IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Uredništvo in uprava: Murska Sobota Okr. odbor OP — Čekovni račun: Narodna banke Murska Sobota 641-906-030. — Naročnina: Celoletna 100 din. polletna 50 din. Četrtletna 25 din. Štev. 35 — Leto I. Murska Sobota, 29. oktobra 1949 Cena 2 din NOTA VLADE FLRJ BOLGARSKI VLADI ob razvezi zavezniške pogodbe Beograd, 14. oktobra (Tanjug). Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ je izročilo 14. oktobra upravniku poslov LR Bolgarije v Beogradu noto. v kateri vlada Federativne Ljudske republike Jugoslavije v zvezi z noto od 1. oktobra 1949 s katero je vlada LR Bolgarije odpovedala pogodbo o prijateljstvu sodelovanju in medsebojni pomoči, sklenjeno dne 27. novembra 1947 v Evksinogradu za 20 let, sporoča vladi LR Bolgarije, da sprejema na znanje noto vlade LR Bolgarije o enostranski razveljavitvi zavezniške pogodbe z Jugoslavijo ter ugotavlja, da pada odgovornost za posledice, ki bi utegnile nastati zaradi take nemiroljubne politike bolgarske vlade nasproti FLRJ in njenim narodom, iz ključno na vlado LR Bolgarije Že med drugo svetovno vojno je vodstvo osvobodilnega gibanja in ljudske revolucije jugoslovanskih narodov zasnovalo svoje odnose do bratskega bolgarskera naroda in njegove borbe na načelih najtesnejše bratske pomoči in sodelovanja z jasno perspektivo, da mora zmagi nad fašističnimi osvajalci za vselej odpriti težko dediščino preteklosti in naše bratske narode in njih države do najtesnejšega prijateljstva in sodelovanja, do popolne enotnosti. Izvajajoč takšno politično linijo, je vodstvo osvobodilnega gibanja narodov Jugoslavije omogočilo in vsestransko podprlo ustanavljanje bolgarskih partizanskih bataljonov, odredov in brigad na jugoslovanskem ozemlju, ki so imeli pomembno vlogo v razvoju - partizanskih oddelkov v Bolgariji ob koncu vojne. Dalje je vlada FLRJ dovolila in omogočila, ne glede na težke rane, ki so jih bolgarski fašistični zavojevalci prizadevali jugoslovanskim narodom, delno sodelovanje bolgarske vlade v končnih operacijah proti nemškim četam na jugoslovanskem ozemlju, ki sicer ni bilo vojaško potrebno, ker je bilo tedaj vprašanje osvoboditve FLRJ samo še vprašanje časa. Vlada FLRJ je privolila, da lahko bolgarske enote sodelujejo v končnih operacijah samo zato, da bi se mogla nova Bolgarija pred svobodoljubnim svetom pokazati kot demokratična država, ki je prekinila vse zveze s fašistično Borisovo sanštefansko Bolgarijo in da bi tako oprala sramoto, s katero so bolgarski narod omadeževali njegovi fašistični voditelji in bolgarska okupatorska soldateska. Prizadevanje vlade FLRJ, razviti in okrepiti odnose z LR Bolgarijo, je prišlo povsem do izraza med obiskom bolgarske vladne delegacije pod vodstvom predsednika vlade Georgija Dimitrova v Jugoslaviji konec julija 1947. Rezultat pogajanj med tem obiskom so bile odločbe blejske konference, od katerih je poudariti besedilo pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči ter podpisani sporazum o gospodarskem sodelovanju, sporazum o carinskih olajšavah ter druge pogodbe. Izražajoč misli in občutke jugoslovanskih narodov, je predsednik vlade FLRJ maršal Tito po podpisu blejskega protokola dne 1. avgusta 1947 dejal »Danes si tukaj v tem domu izpolnili voljo naših narodov — uresničili smo težnje, ki so stoletja počivale v srcih naših ljudi. Sedaj pa je naša dolžnost, da to brez udlašanja izvršimo in uresničimo. Naši narodi ne pričakujejo od nas fraz in lepih besedi, marveč dejanj.« Predsednik vlade LR Bolgarije Georgij Dimitrov je odgovoril maršalu Titu: »S posebnim veseljem moram poudariti, da to, kar je dejal naš tovariš maršal Jugoslavije — Tito, izraža od prve do zadnje besede naše lastne misli, občutke in želje. Srečni smo, da lahko ugotovimo, da so bila vsa vprašanja obeh vladnih delegacij rešena docela enodušno ...« Ena izmed odločb blejske konference k bila tudi ta, naj se objavi posebna deklaracija o bratski potezi, s katero se vlada FLRJ odreka reparacijam, ki bi jih morala Bolgarija plačati FLRJ glede na mirovno pogodbo z Bolgarijo Ta deklaracija pravi med drugim V želji, da bi še vnaprej vsestransko razvijala bratsko sodelovanje med narodi FLRJ in bolgarskim narodom, da bi olajšala hiter razvoj gospodarskih odnosov in podprla gospodarski napredek bratske LR Bolgarije, je vlada FLRJ sklenila, da se v imenu narodov Jugoslavije odreče reparacijam v znesku 25 milijonov dolarjev, določenih v mirovni pogodbi z Bol- garijo. Takšna bratska poteza, kakršne ni napravila nasproti drugi državi nobena vlada, je tem pomembnejša, ako upoštevamo, kako zelo bi te reparacije potrebovali jugoslovanski narodi, da bi z njimi vsaj delno nadomestili neizmerno škodo, ki so jo utrpeli med vojno in fašistično okupacijo. LR Bolgarija se še danes okorišča s plodovi te nesebične in širokogrudne politike vlade FLRJ, bolgarska vlada pa izvaja proti jugoslovanskim narodom in njihovi vladi politiko odkritega sovraštva ter se pri tem poslužuje najbolj zahrbtnih sredstev. Resnično prijateljsko politiko vlade FLRJ nasproti LR Bolgariji je dokazal in potrdil obisk vlade FLRJ z maršalom Titom na čelu pri bolgarski vladi v novembru leta 1947. Ob tej priložnosti je bila v Evksinogradu podpisana dne 27. novembra 1947 pogodba o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči med FLRJ in LR Bolgarijo, s katero sta se obe vladi zavezali, da bosta prisrčno, tesno in vsestransko sodelovali v korist obeh držav v vseh vprašanjih, ki zadevajo usodo njunih narodov in medsebojnih odnosov. Po slovesnem podpisu te pogodbe je predsednik bolgarske vlade Georgij Dimitrov dejal: »To je iskrena pogodba, ki izraža suvereno voljo naših narodov, voljo, živeti v miru in v bratskih odnosih ob bratski podpori, delati složno za svojo splošno blaginjo, braniti se složno proti vsem sovražnikom, složno delati in sodelovati v graditvi trajnega miru na Balkana, v jugovzhodni Evropi in na vsem svetu. Naša zavezniška pogodba ni rezultat skrivne diplomacije, je brez slehernega licemerstva in ne pozna prav nobenih zakulisnih iger in naklepov. Ni kos papirja, ki ga lahko veter že jutri odnese. Zapečatena, je s potoki krvi ki so jo naši naročji prelili v borbi za svobodo , in ljudsko blaginjo. Pri nas ni in ne more biti razlike med besedami in dejanji.« Ob tej priložnosti je predsednik vlade FLRJ maršal Tito dejal tole. »Na svojem potovanju smo slišali nešteto vzklikov »Nočemo meje, hočemo federacijo!« in podobno. Če bi se to zgodilo samo na enem mestu, bi morda kdo dejal, da je bilo to pripravljeno. Toda govorile so ljudske množice v Sofiji in v notranjosti države. Govorila je mladina in odrasli, delavci, kmetje in meščani. Kaj naj to pomeni? Kaj to dokazuje? To dokazuje koliko je že dozorela v ljudski zavesti ta ideja, kako se je razbohotila ter postala velika in nezrušljiva. Zato, tovariši in prijatelji, prevzemamo še večjo odgovornost in se zavezujemo, da bomo spoštovali voljo ljudstva, in da bomo izpolnili vse, kar smo se dogovorili in ne le to, marveč še mnogo več — storili bomo vse, kar je v naši moči, da se ta želje po ustvaritvi močne južnoslovanske skupnosti in lepše prihodnosti naših narodov tudi uresniči.« Bolgarski voditelji ter razne delegacije bolgarskih predstavnikov so pogostokrat obiskali FLRJ, da bi se seznanili z graditvijo ljudske demokratične oblasti in socialistične ureditve v Jugoslaviji ter iskali nasvetov, podpore in pomoči vlade FLRJ in njenih organov. Vlada FLRJ je omogočila bolgarskim voditeteljem in predstavnikom, da se v celoti seznanijo z vsem, kar jih je zanimalo, in da so od vlade FLRJ. dobili pri vseh vprašanjih in problemih popolno bratsko podporo in pomoč. To so bolgarski voditelji in bolgarski tisk vselej javno priznavali omenjali primer Jugoslavije, borbo njenih narodov in graditev socializma v FLRJ ter se pri tem najbolj laskavo izražali o pobudi, ki jo je FLRJ dajala za vzpostavljanje novih, demokratičnih odnosov med narodi v tem delu Evrope. Nota nato poudarja, da se sedanji voditelji Bolgarije v usodnih dneh druge svetovne vojne, ko so fašistični upravniki pahnili Bolgarijo v novo katastrofo ob strani hitlerjevske Nemčije, niso ravnali po istih načelih nasproti jugoslovanskim narodom, zlasti nasproti makedonskemu narodu, nato pa nadaljuje: Z zmago nad fašističnimi osvajalci ter upostavitvijo ljudsko-demokratičnega režima v Jugoslaviji in Bolgariji so biti ustvarjeni vsi potrebni pogoji, da se v odnosih med FLRJ in LR Bolgarijo prične zares novo doba najtesnejših prijateljskih in bratskih odnosov doba popolne enotnosti narodov Jugoslavije in Bolgarije, kakršne doslej še nikdar ni bilo in kakršne ni moglo bili v njihovi zgodovini. Te stališče vlade FLRJ je prišlo najbolj jasno do izraza konec leta 1944, in pozneje leta 1945 in leta 1946. ko je na pobudo vlade FLRJ prišlo med jugoslovansko in bolgarsko vlado do izmenjave stališča glede vprašanja združitve FLRJ in LR Bolgarije na federativni podlagi. Stališče vlade FLRJ do tega vprašanja je bilo vselej dosledno, globoko demokratično ter je slonelo na načelih resnično revolucionarne rešitve nacionalnega vprašanja južnoslovanskih narodov v okviru federacije enakopravnih narodov. Že prvi predlog Jugoslavije novembra I944 je določal, da se demokratična federativna Jugoslavija in Bolgarija združita v federativno državo s sedmimi federativnimi deli in sicer Bolgarija, Srbija Hrvatska, Slovenja, Makedonija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, ki bi imele skupno ljudsko pred- stavništvo in skupno federativno vlado in bi tvorile enotno carinsko področje. Vendar pa se je pri vseh razgovorih med predstavniki obeh držav pokazalo, da bolgarska vlada vprašanja združitve v eno federativno državo ne obravnava s stališča enakopravnosti vseh sedem jugoslovanskih ljudskih republik, marveč je nasprotno zahtevala dejansko nadrejeni položaj za LR Bolgarijo v odnosu do drugih 6 ljudskih republik. Tako nenačelno protidemokratično stališče glede na nacionalno vprašanje je prišlo posebno do izraza v odnosu do vprašanja pravice do samoodločbe makedonskega naroda. Znano je, da makedonskemu narodu Pirinske Makedonije, ki jo imenuje bolgarska vlada tudi v svoji noti z dne 1. oktobra 1949 »Pirinski kraj«, še do danes niso z Ustavo LR Bolgarije zagotovljene ne samo pravice do ozemeljske avtonomije, marveč Makedonci v Bolgariji niso priznani niti za nacionalno manjšino, da ne govorimo o pravici makedonskega naroda v Bolgariji do samoodločitve. Danes skuša bolgarska vlada pokazati stališče vlade FLRJ do vprašanja federacije južno slovanskih narodov in pravice makedonskega naroda v Bolgariji do samoodločitve kot težnjo vlade FLRJ po »odvzetju Pirinskega kraja« in zasužnjevanju Bolgarije. Bolgarska vlada skuša na ta način zavestno zadušiti najgloblje težnje narodov obeh držav po federaciji in namenoma pozablja, da so zastopati to misel največji in najbolj napredni ljudje Bolgarije in celo nekateri današnji bolgarski voditelji, dokler so še samostojno odločali, ter da so že bila pogajanja o tem vprašanju med obema vladama. Po resoluciji Informbiroja so menili nekateri bolgarski voditelji, da je nastopil trenutek, ko je treba začeti v okviru gonje proti FLRJ s spreminjanjem LR Makedonije v nekak »vardarski kraj«, ki bi bil priključen »pirinskemu kraju« pod bolgarsko upravo. Da bi to zares pomenilo uničenje makedonske državnosti, ki si jo je izvojeval makedonski narod v skupni borbi z drugimi narodi Jugoslavije, dokazuje kratenje najosnovnejših nacionalnih pravic Makedoncem v Pirinski Makedoniji, ki se kaže v prepovedi uporabe makedonskega jezika, izganjanju makedonskih učiteljev, zapiranju kulturnih ustanov gledališč in knjigarn itd. To se vidi nadalje na dejstvu, da bolgarska vlada organizira sovražne akcije, usmerjene k odcepitvi LR Makedonije od Jugoslavije. Ta borisovsko-koburški načrt skušajo zakriti nekateri današnji bolgarski voditelji z geslom o nekaki »Neodvisni Makedoniji«, ki so ga začeli po drugi svetovni vojni razglašati reakcionarji v nekaterih zahodnih državah in s tem skušali ogrožati pridobitve osvobodilne borbo narodov Jugoslavije, predvsem pa makedonskega naroda Ta načrt pripravljanja tako imenovane »Neodvisne Makedonije« je torej samo še nova mračna protirevolucionarna spletka, naperjena proti neodvisnosti in nedotakljivosti FLRJ. Navedena dejstva govore na eni strani o iskreni želji vlade FLRJ, da bi rešili vprašanje federacije na globoko demokratični način, da bi bili tako za vedno navezani trajni bratski odnosi med narodi Jugoslavije in bolgarskem narodom. Na drugi strani govore dejstva o tem, dn se je bolgarska vlada lotila uresničitve te velike naloge s slabimi nameni, katerih temeljno ozadje so bili veliko-bolgarski šovinizem in velikobolgarske hegemonistične težnje, kar je prišlo posebno do izraza v odnosu bolgarske vlade do nacionalnega vprašanja makedonskega naroda in kar je dejansko spravilo v nevarnost uresničitev Južnoslovanske federacije. Stališče nekaterih bolgarskih voditeljev do federacije, ki je prišlo posebno jasno do izraza po resoluciji Informbiroja, dokazuje, da tudi pred omenjeno biroja niso bili njihovi nameni čisti. Bolgarska vlada, pravi nadalje nota. je organizirala besna gonjo laži in klevet proti FLRJ. ki jo izvajata bolgarski tisk in radio, in v kateri sodelujejo najodgovornejše bolgarske vodilne osebe Bolgarska vlada daje zatočišče, vsestransko pomoč in vsa materialna sredstva skupini izdajalcev in ubežnikov iz Jugoslavije, ki iz Bolgarije širijo svojo zločinsko in rušilno delavnost proti socialistični ureditvi v FLRJ Bolgarske policijske oblasti so z vednostjo in na ukaz bolgarske vlade izvršile več grobih sovražnih dejanj proti državljanom FLRJ ki so izpostavljeni pritisku in snubljenju, da bi jih prisilili da izdajo svoje ljudstvo in svojo socialistično domovino. Celo uslužbenci diplomatskega predstavništva FLRJ v Sofiji so bili podvrženi fizičnim napadom sredi belega dne na javnih krajih v glavnem mestu Bolgarije. Žaljivo in drzno izzivanje bolgarskih organov državne varnosti nasproti veleposlaništvu FLRJ v Sofiji gre tako daleč, da je poslopje jugoslovanskega veleposlaništva v Sofiji od policije popolnoma blokirano, dočim agenti spremljajo vsak korak uslužbencev jugoslovanskega veleposlaništva, jih žalijo in poizkušajo na vsak način izzivati incidente. Prav tako je znano nezaslišano grobo teroristično ravnanje bolgarskih obmejnih oblasti nasproti jugoslovanskim miličnikom, ki so prihajali na bolgarsko ozemlje samo zato, da bi kontrolirali potniški in blagovni promet na temelju sporazuma za ureditev obmejne prehodne službe z dne 21 novembra 1946 Bolgarska vlada je grobo kršila in poteptala tudi druge sporazume, ki so bili v interesu obmejnega prebivalstva sklenjeni med FLRJ in LR Bolgarijo Tako so bolgarske oblasti razveljavile sporazum o olajšanju prehoda čez mejo z dne 1. avgusta 1947, ker so onemogočale jugoslovanskemu obmejnemu prebivalstvu, da bi na temelju objav izdanih od jugoslovanskih oblasti, prestopali bolgarsko mejo Bolgarske oblasti so prav tako kršile tudi sporazum o dvolastniških posestvih na jugoslovansko-bolgarski meji Bolgarski obmejni organi so izvajali in izvajajo pogoste incidente na jugoslovansko-bogarski meji Bolgarski vojaki so streljali na jugoslovanske obmejne organe, prehajali na ozemlje FLRJ. poizkušali ugrabiti jugoslovanske graničarje, preplavljali obmejne znake itd Bolgarska letala so kršila zračni prostor FLRJ s tem, da so preletavala jugoslovansko mejo Bolgarska vlada je razveljavila tudi vse začasne sporazume, ki so obstajali med FLRJ in LR Bolgarijo in je pretrgala vse gospodarske odnose s FLRJ, ne glede na to da je s prekinitvijo gospodarskih odnosov z Jugoslavijo prizadejana resna škoda predvsem koristim bolgarskega ljudstva Izkoriščajoč položaj, ki je nastal po resoluciji Informbiroja, bolgarska vlada do sedaj ni hotela povrniti kulturnih dobrin. ki jih je bolgarska fašistična okupatorska vojska izropala v Jugoslaviji Tako je vlada LR Bolgarije grobo kršila mirovno pogodbo z Bolgarijo, ki po 22 členu obvezuje Bolgarijo, da mora vrniti vse kulturne umetniške in zgodovinske dobrine, odpeljane v Bolgarijo z ozemlja Jugoslavije Vlada FLRJ je v več svojih notah opozorila bolgarsko vlado in protestirala proti omenjenim kršitvam in teptanju prevzetih obveznosti, ki so bile v največjem nasprotju z duhom in besedilom pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, zahtevajoč od bolgarske vlade naj preneha s sovražno politiko do FLRJ in reši vse spore na temelju omenjene pogodbe. Iz vseh omenjenih dejstev jasno izhaja, da je vlada LR Bolgarije po resoluciji Informbiroja, izvajajoč dirigirano sovražno politiko do FLRJ, poteptala vse pogodbe in sporazume, ki Jih je LR Bolgarija sklenila s FLRJ. Tako je bolgarska vlada spremenila pogodbo o prijateljstvu z Jugoslavijo v ničvreden kos papirja že zdavnaj pred njeno enostransko in verolomno formalno razveljavitvijo. Bolgarska vlada poizkuša opravičiti ta svoj najnovejši sovražni in nemiroljubni korak proti vladi FLRJ ne samo z do sedaj običajnimi lažnivimi obtožbami proti vladi FLRJ, temveč tudi, kar je popolnoma razumljivo, z budimpeštansko sodno provokacijo, ki je tudi bila uprizorjena zato, da bi služila kot izgovor za Vsa nova sovražna dejanja nasproti Jugoslaviji, Toda sramotni budimpeštanski »proces« ne le da ni mogel umazati socialistične Jugoslavije, temveč je nasprotno popolnoma osvetlil kontrarevolucionarno zaroto, v kateri aktivno sodelujejo tudi nekateri bolgarski voditelji. Verolomno teptajoč besede Georgija Dimitrova, da pogodba o prijateljstvu ni košček papirja, ki ga lahko jutri odnese veter, da le-ta Izraža suvereno voljo narodov Jugoslavije in bolgarskega naroda, da žive v miru in bratskih odnosih, da se bo še nadalje vse močneje utrjevalo večno bratstvo narodov Jugoslavije in bolgarskega naroda, je bolgarska vlada s temi svojimi ravnanji grobo žalila najgloblja čustva in interese ne le narodov Jugoslavije, temveč tudi bolgarskega naroda. Bolgarsko ljudstvo ne more in ne bo nikdar odobrilo tega najnovejšega sovražnega dejanja bolgarske vlade, naperjenega zoper FLRJ. Vlada FLRJ sprejema na znanje noto vlade LR Bolgarije z dne 1. oktobra 1949 o enostranski razveljavitvi pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči med FLRJ in LR Bolgarijo ter ugotavlja, da pada odgovornost za posledice, ki bi utegnile nastati zaradi take nemiroljubne politike bolgarske vlade in FLRJ in njenih narodov, izključno na vlado LR Bolgarije Da bodo naloge pravilno izvršene je potrebno posvečati več pažnje političnemu delu Da izgradimo vse, kar je potrebno za dvig življenjskega standarda in za izgradnjo socializma v državi, vlagamo vse sile v delo. Med nami pa so še vseeno ljudje, ki nas v delu zavirajo ali namerno, ali pa se samo izmikajo izvrševanju svojih dolžnosti in se pri tem ne zavedajo, koliko škodujejo skupnosti. To je najbolj opaziti pri vključevanju delovne sile v industrijo in pri vključevanju frontovcev v frontne brigade. Take primere izmikanja in nedoslednega izvajanja nalog je največ opaziti v krajevnem ljudskem odboru Gančani. V tem krajevnem ljudskem odboru so poedinci, ki se trudijo, da bi dosegli na tem področju uspehe toda njihovo delo, kot vse kaže, ni zadovoljivo. Saj po štirih mesecih niso uspeli vključiti nikogar v frontno brigado. Tudi KLO je izdal pozive, da bi se prijavili tov. Kociper Antonija, Vučko Marija, Jerebic Štefan, Horvat Marija, h. št. 194 in Horvat Marija, h. št. 106. Od teh pa se še nobeden ni odzval. Po mnenju KLO-a, fronte in ostalih množičnih organizacij bi se ti ljudje brez. vsake škode za gospodarstvo lahko vključili v brigado vsaj za enomesečno delo, če že ne kot stalna delovna sila. Najbolj značilen primer izmikanja je Kociper Antonija, ki tedaj, ko postajajo »bolj vroči dnevi«, enostavno odrine k bratu v Ljutomer. Proti vsem tem primerom je potrebno podvzeti ostrejše korake, kajti ti ovirajo uspešno delo v vsem KLO-u. Vsekakor je opaziti pomanjkljivo politično delo in vse preveč birokratsko-administrativnega ukrepanja. Da je tako, potrjuje sledeče: V Gančanih je 860 volilnih upravičencev, članov fronte pa 43, kar daje dovolj jasno sliko. V ostalih KLO-ih beltinskega sektorja je stanje nekoliko boljše, vendar do sedaj še nobena vas ni stoodstotno izpolnila vključevanja v frontne brigade K temu je še dodati, da je v beltinskem sektorju več delovne sile kot v katerem koli kraju soboškega okraja. K temu dosti pripomore stalno potovanje špekulantov, ki vstopajo na beltinski postaji in odvažajo vreče in kovčege polne kmetijskih produktov v Maribor in ostala mesta ter jih prodajajo po prostih cenah Seveda prav ti vedno kričijo, kako visok je davek in kako je težko življenje, toda kljub temu kričanju pa ostajajo na domovih in skušajo na vse načine izigravati ljudsko oblast, kajti njihov način zaslužka se jim zdi še vedno najbolj donosen. Proti takim primerom izmikanja bo treba odločno nastopiti, in če se to odpravi, bo tudi doseganje plana vključevanja delovne sile boljše in tudi vse ostale naloge bodo pravočasno izvršene -jp- Širite ,,Ljudski glas῾῾! in predstavniki KLO krajevno komisijo za ustanovitev izobraževalnega tečaja Priredili bodo tudi predavanja v okviru Ljudske univerze in pomnožili število bralcev. Ustanovili so tudi dramatsko in glasbeno sekcijo, ker imajo v okraju dobro godbo, ki bo nastopila tudi na tekmovanju v Murski Soboti v tednu festivala Naloga društva je da čim prej izpopolni svoj letni plan dela in da takoj pristopi k izvajanju plana; da bodo pravočasno izpolnili plan do naslednjega občnega zbora F o k o v c i : 12. okt zvečer ob 7 uri je bil ustanovljen odbor v Fokovcih. Sestanka se je udeležilo okrog 60 ljudi. Iniciativni odbor je že v naprej zbral člane bodočega društva ter jih po lastni njihovi želji, vključil v posamezne sekcije društva. Ustanovili so izobraževalne odrsko in glasbeno sekcijo. Društvo se zaveda važnosti izobraževalnega tečaja in bo vključilo v tečaj tudi svoje člane Lansko leto je zaradi nepravilne organizacije tečaj propadel Letos se to ne more zgoditi, ker obstoji društvo čigar člani so uvideli potrebo po izobrazbi. Sestanku se je udeležil tudi delegat OLPS. Cankova: 8.oktobra je bilo na Cankovi ustanovljena izobraževalno umetniško društvo Ustanovljena je izobraževalna, dramatska, pevska in godbena sekcija. V društvo je pristopilo 16 ljudi Vsekakor ie to premajhno število članov za tako veliki kraj kakor je Cankova. Člani novega društva so se obvezali da bodo pridobili nove člane. To nalogo bi moral še prej izpolniti iniciativni odbor in bi na ustanovnem občnem zboru bilo več ljudi, ki bi pristopili v društvo Plan društva še ni poslalo OLPS. Naloga društva je da vključi čim več svojih članov v izobraževalni tečaj in da javi OLPS-n imena članov krajevne komisije, ki bo vodila ta tečaj V kratkem bo v našem okraju narastlo število izobraževalno-umetniških društev. Ustanovni občni zbor so že prijavili Bodonci, Hodoš, Do-manjševci in gimnazija vMurski Soboti. Iniciativni odbori že delujejo v Gornjih Petrovcih, Šalovcih. Melincih. Krogu, Tišini in v Petrovcih. Verjetno je, da so že ustanovljeni iniciativni odbori tudi v ostalih vaseh okraja. ki pa še niso prijavili OLPS svo- jega delovanja. Naloga iniciativnega odbora je, da čim prej javi uspehe priprav in dan ustanovnega občnega zbora. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« M Sobota, 20. oktobra 1949 OKRAJNA KONFERENCA KPS V LJUTOMERU V četrtek, dne 13. t. m. se je vršila v kinodvorani v Ljutomeru letna partijska konferenca okrajnega komiteta KPS. Konferenci so prisostvovali delegatje vseh partijskih organizacij v okraju, zastopnik poverjeništva OK KPS za Mariborsko oblasta tov Majhen, zastopnik JA ter zastopniki drugih množičnih organizacij. Med zasedanjem so konferenco pozdravljale delegacije 12 naših zadrug in podjetij, ki so v čast konferenci ta dan tekmovali za višjo storilnost dela. Takoj uvodoma je sekretar OK tov. Tramšek predlagal pozdravno brzojavko maršalu Titu, ki so jo prisotni pozdravili z burnim aplavzom. Zatem je izvoljeno delovno predsedstvo predlagalo dnevni red. ki je bil z odobravanjem sprejet. V svojem gospodarsko-političnem referatu Je tov. Tramšek prikazal politični pregled v svetu, natančno analiziral pot naše Partije od zadnje konference do danes ter pri tem nakazal velike uspehe pri socializaciji naše vasi. Njegov referat, so navzoči često prekinjali z burnimi aplavzi in vzkliki maršalu Titu V organizacijskem poročilu je tov. Joha prikazal razvoj naše partijske organizacije, pri tem kritično pregledal in analiziral uspehe m napake Prikazal je nujnost planiranja v partijskem delu ter potrebo po obširni izgradnji vsakega partijca. Tudi njegov referat so navzoči sprejeli z odobravanjem Zatem se je razvila diskusija, h kateri se ie prijavilo veliko število diskutantov, ki so obravnavali uspehe in napake v osnovnih partijskih organizacijah prikazali podrobno delo Partije na vasi ter probleme, kateri stojijo pred njimi. Pri tem se je razpravljalo tudi o vprašanju članarine, katero so posamezne celice plačevale do sedaj precej neredno Tudi je bil opažen ponekod malomaren odnos do študija. Ob zaključku diskusije je spregovoril nekaj besed tudi tov. Majhen. Kandidacijska komisija je pripravila listo kandidatov OK revizijsko komisiio in oblastno skupščino, ki so bili zatem izvoljeni na tajnem glasovanju Po glasovanju je tov. Pirher prečital delovno resolucijo v kateri so partijci našega okraja, zastopani po svojih delegatih, sklenili, da bodo: skrbeli za to, da se bodo utrdile in ojačile osnovne organizacije na vasi ter iste pomagale utrjevati vse množične organizacije na vasi. izpopolniti odbore množičnih organizacij ter jim pomagati pri njihovem delu: da bodo odslej še bolj redno plačevali članarino ter tudi izboljšali pregled nad plačevanjem članarine; da bodo izboljšali metode dela v osnovnih organizacijah; izboljšali in izpopolnili planiranje dela in skrbeli za ideološki dvig partijcev ter v ta namen organizirali, in podprli študij. Da se odpravijo obstoječe slabosti in se Zagotovi vsestranska aktivizacija množičnih organizacij, bo vsaka partijska organizacija pomagala pri predstoječih volitvah v KLO-je, da bodo vse množične organizacije sodelovale pri Predvolivni kampanji, sestavi kandidacijskih list in tehnični izvedbi volitev ter skrbele za čim večjo udeležbo. Partija sama pa bo poskrbela, da bo čim več izvoljenih odbornikov iz vrst Partije; Obenem se Partija obvezuje, da bo delala na razširitvi socialistične- ga sektorja na 85% celotne površine okraja, podpirala obstoječe zdruge, pomagala pri postavljanju norm, ureditvi knjigovodskih poslov ter pri tekmovanju v zadružnih gradnjah, kjer tekmuje naš okraj z vsemi okraji Slovenije. Pozdravne resolucije so bile poslane CK KPJ, CK KPS in Poverjeništvu CK KPS za Mariborsko oblast. P. M. Nota vlade FLRJ romunski vladi Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ je izročilo 15 oktobra veleposlaništvu LR Romunije v Beogradu noto. v kateri naša vlada zavrača vse neresnice in žalitve ki jih je romunska vlada najedla v svoji noti z dne 1. oktobra 1949 in s katerimi je skušala brezuspešno opravičiti pred romunskim ljudstvom in demokratično javnostjo samovoljno razvezo pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju ter medsebojni pomoči, ki je bila 19. dec 1947 sklenjena med FLRJ in LR Romunijo in sporoča, da noto o enostranski razvezi pogodbe o prijateljstvu ih sodelovanju ter vzajemni pomoči med FLRJ in Romunijo sprejema na znanje ter ugotavlja, da odgovornost za posledice ki bi mogle nastati zaradi tako nemiroIjubne politike romunske vlade do FLRJ in njenih narodov pada izključno na romunsko vlado. Nota pravi med drugim Romunska vlada ki ni imela niti enega dokaza, da bi upravičila svoje najnovejše sovražno dejanje proti FLRJ, je prepisala žalitve in klevete, navedene v notah tistih vlad, ki so pred romunsko vlado prav tako samovoljno razvezale zavezniške pogodbe med FLRJ in njihovimi državami V noti je nadalje rečeno da je vlada FLRJ v svoji politiki do Romunije vedno upoštevala željo da bi razvila in okrepila prijateljske odnose, temelječe na medsebojnem zaupanju in najtesnejšem sodelovanju. Tako stališče vlada FLRJ izvira in je v skladu z njeno internacionalistično politiko. ki se izraža tudi v rešitvi narodnega vprašanja v Jugoslaviji, kjer je romunski narodni manjšini zagotovljena popolna enakopravnost z drugimi narodi FLRJ. V skladu s tem je bilo tudi prizadevanje delegacije vlade FLRJ na pariški mirovni konferenci, da Romuniji ne bi bili naloženi v mirovni pogodbi pogoji, ki bi zavirali njen demokratični razvoj Prijateljska politika vlade FLRJ pa je prišla do izraza zlasti v odnosih med obema državama. Tako je odtrgala FLRJ leta 1946 v dneh pomanjkanja v Romuniji od ust jugoslovanskega ljudstva in dala romunskemu ljudstvu pomoč v žitu kar je v tem trenutku bila tudi velika politična pomoč demokratičnim silam Romunije Vlada FLRJ je dalje v želji, da bi se čim bolj poglobili in razvili prijateljski odnosi med obema sosednima državama, sklenila s romunsko vlado kulturno konvencijo trgovinski sporazum in številne druge sporazume Ta politika vlade FLRJ je prišla do svojega popolnega izraza v sklenitvi pogodbe o prijateljstvu med FLRJ in Romunijo. Ta pogodba je bila izraz suverene volje in prizadevanja narodov Jugoslavije in Romunije, katere niti starim neljudskim režimom ni uspelo pahniti v medsebojno sovraštvo in spopade, da bi živeli v miru, bratskih odnosih in da bi skupno delali ter sodelovali pri graditvi trajnega miru v tem delu Evrope. Predsednik vlade FLRJ maršal Tito je ob podpisu te pogodbe v Bukarešti 19 decembra 1947 leta ocenil men pomen na tale način: »Prišli smo sem, da bi tudi formalno končali začeto delo, to je, da bi dali obliko želji naših narodov, da hi v prihodnje živeli kot brat poleg brata, v najtesnejšem, najbolj prijateljskem in vsestranskem sodelovanju.« Ta zveza ni samo zbližala narodov obeh držav in olajšala gospodarsko izmenjavo dobrin temveč tudi povečala njihovo varnost Ta pogodba je pomenila posebno veliko pomoč in podporo demokratičnim silam LR Romunije, mladi romunski demokraciji v borbi z reakcionarnimi silami v Romuniji. Samo bivanje jugoslovanske delegacije v Bukarešti so smatrali današnji romunski voditelji reda za veliko pomoč in so zaprosili naj hi predsednik vlade FLRJ maršal Tito govoril v veliki ljudski skupščin« in celo na zborovanju v Bukarešti Ob tej priložnosti je predsednik romunske vlade Gheorghiu Dei izjavil o osebnosti maršala Tita: »Pozdravljamo legendarnega borca ki je v drugi svetovni vojni povedel vse jugoslovansko ljudstvo v borbo za osvoboditev izpod Hitlerjevega jarma. V njegovi osebnosti pozdravljamo velikega državnika, ki vodi svojo državo po poti najnaprednejše demokracije in vzbuja občudovanje vseh demokratičnih narodov. V osebnosti maršala Tito pozdravljamo slavnega borca ki le izšel iz vrst delavskega ter demokratičnega gibanja in čigar ime izgovarjajo v vseh državah z ljubeznijo in spoštovanjem.« Komaj pol leta kasneje pa je začela romunska vlada brez povoda in razloga, ne upoštevajoč želje in koristi romunskega ljudstva, s številnim; odkritimi sovražnostmi, s katerimi je poteptala besede najodgovornejših voditeljev Romunije in slovesno prevzete obveznosti. Tako ie že tedaj s tem svojim ravnanjem romunska vlada dejansko spreme-nila pogodbo o prijateljstvu v mrtvo črko na papirju. Nekateri romunski voditelji, ki so se ravnali po dobljenih ukazih iz tujine, so začeli že junija 1948 sovražno gonjo laži in žalitev proti socialistični Jugoslaviji in so najneposredneje vmešavati v notranje zadeve FLRJ s pozivi, naj jugoslovanski narod odstranijo svoje, zakonito izvoljeno vodstvo. Romunska vlada je poteptala kulturno konvencijo iz leta 1947 in 20 julija 1948 in brez povoda zaprla in zapečatila podružnico »Jugoslovanske knjige«. v Temišvarju Nad »jugoslovansko narodno manjšino je začela izvajati nasilje in policijski pritisk Vzela ji je najosnovnejše manjšinske pravice, narodne in demokratične svoboščine. Romunska vlada izkorišča tudi določeno število demoraliziranih in podkupljenih državljanov FLRJ. katerim daje vsestransko moralno in gmotno pomoč v njihovi zločinski delavnosti Vlada FLRJ ie v Številnih svojih notah protestirala pri romunski vladi proti takemu sovražnemu ravnanju, toda romunska vlada je kljub tem in podobnim opozorilom vlade FLRJ nadaljevala z vedno težjim sovraštvom in nemiroljubnim ravnanjem proti FLRJ Odredila je naj zapro in izženejo uslužbence veleposlaništva FLRJ v Bukarešti, prepovedala nadaljnje delovanje agencijam jugoslovanskega državnega rečnega brodovja (JDRB) v Giurgiu in Braili ki sta delovali v Romuniji neprekinjeno od leta 1925, in izgnala njune uslužbence iz Ro- munije S svojim ravnanjem je romunska vlada nadalje ovirala delo stalne delegacije FLRJ v pripravljalnem odboru djerdapske administracije, zaradi česar je morala vlada FLRJ premestiti sedež svoje delegacije z romunskega na jugoslovan sko ozemlje Ravnanje romunske vlade do jugoslovanskih državljanov uslužbencev djerdapske administracije in stalnega delegata FLRJ v začasnem odboru za upravljanje poslov djerdapske administracije nima primere v dosedanjih mednarodnih odnosih obrežnih držav v okviru režima plovbe, na Donavi Vlada LR Romunije je prekršila svoje obveznosti in protokola o ureditvi mejnih prehodov uslužbencev hidrotehničnih ustanov z dne 31 decembra 1948. V nasprotju z določbami tega sporazumi je odklonila prehodne vizume jugoslovanskim hidrotehničnim uslužbencem in s tem preprečila vsako možnost medsebojnega sodelovanja hidrotehničnih uslužbencev obeh držav pri vzdrževanju vodnega sistema ki ga loči meja Romunska vlada je onemogočila repatriacijo jugoslovanskih državljanov madžarske narodnosti — vojnih ujetnikov iz ZSSR in izgnala jugoslovansko delegacijo, ki je bila na prošnjo sovjetske vlade poslana v Siget da bi organizirala repatriacijo. Romunske oblasti na razne načine onemogočajo repatriacijo ne samo ujetnikov, temveč tudi državljanov FLRJ, ki žive v Romuniji zapirajo jih in jih imajo pod stalnim policijskim pritiskom ter jih skušajo z vsem sredstvi prisiliti k opravljanju zločinskih dejanj proti svoji državi Romunski obmejni organi in romunsko letalstvo skušajo s pogostimi kršitvami jugoslovanskega ozemlja in zračnega prostora izzvati oborožene spopade in nemire Romunska vlada je ustavila tudi celoten dvolastniški promet in je končno enostransko razvezala konvencijo o režimu dvolastniških posestev iz leta 1924 Pridružujoč se poslušno gospodarski blokadi prot FLRJ je romunska vlada prenehala izpolnjevati obveznosti iz trgovinskih sporazumov Od avgusta 1949 leta je ustavila vse dobave nafte naftnih proizvodov in pločevine itd Z verolomno razvezo pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči je romunska vlada uresničila del načrta tistih ki podpihujejo šovinistične strast in nacionalistične ambicije do Jugoslavije, s čimer razdružujejo narode tega dela Evrope in rušijo najdragoce- nejšo pridobitev — bratstvo in prijateljstvo narodov skovano med drugo sve- tovno vojno. Romunska vlada skuša to svojo razbijaško in nemiroljubno delavnost opravičiti s sklicevanjem na laži in izmišljotine navedene v sramotni budimpeštanski provokaciji S tem romunska vlada samo potrjuje svoje sodelovanje v za- roti ki je organizirana po takih in podobnih izzivanjih proti socialistični Jugoslaviji in njenim narodom. S takim svojim ravnanjem dokazuje romunska vlada, da ji ni do suverenosti narodov do neodvisnosti svoje države in do graditve miru v tem delu Evrope. Po vsem ljutomerskem okraju so počastili zasedanje konference KP s tekmovanjem V četrtek, ko je zasedala okrajna partijska konferenca, so vsi delovni kolektivi ljutomerskega okraja in kmetijske obdelovalne zadruge tekmovali za višjo delovno storilnost Tako so graditelji zadružnih domov na gradilišču OZKZ delali po Sirotanovičevem načinu ter so v enem dnevu vzidali 73 kub metrov zidu Delovni kolektiv opekarne Boreci je ta dan dosegel nov republiški rekord v proizvodnji zidakov Mestna gospodarska podjetja so ta dan presegla normo za 153 odst Vsak čas so konferenco prekinjale delegacije iz naših podjetij, ki so konferenci poročale o uspehih tekmovanja. Tudi delegacije iz kmetijskih obdelovalnih zadrug so poročale o uspehih Po nekaterih zadrugah so ta dan v par urah združili živino, čeprav bi ob navadnih prilikah za to porabili več dni. not.- V soboškem okraju so ustanovljena nova izobraževalno-umetniška društva Prosenjakovci: V kraju je bil 7 oktobra ustanovni občni zbor Izobraževulno-umetniškega društva. Društvo je ustanovila madžarska manjšina in je tako dala dostojen odgovor tistim, ki potom budimpeštanskega radia govore o zatirunju narodnih manjšin v Jugoslaviji Društvo je dobilo ime žrtve madžarskih okupatorjev »Štefan Kovač« iniciativni odbor je že v naprej zbiral člane za bodoče društvo. Na občnem zboru jr vključeno v društvo 79 članov in pionirski pevski zbor. Osnovali so sekcijo za petje lzobraževalno sekcijo: in dramatsko skupino. V izobraževalni tečaj bodo vključili 30 do 40 članov iz svojega društvo. Priredili bodo tri odrske prireditve delo čili so število deklamacij in recitacij, zvišali bodo število knjig v svoji knjižnici ter bodo organizirali bralne krožke v zimskem času in krožke za gospodarska in politična vprašanja Priredili bodo tudi predavanja v okviru ljudske univerze Določili so tudi dneve rednih sestankov Sodelovali bodo tudi na okrajnem, festivalu v Murski Soboti M arkovci: Tudi Markovčani so imeli ustanovni občni zbor izobraževalno-umetniškega društva. Zbora se je udeležilo 30 ljudi. Navzoč ie bil tudi delegat OLPS. je navzočim pojasnil namen in cilj ustanovitve društva ter njegove naloge Po daljši diskusiji o političnem položaju v državi in odnosih informbiroju do naše države so udeleženci, uvidevajoč potrebo po izobrazbi pristopili k volitvam odbora društva. Prej so se seznanili s pravili v odbor društvu so izvolili predstavnika krajevne organizacije OF, predsednika LMS zastopnika sosednje vasi Čepinci in še dva odbornika Čepinci so obečali da bodo mobilizirali v izobraževalni tečaj 15 ljudi ter da bodo dokler Murkovčani ne zgradijo svoj zadružni dom, dali na razpolago društvu svoje prostore vzadružnem domu. Osnovana je izobraževalna sekcija, ki bo organizirala z ostalimi predstavniki množičnih organizacij Tovarna usnja v Ljutomeru je z bo jšo organizacijo dela presegla mesečni plan Meseca julija je pričela tovarna ustja v Ljutomeru delati po tehničnih normah. Spočetka so delavci slabo dosegali norme in godrnjali, češ da so previsoke in nerealne Na rednih množičnih sestankih so delavci po večkratnih obrazložitvah spoznali. kako važne so tehnično norme za boljši uspeh pri delu. Ker kakovost dela ni ustrezala, so delavci na sestanku sklenili, da bodo ustanovili komisijo za ocenjevanje kakovosti in se pogovorili tudi glede težav, na katere so naleteli pri delu. Sklenili so. da bodo ustanovili delovne brigade, v katere bodo izbrali najboljše delavce in vsak mesec najboljšo brigado nagradili Kmalu po ustanovitvi brigad se je delovni učinek zboljšal. Meseca julija je tovarna presegla plan za 9%, Trtnikova brigada pa je bila kot najboljša nagrajena. — Kolektiv tovarne usnja v Ljutomeru, se je izkazal tudi s prostovoljnim delom pri žetvi, pri graditvi zadružnih domov in v sami tovarni, kjer je izvedel razna popravila. Ti uspehi so bili mogoči zaradi pravilne agitacije in trdne povezanosti med upravo, Partijo in sindikatom. — Meseca avgusta je tovarna zaznamovala že lep uspeh. Ne- 9/ Največ zaslug za presego imajo udarniki in najboljši delavci v tovarni, kakovost pa se je izboljšalo predvsem po zaslugi tovariša ODKUP KROMPIRJA V RADGONSKEM OKRAJU NE POTEKA ENAKOMERNO Gornja Radgona—Odkup krompirja v radgonskem okraju ne poteka dovoli zadovoljivo Celotni odkup je dosežen doslej le 38% in je odkupljenega od planiranih 435 vagonov šele okrog 163 vagonov Slabo je bil odkup izvršen v odkupnem centru Cmurek kjer plani od strani KLO niso bili realno razviti in so se po izdan h odločbah vršili ponovni popravki in bile izdane ponovne odločbe kot bil slučaj pri KLO Velka Slabo je potekala tudi oddaja iz KLO Galušak iz Ivanjcev pa so dovažali zlasti velik kmetje na slabši krompir V odkupnem centru Apače odkup po- teka ugodno Kmet Brancelj Janez iz Grab je poleg visokega hektarskega donosa pridelal v vsej Apaški kotlini po velikosti najdebelejši krompir, saj tehta posamezen krompir 0,84 kg Razmeroma dobro so oddajali kmetje na centru Zg Ščavnica Benedikt, Cerkvenjak itd. dočim se odkup v Radgoni te dni komaj pričenja. -jh SKLICANJE PLENARNEGA ZASEDANJA GLAVNEGA ODBORA OF SLOVENIJE Dne 28. oktobra ob 8. url dopoldne bo v veliki dvorani Filharmonije plenarno zasedanje Glavnega odbora OF Slovenije z naslednjim dnevnim redom 1. Naloge Osvobodilne fronte v zvezi z volitvami v krajevne ljudske od bore. 2. Diskusija. 3. Sklepi. Iz pisarne IOOF Slovenije Ali si že prispeval za socialni fond? M. Sobota, 20. oktobra 1949 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Uredba o obveznem odkupu živine in prašičev v letu 1950 Na podlagi 1. člena zakona o pooblastilu vladi FLRJ. da izdaja uredbe glede vprašanj iz narodnega gospodarstva in na predlog ministra za državne nabave FLRJ izdaja vlada FLRJ uredbo o obveznem odkupu živine in prašičev v letu 1950. SPLOŠNE ODREDBE 1. člen. Za kritje potreb v mesu in maščobah potrošnikov zagotovljene preskrbe se bo izvajal leta 1950 obvezni odkup živine in prašičev od individualnih kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zadrug. Obveznosti po tej uredbi je mogoče naložiti tudi nekmetom, če so lastniki ali uživalci kmetijske obdelovalne zemlje. 2. člen. Kmetijska gospodarstva in zadruge kakor tudi gospodarstva po 2. odstavku 1. člena te uredbe so dolžna predati ob pogojih, predpisanih s to uredbo, državi določeno količino živine in sicer govedo (bike, vole, krave, junce, teleta in bivole), prašiče (suhe. pitane in prašičke), ovce, jagnjeta, koze in kozle Kmetijska gospodarstva ki so obvezana oddati živino, lahko svojo obveznost v celoti ali deloma izpolnijo s pitanimi gosmi ali purami. Minister za državne nabave, FLRJ predpisuje pogoje, ki jim mora ustrezati živina oziroma perutnina glede kakovosti pri oddaji odkupnim podjetjem 3. člen. Odkup živine, prašičev oziroma perutnine se bo vršil po določenih državnih (vezanih) cenah. Kmetijska gospodarstva in Zadruge bodo prejemala razen kupnine tudi bone za nakup industrijskih izdelkov po nižjih enotnih cenah do zneska, določenega s posebnimi predpisi. 4 člen. Kmetijska gospodarstva, zadruge in gospodarstva lahko s tistim delom in količinami živine ter prašičev, ki niso zajeti z obveznim odkupom, prosto razpolagajo v okviru veljavnih predpisov. PLANIRANJE ODKUPA 5 člen. Vlada FLRJ sprejema v okviru splošnega državnega gospodarskega plana splošni državni plan odkupa živine in prašičev. Vlada ljudske republike sprejema v okviru splošnega državnega plana odkupa živine in prašičev plan odkupa živine in prašičev za ozemlje ljudske publike in ga razdeli na posamezne oblasti. Izvršilni odbor oblastnega ljudskega odbora razdeli po sporazumnem predlogu poverjenika za državne nabave, predsednika planske komisije in poverjenika ta kmetijstvo plan odkupa živine in prašičev na okraje. Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora razdeli po sporazumnem predlogu poverjenika za državne nabave predsednika planske komisije in poverjenika za kmetijstvo plan odkuoa živine in prašičev na krajevne ljudske odbore 6. člen. Krajevni ljudski odbor razdeli plan odkupa živine in prašičev, ki ta prejme od okrajnega ljudskega odbora in zapiše obveznosti posameznih gospodarstev v posebne sezname v katerih določi količino ter vrsto živine ki jo morajo posamezna gospodarstva po skupinah, v katere so razvrščena obvezno oddati državi, kakor tudi število pitanih prašičev, ki jih bodo morala obvezno oddati Krajevni ljudski odbor razporeja plan odkupa in določa obveznosti po načelih, določenih v tej uredbi in po navodilih ministra za državne nabave FLRJ ter ministra za državne nabave ljudske republike in dostavlja svoj odkupni plan okrajnemu ljudskemu odboru 7. člen. Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora pregleda na podlagi poročila poverjenika za državne nabave, predsednika planske komisije in poverjenika za kmetijstvo na svoji seji seznani obveznosti krajevnega ljudskega odbora in ga po potrebi spremeni, odroma potrdi. EVIDENCA O IZVAJANJU PLANA ODKUPA ŽIVINE IN PRAŠIČEV 8. člen. Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora pošlje po izvršenem pregledu seznamov obveznosti poročilo o opravljenem pregledu izvršilnemu odboru oblastnega ljudskega odbora. Izvršilni odbor oblastnega ljudskega odbora pregleda na podlagi poročila poverjenika za državne nabave, predsednika planske komisije in poverjenika za kmetijstvo poročilo okraju ga ljudskega odbora in oceni, če so pri določanju obveznosti ravnali po predpisih te uredbe Minister za državne nabave ljudske republike in predsednik planske komisije ljudske republike bosta ocenila poročila oblastnih ljudskih odborov in če ugotovita da so obveznosti; pravilno določene, bosta dostavila ministrstvu za državne nabave FLRJ skupni znesek plana obveznosti za ozemlje ljudske republike DOLOČANJE OBVEZNOSTI 9. člen. Vlada ljudske republike bo določila v soglasju z vlado FLRJ zaradi zagotovitve enotnih načel pri prehrani prebivalstva in upoštevale razvojne okolnosti ter stopnjo razvitosti živinoreje, živinorejske rajone kakor tudi norme, po katerih se bo odrejala obvezna oddaja živine in prašičev v posameznih rajonih 10. člen. Skupina gospodarstev se določa po velikosti obdelane površine in pašnikov, in sicer: skupina: velikost obdelane površine, in pašnikov: I. do 3 ha . II. od 3 do 5 ha III. od 5 do 8 Ha IV. od 8 do 10 ha V. od 10 do 15 ha VI od 15 do 20 ha VII od 20 ha naprej Pod obdelano površino je razumeti v smislu te uredbe njive, travnike, vrtove, vinograde, sadovnjake in livade. Vlada ljudske republike lahko določi v soglasju z vlado FLRJ, da se upoštevajo vinogradi v posameznih vinogradniških in sadjarskih rajonih pri določanju skupine, v katero spada kmetijsko gospodarstvo, ali pa da se ne vračunavajo v obdelane površine, po kateri se izračunava obveznost. 11. člen Višina letne obveznosti na ha obdelane površine in pašnikov posameznih gospodarstev se ugotavlja v mejah določenih norm, pri čemer je treba zlasti upoštevati: a) dejansko stanje živine, ki jo ima posamezno kmečko gospodarstvo b) izkoriščanje državne in zadružne paše, c) gospodarsko moč gospodarstva, č) pogoje za rejo in proizvodnjo živine na gospodarstvu, d) če je gospodarstvo edini, glavni ali stranski vir dohodkov za gospodarstvo, e) potrebe gospodarstva po delovni, molzni in plemenski živini, f) število članov gospodarstva in njihovo delovno silo. Vlada ljudske republike lahko odredi v soglasju z vlado FLRJ, da se nekatere skupine gospodarstev v posameznih rajonih ne obvežejo po normah v smislu 9. člena, temveč individualno za vsako posamezno gospodarstvo, pri čemer je treba oceniti možnost za oddajo živine. Vlada ljudske republike lahko določi, v katerih primerih je mogoče posamezna drobna gospodarstva oprostiti obvezne prodaje živine. 12. člen. Na podlagi svojega plana odkupa živine in prašičev bo izdal krajevni ljudski odbor vsakemu gospodarstvu pismeno rešitev o njegovi obveznosti. Rešitev o obveznosti mora vsebovati: a) število in težo živine, določene po vrstah in skupinah, ki jo je gospodarstvo dolžno oddati v teku leta; b) število kakor tudi povprečno in skupno, težo pitanih prašičev, ki jih je gospodarstvo dolžno oddati z označbo odstotka maščobe kakor tudi število, povprečno in skupno težo suhih prašičev in prašičkov: c) roke, v katerih mora gospodarstvo oddati posamezne količine od skupne obveznosti. Proti rešitvi o obveznosti lahko kmečko gospodarstvo vloži pritožbo pri okrajnem ljudskem odboru v roku treh dni od prejema rešitve. Okrajni ljudski odbor mora izdati rešitev pritožbi v roku osmih dni. Dvojnik rešitve mora krajevni ljudski odbor dostaviti pooblaščenemu podjetju za odkup. 13. člen. Oddaja pitanih prašičev je obvezna V svinjerejskih rajonih za vsa kmečka gospodarstva z obdelano površino 3 ha in več, in sicer: a) gospodarstvo od 3 do 5 ha najmanj enega in največ dva prašiča b) gospodarstvo od 5 do 8 ha najmanj enega in največ tri prašiče, c) gospodarstvo od 8 do 10 ha najmanj 2 in največ Štiri prašiče, Č) gospodarstvo od 10 do 15 ha najmanj 3 in največ 6 prašičev, d) gospodarstvo od 15 do 20 ha najmanj 3 in največ 7 prašičev, e) gospodarstva, večja od 20 ha, najmanj 4 in največ 8 prašičev. Izjemoma je mogoče določiti kmetijskim gospodarstvom v svinjerejskih rajonih z obdelano površino do 3 ha obveznost največ do 2 prašičev, če imajo pogoje za pitanje prašičev 11. člen. V nesvinjerejskih rajonih bodo določene obveznosti za oddajo prašičev samo tistim kmečkim gospodarstvom, ki imajo možnosti za pitanje ne glede na velikost obdelane površine, in to največ do 5 prašičev. Ko se določa kmečkemu gospodarstvu količina obvezne oddaje koruze v smislu predpisov o odkupu žit. bo krajevni ljudski odbor pustil temu gospodarstvu potrebno količino koruze za obvezno oddajo pitanih prašičev. Gospodarstvom, ki so izpolnila obvezno oddalo koruze v smislu uredbe o odkupu žit v gospodarskem letu 1949-1950, a jim je bila naknadno določena obvezna oddaja pitanih prašičev po predpisih te uredbe, bo dana iz državnega žilnega fonda količina koruze, potrebna za obvezno pitanje prašičev. Minister za državne nabave ljudske republike bo določi kakšne količine koruze bodo puščene po običajnem načinu pitanja v posameznem rajonu gospodarstvom v smislu prejšnjih odstavkov tega člena. 16. člen. Natančnejša navodila o načinu določanja obveznosti za oddajo živine in prašičev ter smernice, po katerih se bo ravnal krajevni ljudski odbor pri določanju obveznosti, bo dal minister za državne nabave ljudskih republik V navodilih bo predpisan tudi način, po katerem se to določala obveznost za zemljišče, ki se jemlje ali daje v zakup ali napol kakor tudi način, po katerem ho določena obveznost tistih, ki niso kmetje. IZPOLNITEV ODKUPNE OBVEZNOSTI 17. člen. Po sprejemu pismene rešitve o obveznosti morajo gospodarstva takoj skleniti pogodbe o podrobnejših pogojih oddaje živine in prašičev s pooblaščenimi državnimi podjetji za odkup živine 18. člen. Obvezna oddaja živine in prašičev se izvaja z oddajo v živem stanju. 19. člen. Oddani pitani prašiči morajo imeti najmanj 40% maščobe od teže zaklanega prašiča. 20. člen. Poverjeništvo za državne nabave pri okrajnem oziroma mestnem ljudskem odboru bo določilo v sporazumu z republiškim podjetjem za odkup ih v okviru operativnega odkupnega plana na področju vsakega krajevnega ljudskega odbora dan in kraj, kjer bedo živino oddajali Odkupnim podjetjem. OBVEZNOSTI KMETIJSKIH OBDELOVALNIH ZADRUG IN EKONOMIJ KMETIJSKIH ZADRUG 21. člen. Količine za obvezno oddajo živine in prašičev kmetijske obdelovalne zadruge in ekonomij kmetijske zadruge se določajo v gospodarskem planu zadruge. Razen tega prevzema kmetijska obdelovalna zadruga obveznosti tistih kmetov, ki stopijo v zadrugo po določitvi njihove obveznosti. KAZENSKE ODREDBE 22. člen. Če dejanje ni kazensko dejanje, bodo kaznovani z denarno kaznijo do 50.000 din ali s poboljševalnim, delom do treh mesecev, kakor tudi s kaznijo odvzema predmeta prekrška, tisti, ki so obvezani prodati živino in prašiče po predpisih te uredbe: a) če brez upravičenega razloga ne izpolnijo obvezne oddaje živine in prašičev v določeni količini in v določenem roku; b) če dajo netočne podatke o številu in vrsti živine in prašičev ter o drugih okolnostih, ki vplivajo na določitev obveznosti. 23.člen Z denarno kaznijo do 25.000 dinarjev ali s poboljševalnim delom do dveh mesecev bodo kaznovani tudi tisti, ki po prejemu rešitve o obveznosti neupravičeno odklonijo ali se izogibajo sklenitvi pogodbe s pooblaščenim podjetjem za odkup živine. Upravno-kazenski postopek glede prekrškov po tem in prejšnjem členu vadijo ter izdajajo prvostopne rešitve izvršilni odbori okrajnih oziroma mestnih ljudskih odborov. 24. člen. Če dejanje ni kazensko dejanje, bodo kaznovani z denarno kaznijo do 10.000 din odgovorni uslužbenci v poverjeništvu za državne nabave pri okrajnih, oziroma mestnih ljudskih odborih, oziroma uslužbenci krajevnih ljudskih odborov kakor tudi direktorji in odgovorni uslužbenci pooblaščenih državnih podjetij za odkup, ter nameščenci zadrug, ki na račun podjetja odkupujejo: a) če zaradi malomarnega dela ne izdajo ukrepov, da bi bila obveznost gospodarstva pravočasno določena; b) če pravočasno ne sklenejo pogodbe s pridelovalci; e) če razpolagalo z odkupljeno živino in prašiči v nasprotju z veljavnimi predpisi ali v nasprotju z dispozicijami, dobljenimi od pristojnega organa za te posle; č) če ne store, kar ie potrebno, da ne bodo, živina in prašiči ob prevozu zgubili na kakovosti in teži pod določeno normo izgube; d) če ne predlože pravočasno ali pa predlože netočna poročila: e) Če ne vodijo na predpisani način evidence o obveznostih, pogodbah, odkup ličnih in oddanih količinah živine ter prašičev. Upravno-kazenski postopek vodijo in izdajajo prvostopne rešit e izvršilni odbori oblastnih ljudskih odborov. KONČNE ODREDBE 25. člen. Pismene rešitve o višini obveznosti, gospodarstev za oddajo živine in prašičev za vse leto 1950. v smislu te uredbe je treba na vsem ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije sporočiti do 15. novembra 1949. leta. 26. člen. Natančnejše predpise za izvajanje te uredbe izdaja minister za državne nabave FLRJ. 27. člen. Ta uredba začne veljati z dnevom objave v »Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije«. Beograd, 13. oktober 1949. Predsednik vlade FLRJ in minister za narodno obrambo maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito s. r. Minister za državne nabave Jakov Blaževič s. r. Odkup žita v gospodarskem letu 1950-51 Zvezna vlada je pravkar izdala uredbo o odkupu žita v gospodarskem letu 1950-51 Kakor doslej, tako bo tudi v tem letu obvezni odkup žitaric. Pridelovalci so dolžni po setvenem planu posejati določene površine z žitom in tako zagotoviti zadostno proizvodnjo, da bodo izpolnili svoje obveznosti do države glede žita v skladu s predpisi uredbe; Kmetje in kmečke obdelovalne zadruge so dolžni prodati državi določeno količino žita, in sicer: pšenico, rž, soržico, pir, oves in koruzo. Razen kmetov in zadrug morajo prodati državi žito tudi nekmetje, ki imajo zemljo posejano z žitom ter tiste osebe, ki so vzele ali dale zemljo v zakup ali v najem na polovico. Pooblaščenim odkupnim podjetjem se mora obvezno prodati tudi celotna mlatilniška merica, mlinska merica, manipulativni mlinski presežki, merica robkača. in debelega-koruznega zdroba ter žitaric, ki jih dobivajo traktorske postaje in postaje za čiščenje semena kot nadomestilo za svoje delovne usluge. Prav tako morajo prodati kmečke obdelovalne zadruge vse količine (merice), ki jih dobijo kot nadomestilo za storitve, storjene kmetom (nezadružnikom). Odkup žita se bo vršil po določenih državnih (vezanih) cenah. Kmetijskim Kateg. Obseg obdel. zem. I. Od 2 do 3 ha II. Od 3 do 5 ha III. Od 5 do 8 ha IV. Od 8 do 10 ha V. Od 10 do 15 ha VI. Od 15 do 20 ha VII. Od 20 in več ha Podrobnost o odkupu žita bodo vlade ljudskih republik določile s posebnimi odredbami. V obdelovalno površino štejejo njive, vrtovi in vrtiči, sadovnjaki, vinogradi in travniki. Za obdelovalno površino se bodo štela tudi tista zemljišča, ki so bila prej njive, ki pa jih je lastnik iz špekulativnih nagibov ali drugih neupravičenih razlogov prenehal obdelovati. Zemljišča, posejana ali posajena z industrijskimi rastlinami in sočivjem (zelenjavo), glede katerih se. je kmet pogodil z državo zaradi odkupa, se bodo upoštevala pri določanju kategorije, v katero spada kmetijsko gospodarstvo, vendar pa se ne bodo računala k obdelovalni površini, na podlagi katere bo določena obvezna oddaja žita. Vlada ljudske republike lahko odredi, da se vinogradi v posameznih vinogradniških in sadjarskih rajonih upoštevajo pri določanju kategorije, pač pa se ne vračunajo med obdelovalno površino, na podlagi katere se določi obvezna oddaja žita. Če bi toča, suša, požar ali podobno uničilo žito, lahko zvezni minister za državne nabave po izvršeni cenitvi donosa zniža v prizadetih krajih količino obvezne oddaje. Krajevni ljudski odbor bo v sporazumu s kmetijskimi organi vodil od setve do dozoritve žita evidenco o resnično posejanih površinah na svojem območju, o stanju posevkov in drugih podatkih, važnih za izpolnitev plana kmetijske proizvodnje. Obveznosti kmečkih obdelovalnih zadrug Količino obvezne oddaje žita obdelovalne zadruge se določi v proizvodnem gospodarstvom in zadrugam se bodo poleg kupne cene izdajali tudi boni za nakup industrijskih izdelkov po nižjih enotnih cenah do višine, določene s posebnim predpisom. Kmetijska gospodarstva lahko s presežki žita, ki jim ostanejo po obvezni oddaji, svobodno razpolagajo v okviru obstoječih predpisov. Kmetijska gospodarstva. ki imajo manj kot 2 ha obdelovalne zemlje, sp oproščena obvezne od daje žita. Vlade ljudskih republik bodo v okviru državnega plana izdale plan odkupa ter ga razdelile na oblasti. Oblasti pa bodo svoje plane nadalje porazdelile na okraje. Določanje obvezne oddaje Krajevni ljudski odbor bo pred setvijo naložil vsakemu kmetijskemu gospodarstvu razen gosodarstev pod 2 ha količino in vrsto žita, ki jo mora kmetijsko gospodarstvo prodati potem ko dozorijo žita letnika 1949-50. Količina žita. ki jo bo moral kmet prodati državi se določa po kategorij, v katero, spada kmetijsko gospodarstvo in glede na določeno normo obvezne oddaje žita na 1 hektar obdelovalne zemlje, in sicer: Norma do 450 kg na 1 ha do 850 kg na 1 ha od 100 do 1100 kg na 1 ha od 150 do 1250 kg na 1 ha od 200 do 1400 kg na 1 ha od 250 do 1550 kg na 1 ha od 300 do 1700 kg na 1 ha (gospodarskem) planu zadruge. Razen tega prevzame kmečka obdelovalna zadruga obveznosti tistih kmetov, ki vstopijo v zadrugo po ugotovitvi njih obveznosti oddaje. Plan proizvodnje in tržnih presežkov kmetijskih pridelkov kakor tudi količine obvezne oddale ekonomij kmetijskih zadrug se dolo tako kakor za kmečke obdelovalne zadruge Kazenske odredbe V kolikor dejanje nima znakov drugega kaznivega dejanja, bodo kaznovani z denarno kaznijo 50.000 din ali s prisilnim delom do treh mesecev in odvzemom predmetov prekrška vsi tisti, ki so dolžni državi prodati žito. če bi a) po setvenem planu ne posejali določene površine z žitom, b) brez upravičenega razloga ne izpolnili obvezne oddaje dolo cene količine in v določenem roku c) dajali netočne podatke ki so važni pri določanju obvezne oddaje Denarna kazen 10.000 din je določena za vse tiste odgovorne uslužbence okrajnih poverjeništev za državne nabave oziroma uslužbence krajevnih ljudskih odborov kakor tudi za voditelje podjetij, ki ne bi a) zaradi malomarnega dela izdali ukrepov da bodo pravočasno določene obveznosti posameznih gospodarstev, b) pravo časno dali poročil ali pa dali netočna poročila c) na predpisani način vodili evidence o obveznostih in odkupljenih ter oddanih količinah, d) po veljavnih predpisih razpolagali z odkupljenim žitom in e) sprejeli pritožbe in jih ne dostavili v rešitev okrajnemu ljudskemu odboru Znižanje števila nabavnih točk za deske, dekliške in otroške čevlje Zvezni minister za trgovino in preskrbo je izdal odločbo, s katero se spreminja in dopolnjuje odločba o določitvi števila nabavnih točk za nakup industrijskih izdelkov zagotovljene preskrbe Po novih predpisih se zniža število nabavnih točk pri čevljih za dečke, deklice in otroke. Za deške in dekliške čevlje z usnjenim podplatom je treba odslei oddati 18 oz. 12 točk (doslej 20). za otroške pa 4 točke (doslej 10) Za deške in dekliške čevlje z gumijastimi podplati velja odslej 12 točk (doslej 14) in za otroške 3 točke (doslej 6) Narodnoosvobodilna borba v Grčiji likvidirana Beograd. 18 oktobra. —V razglasu, ki je bil objavljen grškemu ljudstvu preko radijske postaje »Svobodna Grčija« dne 16 t. m., je začasna demokratina vlada Grčije objavila, da se je demokratična armada »umaknila pred ogromno materialno premočjo, ki so jo zbra tuji okupatorji«, da je demokratična armada »položila orožje ter prenehala s prelivanjem krvi, da bi rešila Grčijo popolnega uničenja« Ta razglas v naši državi nikogar ne preseneča. Pot k likvidaciji grške osvobodilne borbe vodijo že dalje časa informbirojevski voditelji KP Grčije po direktivah ZSSR in Informbiroja, Že od V plenuma CK KP Grčije so bile prejšnje ofenzive demokratične armade zamenjane z defenzivno taktiko in kopanjem rovov Meseca maja t. l. je minister začasne grške demokratične vlade Porfirogenis razglasil iz Prage mirovno ponudba, v kateri ni bila postavljenaa niti zahteva po umiku, angloameriških sil iz Grčije, Tej odprti ponudbi Porfirogenisa je v kratkem času sledilo obvestilo Tass-a o pripravljenosti vlade ZSSR da na osnovi predlogov začasne demokratične vlade vodi razgovore z ZDA in Anglijo o ustavitvi državljanske vojne v Grčiji. Neaktivnost demokratične armade je omogočila monarhofašistom, da so koncentrirali velike sile in prizadeli v tem letu številne težke udarce demokratični armadi na Kajmakčalanu in Vidu. Današnji razglas začasne demokratične vlade o brezpogojni kapitulaciji osvobodilne borbe je objavljen neposredno po času reševanja grškega vprašanja na seji Združenih narodov v New Yorku V razglasu začasne demokratične vlade se posebno poudarja da »na iniciativo ZSSR skušajo na generalni skupščini OZN najti poiskus mirne rešitve, grškega vprašanja. Atenski državniki govore o notranjem mirnem položaju, o volitvah in o amnestiji, Poizkus notranjega pomirjen a odgovarja naši neumorni težnji, to se vidi iz dejstva, da so naše sile na Gramosu in Viciu prenehale s topništvom ter olajšale pomirjenje v Grčiji.« Z likvidacijo grške osvobodilne borbe je bil uresničen plan, ki ga je objavil Zaharides v mesecu marcu tega leta v članku ki ga je objavila radijska postaja »Svobodna Grčija«. V tem članku je Zaharides odkril podlo zamisel Informbiroja da se v cilju opustitve borbe grškega ljudstva obdolži Jugoslavija za bodoče poraze demokratične armade. Zahariades je pisal, da bo »situacija, ki je nastale v Jugoslaviji, morda bolj kakor kje drugod imela svoj odmev v narodno osvobodilnem gibanju Grčije« Po tem so bile objavljene klevete o verjetnem sodelovanju JA z monarhofašističnimi silami ob priliki bojev na Kajmakčalanu in Viciu. V današnjem razglasu o kapi- tulaciji piše »da so tuji okupatorji zbrali ogromno materialno premoč 6 pomočjo titovskega odpadništva in izdajstva« Toda informbirojevska propaganda ne bo uspela prevariti grško ljudstvo niti delavske množice v ostalih državah v tem pogledu, kdo je popustil in izdal borbo grškega ljudstva Ljudstvo Jugoslavije ter njegovo vodstvo je nudilo vso moralno politično in material no pomoč še od rasa druge svetovne vojne grškemu osvobodilnemu gibanju Jugoslavija je bila ona ki je najodločnejše zastopala stvar grškega ljudstva na vseh mednarodnih forumih ki je grškemu osvobodilnemu gibanju pomagala do iz njene ljudske revolucije uporablja teoretične in praktične izkušnje in ki je nudila nesebično pomoč borcem demokratične armade in žrtvam monarhofašističnega terorja ki so zbežali v našo državo Izdaja borb grškega ljudstva je zadala velik udarec protiimperialističnim silam v svetu ter kaže kakšno škodo so prizadeli mednarodnemu delavskemu gibanju politični voditelji ZSSR in politika brezobzirnega izvajnja interesov »velike sile« politično nadoblast nad ostalimi socialističnimi državami in razbijanje delavskega gibanja v svetu s ciljem izvajanja te politike. (Tanjug.) Stran 4 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 20. oktobra 1919 Ob stoletnici smrti FREIDERIKA CHOPINA Letos oktobra praznuje poljski narod in tudi ves kulturni svet važno kulturno obletnico. stoletnico smrti velikega pianista in komponista Friderika Chopina Friderik Chopin se je rodil 22. februarja 1810 v Želazovi Woli, v mali vasici pri Varšavi. Njegov oče je bil Francoz, ki je prišel na Poljsko v času Napoleonovih vojn in se tu tudi oženil. Po poklicu je bil profesor in je poučeval francoski jezik na varšavskem liceju, kjer je mali Friderik dobil tudi prvo izobrazbo. Že v rani mladosti je Chopin vzljubil glasbo, ples in narodne pesmi Do glasbe je kazal čudovito nadarjenost, klavirske tipke so ga kar privlačevale Kot šestletni deček je te odlično igral na klavir razna velika dela evropske glasbene literature. Prvič je priredil samostojen koncert l. 1818 v čast pesnika Niemcewicza. Koncert je odlično uspel in za Chopina so se začeli zanimati razni poljski velikaši. Od takrat je večkrat nastopal in čeprav je bil skoraj še otrok, je že žel povsod uspeh in priznanje. Leta 1825 ga je dal oče vpisati na varšavsko glasbeno šolo. Prvi njegov učitelj je bil Čeh Živny, ki ga je seznanjal z Bachom in ostril njegov talent; najboljši učitelj pa mu je bil šleski profesor Josef Elsner, ki ga je učil harmonij in kompozicijo in ki je največ pripomogel, da se je Chopin tako hitro razvil in se oddaljil od starih metod, ki so bile takrat v modi, V tem letu je tudi objavil svoje prvo večje delo v C-molu. Po končani glasbeni šoli je potoval Chopin v inozemstvo in l. 1829 priredil na Dunaju koncert, ki mu je prinesel svetovno slavo. Zelo laskavo se je o njem izrazil dunajski časopis »Wiener Theaterzeitung«, ki ga je nazval genija. Z Dunaja je šel Chopin v Prago, nato v Dresden in nastopal s svojimi deli. Njegovi koncerti so bili vedno zelo obiskani. Ko se je nato vračal v domovino, je že bil slaven. Odslej je dobival mnoga povabila za gostovanje po evropskih prestolnicah, V letu 1830 je šel ponovno na Dunaj, a ponesrečena poljska vstaja proti ruskemu samodrštvu mu je preprečila vrnitev v domovino. Vendar zveze z domovino ni opustil in si je živo dopisoval s prijatelji in domačini. V tem času je napisal znamenito Revolucijo in jo posvetil svoji zasužnjeni domovini. Z Dunaja je šel Chopin v Pariz, kjer je napisal svoja najboljša dela, vendar pa se je zaradi rahlega zdravja odpovedal nastopom, Tu se je spoznal tudi s slavno francosko pisateljico George Sandovo, s katero ga je vezalo tesno prijateljstvo. Posebno ob njegovi bolezni mu je ona nudila največ pomoči. Zaradi slabih materialnih razmer v Parizu je bil Chopin prisiljen kljub bolezni, ki se je čedalje bolj oglašala v njem, še vedno nastopati, Sel je gostovat v Anglijo in Škotsko Vrnil se je popolnoma izčrpan v Pariz. Njegova zadnja želja je bila, naj njegovo srce izrežejo iz telesa in ga pošljejo v domovino. Umrl je 17. oktobra 1849. Z njim je poljski narod izgubil umetnika, ki je vse svoje delo posvetil zasužnjeni domovini in še v poslednjem trenutku življenja zvesto mislil nanjo. Chopinova dela so polna ljudskih motivov in toplote, da človeka kar ogrejejo. V njih je čutiti pravo poljsko umetniško dušo. Poljsko ljudstvo se z ljubeznijo spominja svojega zvestega sina in je to leto nazvalo Chopinovo leto. Palko D o lin e c Da bi dosegle še boljše uspehe so tekmovale delavke štirih brigad Dan po objavi doseženih rezultatov mladinskih brigad so se spoprijele v tekmovanju nove štiri brigade. Med temi so starejše delavke in pa nekaj mladink. Tekmovale so brigade: I., V., VIII. in VII. Po trodnevnem tekmovanju se je izkazala kot zmagovalka VIII. brigada, ki je dosegla 152,30 odst V tej brigadi je bila najboljša Koudila, ki je presegla normo za 102 odst. Takoj za njo je bila po uspehu V brigada, ki je dosegla 151.12 odst. Tukaj je bila najboljša Vrban Cecilija, ki je dosegla največji procent preseganja norme v tovarni sploh. Normo je presegla za 113 odst. Prva brigada je prav tako dosegla lep uspeh. Povprečje treh dni znaša 143,77 odst. V tej brigadi je dosegla najboljši uspeh Hujs Marija, ki je presegla normo za 79 odst Tudi četrta po vrstnem redu — VII. brigada — je dosegla lepe uspehe, in to 132,99 odst. V tej brigadi je bila najboljša Gomboši Ana, ki je presegla procent preseganja norme za 85 odst. Ob zaključni slavnosti so se pomenili o prednostih tekmovanja in o izkušnjah, ki so se z njimi seznanili v tem tekmovanju. Predsednik sindikalne podružnice pa je predal prehodno zastavico najboljši delavki osme brigade, tov Koudilovi. Drugo tridnevno tekmovanje je bilo zaključeno V nedeljo se bo uredil strojni park, da bo pripravljen za nadaljnja tekmovanja, kajti tekmovati hočejo še trije trakovi oz brigade. Tekmovali pa bodo tudi z najboljšim istovrstnim kolektivom Hrvatske. ik. Fizkultura Jesenski kros v Murski Soboti V nedeljo, dne 16. t. m. se je na igrišču SSD Sobote zbralo okrog 600 mladincev iz gimnazije in ekonomskega tehnikuma. Pod vodstvom tov. Petek Jerice je progo preteklo 579 dijakov, med katerimi so se plasirali na prva mesta sledeči tovariši in tovarišice: Mlajši pionir: Banfi Robert I.a Mlajša pionirka: Vogrin Katica I.b Starejši pionirji: Skalar Bojan III.b in Novak Franc II.d Starejše pionirke: Červek Karolina III.e in Pisnik Dragica II.e Mladinci: Vničec Martin V. in Lipič Evgen EKTE Mladinke: Hari Romana EKTE in Rozlov Olga IV.a Člani: Antalič VII. in Sagadin VIII. Članice: Lončar Šarika VII. in Sabotin Marjeta VI. Izven konkurence sta tekmovala sekretar OTO in tov. Števančec. — Zmagovalci so prejeli nagrade (copate in telovadne hlačke). —ss— V Ljubljani je bilo v soboto, 15. in nedeljo, 16. oktobra prvenstvo sindikalnih aktivov v nogometu, katerega se je udeležil tudi naš aktiv »Trgovec« iz Murske Sobote, saj je med desetimi najboljšimi moštvi — Ljubljana-Postaja, Celje-Grafičar, Kranj-Tekstilna tovarna, Novo mesto-Istra, Jesenice-Železarna, Gorica-Opekarna, Guštanj-Železarna, Maribor-Ma- riborska tekstilna tovarna in Ljubljana-MIR — zasedel četrto mesto Kot prvo tekmo je žreb odločil naše moštvo z Guštanj-Železarno; ker pa se Guštanj ni udeležil, je naše moštvo brez borbe dobilo 3:0 p. f Jesenice »Železarna« : Murska Sobota »Trgovec« 1:1 Sobočani, ki so nestrpno pričakovali pričetek igre, so po Rengelu v začetku prvega polčasa prišli v vodstvo 1:0. Ker se je videla rahla premoč Sobočanov, smo vsi opazovalci mislili, da si bodo prisvojili zmago. Ker pa napadalna vrsta ni znala izkoristiti ugodne prilike, so pred koncem drugega polčasa Jeseničani izenačili, in tako je kljub podaljšanju igranja ostalo 1:1 in je bil tako žreb odločilen. Ker pa Sobočani niso imeli sreče pri žrebu, je žreb odločil v korist Jeseničanov Tako so se Sobočanci borili za 3 in 4. mesto. Novo Mesto »Istra« : Murska Sobota »Trgovec« 1:0 Eno uro po srečanju z Jesenicami so se Sobočanci srečali z Novim mestom. Tudi tukaj se je videla kljub utrujenosti premoč Sobočancev na zelenem polju. Saj potek igre je bil večinoma v rokah moštva »Trgovca«, toda napadalna vrsta kljub prilikam, ki jih je imela pred golom, te ni znala izkoristiti Gol so sprejeli tudi proti koncu drugega polčasa in tako izgubili igro ter se plasirali s tem na četrto mesto. »Trgovca« iz Murske Sobote so zastopali vsi neverificirani igralci, in sicer: Kos. Majerič, Kranjčič, Cvetko, Kukanja, Srimf. Fujs, Baučar, Holcman, Gorčan, Rengel, Seme, Rajter. Najboj so se izkazali igralci: Kos, Kukanja. Kranjčič, Cvetko pa tudi vsi ostali so bili požrtvovalni. —ss- Palko Dolinec: Na nočni vežbi (Iz cikla: »Jesenski manevri) Skoz tiho, spečo vas gremo s topovi; z neba bolan nas mesec ogleduje, drevesne sence gledajo nas tuje. a v snu presrečnem sanjajo domovi. Na kraju speče smo vasi se ustavili in v mehko prst topove smo vkopali, kraj njih radosti tihi se predali, in čaše smo noči sladkosti pili. Nekdaj je tu krvava borba bila in vsak korak te naše zemlje svete je src herojskih vroča kri pojila. Iz te krvi so zrastle mlade čete, Armada, ki bo zvesto dom branila, tovarne, polja, delavce in kmete. 1946. SMRT MARŠALA TOLBUHINA Moskva, 17. oktobra. V starosti 65 let je umrl po daljšem bolehanju v Moskvi maršal Sovjetske zveze Fedor Ivanovič Tolbuhin. Maršal Tolbuhin se je posebno odlikoval v bitki za Stalingrad. Kasneje je postal poveljnik četrte in tretje ukrajinske armade. V novembru 1944 je predrl s svojo armado do Blatnega jezera na Madžarskem Maršal Tolbuhin je bil odlikovan z redom Suvorova in Leninovim redom. Druga skupina bivših italijanskih partizanov odpotovala v Jugoslavijo R i m, 18. oktobra. — Danes je odpotovala iz Rima v Jugoslavijo druga skupina bivših italijanskih partizanov iz Jugoslavije z majorjem JA in bivšim poveljnikom partizanske di vizi ie »Italia« Giussepom Marassom na čelu. Skupina potuje v Jugoslavijo na poziv Zveze borcev NOV ter bo sodelovala v svečanih proslavah V obletnice osvoboditve Beograda. Ta skupina, v kateri se nahaja tudi bivši komisar bataljona Di Niccolo in vodnik Artove, težki invalid s sremskega bojišča se bo pridružila delegaciji bivših italijanskih partizanov, ki so danes prispeli v Ljubljano iz Benetk. Rim 18. oktobra. — Dopisnik Tanjuga poroča: Nad 100 oseb je bilo ranjenih in poškodovanih oh priliki policijskega napada na velikem delavskem mitingu v rudarskem centru Corboni na otoku Sardiniji. Številni policijski jeepi in kamioni, ki jih je vodil bivši fašistični kvestor Pironea. so napadli udeležence protestnega mitinga, na katerem je govoril socialistični poslanec pokrajinske skupščine za Sardinijo Dessani, ter so hoteli s silo preprečiti zborovanje. V spopadu, ki je trajal nad eno uro je začela policija streljati iz pušk na množico ter ie uporabila bombe s solznim plinom, Po službenem poročilu je policija izvršila množične aretacije ter se med aretiranci nahaja tudi socialistični poslanec Dessani. V znak protesta zaradi tega najnovejšega napada policije na delavstvo je mestna delavska zbornica in sindikalna federacija v Cagliari-ju proglasila danes enodnevno splošno stavko. Ljudsks tehnika Izvajanje plana pomeni organizacijsko okrepitev in razširitev organizacije Ljudske tehnike Da se utrdi organizacija Ljudske tehnike v soboškem okraju, je sklenil iniciativni okrajni odbor Ljudske tehnike, da bo predvsem polagal vso pažnjo organizacijski utrditvi posameznih organizacij Ljudske tehnike Predvsem bo posvetil pažnjo letalski grupi, za katero je največje zanimanje, a je v njej še vedno premalo koordiniranega dela od strani vodstva grupe Prav tako posveča pažnjo fotoamaterskemu krožku, ki je bil sicer že ustanovljen, toda nobenega dela ni bilo videti. Oboje pa je koordiniral z delom avto-moto-društva. ki se do zdaj drži ob strani in dela popolnoma po svoje. Veliko več pažnje se bo posvečalo tudi usta- navljanju klubov tehnike, katerih predvsem na vasi še sploh ni. Da se bo Ljudska tehnika pravilno razširila, je potrebno ustanoviti klube tehnike po vseh podjetjih in tovarnah. po vseh kmetijsko-obdelovalnih zadrugah in v vseh večjih vaseh v okraju. V najkrajšem času je potrebno izvesti ustanovno skupščino okrajnega odbora Ljudske tehnike. V pripravah na to ustanovno skupščino je nujno poživeti delo v posameznih organizacijah Ljudske tehnike. Da se to izvrši, je potrebno, v tem času sklicati članske množične sestanke in v letalski grupi na enem takih sestankov izvoliti nov, trden odbor. V delu letalske grupe bo občutna pomoč Okrajnega sveta sindikatov, ki bo na svoje stroške opremil modelarske delavnice z vsem potrebnim inventarjem. Toda še preden bo delavnica opremljena, je potrebno pristopiti k izvajanju plana, predvsem v modelarstvu. Prav tako je treba posvečati izvajanju plana vso pozornost tudi v ostalih organizacijah Ljudske tehnike. Kolektiv Tvornica kmetijskega orodja v Batujah pri Novi Gorici že dela po planu za februar 1950. leta Delovni kolektiv Tvornice kmetijskega orodja v Batujah pri Novi Gorici je že 9. oktobra dosegel letni plan po vrednosti in količini za 18.2% in dela sedaj že po planu za februar 1950. leta. Najboljši delavec kolektiva Jožef Španjola sedemkratni udarnik, dela po planu že za drugo polovico 1950 leta. Zmago Vesel: Prvi poleti Jutro na letališču Dežurni je budil že ob štirih. Četrt ure pozneje je bila četa mladih letalcev že pred hangarjem Megla ie prekrivala ravnino, le vrhovi hribovja, ki se je vzpenjalo ob robu Letališča so temneli nad bledo zaveso goste. Jutranje megle Hladje bilo Prav za prav niti ne hladno, a sveže »Vrabci« so sloneli na krilih in prav tako »Salamandra«. Tako je vsak dan pred poletom Nekaj minut pozneje so mladi jadralci že hiteli proti hribovju Megla se je polagoma dvigala in prvi sončni žarki so preplavali ravnino Mirno je bilo. Jadralci so nestrpno pogledovali v svod. V teh urah so bili preko svoda razstrti bledi drobni kopasti oblački — ovčice. Proti poldnevu bodo zapihali vetrovi in sonce bo močno pripekalo, po svodu pa se bodo dvigali žareči kopasti oblaki. Co ceste jih bodo. Pod temi oblaki se dviga jadralo v višin in v srcih jadralcev radostno zaigra, ko jih zagledajo. To so oblaki, ki jim dovoljuje v višine in daljavo Dana bo v tem dnevu prvič poletela na »Salamandri« Do zdaj je bila med prvimi, sicer so dekleta znana kot nepazljiva v letenju vendar Dane do zdaj ni bilo mogoče šteti med take Pred dnevi je položila B izpit in trenažo za C izpit na »Vrabcu« a zdaj ... to bo radosten dan Cejevci so sedeli ob svoji »Salamandri« in se pogovarjali. Govorili so o poletih nastavnikov in pitomcev ki so položili C izpit in pred kratkim Odšli. Na njihovih napakah pri poletih so se marsičesa priučili, teorijo letenja za C izpit že obvladajo, toda kako bo s prakso?! Ni bila samo Dana nemima. Vsi so bili nekoliko vznemirjeni. Vlado je že sedel v kabini in čakal ugodnega vetra. Megla se je že davno dvignila in pokrajina je bila vsa sončna Krošnje vzdolž hribovju so prijetno blestele in prvi jutranji vetrovi so jih prav na lahko zazibali. »Še eno uro bomo čakali in potem bo za nas primerno,« je strokovnjaško presodil Miško. »Okrog desete je veter že dovolj močan. — najmanj do 8 m na sekundo.« Nastavnik Mrak je ležal na razprostrti koci in se zastrmel v nebo Prisluškoval je pogovoru svojih pitomcev in premišljeval o tistih dnevih, ko je sam tako nestrpno pričakoval prvega poleta s »Čauko«. Nasmehnil se je in se zagleda v bled ob Kačič, nekje visoko v sinji ni. Za tem so se vrstili majhni kopasti in za njimi so bili vedno višji kumulusi Ne da bi se ozrl na koga, je tiho vprašal: »Kaj mislite, kaj pomeni tale cirus?!« Vsi so se ozrli v sinjino in Dana je spokojno odgovorila: »Nevihtni front se bliža. Če ne bi bilo za cirusom teh vrst kumulusov, pa bi bil topli front.« To je bil povod za dolgo debato o vremenoslovju v jadralnem letalstvu Tekmovali so kdo bo več lepše in bolj pravilno povedal Prijetno jih je bilo poslušati Komaj dva meseca so v jadralnem centru in že so pravi strokovnjaki — vremenoslovci Če bi se. povsod tako temeljito in s takim navdušenjem učili, bi pač bili vsi ljudje v svoji stroki mojstri. Da, kdor hoče postati dober jadralec. mora poznati dobro tudi teorijo letenja, kajti neznanje teorije se hudo maščuje. Tako je bilo z Lojzetom Malokdaj je razmišljal o teoriji letenja, a vedno je sipal šale in zabavljivke med pitomce ali pa se vsedel ob prostem času na posteljo. vzel kitaro in popeval: »Ja imam šešir crveno mašnu, a moja mala vršteču tašnju, i svi mi kažu. da nemam para i da sam lep ko Robin Hud.« Tudi brico mu je pomagal. Sicer sta oba lepo zapela. Toda ko sta letela, pa je bilo vse narobe. Brico je namesto desnega zavoja za 90 stopinj letel kar naravnost in obsedel v ajdi Lojze pa je letel kot da bi jahal in pri prvem zaokretu je prav nad hruško toliko propada, da je obsedel v globoki grabi Kaj boš torej z dobrimi pevci a slabimi letalci. Sama sta uvidela da sta samo v škodo, kljub temu, da sta bila priljubljena med pitomci. in sta se pač odločila, da pojdeta domov Kot sta bila vedno vesela, sta tudi zdaj veselo zapela Kljub temu, da jima ni bilo lahko ločiti se od kolektiva letalcev, sta igrala še vedno komika: Siromak sam druže nigdje nikog nemam, samo jednu staru skršenu kitaru ... Veselo je zvenela pesem, toda zdelo se je, kot da zveni popolnoma resnično Lojzetu je ostala kitara, a letenje, do katerega je imel tako voljo, je splavalo po vodi... Taprat so se vsi ki so ostali, zamislili ob tem primeru in prihodnjega dne so njihovi uspehi bili mnogo boljši Videli so, da je za to če hoče človek postati letalec, potrebno veliko, veliko volje in vztrajnosti. Sonce je že vroče pripekalo. Zrak nad pobočjem hriba je bil že ves razgret. Videlo se je, kako na lahno trepeta Nenadoma je zavelo in jadralci so vedeli, da se je utrgal neviden balon toplega zraka in plavat v višino. Krošnje na pobočju so valovile Veter je postal dovolj močan za polete za C izpit. Nastavnik je vstal in stopil proti »Salamandri«. Vsi so vedeli, da bo to probni štart. Radovedni so bili, alibo njemu uspel že s prvim startom dvigniti se visoko nad pobočje in jadrati. Cejevci so razvili gumo iD se pripravili za start. B grupa pa se je napotila proti hangarju. Zanjo je bil veter premočan Cejevci so tekli in guma se je napenjala. Vlado, ki je sedel pri odklopni pripravi, je na klic: »Pusti!« potegnil in »Salamandra« je naglo zletela Na lahno je zanihala s krili in omirjeno poletela naprej. Takoj za tem so se krila nagnila močno na desno in v ostrem zavoju je poletela proti, pobočju hriba Zopet so se krila izravnala in kljun »Salamandre« se ie nalahno odmaknil od hriba V takem položaju je »Salamandra« drsela navzdol ob hribu. Videlo se je, kako jo na mestih veter suva navzgor in drugod zopet navzdol Ob koncu pobočja, kjer se je obračala; pa je silila vedno više in više. Kmalu je že bila nad pobočjem v ozadju ie zablestel visok razsvežen kumulus Vsi so zaverovani gledali polet svoje ga nastavnika. To je zadnji pole ob ka terem se lahko še marsičesa nauči o Z tem se bodo vrstili začetniški poleti njih samih. Da, kmalu bo to »Salamandra« se je odcepila od pobočja, se nagnila na levo krilo, vsmerila kljun v desno in v traverzi naglo propadala Krasen pristanek Še se je malo zazibalo krilo in naslonilo ob zemljo Maks in Džuro, ki sta bila ob vznožju hriba pohitela s terenskim vozičkom do letala ga naložila in ga počasi porivala k vznožju Naslednji polet, je bil Vladov. Letel je kot vsi začetniki. Nesigurno je mahal z repom in krila so se prav tako nesigurno nihala Vsi so napeto opazovali kako bo pristal Nastavnik, je čepel in pozorno gledal. Sam zase je govoril: »Povečati brzino izravnati nagib umiriti noge ..jasno, zapumpal po Da, seveda...« je zamahnil nezadovoljno z roko in vsi so videlo da je Vlado tik pred zemljo res zapikiral in se sunkoma zopet dvignil in drugič zopet toda nekoliko manj zapikiral, tresnil ob zemljo in spet sfrčal v zrak se še enkrat odbil od zemlje in kljub temu le dobro pristal' Zdaj je bila na vrsti Dana. Mirno je sedela na pobočju nekoliko stran od drugih, naslonila glavo ob dlani in se zazrla v daljavo. Vse misli so ji bile pri enem: »Dobro leteti.... to pomeni biti miren previden in niti najmanj nervozen Po- kreti morajo biti lahni in niti najmanj sunkoviti. Da, prisebna mora biti. « Vsi so molčali. Vsak se je premišljeval, kako bo letel. O tem kako mora leteti .., Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Širec Viktor ml — Naslov uredništva »Ljudski glas« Murska Sobota - Tiska Mariborska tiskarna