70 Danilo Dolci Pesmi Včasih svoj nasmeh svojo mračnost prepoznaš na obrazu drugih — kot v odmevu. praznina se rahlja vdihavajoč polnost zdaj zdaj do izbruhnila — pogoltna lakota in njena polna prsna bradavica iščeta se da bi se užila žeja je suha, vžiga se voda nenaprošena utaplja: voda je za žejo žeja je za vodo — vsak je voda vsak je žeja. 71 Pesmi Upanj in dogodkov ne pomešaj: beleži kot v laboratoriju beleži kaj se je zapletlo, kaj razbilo beleži česar še ne veš beleži česar ne razumeš beleži česar sploh ne vidiš beleži da bi videla ' Tvoja sedanjost so nevidna usta klepsidre vstajajoče iz teme trenutki galaksij v njej valovijo: če prehod tvoja pazljivost stisne lahko pri vsakem trudiš se odkriti če podoben je ali različen in ga povezati — klepsidra je, ko pride čas, ki je ne moreš obrniti. Kot prebiram zemljo v potovanju temnih senc spreminjajočih se oblakov če svetloba skal ugasne in se ugreznejo, siveč, reliefi ali pa v obrazu morja kjer neba odsevi se v prepade odslikujejo — berem v tvoji koža, v valovanju tvojih las, v globokih odsevih oči, med gubami glasu, kdaj pa kdaj brezupen mrak četudi se smehljaš. ¦ 72 Danilo Dolci Trdi listi izvijajo se iz semena padlega v peščena tla da bi izhirali sredi fragmentov alg in krempljastih stopinjic ptic, tako prikupnih v letu, krhki nohti strtih školjk premetavajo se v valu, ki jih v drobni pesek melje, rdeča jadra črtkajo sinjino med čofoti strelov na utrujen let v dežele nove — danes zjutraj ne uzrem nikjer, niti ene same školjke. da bi se ti zaupal, Če se rada obotavljaš in bojiš spopasti se z napori pred neznanim, ker se čutiš že na cilju, če se odpoveš nadaljnji poti in raje v varnost se zapreš, ne morem ti slediti, se ne morem ustaviti — to ni več tvoje življenje, in ne moje. če te gledam, če te slišim, morda ostaneš ti ali, če me slišiš, si vsa druga a vame vstopaš: morda brez teže brez mere oplajaš ali nasprotuješ 73 Pesmi in sem drug, drugačen — sem bolj ti ali globlji jaz ali pa razvoj mene in tebe . galeb vsaj za en dan — kaj vse stane en sam let galeba, ki se je rodil iz jajca rimske ceste let: nemočen te asimiliram, ko te gledam i . .. drugačen če izčrpan ali hranjen, znojen ali hrastav od ledu če bežeč ali zasledujoč, okoren ali spreten če osredotočen ali hrupno prenaseljen, radoveden ali pa zaljubljen kakršno je pač obzorje — običajen ali pustolovski, gnil ali prosojen, svoboden ali ujetnik: eno je pogled jutra, drugo spet pogled večera — vsaki živi stvari 74 Danilo Dolci izložbe te zrcalijo magnolijini listi okna te zrcalijo avtomobili ti zrcalijo zenice, v vodi odseva tvoja zgodba vrezana v nasprotni breg: ni golobica videti na križ pribita — in ne znaš več peti Nisem te še našel a tvegam da te izgubim? Osupla spet začenjaš: ko ostanemo brez sanj, umremo. Z redkih vej letijo rahle nitke in se posejejo — na tenkih vejicah se sinje zibljejo bodeči cvetni venci. ... V tvojih očeh so smehljajoči kremplji: in vendar koder se premikajo za njimi vstaja čudež — in moja roka ko poboža te te ne okrade. ¦ 75 Pesmi drug proti drugemu izbruhnejo ugrizi grožnje in zavijajoče tožbe lajajo v temo lajajo lajajo lajajo: . vztrajajo v posesti zemlje zatrjujejo da so ohripevajo ne da bi vedeli zakaj — lajajo morda da ne bi se čutili same I Preizkušeni recept kako zasužnjiti ljudi: prepričati jiih domače je prostaško toda čudovito zmagovalčevo blago greh je sveži nagec cenjena zaščitna sredstva roditi je prostaštvo dragocen je tisk spod strojev ' gospodarja (ta je porok reda) — mrtev revolucionar je varnejši. Preizkušeni recept kako ostaneš hlapec: jezo utopi v tarnanju nad gospodarjem, nad njegovo krivdo 76 skušaj, a brez tveganja, ujeti svoj zasebni paradiž sprijazni se da le nekako gre napol prodan da drugo polovico bi si kupil — in kar naprej še liži vsak nov porod gospodarja če mu ne telefoniraš: nezaslišano ne misliš nanj če mu telefoniraš: koliko denarja bi rad vrgel stran si se odločil ne da bi za svet ga vprašal: nered, zmešnjava nisi se odločil: za nobeno rabo nisi, sam ne greš se mu poklonit čuden si, mogoče nepošten premislil naj bi še? dovolj je da podpiše vse je že predvideno v diktatu zborovati, iskati skupaj? sveta utopija, čista izguba časa on ve kaj je pravično on ve kaj ni pravično nebogljena otročad vsi drugi nepristojni sitneži on, kazen in nagrada — gospodar. Danilo Dolci 77 Pesmi žeja po pijači vsem žeja po spanju da ne bi pustili da se nohti v dušo nam zarijejo ne pustili da razširijo se v špranji nemogoči nohti za skok potreben je pogum ki pa ga ni nič še kar naprej čakaje ugašajoč počasi zlagoma morda pa le uspemo potopiti strah mrki obrazi oboroženih straž za slehernim vogalom hiše oči oprezajo v svetlečih video izza kovinskih pajčevin čez svet razpetih prihajajo bleščeče kite ščebetavih lastovk, in odhajajo labodov snežno beli klini prek neba potujejo — ko se vračajo mladiči se obelijo med letom širijo se telefonski živci v vztrajni mržnji skušamo utopiti muko nenavzočnosti 78 Danilo Dolci zmaga kdor upre se gnusu zmaga kdor najmanj zgubi, kdor nima kaj zgubiti zmaga kdor se upre skušnjavi po umiku, kdor se upira med neštetimi skušnjavami, da bi si sodil sam zmaga kdor za smer poskuša vsaj občutek ohraniti zmaga kdor se ne slepi ¦ poskušajo pokazati kako se motiš nezanesljiva in brez osnove tvoja slutnja poskušajo te razstreliti zrušiti izmišljajo iskrene vzroke, ne iz zastonjskega sovraštva — zbegani želijo si nesmisel kar si videl . kjer pljunek ni dovolj na vrsto pride mučenje z drvarsko žago bistroumnost levjih zob nabrušeno rezilo žeblji med kostmi da se odteče kri rešetke gnilih ječ krematoriji da z dimom živi izpuhtijo, žile trgajoče krogle trda vztrajnost kamna v uradno listino zavitega poskuša ustaviti izžeti nove sanje 79 Pesmi večnost ne obstaja: na površje sili neprestano vsota spetih časov v prostorju ni bilo načrta le fantastična vznemirjajoča energija, sunki vetra so z različnimi priložnostmi se srečevali medtem ko reke rek nevidne se okrog izgubljajo, raztresena se mučiš razložiti si tokove nova jadra bila je reka: različen je lahko v prihodnosti razvoj življenja — sili te razcvesti čela sanjana z galebi, skalami plavicami nohti niso več dovolj z več gotovosti prevrtamo granitne gore kot pa gričke dreka in vendarle je treba vztrajati v stisnjeni temini rova ko napoči čas — četudi leta in stoletja — ostati je dušiti se, strup gnitja — v trebuhu težkem ustvarjajoč nov porod, vztrajati vztrajati v pritisku da bi predrli v svetli dih, zagledani v nevidno vztrajati vztrajati vztrajati — 80 Danilo Dolci četudi veš da boš prebil se v nove rove kri se ustavlja kri duši hobotničine lovke sesajoče trpkost golta trpkost strmo oko idola kratkovidnim plahostim zavlada le pomagati neskončnemu porodu je prepozno: kadar seješ dih si moraš novo bitje izmisliti • • * Svet je meso meso je svet. Kratkovidni atomi v spačenih sesirkih med sklerotičnimi žilami — meso četudi gnije ločeno okuženo trpinčeno ni tvoje ni moje: vsaka muka ena sama muka meso je eno samo. Prev. Ciril Zlobec iz spopadov trčenj se rodijo strele ko prevrnejo idole svet prevrnejo — jajčnike tokov dražeč