASF JR - AGI.	G, F.
Jacopucci - Benaquista: -4
-MILAN, 29. — Jutri se bosta; v Milanu spoprijela za državni naslov sredpje boksarske kategprije Angelo Jacopucci; iz Tarquinie- ili Roberto Benaquista iz’Rima,
Jacopucci, 'ki je državni prvak v tej . kategoriji od angusta- lani,, je tudi favorit v tem dvoboju.
Naraščajniki Krasa so letos v tem prvenstvu želi slabe uspehe. Treba pa je priznati mladim Krosovim nogometašem, da so v tej sezoni prijetno presenetili zaradi požrtvovalnosti na vsaki tekmi, pa čeprav so večkrat doživeli tudi visoke poraze. Na sliki: kljub odličnemu posegu vratarja Krasa, pa je spet padel gol
KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH ZAMEJSKIH PETERK
ŽE KOLOPRED KONCEM BOROVI MLADINCI V FINALU
K on to vel in Dom sta zmagala v prvenstvu kadetov točk Borovih dečkov - Smola poletovcev - Borovi
- Prvi prvenstveni par člani obdržali vodstvo
MLADINCI
tako v gosteh. To. pa še v največji meri potrjuje premoč teh treh ekip. Srečanje med AGLI iz našega mesta in S. Giorgiom iz Mester pa so prenesli.
IZIDI 2. KOLA
PAV Natisonia - De Vecchi 0:3 Altair - Ginnastica	1:3
Torriana - Kras	1:3
AGLI Trst - S. Giorgio	n.o.
LESTVICA
Kras Zgonik, De Vecchi in Ginnastica Pordenon 4, S. Giorgio 2, PAV Natisonia, Altair, Torriana in AGLI brez točk. (ACLI in S. Giorgio sta igrala tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO Ginnastica Pordenon - Kras, De Vecchi - Altair, S. Giorgio - PAV Natisonia, AGLI TS - Torriana Gradišče.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
V tretjem kolu so bile uspešne vse tri naše šesterke. Če je Sokol izbojeval tretji zaporedni par točk in je &a S3i»em vrhu lestvice, velja še posebej poudariti zmagi Konto-velanin iSloge, ki sta bili celo prvi. Nabrežinke,. ki. letos tudi povsem upravičeno merijd'-visoko, v Gorici z Azzurro niso imele večjih težav. Povsem drugače pa je bilo s Konto-velorn in. Slogo. Prve so odpravile Inter, pa čeprav je kazalo, da bo vse izgubljeno, po petih setih igre. Prav toliko jih je bilo potrebno odigrati tudi med Slogo in Torriano, preden je bil znan zmagovalec. Po treh kolih sta samo še Sokol in Cor-ridoni neporažena. Tretje kolo je bilo usodno za Torriano in Virtus iz Pordenona.
IZIDI 3. KOLA
Azzurra - Sokol	0:3
Inter - Kontovel	2:3
Sloga - Torriana	3:2
Corridoni - Virtus	3:1
Julia - PAV Despar	2:3
LESTVICA	
prvenstva so borovci visoko premagali Juventus in so si že kolo pred koncem lige zagotovili vstop v finalni turnir za pokrajinski naslov.
Prvič sc je pripetilo, da v kratki zgodovini naše košarke se kaka e-kipa uvrsti v sklepni turnir v tem tako zahtevnem prvenstvu.
Borovcem gre torej vsa pohvala za lep podvig.
Poletovc: so v nedeljo nastopili brez svojega najboljšega strelca E-dija Sosiča in izgubili važne tekmo z ekipo SABA. Varino zato, ker je odločala o «zlati sredini lestvice».
IZIDI 17. KOLA Juventus — Bor	49:97
Polet — SABA	52:56
Italsider - Inter 1904	71:84
Scoglietto — Pali. Ts 63'81 Don Bosco — Servolana 78:45 LESTVICA
Inter 1904 32; Pallacanestro Trieste 26; Bor 23; Italsider 20; Sco-glieto 17; SABA 16: Polet 12; Juventus 8: Don Bosco 6' Servolana 2.
PRIHODNJE EOH.CfHSL d.)
BorPolet ' V: Dolini); SA BA - Italsider; Juventus Paljgca-nesfcro jr«?*)»! fotoU.iW .i-ncDP'1 Bosco; Servolana - Scoglietto.
NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Klobas 374; Ražem 228; Vatovec 203; Žerjal 131 ' Sancin 128; Lukša P6; Košuta 92: Parovel 29; Perko 22; Mazzucea 19; Sestan 13; Marassi 9; Renato Furlan-Kneipp in Volk 6; Mesesnel in Slega 2.
POLET' Edi Sosič 455; Milko Vitez 203: Taučer 130: Danev 101; Tavčar 94; Škabar 73: Boris Vitez 12; Kalin 10: Valter Sosič 6.
PROSTI METI: Por 162:307; Polet 132 248.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borovci so končno zaigrali, kot znajo, in so povsem nadigrali go-
Sokol in Corridoni 6, Virtus, Vigo-novo in Torriana Gradišče 4,‘ PAV Despar, Julia, Sloga in Kontovel 2, Inter brez točk.
PRIHODNJE KOLO Virtus - Julia, Torriana - Corridoni, Kontovel - Sloga, Sokol - Inter, PAV Despar - Azzurra.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Letošnje prvenstvo se za dokaj pomlajeno ekipo Olympie iz Gorice ni najbolje pričelo. Goričani so bili v treh prvenstvenih nastopih tudi trikrat poraženi. Ker nismo še izvedeli rezultata tekme iz Fiume Veneto in srečanje med Kennedy in ASE JR ni bilo odigrano, je seveda lestvica nepopolna. Trenutno vodita Lambertin Sportivo in Inter.
IZIDI 3. KOLA
AGI Gorica - Lambertin	1:3
Inter - Libertas Turjak	3:1
PAV Despar - Olympia	3:0
83:63
75:50
71:88
68:64
riško ekipo Arte, ki jih je v prvem delu prvenstva premagala.
Trener Mari je bi! po tekmi zadovoljen in je dejal: «Igrati bi morali tako, kot smo proti Goričanom igrali v drugem poFasu V tem primeru gobovo bi ne izgubili z Italo in sedaj bi bili prvi s štirimi točkami prednosti.»
IZIDI KOI,A Bor — Arte Gorica POM Tržič — Inter 1904 CUS Trst — Itala CGI Milje — Sagrado Viilesse — Alba Počitek : Barcolana Trst.
LESTVICA
Bor 24; Sagrado 22; Inter 1904 in Itala Gradišče 20; Pom Tržič 16; Barcolana Trst, CGI Milje in Edera Gorico 12; Viilesse, CUS Trst in Umanità Gorica 6; Alba Krm in 0.
PRIHODNJE KOLO (1. 2.)
Arto - CGI Milje, Alba - Edera, Viilesse - CUS Trst; Inter 1904 -Sagrado; Itala - Barcolana; Umanità - POM Tržič. Počitek- Bor.
NAJBOLJŠI STRELCI BOR Guštin 159; Fabjan 130; Kralj in Kraus 90; Klobas 79; Ka-pič in Vato'
46; Hrvatič 41; Pertot in Sancin 20; Francia 19; Mazzucea 14; Marassi 4, Oblak in Žerjal 2. PROSTI METI: Bor 158:294.
KADETI
Po nedeljski tekmi, ki jo je Dom na domačem igrišču odigral v okviru prvenstva «kadetov» proti ekipi Arte B in odnesel par dragocenih točk, je trenutno na prvem mestu lestvice skupno z ekipo Arte A, Pa-triarco in Albo Mobilcasa. Domov-ci so se s to zmago nekoliko opomogli po hudem porazu s Patriar-co. Največje presenečenje tega kola je nedvomno poraz Patriarce v gosteh proti Albi Mobilcasa.
f ^
t. i
Fabio Mazzucea in Marko Mese snel, mlada Borova košarkarja
Izidi 3. kola
Arte	A - Arte C	83:34
Dom	- Arte B	61:60
' Alba	- Patriarca	62:50
Lestvica
Patriarca	3	2	1	274:129	4
Arte A	3	2	1	211:177	4
Mobilcasa	S	2	1	199:174	4
Dom	3	2	1	167:229	4
Arte B	3	1	2	197:175	2
Arte C	3	0	3	105:297	0
Prihodnje kolo (1. 2.)
Dom - Arte A, Patriarca - Arte B, Arte C - Alba Mobilcasa.
Domovci bodo odigrali prihodnjo tekmo v nedeljo na igrišču slovenskega dijaškega doma s pričetkom ob 10. uri. Naši fantje startajo na zmago. Domova eKipa je zaskrbljena glede centra Konta, ki si je v tekmi s Patriarco hudo poškodoval nogo. Če ne bo v teh dneh okreval, bodo morali odigrati tekmo brez svojega prvega centra. Trener Hvalič je za to tekmo sklical naslednje igralce, ki se Dodo morali zbrati na zgoraj omenjenem igrišču uro pred pričetkom tekme: M. Dornik, F. Fait, F. Terčič, A. Figelj, M. cubej, V. Kont, L. Semolič, B. To-rhažič,- T. Prinčič in A. Bresciani.
. ,. s . M- č-
lesna zrna ga Kontovelcev : taksen je obračun 3. kola prvenstva kadetov.
Medtem ko kaže, da so možnosti borovcev za osvojitev 2. mesta minimalne pa je Servolana A nepričakovano premagala Inter 1904, ki ga je tako dohitel Kontovel.
SKUPINA C IZIDI 3. KOLA
Flaminio — Kontovel 55:58 Inter Milje — Don Bosco 83:65 Servolana A — Inter 1904 73:67 LESTVICA
Servolana A 6; Kontovel in Inter 1904 4; Inter Milje 2; Don Bosco in Flaminio 0.
PRIHODNJE KOLO (1. 2.) Kontovel - Servolana (11.00 na Kontovelu); Inter Milje - Flaminio; Inter 1904 - Don Bosco.
SKUPINA D IZIDI 3. KOLA
Bor — Italsider	61:86
Pali. Ts — Servolana	87:45
Počitek : Juventus
LESTVICA
Italsider 6; Pallacanestro Trieste 4; Bor 2: Juventus in Servolana B 0.
PRIHODNJE KOLO (31 L) Pallacanestro Trieste - Bor (19.00 v športni palači); Juventus - Servolana B; počitek: Italsider.
NAJBOUŠI STRELCI KONTOVEL: Ivo Starc 48; Čuk 38; Ban 31; Klavdij Starc 29; Ukmar 16: Ivo Nabergoj 11; Perini 9; Aleks Nabergoj 5.
PROSTI METI; Kontovel 29:56; Bor 6:16.
DEČKI
V tem kolu so od naših treh ekip slavili le borovci, ki so doma pre-
magali ekipo SABA. Kontovel je tokrat počival.
SKUPINA C IZIDI 3. KOLA
Ricreatori — Breg	107:22
Inter 1904 — Don Bosco 80:62
Inter Milje — Chiadino 28:25 LESTVICA
Inter 1904 in Ricreatori 6; Don Bosco 4, Inter Milje 2, Breg in Chiadino 0.
PRIHODNJE KOLO (1. 2.)
Ricreatori - Inter 1904; Chiadino - Breg (tekmo bodo verjetno odigrali v sredo, 3. 2. v Dolini); Don Bosco - Inter Milje.
SKUPINA «D»
Izidi 3. kola	
Ferroviario - Polet	53:18
Bor - SABA	40:29
Aurisina - Servolana Počitek: Kontovel.	n.o.
Lestvica	
Kontovel in Servolana 4	1; Aurisi-
na, Bor in Ferroviario 2; Polet 0.
Prihodnje kolo (1. 2.)
SABA - Ferroviario; Kontovel -Aurisina (9.30 na Kontovelu); Servolana - Polet (9.00 v Skednju).
Najboljši strelci
BOR: Pegan 39, Canciani 23, Merku 18, Švara in Ražem 12, Bajc 6, Pečar 2.
BREG: Barut 26, Boris Slavec 14, Čok in Meneghetti 8, Rajko Pertot 6, Korošec 4, Starec 3.
KONTOVEL: Bukavec 79, Ban 43, Sedmak 13, Danieli 8, Micheli in Ukmar 3.
POLET; Piccini 44, Covacio 10, Leniša 6, Pisani 4, Bratož in Gulič 2.
PROSTI METI: Bor 5:14; Breg 3:20; Kontovel 13:34; Polet 0:10.
edko
SNEŽNE
RAZMERE
TRBIŽ	25
NEVEJSKO SEDLO	40
VIŠARJE	130
KOČA GILBERTI	170
RAVASCLETTO	10
SAURIS	35
PRAMOLLO	70
FORNI DI SOPRA	15
FORM AVOLTRI	10
ZONCOLAN	90
KRANJSKA GORA	15
ZATRNIK	10-30
POKLJUKA	45
BOHINJ	15
VOGEL	90
KRVAVEC	50
VELIKA PLANINA	5-20
ŠPANOV VRH	15
STARI VRH	15
KALIČ	5-7
KANIN C	40
KANIN D	225
11-	i |
i è
M
li
MAJ V DEŽELI SOVJETOV
POT K SVETLOBI
V. p. Pilatov je bil član dveh akademij — akademije znanosti Ukrajinske SSR in akademije medicinskih ved bSR. Nekajkrat je bil izvoljen za poslanca odeškega “testnega sovjeta odposlancev delovnih ljudi in v vrhovni ovjet Ukrajinske SSR. Vladimir Petrovič je bil dalje ne-ruden borec za mir in se je aktivno udeleževal . kòn-fes°v, sklicanih za zaščito miru. Vse je delal z elanom, animanjem in nikoli ni Ostajal do dela ravnodušen in Pasiven.	'
Vlada naše dežele je visoko cenila Pilatova kot znan-venika, zdravnika in družbenega delavca. ■ Leta 1941 mu le bila za velike uspehe pri obdelavi problemov presajanja °zenice in tkivne terapije prisojena državna nagrada t stopnje.
Leta 1950, ob njegovi petinsedemdesetletnici, so ,ga “zglasili za junaka socialističnega dela. Ob različnih pri-oznostih je bil štirikrat odlikovan z orderiom Lenina, or-^enom domovinske vojne prve stopnje, ordenon delovne ece zastave in z drugimi ordeni in odlikovanji,
Leta 1951 mu je akademija znanosti ZSSR za izredno
delo s področja biologije in medicine prisodila veliko zlato medaljo 1.1. Mečnikova.
Vladimir Petrovič je sploh preživel izredno življenje. Slava ga je obdala malo pred smrtjo. Posrečilo se mu je doseči uspehe v vseh temeljnih dejanjih. Metoda zdravljenja, ki jih je predlagal in obdelal, so dobile splošno priznanje medicin vsega sveta.
Do osemdesetega leta je bil Vladimir Petrovič dobrega zdravja, bil je boder, aktiven in vedno je stremel k novemu.
Grd slučaj je skrajšal njegove dni. Ko je slučajno padel, si je poškodoval nogo in poškodba se je zakomplicirala, vendar je bilo to dovolj, da ga čez dva tedna že ni bilo več med živimi. Vladimir Petrovič je umrl v starosti enainosemdesetih let 30. oktobra 1956. leta,» je končala svojo pripoved o velikem zdravniku Filatovu dežurna zdravnica Svetlana Fjodorovna.
Po obhodu skoraj celotne klinike me je popeljala še k Mičku.
Mičko me je bil zelo vesel. Zaupal mi je, da bo prenehal kaditi in mi dal vse cigarete, ki jih je bil vzel s seboj. Hkrati me je tudi poprosil, naj mu prinesem nekatere reči iz njegove potovalke in mi nenehno zatrjeval, da se dobro in naravnost čudovito počuti. Razumel sem ga	popolnoma,	saj je	končno prišel	po dolgi,	črni noči
ha	svoj daljni	štart k	cilju,	k svetlobi. Potem	pa je ne-
nadoma izrazil strah, češ da se boji, ker ne zna jezika. Pa sem mu svetoval, naj se kar pri priči začne učiti ruščine, saj je vendar po naravi bister in se ob verjetno kaj kmalu vživel v novo okolje. In to okolje je bilo res tovariško in	prijateljsko:	okrog	njega	so stali	sovjetski	bolniki in
mi	vsi v en glas zatrjevali, da	bodo že	poskrbeli	za dragega
Jugoslovana, isto pa mi je ob slovesu zatrdila tudi dok-
torica Vasiljevna, kirurginja in oftalmologinja, ki je tako rekoč zrastla v tem inštitutu.
Tako sem pomirjen zapustil kliniko Pilatova in se po kratki potki napotil prav do njenega konca. Znašel sem se nenadoma in prvič na visokem bregu Črnega morja. Pred mano se je kakih sto metrov spodaj, kamor so vodile terasaste stopnice, razprostiralo Črno morje, ki pa ni bilo niti malo črno, temveč sinje kot naš Jadran in se kopalo v luči zgodnjega jesenskega dna. Plaže so bile prazne, rahel vetrc je zibal veje platan in akacij, bilo je prijetno in tisti hip sem pomislil:
Ko bom čez mesec ali pa dva, tako mi je bila vsaj zatrdila doktorica Vasiljeva, ponovno prišel po Mička, da bi ga pospremil domov, ga bom najprej popeljal sem, na breg Črnega morja, da se ga bo nagledal v vsej njegovi lepoti in širjavi tako, kot sem se ga zdaj nagledal jaz — zase in tudi zanj.
Temperatura morja je znašala plus 17 stopinj, zraka pa plus 25.
Počakal sem na tramvaj številka 5 in se z njim spet popeljal nazaj v mesto. In spet sem se znašel na Puškin-ski ulici, po mojem eni najlepših, najdaljših in širokih odeških ulic. O tej ulici sem kasneje zvedel, v njej je namreč nekaj časa živel Puškin, ko je bil v izgnanstvu na jugu, da se je nekoč imenovala Italijanska ulica. Ko je 16. aprila 1889. leta topovski strel oznanil natančno poldan, je s spomenika Puškinu zdrsnilo pregrinjalo in na tisoče Odesitov ali po naše Odešanov je pozdravilo njim že dotlej dobro znano pesnikovo fiziognomijo, vlito v bron. In prav pri Puškinovem spomeniku se začenja ulica, ki nosi njegovo ime.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	30. januarja 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno -
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gorižko pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska f—^ ZTT - Trst
KLJUB MRZLIČNEMU DELU PREISKOVALCEV
Še nobene sledi za morilci karabinjerjev vAlcamu Marina
Prav tako skopi so izsledki preiskave o napadu na rimskega sodnika - Atentata dokaz, da skušajo strategi napetosti in terorja zaostriti do skrajnosti vzdušje med politično krizo
ČEPRAV SE JE VREME NEKOLIKO IZBOLJŠALO
Ledin sneg še ovirata tfviomobiiskl pimni
Zastoji m jadranski cesti ■ Prvi sneg v Liguriji
ALCAMO. 29. — Orožniki sicilske rimske kvesture in deželnega proti-
karabinjerske legije vztrajno nadaljujejo s preiskavo, da bi izsledili morilce kolegov, ki sta bila ubita predvčerajšnjim v postaji v Alcamu Marina. Vsa legija je mobilizirana za hišne preiskave v Trapaniju in okolici v upanju, da bi le prišli do indica, ki bi omogočil odkritje istovetnosti podlih zločincev. Orožniki so doslej opravili okrog 200 hišnih preiskav na domovih znanih mafijskih veljakov, tihotapcev tobaka, o-rožja in mamila ter desničarskih in levičarskih skrajnežev. Trapani in okolica so obkoljeni v mrežo cestnih blokov, pri katerih karabinjerji in policija pregledujejo vse sumljive avtomobiliste, posebni oddelki pa so s pomočjo policijskih psov preiskali okoliška gorata področja, kjer bi zločinci lahko iskali zatočišče.
Čeprav preiskovalci strogo molčijo o dosedanjih izsledkih mrzličnega dela, kaže, .da vztrajno iščejo pajdaša morilcev, ki je posredoval teroristom vse informacije o orožniški postaji v Alcamu. Govori se namreč, da naj bi ta skoraj verjetno bil domačin ali vsaj človek, ki je zelo dobro poznal Alcamo Marina in okolico in ki je bil vsaj enkrat v postaji. Samo kdor je dobro poznal razporeditev sob v postaji je lahko v temi našel sobi, v katerih sta spala Falcetta in Apuzzo. K temu gre dodati še vrsto majhnih podrobnosti, ki kažejo, kako so morilci dobro poznali postajo, kar pomeni, da s ) dalj časa opazovali postajo od daleč in beležili vse podrobnosti.
Preiskovalci so nadalje prepričani, da je kdo od morilcev brez dvoma vsaj enkrat stopil v postajo, morda s pretvezo, da prijavi izmišljeno tatvino ali kak drug prekršek. Ta domneva bi tudi pojasnila, zakaj so teroristi odnesli zajeten sveženj gradiva: če je namreč kdo od njih
VEDEZEVALKA PA TAKA!
«Madam Soleil», najbolj znana jrancoska vedeževalka, ki obsipa radijske poslušalce s svojimi nasveti in napovedmi, se očitno veliko bolj spozna na prihodnost drugih kot na svojo. Kot dokaz naj navedemo le, da ni predvidela «potegavščine». ki ji jo ie pripravil davčni urad. ženska se bo morala v kratkem namreč zagovarjati pred sodiščem zaradi davčne utaje, ker ni prijavila dohodkov, za katere bi morala odšteti okrog 40 milijonov lir davkov.
Komaj se je vest razširila, so časnikarji pribrenčali k ve-deževalki kot muhe na med, a ženska se ni pustila spraviti v Žakelj kar tako: «Ne preseneča me, kar se mi je pripetilo, saj sem se rodila v Raku,, ki je sedaj pod negativnim vplivom Saturna. Dobro se spoznam na zvezde — je se pripomnila — ne razumem se pa na knjigovodstvo. Za moje davčne prijave skrbi neki izvedenec, ki se je očitno zmotil. Menim, da bo ta neljuba zadeva v kratkem pojasnjena.»
S časnikarji se je «Madame SoleiU nekako že izmazala, vprašanje pa je, če se bo tudi s sodniki. Kaj si od teh lahko pričakuje v bližnji prihodnosti, pa vsekakor m hotela napovedati.
terorističnega nadzorništva za Lacij, da izsledijo napiste, ki so včeraj zjutraj streljali na sodnika Pietra Mar-garitija. Edini dosedanji rezultat mrzličnega dela je bil identikit enega od teroristov, ki so ga pripravili na osnovi Margaritijevega opisa napadalcev. Zvedelo se je tudi, da se je sodnikovo zdravstveno stanje znatno zboljšalo, tako da se je popoldne vrnil domov, kjer bo nadaljeval z zdravljenjem.
Ob koncu gre k omenjenima izpadoma dodati še nekaj ugotovitev. Razplet dosedanje politične krize kaže, da krščanska demokracija teži k razpustu parlamenta in predčasnim političnim volitvam, na ka-
terih naj bi se maščevala za poraz 15. junija lani. S presenetljivo točnostjo se prav sedaj pojavljajo na političnem prizorišču rdeče brigade (ali skupina, ki se izdaja zanje) in samozvani oboroženi proletarski oddelki NAP, ki so že dobro znani po svojih provokatorskih izpadih v najbolj kritičnih obdobjih. Očitno je torej, da so strategi napetosti in terorja ocenili, da gre predvolilno vzdušje zaostriti do skrajnosti v upanju, da tako omogočijo zmago najbolj nazadnjaškim političnim silam. In 'kje sedijo strategi napetosti ter terorja, katere sile podpirajo, so pokazali v teh dneh izsledki preiskave o rovarjenju ameriške vohunske službe CIA v Italiji.
iiuiimiumiiimuiiiiiiiimiiiniiiiimiifiiiiiifimiiMiufiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiitiiiiii
PROTI SEDEŽEM LEVIČARSKIH STRANK
Stopnjevanje fašističnih atentatov na Portugalskem
Poiemika okoli domnevnega financiranja socialistov s strani ameriške vohunske agencije CIA - Denarna pomoč Lizboni iz ZDA
prijavil kaznivo dejanje, je moral prijavo podpisati s pravim imenom in to bi bila lahko sled, ki so jo hoteli teroristi zbrisati s tatvino dokumentov.
V ta okvir gre tudi vključiti včerajšnje anonimno telefonsko sporočilo listu «Giornale di Sicilia», s katerim si je neka samozvana skupina «sicilski oboroženi oddelek», ki naj bi spadala v sklop rdečih brigad, lastila odgovornost za atentat. Vse kaže, da so preiskovalci prepričani, da kdor je telefoniral, je bil dejansko eden od morilcev, niso pa prepričani, da delujejo v okviru rdečih brigad. Ne glede na dejstvo, da so BR v Turinu demantirale vest o svoji odgovornosti v umoru, bi bil to prvi primer, da Curciova organizacija seže tako daleč na Jug, ki je bil doslej nekakšno zasebno lovišče sorodne organizacije NAP.
Da so telefonirali morilci, pa vsekakor naj ne bi bilo dvoma. To naj bi med drugim potrjevalo dejstvo, da je neznanec opozoril na gumb, ki ga je izgubi, v postaji. Gre za nenavaden gumb, ki so ga karabinjerji res našli na kraju zločina in o katerem tisk ni poročal. Zelo verjetno je torej, da kdor je govoril o gumbu je tiste usodne noči sodeloval pri umoru.
To so doslej vs; izsledki dvodnevne preiskave, če izključimo najdbo sklad:šča orožja in razstreliva pri Gibellini v dolini Belice. Agenti javne varnosti so pri neki poljski cesti našli skrbno skriti pod drevesom dve brzostrelki, eno puško, dve ročni bombi SRCM, nad tisoč nabojev za brzostrelko, nekaj nabojev za puško in samokres ter devet praznih šaržerjev. Orožje in strelivo je bilo zelo dobro shranjeno.
Prav tako brez vidnih uspehov je bilo doslej prizadevanje agentov
LIZBONA, 29. — Komaj se je zaključil južnoevropski socialistični «vrh», na katerem so med drugim obravnavali možnost o sklicanju konference socialističnih in komunističnih strank južne Evrope, da bi se domenili glede skupne politične strategije levičarskih sil, in že dotekajo s Portugalskega vesti o dogodkih, ki s takšno strategijo pravzaprav nimajo ničesar skupnega. Poročajo namreč o stopnjevanju bombnih a-tentatov na skrajno levičarske sedeže, z druge strani pa o domnevnem financiranju portugalskih socialistov s strani ameriške vohunske organizacije CIA za boj proti komunizmu.
Pozornost gre v prvi vrsti posvetiti omenjenim atentatom. Danes zjutraj je v Bragi na severnem Portugalskem počilo sedem bomb, ki so povzročile veliko gmotno škodo, a k sreči nobene žrtve. Bombaši, katerih istovetnost bi sicer ne smela biti neznana preiskovalnim organom, kajti brez dvoma gre za pripadnike skrajno desničarskih sil, so se znesli nad Krajevnimi sedeži štirih sindikalnih združenj, nad sedežem maoističnega gibanja UDP ter nad pisarno enega izmed voditeljev «portugalskega demokratičnega gibanja» (MDP), ki se oslanja na komunistično stranko. Vsi atentati so bili izvršeni v kratkem razdobju 10 minut. Z druge strani je v kraju Covilha (priohžno 300 km severovzhodno od Lizbone) silovit požar docela uničil poslopje, kjer so bili sedeži štirih skrajno levičarskih strank. Zublji so se bliskovito raztegnili na bližnje zgradbe, ki so jih morali stanovalci nemudoma zapustiti iz previdnosti.
Uradna poročila pravijo, da policija vneto išče storilce, v levičarskih krogih pa so dokaj skeptični glede uspeha preiskav, ki naj bi bile v resnici, kakor že v preteklosti, površne.
Portugalska komunistična stranka je ostro reagirala in s posebnim sporočilom obsodila novi val atentatov in terorističnih dejanj, ki so naperjeni proti pristašem oziroma sedežem levičarskih strank; ta dejanja primerjajo komunisti z valom fašističnega nasilja, do katerega je prišlo julija in avgusta lansko leto. Glasnik PCP je v tej zvezi poudaril odgovornost policije, ki naj bi se sploh ne ozirala na sledove atentatorjev, kakor jih oblastem posredujejo sami prizadeti. Pripomnil je, da je nujno potreono enkrat za vselej razpustiti teroristične organizacije, kakor npr. skrajno desničarsko podtalno gibanje ELP ter organizacijo MDLP, ki jo vodi bivši general De Spinola in aretirati ter zgledno kaznovati izvršilce atentatov in njihove plačitelje. To bi tudi sicer bilo v skladu z delom programske izjave vladnega predsednika Ariasa Navarra, kjer je rečeno, da bodo o-blasti v bodoče za vsako ceno ohranile red v državi.
Kolikor pa zadeva domnevno pomoč ameriške agencije CIA portugalskim socialistom, velja, da so u-strezne vesti sprožile hudo polemiko, v katero komunisti uradno še niso posegli. Philip Agee, ki je od 1. 1957 do 1. 1969 bil agent omenjene vohunske organizacije, je ob priliki predstavitve svoje knjige z naslovom «Dnevnik tajnega agenta» v Parizu izjavil na tiskovni konferenci, da je CIA finančno podprla vodjo portugalskih socialistov Maria Soaresa, kakor tudi portugalsko ljudsko demokratsko stranko z namenom, da zavreta napredovanje komunistov in skrajnih levičarjev, «A-gencija» naj bi tudi podžigala katoličane iz severne Portugalske k nasiljem, da bi tako preprečila politično stabilnost v državi, razen tega pa naj bi tudi še vnašala razdor med sindikalne organizacije in gibanje vojaških sil.
Tako socialistična kot ljudska de mokratska stranka (PPD) sta dom
Nikakor pa ni mogoče zanikati najnovejše vesti, po kateri bodo Združene ameriške države dovolile Portugalski zajeono denarno pomoč za razne socialne pobude, kakor izhaja iz uradnega poročila po sestanku, ki sta ga imela na sedežu lizbonskega zunanjega ministrstva portugalsko odposlanstvo pod vodstvom potujočega poslanika Vasca Vieire de Almeide ter ameriška delegacija, ki ji je načeloval veleposlanik ZDA na Portugalskem Frank Cariucci. Sklenjen je bil namreč sporazum, po katerem bo washingtonska vlada prispevala lizbonski 200 milijonov dolarjev za tako imenovane socialne infrastrukture, v prvi vrsti za gradnjo in posodobljenje zdravstvenih domov, šolskih poslopij in stanovanjskih zgradb. Razen tega bodo A-meričdni nudili Portugalcem še tehnično pomoč na številnih drugih področjih, ni pa znano, katerih. Nazadnje bodo ZDA finančno podprle še priseljence iz nekdanjih portugalskih kolonij. V Kratkem dospe na Portugalsko skupina ameriških izvedencev, da bi nadrobneje proučila ustrezne načrte.
RIM, 29. — Mraz in slabo vreme, ki že nekaj dni pestita južno Italijo, sta danes nekoliko popustila, tako da se je položaj znatno zboljšal, čeprav sneg in led povzročata ponekod znatne ovire cestnemu prometu. Tako na primer je bila jadranska cesta med Francavillo in Fossanom povsem onesposobljena zaradi debele plasti ledu, ki je prekrivala cestišče. Dolga kača avtomobilov in tovornjakov je morala čakati' praktično ves dan, da so karabinjerji in agenti cestne policije z velikimi količinami soli raztopili led.
Kot poroča «Automobil club» sneg in led ovirata promet na vseh cestah alpskega loka, zaradi česar so vse prometne žile prevozne le z verigami in z ježevkami. Gorski prelazi so skoraj vsi zaprti prometu. Še slabši je položaj v srednji in južni Italiji, kjer je promet deloma onesposobljen zaradi izdatnih snežnih padavin zadnjih dni in kjer so prometna policija in cestno podjetje ANÀS skoraj povsem nepripravljeni za boj. z mrazom.
Kljub težavam, ki jih imajo šoferji, se je danes vreme zboljšalo na vsem polotoku z izjemo Ligurije, kjer je snežilo. Slabo vreme je iznenadilO prebivalstvo in meteorologe, zlasti še, kjer je bilo zadnji mesec vreme v Liguriji skoraj pomladno. Sneg je pobelil genovske strehe in okoliške griče. V posebno presenečenje so bile smežinke v mestecu ‘ Varazze, kjer ni snežilo že celih 15 let. Slabo vreme je otežko-čilo promet zlasti na avtocesti Genova - Milan, kjer je prišlo tudi do večjih zastojev.
Oster mraz pa še pritiska v severovzhodnih alpskih krajih, kjer je živo srebro zdrknilo krepko pod ničlo. Najostrejši mraz so namerili na Fianca vallu (Pordenon), kjer je živosrebr-ni stolpec kazal kar 19 stopinj mraza, in na Fužinah, kjer so namerili 18 stopinj pod ničlo. Mraz prav tako ne popušča v ampeški kotlini, kjer ponoči živosrebrni stolpec stalno pade pod minus deset stopinj.
Političnemu nasilju v Argentini ni kraja
BUENOS AIRES, 29. — V Argentini je prišlo do dveh novih krvavih obračunov med policijskimi agenti in gverilci, o katerih se sicer ne ve, kateremu izmed raznih protivladnih gibanj pripadajo. V kraju Caballito (področje Buenos Airesa) je policija danes hotela ustaviti dva avtomobila v prepričanju, da se v
njih peljejo gverilci. Medtem ko je šoferju prvega vozila uspelo zbežati brez sledu, so agenti jeli streljati na drugo vozilo in pri tem ubili tri osebe. V avtomobilu so odkrili orožje in več propagandnega materiala domnevne gverilske organizacije.
V kraju Virreyes (buenosaireško predmestje) pa so drugi gverilci — pet moških in ženska — z malega tovornega vozila streljali z mitraljezom na skupimo policijskih agentov, pri čemer so enega ubili, enega pa hudo ranili. Med streljenjem so bili huje ranjeni tudi neki trgovec in njegova sinova, ki so se v tistem trenutku naključno nahajali v bližini prizorišča atentata.
Politično nasilje v Argentini je samo v tem mesecu zahtevalo že j 49 smrtnih žrtev, v vsem lanskem Ì letu pa kar 800.	I
Prizor z bejrutske ulic«; borec z mit ral jezom prodaja pomaranče.
							
PO IZJAVAH DEMOKRATSKEGA SENATORJA JOHNA TUNNEVft
Mmeriško zunanje ministrstvo proti vsakemu diatogu z MPLA
Ford zopet zahteva od kongresa finančno pomoč za nasprotnike Netove-ga gibanja, ki prehaja od zmag do zmag - Sedaj še ameriški najemniki
WASHINGTON, 29. — Nezadržno napredovanje oboroženih sil angolskega osvobodilnega gibanja MPLA v boju proti odpadniškim četam FN LA in UNITA povzroča silne preglavice ameriškemu predsedniku Fordu in njegovim pristašem. Potem ko je v torek predstavniška zbornica z 223 glasovi proti 99 odredila prepoved vsake vojaške pomoči kvi-zlinškima gibanjema, namerava G. Ford po zatrdilu glasnika Bele hiše Nessena predložiti kongresu novo zahtevo o gmocni in denarni podpori nasprotnikom Netove Ljudske republike Angole. V kolikor, bi kongres ne sprejel niti te zahteve, bi ameriški predsednik utegnil uporabiti pravico veta za odbitje vojaškega proračuna, a slednji vsebuje ravno člen, ki prepoveduje izkori-
kongresom potožil, da Združene a-meriške države čedalje bolj izgubljajo zaupanje prozahodnih evropskih in drugih dežel. To pa zato, ker naj ne bi washingtonska vlada pokazala dovolj odločnosti spričo angolskih dogodkov. ZDA naj bi znatno izgubile na svojem ugledu predvsem pri Turkih, Maročanih in Portugalcih, ki očitajo Ameriki, da ni znala storiti ničesar konkretnejšega, kot samo to, da je poslala Netovim nasprotnikom nekaj dolarjev. Brown je pripomnil, da namerava lizbonska vlada v kratkem u-radno priznati .Ljudsko republiko Angolo iz protesta, ker je ameriški kongres ustavil Kreditno pomoč separatistom.
Utemeljenost Fordove politike nasproti Angoli skuša pred širšo jav-
sredstev za pomoč angolskim separatistom.
S Fordom je krepko potegnil seveda tudi predsednik odbora vrhovnih poveljnikov ameriških oboroženih sil gen. G. Brown, ki je pred
ščanje oboroženim silam namenjenih ( nostjo ameriško obrambno ministrstvo opravičiti z navajanjem podatkov o sovjetski m kubanski dénarni podpori LR Angoli in drugim afriškim deželam. ZSSR naj bi v zadnjih 5 letih nakazala 11 afriškim državam v obliki vojaške in gospodarske pomoči 2 milijardi 965 milijonov dolarjev. Od tega naj bi šlo 1,655 milijarde Egiptu, po 363 milijonov Libiji in Alžiriji, 133 milijonov Gvineji, ravno toliko Somaliji in 108 milijonov dolarjev angolskemu o-svobodilnemu gibanju MPLA. Razen tega naj bi Sovjeti poslali v Afriko 2.900 vojaških svetovalcev. Kuba pa naj bi po. trditvah omenjenega ministrstva namenila Netovi vladi v obliki vojaške pomoči 70 milijonov dolarjev ter poslala v Angolo 11.400 vojakov (nadaljnjih 310 naj bi jih bilo v Gvineji, a 50 v Somaliji, kjer ima ZSSR važno pomorsko oporišče). Države, ki naj bi jih podpirali ZSSR in Kuba, so poleg že omenjenih še Sudan, Mali, Nigerija, U-ganda in Mozambik.
Ameriška gonja proti Agostinhu Netu pa se ne omejuje le na izjave, temveč sloni tudi že na konkretni podlagi. Poleg kakšnih 200 angleških najemniških vojakov, ki so se prek Bruslja odpravili v Zaire, od koder bodo vdrli na angolsko ozemlje, da bi sodelovali s kvizlin-škimi četami, bodo namreč kaj kmalu dopotovali v Angolo tudi ameriški najemniki, in to zamorci, ki so se borili v Vietnamu. Teh naj bi bilo doslej 200 ter naj bi odpotovali proti bivši portugalski koloniji 15. februarja. Prejemali bodo 500 dolar-
Medtem čete MPLA brez ovir napredujejo proti jugu vzdolž atlantske obale in se bližajo Lobitu in Bengueli. Kaže, da bodo v najkrajšem zavzele glavno središče gibanja UNITA Huambo.
V Manili se bojijo japonske rdeče armade
MANILA, 29. — V glavnem mestu Filipinov so sprejeli izredne varnostne ukrepe iz bojazni pred morebitnimi atentati s strani tako imenovane japonske rdeče armade na sedež konference 77 držav v razvoju, ki so zastopane v Organizaciji združe-
ME0VEDJA USLUGA
Britanski moralisti, ki so pred nedavnim prijavili sodišču knjigo znane ameriške por-nozvezdnice «Inside Linda Love-lace» kot pornografsko delo, ki žali splošni moralni čut, so si naredili res medvedjo uslugo. Poleg dejstva, da so zgubili pravdo pred sodiščem, so s svojo pobudo koristili le založniku in avtorici: doslej so v britoMskih kioskih prodali okrog 40 tisoč izvodov knjige, v prihodnjih treh lednih pa naj bi jih po računih tržnih izvedencev prodali kar milijon.
Prav zaradi tega je neki laburistični poslanec sklenil predložiti popravek k zakonu o pornografiji. «Zamalo se mi zdi — je pojasnil poslanec — da prepovemo odraslim kakršno koli čtivo, še bolj nezaslišano pa je, da delamo založnikom reklamo na državne stroške.»
Spopadi med brezposelnimi in misovci v Rimu
RIM, 29.. — Izzivanje misovskih pretepačev je bilo davi povod za silovite spopade med brezposelnimi demonstranti in fašističnimi pobalini na Ul. Appia v Rimu. Spopadi so se končali šele ob prihodu policije, ki je aretirala zaradi žalitev 21-letnega Manlia Sorba.
Pretep se je vnel med demonstracijo brezposelnih, ki so šli v sprevodu proti uradu za zaposlovanje. Ko so prišli do misovske sekcije v Ul. Gela, je skupina fašističnih postopačev začela kričati na demonstrante, kar je bilo povod za oster spopad, ki se je končal ob prihodu policije.
125 Picassovih grafičnih listov ukradenih v Parizu
PARIZ, 29. — Neznanci so v noči od sobote na nedeljo odnesli iz pariške galerije «Guyot» 125 Picassovih grafičnih listov, katerih vrednost presega 350 milijonov lir. Kale, da so se tatovi za svoj izpad pb-služili ponarejenih ključev, nato pa so vlomili v urad ravnatelja galerije, kjer so bili shranjeni grafični listi. Zanimivo je tudi, da so se polastili le Picassovih del, medtem ko se niso dotaknili drugih u-metnin, ki so bile razobešene na stenah.
Občutno skrčenje števila tuiih
aJ
delavcev v Švici
Južnoafriška vojaka, ki so ju zajele čete ljudskega gibanja za osvoboditev Angole.
•iniiiuiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ODKRITJE V BLIŽINI RIMA
V	podzemskem bazenu gojišče za 150 krokodilov «jakarè»
V	bližini gojišča prostor za ubijanje in odiranje živali
LATINA, 29. — Policija je odkrila v neki vili pri Circeu podzemeljski bazen v katerem je lastnik, oziroma najemnik vile in celotnega posestva, gojil vsaj 150 krokodilov vrste «jakare».
Omenjeno vilo je že pred časom vzel v najem 33-letni Pasquale Del Gaudio iz Neaplja, ki je bil že sicer znan policiji zaradi nekaterih prekrškov. Vila, ki jo je Del Gaudio najel, je na cesti San Felice-Terracina kakih 20 'm od morske obale, zakriva pa jo zelo bujno nevno finančno pomoč s strani CIA i rastlinstvo.
odločno zanikali.	1 Pobcijski organi so prejeli že v
prejšnjih dneh obvestila o nenavadni dejavnosti v vili. Policisti so vdrli v to področje na ukaz sodnijskega funkcionarja. Spremljali so jih tudi sanitarni čuvaji. V podzemskem bazenu, ki ga je najemnik zgradil baje brez lastnikove vednosti, so našli najmanj 150 krokodilov vrste «jakare».
Preiskovalci so v nekem bližnjem prostoru našli dokaze, da so osumljenci ubijali živali, ter jih odirali. Vse .kaže, da so ljudje, ki so bili zapleteni pri tej dejavnosti gojili krokodile, da bi preprodajali njihove kože po mastnih cenah na notranjem
italijanskem trgu.
Policijske oblasti so začasno zasegle gojišče krokodilov, toda so ga izročile v sodnijsko varstvo najemniku, se pravi Del Gaudiu.
Najemnika so do sedaj obtožili le nekaterih prkrškov v zvezi z zakonom o zaščiti živali. Nadaljuje se preiskava v zvezi z drugimi možnimi protizakonitimi dejavnostmi
Vse kaže, da delovanje ljudi v tej vili ni bilo v skladu z zakoni. Med drugin dokazuje tudi dejstvo, da so policisti izgnali v Rim De Gaudiovega šoferja, ki je upravljal avto znamke «roli royce».
ŽENEVA, 29. - Nad 120 tisoč tujih delavcev se je moralo lani izseliti iz Švice zaradi gospodarske krize in vladnih ukrepov za stabilizacijo. Iz ankete švicarske policije izhaja, da se je občutno skrčilo tudi število delavcev, ki hodijo vsak dan na delo čez mejo v Švico, prav tako pa se je zmanjšalo število sezonskih delavcev.
SANTIAGO DE CHILE, 29. — Iz čilske prestolnice poročajo, da je predsednik vojaške hunte gen. Pinochet podpisal zakonski odlok, ki naj bi zajamčil vrsto pravic političnim jetnikom. Med drugim naj bi zakon določal, da bo jetnika pregledal vojaški zdravnik ob prihodu v zapor in ob odhodu. Nadalje naj bi po novem zakonu oblasti morale sporočiti družini v roku 48 ur, kje je jetnik zaprt.
I oru
jev na mesec za stroške, nadaljnjih 1.000 dolarjev pa jim bodo vsak mesec položili v švicarsko banko. Novačenje je bilo poverjeno nekemu Larry ju Mitchellu.
Kaj pa menijo o ameriški politiki do Angole Fordovi nasprotniki? Demokratski senator John Tunney trdi, da so ZDA docela samovoljno posegle v angolska dogajanja, torej neupravičeno. Ko se je decembra lani nahajal v Ameriki predstavnik Netovega gibanja, da bi se pogodil glede nabave dveh letal boeing 737, mu je pooblaščeni upravitelj istoimenske družbe izročil tajno spomenico washingtonskega zunanjega ministrstva, v kateri je bilo rečeno, da ZDA ne morejo ostati ravnodušne do sovjetskega posega v Angoli in da si sploh ni mogoče zamisliti učinkovitega programa za obnovo Angole brez ameriške oziroma zahodne pomoči. S tem dokumentom, ki ga doslej prizadeto ameriško ministrstvo ni komentiralo, naj bi torej Američani že od vsega začetka onemogočili ne le sodelovanje, marveč kakršenkoli odnos z gibanjem MPLA. Zaradi tega se je pač moral Neto odločiti za tesnejše sodelovanje s Sovjetsko zvezo in Kubo.
Sovjetsko gledišče o angolskem problemu so ponazorila moskovska «Izvestja». List piše, da je SZ za politično rešitev krize, zavrača pa vsak kompromis z ameriškimi teza-
nih narodov. Policija je strogo za-stražila vse mesto, zlasti pa notranjost «Philippine Village Hotela», kjer je zbranih 107 delegacij afriških in latinskoameriških dežel in kamor dospe v ponedeljek tudi več ministrov. Japonska rdeča armada
je, kot znano, izvršila krvava aten- MOSKVA, 29. — Sovjetska časo-tata na francosko poslaništvo v pisna agencija TASS je sporočila, Haagu in na telavivsko letališče. Na da so sovjetski znanstveniki vče-manilski konferenci skušajo doseči raj izstrelili v vesolje z eno samo sporazumno platformo za majsko za- raketo osem satelitov vrste kozmos. sedanje o gospodarskem sodelova- Naprave satelitov redno opravljajo nju pod okriljem OZN v Nairobiju. | svoje naloge.
iiiiiiiiiiiimiimiiiiiiniiiiHimiiil||ii„ni„ll,IIIIMIIinil„IIiniIIIIIIIIIfIi||I|irf|I||III|(I|||11M||ll||rniin||||||i||
SPODLETEL POSKUS UGRABITVE mUSTRIJCA HAUSBRANDTA
(Nadaljevanje s 1. strani)
liazili v bližini vile le še eno sumljivo osebo, ki je nato izginila v noč. Preiskovalci ugibajo tudi o tem, kako so ugrabitelji prišli do vile. Najbrž jih je v bližini čakal avtomobil, ni pa izključena možnost, da so ' skušali izpeljati ugrabitev z morske strani s čolnom, saj je obala le nekaj korakov pod vilo.
Ko so se v parku odvijali omenjeni dogodki, Hausbrandta ni bilo doma. Ves dan je bil namreč zaposlen v sedežu tržaške trgovinske zbornice, kjer je imel razgovore s podravnateljem bavarskega ministrstva za trgovino. Vrnil se je okrog 19. ure. Novinarjem je izjavil, da se ga dogodek ne tiče, če pa je bilo kaj naperjenega proti njemu, bo že prišlo na dan. «Vsekakor pa bom sedaj lahko mirneje spal», je še dodal na koncu. Med drugim je povedal, da bo danes zapustil Trst za nekaj dni, ker odhaja na poslovno potovanje.
Sinočnje zasliševanje Bertolija še mi in vabi afriške države, naj v ! ni v celoti osvetlilo poskus ugrabit-interesu vse afriške celine podprejo ve, tako se je vsaj razumelo iz iz-Agostinha Neta.	|jav namestnika državnega pravd-
nika, ki se je po zasliševanju nekaj minut zadržal s časnikarji. Njegove izjave so bile precej meglene. Dejal je, da je zaslišanec na-tvezal vrsto izmišljotin in da je vztrajno zatrjeval, da je šlo le za šalo med prijatelji. O svojih pajdaših ni črhnil niti besedice. Dr. Coassin se na vprašanja časnikarjev o zasledovanju ostalih članov tolpe ni hotel izraziti. Vsi so zaenkrat še brez imena. Razširile so se le govorice, da je eden od teh nameščen v dijaškem domu Fore-stera, ki je streljaj oddaljen od Hausbrandtove vile. Preiskovalci teh govoric niso potrdili.
V poznih urah se je govorilo tudi, da je še en član tolpe že za zapahi, toda tudi o tem ni bilo do pozne ure še nobene uradne vesti.
Industrijec Hausbrandt je zelo premožen, je lastnik večjega števila vil in hiš, v svoji miramarski vili pa ima bogato zbirko dragocenih umetniških slik in drugih dragocenosti.
Vest o poskusu ugrabitve se je sinoči hitro razširila, saj je po miramarski cesti velik promet in zlasti ob uri, ko se je vse to dogajalo.