GLAS
LETO XXII. ŠT. 34 (1049) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 28. SEPTEMBRA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
foto dd
Pismo predsednikov SKGZ in SSO Lauri Boldrini
Pravica Slovencev do
zastopstva v parlamentu!
  poštovana predsednica Po-
slanske zbornice
Laura Boldrini!
Spoštovani predsednik Senata ita-
lijanske Republike
Pietro Grasso!
V imenu obeh krovnih organiza-
cij slovenske narodne skupnosti v
Furlaniji Julijski krajini, Slovenske
kulturno gospodarske zveze
(SKGZ) in Sveta slovenskih orga-
nizacij (SSO), ki predstavljata več
kot 300 ustanov, organizacij, kul-
turnih in športnih društev, založb
ter institucij vzgojnega in solidar-
nostnega sektorja, Vam želimo
predočiti problem novega volilne-
ga zakona.
Po mnogih razpravah o volilni re-
formi in prehodih v parlamentu
bomo kmalu prešli v sklepno fazo
z določitvijo novih pravil.
Kot je verjetno znano, bi morali v
tem okviru doseči pravično ure-
sničitev črke še zlasti pa duha 26.
člena zakona 38/2001, ki zadeva
zaščito slovenske manjšine v zvezi
z njenim olajšanim zastopstvom.
/ str. 2
Rudi Pavšič, Walter Bandelj
Predsednik SKGZ, 
Predsednik SSO
S
www.noviglas.eu
Rekordni Okusi ob meji!
Polna podpora Kataloncem in
njihovi pravici do
samoodločanja
Deželno tajništvo stranke Slovenske
skupnosti je na zadnji seji obravnavalo tudi
bližajoči se referendum o samostojnosti
Katalonije in pri tem izrazilo podporo in
priznanje katalonskemu narodu za dolgoletna
prizadevanja za narodne in jezikovne pravice.
Člani glavnega političnega organa edine
slovenske politične stranke v Italiji so mnenja,
da je potrebno v sklopu Evropske unije in na
podlagi splošnih človekovih pravic take
tematike, kot je avtonomija oziroma
samostojnost neke narodne skupnosti,
obravnavati v korist le-tej. Zatiranje, ki prihaja
z vrha, ne prinaša napredka v dialogu in
sodelovanju za skupno dobro, temveč
poglablja že itak ostra nasprotovanja.
/ str. 2
Stališče Slovenske skupnosti
pred referendumom 1. 10.
30-letnica SKRD Jadro iz Ronk  
Naj ugodni veter še
naprej poganja Jadro!
  inilo je že trideset let od te-
daj, ko se je l. 1987 skupina
navdušenih zanesenjakov
odločila, da poživi kulturno življenje
v Ronkah, kjer so se po vojni Slovenci
začeli sestajati najprej v Tržiču v sklo-
pu društva Triglav in šolskega ravna-
tejstva Tržič. Ustanovni občni zbor
novega društva Jadro je bil 17. no-
vembra 1987. Leta 1988 je ronška
občinska uprava, ki je bila zmeraj na-
klonjena Slovencem, SKRD Jadru do-
delila sedež v Romjanu, na trgu Santo
Stefano - zdajšnji sedež je v Ronkah v
ul. Monte 6 Busi 2. Med kulturnimi
delavci, ki so si zagnano “zavihali ro-
kave”, so bili tudi Davorin Devetak,
Stefania Pahor in Karlo Mučič, ki je
bil že kot študent aktiven v goriškem
Slovenskem katoliškem akademskem
društvu (SKAD) in si tam nabral kar
nekaj izkušenj. Od tedaj z nez-
manjšano vnemo zaseda mesto pred-
sednika SKRD Jadro v družbi drugih
članov. V prvem odboru društva je
bilo največ šolnikov. Kot člana sta k
novoustanovljenemu društvu pristo-
pila tudi tedanja ronška občinska od-
bornica Nivea Samar in odvetnik
Renzo Frandolič.
/ str. 9
Iva Koršič
M
Svet okrog nas28. septembra 20172
Povejmo na glas
Promet odseva naše slabše odnose?
S 1. strani
Pismo ...
  a to temo so potekali
razni sestanki,
razgovori in srečanja z
vladnimi predstavniki, s
predsednikom Ustavne
komisije Poslanske zbornice ter
z raznimi zastopniki strank, na
krajevni in državni ravni. V
podporo tej zadevi smo
pripravili več dokumentov in
jih poslali zainteresiranim
subjektom. Kljub vsemu do
zdaj nismo zaznali prave
pozornosti do tega problema;
še zlasti ni bilo nobenega
regulativnega odziva, kar
povzroča veliko zaskrbljenost
in precejšnje nezadovoljstvo
med državljani in obenem
volivci, pripadniki slovenske
narodne skupnosti v Furlaniji
Julijski krajini. Kot smo že
N
večkrat poudarili, to ne zadeva
samo slovensko manjšino,
ampak celotno deželno
skupnost in njen nivo
demokracije. Pravica jezikovnih
manjšin do političnega
predstavništva spada v širši
krog pravic, predvidenih v
mednarodnih sporazumih in
številnih dokumentih Sveta
Evrope.
Nova pravila dejansko dodatno
zmanjšujejo možnost izvolitve
slovenskih kandidatov; če ne
bomo dosegli bistvene
spremembe volilnega zakona,
ne bo imela slovenska
manjšina, glede na velikost
volilnih okrožij in sistem
preferenc, nobene možnosti
izvoliti svojega
parlamentarnega zastopnika.
V zvezi s to zadevo pa bi morali
upoštevati tudi močno
zainteresiranost Republike
Slovenije (ki je že pred časom
rešila ta problem, s tem da je
italijanski narodni skupnosti
ustavno zajamčila sedež v
parlamentu), ki je na to temo
že večkrat nastopila preko
svojega veleposlanika v Rimu.
Če bi torej ne našli ustrezne
rešitve za predstavništvo
slovenske manjšine v
italijanskem parlamentu, bi
bila to nemajhna kršitev pravic
in bi lahko povzročila tudi
diplomatski spor s sosednjo
Republiko Slovenijo, kar bi
načelo odlične odnose med
državama.
Prepričani smo, da je mogoče
najti rešitev, ki bo koristila ne
samo slovenski manjšini,
ampak celotnemu ozemlju
Furlanije Julijske krajine, tj.
dežele s posebnim statutom, ki
jo označujeta zlasti večjezičnost
in medetnična integracija.
V zaupanju na pozitiven
odgovor se Vam že zdaj
zahvaljujeva in vas prisrčno
pozdravljava.
  ahko nismo nikoli pomislili, ampak pro-
met je zgovorna prispodoba življenja, se
pravi nas samih. Še posebej v mestih in
naseljih, kjer se križajo poti in so ulice in ceste
zdaj bolj, zdaj manj napolnjene z avtomobili,
ki se pomikajo na vse strani in morajo upošte-
vati osnovna pravila. In pravila so, podobno
kot v družbi, nekakšen dogovor, znaki, ki
omogočajo kar največjo pretočnost in skrbijo
za to, da ne pride do zastojev ali celo nesreč.
Pravila so potemtakem namenjena vsem in v
nekem smislu skrbijo za vse, vsem dajejo ena-
ke pravice, kjer je to mogoče, in omejitve, kjer
je to potrebno - kot vozniki imamo nekje pred-
nost, drugje pa je nimamo. Skorajda bi mogli
reči, da bi bilo zelo lepo, ko bi tudi družbo v
celoti lahko uredili na tak način, s katerim bi
se strinjali vsi in ga vsi sprejemali. Seveda to
ni mogoče, kljub temu pa je promet vendarle
prispodoba življenja, prispodoba svojevrstne
ureditve skupnega življenja, se pravi življenja
vseh. Predvsem pa zaobsega dejstvo, da tudi v
prometu ni nihče sam, so tudi drugi, so drugi
ljudje. In tu že pridemo do temelja našega so-
bivanja, namreč, da je treba upoštevati druge
in da ni priporočljivo, kaj šele lepo, če izhaja-
mo le iz sebe, iz svoje osebe, česar še tako na-
tančna pravila ne morejo preprečiti. In nema-
ra je prav v zadnjem času mogoče na cestah
opaziti vse več pojavov, kjer posamezniki bo-
disi v preveliki meri uveljavljajo svoje pravice
ali pa so do vseh drugih udeležencev brez-
brižni, kot da jih ne bi bilo, da ne govorimo o
odrekanju osnovne vljudnosti. Resnično se
pogosteje in v večji meri dogaja, da voznik za-
vije s prednostne ceste na desno, ne da bi dal
vidnega znaka, medtem ko mora malo dlje av-
to za vstop na cesto čakati brez potrebe in ne-
mara še kdo za njim. Potem so primeri, ko se
voznik za izstop v levo toliko postavi še na de-
sno stran cestišča, da avtomobili za njim ne
morejo naprej. Na srečo so redkejši primeri,
ko ti kdo sledi tik za hrbtom, s čimer že ogroža
tebe in tudi sebe, saj se ob hitri zaustavitvi tvo-
jega avta ne bi mogel izogniti trku. Da ne
omenjamo prevelike hitrosti, ko je stopnja tve-
ganosti, predvsem za kolesarje in pešce, zares
visoka in previsoka. Prevelika tveganja se do-
gajajo tudi na krožnem sovpadanju cest ali
krožišču, ko sploh ni redek primer, da kdo pri-
leti v krog izredno hitro, čeprav brez predno-
sti. Pri vseh teh in podobnih dogodkih, ki se
pojavljajo pogosteje kot prej, gre pravzaprav
za neupoštevanje drugih in drugega, za pre-
površno, lahkomiselno ali celo vzvišeno zave-
danje resnice, da so poleg mene vedno tudi
drugi, kot na vseh področjih življenja. In dan-
danes, ko nelahki časi vse bolj pritiskajo na
nas, bi se bilo koristno spomniti, da nam lah-
ko ti časi bistveno poslabšajo medsebojne od-
nose: za druge nimam več kot toliko energij,
z njimi se ne bom ukvarjal, ne bom mislil
nanje, ne bom jih upošteval. In v svojo škodo
postanem do drugih nevljuden in nespoštljiv:
v prometu kakor tudi v življenju nasploh.
Janez Povše
L
Končno!
Italijanski parlament potrdil zakon
proti poveličevanju fašizma
  podnji dom italijanskega
parlamenta je pred krat-
kim potrdil predlog zako-
na, ki poveličevanje fašizma
opredeljuje kot kaznivo dejan-
je, ki se kaznuje z zaporom od
šestih mesecev do dveh let. Za-
kon mora potrditi še senat.
V Italiji je zdaj kaznivo le usta-
navljanje fašističnih strank, v
nasprotju z Nemčijo in Avstri-
jo pa ne tudi poveličevanje
fašizma. V prihodnje bosta
prepovedana tudi proizvodnja
in prodaja proizvodov s slika-
mi in simboli, ki se nanašajo
na nemškega nacističnega vo-
ditelja Adolfa Hitlerja ali itali-
janskega fašističnega diktator-
S ja Benita Mussolinija.Propaganda na spletu bo vel-jala za oteževalno okoliščino,
zaradi katere bo lahko kazen
višja celo za tretjino. V prihod-
nje bo za fašistično propagan-
do in tako prepovedano veljal
tudi pozdrav z iztegnjeno de-
snico.
Predlog zakona je pripravil po-
slanec levosredinske Demo-
kratske stranke Emanuele Fia-
no, čigar oče je bil deportiran
v koncentracijsko taborišče
Auschwitz. Kritike na račun za-
kona prihajajo iz vrst nekate-
rih desnih strank in Gibanja 5
zvezd, po mnenju katerih gre
za omejevanje svobode govo-
ra.
Poleti je za škandal v povezavi
s poveličevanjem fašizma po-
skrbel 64-letni lastnik dela
plaže v bližini Benetk, ki je bi-
la polna fašističnih napisov in
urejena v slogu Mussolinijeve-
ga časa. Beneške oblasti so
ukazale, da morajo s plaže
umakniti vse, kar spominja na
fašizem.
Nedavno so se pojavila tudi
poročila o slaščičarni na jugu
Italije, ki naj bi v izložbo po-
stavila torto s Hitlerjevo podo-
bo, neofašistična stranka Nova
moč pa pripravlja pohod ob
95. obletnici Mussolinijevega
vzpona na oblast.
Gabrovec o osrednjem deželnem uradu za slovenski jezik
“Naj Torrenti poskrbi, da se bo
konkretno delo čim prej pričelo!”
  zvezi z osrednjim
deželnim uradom za
slovenski jezik, ki
končno zadobiva prve prave
obrise, vlada precejšnje
zanimanje. “Zdaj, ko so
postopki vendarle stekli, se
mora deželna uprava potruditi,
da bo nova služba kos
pričakovanjem”, meni deželni
svetnik SSk Igor Gabrovec, ki
se strinja z dvomi, ki jih ima
tudi doberdobski župan Fabio
Vizintin. “Tudi sam sem
odborniku Torrentiju pisal
pismo, v katerem sem mu
nakazal dvome in vprašanje v
zvezi z delovanjem deželnega
urada. Sam tudi ocenjujem, da
bo nova služba težko
kljubovala vsemu delu, ki je
potrebno za učinkovito
izvajanje 8. člena zaščitnega
zakona”. Deželni svetnik SSk je
pristojnega odbornika
V opozoril, da mora imetideželni centralni urad vlogokoordiniranja in izdajanja
smernic za prevajalsko delo in
pripomoči k temu, da bo
razvejena mreža t. i.
“jezikovnih okenc” čim bolj
učinkovita. Krajevne uprave,
posebej še tiste, ki delujejo
popolnoma dvojezično, imajo
že utečeno delo in marsikje
tudi že ustaljene kadre, zato bi
bilo napačno, ko bi jih skušali
nadomestiti. Gabrovec meni,
da bi bilo najpomembneje, če
bi novi deželni uslužbenci
centralnega urada skrbeli za
koordiniranje dela, poenotenje
slovenskega izrazoslovja in
pripravo smernic za
prevajanje, zlasti da
poenotemo strokovno
izrazoslovje, ki je zdaj v rabi v
različnih javnih upravah.
Deželno ravnateljstvo za
kulturo je sicer po
Gabrovčevem pismu
odborniku že izdalo sporočilo
za javnost, v katerem delno
pojasnjuje nekatere izrečene
pomisleke. “Zahvaljujem se
odborniku za pojasnila in
upam, da bo novonastala
služba res čim prej lahko
pričela konkretno delo, zato da
jo bomo lahko spremljali in po
potrebi usmerjali. Strinjam se s
Torrentijem, ko trdi, da je treba
državna sredstva, ki so
namenjena uporabi
slovenščine v javni upravi,
izkoristiti čim bolje, čim
hitreje in z osnovnim
namenom, da izboljšamo
kakovost in razširjenost vidne
in uporabne dvojezičnosti na
celotnem območju
dvaintridesetih občin”, pravi
deželni svetnik Slovenske
skupnosti.
Walter Bandelj kritičen do zadržanja posvetovalne komisije
Deželna komisija ni odobrila sredstev
za slovenščino v Kanalski dolini
  osvetovalna komisija
za slovensko jezikovno
manjšino dežele
Furlanije Julijske krajine, ki
je zasedala v Trstu 20.
septembra, ni odobrila
nadaljnjega financiranja
slovenščine v vrtcih in šolah
Kanalske doline. Gre za
okoli 16.000 evrov sredstev
letno, pri katerih se je
zapletlo ob začetku šolskega
leta, poroča Slovenska
tiskovna agencija. Vse je
ostalo samo pri obljubah, je
za STA izjavil predsednik
Sveta slovenskih organizacij
Walter Bandelj. Deželni
odbornik Gianni Torrenti
pa je po njegovih navedbah
P obljubil, da bodo zadevorešili v čim krajšem času.Sredstev naj ne bi odobrili,
ker slovenska manjšina naj
ne bi imela strategije, kako
urediti poučevanje
slovenščine v Kanalski
dolini. Ta razlog je po
Bandljevih besedah “zelo
banalen”. Dne 21.
septembra je o tem govoril s
predstavniki društev v
Kanalski dolini in jim
predlagal, naj čim prej
skličejo sestanek s
predstavniki Dežele in rešijo
vprašanje. “V primeru, da
tega ne uredijo, bomo
morali posredovati po
diplomatski poti - s
pomočjo Urada za Slovence
v zamejstvu in po svetu ter
pristojnih ministrstev. Ta
zadeva se vleče že preveč
časa”, je za STA še dejal
Bandelj.
V Kanalski dolini je okoli
250 otrok v vrtcih in
osnovnih šolah v novem
šolskem letu ostalo brez
pouka slovenščine, ker
dežela FJK ni dodelila
finančnih sredstev za pouk
slovenščine v preteklem
šolskem letu na šolah v
Ukvah, Žabnicah in na
Trbižu. Po poročanju
časnika Delo je bilo lani k
pouku slovenščine vpisanih
289 otrok.
S 1. strani
Polna podpora
Kataloncem ...
  atalonski narod, tako
kot pred četrtstoletja
slovenski, ima vso
pravico, da se izreče glede
lastne narodne usode.
Španske oblasti pa naj te
pravice ne zatirajo in
omejujejo, ampak naj
omogočijo čim bolj
svobodno javno razpravo ter
civilno in demokratično
K odločanje Kataloncev.Narodne in jezikovneskupnosti, ki jih je v Evropi
veliko, morajo imeti
možnost, da se polnomočno
vključijo v gradnjo skupne
evropske hiše. Če jih država,
v kateri bivajo, zaradi
preteklih zgodovinskih in
političnih dogodkov pri tem
omejuje, pomeni, da jih
postavlja na drugorazredno
raven. To pa nikakor ne
spada v evropskega duha, ki
se je začel uveljavljati po
drugi svetovni vojni in se
utrdil po padcu berlinskega
zidu.
V tem smislu si Slovenska
skupnost nadeja, da bo
Kataloncem omogočen
demokratičen in svoboden
referendum o samostojnosti.
Vsa prizadevanja in priprave
so potekali na umirjen in
dialoški način, za kar je treba
pohvaliti voditelje
katalonskih avtonomističnih
strank, ki upravljajo lastno
deželo.
Walter Bandelj Rudi Pavšič
Aktualno 28. septembra 2017 3
  Uspela štiridnevna enogastronomska prireditev 
Nad 700 tisoč oseb na Okusih ob meji!
GORICA 
  kusov ob meji se je
letos udeležilo okrog
730 tisoč oseb. To je
glavni podatek, ki ga je v po-
nedeljek posredovala goriška
občinska uprava kot glavni or-
ganizator enogastronomske
prireditve, ki je že več let naj-
večja in najbolj odmevna go-
riška prireditev. Morda bi jih
bilo še več, ko bi zadnji dan
ne deževalo, pa čeprav niti
dež ni skazil praznika. Pravo
morje ljudi iz vsega deželnega
in čezmejnega prostora je to-
rej od 21. do 24. septembra
preplavilo mestno središče in
uživalo ob raznovrstni ponudbi
nad 350 stojnic iz 44 svetovnih
držav na 15 mestnih ulicah in 6
trgih, pa tudi ob številnih najra-
zličnejših spremljevalnih dogod-
kih. Organizacija je dobro stekla,
so dejali občinski možje, ki že zbi-
rajo zamisli, da bi naslednje leto še
bolj povečali kakovost manifesta-
cije z vseh vidikov.
Praznovanje se je začelo z rezom
traku 21. septembra proti večeru
na trgu sv. Antona, kjer so potekala
tudi zanimiva srečanja t. i. Salona
okusov. Štirinajsto izvedbo Okusov
so letos pozdravili, poleg župana
Rodolfa Ziberne, župan mestne
občine Nova Gorica Matej Arčon,
župan občine Šempeter-Vrtojba
Milan Turk, predsednik Trgovinske
zbornice Gianluca Madriz, v ime-
nu Dežele podpredsednik Sergio
Bolzonello ter odbornika Sara Vito
in Cristiano Schaurli. Trak je pre-
rezala znana kuharska mojstrica
Antonia Klugmann. V govorih so
poudarjali, da prireditev iz leta v le-
to raste in bogati celoten čezmejni
prostor, da razvija kulturo enoga-
stronomije in narodov, ki se v Go-
O
rici srečujejo, da je potrebno to po-
membno goriško “izložbo” še nak-
nadno nadgraditi s kakovostjo, saj
naše ozemlje premore enogastro-
nomske odličnosti, na katere mo-
ramo biti ponosni itd.
Le dve uri po uradnem odprtju je
“uradno zaživela” tudi t. i. Zamej-
ska vas v Ulici Crispi. Na obeh stra-
neh ceste so bili postavljeni šotori
društev Sabotin iz Štmavra, Vrh Sv.
Mihaela, Hrast iz Doberdoba,
MePZ Lojze Bratuž iz Gorice, F. B.
Sedej iz Števerjana in Vinoteke Šte-
verjanski griči. Nekak “trg” skupne
“vasi” pa je bil veliki šotor Zveze
slovenske katoliške prosvete, ki je
združila že omenjene stvarnosti;
povezane so se lahko ponašale z res
raznoliko enogastronomsko po-
nudbo!
Na odprtju Zamejske vasi so bili or-
ganizatorji vidno presenečeni, saj
se ga je udeležilo več predstavnikov
krajevnih oblasti, kot so jih
pričakovali. Predsednica ZSKP
Franca Padovan je navdušeno poz-
dravila vse in poudarila, da ekipa
dobro deluje, da “v zvezi je moč”.
Ziberna je pohvalil slovenska
društva, ker znajo biti navzoča kot
skupnost, zraven pa še ponujati
odlične proizvode. Med njimi, v
družbi prijateljev, se dobro počuti,
je še dejal župan. Tudi podpredsed-
nik deželnega sveta Igor Gabrovec
je pohvalil člane naših društev, ki
navdušeno delujejo vse leto, znajo
pa tudi pokazati, kako je v slogi
moč. Madriz je poudaril vzdušje
spoštovanja in prijateljstva, ki s
časom prerašča v veselje biti sku-
paj. Življenje v Zamejski vasi so v
petek zvečer popestrili člani pihal-
nega orkestra SCGV Emil Komel
(tudi tokrat je bil prisoten Ziberna),
v soboto in nedeljo pa odlični gla-
sbeniki ansambla Pika na i (Miha-
el, Aleš in Jurij Lavrenčič ter Tomaž
Grassi). Prvi dan, v četrtek, pa so
pevci moške vokalne skupine Sra-
ka pod vodstvom Patricka Quag-
giata nastopili v dvonadstropnem
rdečem londonskem avtobusu.
Ob koncu zadnjega dne smo še
zadnjič obiskali stojnice v Zamejski
vasi. Podpredsednik ZSKP Miloš
Čotar nam je povedal, da so bili
Okusi letos bolje organizirani kot
doslej. “S skupno ponudbo smo
zadovoljni, ljudje so se navadili in
nas radi prihajajo obiskat. Ta ulica
je postala tako rekoč 'naša' in je ne
nameravamo izpustiti zlepa”.
Društva so se organizirala po svojih
močeh in skrbela, da bi vsakdo po-
nujal kaj svojega, drugačnega. Zelo
doživeta je bila glasba v živo v veli-
kem šotoru, kjer so mladi poživili
vzdušje. “Društva so dobro sode-
lovala, zato imamo vse predpostav-
ke, da pojdemo tako naprej”.
Tudi predsednik MePZ Lojze Bra-
tuž Marko Terčič je dejal, da so bili
z izkušnjo zadovoljni. Gostje že ve-
do, kaj lahko najdejo pri njih. Letos
so ponujali joto, pršut in sir: največ
uspeha je požela “izredno dobra jo-
ta, ki so jo pripravili prijatelji iz
Vrtojbe. Vsi so jo vsi zelo hvalili.
Marsikdo nas je prišel iskat prav za-
radi jote”. Za šankom se je vrstilo
nekaj nad 10 članov zbora. Nasled-
nje leto se bodo vrnili? “Vsakdo
ima svoje obveznosti, stvar je zah-
tevna, dela je dosti, a že vemo, da
se bomo vrnili”.
Stojnico društva Vrh Sv. Mihaela so
upravljala dekleta vokalne skupine
Bodeča Neža. Predsednica društva
Karen Ulian nam je povedala, da
se je tam vrstilo okrog 15 deklet.
Ponujale so “sadne mehurčke”, pe-
neče vino s sadjem, zadnji dan, ko
se je vreme ohladilo, pa tudi vroč
čaj. Gostje so imeli na voljo tudi so-
kove Sare Devetak. V glavnem so
zadovoljne, saj je bilo veliko ljudi,
pa tudi več varnostnih ukrepov.
“Dela je dosti, prej je priprava, po-
tem posprava. Vse pa lahko nare-
dimo, ker je družba prijetna, ker ta-
ko podpiramo naše društvo in smo
tudi bolj vidni v javnosti”.
Elija Mužič je pri Vinoteki tajnik in
blagajnik, pri društvu Sedej pa bla-
gajnik. “Okusi ob meji so vedno
večja in lepša manifestacija”, je de-
jal. Tudi števerjanska stojnica ima
vedno več gostov. “Nudimo kako-
vostna vina in posebno hrano”.
Pripravljali so namreč pohanega
divjega prašiča, pa tudi surov pršut.
Za šankom se je vrstilo okrog 35
oseb. Vinoteka skrbi za pijačo,
društvo pa za hrano. Prvi dan so
pogostili predstavnike oblasti, v so-
boto zvečer pa je prišel na prijatel-
jski obisk videmski prefekt Vittorio
Zappalorto. Nedeljski dež je malce
ponagajal, in vendar so si vseeno
dobro pomagali, ker imajo velik in
prijetno okrašen šotor: tla so zele-
na, v ozadju pa makro-posnetek z
briškimi griči. “Ljudje imajo vtis,
da so v Števerjanu”.
Pri društvu Sabotin nam je Matjaž
Pintar povedal, da so že prvi večer
doživeli neverjeten obisk. V petek
je število deloma upadlo, v
soboto je spet naraslo. Štma-
vrci so vseeno bili zelo zado-
voljni, “prodali smo vse. V
nedeljo opoldne smo že osta-
li brez merjasca in race”. Zelo
dobro so se znašli v družbi
drugih društev, “skupni
šotor, ki ga nudi Zveza,
ogromno pomaga, saj se ljud-
je tam lahko zadržijo, tudi ko
dežuje”. Letos so gostom po-
nujali merjasca ali raco s po-
lento, njoke s slivo ali nutel-
lo. “Nihče nam ni verjel, in
vendar so se ljudje navadili
tudi na njoke z nutello. Letos
smo jih dobro prodajali”. Imeli so
tudi kuhan pršut v kruhu: samo v
nedeljo so jih, kljub dežju, zrezali
kar osem! “Dela je res veliko: se-
dem dni na ulici, še prej in potem
pa na sedežu društva”. In vendar
so veseli, ker se tako družijo. Matjaž
je bil posebno vesel, ker se je v ne-
deljo popoldne zgodilo nekaj po-
sebnega: igral je ansambel Pika na
i, pevci pa so bili malo brez glasu.
Zato sta stopila na oder Adrian Feri
in Valentin Devinar, ki sta pred leti
že pela v nekem ansamblu: “Brez
vaj so skupaj eno uro peli od dal-
matinskih do italijanskih in an-
gleških pesmi”!
Cristian Lavrenčič, predsednik
društva Hrast, ki je letos prvič
prišlo na Okuse, nam je povedal,
da taki dogodki nudijo priložnost,
da se ljudje v društvu družijo,
“ustvarjajo skupnost, kar je po mo-
jem nujno potrebno v vsakem
društvu”. Pri Hrastu so potrebovali
prav to “in dosegli smo dober re-
zultat. Pri prostovoljnem delu se
ustvarja skupnost”! Gostom so po-
nujali palačinke s čokolado ali mar-
melado, teranov liker in kavo,
“čisto enostavno, a učinkovito”.
Na odprtju t. i. Zamejske vasi, 21. 9. 2017 (foto dd)
Pika na i Mini-koncert skupine Sraka Pihalni orkester SCGV Komel z občinstvom
Člani Vinoteke in društva Sedej iz Števerjana Člani društva Hrast iz Doberdoba
Mešani pevski zbor Lojze Bratuž KD Sabotin iz Štmavra
Prefekt Zappalorto pri Števerjancih
KD Vrh Sv. Mihaela
Kristjani in družba28. septembra 20174
  Predstavitev pastirskega pisma v štandreški dekaniji
V novo leto s posebno
pozornostjo do mladih
GORICA 
   ladenič, ki je
sledil Jezusu”,
je naslov pa-
stirskega pisma, ki ga goriški
nadškof msgr. Carlo Roberto
Maria Redaelli (na sliki) po-
klanja v novem pastoralnem
letu Cerkvi v Gorici, “Cerkvi,
ki je odrasla, ki hoče biti zre-
la v veri in ki si želi, da jo vo-
dijo novi navdihi Duha”.
Predstavil ga je po raznih de-
kanijah; v slovenski, štan-
dreški dekaniji v četrtek, 21.
septembra.
V spodnji dvorani doma An-
ton Gregorčič v Štandrežu je
v prisotnosti dekana Marija-
na Markežiča in župnika
Karla Bolčine zbranim čla-
nom pastoralnih svetov naj-
prej prikazal videoposnetek
o sv. Marku evangelistu,
mladeniču, ki je, oblečen sa-
mo v rjuho, zbežal, ko so
vklenjenega Jezusa peljali iz ol-
jskega vrta na sodišče sinedrija.
Na njegovem domu se je
srečevala prva skupnost jeruza-
lemskih kristjanov: tam je Mar-
ko spoznal Petra in druge apo-
stole. Skupno s Pavlom je šel v
Rim in spoznal Petra, nato je
šel evangelizirat severno Itali-
jo. V Ogleju je spreobrnil Mo-
horja, potem je šel v Benetke in
Aleksandrijo v Egiptu, kjer je
postal škof in 25. aprila leta 72
umrl mučeniške smrti.
Prav na tega sv. Marka, “mlado
osebnost, ki bi mi služila za
oporno točko”, se je goriški
nadškof obrnil za temo, ki jo je
letos želel predlagati krščanski
skupnosti v škofiji. Ni želel pi-
sati neposredno mladim, tem-
več odraslim skupnostim v
župnijah, skupnostih in giban-
jih škofije. “Želim, da bi se bol-
je naučile sprejeti mladino in
“M
jo spremljati ter ji zaupati vlo-
go protagonista: ob tej pri-
ložnosti bi se tudi sami... pom-
ladili”, je zapisal msgr. Redael-
li. Odrasle naj nagovorijo
iskanje resnice mladih, njihova
velikodušnost, njihovi dvomi
in strahovi. V pismih, ki mu jih
pišejo še zlasti v letih, ko preje-
majo zakrament potrditve, je
namreč nadškof “začutil ljube-
zensko nit, ki jo veze Duh v nji-
hovem življenju”.
Nadškof je v nadaljevanju z ve-
seljem povedal, da bodo od ok-
tobra imeli v stavbi škofijskega
ordinariata “propedevtično
skupnost” sedmih mladih, ki
nameravajo stopiti v seme-
nišče; vodil jih bo g. Nicola
Ban. “Tudi zanje bomo morali
moliti” v tem letu, ko se pripra-
vljamo na škofovsko sinodo za
mlade, ki se bo začela oktobra
2018. “Zato začenjamo novo
pastoralno leto v znamenju
upanja in s posebno pozorno-
stjo do mladih”, kot italijanska
in vsa vesoljna Cerkev. “Letos
se bomo spraševali, kdo je
mlad kristjan. V ospredje po-
stavimo mlade”! In pastirsko
pismo bo “sredstvo, ki nas bo
spremljalo na tej poti”. Napisal
ga je sv. Marko, je dejal
nadškof. Dne 10. avgusta je šel
molit na njegov grob v Benetke
in se tja vrnil 2. septembra. “Sv.
Marko ni podobica, sv. Marko
živi v občestvu z Gospodom.
Zato ga lahko molimo in se
čutimo povezane z njim”. V
evangeliju ne nastopajo junaki,
temveč osebe s svojo življen-
jsko zgodbo. Iz evangelija je
mogoče marsikaj izvedeti o
Marku, ki je med drugim evan-
geliziral našo zemljo in ga zato
lahko čutimo posebno blizu.
Pastirsko pismo vsebuje tudi
nekaj zgovornih odlomkov iz
pisem mladih, ki mu pišejo “z
veliko iskrenostjo in neposred-
nostjo”. Dobro je, da jih bolje
spoznamo, je prepričan msgr.
Redaelli, saj “imajo svoje oseb-
nosti in želje, izražajo se tudi
zelo lepo in globoko”. Višješol-
ce bi rad srečeval in poslušal
tudi med urami verouka. Sv.
Benedikt je naročal, da je treba
pri odločitvah upoštevati tu-
di mnenja mladih, saj “Bog
pogosto razodeva to, kar je
najbolje, prav najm-
lajšemu”. Lepo bi bilo tudi,
ko bi imeli v škofiji mlado
osebo, ki bi ji zaupali odgo-
vornost vodenja mladinske-
ga središča.
Potem ko je nadškof na hitro
povzel glavne vsebine pi-
sma, je med drugim svetoval
navzočim, naj preberejo
Markov evangelij, saj branje
traja največ poldrugo uro,
“kot film ali nogometna tek-
ma”... Pismo pa lahko bere
vsak posameznik, lahko ga
prebirajo v skupini, predv-
sem pa v pastoralnem svetu,
kjer naj na osnovi raz-
mišljanj tudi poglobijo do-
ločene teme, vezane na svet
mladih. V tem smislu bodo
tudi priredili za duhovnike
in laike štiri srečanja, na kate-
rih bodo poglobili nekaj
ključnih tem. O tem je podrob-
neje spregovoril g. Sinuhe Ma-
rotta, škofov vikar za evangeli-
zacijo in zakramente. Prvo
srečanje bo posvečeno športu,
drugo družbenim omrežjem,
tretje svetu šole in zaposlitve,
četrto čustvom, “ki so za mlade
tako pomembna”. Za srečanja
iščejo kakovostne predavatelje,
strokovno usposobljene in iz-
kušene osebe iz širšega prosto-
ra. Skupaj se bodo učili gledati
na vse te stvarnosti “z globlji-
mi, evangeljskimi očmi”.
Pred koncem srečanja v Štan-
drežu je Simon Peter Leban v
imenu odgovornega za mla-
dinsko pastoralo orisal letošnji
program. Nekatera srečanja in
pobude bodo namenjeni naj-
stnikom, druga pa mladim od
19. do 30. leta.
DD
Ob zmagi na evropskem prvenstvu
Nadškof Zore je čestital
zlatim košarkarjem
  poštovani evropski
košarkarski prvaki, naša
slovenska košarkarska re-
prezentanca!
Bilo je, kot bi nevidni dirigent
usmerjal Slovenijo. Vsi skupaj
smo zadrževali dih, vsi
smo hkrati vzklikali od
navdušenja, kot eden
smo doživljali tekme, ki
ste jih, naša košarkaška
reprezentanca, igrali na
letošnjem evropskem
prvenstvu.
Tudi košarkarji ste igrali
v duhu vsi za enega
eden za vse. Pred seboj
ste imeli jasen cilj:
osvojiti čim boljše me-
sto na prvenstvu. Vsako
tekmo ste začeli s tem
ciljem in vsako ste odigrali v
tem duhu. In ste zmogli. Spo-
sobnosti posameznikov so se
združile v ekipo, ki je bila ta-
ko močna, da ji noben na-
sprotnik vse do konca ni mo-
gel do živega. Tako ste postali
prvaki.
Dragi naši košarkarji, naši
evropski prvaki, čestitam vam
ob uspehu, ki ste ga dosegli s
S svojim garanjem in ob podpo-ri vseh strokovnih sodelavcev.Zahvaljujem se vam, ker ste
nam ob vrhunskih predstavah
ves čas pomagali do narodne-
ga ponosa in do jasno
izražene istovetnosti. Vesel
sem, da ste to, kar ste, in to
tudi sproščeno pokažete Evro-
pi.
Želim vam, da se poškodbe
čim prej pozdravijo in da naj-
dete nekaj časa, da se boste
lahko poveselili in praznovali
tudi s svojimi najbližjimi.
Čestitam in hvala vam za vse,
naši evropski prvaki.
  ospeševati pomeni predv-
sem prizadevati si, da bi
mogli imeti vsi migranti
in begunci, kot tudi skupnosti,
ki jih sprejmejo, pogoje, da bi se
mogli uresničiti kot osebe v vseh
razsežnostih, ki sestavljajo člo-
veškost, kot jo je želel Stvarnik.
Med njimi je potrebno priznati
pravo vrednost verski razsežno-
sti, zagotavljajoč vsem tujcem,
prisotnim na ozemlju, svobodo
veroizpovedi in verske prakse.
Mnogi migranti in begunci ima-
jo poklicno usposobljenost, ki jo
je potrebno ovrednotiti z ustrez-
nim potrdilom. Glede na to, da
“je človeško delo po naravi do-
ločeno za to, da ljudi povezuje”,
spodbujam k prizadevanju, da bi
pospeševali družbeno-delovno
vključevanje migrantov in be-
guncev, zagotavljajoč vsem –
vključno s prosilci za azil –
možnost dela, izobraževanje na
področju jezikov in aktivnega
državljanstva ter ustrezne infor-
macije v njihovih izvirnih jezi-
kih. V primeru mladoletnih mi-
grantov mora biti vključevanje v
delovne dejavnosti urejeno na
način, da se preprečijo zlorabe
in nevarnosti v njihovi normal-
ni rasti. Leta 2006 je Benedikt
P XVI. poudarjal, naj bo v migra-cijskem kontekstu družina “krajin vir kulture življenja ter dejav-
nik združevanja vrednot”. Ved-
no je potrebno pospeševati nje-
no celovitost, spodbujajoč po-
novno družinsko združitev –
vključno s starimi
starši, brati in se-
strami ter vnuki –,
ne da bi jo kadar-
koli podredili eko-
nomskim
zmožnostim. Mi-
grantom, prosil-
cem za azil in be-
guncem s poseb-
nimi potrebami je
potrebno zagoto-
viti večjo pozor-
nost in podporo.
Kljub temu da so
hvalevredna doz-
dajšnja prizade-
vanja mnogih
držav na področju
mednarodnega so-
delovanja in hu-
manitarne po-
moči, upam, da se
bodo v nudenju tovrstnih po-
moči upoštevale potrebe (npr.
zdravniška in socialna oskrba ter
izobraževanje) držav v razvoju,
ki sprejemajo ogromne tokove
beguncev in migrantov, ter rav-
no tako, da bi med prejemnike
vključili tudi lokalne skupnosti,
ki se nahajajo v situacijah mate-
rialnega pomanjkanja in ranlji-
vosti.
Zadnji glagol, integrirati, je po-
vezan z nivojem priložnosti
medkulturne obogatitve, ki jo
ustvarja prisotnost migrantov in
beguncev. Integra-
cija ni “asimilacija,
ki vodi migrante k
potlačitvi ali zani-
kanju njihove kul-
turne identitete.
Stiki z drugimi vo-
dijo k odkrivanju
lastne skrivnosti, k večji odprto-
sti, da bi tako prispevali k
boljšemu medsebojnemu poz-
navanju. To je dolgotrajen pro-
ces, ki ima za cilj svojega priza-
devanja oblikovanje take družbe
in kulture, ki vse bolj postajata
odsev raznovrstnih darov, ki jih
je Bog dal človeku”. Tovrstni
proces je mogoče pospešiti z nu-
denjem državljanstva, ki ni po-
vezano z ekonomskimi in jezi-
kovnimi zahtevami ter z načini
izrednih ureditev za migrante,
da bi mogli v državi ostati dalj
časa. Ponovno vztrajam pri tem,
da je potrebno na vsak način
spodbujati kulturo srečanja,
pomnožiti priložnosti za med-
kulturne izmenjave, dokumen-
tirati in širiti “dobre prakse” in-
tegracije ter razvijati programe,
ki bodo pripravili lokalne skup-
nosti na integrativne procese.
Rad bi izpostavil poseben primer
tujcev, ki so primorani zapustiti
državo imigracije za-
radi humanitarnih
kriz. Tem osebam je
potrebno zagotoviti
primerno pomoč za
vrnitev v domovino
ter programe delov-
ne reintegracije v
domovini.
V skladu s svojo pa-
storalno tradicijo je
Cerkev pripravljena
v prvi osebi zavzeti
se za uresničitev
vseh zgoraj omenje-
nih predlogov, ven-
dar pa je za dosego
želenih rezultatov
nepogrešljiv prispe-
vek politične skup-
nosti in civilne
družbe, glede njima
lastne odgovornosti.
Med vrhom Združenih narodov,
ki je potekal v New Yorku 19.
septembra 2016, so svetovni vo-
ditelji jasno izrazili pripravlje-
nost, da si bodo prizadevali v do-
bro migrantov in beguncev, da
bodo reševali njihova življenja
ter varovali njihove pravice, in
sicer tako, da bodo tovrstno od-
govornost razširili na svetovno
raven. V ta namen so se države
obvezale, da bodo do konca leta
2018 sestavile in sprejele dva
globalna dogovora (Global
Compacts), enega za begunce,
drugega za migrante.
Dragi bratje in sestre, v luči teh
procesov, ki so se že začeli, pred-
stavljajo prihodnji meseci po-
sebno priložnost za to, da bi
predstavili in podprli konkretna
dejanja, ki sem jih hotel izraziti
s štirimi glagoli. Vabim vas, to-
rej, da izkoristite vsako pri-
ložnost, da bi delili to sporočilo
z vsemi političnimi in družbeni-
mi akterji, ki so vključeni v pro-
ces ali želijo sodelovati pri pro-
cesu, ki bo vodil do sprejetja
dveh globalnih dogovorov.
Dne 15. avgusta smo obhajali
slovesnost vnebovzetja Presvete
Marije. Božja Mati je osebno iz-
kusila trdoto izgnanstva (prim.
Mt 2,13-15), z ljubeznijo sprem-
ljala pot Sina na Kalvarijo in sku-
paj z njim večno deli slavo. Nje-
ni materinski priprošnji
izročamo upanja vseh migran-
tov in beguncev sveta ter hrepe-
nenja skupnosti, ki jih sprejema-
jo, da bi se, v skladu z največjo
Božjo zapovedjo, vsi naučili lju-
biti drugega, tujca, kakor same
sebe.
/ konec
Poslanica papeža Frančiška za 104. svetovni dan migrantov in beguncev 2018
Sprejeti, zaščititi, pospeševati ter
integrirati migrante in begunce (2)
Kristjani in družba 28. septembra 2017 5
Kje je bila obljubljena svoboda? 
Vprašanja ob 100-letnici
ruske revolucije
  uska revolucija ni bila le
sad hudih razmer v carski
Rusiji in podrejenosti ter
konformizma takratnega vodstva
Ruske pravoslavne cerkve z obla-
stjo, temveč tudi sad večstoletne
evropske kulture, ki se je od-
daljevala od vere v Boga in
hotela uveljaviti subjektivno
moralo, avtonomijo t. i.
“novega človeka” in atei-
zem.
Ateizem je v svojem bistvu
sprevržena religija in nihili-
stična morala. Že filozof Fe-
uerbach in drugi misleci so
pisali o potrebi po osvobo-
ditvi človeka od religije. V
resnici je to prizadevanje
uveljavljalo in še vedno
uveljavlja barbarstvo. Pove-
dano na preprost način: ni
važna resnica, važno je, kaj
pravi Marx; ni važna real-
nost in znanost, pomem-
bno je, kaj pravi teorija spo-
la. Marksistična metafizika
je, čeprav se sklicuje na zna-
nost in na človekoljubje, ne
le zmota, temveč arogantna
in nasilna hudobija. Ne gre
le za sovraštvo do Boga in
Cerkve ter za zanikanje Bo-
ga. Gre za nekaj več: za po-
skus nadomestitve Boga, resnice
in etike, z “Nadčlovekom”, z no-
vo resnico in novo etiko, ki jo do-
loča od Boga “osvobojeni člo-
vek”. Vsa revolucionarna priza-
devanja so vnaprej obsojena na
neuspeh, ker ne temeljijo na re-
snici in na svobodnem človeku,
temveč na laži, manipulacijah in
ustrahovanju. Zares pa živi le člo-
vek, ki je svoboden in se zavzema
za svobodo.
Bistvo boljševiškega sistema je
paralelnost države in partije.
Država in partija se med seboj ra-
zlikujeta, v resnici pa državne
oblasti ravnajo po formalnih, pa
tudi neformalnih navodilih par-
tije. Tako je bilo v Rusiji od 25.
R oktobra 1917 do avgusta 1918ukinjenih 462 časopisov; takoj sose začele aretacije in množični
umori nasprotnikov boljševizma,
revolucionarna sodišča so posta-
la dekla boljševizma. ČK (“Čeka”
- Črezvičajnaja komisija - Izredna
komisija) je bila tajna policija, ki
jo je po navodilih Lenina osno-
val Feliks Djeržinski – “duhovnik
ruske revolucije” in je lahko de-
lovala mimo vseh zakonov. Med
drugim je bilo v dveh letih po iz-
vedeni revoluciji umorjenih 28
škofov in več tisoč duhovnikov
ter menihov. Temu ravnanju lah-
ko danes vzporejamo islamizem,
ki obljublja nebesa tistim, ki po-
bijajo “nevernike”. Boljševiška
logika je bila začrtana že leta
1903 na 2. zasedanju takratne So-
cialdemokratske stranke v Žene-
vi. V svojem govoru je oče ruske-
ga marksizma, Georgij Valenti-
novič Plechanov, poudarjal, da bi
bil delikt ne omejiti demokracije,
če gre za vprašanje revolucije.
Iz vsega zgoraj zapisanega je raz-
vidno, da boljševizem zahteva
konec vsakega političnega plura-
lizma in pluralne laične države.
Npr. medvojno re-
volucionarno na-
silje in povojni ko-
munistični poboji
niso bili nobena
deviacija
boljševizma, tem-
več premočrtna
zvestoba sprejetim
načelom. Deviaci-
ja in slabost je bilo
to, da Partija ni iz-
vedla vseh načrto-
vanih umorov
režimu nasprotu-
jočih ljudi.
Z oktobrsko revo-
lucijo se je v Rusiji
začelo uničevanje
družine. Seveda
ne brez razloga,
temveč zato, da v
družinah ne bi
potekala marksiz-
mu nasprotna
vzgoja. Začeli so
se seksualni odno-
si “na bone” in
vzgoja po socialistični pedagoški
metodi Antona Makarenka. Po-
sledica: otrok – sirot, ki so se po-
gosto združevali v nevarne tolpe,
je bilo v Rusiji okoli leta 1920
nad 6 milijonov. Zaradi tega je bi-
la l. 1935 v Rusiji starostna meja
za izvajanje smrtne kazni
znižana na 12. leto. Režim se je
moral znebiti otroških kriminal-
nih tolp in svojega vzgojnega
neuspeha.
Upravičeno se lahko vprašamo:
So ljudje, ki še vedno nasprotuje-
jo obsodbi komunističnega tota-
litarnega sistema in častijo ko-
munistične simbole pri zdravi
pameti? Mar se uničevanje
družine ne nadaljuje tudi danes,
ko je t. i. marksistično socialno
revolucijo (ki je bila v svojem bi-
stvu kulturna revolucija) zamen-
jala marksistična kulturna revo-
lucija, ki seveda deluje po istih
marksističnih principih in vzor-
cih, le da v tem trenutku poteka
v t. i. demokraciji, v kateri pa še
zdaleč ni vse demokratično, tem-
več demokracija služi za masko
totalitarizma. Kdaj bomo končno
spregledali! Bomo nasedali ideo-
logiji, ki trdi, da biološki spol ni
bistven, temveč je bistvena ideja
o osvoboditvi od biologije? Za
uresničitev te ideje, ki je skregana
z realnostjo in znanostjo, pa je
potrebno uničiti družino in
utišati vse kontrarevolucionarje.
T. i. “sovražni govor”, ki ga zdaj
uvajajo razni “Mirovni inštituti”,
je le eden izmed instrumentov
totalitarne države. Pričakujemo
lahko izvajanje hujših ukrepov.
Bomo do vseh teh totalitarnih
poskusov ostali ravnodušni in ta-
ko dopustili, da totalitarna
mašinerija vedno bolj melje? Ne
le, če smo kristjani, vsak razu-
men človek, ki mu je kaj do re-
snice in osebne svobode, ob tem
žalostnem dogajanju ne bi smel
ostati nem. Ne gre le za vprašanje
odnosa marksizma do religije,
temveč tudi do razuma in vsak-
danjih pragmatičnih rešitev, kot
je npr. gradnja železniške proge.
Sporočilo se glasi: “Ni važno, kaj
je bolj razumno in gospodarno,
pomembno je, da ohranimo svoj
prav in svoj položaj. Število
mrtvih in druga kolateralna ško-
da pri tem nista važna”!
Je z ljudmi, ki zagovarjajo neo-
marksistična revolucionarna
načela, sploh možen dialog? Je
demokracija lahko tolerantna do
nedemokratičnosti? Smo lahko
strpni do tistih, ki sporočajo, da
bodo, ko bodo prišli na oblast,
najprej ukinili demokracijo?
Imajo lahko ideologije, ki zago-
varjajo “diktaturo nevtralnosti”,
v pluralni laični državi sploh pra-
vico do delovanja? Žal, problem
niso le radikalizirane skupine re-
volucionarjev, temveč njihova
infiltracija v vse pore družbe, v
medije, stranke, društva in celo
v Cerkev. Kdo pravi, da je marksi-
zem propadel in je “ruska revo-
lucija” preteklost!
Bogdan Vidmar
Petinštirideset Šolskih sester de Notre Dame (SSND) z vsega sveta
bo od 26. septembra do 24. oktobra zbranih v kraju Marriottsville,
MD, ZDA, na svojem 24. generalnem kapitlju. Iz Slovenije se kapitlja
udeležujeta provincialna predstojnica s. M. Magda Burger iz Ljubljane
in izvoljena delegatka s. M. Martina Radež iz Ilirske Bistrice, iz Gorice
pa s. Rosangela Lamanna.
Tema kapitlja je: “Zaupanje in pogum. Z malim zadovoljne z veseljem
darujemo vse svoje življenje za tisto edinost, za katero je bil poslan
Jezus Kristus”. Namen srečanja je dvojen:
dati usmeritev za življenje in poslanstvo
kongregacije za prihodnost in izvoliti
generalno predstojnico in generalne
svetovalke, ki bodo v tej službi šest let.
Sestre so vse svoje članice, pridružene
člane in članice, družine in prijatelje prosile,
naj molijo zanje v tem času priprave
usmeritve in odločitev, ki jih čakajo. Sestre
se iskreno zahvaljujejo za izkazano solidarnost z njimi in za vse
molitve zanje, ko še naprej tvegajo vse, kar so in kar imajo zaradi
poslanstva Jezusa Kristusa.
Blažena M. Terezija Jezusova Gerhardinger je ustanovila kongregacijo
Šolskih sester de Notre Dame leta 1833 na Bavarskem. Danes je to
mednarodna kongregacija apostolskih redovnic v skupnosti z več
kot 2.500 sestrami, ki delujejo v 30 deželah na petih kontinentih.
Njihovo poslanstvo je poglabljanje povezanosti z Bogom in med
ljudmi, ki ga živijo z apostolskim služenjem, usmerjenim v vzgojo.
Vzgajajo s svetovno vizijo, prepričane, da je svet mogoče spremeniti
s tem, da se spremenijo ljudje.
V Slovenijo so prve sestre prišle leta 1886, in sicer v Šmihel pri
Novem mestu, dve leti kasneje, 1888, pa še v Ilirsko Bistrico.
Zaupano poslanstvo nadaljujejo še danes.
Za več informacij obiščite mednarodno spletno stran www.
gerhardinger. org ali kontaktirajte Koordinatorico za komunikacijo
kongregacije, ki je Patricia Stortz, pstortz2012@gmail. com ali
krajevno kontaktno osebo.
24. generalni kapitelj notredamk
Zmešnjava z Bogom  
Bog ostaja poslednja skrivnost
  erjetno je bilo vedno tako
in ne samo danes, da kar
precej ljudi Boga ne jem-
lje resno. Čeprav zapažamo, da
so ljudje, ki celo klepetavo govo-
rijo o Bogu, so pa zopet drugi, ki
vanj verujejo, nekateri zelo
trdno, kot zatrjujejo, drugim pa
Bog ne pomeni veliko, včasih ce-
lo prav nič. Marsikdo, ki vero ce-
lo izpoveduje, Boga
ne jemlje resno.
Dozdeva se mi, da lju-
dem, nevernim, ki
Boga ne priznavajo,
kot napol vernim, ki
jim Bog malo ali nič
ne pomeni, ne sme-
mo tega zameriti. V
naši človeški zgodovi-
ni je bil pojem Bog
prevelikokrat na-
pačno uporabljen ali
celo izrabljen. Iz zgo-
dovine vemo, da je na
milijone ljudi bilo
mučenih in ubitih,
poteptanih in odrin-
jenih prav v imenu Boga. Obsta-
jali so vojne, pohodi, inkvizicija
in še bi lahko našteval, v imenu
Boga. Prav tako so se v Božjem
imenu zažigali krivoverci, čarov-
nice … Vse to dobro vemo.
V Zavedati pa se moramo, da mar-sikatera podoba o Bogu, ki smojo podedovali - in podedovali
smo marsikateri pojem, predsta-
vo in prepričanje -, je bila zavaju-
joča, isto je s pojmom Bog. Pod-
zavestno se nam je vtisnila podo-
ba Boga, ki je strog sodnik. Bog,
kot vsemogoči, ki nas kaznuje s
potresi, poplavami, boleznimi …
Bog kot nekdo, ki je zelo daleč od
nas, nekje, tam daleč in nas gle-
da, kaj vse slabo delamo …?
Da bi se takšne predstave o Bogu
opustile, rabijo nekateri namesto
besedo Bog, transcendenca, stva-
ritelj, absolutni itd. To počenjajo
zato, da bi ljudem približali po-
jem Bog, da bi jim bil bližji, ker z
dozdajšnjo besedo Bog, ki je bila
tolikokrat napačno predstavlje-
na, jim je Bog odtujen.
So pa zopet drugi, ki trdijo na-
sprotno: besede Bog ne bi smeli
opustiti, nasprotno uporabljati bi
jo morali čim večkrat, čeprav je
bila ta bese-
da toliko-
krat izra-
bljena, saj
vendar ima
za seboj
zgodovino,
od pradav-
nine do da-
nes...
Istočasno
pa ne pre-
zrimo: prav
ta beseda je
vnašala
navdih pri
Jezusu, apo-
stolih, pa
tudi danes ni popolnoma oma-
lovažena, zato lahko verjamemo,
da je še vedno dobro, da jo upo-
rabljamo.
Če se ob sami besedi BOG zau-
stavimo, bomo videli, da so jo
vedno uporabljali in jo danes
mnogo več kot v prejšnjih časih
uporabljajo najprej teologi, mi-
stiki, duhovni pisatelji in vsi ve-
rujoči. Zakaj je tako? Zelo prepro-
sto, ker je Bog skrivnost. Vsaka
skrivnost pa je nekaj nepoznane-
ga, kar se ne da kar tako “razvo-
zlati”. Ostaja predmet spoznanja,
kljub temu da ne neha biti skriv-
nost! Zato, kar je skrivnostno, je
lahko tudi resnično. To vemo, da
je, čeprav človek s svojim razu-
mom velikokrat ne ve, kaj je, zato
prav to lahko rečemo o Bogu.
Bog, ki ga nekdo doživlja kot
skrivnost, je lahko mnogo bolj
resničen kot vse, kar vidi. To po-
trjuje tudi sodobna znanost, saj
nas je prav ta nepričakovano pri-
peljala v svet skrivnostnega. Prav
po zaslugi znanosti se danes,
mnogo bolj kot pred stoletji, za-
vedamo, da je človekovo znanje
in spoznanje omejeno. Čeprav
poznamo in celo razumemo po-
jave v vesolju, jih spoznavamo le
do neke mere, zato je to še vedno
za človeka skrivnost in ljudje
smo sami del te skrivnosti …
Za Boga pa lahko rečemo, da ni
samo neka skrivnost, kot je, reci-
mo, za človeka vesolje. Bog je po-
slednja skrivnost. Tako ostaja Bog
d skrivnosti, ne edina, pa čeprav
je za človeka Bog, kot božanska
skrivnost, celo posebna skriv-
nost.
Ambrož Kodelja
Cerkveni in družbeni antislovar (40a)   
M kot MORALA (1)
  a tokratne zapise gre
zahvala FB prijateljici Ja-
sni, ki je delila z nami
članek Mattea Lenardona. Ta
pove marsikaj prav, nekaterih
stvari pa tudi ne, vendar pa
vsekakor nudi odlična izho-
dišča, da vidimo, v kakšnem
svetu živimo tudi na tem po-
dročju. Mi namesto besede
“etika” uporabljamo “mora-
la”, gre pa za isto stvar, le da
je ena beseda grškega, druga
pa latinskega izvora. Lenardon
se na začetku nekoliko zaje-
dljivo poigrava z besedo etika,
potem pa vendarle gre k
težavi. Nekoč so se namreč šte-
vilni misleci ukvarjali s tem,
danes pa, kot pravi naš bloger,
imamo spet definicijo morale,
še zlasti pri določenih javnih
osebah, ko se oglašajo v odda-
jah ali celo napišejo knjigo.
Tako je knjigo napisala tudi
sodelavka Micheleja Santora
Giulia Innocenzi, in sicer knji-
go Tritacarne
(Mlin za me-
so), v kateri
trdi, da je eti-
ka ali morala
v tem, da ne
ubijamo živa-
li. Seveda pa
ne gre le za
Innocenzije-
vo, ampak za-
deva izvira iz
veganskega
gibanja, ki ji
pripada že kar
nekaj milijo-
nov po vsem
svetu in ki
trdijo pravza-
prav isto. Kot
kaže, so prav
obsedeni s
tem, saj se imajo za “etične
osebe”, v Parmi pa so ustano-
vili celo “Parma Etica Festi-
val”, na katerem v treh dneh
širijo vegansko in vegetarijan-
sko moralo. Najbrž ni treba
poudarjati, da je prav Inno-
cenzijeva bila posebna gostja
festivala. Moralna ali etična je
tudi njihova kuharska knjiga,
neke vrste Sveto pismo za ita-
Z lijanske vegane, ki se sevedaimenuje “Cucina etica”, longin best seller, ki ima tudi šte-
vilne različice. Trije avtorji
želijo ponuditi recepte, ki so:
“etični, zdravi, ekološki, du-
hovni in ki so seveda okoljsko
vzdržni”. Smo prišli že do te-
ga, da se dotikamo naše tema-
tike iz zadnje priloge Bodi člo-
vek! , kjer smo govorili ravno
o hrani in okolju. Samo pose-
bej torej ne bi bilo nič narobe,
če bi tisti, ki prisegajo na ve-
ganstvo, dejansko sledili te-
mu, da bi jedli le zdravo in še
zelenjavo in sadje, ki prihaja
iz čim bolj lokalnega okolja in
je sezonsko, a to ni tako. Kot
mnogi namreč tudi oni sledijo
neki “modi”, ki je beseda, ki
smo jo sprva želeli uvrstiti v
tokratno rubriko pod črko
“M”, a zdaj nima smisla, ker
nas je vreme prehitelo. Moral-
na ali etična kuhinja namreč
temelji na določenih živilih,
kot so, reci-
mo, kvinoja,
anakardi,
mandlji, avo-
kado, pa seve-
da soja. Zlasti
to seveda
proizvajajo
tudi v Evropi,
pa zato mor-
da ni tako
vprašljiva gle-
de evropskega
kupca, je pa
zagotovo
vprašljiva za
ameriškega
kupca, kar bo-
mo tudi vide-
li. V glavnem
gre za nič kaj
“moralna”
živila, kar bomo tudi pogleda-
li. Tako nimamo nič proti te-
mu, da se kdo odloči za to, da
ne je mesa ali celo živalskih iz-
delkov. Težava je v tistem po-
niževalnem gledanju in “kate-
driranju” drugim kot man-
jvrednim z moralnega vidika.
Prav zato nas bodo ta živila
pobliže zanimala.
Andrej Vončina
Goriška28. septembra 20176
  40-letnica sekcije prostovoljnih krvodajalcev
Krvodajalci s pogledom,
uprtim v prihodnost
SOVODNJE 
  b 40. obletni-
ci delovanja
je vodstvo
Združenja prostovol-
jnih krvodajalcev Po-
soške Fidas, Sekcija So-
vodnje ob Soči,
prejšnji konec tedna
želelo poudariti ele-
mente, ki so za
društvo najbolj značil-
ni. Spomnili so se na
prehojeno pot, “toda
glavno je, da ohranja-
mo pogled, uprt v pri-
hodnost”, nam je ob
koncu praznovanj v
nedeljo, 24. septem-
bra, povedal predsed-
nik Štefan Tomsič. “Temeljna ele-
menta sta darovanje krvi in pa
občutljivost do ljudi v potrebi”.
V soboto zjutraj, 23. septembra,
so začetek okrogle obletnice obe-
ležili na najlepši način: s krvoda-
jalsko akcijo. Prvič v zgodovini
društva so imeli pri Kulturnem
domu v vasi “krvodajalski ka-
mion”, na katerem je darovalo kri
oz. plazmo 19 članov, med njimi
tudi županja Alenka Florenin, ki
društvo in njegove cilje zvesto
podpira, in nekaj prijateljev iz do-
berdobske sekcije. Za to pri-
ložnost so se spet približali neka-
teri člani, ki več časa niso bili ak-
tivni, nam je zadovoljno povedal
Tomsič.
Zvečer je župnik msgr. Renato
Podbersič daroval mašo za vse
žive, pa tudi že pokojne sovoden-
jske krvodajalce. V homiliji je le-
po povedal, da je farni zavetnik
sv. Martin lahko vzor vsakemu
krvodajalcu: ubogemu beraču “ni
dal krvi, ampak svojo ljubezen,
ko je z njim delil svoj plašč. S tem
mu je dal svoje življenje, kajti
ohranil je njegovo življenje”. Da-
nes izgubljamo pristne odnose in
se zapiramo vase, “egoizem nas
siromaši in uničuje”. Nasprotje
tega je “plemenita kretnja, dati
kri nekomu, ki jo potrebuje, da
ohrani svoje življenje”. Darovati
življenje v ljubezeni je največ, kar
lahko stori posameznik, ljudstvo,
vsaka kultura in omika. Kdor da-
ruje kri, daje življenje in njegovo
O
življenje bo izpolnjeno. Pri krvo-
dajalstvu je v ospredju človek v
potrebi; največji obdarovanec pa
je, kdor daruje. Več prejme, kdor
več daruje. Krvodajalci “gradijo
boljši svet, ki ni svet izkoriščanja
in egoizma, ampak svet zaston-
jskega dejanja, razdajanja”. To ni
utopija, temveč stvarnost, ki se
začenja pri vsakem izmed nas.
Mašnik se je zahvalil vsem pro-
stovoljcem, ki velikodušno
služijo, in jih spodbudil, naj jim
ne zmanjka poguma in vztrajno-
sti. Pred koncem maše je Tomsič
v slovenščini in italijanščini pre-
bral molitev krvodajalca.
Po polaganju venca in enominut-
nem molku pred spomenikom
padlim je v soboto zvečer sledila
baklada po sovodenjskih ulicah
za hospice Via di Natale iz Aviana.
Gre za tradicionalno pobudo, s
katero društvo kaže na občutlji-
vost do bližnjih. Županja je pou-
darila, kako pomembno je daro-
vati svoj čas in dar za družine, ki
trpijo, za ustanovo, ki ima pleme-
nito poslanstvo. Na bakladi, ki se
je je udeležilo okrog 80 oseb, so
nabrali nad 1200 evrov.
Praznovanje obletnice se je na-
daljevalo v nedeljo zjutraj v kleti
Rubijski grad na Vrhu Sv. Mihae-
la. S plesnima točkama in nale-
zljivo vitalnostjo so jo popestrili
mladi gojenci in spremljevalci iz
Centra za izobraževanje, rehabi-
litacijo in usposabljanje Vipava.
“To so osebe, ki imajo posebno
energijo in se v življenju borijo s
posebno močjo, za kar so nam
lahko v zgled”, je uvodoma pou-
daril Tomsič in se srčno zahvalil
gostom. Lilijana Tomažič, social-
na delavka v zavodu, s katerim
naši krvodajalci sodelujejo nad
30 let, je čestitala in povedala, da
eni in drugi delajo dobro v malih
vsakdanjih stvareh. “To nas bo-
gati”. Pozdrav je prinesla Marija
Kastelec, članica območnega od-
bora Rdečega križa iz Škofje Loke,
ki je tudi pobratena z občino So-
vodnje: “Opravljeno je bilo veliko
delo”, je dejala, saj se je v 40 letih
zvrstilo mnogo darovalcev. Po-
membno je se zavedati, da je vsa
darovana kri rešila mnogo
življenj. Za dolgo in uspešno delo
je čestitala tudi predstavnica ob-
močnega združenja RK iz Aj-
dovščine Vera Kodrič; spomnila
se je prerano umrle prijateljice
Marinke Batič, ki je zaznamovala
delovanje sovodenjskih krvoda-
jalcev, in izrazila veselje, da sin
Štefan nadaljuje njeno poslan-
stvo. Nataša Černic, uspešna pod-
jetnica, lastnica in duša kleti Ru-
bijski grad, je s ponosom poveda-
la, kako ji pridelovanje avtohto-
nih vinskih sort na domačem
Krasu pomeni povezanost z do-
mačo zemljo. “Zemlja daje pri-
hodnost, nima zapadlosti, vedno
kaj daje, če ji ti znaš dati”. Klet je
zanjo tudi kraj prijetnih
srečevanj, kulturnih prireditev in
plodnih sodelovanj, pa tudi zgo-
dovinskega spomina. Alenka Flo-
renin se je s hvaležnostjo spom-
nila začetnikov in “gonilnih sil”
40-letnega združenja, zlasti Ma-
rinke Batič in Branka Černica ter
drugih. “Biti moramo zgled in
nadaljevati s temi dejanji, ki so
sad globokega čutenja do vseh, ki
potrebujejo pomoč”. Društvu je
izrazila priznanje
tudi s posebno
županovo zahva-
lo, “letos prvič”,
za 40-letno nepre-
kinjeno delovanje
na načelih člo-
večnosti in soli-
darnosti.
Na proslavi so se
spomnili vseh
krvodajalcev, ki so
pred 40 leti, v ver-
jetno težjih časih,
začeli to 'pusto-
lovščino', je dejal
Tomsič in se jim
toplo zahvalil.
Podčrtal pa je tu-
di, da radi gledajo
v prihodnost. Zato so v prazno-
vanje vključili otroke osnovnih
šol z Vrha Sv. Mihaela in iz Sovo-
denj, ki so z risbami sodelovali pri
natečaju na temo krvodajalstva.
Izdelke 34 otrok, ki so bili razsta-
vljeni v kleti, sta strokovno oce-
nila Nadja Bevčar in Franko Žer-
jal; slednji je povedal, da so se
mladi ustvarjalci izkazali in iz-
vrstno rešili likovni izziv, ter jih
hkrati spodbudil, naj še segajo po
svinčniku in barvah. Tiste, ki so
se najbolj izkazali, so tudi nagra-
dili.
Priznanja in topel aplavz števil-
nih prisotnih so na slavju prejeli
darovalke, ki so dosegle 8 daro-
vanj, in darovalci, ki so jih dosegli
10; bronasto priznanje so prejele
darovalke s 15 darovanji in daro-
valci z 20, bronasto priznanje s
pohvalo darovalke s 25 in daro-
valci s 35, srebrno priznanje da-
rovalke s 35 in darovalci s 50 da-
rovanji. Srebrno priznanje s poh-
valo je prejel, poleg Marka
Volčiča, podpredsednik sovoden-
jskega in obenem pokrajinskega
združenja Paolo Braini, ki je po-
vedal, da pokrajinska zveza
združuje v družinskem duhu 26
sekcij. Plaketo za zasluge je kot
poseben prvak (nad 150) na kon-
cu prejel Piero Brumat.
Slavje se je končalo v prijetni
družbi z degustacijo vin kleti Na-
taše Černic in gastronomskih po-
slastic Lokande Devetak. / DD
(več fotografij na www. noviglas. eu)
SKPD F. B. Sedej Števerjan / Gostovanje Lutkarjev iz Devina 
Zasanjani bikec je očaral otroke
  vremensko ne ravno pri-
jaznem nedeljskem do-
poldnevu, 17. septembra
2017, so se člani števerjanskega
otroškega zbora in njihovi
vrstniki s Plešivega zbrali v sve-
tli, prijazni mali dvorani Sedeje-
vega doma v Števerjanu, da bi
pred začetkom letošnje pevske
sezone na gledališkem srečanju
spet navezali stike, ki so jih mor-
da počitnice malce zrahljale. Na
povabilo Slovenskega katoliške-
ga prosvetnega društva F. B. Se-
dej iz Števerjana so k njim v go-
ste prišli mladi lutkarji iz Devi-
na. Ti so zelo aktivni. Vsako po-
letje se v juniju en teden inten-
zivno posvečajo lutkarski umet-
nosti na Devinskem vrtu
ustvarjalnosti z znano lutkarsko
mojstrico Jeleno Sitar in z njo
vsakič postavijo na oder novo
lutkovno predstavo. Letos so z
Otroškim pevskim zborom Lad-
jica - lutkarji delujejo prav v
V sklopu otroškega zbora - v njenirežiji uprizorili pravljico BikecFerdinand, ki jo je napisal Mur-
no Leaf, za nastopajoče pa jo je
priredila Sitarjeva, ki si je zami-
slila zelo izvirno sceno – navad-
ne lesene lestve postanejo dre-
vo, ograda, voz... Z udeleženci
Devinskega tedna ustvarjalnosti
je izdelala lutke in scenske pri-
pomočke, ki so res pohvale vred-
ni. Vse je zelo domiselno, učin-
kovito in predvsem funkcional-
no, izdelano iz plastičnih črnih
vrečk, plastičnih posod... Izvir-
nost lutk in postavitve je značil-
nost, ki odlikuje lutkarske pred-
stave devinskih lutkarjev pod
strokovnim vodstvom Sitarjeve,
ki ima na tem področju ogrom-
no izkušenj. Njena asistentka je
bila Nada Tavčar, pomočnice pa
Arianna Moro, Urška Terpin in
Mira Tavčar. Vse pa je koordini-
rala Marja Feinig. Za glasbo sta
poskrbeli Marja Feinig in Petra
Pahor.
Mala publika je pozorno sprem-
ljala lutkovni prikaz, katere pro-
tagonist je Bikec Ferdinand, ki
sovraži bikoborbe in rad voha
nežne cvetlice, medtem ko svo-
bodno poležava pod kruhov-
cem. Le zaradi tega, ker je kot
nor skakal zaradi čebeljega pika,
so ga “možje s prečudnimi klo-
buki” imeli za bika, primernega
za areno. Otroci, pa tudi odrasla
publika, so se zabavali ob zgodbi
in domiselno izdelanih lutkah,
ki so oživele v spretnih rokah oz.
na gibčnih “telesih” mladih na-
stopajočih, ki jih je bilo malo
manj kot na nastopu na ma-
vhinjskem festivalu, kjer so pra-
vljico izoblikovali Greta Terra-
nova, Zoe Terranova, Nina
Trampuš, Niko Pahor, Sara Ko-
mar, Nicola Floreani, Margheri-
ta Stanissa, Ludovico Canetti,
Matej Tavčar, Kristian Pernar-
cich, Aleksander Prodan, Cecilia
Olivotti, Monika Bogatec, Mark
Rebula, Lara Bearzi, Veronica
Bandiera, Blaž Terpin. Hvaležne-
ga aplavza so bili deležni vsi
pridni izvajalci, ki jih je v živo
na kitaro spremljala Marja Fei-
nig. Dobrodošlico je občinstvu
izrekel Jan Leopoli, ki je poja-
snil, da si števerjansko društvo
želi gojiti dejavne vezi z devin-
skim. Po prikupni predstavi so
se otroci v družbi Lucije in Nade
Tavčar, zelo aktivnih deklet v
Devinskem mladinskem krožku
pa še marsikje, porazdelili v dve
skupinici: malčki, ki obiskujejo
vrtec, so z Lucijo izdelali ročno
lutko, žabico iz lepenke, osnov-
nošolci pa so z Nado in Miro na-
redili bikca iz plastičnega lončka
in črne plastične vrečke. Med-
tem pa so starši lahko poklepe-
tali ob kavici in piškotih. Lucija
je otroke povabila, naj pridejo v
Devin na lutkovne predstave, ki
se bodo zvrstile v gledališkem
nizu Pristanišče. Prva predstava
bo v soboto, 30. septembra. Na
ogled bosta igrici Zverjasec in
Bikec Ferdinand v izvedbi Lut-
karjev iz Devina. V soboto, 7. ok-
tobra, bo Nika Solce predstavila
pravljico O lisički zviti tički in
drugih zverinicah. V soboto, 14.
oktobra, bodo v goste prišle štu-
dentke Pedagoške fakultete UP
Koper in uprizorile igrico Želim
si leteti. V soboto, 21. oktobra,
pa bo v Devin prijadral Gusar
Berto. Predstava je produkcija
Studia Anima – Skupaj rastemo.
Odigral jo bo Sten Vilar. Vse
predstave bodo ob 10. uri in po
vseh bo lutkovna delavnica.
Dragi otroci, prosite očke in ma-
mice, naj vas peljejo v Devin,
kjer boste preživeli prijetne urice
v družbi čarobnih lutk, ki vas
bodo pospremile v neizmerni
svet domišljije in vas vsakič nev-
siljivo opozarjale na lepoto slo-
venske besede.
IK
Bogata likovna zapuščina s. Adelgundis
Še ena razstava del
redovnice-umetnice
  e do konca tega tedna je v
pritličnih prostorih zavoda
goriških notredamk na
ogled retrospektivna razstava li-
kovnih del s. Adelgundis, ki so
jo odprli 15. septembra. Prva raz-
stava, ki so jo posvetili opusu re-
dovnice in umetnice slovenske-
ga rodu ob prvi obletnici njene
smrti, je v galeriji Mario Di Iorio
v državni knjižnici ob koncu av-
gusta letos vzbudila precejšnje
zanimanje in pozornost zlasti v
slovenskih medijih, je prejšnji te-
den dejal urednik Roberto Ma-
riano; tudi zato so manjši, a bo-
gato opremljeni katalog, ki je
izšel ob koncu prejšnjega mese-
ca, ponatisnili in mu dodali štiri
strani v slovenščini.
V nekaj sobah v pritličju stavbe
v Ulici sv. Klare je med 9. in 18.
uro na ogled veliko del redovni-
ce, ki se je z imenom Mihaela
Černic rodila v Mirnu septembra
1913 in je komaj 14 let stara sto-
pila v samostan. Razstavljena so
dela v tehniki olja na platno,
tempera, akvarel, pa tudi številne
risbe (nekaj odličnih portretov!),
skice, arhitekturne risbe, ilustra-
cije itd., sad dela v zadnjih več
kot 70 letih. Odprtje je tudi to-
krat povezoval Mariano, ki se je
zahvalil pokroviteljem, sponzor-
jem in državni knjižnici, pa tudi
predstojnici notredamk s. Lucii,
s. Almi, ki je veliko naredila, da
je do dveh razstav sploh prišlo,
in drugim sodelavcem. S. Alma
je povedala, da se je zlasti prve
razstave udeležilo veliko ljudi,
tudi nekdanjih gojencev pokoj-
ne umetnice, ki je med drugim
poučevala likovno umetnost pri
notredamkah in uršulinkah. Ma-
riano je tudi “iskreno pozdravil”
Š vse slovenske goste in sponzorje,med drugim upravo občine Mi-ren, redovničine rojstne vasi.
Ravnatelj državne knjižnice Mar-
co Menato je poudaril, da ga je
umetnica, pri kateri je študiral
tudi sam, resnično presenetila.
Študirala je v Benetkah in Rimu,
kjer je umetnost v 20. stoletju
cvetela. “In vendar je ostala za-
vezana svoji umetniški poti, po-
dobno kot svojim zaobljubam”.
Kot slikarka in redovnica je osta-
la zvesta sebi vse do smrti. An-
drea Bullitta, odbornik za kultu-
ro in šolstvo v občini Moš, ki je
nekdaj obiskoval šolo pri notre-
damkah in je danes po poklicu
učitelj, je povedal, da je primer-
no ovrednotiti take premalo
poznane zaklade v tako dragoce-
nih “skrinjicah”, kakršen je sa-
mostan redovnic, ki so kot vzgo-
jiteljice zaznamovale tudi go-
riško zgodovino.
“Ponosem sem, da sem bil goje-
nec s. Adelgundis”, je povedal
Andrej Kosič, ko so mu nato or-
ganizatorji dali besedo. Še vedno
ohranja lepe spomine na prvo
polovico 50. let prejšnjega stolet-
ja, ko je hodil k redovnici se učit
slikati. Umetnostni kritik Um-
berto Miniussi je povedal nekaj
besed o karizmi in poslanstvu
notredamk, nato pa je tudi on
poudaril, da je s. Adelgundis
ostala zvesta klasični figurativni
umetnosti. Ni bila vedno zaprta
v samostanu, in vendar je ab-
straktna umetnost oz. avantgar-
dni likovni tokovi niso nikdar
zamikali. Vsem, ki so pripomo-
gli k postavitvi dveh razstav, se
je na koncu srčno zahvalila tudi
goriška predstojnica s. Lucia.
DD
S. Alma, A. Bullitta, R. Mariano, M. Menato, U. Miniussi, A. Kosič
Foto dd
Goriška 28. septembra 2017 7
  o že lepo ustaljeni navadi se
je tudi letošnja koncertna
sezona, ki jo pripravljata go-
riški Kulturni center Lojze Bratuž
in Združenje cerkvenih pevskih
zborov iz Gorice, začela s čudovi-
tim koncertnim večerom v
sklopu Kogojevih dni, 38. Med-
narodnega festivala sodobne
glasbe. V goste je prišel Sloven-
ski oktet, že dolga desetletja
ambasador slovenske pesmi v
svetu. Od nekdaj so bila njego-
va gostovanja pri nas velik in
navdušujoč glasbeni dogodek.
Tako je bilo tudi v ponedeljek,
18. septembra 2017, ko je bil v
zelo dobro zasedeni veliki dvo-
rani Kulturnega centra Lojze
Bratuž v Gorici koncert, ki ga je
umetniški vodja Slovenskega
okteta, baritonist Jože Vidic, na-
slovil “Vso svojo ljubezen ti da-
jem” po stihih Ivana Cankarja.
Mojstrsko jih je uglasbil Tomaž
Habe. Skladba je bila prvič iz-
vedena prav na tem koncertu,
ki je v prvem delu ponudil sklad-
be slovenskih sodobnih skladatel-
jev v duhu Kogojevih dnevov.
Slišali smo izvrstne izvedbe del
Janka Ravnikarja, Rada Simoniti-
ja, Ambroža Čopija, Sama Huba-
da, Ubalda Vrabca, Janka Slimška,
Walterja Lo Nigra, Zorka Prelovca,
P omenjeno Habetovo, in Žige Sta-niča, ki so uglasbili čustveno obar-vane pesmi znanih slovenskih li-
terarnih umetnikov, Cvetka Go-
larja, Ludvika Zorzuta, Frija
Lainščka, Jožeta Kastelica, Stanka
Vuka, Ivana Minattija, velikega
Franceta Prešerna (Canzona – Vso
srečo ti želim), vsem dobro znano
Sedem rožIvana Peruzzija (ki smo
jo zmeraj z velikim veseljem in
občudovanjem poslušali v izvedbi
legendarne zasedbe Slovenskega
okteta). Nazadnje je izzvenela še
pesem Za nekaj bogastev vemo,
ki jo je napisal Mohammad
Shams Od-Din Hafez. Čeprav so
te skladbe zložene v sodobnem
glasbenem izražanju, so spevne
in zato prijetne za uho in so nav-
dušile poslušalce, med katerimi
je bil tudi nekdanji član Sloven-
skega okteta Danilo Čadež. Zdaj
poje v njem njegov sin Vladimir
Čadež, prvi tenor. Slovenski oktet
je prvič nastopil leta 1951 v Slo-
venski filharmoniji in od tedaj je
najbolj reprezentativen slovenski
moški vokalni komorni zbor, ki
vzorno ohranja osnovno poslan-
stvo tega sestava: ohranjanje in
plemenitenje slovenske vokalne
glasbe. Njegov repertoar je ogro-
men in zelo raznolik ter vsebuje
skladbe od renesanse do ljudskih
pesmi vseh narodov, od klasiciz-
ma in romantike do skladb so-
dobnikov. Mnogo skladb je bilo
napisanih ali prirejenih prav zanj.
Posebno skrb pa namenja sloven-
ski ljudski in umetni pesmi, kar so
poslušalci na koncertnem večeru
v KCLB tudi sami lahko preverili.
V drugem delu večera, katerega
povezovalna nit je bila ljubezen,
ki v vseh časih poganja kolesje člo-
veštva, so se s čustvenim pridi-
hom in domačnostjo oglasile
ljudske pesmi, ki jih je uvedla tudi
otrokom znana Marko skače. Z
njimi so se pevci in poslušalci
sprehodili po slovenski zemlji od
Prekmurja preko Koroške do Istre.
Čeprav so zazvenele v priredbi slo-
venskih avtorjev mlajše generacije
(Uroš Krek, Andrej Makor, Danilo
Švara, Pavle Merku’, Valens Vo-
dušek, Rudi Bučar, Katarina Pusti-
nek Rakar, ki je bila prisotna v
dvorani; njena priredba pesmi,
prekmurske ljudske Zrejlo je žito,
je bila prvič izvedena in je skupaj
z avtorico prejela zelo navdušen
aplavz), so ohranile pristen ljudski
pridih kraja, v katerem so nastale.
Prvič izvajani pesmi sta bili napi-
sani v spomin na tenorista Marja-
na Trčka, čigar glas je pred nedav-
nim, žal, za vedno utihnil.
Koncertni spored se je končal
z vztrajnim ploskanjem, tako
da so imenitni pevci ponudi-
li še pet dodatnih pesmi, rit-
mično poudarjeno rezijan-
sko, vedro Avsenikovo sklad-
bo, otožno in nežno Nocoj
pa oh nocoj, vzneseno Prele-
pa moja rožica; bučne, dol-
gotrajne aplavze je doživela
pesem Bodi zdrava domovi-
na Benjamina Ipavca, pri po-
slušanju katere vselej vzdrhti
srce. Vodja Jože Vidic je ob
koncu uradnega dela progra-
ma nagovoril poslušalce in
povedal, da so bili zelo veseli
povabila na ta koncert “v to
lepo dvorano z dobro akusti-
ko”. Zahvalil se je predsedni-
ci KCLB Franki Žgavec, pa tudi or-
ganizatorjem Kogojevih dni – pri
tem se je spomnil na dirigenta An-
tona Nanuta, začetnika tega festi-
vala - tudi zato, ker jih festival
spodbuja, da vnašajo v repertoar
zmeraj kaj novega. Omenil je še,
da so drugič zapeli pesem Za ne-
kaj bogastev vemo, ki jo je do-
mačin iz naših krajev, Žiga Stanič,
navzoč v dvorani, napisal prav za
oktet pred osemnajstimi leti in so
jo tokrat drugič izvajali.
Prelesten koncertni večer v družbi
Slovenskega okteta je bil spet ne-
pozaben in je v poslušalcih vzbu-
dil tisto prisrčno, toplo domače
vzdušje, ki ga zna v naših dušah
pričarati le ljubezen do prelepe
slovenske pesmi, polne čustvenih
odtenkov.
IK
Prejeli smo
O televizijskem
poročanju
  enjeno uredništvo trža -
ških, slovenskih, televizij-
skih oddaj!
V ponedeljek, 18. 9. 2017, so v
Kulturnem centru Lojze Bratuž
predstavili za začetek nove kon-
certne sezone Slovenski oktet, ki
je že prava slovenska institucija!
Čudovito je bilo petje okteta, kra-
sna tudi izvedba z vezno nitjo
“Vso svojo ljubezen ti dajem …”,
povzeto iz verzov Ivana Cankarja.
No, da pridem k stvari: ko sem na-
slednji dan med slovenskimi
tržaškimi poročili gledala in po-
slušala posnetek, ki bi moral od-
dajati poročilo o citiranem kon-
certu, sem zagledala notranjost
števerjanske cerkve s Slovenskim
oktetom, v polkrogu, pred glav-
nim oltarjem!
Ta posnetek sega v lansko leto (av-
C gust 2016). Koncert je bil izvedenv počastitev spomina na mojegasvaka, dr. Iva Komjanca, primarija
klinike v Analcesinato (ob Gar-
dskem jezeru); bila je 25. obletni-
ca smrti zaslužnega Slovenca. –
Pesmi, takrat podane in povzete
iz zakladnice naše narodne gla-
sbe, so odmevale kot refreni iz
daljave večnosti.
Zvoki, ki niso časovno spadali v
vaša vsakdanja poročila in v re-
portažo recentnega koncerta!
Čemu in kako tak “lapsus” v vaši
oddaji?
Saj imate vendar koga, ki vodi in
pregleda! Gledalci pozorno sledi-
mo in se, na žalost, zavedamo do-
ločenih spodrsljajev.
S spoštovanjem in brez zamere!
Dr. Irena Brumat Vrtovec
V Gorici, 21. septembra 2017
0481 882213 (Ana T.).
V ulici San Giovanni 9 v drugem
nadstropju, zraven cerkve sv.
Ivana, dajemo v najem trisobno
stanovanje. Za informacije tel.
0039 347 6921591.
“Male oglase” najdete, če na
našem portalu www. noviglas. eu
desno zgoraj vtipkate iskani niz
“Mali oglasi”.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 29. 9. 2017 do 5. 10. 2017)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan razen ob
sobotah od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 29. septembra (v studiu
Niko Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Nedelja, 1. oktobra, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 2. oktobra (v studiu
Sanja Vogrič): Večer s knjigo.
Torek, 3. oktobra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 4. oktobra (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Fižol in bob, skromna, a bogata -
Izbor melodij.
Četrtek, 5. oktobra (v studiu Andrej
Baucon): Četrtkov večer z glasbo
- Zanimivosti, obvestila in humor.
Čotova družina Devetak v sodelovanju 
s sovodenjskimi krvodajalci
vabi vse znance in prijatelje 
v ponedeljek, 2. oktobra 2017, ob 20.15 v 
prostore Lokande Devetak na Vrhu Sv. Mihaela na 
18. dobrodelni večer
Težka izguba 
naj lajša tegobe
Gosta večera bosta:
naš dolgoletni prijatelj dr. Simon Spazzapan, ki deluje na
onkološkem oddelku C.R.O. Aviano, in dr. Fabio Puglisi, profesor na
videmski univerzi, odgovoren za onkologijo in novi primarij v
C.R.O. Aviano, ki se ukvarja s preventivo
Glasbena kulisa:
Ženska vokalna skupina Jezero iz Doberdoba 
Vokalna skupina Sraka iz Štandreža
Izkupiček večera bomo namenili
onkološkemu oddelku C.R.O. Aviano
Pridite, bodite radodarni!
KCLB - ZCPZ / Koncertna sezona 2017 – 2018  
“Vso svojo ljubezen
ti dajem ...”
Obvestila
V nedeljo, 1. oktobra, bodo v
Podgori praznovali rožnovensko
Mater Božjo. Ob 8.30 rožni
venec, ob 9. uri maša, ob 14.30
rožni venec, nato besedno
bogoslužje in procesija po vasi
V nedeljo, 1. oktobra,  bodo
predvajali sv. mašo v Štandrežu
ob 10. uri po RTV Slovenija.
Gospodarska zadruga Brajda Vrh in
Kulturno društvo Danica vabita v
nedeljo, 1. oktobra, na Vrh na
koncert “Zapojmo skupaj” ob 30-
letnici špor tno-kulturnega
društva Danica. Program
oblikujejo Godba na pihala Kras
iz Doberdoba, Ženska vokalna
skupina z Vrha in Ženski pevski
zbor Jezero iz Doberdoba.
Začetek ob 17.30.
SPDG rekreacija se začne v sredo,
4. oktobra 2017, od 20. do 21.
ure v telovadnici Kulturnega
doma v Gorici. Obvezno
zdravniško potrdilo. Za
informacije na razpolago Cvetka
tel. 3495552075
Društvo Jadro prireja tečaj
slovenščine za odrasle; skupno
50 ur. Potekal bo enkrat na
teden, ob sredah zvečer; začel
se bo oktobra. Informacije v
ronški knjižnici in v mladinskem
informativnem središču v Tržiču
(Informagiovani) tel.
0481494656.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško vabi članice in
prijateljice, da se pridružijo
društvenemu Ženskemu
pevskemu zboru. Prijavijo naj se
po tel.: 0481 531093 (Majda M.)
ali 0481 532092 (Emil D.). Prav
tako so članice in prijateljice
vabljene, da se vključijo v ekipo
balinark in se prijavijo na tel. št.:
V petek, 22. septembra 2017, je Kulturni dom na ulici I. Brass v
Gorici odprl javnosti svoje duri, da bi si ogledali novo podobo
velike dvorane. V njej so bili namreč v rekordnem času odstranjeni
dotrajani sedeži in nameščeni drugi, udobnejši z malo višjim
naslonjalom in lepo rdečo prevleko. Na mehkih sedežih, lepega
sodobnega videza, bo obiskovalcem še prijetneje spremljati
raznolike prireditve, ki se bodo zvrstile v novi sezoni. Kot je
povedal predsednik Kulturnega doma Igor Komel, je bilo treba
sedeže nujno zamenjati. Finančni zalogaj za to je bil kar zajeten:
90 tisoč evrov. SKGZ je prispevala 20 tisoč evrov, 40 tisoč pa
Dežela FJK, ostalo bo kril Kulturni dom. S tem pa se še zdaleč
niso končala nujno potrebna vzdrževalna dela. Zdaj sta na vrsti
naprava za hlajenje dvorane, v kateri je poleti res vroče – kulturna
sezona zadnje čase namreč sega v poletne junijske ali celo julijske
dni -, in bakrena streha, ki pušča. Komel se je zahvalil vsem
svojim delavnim sotrudnikom za hitro opravljeno delo. Čestitke
je upravi Kulturnega doma in vsem uslužbencem izrekel tudi
pokrajinski predsednik SKGZ Marino Marsič in zaželel veliko
uspeha pri nadaljnjem kulturnem delovanju. Novi pridobitvi
Kulturnega doma so nazdravili s kozarčkom penečega vina.
V četrtek, 21. 9., je prvič uradno obiskal Kulturni dom goriški
župan Rodolfo Ziberna, ki je vodstvu čestital za opravljeno delo
in želel še veliko uspehov. / IK
Velika dvorana goriškega Kulturnega
doma v novi preobleki
foto dd
Kultura28. septembra 20178
Na 20. festivalu slovenskega filma je prejel tri vesne
Rudar Hanne Slak kandidat za
nominacijo za tujejezičnega oskarja
  udar, film režiserke Hanne
Slak, je postal slovenski
kandidat za nominacijo za
tujejezičnega oskarja 2018. Film,
navdihnjen z resničnimi dogodki
in z avtobiografijo Nihče zasav-
skega rudarja Mehmedalije Alića,
je na nedavno končanem 20. fe-
stivalu slovenskega filma prejel
tri nagrade vesna.
Kot so sporočili iz Društva sloven-
skih režiserjev, je strokovna žirija,
ki so jo sestavljali Boštjan Virc, Ju-
re Teržan, Matija Šturm, Marina
Gumzi, Jure Gruden, Nataša Ro-
gelj, Miha Tozon in Matevž Jer-
man, soglasno izbrala edinega
prijavljenega kandidata. “Film
R odlikujejo odličen ritem,spretna dramaturgija,podprta z učinkovitostjo
in razumljivostjo dialo-
gov, občutena montaža
in natančna ter učinko-
vita zvočna podoba”, so
zapisali v žiriji.
Na jubilejnem 20. festi-
valu slovenskega filma
je bil Rudar film, ki je
prejel tri nagrade vesna -
za najboljšo moško vlo-
go, za najboljšo režijo in
za najboljšo montažo -,
prav tako deležen poh-
val. Po oceni festivalske
žirije je režiserka pretre-
  klasičnem, a tudi izvir-
nem, sodobnem slogu se
je začela letošnja simfo-
nična sezona tržaškega gledališča
Verdi. Tržaška publika je lahko
prejšnji konec uživala ob mo-
gočni Petnajsti simfoniji v A-duru
op. 141 Dmitrija Šoštakoviča pod
taktirko italijanskega dirigenta
Olega Caetanija, ki se je, po študi-
ju v Rimu, izobraževal še v Mo-
skvi in Peterburgu in je odličen
poznavalec ruskega repertoarja.
Program prvega koncerta je vse-
boval še uverturo iz Rossinijeve
opere Guillaume Tell in instru-
mentalni utrinek Morgendäm-
merung - Siegfrieds Rheinfahrt,
Siegfridovo pot po Renu iz Wa-
gnerjevega Somraka bogov, Göt-
terdämmerung.
V začetku septembra pa je sklada-
telj, dirigent in klavirski solist Ezio
Bosso izvajal izreden izvenabon-
majski koncert z izvedbo prilju-
bljenega Beethovna, in sicer uver-
turo Leonore III v A-duru op. 72a
in Sedmo simfonijo ter svoji
skladbi za klavir in orkester Split,
postcards from away in Rain in
your black eyes. Bosso je po resni
možganski bolezni in daljši odsot-
nosti povsem okreval in izvedel v
zadnjem času uspešne koncertne
turneje, na katerih je igral svoje
skladbe. Znan je tudi po filmski
V glasbi za kar tri dela režiserja Ga-brieleja Salvatoresa: Io non hopaura, Quo vadis baby? in
“tržaškega” filma Il ragazzo invi-
sibile (Nevidni fant).
Zadnji petek in soboto (22. in 23.
9.) je bil pri dirigentskem pultu
gledališča Verdi Španec Pedro
Halffter-Caro in je vodil rusko-
nemško violinistko Alino Pogo-
stkino v koncertu za violino in or-
kester Albana Berga V spomin an-
gelu (na sliki). Dobri tržaški zna-
nec je po lanskem uspešnem kon-
certu ruskih klasikov Čajkovske-
ga, Prokofjeva,
Musorskega-Ravela in
Mozartove Čarobne
piščali dirigiral na tem
koncertu orkestrsko
transkripcijo znamenite-
ga Bachovega lieda
Komm, süsser Tod BWV
478, ki jo je opravil Leo-
pold Stokowski, ter prav tako slav-
no Berliozovo Symphonie fanta-
stique op. 14.  (Fantastično sim-
fonijo).
Ta konec tedna bodo sledili Boc-
cherini (Simfonija v D-molu op.
12 št. 4, znana kot La casa del Dia-
volo), Prokofjev (Tretji koncert v
C-duru za klavir in orkester op.
26) in Witold Lutoslawski (Kon-
cert za orkester), z mladima talen-
toma, poljsko dirigentko Marto
Gardolinsko in romunskim pia-
nistom Danielom Petrico Cioba-
nujem. 13. in 14. oktobra bosta na
vrsti Paganinijev Peti koncert v A.
molu za violino in orkester ter
Mahlerjeva Četrta simfonija v G-
duru in E-duru, imenovana Das
himmlische Leben. Tu bosta na-
stopila spet mladi Kahčun Wong
iz Singapurja in ruski violinist Ser-
gej Krylov, ki je po Lipizerjevi na-
gradi pri komaj 18 letih začel ble-
stečo kariero kot solist in tudi di-
rigent. Jesenski simfonični ciklus
se bo sklenil, 20. in 21. oktobra, s
petim, vokalno-instrumentalnim
koncertom: Kantato za soliste,
zbor in orkester Viola aurata, ki jo
je italijanski skladatelj Marco Ta-
ralli zložil lani po na-
ročilu tržaškega gleda-
lišča, in znano burkaško
rapsodijo Carla Orffa
Carmina Burana. Ob do-
mačem orkestru in zbo-
ru, ki ju bo vodil diri-
gent Alessandro Cada-
rio, bodo nastopili so-
pran Agnes Molnar,
kontra tenor Jake Arditti,
bariton Domenico Bal-
zani, pridruženi zbor
SNG Opera Maribor in
otroški zbor. Zbore bo
pripravila domača zbo-
rovodkinja Francesca To-
si.
Čajkovski, Donizetti,
Verdi, Mozart...
Operna sezona 2017/ 2018 v Ver-
diju pa se začenja z Evgenijem
Onjeginom, opero z liričnimi pri-
zori, ki jo je Peter Iljič Čajkovski
uglasbil po Puškinovem romanu
v verzih. Postavitev narodnega
opernega gledališča iz Sofije bo
na sporedu od 17. do 25. novem-
bra, dirigent bo znani Fabrizio
  apelico nad grobnico Iva-
na Tavčarja na Visokem
odslej ponovno krasi do-
prsni kip pisatelja. Kip, ki v na-
sprotju s svojim predhodnikom
zaradi uporabljenih materialov
ne bo zanimiv za tatove, so od-
krili ob 166. obletnici Tavčarje-
vega rojstva in ob koncu petd-
nevnega praznovanja stoletnice
povesti Cvetje v jeseni.
“Leta 2014 smo bili vsi v Slove-
niji, ki čutimo kulturno de-
diščino, zelo ogorčeni, da je bil
Tavčarjev kip ukraden. Najti ga
ni bilo mogoče, saj je bil verjetno
kmalu pretopljen”, se spominja
predstavnik Tavčarjevih dedičev
Alex Luckmann, ki si je zato za-
dal cilj, da v kapelici postavijo
K nov kip, ki bo zaokrožil celotoTavčarjeve posesti in grobnice naVisokem v Poljanski dolini.
Luckmann je tako financiral nov
Tavčarjev doprsni kip, izdelal pa
ga je akademski kipar Metod
Frlic. Kot je pojasnil, kip ni kopija
prejšnjega, temveč je narejen po
fotografijah Tavčarja, tako da je
njegova podoba kar najbolj vero-
dostojna. “Mnogi portreti Tavčar-
ja glede podobnosti malo šepajo,
jaz pa sem se osredotočil prav na
to”, je povedal Frlic.
Kip je izdelal iz kompozitnih ma-
terialov, in sicer epoksi smole,
pigmentov in prahov. Zato ni za-
nimiv za pretopitev, deluje pa,
kot da je iz originalnega materia-
la, je povedal Frlic. Zaradi mate-
rialov je Luckmann
prepričan, da novi kip
za nepridiprave ne bo
zanimiv, če bi ga kljub
temu ukradli, pa bo
mogoče izdelati kopi-
jo, saj bodo odlitek
shranili v Loškem mu-
zeju.
Tavčarjevi dediči so pred
nekaj meseci sicer la-
stništvo kapelice z grob-
nico in dostopno potjo
prenesli na Občino Go-
renja vas - Poljane. “Vesel
sem, da je bila občina pri-
pravljena prevzeti skrb za
ta spomenik, saj dediči
zanj ne bi mogli vedno
skrbeti”, je povedal Luck-
mann in pojasnil tudi
čut, ki ga imajo dediči do
svojih predhodnikov in
ki ga je vodil do financi-
ranja novega kipa.
“Naši predniki so vplivali
na nas in normalno je, da
se jim tudi na tak način
zahvalimo za vse, kar smo od
njih dobili. Vzgoja, ki jo dobimo
od prednikov, je namreč zelo po-
membna tudi za naše kasnejše
delovanje in uspehe, ki jih v
življenju dosegamo. Povsem nor-
malno je, da kot dediči financi-
ramo takšne zadeve, ki so prav-
zaprav splošnega kulturnega po-
mena za celo državo”, je izposta-
vil.
Luckmann sicer ni Tavčarjev ne-
posredni potomec. Kot je poja-
snil, je bil zadnji živeči sin Ivana
Tavčarja Ante Tavčar, dolgoletni
soprog njegove stare mame in je
vzgajal tudi njegovega očeta in
njega samega. Ante Tavčar je bil
bankir in je živel do 98. leta ter
se še tik pred smrtjo zanimal za
gospodarstvo in politiko. “To je
bil tudi del vzgoje, ki jo je predal
name”, je izpostavil Luckmann,
ki je danes direktor družbe Filc.
Župan Občine Gorenja vas - Pol-
jane Milan Čadež je zagotovil, da
bo občina odgovorna lastnica in
upraviteljica Tavčarjeve grobnice,
kapelice in poti, kar je pokazala
že v minulih štirih mesecih. “Za-
vedamo se namreč pomembno-
sti našega velikega rojaka”, je po-
vedal Čadež.
Občina se je že izkazala tudi pri
oživljanju Tavčarjevega dvorca in
praznovanju stoletnice povesti
Cvetje v jeseni, na katero so se v
Poljanski dolini pripravljali več
kot eno leto, župan pa je pono-
sen na vse, kar so dosegli in na-
redili. V minulih dneh so zbirke
v dvorcu dopolnili s knjižnico in
odprli travnato teniško igrišče ter
pohodno pot na Blegoš, ki jo je
že ob nedeljskem odprtju preho-
dilo več kot 300 pohodnikov.
Predstavnik Tavčarjevih dedičev Alex Luckmann, kipar Metod Frlic in
župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež (Foto: Tinkara Zupan)
Maria Carminati, režiserka pa Ve-
ra Petrova. Naslednji bo na vrsti
balet Giselle Adolpheja Adama,
pravi klasik žanra, s koreografija-
mi Rafaela Avnikjana (po Jeanu
Coralliju, Julesu Perrotu in Mariu-
su Petipi), scenami Juana Guiller-
ma Nove in z baletom Slovenske-
ga narodnega gledališča (SNG)
Maribor, na osnovi večletnega
sporazuma o sodelovanju med
tržaško in štajersko gledališko
hišo. Ponovitve bodo v božičnem
prazničnem vzdušju, od 27. do 31.
decembra.
Verdi bo zastopan kar dvakrat: di-
rigent Francesco Pasqualetti in
režiser Filippo Tonon bosta upri-
zorila Trubadurja, med 19. in 27.
januarjem, v produkciji Opere
SNG Maribor. Že omenjeni P. Hal-
ffter Caro in režiser Henning
Brockaus pa bosta predstavila Tra-
viato, zadnjo opero v sezoni, od
22. do 30. junija (postavitev Fun-
dacije Pergolesi Spontini iz Jesija).
Okusili bomo lahko tudi dve Do-
nizettijevi deli: Lucia di Lammer-
moor (1835), ki je v letu ob 40-
letnici smrti Marie Callas ni treba
posebej predstavljati, in La fille du
regiment, ki je bila prvič uprizor-
jena v Parizu leta 1840. To, manj
znano delo bo dirigiral med 17. in
24. februarjem slovenski dirigent
Simon Krečič, ob režiji Davideja
Livermoreja, Lucio iz Lammer-
moorja pa omenjeni dirigent F.
M. Carminati in režiser Giulio
Ciabatti, od 23. do 31. marca.
Krečič, letnik 1979, je po diplomi
iz klavirja na ALU-ju pri A. Berton-
clju študiral v Bernu dirigiranje z
D. Roggenom, sodeloval je s Slo-
vensko filharmonijo in tudi SNG
Opera Balet Ljubljana, Italijan Li-
vermore pa je pred kratkim režiral
Haendlovega Tamerlana v milan-
ski Scali. Obe operi sta v domači
postavitvi gledališča Verdi.
V aprilu in maju bosta spet na
vrsti klasična naslova: Mozartovo
delo Cosi' fan tutte, z dirigentom
O. Caetanijem in režiserjem Gior-
giom Ferraro (od 20. do 28. apri-
la) in Rossinijevo L'Italiana in Al-
geri (od 25. maja do 3. junija). Di-
rigent bo Grk George Petrou, lan-
ski prepričljiv interpret Rossinije-
ve Pepelke, režiser pa bo Stefano
Vizioli. Mozartova opera prihaja
s Festivala dei Due Mondi iz Spo-
leta, Rossinijeva pa je sad sodelo-
vanja med opernima fundacija-
ma iz Pise in Trsta.
Pri blagajni Verdijevega gledališča
lahko zamudniki kupijo vstopni-
ce za preostale simfonične kon-
certe, ki se bodo ob petkih začeli
ob 20.30, ob sobotah pa ob 18.
uri. Nakup abonmajev za operno
in baletno sezono pa je mogoč
vse do zadnje ponovitve prve ope-
re na sporedu, in sicer do 25. no-
vembra. Prodaja vstopnic za po-
samezne opere pa se začne 24. ok-
tobra. Cene abonmajev se sučejo,
od najboljših mest v loži oz. par-
terju do najmanj ugodnih v gor-
nji galeriji, med 738 in 216 evri.
Za skupine in posebne kategorije
so predvideni popusti, za mlade
do 30. leta stane abonma 202
evra, od 30. do 34. leta pa 252
evrov. Info in rezervacije: tel. ze-
lena štev. 800 898 868, mail bo-
xoffice@teatroverdi-trieste. com.
Davorin Devetak
V tržaškem gledališču Giuseppe Verdi 
Nova simfonična in
operna sezona 2017-2018
Dirigent Pedro Halffter Caro in violinistka Alina Pogostina
odigral Leon Lučev, ki je prejel
nagrado vesna za najboljšo
moško vlogo. “Mehmedalija je
zame navdih. Deset takih ljudi bi
lahko spremenilo svet. V njem
sem se prepoznal. V njem sem
prepoznal nas vse. Ključno je, da
ljudje izvedo resnico. In Mehme-
dalijeva zgodba je resnica. Nič več
in nič manj”, meni Lučev.
Hanna Slak, slovenska režiserka
in scenaristka, rojena na Pol-
jskem, je diplomantka Akademije
za gledališče, radio, film in tele-
vizijo. Za svoje filme je prejela šte-
vilne nagrade in priznanja. Njena
celovečerna filma Desperado to-
nic in Tea sta bila prav tako do-
bitnika nagrade vesna.
Film Rudar, ki je nastal v produk-
ciji Nukleus filma, si bo v sloven-
skih kinematografih mogoče
ogledati od 28. septembra.
Končni nominiranci, ki jih izbere
Ameriška filmska akademija, bo-
do znani 23. januarja 2018, raz-
glasitev zmagovalca pa bo na po-
delitvi oskarjev 4. marca 2018.
sljivo zgodbo o rudarju, ki se kot
neke vrste novodobna Antigona
bori za dostojen pokop žrtev po-
vojnih pobojev, podala z izjemno
mero pripovednega občutka:
“Njen film odlikujejo odličen ri-
tem, spretna dramaturška kon-
strukcija, učinkovita raba glasbe-
nih vložkov in tudi delo z igralci,
ki jim je brez velikih besed
uspelo pokazati, da so mali po-
samezniki veliki ljudje”.
Bosanski priseljenec Mehme-
dalija Alić pri raziskovanju rova
naleti na ostanke žrtev povoj-
nih pobojev in se odloči, da bo
ne glede na posledice kopal še
naprej in se dokopal do resni-
ce. Ali se postavi proti zunan-
jemu svetu, da bi ohranil la-
stno človečnost, in vztraja, da
je potrebno žrtve identificirati
in dostojno pokopati. S tem se
film dotakne dveh bolečih
tem slovenskega prostora, ki
gledalca ne pustijo ravno-
dušnega.
Glavnega junaka v filmu jeLeon Lučev kot Alija v filmu Rudar
Visoko na Škofjeloškem
Ob Tavčarjevi grobnici so
odkrili nov doprsni kip
Kultura 28. septembra 2017 9
Zgodovinska novost o Turkih na Vipavskem
V Vipavsko dolino so
verjetno vdrli tudi l. 1516
  odatkov o turških vpadih
na Vipavskem ni ravno
veliko. Zato si podrobneje
težko predstavljamo, kaj se je ta-
krat dogajalo.
Prvi vpad Turkov na Vipavsko
je bil poleti 1471, ko so dolino
opustošili in s sabo odpeljali
500 ljudi. Naslednjič so privi-
hrali leta 1476, 1477, 1478 in
1499. V tem zadnjem napadu
so plenili tudi po Furlaniji, vse
do Trevisa. Veliko ljudi je padlo
pod turško sabljo, mnogi pa so
postali sužnji. Ko so se obrnili
nazaj proti Bosni, pa je zaradi
velikega deževja reka Tilment
močno narasla in Turki so se
morali rešiti “tovora”. Del ujet-
nikov, predvsem starejše ljudi,
so zato kar pobili, na pot pa so
vzeli večinoma le otroke, mno-
ge prihodnje janičarje.
Čeprav zgodovinarji pišejo, da
so se nato turški vpadi na Vi-
pavsko končali, pa je pri nasta-
janju knjige o zgodovini Sto-
maža in Skrilj prišlo na dan ne-
kaj novih zgodovinskih dejstev.
Leta 1517 je namreč oglejski po-
možni škof blagoslovil od Tur-
kov oskrunjeno stomaško cer-
kev.
To pa pomeni, da so Turki očit-
no na Vipavskem plenili tudi le-
ta 1516. Tisto pomlad je do Piv-
P ke vdrlo kakih 3000 Turkov, kiso pot nadaljevali tudi na Vipav-sko. Če so domačini takrat
slišali plat zvona v Sv. Križu (da-
nes Vipavskem), so zbežali proti
Čavnu. Cerkve pa niso mogli
skriti.
Čeprav je od takrat minilo že
501 leto, pa ljudsko izročilo tiste
čase še vedno pomni. Turški
vpadi so namreč terjali ogrom-
no škodo in vzeli ogromno
življenj. Posebej v krajih ob
glavnih prometnicah. Nekatere
vasi Vipavske, Krasa in Istre so
bile povsem uničene, število
prebivalstva pa se je v širši oko-
lici prepolovilo. Zato so oblasti
rade sprejele krščanske begun-
ce, ki so pribežali z Balkana, na
kar še danes spominjajo mnogi
priimki: Bizjak, Turk, Vezjak,
Hrvatin …
Med Stomažani se je iz tistih
časov ohranila pripoved, da ime
STOMAŽ pomeni 100 maš. Sto-
mažani so se namreč zbali, da
bi Turki prišli tudi v njihovo vas,
zato so sklicali duhovnike od
vsepovsod, ki so v enem dnevu
darovali kar sto maš in tako od-
vrnili Turke. Resnice v tej zgod-
bici sicer ni iskati. Razen, da so
se tudi Stomažani, tako kot vsi
Slovenci, zelo bali Turkov.
Tino Mamić
S 1. strani
Naj ugodni veter ...
  ruštvo so ustanovili za-
to, da bi Slovenci,
razpršeni po Laškem,
začutili, da so del žive narodne
skupnosti, ki je tu prisotna že
stoletja, in bi imeli končno
kulturno središče, kjer bi se
zbirali na različnih kulturnih
prireditvah in tako okrepili na-
rodno zavest in trdno pripad-
nost slovenski narodni skup-
nosti. Društvo ima stike tudi s
slovensko osnovno šolo v
Romjanu, ki je, kot znano, poi-
menovana po pesnici Ljubki
Šorli.
D Ko se je na obzorju pojavilodruštvo Jadro, so bile političnerazmere pri nas in v svetu pre-
cej drugačne kot danes. Jugo-
slavije ni več, imamo samo-
stojno slovensko državo, v naši
deželi Furlaniji Julijski krajini
žal pa nimamo več pokrajin,
ki so Slovencem, vsaj v zadnjih
letih, zmeraj namenjale pozor-
nost. Društvo Jadro si je v tri-
desetletnem delovanju zmeraj
prizadevalo tudi za to, da bi bi-
la slovenska prisotnost na tem
koncu naše dežele čim bolj
vidna tudi v javnosti. Tako so
si z vztrajnostjo priborili dvo-
jezične table in celo poimeno-
vanje zelenice po Srečku Koso-
velu, kar se je zgodilo lani. Tu-
di to je zelo hvalevreden do-
sežek društvenih za-
gnancev.
V vseh teh letih je Ja-
dru uspelo izdati kar
nekaj knjižnih del in
16. številk glasila Ja-
dro.
Tridesetletnico plod-
nega delovanja
društva Jadro, ki naj
bi ga mladi po zgle-
du starejših članov
ohranjali živega, so
proslavili v torek, 19.
septembra 2017. Sla-
bo vreme je organi-
zatorje
prisili-
lo, da je
slove-
sen
večer
potekal v
ronškem občin-
skem avditoriju,
ki se je za to pri-
ložnost dodobra
napolnil. Med
občinstvom so bi-
li tudi ugledni go-
stje, generalni
konzul Republike
Slovenije v Trstu
Vojko Volk, ki je
iskreno čestital
vsem sotrudni-
kom društva za
tako lep mejnik, konzulka
Tanja Mljač, odbornik za kul-
turo v ronškem občinskem
svetu Mauro Benvenuto, pod-
predsednik deželnega sveta
FJK in deželni tajnik Slovenske
skupnosti Igor Gabrovec, ki je
ob lepi obletnici društva za vse
zasluge in prizadevanja na
družbeno kulturnem po-
dročju v Laškem izročil pred-
sedniku Karlu Mučiču srebrno
kolajno predsedstva dežele
FJK. Prisoten je bil tudi pred-
sednik Kulturnega doma Igor
Komel, ki je izrekel čestitke v
imenu SKGZ in Kulturnega
doma, ki je v sklopu festivala
Across the border pripomogel
k uresničitvi koncerta znanega
prekmurskega kantavtorja Vla-
da Kreslina. Kreslin je namreč
izoblikoval kulturni program
torkovega slavnostnega
večera. Ob tej priložnosti je
pevca, ki se je tudi v Ronkah
predstavil s svojim značilnim
klobukom in črno kitaro,
spremljal tržaški glasbenik Iz-
tok Cergol. 64-letni Kreslin
ima za seboj dolgo uspešno
glasbeno pot kot eden najbolj
priljubljenih slovenskih folck
rock glasbenikov. V svojem
razpoznavnem slogu ohranja
tudi tradicijo svojega rodnega
kraja. Marsikdo ga primerja
Bobu Dylanu ali Fabriziu De
Andreju. Kreslin je s svojimi
skladbami popolnoma osvojil
publiko v Ronkah. Pesmi – za-
pel jih je okoli 20, med njimi
so bile tudi Cesta, Abel in
Kajn, Tista črna kitara, Roža,
Reka, Tisoč let, Goričko, Še je
čas / O, Vrba... ) je povezoval
tudi z anekdotami iz svojega
življenja in se s tem še bolj
prikupil poslušalcem, ki so
navdušeno spremljali nje-
govo izvajanje in ob koncu
s toplim ploskanjem iztržili
še nekaj dodatkov. Italijan-
skim poslušalcem je poklo-
nil Celentanovo uspešnico
Il ragazzo della via Gluck.
Nekaj Kreslinovih pesmi je
prevajalka Sara Terpin pre-
brala v italijanskem prevo-
du, da bi tudi italijanski po-
slušalci dojeli pomen Kresli-
novih vsebin. Spored večera
sta v italijanščini in slo-
venščini povezovala Nataša
Ferletič in Jari Jarc.
Ob 30-letnici društva je izšla
17. številka Jadra, glasila
SKRD Jadro, v 350 izvodih.
Uredil ga je Karlo Mučič, obli-
koval in grafično obdelal pa
Oskar Beccia, ki je poskrbel tu-
di za scensko podobo odra na
prazničnem večeru v Ronkah.
Bogato, zajetno publikacijo
bodo predstavili 18. oktobra v
prostorih ronške občine.
Društvu Jadru in vsem delav-
nim članom čestitamo za dra-
goceno poslanstvo, ki ga opra-
vljajo med Slovenci v Laškem
tudi vsi pri Novem glasu in z
nami gotovo tudi naši bralci.
Festival TENSO 2017 tudi v Doberdobu in Gorici
Zborovska transverzala
na Poti miru
  bogom orožje, pozdra-
vljena pesem je bil na-
slov mednarodnega Fe-
stivala TENSO 2017. Festival je
pod okriljem Združenja evrop-
skih profesionalnih komornih
zborov potekal med 21. in 24.
septembrom na različnih kra-
jih Severne Primorske. Nosilec
projekta je bil Kulturni dom
Nova Gorica, umetniška vodja
je bila Veronika Brvar. Festival
je oživljal spomin na dogodke
izpred 100 let, boje iz prve sve-
tovne vojne, ki so potekali ob
črti na slovenski in italijanski
strani. V duhu teh dogajanj je
23. septembra festival
vključeval poleg koncertov
profesionalnih zborov (Sloven-
ska filharmonija, radijska zbo-
ra iz Latvije in Hrvaške) tudi
edinstveno manifestacijo - zbo-
rovsko transverzalo na Poti mi-
ru. Na osmih prizoriščih je za-
pelo petindvajset zborov iz za-
mejstva, Posočja, Goriške in
Brd, s Črnega Vrha nad Idrijo
in iz Ljubljane. Začetek je bil v
Z Logu pod Mangartom, slediliso Kostnica v Kobaridu, Tol-min, Sabotin in Prevala, Sveto
pri Komnu, na italijanski strani
pa so zbori zapeli v Doberdobu
in Gorici.
V Doberdobu pri Spomeniku
slovenskim žrtvam soške fron-
te so zapeli trije zbori, Mešani
pevski zbor Hrast (dirigent Hi-
larij Lavrenčič), Goriški komor-
ni zbor (dirigentka Mateja Čer-
nic) in Mešani pevski zbor Gal-
lus GM Trst (dirigent Marko
Sanzin). Zbori so zapeli sloven-
ske ljudske pesmi, pesmi iz ti-
stega vojnega časa, pa tudi
skladbe tujih skladateljev in s
tem ovrednotili dejstvo, da se
je na soški fronti bojevalo 20
različnih narodnosti. Zazvene-
le so pesmi, kot so Signore del-
le cime Bepija de Marzija, Per-
lovčeva Oj, Doberdob, ljudska
iz Učje Gre alba še čez Bužico
Pavleta Merkuja, pa tudi nagra-
jena skladba natečaja Glasbene
matice Ljubljana Voda Rajna
mladega koprskega skladatelja
Andreja Makorja in druge, ki so
spominjale ali govorile o ti-
stem krutem času. Župan
Občine Doberdob Fabio Vizin-
tin je prireditev, ki je bila v več
smislih simbolična, sprejel z
velikim odobravanjem: “Do-
berdob opominja na čas
prve svetovne vojne. Veseli
nas, da so se zbori ustavili tu-
kaj. Slovenija se ne
konča za državno
mejo, Slovenci živi-
mo tudi na drugi
strani meje. Če po-
gledamo, kakšno je
bilo to območje pred
sto leti, vidimo
ogromne razlike; ne-
koč so se evropski
narodi tu ubijali,
zdaj pa vlada vzdušje
miru, prijateljstva,
sodelovanja med
občinami in država-
ma. Ta prostor je po-
stal zgled za evrop-
sko sožitje in kulturo
miru”. Pesem Oj, Do-
berdob je bila naj-
večkrat zapeta na Festi-
valu TENSO, ljudska
Oblaki su rudeči Hila-
rija Lavrenčiča pa je bi-
la skupna pesem obeh
koncertov v zamejstvu. V Kul-
turnem centru Lojze Bratuž v
Gorici jo je zapel Komorni zbor
Dekor iz Ljubljane, ki ga vodi
tržaška dirigentka Petra Grassi.
Njen program, ki je bil v prvi
vrsti globok umetniški poklon
žrtvam, je odražal multikultur-
nost prostora, z upanjem je zrl
v prihodnost in razprostrl tako
slovensko kot italijansko
ustvarjalnost s pogledom v pre-
teklost in z idejo sobivanja v
spravi med narodi v prihodno-
sti. Vključeval je italijanske
skladatelje (Giovanni Bonato,
Pietro Clausetti, Ildelbrando
Pizzetti) in slovenske (Marij Ko-
goj, Radovan Gobec, Oskar
Dev, Hilarij Lavrenčič in Andrej
Makor). Zbor Dekor je zazvenel
polnokrvno, žlahtno in
dovršeno, kar je rezultat dela z
mlado dirigentko (ki jo je zara-
di zdravstvenih razlogov v Go-
rici zamenjal Sebastjan Vrhov-
nik).
Vsi zbori so pokazali odlično
pevsko formo in doživete inter-
pretacije, kar je opazila tudi
ambasadorka projekta, svetov-
no znana pevka Bernarda Fink:
“Take prireditve dajejo upanje,
da se bo tudi v prihodnosti ve-
liko pelo. Ljubim zborovsko
petje, čeprav sem naredila dol-
go pot kot solistka, sem začela
v zborih. Želim iz vsega srca, da
bi se ti časi, ki so zaznamovani
z mirom, polnili s smiselnimi
stvarmi, da preženemo prazni-
no in mladim damo vrednote.
Brez dvoma sta kultura in petje
ogromna duševna in duhovna
vrednota, ki jo mladi in odrasli
danes zelo potrebujemo”. To
potrjujejo tudi sporočilo Festi-
vala TENSO in zagotovo tudi
vsi ljubitelji glasbe.
Metka Sulič
Bernarda Fink
Tržaška28. septembra 201710
Praznovanje 70-letnice Vincencijeve
konference
Slovenska Vincencijeva konferenca je bila ustanovljena v Trstu pri
Novem Sv. Antonu 8. januarja 1947. Zato bo prav tam, v strogem
mestnem središču, kjer se je naša zgodba začela in kjer še vedno
živi veliko Slovencev, praznovala svojo 70-letnico v nedeljo, 1.
oktobra.
Ob 16.30 bo slovesen blagoslov v cerkvi, pri katerem bo sodeloval
zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta. Kot znano, je cerkev precej
velika, a sprejeli smo izziv z mislijo, da se nam bodo na slovesnosti
pridružili mnogi člani in članice, sodelavci, prijatelji in podporniki,
ki jih Vincencijeva konferenca prisrčno vabi k udeležbi.
Nato se bomo zbrali v župnijskih prostorih, ki nam jih daje na
razpolago prijazni župnik pri Novem Sv. Antonu, don Giursi, v ul.
Paganini 6. Med nami bo lazarist prof. dr. Stanko Gerjolj, docent
na Teološki fakulteti v Ljubljani, predavatelj in avtor mnogih
publikacij verske vsebine. Spregovoril nam bo o vincencijanski
karizmi, ki letos obhaja 400-letnico. Lazariste, red duhovnikov
misijonarjev - Misijonski red, je ustanovil sam sv. Vincencij Pavelski
za omiljenje duhovne revščine. Tako pa se imenujejo po
ustanovitveni hiši Sv. Lazarja v Parizu.
Seveda se bomo tudi poveselili ob poslušanju petja zbora ZCPZ,
ob prigrizku in kozarcu dobrega vina. / I. Š.
Z ukinitvijo pokrajin ne smemo izgubiti
večjezičnih cestnih oznak!
Deželna svetnika Gabrovec in Violino sta predložila resolucijo
zakonu, ki ureja prenos pristojnosti iz pokrajin na družbo FVG strade
Deželni svet FJK je pred kratkim izglasoval zakon, ki ureja prenos
pristojnosti, ki so jih v zvezi s cestami imele doslej pokrajine, na
družbo FVG strade. Postopno bodo iz ukinjenih pokrajinskih uprav
prešli na deželno družbo namenska finančna sredstva, dobrine v
lasti, upravljanje in pristojni uslužbenci. “S tem se ne sme nikakor
izgubiti pozornost, ki so jo pokrajinske uprave imele na področju
vidne večjezičnosti”, opozarja deželni svetnik Gabrovec, ki je skupaj
s kolegom iz vrst mešane skupine Claudiom Violinom predložil
resolucijo k zakonu. Dokument, ki ga je osvojil Deželni svet,
obvezuje deželno upravo, naj budno nadzira svojo družbo, ki bo
morala pri postavljanju cestnih oznak spoštovati priznane
manjšinske jezike naše dežele. “Gre za pomembno pravico, ki so
jo videmska, goriška in tržaška pokrajinska uprava zagotavljale s
postavljanjem dvojezičnih italijansko-furlanskih, slovensko-
italijanskih in celo trijezičnih oznak”, pravi Gabrovec, ki se je skupaj
z Violinom v obrazložitvi dokumenta navezoval na številne zakonske
obveze, ki jih ima Dežela do svojih jezikovnih in manjšinskih
skupnosti. “Gre za državne, a tudi specifične deželne zakone, ki
smo jih napisali zato, da ščitimo, hranimo in razvijamo večjezično
bogastvo naše dežele. Takšne ali drugačne reforme krajevnih uprav
nas ne smejo prikrajšati, prej nasprotno. Od družbe FVG strade
pričakujemo, da bo zgledno skrbela za vidno večjezičnost”, je še
izpostavil Gabrovec.
Gabrovec in Violino sta v tem smislu predlagala tudi popravek k
zakonu, ki bi to obvezo vnesel neposredno v konvencijo, ki bo
urejala prenos pristojnosti, vendar amandmaja večina žal ni
sprejela.
Trieste Next: Panariti poziva k lokalnemu in
h globalnemu razmisleku
Odbornica za visoko šolstvo in znanost Dežele Furlanije Julijske
krajine Loredana Panariti je 21. septembra, ob odprtju
znanstvenega festivala Trieste Next, pozdravila izbiro prirediteljev,
da za osrednjo temo šeste izvedbe določijo morje. “Gre za
pomemben element za Trst, še zlasti zdaj ko se pristanišču odpirajo
nove perspektive, a
je obenem ključna
sestavina našega
planeta, tako zaradi
svojih značilnosti, ki
vznemirjajo
znanstvenike, kot
zaradi tega, kar
predstavlja za
celoten planet.
Morje je namreč
simbol glavnega
izziva sodobnega časa, in sicer usklajenega zasledovanja treh ciljev:
znanstvenega napredka, zaščite okolja in širitev blagostanja na
vsa ljudstva sveta”, je povedala Panaritijeva. / ARC/PV
Kratke Začela se je nova sezona Gledališkega vrtiljaka
Pravljično vzdušje so
pričarali mladi igralci
  nedeljo, 24. septembra, se
je v Marijinem domu pri
Svetem Ivanu začela jubi-
lejna, dvajseta sezona Gledališke-
ga vrtiljaka, ki ga organizirata
Slovenska prosveta in Radijski
oder. Na oder so stopili mladi
obiskovalci Male gledališke
šole Matejke Peterlin, ki so v
dveh izmenah gledalcem odi-
grali predstavo Pet pepelk na
zrnu graha. Igrico je napisala
Lučka Susič, režijo je podpisala
Nataša Konc Lorenzutti, za sce-
no je poskrbela Veronika Sker-
lavaj, za izvirno glasbo Aljoša
Saksida, za koreografijo pa Vida
Petaros; lučkar je bil Samuel
Kralj. Poleg njih so otroke va-
dili tudi člani Radijskega odra
in višješolci - animatorji.
Gledalci so pred predstavo do-
besedno stopili skozi pravljična
vrata, ki so stala ob vhodu v dvo-
rano.
Pravljica se začne s tem, da hoče
kraljica izbrati nevesto za svojega
dvanajstletnega sina. Delo zaupa
ministru za poročne zadeve, ki s
pomočjo Hansa Christiana An-
V dersena iz različnih pravljic pri-pelje princeske. Te lahko dobijoprinčevo roko, samo če prestanejo
preizkušnjo, ki jo poznamo iz pra-
vljice Princeska na zrnu graha:
spati morajo na žimnicah, pod
katerimi je zrno graha. Če skozi
vse te žimnice začutijo grah, po-
meni, da so prave princeske in to-
rej primerne neveste za mladega
princa. Preizkušnja najprej spo-
dleti Trnuljčici, ki spi in se ne za-
ve, da je pod žimnicami zrno gra-
ha. Tudi Sneguljčici ne uspe, kajti
razdre posteljo, da bi lahko tudi
palčki spali na žimnicah. Pepelka
se odloči, da ne bo opravila preiz-
kušnje, ker je zadovoljna s svojim
princem, kitajska princesa Tiki Ti-
ki pa ravno tako ne prestane preiz-
kušnje, kajti vajena je spati na
tleh, zato sploh ne preizkusi po-
stelje. Na koncu pride še moderna
princesa, ki prestane preizkušnjo,
vendar si ne želi princa, ker je še
otrok. Kraljica je zadovoljna s to
izbiro, ker je prava princesa, sitna
in razvajena. Princ pa svoji mami
pove, da si bo že sam našel neve-
sto, ko bo čas za to.
Otroci so na prisrčen način upri-
zorili pravljico. Po poletni delav-
nici, ko so naštudirali igrico, so v
dveh vajah osvežili spomin in sto-
pili pred publiko malih gledalcev,
ki vsako leto vestno spremljajo
predstave v abonmaju Gleda-
liškega vrtiljaka. Pred predstavo
je za animacijo za otroke po-
skrbel ŠC Melanie Klein.
Naslednja predstava Gleda-
liškega vrtiljaka bo na sporedu
22. oktobra, ko bo pri Svetem
Ivanu gostovalo Lutkovno gle-
dališče Maribor s predstavo
Janko in Metka. Organizatorji
vabijo vse, ki tega niso še stori-
li, da si zagotovijo svoj abon-
ma.
Mladi igralci pa imajo
možnost, da se še naprej urijo
v gledališki umetnosti. Sloven-
ska prosveta in Radijski oder
bosta namreč v Finžgarjevem
domu med šolskim letom pri-
redila gledališki tečaj za sred-
nješolce ob sredah od 17.00 do
18.00 (tečaj se bo začel 4. oktobra)
in osnovnošolce ob petkih od
17.00 do 18.00 (tečaj se bo začel v
petek 29. septembra).
Urška Petaros
Devin / Predstave za najmlajše
Lutkovno gledališče Pristanišče spet
odpira svoja vrata
  a so pravljice pomem-
bne za razvoj otrok, nji-
hove domišljije in
izražanja, vemo že dolgo, če pa
pravljicam nadenemo še odrsko
obleko, jim vdahnemo dušo s po-
močjo lutk, glasbe in odrske go-
vorice, postane pravljica tudi
edinstveno doživetje, ki bo male
in velike gledalce navdušilo in
zaznamovalo. O vsem tem nam
lahko marsikaj povedo Lutkarji iz
Devina, ki v sodelovanju z Devin-
skim mladinskim krožkom,
Otroškim pevskim zborom Lad-
jica drugič dvigajo zastor nad
čisto svojim Lutkovnim gleda-
liščem Pristanišče.
“Že več kot deset let ustvarjamo
lutke in lutkovne predstave. Ker
smo z lutkami zrasli in ne more-
mo več brez njih, želimo ta en-
kratni svet pokazati tudi drugim
otrokom, saj smo prepričani, da
lahko z lutkami in z gledališčem
lepše in boljše odraščajo”, pravijo
Lutkarji iz Devina, ki bodo kar z
dvema predstavama začeli sklop
štirih lutkovnih dopoldnevov
Abonmaja Čoln.
V soboto, 30. septembra, bosta
D ob 10.00 zaživeli predstavi Zver-jasec v režiji Janike Skerl in Kse-nije Daneu ter Bikec Ferdinand v
režiji Jelene Sitar, ki so ju, kot po
ustaljeni navadi, devinski otroci
pripravili na poletnih lutkarskih
delavnicah. Zverjasec, otroška
svetovna uspešnica avtorice Julije
Jonaldson in ilustratorja Axela
Schefflerja, je zgodba o mali
miški, ki ji z domislico uspe pre-
lisičiti vse še tako lačne
gozdne živali. A grozoviti
Zverjasec, sad njene do-
mišljije, s katerim plaši
naokoli, se končno prav
res znajde pred njo. Bo
miška ugnala tudi njega?
Zgodba o miroljubnem
bikcu Ferdinandu, ki ni
tak kot drugi bikci, saj se
ne zaganja, ne skače in
ne spopada, je bila v
Francovi Španiji celo
prepovedana. Nekega
dne bikca pod njegovim
plutovcem obiščejo trije možje,
ki zbirajo bike za korido. Prav ta-
krat bikca piči osa, kaj se zgodi za-
tem, pa bodo lutkarji razkrili v so-
boto. Zaradi obnovitvenih del, ki
potekajo na sedežu devinskih
zborov, gledalce vabimo, da se
zglasijo na sedežu zborov, nato se
bomo skupaj peš odpravili do
kraja, kjer bo predstava.
Lutkovno gledališče Pristanišče
bo male in velike ljubitelje pra-
vljic spremljalo kar štiri zapored-
ne sobote: 7. 10. bo na vrsti zgod-
ba O lisički zviti tički in drugih
zverinicah Nike Solce, 14. 10. bo-
do študentke Pedagoške fakultete
Koper predstavile pravljico Želim
si leteti, 21. 10. pa bodo otroci
spoznali Gusarja Berta Stena Vi-
larja. Novost letošnje izvedbe Lut-
kovnega gledališča Pristanišče
predstavljajo priljubljene lutkov-
ne delavnice, ki bodo letos sledile
prav vsaki predstavi. Zasluge pri
letošnji izvedbi imajo, poleg že
navedenih, tudi MoPZ Fantje iz-
pod Grmade, Slovenska prosveta
Trst in Zadružna kraška banka.
Pobuda, v celoti posvečena lut-
kam in gledališkemu ustvarjanju,
predstavlja pravo posebnost v
našem prostoru, otrokom pa bo,
poleg slovenske besede, zgodb in
lutk odprla vrata v svet kulturne-
ga rituala: obiskovanja gledališča.
“Potrebo po kulturi je treba privz-
gojiti”, pravi Jelena Sitar, docen-
tka, režiserka, publicistka in lut-
karica. “In, če je ne privzgojiš, te
potrebe ni,
to je pa en
način, preko
katerega je
lahko tvoje
življenje pol-
nejše in
srečnejše”.
Obiskovalce
vabimo, da
se na sedežu
zborov v De-
vinu zglasijo
pol ure pred
uradnim
začetkom predstave. Za dodatne
informacije kličite na +39
3467671257 (Lucija) ali pišite na
elektronski naslov devinskimla-
dinskikrozek@gmail. com.
Zelo pozitiven obračun tretje izvedbe festivala 
Slofest 2017 – nad
4000 obiskovalcev
  o je Slofest nastal leta
2013, da bi Borzni trg
vsaki dve leti postal za
en vikend največja izložba
kulturnih in športnih dejav-
nosti slovenske manjšine v
Italiji, bi si organizatorji
Zveze slovenskih kulturnih
društev težko predstavljali,
da bo odziv mesta tako po-
zitiven. Že od prve izvedbe
so številni obiskovalci razu-
meli in navdušeno sprejeli
K cilj festivala, ki ponuja pri-ložnost za medsebojnospoznavanje in za vredno-
tenje avtohtone večkultur-
nosti mesta. Danes je Slofest
priljubljena tradicija, ki je
ob letošnji, tretji izvedbi,
potrdila svoj uspeh z
množičnim obiskom - nad
4000 obiskovalcev! Začel se
je z devetimi uvodnimi do-
godki in je od 15. do 17. sep-
tembra doživel višek s trid-
nevnim programom 40 do-
godkov, ki jih je organiziralo
29 ustanov; na sporedu so
bili koncerti, razstave, pre-
davanja, okrogle mize, vode-
ni ogledi, nastopi plesnih in
folklornih skupin, pri kate-
rih je sodelovalo 800 nasto-
pajočih.
V raznolikosti letošnjih do-
godkov so se vile tri rdeče
niti: obletnica smrti Vladi-
mira Bartola, povezava z
drugimi manjšinami v me-
stu in z vprašanjem manjšin
na evropskem nivoju, ne na-
zadnje deželna razsežnost
festivala, ki se je tokrat širil
še do Gorice in Čedada, kjer
se je uradno končal 23. sep-
tembra z zadnjo prireditvijo.
Vremenske napovedi niso
bile najbolj spodbudne, a
vreme je organizatorjem in
vsem nastopajočim bilo
vendarle naklonjeno, saj je
program v glavnem potekal
nemoteno. Zaradi slabega
vremena je odpadla samo
Žogarija, medtem ko sta dva
dogodka odpadla zaradi bo-
lezni, to sta bila sprehod po
Bartolovem Sv. Ivanu in
srečanje z arh. Borisom Po-
drecco, ki pa se bosta ude-
janjila v bližnji prihodnosti.
Predsednica ZSKD Živka Per-
si se na poseben način veseli
dejstva, da je Slofest v teh
treh izvedbah predstavil slo-
vensko manjšino izven ga-
stronomskih stereotipov, s
poudarjanjem kulturne plati
njene zgodovine, tokrat tudi
z idealno umestitvijo v širši
geografski prostor: “Med-
kulturno in medversko pre-
pletanje tržaškega prostora
je dalo pečat skupnega, po-
zitivnega doživljanja tega
prostora, na primer s
krstnim nastopom večkul-
turnega zbora Vox Tergesti,
s krstno izvedbo nove pred-
stave SSG Soseska Evropa, s
predstavitvijo zgibanke Trst
v množini, z zaključno revi-
jo folklornih skupin
tržaških zgodovinskih skup-
nosti. Mladi so dali elan,
energijo in nove vsebine: od
medveda Jureta do modne
revije, novinarskih prispev-
kov, prisotnosti šol, mladin-
skega popoldneva. Slofest je
potekal na različni ravni in
z različnimi oblikami sode-
lovanja, povezovanja in
spoznavanja. Na Slofestu
smo spoznavali druge, a tu-
di sebe, sodelovali smo z
drugimi, a tudi med sabo,
povezani smo bili med sabo
in z drugimi. S tistimi, ki so
bili z nami na trgu, smo de-
lili nasmejane obraze, neo-
bremenjenost, iskrene stiske
rok, objeme, smeh in včasih
tudi solze, skrb, da se vse
srečno izteče. Bil je res pravi
praznik. Z mislijo že usmer-
jeno v prihodnost”.
Slofest se bo vrnil na Borzni
trg septembra leta 2019.
Foto damj@n
Tržaška 11
Obvestila
Občina Repentabor in ASD NK Kras
Repen vabita na slovesno
poimenovanje športnega igrišča
po Dariu Škabarju, ki bo v soboto,
30. septembra 2017, ob 17.00 na
športnem igrišču v Repnu.
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel: za
slovenske misijonarje Dragica
Marenčič 10 evrov, A. M. 20 evrov,
Lizeta Janežič 10 evrov; za
misijonarko Jožico Sterle - Ukrajina
N. N. 10 evrov; za misijonarja
Ivana Mesca - Madagaskar N. N.
10 evrov; za misijon p. Ernesta
Saksida N. N. 5 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
V spomin na bratranca Borisa Čoka
daruje Magda Čok 50 evrov za
svetoivanski cerkveni pevski zbor
in 50 evrov za Društvo Marij Kogoj.
V spomin na ljubljene starše
darujeta Sonja in Drago Ukmar 30
evrov za Rojanski cerkveni pevski
zbor.
Nova sezona stalnega gledališča FJK - Il Rossetti 2017-2018 
Klasično in novo gledališče,
ples, muzikal in še kaj
  e do petka, 29. septembra,
lahko vsi dozdajšnji abo-
nenti gledališča Il Rossetti
potrdijo abonmaje “s stalnim
turnusom”, od ponedeljka, 2.
oktobra, pa bodo nepotrjena
mesta šla v redno prodajo. Od
oktobra bodo na razpolago v
predprodaji vstopnice za prvo
predstavo letošnje sezone Le av-
venture di Numero Primo z
Marcom Paolinijem, od 18. do
22. oktobra oz. iz niza Danza
(Ples) Bolero Trip-Tic z Baletom
iz Rima na glasbo Debussyja -
Ravela (24. oktobra). V prodaji
so tudi vstopnice po ugodni ce-
ni za Plavo noč, v nedeljo, 1. ok-
tobra, ko bodo še druga tržaška
gledališča (tudi SSG) promocij-
sko obeležila nedeljo pred Bar-
colano.
Tudi letos ponuja deželno stal-
no gledališče FJK Il Rossetti po-
sebno ugodne programe in
kombinacije za vse okuse in
žepe, od omenjenega “stalnega
turnusa” za klasični gledališki
repertoar do sekcije Altri percor-
si, ki je namenjena sodobnemu
raziskovanju, od Plesa do Muzi-
kala. Obstajata abonmaja Plati-
num, ki velja za vse štiri omen-
jene sekcije, in Gold (za tri razen
Plesa). Potem so še družinski
aranžmaji (dva odrasla in 21-let-
nik), mladinski (do 26 let staro-
sti - za 5 predstav 40 evrov, za 10
po 60 in za 15 po 75 evrov),
“prosti turnus” in priljubljeni
Stelle (Zvezde), ki velja za eno
do pet oseb ter ga je možno ku-
piti tudi po spletu. Abonenti
imajo nadalje popuste pri izve-
nabonmajskih predstavah in pri
predstavah drugih tržaških gle-
dališč, vključno s SSG, kinom
Ariston itd. Blagajna gledališča
Š Il Rossetti deluje od ponedeljkado sobote, med 8.30 in 12.30 termed 15.30 in 19.00; od 18. ok-
tobra bo odprta samo od torka
do sobote. Več informacij na tel.
0403593511, vsi datumi pred-
stav, sporedi in glavni nastopa-
joči pa so na ogled na uradni
spletni strani www. ilrossetti. it.
Tu pa napovedujemo nekaj naj-
zanimivejših naslovov in utrin-
kov iz res razkošnega in vzbur-
ljivega programa, ki se ponuja
vse do maja naslednjega leta.
Glavne nove izvirne
postavitve gledališča Il
Rossetti sta deli La
Guerra Carla Goldoni-
ja, ki ga je režiral sam
direktor gledališča
Franco Pero' (od 2. do
19. novembra) in Ano-
malie po besedilu
tržaškega pisatelja
Maura Covacicha, ki
ga je dramatiziral in
režiral Igor Pison. Obe
predstavi bosta v dvo-
rani Bartoli, prva od 2.
do 19. novembra, dru-
ga od 28. februarja do
18. marca 2018. Balet-
na predstava Il caos e
la farfalla, z že preiz-
kušenim sodelovanjem skupine
Areaarea in glasbo Philipa Glas-
sa, pa bo v veliki dvorani 20. in
21. decembra.
November se bo začel s Shake-
spearjevim Richardom II, v režiji
Petra Steina in z Maddaleno
Crippa v vlogi kralja, in sicer od
8. do 12. Peppe Servillo bo 13.
ponudil glasbeni špektakel o
svetu italijanskega kantavtorja
Lucia Battistija Pensieri e parole,
s petimi odličnimi jazz glasbe-
niki. 18. bo na vrsti koncert
Songs for Eternity z očarljivo
nemško pevko Ute Lemper. 28.
in 29. pa bo, v Kulturnem do-
mu, skupno gostovanje s SSG
Evripidove Medeje v režiji Luce
Ronconija s Francom Branciaro-
lijem, ki je bil že protagonist iz-
virne postavitve iz l. 1996. Za to-
kratno, filološko spoštljivo re-
prizo zgodovinske Ronconijeve
režije je poskrbel Daniele Salvi.
30. novembra bo še koncert
Massima Ranierija:
Sogno o son de-
sto... In viaggio.
Omembe vredni v
decembru so dra-
matizacija Ecovega
romana Il nome
della rosa (Ime
rože), ki jo je opra-
vil Stefano Massini,
eden največjih so-
dobnih italijanskih
dramatikov, in
režiral Leo Muscato
(od 6. do 10. 12.),
Pirandellovo delo
Sei personaggi in
cerca d'autore (Šest
oseb išče avtorja), v
režiji Luigija De Fu-
scoja in s prodor-
nim izvajalcem
Erosom Pagnijem,
od 13. do 17. 12.) ter koncert vo-
kalne skupine Harlem Gospel
Choir, ki bo le 23. 12.
V novem letu bo spet klasika, in
sicer Il gabbiano (Galeb) Čeho-
va, spet v že uveljavljeni režiji
pokojnega Giancarla Nannija iz
leta 2000, s takratno izvajalko
Manuelo Kustermann, eno naj-
večjih italijanskih igralk (od 17.
do 21. januarja 2018) ter novo
Massinijevo delo Vincent Van
Gogh v režiji Alessandra Maggija
s Stefanom Preziosijem (od 31.
januarja do 4. februarja 2018).
Priredba Il giocatore (Igralec)
Dostojevskega bo v režiji Gabrie-
leja Russa in z glavnim junakom
Danielejem Russom od 14. do
18. februarja 2018. 20. februarja
pa bo gostovala SNG Opera in
balet iz Maribora z baletom Ro-
meo in Julija Prokofjeva, s ko-
reografijo Valentine Turcu.
Marec bo ves glasben: najprej bo
na odru Tutti insieme appassio-
natamente, italijanska verzija
znamenitega filma-muzikla o
avstrijski družini Von Trapp z
Rodgersovo glasbo, The Sound
of Music (Moje pesmi, moje san-
je), v priredbi in prevodu Massi-
ma Romea Pipara in v režiji - ko-
reografiji Fabrizia Angelinija (od
1. do 4.) in Sunset Boulevard,
glasbena priredba Lloyda Web-
berja, po slavnem filmu Billyja
Wilderja z Glorio Swanson, Wil-
liamom Holdenom in Erichom
Von Stroheimom, Drevored
somraka. Muzikal v režiji Niko-
laia Fosterja bo od 21. do 25.
Vmes pa bo spet klasično delo
ameriškega nobelovca Eugena
O'Neilla Lunga giornata verso
la notte (Dolgega dneva poto-
vanje v noč), v režiji Artura Ci-
rilla, od 14. do 18. marca 2018.
V začetku aprila bo hkrati Mo-
lierov Misantropo (Ljudom-
rznik) v režiji in tudi igri Monice
Conti (od 3. do 8., dvorana Bar-
toli) in sodobno besedilo Mariti
e Mogli (po filmu Woodya Alle-
na), ki ga je priredila, režirala in
v njem tudi igra Monica Guerri-
tore (od 4. do 8., velika dvora-
na). Od 10. do 15. bo spet muzi-
kal Eleanor Bergstein Dirty Dan-
cing, po znanem istoimenskem
filmu Emile Ardolino
iz leta 1987, v režiji Fe-
derica Belloneja, od
25. do 29. pa bo na
vrsti sodobna drama
Tempi nuovi, ki jo je
spisala in režirala Cri-
stina Comencini, priz-
nana filmska režiserka
in pisateljica. V njej
igrata Iaia Forte in En-
nio Fantastichini.
Med zadnjimi zanimi-
vimi naslovi v sezoni
pa bo Mozart avtorja
in igralca Giuseppeja
Cederna, v gledališču
Miela od 2. do 4. maja
2018, v režiji Ruggera
Cara in Elisabeth Boe-
ke. Režiser in igralec Gabriele
Lavia pa se vrača z delom Dosto-
jevskega Il sogno di un uomo ri-
dicolo, s ponovitvami od 3. do
20. maja v dvorani Bartoli. Kot
eden najbolj sugestivnih ple-
snih nastopov se ponuja 8. maja
From Bach to Bowie, sodobni
balet v produkciji ameriškega
Complexions Contemporary
Ballet, s kontaminacijo božan-
ske baročne in glamurozne roc-
kovske glasbe.
Davorin Devetak
Ob 300-letnici rojstva Marije Terezije
Porast avstrijskih
turistov v Trstu
  rst je dobro izkoristil 300.
obletnico rojstva Marije
Terezije, je na sedežu
deželne vlade pred kratkim
ocenil podpredsednik Furlanije
Julijske krajine Sergio Bolzonello
med novinarsko konferenco, na
kateri so predstavili projekt
tržaške turistične organizacije
PromoTrieste z naslovom Donna
e' Trieste. Gre za akcijo, ki je
namenjena privabljanju turistov
v Trst z raznimi nastanitvenimi
T paketi in prireditvami.“Ob tej obletnici je Trst spetrazmislil o zaslugah Marije
Terezije in se s tem zavedel
bogastva, ki je nastalo takrat in
ki je še otipljivo: urbanistika,
socialna in ekonomska
zgodovina, donosnost morja...
Ponovno odkritje vseh teh
vidikov je pripomoglo k temu,
da je Trst zanimivejši, posledice
tega pa bodo trajne in ugodne za
vso Furlanijo Julijsko krajino”, je
dejal Bolzonello.
Trst kot turistično
destinacijo bo
prihodnjo nedeljo
oglaševala posebna
priloga dnevnika
Kleine Zeitung, o
tržaških prireditvah ob
300-letnici rojstva
Marije Terezije pa bo
govor tudi na posebnih
novinarskih
konferencah na
italijanskem
veleposlaništvu na Dunaju ter
na avstrijskem konzulatu v
Milanu.
Večji pritok avstrijskih turistov se
sicer že odraža v podatkih, ki jih
je za prvo trimesečje 2017
objavila organizacija
PromoTurismoFvg: letos se je
število avstrijskih nastanitev v
Trstu povečalo za 16 % v
primerjavi s prvim trimesečjem
2016, Trst pa je skupno obiskalo
19 % več Avstrijcev kot lani.
ARC/PV
28. septembra 2017
Zadnji pričevalci - zanimiva razstava v KRUT
O fašističnih taboriščih še vedno premalo vemo, zato je vsaka pobuda,
ki osvetljuje to stran zgodovine, zelo dobrodošla. V teh dneh, do
petka, 29. septembra, je med uradnimi urami v prostorih krožka
KRUT v ul. Cicerone v Trstu na ogled fotografsko-dokumentarna
razstava Zadnji pričevalci - Spomini na internacijo v italijanskih
fašističnih taboriščih med letoma 1941 in 1943. Priredilia sta jo
Zveza vojnih invalidov NOV v sodelovanju s krožkom KRUT. Gre za
razstavo, ki je skupinsko delo časnikarke Saše Petejan, fotografinje
Mance Juvan in zgodovinarke Urške Strle. Kot so povedali ob odprtju
razstave, v sredo, 20. septembra, so na ogled zbirka avtorskih
fotografij in vrsta pričevanj tistih, ki so preživeli fašistična taborišča,
a tudi kar nekaj ohranjenih predmetov iz internacije ter pričevanja
svojcev ali znancev, ki ohranjajo spomin na internirance. Prisotne
sta uvodoma nagovorili presednica krožka Krut Pierina Furlan in
zgodovinarka Marta Verginella. Ob tej priložnosti so avtorice razstave
povedale, da želijo zbrati tudi pričevanja interniranih Primorcev, da bi
prispevale k ohranjanju spomina na zgodovinske dogodke, ki doslej
še niso bili zadostno obravnavani.
V želji, da bi bilo zbrano gradivo dostopno čim širšemu krogu ljudi, ki
jih zanima slovenska preteklost, so ga prenesle na splet, objavljen je
na spletnem naslovu www. guardiansofthespoon. com. Razstava je
bila doslej na ogled v številnih slovenskih krajih, a tudi v tujini, obisk
pa potrjuje, da so avtorice opravile temeljito delo, ki bistveno obogati
vsakogar, ki si jo ogleda in prebere razstavljene dokumente.
Barcolano so predstavili tudi v Rimu
Konec prihodnjega tedna bo v Trstu vse živo zaradi tradicionalne
jesenske jadralne regate Barcolana, ki vsako leto prikliče številne
ljubitelje jadranja, a tudi prave profesionalce te športne discipline.
Sama regata, letošnja izvedba bo že 49. po vrsti, bo v nedeljo, 8.
oktobra, vendar bodo spremljevalni dogodki ob tej osrednji
manifestaciji stekli že v petek, 29. septembra. Celoten sklop
dogajanja so pred nekaj dnevi predstavili na tiskovni konferenci na
sedežu zavarovalnice Generali, ki je glavni pokrovitelj Barcolane.
Predsednik jadralnega kluba Barcola Grignano Gialuz je izpostavil
mednarodno razsežnost dogodka. Prav ta dogodek pa je za Trst
izredno pomembna priložnost za turistično promocijo Trsta in njegove
okolice.
Letošnjo izvedbo te priljubljene regate so pred dnevi predstavili tudi
v Rimu. Italijanski minister za šport Luca Lotti je ob tej priložnosti
dejal, da so se za to odločili, ker Barcolana predstavlja spored
dogodkov, pri katerih se šport združuje s kulturo in turizmom in s tem
ovrednoti podobo tega področja.
Obisk ravnateljev iz Češke
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren sporoča, da bo v četrtek, 28.
septembra 2017, licej F. Prešerna obiskala skupina 40 ravnateljic in
ravnateljev iz Češke. Češki ravnatelji bodo sicer gostje Območne
enote Koper Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. V Kopru in okolici
se bodo seznanili s tamkajšnjim dvojezičnim okoljem, nato bodo
prišli v Trst, da slišijo, kako zadeve potekajo pri nas. Napovedali so,
da bosta skupino spremljali predstojnica ga. Alica Prinčič Röhler in
višja pedagoška svetovalka ga. Andreja Duhovnik Antoni.
Na licej bodo gostje prišli ob 9.30 in bodo na šoli ostali približno tri
ure.
Češkim ravnateljem bodo na liceju Prešeren prikazali zgodovinski
okvir Trsta in stvarnost naše jezikovne skupnosti ter ustroj naših šol.
Srečanja z gosti se bodo udeležili tudi nekateri slovenski licejci in
njihovi profesorji, ki bodo orisali delovanje šole in bodo na razpolago
za morebitna vprašanja. Nato si bodo ravnatelji ogledali šolo in
prisostvovali pouku. Obisk bo v glavnem potekal v angleškem jeziku.
Kratke
Ute Lemper
Marco Paolini
Videmska / Aktualno28. septembra 201712
TAKI SMO (9)Katja Ferletič
Kaj mora vsaka ženska upoštevati zjutraj,
ko odpre svojo omaro
Eleganca je nekaj naravnega, zdeti se mora nekaj,
kar od nas ne zahteva preveč truda. Ni samo stvar
mode, najbolj pomemben je osebni stil, ki nas
razlikuje od drugih in v katerem se dobro počuti-
mo. Slavni francoski modni genij Yves Saint Lau-
rent je bil prepričan, da je stil nekaj večnega, mo-
da pa je minljiva.
Dober okus je prva stvar, ki jo moramo ob vsaki
starosti vzeti v poštev pri izbiri oblačil in modnih
dodatkov. V butikih že dalj časa opažamo, da ne
obstaja več groba delitev oddelkov glede na sta-
rost. Tudi v vsakdanjem življenju izbirajo mlajše
ženske resnobne, večkrat “medle” komplete,
medtem ko so petdesetletnice in šestdesetletnice
bolj samozavestne, se ne bojijo preizkusiti nove
kombinacije in se
zabavajo z modo, ki
postane sredstvo za
izražanje osebnega
stila. Še sam Karl La-
gerfeld, umetniški
vodja modne hiše
Chanel, je noge go-
spe Brigitte Ma-
cron, štiriinšestde-
setletne žene fran-
coskega predsedni-
ka, označil za na-
jlepše pariške noge.
Pomembno je biti
samokritični in
poznati svoje telo:
oblačila se morajo
prilagajati naši obli-
ki in ne biti preozka, še posebno, če nimamo več
postave mladega dekleta. Večkrat izberemo oble-
ko določene konfekcijske številke samo zato, ker
mislimo, da je ta pač naša mera, v resnici pa bi
nam verjetno malo večja obleka veliko boljše pri-
stala (saj ni treba, da nikomur povemo, katero
mero nosimo). S pravilno izbiro lahko poudari-
mo dobre lastnosti in skrijemo napake. Barve
oblačil ne izbiramo glede na našo starost, brez
dvoma si lahko tudi zrele ženske privoščijo živah-
ne barve, a upoštevati moramo odtenke kože, las
in oči. Po objektivni analizi našega telesa lahko
uspešno sestavimo glamurozno garderobo, v ka-
teri bomo našli kombinacije za vsako priložnost:
elegantne komplete za pomembne dogodke in
enostavnejša oblačila za vsak dan. Pametno je,
da listamo po revijah in pri tem dobimo navdih,
ki bo pripomogel, da bo naš stil svojevrsten in
ne samo slika trenutnih modnih teženj.
Ko se zjutraj oblačimo, začnimo z izbiro pomem-
bnega kosa konfekcije, ki bo protagonist, okoli
katerega bomo sestavili naš “look”, naj bo to bla-
zer, barvano krilo ali bogato okrašena srajčka.
Karkoli drugega dodamo zraven, se mora har-
monično ujemati: za začetek skušajmo upora-
bljati največ tri barve in ne preveč hrupnih vzor-
cev, postopoma pa bomo lahko izbirali tudi bolj
drzne kombinacije in se zabavali z ekscentrični-
mi modnimi dodatki. Zavračajmo vulgarnost:
gospe, ki niso več rosno mlade, naj iz svoje gar-
derobe povsem izključijo majice s preglobokim
izrezom okoli vratu in ozka oblačila (pajkice niso
prave hlače: uporabljajmo jih samo za telovad-
bo!). Kavbojke so primerno oblačilo za vsako sta-
rost, še posebno tiste visoke v pasu, ki strateško
skrijejo vsak odvečni centimeter. Kombiniramo
jih lahko s katerim koli drugim modnim kosom,
tudi s klasično krojenim jopičem, ki ga za le-
tošnjo zimsko sezono predlagajo vse modne
hiše, še posebno v karirastih vzorcih in rahlo
“oversize”, to se pravi malo večji od naše navad-
ne mere. Katerakoli jopa, ki lepo poudari ženska
ramena, bo optično pri-
spevala k temu, da se bo
celotna postava zdela bolj
vitka.
Tudi pisani puloverji so
primerni za vse ženske:
zberimo tiste iz nepregro-
be tkanine in nosimo jih s
klasičnimi hlačami, lepi-
mi gležnjarji in živahno
ogrlico ali uhani. Zvečer
lahko izberemo bogato
okrašene oblekice, na ka-
tere bomo oblekli jopo,
bolero ali “kardigan” (ro-
kavi naj bodo dolgi vsaj do
komolca, saj predstavljajo
roke za veliko žensk “kri-
tično točko” na telesu).
Črna barva je vedno prisotna v stilni garderobi
vsake ženske: za plašče, hlače, usnjene “bikerske”
jope ali za klasično “little back dress” – malo
črno obleko. Tudi čevlji so zelo pomemben do-
datek, saj lahko popolnoma spremenijo končno
podobo osebe: tisti v kožni barvi optično zelo
podaljšajo noge, tako kot tudi ošiljena konica, ki
je za letošnjo sezono spet zelo modna. Vložimo
svoj denar v kvalitetno, klasično torbico, ne bo-
mo se kesali, saj, če je narejena iz kakovostnega
usnja, jo bomo lahko izkoristili za vse priložnosti
in za veliko let. Pazimo na dimenzije, saj gospe
nizke postave ne smejo imeti prevelike torbice!
Najbolj pomembno je, da gojimo občutek za har-
monijo in kompenzacijo med “pomembnimi”
kosi in preprostejšimi. Glavno pravilo je torej:
ravnovesje!
Gotovo ni vse v oblačilih, a ta so pomembna,
kot je pomembna platnica za knjigo: lahko pri-
vabi, vzbudi radovednost pri bralcu ali pa ga od-
vrne. Platnica ne naredi dobre knjige, a, če je le-
pa in prikupna, nas bo prepričala, da knjigo od-
premo in spoznamo njeno vsebino in samo po-
tem odločimo, če jo bomo pustili na polici knji-
garne ali pa ne.
Prelomnico v posoškem turizmu bo omogočilo umetno zasneževanje smučišča na Kaninu 
Na Bovškem poleti podvojeno
povpraševanje po prenočiščih
  urizem se kot najbolj
privlačna panoga za no-
vo zaposlitev mladih z
Bovškega širi navzdol po ce-
lem Posočju. Če pustimo ob
strani promocijsko raz-
mišljanje, pa je povsem nego-
tovo, kakšna bo zasedenost
po dolini v naslednjih zimah,
dokler ne bo na kaninskem
smučišču zagotovljena pove-
zava z italijanskim delom
smučarskih prog.
Petične goste in investitorje
privablja odličnost ponudbe
in narave s svežim zrakom …
Letošnji poletni obisk zani-
mivega dogajanja ob prijetno
svežem zraku na Kaninu je
presegel tudi najbolj optimi-
stične napovedi, in to tudi za-
radi tega, ker lepo in toplo
poletje iz leta v leto bolj odri-
va prve ohladitve, ki so bile
sicer v Posočju značilne za
drugo polovico avgusta, na
september in septembrske
proti oktobru … Seveda pa so
T
ključna vlaganja v zimsko po-
nudbo. Prva domača naloga
je čezmejno zasneževanje po-
vezovalne proge Prevala. Mi-
nulo zimo sta smučišči
zaživeli šele februarja, ko je
zapadlo dovolj snega, da sta
se lahko povezali in vremen-
ske spremembe kažejo, da bo
možna povezava prej le izje-
moma. Zaspanost pri umet-
nem zasneževanju na italijan-
ski strani, zaradi morebitne
bojazni, da bi se na Kanin
usmerilo znat-
no število go-
stov iz območja
Trbiža, je odveč,
saj prav dobra
ponudba obeh
smučišč lahko
privabi nove go-
ste.
K sreči ni po-
daljšanje “vodo-
voda” na slo-
vensko stran
edina možnost.
Kanin ima veli-
ko kotanj, dolov
in jam, ki jih je
mogoče prepla-
stiti, in v njih se
ima čas voda
nabirati čez
celo leto. V bistvu pa rabi
to smučišče zanesljiv do-
datni umetni sneg le za za-
gon zgodnje sezone, to je
do februarja. Tega se ne
morejo zavedati le občine
okoli Trbiža, ampak se mo-
rajo prebuditi zlasti še
občine Doline Soče in se
vključiti v lobiranje in la-
stništvo novih naprav in
ponudbe na tem smučišču
in pod njim.
Kar čez noč bo tukaj zima
in zelo uspešen direktor
žičnice Marijan Skornišek
je odgovoril na nekaj
vprašanj, vendar na kratko o
napovedih, ki so vezana naj-
prej na dejanja lastnikov in
države.
Kdaj bodo z italijanske stra-
ni dokončali sistem umet-
nega zasneževanja do zgor-
nje postaje nihalke?
Po razgovorih minule pomla-
di je vodstvo Promotourja za-
gotovilo, da bodo do nasled-
nje zimske sezone dogradili
sistem zasneževanja, tako da
bo uporaben do vrha Funifor-
ja. Čez poletje so mi V Žlebeh
(Selli Nevei) povedali, da
imajo težave s pridobivanjem
dovoljenj..., vendar upam, da
bodo sistem posodobili in
spravili v delo do letošnje
zimske sezone.
Kdaj si želite oz. domneva-
te, da bi lahko z naše strani
umetno zasneževali na re-
laciji zgornja postaja kkž -
Prevala, in kako bi to izve-
dli?
Opcija je, da potegnemo si-
stem zasneževanja z italijan-
ske strani, vendar moramo
prej pridobiti mednarodna
dovoljenja za čezmejno upo-
rabo vode.
S kakšnimi vsebinami do-
gajanja nameravate v zim-
ski in naslednji poletni se-
zoni pritegniti še več go-
stov, poleg smučanja, saj že
letošnje dopolnitve potrju-
jejo, da ste na dobri poti?
V naslednji zimski sezoni bo
obratovala tudi obnovljena
sedežnica Graben, na razpo-
lago bodo posodobljene in
po nekaj letih ponovno
očiščene proge, kar bo omo-
gočilo varno smučanje ob
tanjši snežni odeji... Upamo
tudi na zasneževanje spod-
njega dela Prevale, kar bo
omogočilo hitrejše odprtje
povezave z italijansko stranjo.
Na platoju nad zgornjo posta-
jo kkž bomo obnovili Ski bo-
om bar in zgradili teraso pred
njim.
Verjetno je malokdo
pričakoval tak uspeh, da
bodo v vrhu poletne
sezone gostje s kamp -
prikolicami zapolnili
skoraj ves parkirni pro-
stor ob spodnji postaji
žičnice. Imate skupaj z
občino morebiti za
kamp prikolice predvi-
deno ureditev lokacije
kje drugje v bližini?
Parkirišče je v lasti
občine in si v razgovo-
rih z njo prizadevamo
za pogodbeni prevzem
upravljanja celotnega
parkirišča in ustrezno
ureditev upravljanja z
njim. 
Miran Mihelič
Kanin poleti
Direktor Marijan Skornišek
Predlog gospoda Giovannija Bertossina
Naj se ovrednotijo
cerkvice v Idrijski dolini
  red dnevi smo prejeli
pismo gospoda Bertos-
sina iz Gorice, ki je sicer
po rodu iz Idrijske doline,
točneje iz vasice Fragellis
(slov. Fradel). Te dni nas je tu-
di obiskal v redakciji. Gospod
Giovanni sicer bolj slabo ob-
vlada slovenščino, kljub te-
mu pa rad seže po Novem
glasu, zapis o Seucah (Cladre-
cis) in Idrijski dolini ga je še
posebej razveselil. V svojem
pismu nam je poudaril, kako
je skozi vse življenje ostal na-
vezan na rodni kraj, ki je žal,
P kot ostala Idrijska dolina, vsebolj neobljuden in osamljen.Njegov stric, Felice Bertossin,
ki je živel v prejšnjem
stoletju, se je ukvarjal s
kiparstvom in kamno-
seštvom in je sodeloval
pri izgradnji številnih
detajlov cerkvic v vaseh
Fragellis in Codromaz
(slov. Kodermaci). Izkle-
sal je tudi oltar domače
cerkve, ki pa je bil poz-
neje prenesen v vas Cial-
la (slov. Čela). Da bi delo
tega ljubiteljskega kipar-
ja samouka
ne šlo v poza-
bo, se je go-
spod Giovan-
ni že večkrat
obrnil na
občinske
oblasti in na
župnijo s
prošnjo, naj
postavijo
manjšo
ploščo v spo-
min na pokoj-
nega strica in
njegovo delo.
Nas je zaprosil, naj
ga z objavo tega pi-
sma podpremo pri
prizadevanjih,
obenem pa nas je
tudi opozoril, na
svoj dolgoletni
trud, da bi turi-
stično ovrednotil
dolino Idrije. Kot
opozarja v svojem
pismu, je tu več
prelepih votivnih
cerkva, ki so zani-
mive tudi z umetniškega in
zgodovinskega vidika. Zato bi
mu bila dobrodošla vsaka
podpora, tako s strani prebi-
valcev kot krajevnih oblasti
in društev, pri organizaciji
netekmovalnega pohoda po
pozabljenih vaseh doline
Idrije in po številnih cerkvi-
cah pod starogorskim sve-
tiščem. Opozarja tudi, da bi
bilo lepo, ker se dolina Idrije
s svojimi votivnimi cerkvica-
mi nahaja v območju romar-
ske poti na Staro Goro, nati-
sniti zgibanko in nekaj spo-
minskih razglednic s slikami
najzanimivejših detajlov iz
tukajšnjih cerkvic. Material
naj bi bil na Stari Gori na raz-
polago turistom, glede na za-
nimanje le-teh, pa bi lahko
omenjene cerkvice odprli vo-
denim izletom in romarjem.
SPFragellis
Codromaz
Slovenija 28. septembra 2017 13
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odločila,
da se projektu novogradnje oddelka za invalidno mladino in
rehabilitacijo v Stari Gori, ki deluje pri šempetrski bolnišnici,
nameni 3,8 milijona evrov. Od tega bo dva milijona evrov prispeval
evropski sklad za regionalni razvoj, so sporočili iz omenjene vladne
službe.
Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, je oddelek za invalidno
mladino in rehabilitacijo šempetrske bolnišnice v Stari Gori
nameščen v štirih paviljonih, zgrajenih v letih med 1972 in 1982,
ki so bili nazadnje adaptirani leta 2000 in 2001. Zaradi slabih
minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojev je bil opravljen izredni
inšpekcijski nadzor, njegova posledica pa je odločitev o gradnji
novih prostorov oddelka.
Na sedanjih objektih je namreč uporabljen azbest, neustrezni so
tudi bivalni standardi, saj je v sobah tudi po šest oseb, premalo je
sanitarij in drugih servisnih prostorov, oddelku primanjkuje najmanj
647 kvadratnih metrov površin za izvedbo osnovnega programa.
Stanje treh paviljonov pa je tako slabo, da je naložba v njihovo
sanacijo negospodarna, so pojasnili.
Naložba v novogradnjo po njihovih navedbah tako predvideva
rušitev treh paviljonov z okvirno skupno površino 850 kvadratnih
metrov in z 49 posteljami ter nadomestno gradnjo s skupno
površino okoli 2800 kvadratnih metrov skupaj z zunanjimi terasami
in stopniščem. Prav tako je v naložbo všteta pohištvena oprema.
“Naložba prispeva k izboljšanju kakovosti skupnostnih storitev
oskrbe, s tem pa k zmanjšanju neenakosti glede zdravstvenega
stanja, saj spodbuja socialno vključevanje z lažjim dostopom do
socialnih, kulturnih in rekreacijskih storitev”, so še navedli.
Upravna enota Nova Gorica je maja izdala gradbeno dovoljenje za
nov bolnišnični oddelek za invalidno mladino v Stari Gori. Vrednost
investicije je ocenjena na okoli 5,5 milijona evrov, so takrat sporočili
iz šempetrske bolnišnice.
Novogradnji oddelka za invalidno 
mladino v Stari Gori 3,8 milijona evrov
Msgr. Stanislav Zore o liku in vlogi predsednika države 
Potrjen zakon o gradnji 2. tira
povezave med Divačo in Koprom
  Sloveniji je bila prete-
klo nedeljo izvedena
nova faza razpravljanja
in polemik o izgradnji, upra-
vljanju in gospodarjenju z
drugim tirom železniške pro-
ge Divača - Koper. Volivci so
bili povabljeni na referen-
dum, na katerem so glasovali
o tem, ali so za to, da se uvel-
javi omenjeni zakon o dru-
gem tiru, ki ga je Državni
zbor sprejel 8. maja letos.
Državna volilna komisija še
ni objavila izida glasovanja
na referendumu, vendar pa je
gotovo, da je zakon prejel
podporo, s 4 ali 5-odstotno
večino glasov.
Pri ocenjevanju referenduma
je treba poudariti, da se bodo
pobudniki tega načina opre-
deljevanja volivcev pritožili
na Ustavno sodišče, ki naj bi
odločilo o pravnih izho-
diščih in vidikih zakona o
drugem tiru, ki je domnevno
poln pomanjkljivosti in vrze-
li. Dodajam, da je zakon o re-
ferendumu v Sloveniji zelo
omejevalen in določa stroga
merila za zmago udeležencev
postopkov. Tako določa, da,
če je v neki zadevi več tistih,
ki so glasovali proti, bo nji-
hova volja obveljala le, če jih
je skupaj več kot 20 % celot-
V nega volilnega telesa. To patrenutno pomeni, da bi po-trebovali več kot 342.000 gla-
sov na referendumu.
O drugem tiru železniške
proge Divača - Koper bo za-
gotovo še veliko razprav in
polemik, saj je videti, da zdaj
ne gre toliko za začetek grad-
nje, ampak za to,
kdo bo prvi zasadil
lopato na trasi. Za
to naj bi si zlasti
prizadeval predsed-
nik vlade Miro Ce-
rar, ki zbira točke za
uspeh na bližnjih
parlamentarnih vo-
litvah. Po mnenju
publicista in anali-
tika dogajanj v
državi, Milana Gre-
goriča, bo vlada v
primeru, da bo
kljub tehtnim opo-
zorilom vztrajala
pri projektu nove
železniške poveza-
ve, šla v zgodovino
kot glavni krivec za
dokazano sporno
investicijo.
Poleg obravnavanega refe-
renduma je v Sloveniji v
prejšnjih dneh bilo tudi več
drugih pomembnih dogod-
kov. V Slovenskem času,
časniku za družbo in kulturo,
ki je priloga tednika Družina,
je bil objavljen dolg pogovor
z msgr. Stanislavom Zore-
tom, ljubljanskim nadško-
fom metropolitom, ki je tudi
predsednik Slovenske škofov-
ske konference in v tem svoj-
stvu je obravnaval vprašanja,
ki zadevajo razmere v Slove-
niji in poglede Cerkve nanje.
Na vprašanje časnikarja Bo-
gomirja Štefaniča, kako vidi
vlogo predsednika Republi-
ke, je odvrnil: “Njegovo vlo-
go vidim v tem, da se takrat,
ko je izvoljen in ko priseže,
da bo svojo funkcijo predsed-
nika države uresničeval v
skladu z ustavo in lastno ve-
stjo, zaveda, da je postal pred-
sednik vseh Slovencev, živih
in pokojnih. Pravzaprav mo-
ram reči širše: predsednik
živih in pokojnih prebivalcev
Slovenije, ne samo Sloven-
cev, ampak tudi tistih, za ka-
tere je naša država iz tega ali
onega razloga začasni ali traj-
ni dom. Predsednik Republi-
ke je na neki način tudi pred-
sednik vse narodove de-
diščine, snovne in duhovne.
To bi morala biti temeljna,
prelomna točka odločitve, ko
nekdo začne živeti in
izvrševati funkcijo predsedni-
ka države, ne glede na to,
kakšna stališča je prej zago-
varjal in živel in iz kakšne po-
litične stranke ali struje je
prišel. Predsedniška funkcija
mu da to posebno povezoval-
no nalogo, ki neločljivo spa-
da zraven. Ko si prisegel kot
predsednik, si prisegel, da
boš to”.
V Sloveniji sicer na-
rašča zaskrbljenost
zaradi slabih razmer
v državi. Župnik in
publicist Andrej M.
Poznič zatrjuje, da je
Slovenija pred vrati
novega totalitariz-
ma, ki s pomočjo
modernih vzvodov
manipulacije vsiljuje
svoje prepričanje.
“Novi totalitarizem
ohranja svobodo te-
lesa, zahteva pa
oblast nad dušami,
mišljenjem in
čustvovanjem. Zani-
mivo je opazovati,
kako so se strici iz
ozadja obrnili proti
Borutu Pahorju (tudi
on jih natančneje ne
opredeljuje in imenuje, do-
dajam pisec tega prispevka).
Že dve leti ga sistematično za-
smehujejo in ponižujejo. Pre-
prosto jim je preveč ljudski,
preveč predsednik za vse,
prvi, ki s predsedniškega
stolčka ne deli, ampak
združuje, ki ne vznemirja,
ampak pomirja, prvi, ki re-
snično ljubi Slovenijo. Borut
Pahor je prvi predsednik, ki
ga levica ne mara, čeprav je
njihov”. Zgodovinar dr. Sta-
ne Granda pa je v svoji rubri-
ki v tedniku Družina, zapisal,
“da vsak lahko opazi, da Slo-
venija polzi v totalitarne
čase. Vsaka kritika vlade na-
mesto stvarnih ugovorov
doživlja politično razvredno-
tenje, vsak, ki je proti druge-
mu tiru, je janšist, sovražnik
napredka in razvoja. Narodni
izdajalec. Predsednik vlade se
hvali z uspešno državo, kaj pa
imajo od tega delavci in upo-
kojenci”? Igralka, pevka, ple-
salka in voditeljica, Lara Jan-
kovič, pa je bila v oceni
zdajšnjih razmer v Sloveniji
najbolj neposredna. V inter-
vjuju v časniku Primorske
novice je dejala: “Pol države
jemlje tablete proti depresiji,
ali je to normalno? Ljudje se
raje ubijejo, kot pa da bi po-
skušali kaj spremeniti. Tega
pri slovenskem narodu nikoli
ne bom razumela. Strahu in
sprijaznjenosti z razmerami
res ne razumem. Vse nam
vzamejo, ljudje pa so še ved-
no tiho. Ne vem, zakaj zapa-
damo v to stanje zadovoljnih
sužnjev”.
No, vlada se ukvarja s po-
membnimi vprašanji, zaple-
ti, težavami. Čedalje slabši so
odnosi s Hrvaško, to zaradi
različnega tolmačenja arbi-
tražne odločitve o meji med
Slovenijo in Hrvaško. Še ob-
staja tudi nevarnost, da bi
Slovenijo zajel nov val be-
guncev, migrantov, iz
afriških in azijskih držav.
Marijan DrobežKostanjevica nad Novo Gorico / Slovesna sv. maša ob 70-letnici  pastoralnega dela  
“Delajte majhne stvari
z veliko ljubeznijo!”
  slovesno zahvalno sv. mašo
ob deseti uri so prav na
Slomškovo nedeljo, 24. sep-
tembra 2017, na Kostanjevici nad
Novo Gorico, v cerkvi Gospodo-
vega oznanjenja Mariji, začeli
praznovanje ob 70-letnici vikaria-
ta oz. pastoralnega dela na Kapeli.
S tem so se tudi pridružili prazno-
vanjem ob 70-letnici ustanovitve
Nove Gorice. Frančiškovi bratje so
namreč duhovno spremljali na-
stajanje Nove Gorice, saj je bila
prav na Kostanjevici prva župnija
nastajajočega mesta. Njeno
zdajšnje pastoralno delo se je
začelo 16. septembra 1947, ko je
takratni administrator, g. Franc
Močnik, za del goriške škofije, ki
je bil z državno mejo med Italijo
in takratno Jugoslavijo odrezan od
svojega škofijskega središča, z de-
kretom ustanovil začasni neodvi-
sni vikariat. Že takoj je bilo delo-
vanje župnije zelo bogato: v
prvem letu so na prejem birme
pripravili skoraj 800 mladih. Ob
sobotah je tudi do 10 parov preje-
lo zakrament svetega zakona. Prav
o tem, kako je nastala župnija in
kako so si v povojnem času verni-
ki prizadevali za obnovo cerkve in
samostana ter tudi pri vsakodnev-
nem delu priskočili na pomoč
frančiškanom, ki jim prva leta
oblast ni bila ravno naklonjena -
večkrat so morali na zagovor -, je
pred mašo, ob navedbi zgodovin-
skih podatkov in marsikatere za-
nimivosti, spregovorila gospa Mi-
ra Bastjančič.
Župljani so napolnili lepo cerkev,
v kateri potekajo restavratorska de-
la fresk na stropu in oboku, in ta-
ko pokazali svojo navezanost na
to “malo Sveto Goro”, na katero
radi zahajajo verniki z obeh strani
S nekdanje meje. Med prisotnimi jebil tudi novogoriški župan MatejArčon z družino. Ob navzočnosti
patrov frančiškanov, Nika Žvoklja,
Jerneja Kurinčiča, Vilija Pusto-
slemška, zlatomašnika Filipa Rup-
nika, in Alojzija Kržišnika, župni-
ka župnije Kristusa Odrešenika v
Novi Gorici, in kar devetih strežni-
kov, je mašno daritev vodil pro-
vincialni minister p. Marijan
Čuden. V homiliji je p. Čuden,
izhajajoč iz evangelija, omenil pa-
tra Škrabca, ki je deloval na Ko-
stanjevici, in blaženega A. M.
Slomška, ki sta imela marsikaj
skupnega. Oba sta bila svetniški
osebnosti, oba sta ljubila sloven-
sko besedo in slovenskega člove-
ka, oba sta za to tudi izgorela, je
poudaril pater Čuden. V svojo pri-
digo je vpletel kar nekaj Slomško-
vih misli, npr. da je “srce brez do-
brote kakor prazno listje na dreve-
su”. Ob spominu na leto novicia-
ta, ki ga je preživel na Kostanjevici,
je povedal, da z veliko hvaležno-
stjo nosi v srcu dobroto tukajšnjih
ljudi. Zato je spodbudil vernike:
“Drug drugemu dajajte dobroto
in ljubezen, nosite v sebi od-
puščanje in prijaznost, ki je tudi
način duhovnosti. Prijaznost naj
bo tista mehkoba evangelija, ki
razširi srce”. Želel je, da bi bila ta
cerkev na Kostanjevici, v katero
naj domačini vselej radi zahajajo,
saj je bila priča pomembnim zgo-
dovinskim preobratom in je pre-
pojena z molitvami in prošnjami,
še naprej odprta za vse in da bi se
verniki povezovali tudi s sosednji-
mi župnijami, “da boste eno srce
v različnih prsih”. S Slomškom je
dejal: “lepo srce se veseli z veseli-
mi in žalosti z žalostnimi”. “Pravi
prijatelj je tisti, ki se veseli tvojega
uspeha”, je dejal. Opozoril je, da
ne smemo gojiti zavisti in opustiti
moramo tisti egocentrizem, v ka-
terega nas sili današnji svet. Tru-
diti se moramo, da se spremeni-
mo in rastemo v ljubezni in
krščanskih vrednotah. Kot pravi
Slomšek, “sveta vera bodi nam
življenja luč in jezik materin do
omike ključ”! “Ta luč naj med va-
mi nikoli ne ugasne”, je zaželel.
Pa tudi na naš jezik ne smemo po-
zabiti, ker, “če pozabiš materin je-
zik, boš kmalu pozabil tudi na Bo-
ga”, je zatrdil pater Čuden in po-
novno spodbudil, “naj vam bosta
za zgled blaženi A. M. Slomšek in
pater Škrabec: bodite sveti, delajte
majhne stvari z veliko ljubeznijo”!
Ob koncu maše se je obrnil na ver-
nike s prošnjo, naj molijo za nove
poklice, da bi imeli tudi frančiška-
ne iz Primorske, ker ti prinašajo
sonce in pesem!
Župnijski pevski zbor je ob orgel-
ski spremljavi Marte Ličen oboga-
til bogoslužje z občutenim petjem
– delno z latinskimi mašnimi spe-
vi -, ki je bilo še posebno mo-
gočno ob skupni zahvalni pesmi,
Hvala večnemu Bogu.
Za čudovito okrašen ol-
tar je poskrbela gospa
dr. Sabina Šegula in nje-
na ekipa.  (Gospa Šegu-
la, ki je na Biotehniški
fakulteti končala znan-
stveni doktorat, je zna-
na tudi po tem, da sta s
kolegom Petrom Ri-
bičem edina tuja sode-
lavca, ki pred največjim
krščanskim praznikom
krasita baziliko sv. Petra
v Vatikanu). Pater Niko
se je prisrčno zahvalil
njej in gospe Miri ter
vsem, ki so pomagali
pri slovesnem bogo-
služju. Pred začetkom
mašne daritve pa je posebej ome-
nil sobrata Filipa, ki je bil čudovit
“magister”, saj je vzgojil celo vrsto
patrov, tudi današnjega patra pro-
vinciala in ljubljanskega nadškofa
Staneta Zoreta.
Dež je preprečil, da bi se verniki
zadržali pred cerkvijo ob dobro-
tah, ki so jih pripravile pridne go-
spodinje. Prijateljsko druženje je
zato potekalo v atriju samostana.
Iva Koršič
Aktualno28. septembra 201714
NATUROPATSKI NASVETI (169)Erika Brajnik
Zdravilna moč volne in svile (1)
Volna je tkanina, ki jo v naturopatiji priporočam
kot oblačilo za zimo. Tistim z zdravstvenimi težava-
mi pa priporočam volno tudi čez poletje. Veliko
ljudi ob tem priporočilu razpre oči, se začudi in gla-
sno ugovarja: “Pa ne volna, bode ali pika”! Ampak
to ni tako – zdaj obstaja zelo lepo spodnje perilo, ki
je mešanica volne, 85 %, in svile, 15 %. Tako perilo
ima zdravilno vrednost!
Volna ima namreč grelno
moč; greje in skrbi za pra-
vilno termoregulacijo tele-
sa ter posledično naših or-
ganov, zato je pomembna
tudi čez poletje, sploh za ti-
ste ljudi, ki se veliko potijo.
Pa malo podrobneje po-
glejmo, zakaj.
Volna je tisti material, ki ga
že iz antike dobro pozna-
mo, ima grelno moč in je
naraven material. Človek je
že od nekdaj uporabljal volno kot oblačilo, ki se-
greva telo. Volna vsrka vase vlago iz telesa in tako
poskrbi, da je termoregulacija telesa pravšnja, ustva-
ri tanko mikroklimo med tkanino in telesom, da
je koža, ki se znoji, vedno suha, predvsem pa topla.
Iz naturopatske prakse vemo, da so mrzli predeli
telesa manj prekrvavljeni, v njih energija ne teče
oziroma izrazito manj. To je tudi mesto, kjer nastaja
bolezen oziroma kjer človek izgublja energijo. Po-
membno je, da nenehno opazujemo telo. Točke te-
lesa, ki dejansko ne bi nikoli smele biti mrzle, so:
križ, zgornji del hrbta (med lopaticami) in stopala.
Le-ti morajo biti vedno topli in suhi. Tudi tako
vzdržujemo zdravje, tudi tako skrbimo, da otrok
pravilno raste.
Velikokrat se mi cgodi, da mi mamice govorijo, ka-
ko ima njihov otrok vedno mrzla stopala, ali da go-
spa z bolečinami v križu
čuti vedno hlad v ledve-
nem delu, človek, ki kašlja,
pa je hladen v zgornjem
delu hrbta, med lopatica-
mi.
Najprej bi vse mamice
opozorila: ne oblačite
otrok po modi, ampak na
podlagi tega, kar vaš otrok
dejansko potrebuje. Kako
veste, kaj otrok potrebuje?
Opazujte ga! Potipajte sto-
pala – če so mrzla, potrebu-
jejo mehke volnene nogavice (npr. volna, mešana
s kašmirjem). Samo volna ima grelno moč in ne
bombaž (čeprav še tako debel). Če ima otrok mrzle
noge ponoči, mu nadenite volnene nogavice tudi
čez noč. Tako bo bolj zdrav, ker bo izgubljal manj
energije po nepotrebnem. Otroka vam ne bo treba
moxati, izvajati presličnih kopeli ali drugih tehnik,
ki telo grejejo.
www. saeka. si
Zalezovanje in njegove pasti 
Zalezovalec sam od sebe
ne bo prenehal nadlegovati
  alezovanje v Sloveniji ni
prav pogosto. Čeprav oko-
lica tako početje večkrat
obravnava kot neškodljivo, pa je
za žrtev vsaj neprijetno. Ravnanja
zalezovalca se s časom stopnjujejo
in razmišljanje, da se bo čez čas za-
deva umirila, je napačno, opozar-
ja Anton Toni Klančnik s krimina-
listične policije.
Zalezovanje v Sloveniji policisti
največkrat obravnavajo v prime-
rih nasilja v družini. A razlog je
lahko tudi ta, da se ljudje pogosto
sploh ne zavedajo, kaj se jim do-
gaja, oz. da skupek neprijetnih
ravnanj, ki ga razumemo pod izra-
zom zalezovanje, ni dopustno rav-
nanje in bi to lahko prijavili poli-
ciji, je v pogovoru za STA dejal
vodja oddelka za mladoletniško
kriminaliteto v upravi kriminali-
stične policije Klančnik. Tako po-
licija zadnja leta beleži po pri-
bližno 30 takih primerov na leto.
“Zalezovanje je psihično nasilje
nad drugo osebo”, poudarja kri-
minalist. Morda bi se zunanjemu
opazovalcu zdelo, da “nič noče”.
“Lahko je prijazen, nosi darila,
rože, vabi na zmenke. A za osebo,
ki je objekt pozornosti takega po-
sameznika, je ta pozornost na-
dležna”, je izpostavil kriminalist.
“Zalezovalec ima navadno na-
pačno utvaro, da sta z njegovo
žrtvijo povezana. Noče sprejeti
dejstva, da žrtev sploh ni poveza-
na z njim, ampak ima le on sam
neko deluzijo o povezanosti s svo-
jo žrtvijo”, je opisal Klančnik.
Pet tipov zalezovalcev: zavrnjeni,
zamerljivi, plenilski zalezovalec,
iskalec intimnosti, nesposobni
snubec
Strokovnjaki razločujejo pet ra-
zličnih tipov zalezovalcev - za-
vrnjenega zalezovalca, iskalca in-
timnosti, nesposobnega snubca,
zamerljivega ter plenilskega zale-
zovalca, je naštel Klančnik. Za-
vrnjeni zalezovalci so navadno ti-
sti, ki poskušajo svojega nekdan-
jega partnerja ali partnerko z ra-
zličnimi potezami (od izsiljevanja
dalje) prisiliti v ponovno razmerje
ali pa se maščevati za zavrnitev.
Z Slovenija je ravno letos v spre-membe kazenskega zakonikavključila tudi takšna ravnanja.
Iskalec intimnosti je tisti, ki si do-
mišlja, da se bo njegova žrtev vanj
zaljubila, če se bo zelo potrudil. To
so velikokrat zelo osamljeni posa-
mezniki ali osebe z duševnimi
motnjami, kot so shizofrenija ali
narcisistična osebnostna motnja,
je pojasnil Klančnik in ob tem
opozoril, da dlje kot traja zalezo-
vanje, večja je možnost nasilja.
Nesposobni snubec je posamez-
nik, ki ni sposoben vzpostaviti od-
nosov in tudi ne sprejeti zavrnitve
svoje žrtve. Tak posameznik po
besedah Klančnika lahko zalezuje
tudi več oseb hkrati, več mu jih je
simpatičnih, domišlja si, da “mu
bo nekje že uspelo”. V primeru,
da bi se žrtev upirala, lahko posta-
ne tudi nasilen.
Zamerljivi zalezovalec pa je tisti
tip zalezovalca, ki ga imajo najraje
filmski ustvarjalci, pravi Klančnik.
Svoje žrtve straši, čeprav kot žrtev
dojema sebe, ker ga njegove žrtve
zavračajo. Popolnoma je pre-
pričan, da so vsi drugi krivi za to,
kar se mu dogaja, in s tem tudi
opravičuje svoje vedenje.
Klančnik je opozoril, da se bodo
ravnanja zalezovalca s časom le še
stopnjevala in da je razmišljanje,
da se bo zadeva čez čas umirila,
napačno. Kot je izpostavil, je naj-
pomembnejše obnašanje žrtve.
“Najbolje je ne reagirati, iti mimo,
se s tako osebo sploh ne ukvarjati.
Seveda pa biti pozoren, da ti kaj
ne naredi. A brez komuniciranja s
storilcem”, svetuje kriminalist.
Osebam, ki bi se znašle v vlogi
žrtve zalezovalca, Klančnik pre-
dlaga več ukrepov. “Zamenjajte te-
lefonsko številko in je ne objavljaj-
te, o nadlegovanju po mobilnem
telefonu obvestite telefonskega
operaterja, zamenjajte tudi elek-
tronski naslov. Če se preselite, tega
ne objavljajte javno. Zagotovite si
hišni alarm”, je naštel.
Med ukrepi je Klančnik izpostavil
tudi, naj se žrtev z nadležnežem
ne pregovarja, saj so “razumski ar-
gumenti zanj nepomembni, ni-
majo nobene teže pri pre-
prečevanju njegovega ravnanja,
dobiva le potrditev, da je bil
uspešen v zbujanju pozornosti”.
Svetuje še čim bolj omejiti stike z
zalezovalcem, vsakomur, ki je
žrtev takega ravnanja, pa pripo-
roča, naj o dogajanju pove
družini, prijateljem in sodelav-
cem, saj sta njihovo razumevanje
in podpora ključna.
“Grožnje storilca, zalezovanje pri-
javite policiji. Beležite vse klice,
sporočila in dogodke v zvezi z za-
lezovanjem”, je še dodal.
Družbena omrežja dober teren za
zalezovalce
Klančnik je opozoril tudi na tve-
ganost razkrivanja samega sebe na
družbenih omrežjih. “Vse raziska-
ve v tujini pravijo, da več kot ob-
javljaš na družbenih omrežjih,
večja je tvoja ranljivost. Odvisno
je seveda tudi od tega, kaj obja-
vljaš. Če objavljaš intimne po-
drobnosti svojega življenja... to so
stvari, ki te naredijo bolj ranljive-
ga. Nekdo lahko podatke, ki jih je
posameznik prosto objavil na
družbenih omrežjih, uporabi”, je
opozoril.
Še posebej ranljivi so lahko otroci
in mladostniki. “Plenilci, ki
prežijo na otroke na spletu, so zelo
izobraženi. Vedo, kaj je med mla-
dimi moderno, katere klepetalni-
ce otroci obiskujejo, znajo se z nji-
mi pogovarjati v njihovem jezi-
ku”, je opozoril Klančnik in po-
svaril, da se taki posamezniki, skri-
ti za ekranom, izdajajo za vrstnike
otrok, pridobijo njihovo zaupanje
in jih tako zlorabijo. Tudi te aktiv-
nosti, ki jih označujejo kot groo-
ming oz. dvorjenje, so sorodne za-
lezovanju.
“Zelo hitro pride do komunikacije
v stilu, kako si zrasla, kako si lepa.
Odraščajočim otrokom manjka
samozavesti in jih to hitro zapelje.
Lahko pride do neke oblike pla-
tonske internetne “ljubezni”. Za-
deva se stopnjuje od pogovarjanja
do izmenjavanja sprva nedolžnih,
nato pa vedno bolj drznih fotogra-
fij mladoletne žrtve”, je še opozo-
ril sogovornik.
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (68) Mariza Perat
JASNA GORA PRI CZENSTOHOWI
Kraj leži v južni Poljski, približno 120 km od Kra-
kova.
Jasna Gora je glavna Marijina božja pot Poljske, nje-
no narodno svetišče ter versko in kulturno središče.
Poljaki so na jasnogorsko svetišče vedno bili, in so
tudi danes, zelo navezani.
Samostan na Jasni
Gori je leta 1382
ustanovil Ludvik
Veliki, kralj Pol-
jske in Ogrske.
Kralj, že zelo bo-
lan, je to nalogo
zaupal svojemu
sorodniku, pol-
jskemu knezu La-
dislavu Opoli iz
istoimenske voj-
vodine. Že isto le-
to so na Jasno Go-
ro dospeli redovniki Pavlinci, tako imenovani po
svojem zavetniku, sv. Pavlu puščavniku. To je bil
njihov prvi sedež na Poljskem. Pavlinci so bili nam-
reč najprej puščavniki. Živeli so daleč od mest ter
se posvečali kontemplaciji. S prihodom na Jasno
Goro so seveda svoj način življenja morali spreme-
niti. Še pred prihodom Pavlincev pa je kralj Ludvik
poskrbel, da so relikvije sv. Pavla puščav-
nika iz Benetk prenesli v Budo na
Ogrsko. Ko je bil na Jasni Gori ustano-
vljen samostan, so tja prenesli drobec
omenjenih relikvij. Hranijo jih v poseb-
nem relikviariju v obliki palme. Palma je
namreč grb Pavlincev.
Redovniki, bilo jih je šestnajst, so na Ja-
sno Goro prišli iz Ogrske, kamor so začeli
prodirati Turki. Na Jasni Gori je takrat že
stala lesena cerkvica, posvečena Mariji
Devici, Božji Materi. Imela je svojega žup-
nika, saj je ob cerkvici stalo tudi manjše
naselje. Cerkvica je kmalu prišla v pristoj-
nost Pavlincev. Pozneje so se v jasnogor-
ski samostan zatekli tudi redovniki iz
Nemčije, od koder so jih pregnali prote-
stanti. S seboj so prinesli več knjig zgo-
dovinske in duhovne vsebine.
Leta 1384 je knez Ladislav na Jasno Goro
prinesel Marijino podobo. To naj bi bil
po izročilu naslikal sv. Luka, in sicer na
eni izmed desk mize, ki je stala v hišici
Sv. Družine v Nazaretu.
S prihodom Marijine podobe je sloves ja-
snogorske božje poti zelo narastel. Jasno-
gorsko svetišče je tedaj postajalo vse bolj
romarski kraj. Prihajalo je vedno več ro-
marjev in tu molilo pred Čudodelno po-
dobo Matere Božje. Sčasoma je Jasna Go-
ra postala najbolj znamenita božja pot na Poljskem,
kamor so prihajali romarji tudi iz drugih držav.
Po prihodu na Jasno Goro so redovniki, namesto
lesene cerkvice, zgradili manjšo cerkev, ki je pa za
vedno naraščajoče število romarjev kmalu postala
premajhna. Tako je v drugi polovici 15. stol. kralj
Ladislav Jagelonski dal zgraditi prostorno cerkev s
tremi ladjami.
Kot večini drugih samostanov tiste dobe tudi sa-
mostanu in svetišču na Jasni Gori ni bilo prizane-
seno s hudimi preizkušnjami.
Na veliki teden leta 1430 je Jasno Goro napadla tol-
pa Husitov, ki so živeli na meji med Poljsko in
Češko. Husiti so bili pripadniki verske in družbene
sekte, ki je v 15. stol. nastala na Češkem.
Pri napadu na Jasno Goro so ukradli več dragoce-
nosti, ranili redovnike, vdrli v svetišče in z oltarja
odtrgali Marijino podobo. Nesli so jo pred cerkev
in tam s sabljami razkosali.
Kralj Ladislav je podobo dal temeljito popraviti. Od-
tlej je Jasnogorska Mati Božja postala zaščitnica
kraljeve rodbine Jageloncev. Ob tisti priložnosti so
podobo olepšali z dragocenim zlatim in srebrnim
okrasjem, izdelkom krakovskih zlatarjev iz prve po-
lovice 15. stol.
V spomin na napad so na Marijino lice vtisnili dve
zarezi, ki ju še danes vidimo.
/ dalje
Jasna Gora - drevored
Jasna Gora - samostan s cerkvijo
Pogled na Jasno Goro
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 26. septembra, ob 14. uri
Podoba Matere Božje na Jasni Gori
Kralj Ludvik Veliki 
Aktualno 28. septembra 2017 15
Nezadržno minevanje časa
Slike spominov
  red dnevi, ko so mi prijatelji
povedali, da bo tu v Benečiji
večja retrospektiva Magaj-
novih slik, sem v prvem trenutku
ostala povsem hladna. Ne maram
namreč velikih dogodkov, ki so
včasih smisel samim sebi, govo-
rov, besed. A že nekaj minut po-
tem sem vedela, da si jo bom ogle-
dala. Že zaradi sebe in spominov
na mlada leta, najbolj pa seveda
zaradi njega. Tistega njegovega na-
smeha, ki me je tolikokrat, ko sem
utrujena hitela do temnice v pe-
tem nadstropju zgodovinske stav-
be na ulici Montecchi, potolažil.
Vedno sem pravočasno dobila sli-
ke za članek. In še prijazno besedo
povrhu.
Razstavo v Čedadu, v Trstu me
namreč ni bilo, ker se že dolgo let
ne čutim več del njega, ne samo
zaradi neznosnega prometa, a tu-
di, ker je tako zelo drugačen od ti-
stega mesta, ki ga nosim v srcu kot
spomin na otroštvo, smo si ogle-
dali s prijateljem Walterjem. Na
neko gromozansko turobno ne-
deljo, ko je lilo kot za stavo in smo
bili po tednu dni sivine in mraza
naveličani jeseni in mokrote. Svet
v črno-belem, a ne tako lep in har-
moničen kot tisti z Magajnovih
slik. Magajnov svet je svet poezije,
ob katerem ti zastane korak in to-
neš v pripoved preteklosti.
Pravzaprav Magajne, kot avtorja
umetniških slik, v času njegovega
življenja sploh nisem poznala. Kot
P ga verjetno ni poznal noben prak-tikant na Primorskem dnevniku,pa menda tudi malokdo izmed
novinarjev. Poznala sem tistega fo-
tografa v sivem dežnem plašču, ki
je vse življenje hitel, ki je bil del
nas, našega sveta, in je baje, pre-
bival v naši vsakdanjosti. Magajno
je poznal vsak. Videval si ga dan
za dnem. Magajna je bil v zamej-
stvu, od Trsta do Trbiža mimo Be-
nečije, čito vsepovsod. Nekako ta-
ko kot sonce in kot oblaki. Brez
njega bi tudi vseh nas in naše pre-
teklosti ne bilo.
Zadnjič, na predstavitvi v Špetru,
kjer ga je Donatella primerjala po-
kojnemu Dušku Udoviču, se s tem
nisem strinjala. Duško je znal pre-
pričati z besedo, Magajna je bil
redkobeseden. Bolj človek nasme-
hov, roke, ki te je znala objeti čez
ramena. Tihih pozdravov in
živahnih pogledov. Ampak predv-
sem prizorov. Menda so vsi foto-
grafi taki. Slike so njihova pripo-
ved. Govorijo skozi teleobjektiv.
Drugače so molčeči, redkobesed-
ni. In skoraj vedno povedo več kot
mi z našimi dolgoveznimi bese-
dami.
V Čedadu sem nepričakovano
našla pot v svojo preteklost. V tre-
nutke, ki sem jih morda pozabila.
A so začeli živo barvati sivo jesen-
sko nedeljo. Walter in Elvio nista
razumela, zakaj sem se nasmeh-
nila, ko sem na razstavi prebrala,
kako se je nekoč v zamejstvu vsaka
prireditev začela s
spoštljivimi beseda-
mi... Magajna je
prišel. Ali... Primorski
je tu. Legenda, ki je
meni živ spomin. Be-
sede, ki obujajo do-
godke. Kolikokrat, na
prireditvah, ki smo
jih organizirali kot
mladi, na literarnih
srečanjih, v sprevodih
in na manifestacijah,
in še najbolj na šol-
skih zborovanjih, se
nam je zarisal na-
smeh na licih in smo
začutili olajšanje, ko
so se odprla vrata in
smo zaslišali tiste tihe,
oprezne korake za ve-
likim fotoaparatom.
Magajna je prišel.
Zdaj se lahko začne.
In se je potem vedno
začelo. Nekajkrat sem
bila celo sama junak
tega 'nečesa'. Na pri-
mer tistikrat, ko sem spregovorila
kot predstavnica slovenskih dija-
kov v Avli Magni na tržaški uni-
verzi. V tisti množici ljudi, ki so
me poslušali, ali se je samo meni
tako zdelo, ker jim verjetno sploh
ni bilo mar za to, kar jim bo pove-
dala mlada, nekoliko zmedena
slovenska dijakinja, sem zagledala
Mariota. Nekje visoko nad drugi-
mi, po vsej verjetnosti je kot po
navadi stopil na kak stol ali ograjo.
In me ni bilo več strah. Mario je
bil namreč tam in vse bo v redu...
Spregovorila sem, medtem ko je
on pritisnil na gumb in se je sredi
študentske množice sprožala bli-
skavica.
Walterju, ki je sicer Tržačan, a Ma-
gajne osebno ni poznal, nizam
spomine, medtem ko skupaj
spremljamo video o zadnji tržaški
razstavi. Pomislim, kako čas hiti.
Ko gledam slike, se mi zdijo utrin-
ki preteklosti, ki je že dolgo mimo.
Ne prepoznam se več v oblekah,
pričeskah. Nekaj slik je iz tistega
obdobja, ko še rojena nisem bila.
Kako elegantni so bili ljudje v ti-
stih letih, je pripomnil Walter, ka-
ko urejeni in prijetnega videza.
Res: atletske postave, urejene
pričeske, skrbno usklajena zunan-
jost. Podobne slike mi je kazala tu-
di mama. In pripovedova-
la o svoji mladosti.
Fotoaparat imam s seboj v
nahrbtniku, vendar ga ne
potegnem iz njega.
Občutek imam, da bi z di-
gitalno tehnologijo oskru-
nila lepoto teh črno- belih
posnetkov, ki so nastajali
ure in ure, celo dneve. Na
njih so čarobna svetloba,
trenutki preteklosti, po-
darjeni spominu, lepota
dovršenosti. Spominjam
se, kako se je dogajalo.
Najprej se je slika vtisnila
na film, sledilo je dolgo
delo v temnici za razvijan-
je in čakanje na sliko, ki je
nastajala počasi. Magično.
Kot vse v tistih časih. Sti-
sne me v grlu. Skoraj bi
pozabila, da sem tudi sa-
ma obiskovala fotografski
tečaj in skušala razumeti
skrivnosti teh iger svetlo-
be, objektivov, ujetih tre-
nutkov in slik, ki so nasta-
jale na tistem čudovitem, svetlem,
pološčenem papirju. In si jih po-
tem prvič vzel v roko, kot vzame
mati dojenčka. Koliko let! Srečni
smo, pravi Walter, da smo vse to
doživeli, da smo priče spremem-
bam in nenavadno hitremu teh-
nološkemu razvoju. In času, ki po-
staja vse bolj neoprijemljiv.
Kar dolgo smo se zadržali med
črno-belimi utrinki iz preteklosti.
Slike nam pripovedujejo. Brskam
po spominih in se izgubljam v
njih. Sodelavci morda nismo znali
ceniti Magajne. Nikoli ne znaš ce-
niti ljudi in stvari, ki jih imaš vsak
trenutek pri roki. Spominjam se
slik, ki sem jih nosila domov iz
njegove temnice. Ogromno jih je
bilo. Vem, da bom, ko se bom
vrnila domov, prebrskala omare
in stare mape na policah, da vi-
dim, če se je katera ohranila. Bo-
jim se, da sem jih založila in izgu-
bila. Dvajset let mi je bilo, nekaj
več morda, ko sem kot praktikant
polnila strani črne kronike in kul-
turnega dogajanja na Primorskem
dnevniku. Z Magajno sem sode-
lovala vsak dan, njegov fotoaparat
pa me je spremljal tudi kot študen-
tko in dijakinjo. Koliko slik mi je
podaril! Ne vem, če je še katera v
mojih predalih. Bojim se, da jih
bom težko našla. Ko imaš dvajset
let, veš samo za sedanjost. Vse je
stalnica. O spominih mi takrat še
nihče ni nič povedal. Minevanje
pa mi je bilo skrivnost. Ko imaš
dvajset let, se ti zdi, da čas ne pri-
naša sprememb. Smo in ostaja-
mo. Nisem verjela, da bomo ne-
koč zaprli temnice in da ne bom
večno praktikant na Primorskem
dnevniku. In da bo nekoč naš na-
smejani Mario slekel svoj sivi plašč
in pristal v temnih sobah doma za
ostarele. Tako kot večina od nas,
žal. Tam je bil njegov zadnji dom.
Brez temnice in brez fotoaparata.
Tam, kjer si je zadnjič zaželel luči
in ulic ljubljenega Trsta. Dvajset
let in življenje pred mano. Tedaj
vsega tega nisem vedela in slike
mi niso pomenile veliko. Ko imaš
dvajset let, sploh ne veš, da obsta-
jajo domovi za ostarele, da se vse
poti nekje končajo. Vse poti in vsa
lepota nedorečenega... Zato sem
tiste slike, baje, enostavno za-
ložila.
Suzi Pertot
Začenja se košarkarska sezona
Vsi zrejo proti vrhu
  onec tedna se začnejo
košarkarska prvenstva
pri nas. Sodniški met
čaka Trst in Videm v moški
košarkarski A2 ligi, pa tudi
naše državne in deželne tret-
jeligaše. Jadran Ispem, o pri-
pravah katerega smo pisali
pred mesecem dni, bo nasto-
pe v državni C ligi Gold, nek-
danji C1, začel v nedeljo ob
18.00 v telovadnici na
Opčinah, ki je že nekaj sezon
njegov dom. V soboto popol-
dne pa se bo v Maniagu proti
Felettu začela pot Bora Raden-
ska v deželni C ligi Silver.
O jadranovcih smo na teh
stolpcih že marsikaj povedali,
spet računajo na Sašo Malala-
na, Daniel Batich pa je presto-
pil k Boru. Razen tega je po-
stava ostala natanko taka kot
lani, le da ima sezono več ui-
granosti, mladi pa so leto dni
zrelejši. Skratka, potrjeni tre-
ner Dean Oberdan, ki je lani z
združenim moštvom opravil
odlično delo, je že najavil, da
bodo v še kakovostnejšem tek-
movanju ciljali na uvrstitev v
osmerico, ki se bo potegovala
K za napredovanje v B ligo. Veli-ko pričakujejo prav od napred-ka devetnajstletnikov Daneua,
Zidariča in Cettola, ki so bili
že lani izjemno koristni, dve
leti starejši Ridolfi, ki je izsto-
pal na poletnih turnirjih, pa
napoveduje dokončno uvelja-
vitev kot igralec prve peterke.
Stopničko niže, v C ligi Silver,
bo kljub majskemu nazado-
vanju ponovno zastopal naše
košarkarsko gibanje Bor Ra-
denska, ki so ga naknadno
spet vključili v najvišje dežel-
no prvenstvo. Že omenjeni
Daniel Batich je glavna okre-
pitev za peterko, ki jo po no-
vem vodi trener Marko Švab
(lani na klopi Kontovela).
Igralski kader so obogatili tudi
branilci Moschioni, Škerl in
Zidarič, ki bo igral tako z Ja-
dranom kot v deželni ligi. Ves
Borov tabor je odločen, da po-
zitivno reagira po nesrečni se-
zoni, tako da želijo preživeti
mirno leto in po možnosti pri-
stati na zgornji polovici raz-
predelnice.
Naslednji teden se bo začela še
deželna D liga. Tu zna biti le-
tos zelo zanimivo, v njej je
namreč z izjemno postavo,
mešanico veteranov in nadar-
jenih mladih, na startu tudi
Breg. Kot znano, se je po zgo-
dovinskem napredovanju v C
ligo Gold uprava odločila, da
se odpove višji ligi in celo sto-
pi korak nazaj, iz C2 v D. Tu
bodo gradili na omenjenih
dvajsetletnikih, katerih vo-
denje je prevzel lanski trener-
jev pomočnik Miro Jurić. Zelo
koristen pa bo doprinos pre-
verjenih Ciglianija, Crotte in
Pigata, senatorjev z bogato
preteklostjo v višjih ligah. Bre-
gov konkurent za vrh bo zago-
tovo Sokol, ki je maja na
igrišču na-
predoval v C
ligo Silver, a
je nato tudi
tu društveni
odbor skle-
nil, da višje-
ga ranga ne
sprejme in
da torej
ostanejo,
kjer so bili.
Ker ima po-
trjeni trener
Walter Vato-
vec na raz-
polago zelo
podoben se-
stav kot lani,
sicer brez
Gallocchia in Semca, je
pričakovati tudi letos vidno
vlogo Nabrežincev. Kontovel
pa bo v četrtoligaški druščini
spet stavil na rosno mlade
igralce iz projekta Jadran pod
taktirko potrjenega trenerja
Bobana Popoviča. Odhod
Škerla pa se bo zagotovo poz-
nal.
Kot že vrsto let bo v pokrajin-
ski promocijski ligi na Go-
riškem sodeloval goriški Dom,
ki ima letos ob vrnitvi zvezde
Davida Abramija od Goriziane
menda višje apetite. Uspešno
sezono vsem!
HC