Št. 26.
V Gorici, v torek cine 1. aprila 1902.
Letnik IV.
l/huja vsak  torrk   in   soboto  v
IimImii   ob   II.  uri  protlpnMrio   /.a   .....sin
tor <>i. ii. iil-i pnpoltln.- /.:« <l''/.<'lo. Akn
paii»>ii;il;nlii«'v;i pni/.nik i/.ii!o dan proj nl>
(>. zvotior. Slant' popoAli |.ri'.ji'in:iii ;ili v
(Jorici ii;i. «lotn pošiljan i-i-l<>l<>tno 8 K.,
pnllt'tnn   \ K.  "'  <^*'l ft l.-f no   >   K.
I'rotlaja. sc  v (l(»rni v l<>li;i,karnali
Sell \v mi'/.    J    Solskih    ii I i < -: L11    in    .1 o I
li'i-sitz v Niinskih  ulicali  |h» H  vin.
GrOKICA
(Zjutraiije iwlanj«*
I'rtvlnitttvo  m upra\ niitvo  *e
n;tliaji»(;i   v   «Naniilni   tiskartii»,
ulna \ I'Uiiriin  Ii.  st. 9.
I»ip|»im- je nasloviti ii.' iirediuštvo,
'/^'l;i>f in narooiniio pa na upravni»Lvn
tijuricf». Ofilasi sc r;teum|o \>o potil-
vrstah in sicor ak«» sir tiskajo 1-kiat j»«»
12 vin , 2-kr.'it po 1U vin.. H-krat pu
K vin. Akn st; \fckrul tiskaju, raču-
iiij'i  sf  po  pngodbi.
lzdajatelj in odgovorni urednik Josip Maru&ič.
Tiska  „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruSič).
Nove zveze.
Na evropskeni politienem obzorju se
pripravljajo nove važne izpremeinbe in
vse kaže, da se ludi  izvrsijo.
Stara trozveza mej Avstrijo, Nem-
čijo in Italijo so jo izrabila in preživela
in njene ure so za nje obstanek vsaj v
dosedanji obliki takorekoč stele. Naslaja
pa vprašanje, kaj stopi na mesto te tro-
zveze, akp se ista razdereV Ker nove
zveze inorajo na mesto starih po naiavi
nastüpili, — kajti danesje ni tako močne
države na svetu, katera bi sploli ne po-
trebovala zaveznikov.
Posamezne zvezne države pa so v
dokaj kočljjvem položaju in to zaradi
tega, ker obstanek islili v starili zvozah
ni ne z gospodarskega ni s poliličnega
stalisča prav rnogoe, a jib v sklepanju
n o v i h zvez ovira Iudi to in ono. V
takem položaju se v prvi vrsti nahaja
sosedna nain ltalija, za njo pa več ali
manje tudi Nemc'ja.
ltalija v prvi vrsti stremi za tem,
da stopi v prijateljske odnošaje do Fran-
cije, kateri bi bili za njo tako vgospodar-
skem, kakor i v političnem oziru večjega
pomena nego pa je njeno dosedanje sta-
lišče v trozvezi. A mej tem, ko sklepa
zvezo s Francijo, se inora zajedno ozi-
•ati na svoji stari zaveznici Avstrijo in
Nemčijo, zlasti na poslednjo. Kajti ziiano
je; v kafcD sovražiiem razmerju se naha-
jati Nemeija in Francija.
0 priliki sestanka nemškega držav-
nega kancelarja grofa Bülowa z italijan-
skim vnanjim miniätrom Prinettijein zad-
nji četrtek v Benetkah, pišejo sicer ita-
lijanski listi, da tako Nemčija ko Francija
tekmujeti med seboj za naklonjenost
ltalije, resnica pa je vendarle, da je lta-
lija isla, k z&ii Ijubezni Francije, ki pa
bi se ne hotela zaje Ino zameriti iste
sovražnici Prusiji.
Znaki za zblizanje ltalije in Fran-
cije so že jako vidni.
lzjave liancozkega vnanjega mini-
stra Delcasse-ja v l'rancozkem senalu
so bile v italijanskih diplomatskih krogih
jako laskavo sprejele in so bile vidni
izi'az simpatij Francije za svojo latinsko
sorodnico Italijo. Hazun tega se je že
uslanovila liancozko-ilalijanska krcditna
banka za pospeševanje obojestranskih
gospodarskih interesov in so se vr.šili
mnogi izrazi simpatij mod vojastvoni obeli
držav. 1/. vs<;b lob pojavov je že raz-
vidno, <la c\>{; .v/avi tii'cpenila \>o sko-
rajšnji nnMlsebojni spravi, katero je rrio-
tila Crispijeva, Ncrnciji naklonj(;na poli-
tika. Obe državi pa iniata še svoje za-
sebne vzroke zbližanja. ltalija se želi
okoristiti na Franeiji z oziroin na bedni
položaj njeiKJga prebivalstva. iščočoga v
inozenistvn zaslužek, dočim jej Hosedanja
zaveznica Nemčija gospodarski le sko-
duje, — a Francija bi svojo sosedo rada
iztrgala iz zavezništva z obsovra/ljeno
Nemčijo, katero želi videti osamljeno
na evropskem ozemlju.
Badi tega seslanek grol'a Bülowa s
Prinettij(Mn v Benetkah minuleya četrtka
seveda ni inogel napravili v Parizu do-
brega utisa, ali bas to ulegne siliti Ita-
lijo, da se tern bržeje janio izreče na
jedno in drugo stran in posledica temu
bode sprememba v politiki zveznih
držav.
Avstrija je za vse inožne slučaje
itak pripravlje na; kajti njeno približanje
k Kusiji je gotuva stvar. Mej Avstrijo in
Italijo vladajo sicer neke napelosli iz
prejšnjili dob, ali te napetosti ntegne
izgladiti has približanje ltalije k l'ranco-
zko-ruski dv(j/vezi. Potemtakeni bi ostala
zares nekako osaniljena Nemeija in ako
ne varajo znamenja, je baš ona ista, ki
se prizadeva za ohranjenje dosedanjega
polozaja na evropskem kontinentu.
Ali naj si bodo bodoče zveze ka-
koršne koli, previdnost bode zahtevala,
da se spreinernbe izvrsijo v prvi vrsti
na gospodarskem polju, ker ojacenja. na
isten; so potrebne jedni ko drugi.
l^litični pregled.
Shod katol. društva na Dunaju.
Due 20. marca se je vršilo na L)u-
naju slavnostno zborovanje katoliškega
šolskega društva. Načeluikov namestnik
v,.jc. svelnik 1'orzer se je v otvoritveneni
govoru spominjal papeževega jubileja ter
izražal željo po popolni svobodi papežtva.
Načelnik zveze kaloi. uüiteljev Moser je
zavraOul napade na vero, kriliziral proč-
odrim.sko gibanje in ^lavil vzgled, ki ga
je podal prestolonaslcdnik. — Na občnern
zboru katol. šol. društva prejsnji večer
je načelnik Schwarz mej drnnirn onienil,
da je v tninuUnn lelu drustvu prirastlo
0CO0 člantjv. (jovoniik s<i je spominjal
velikodusnega čina prestolonasledniko-
vega in kazal na potrebo ustanovitve
kaloliškega v.^eučilisča in srednjih sol.
Veleizdajstvo v Ruslji.
Na mejni [»ostaji Alcksandrov so
bili aretirani trije vi.šji ruski (Vj častniki,
ki so poluvali iz Var.šave v Berolin. Iimjli
so pri sc"bi potne liste izgotovljerie oil
nemškil' uradov. Aretacija je v zvezi z
veleizd.-ijstvorii polkovnika Grinnna.
Vojna v južni Afriki.
Zadnijč so poročali listi, da so Angleži
izvojevali znamenito zrnago nad burskim
po\eljnikoni Delarey-em, zrnago valcem
Methuena. Ob jednem se je povdarjalo,
da o tej angležki zmy.gi še ni zanesljivih
poroOil. In res, zdaj poročajo listi. da je
biia vest o tej ..zmagi" v anglezkih listib
le gola izmisljotina. na jerjena v to, da
bi ž njo uplivali na sedanja pogajanja
l'a. mir. Mir se biij(» v kratkeni sklene.
ker je tudi Schalk Burger za mir. Po-
gajanja bode vodil marsal Wolseley inesto
kapskega guvernerja Miluerja.
Domače in razne novice.
Nj. KtniueiU'a kardinal dr. 31is-
sia. — Kapitelj stolne cerkve razpošilja
lo-le osnirlnico: Kapitelj prvostolne cer-
kve v Gorici naznanja poln globoke ža-
losli. da je pouedeljek, due 2A marcija
ob 12'/.. po noči, v 64-letu svojega živ-
ljenja previden >t sv. sakiamenti mirno
v Gospodu zaspal Njega Eminencija prev-
zvi.šeni gospod gospod Jakob Missia, svete
rimske cerkve kardinal-presbiter pri sv.
Štetanu na Monte Coelio, knez-nadškof
goriški in metropolis Njcga c. kr. Ve-
ličanstva pravi tajiii svetnik. vitez ces.
avstr. reda železne krone . vrste. clan
gosposke zbotnice in goriškega deželnega
zbora, doktor bogoslovja in modroslovja.
itd. Pogreb bode sredo. dne '2. aprila
ob 9. uri zjutraj. Zemeljski ostanki pre-
vzišenega pokojnika se prenesö iz knezo-
nadškotijske domace kapele, v stolno
cerkev, od tod po slovesnih zadušnicah
na sv. Goro k počitku.
Te dni jtk bilo vse polno ljudstva.
ki je prislo kropil truplo Nj. Eminence;
pri.šlo je  nmogo ljudij tudi z dežele.
K pogrebu pri le lie samo z nase
dežele marveč tu<li iz sosednjiii ogromnu
^tevilo duhovnikov in drugih v»*rnik »v.
Posebno s Kranjskega odposljejo razna
društva svoje deputacije.
Nj. Velicanstvo cesarja bosta zasto-
pala grof E z y ra k y  in grol P a a r.
Krsto bodo nosili duhovniki in si-
cer, ako b<;de  lepo  vreme, odprt'i.
VstJijtMije. --- Kakor vsako leto,
praznovahj sc je tudi letos v soboto vsta-
jenje na prav slovesen način. Ob pcti
uri popoludne se je vršilo vstajcnje v
stoini ccrkvi ob ogromni udeležbi vciiicga
občinstva. lJrocesijo je vodil kapitularni
vikar Jordan ob asistenci mnogoštc-
vilne duhovscine. Svirala je meščanska
goilba. Ub 0. uri je bilo vstajenje v župni
cerkvi sv. lgnacija na Travniku. lu j»*
vodil slavnost domaei župnik. g. Koko^ar
ob spremstvu duhovščine. Sprevod jc
spremijala Oastna kompanija vojakov in
in je svirala vojaška godba. Na Placuti
je bila slovesnost vstajenja ob 7. uri
zvečer. Kakor vsako leto. bil je tudi letos
ves trg čarobno razsvetljen; na vseh
oknih so gorele sveče in prižigali so se
innt'lalni ognji. Svirala je mestna godba:
vernega obcinstva pa se je uprav trio. Prav
lepo se j(> obnesla ob ogromni udnlezbi
vernikov procesija tudi pri oo. Kapucinih.
L'licc. po katerih se je pomikala, bile so
vse kiasno razsvetljene; prižigali so se
na več krajih umetalni ognji. Posebno
krasno in nekaj v resnici izvanrednega
je bilo kolo na senenem trgu, katerega
je napravil g. Makuc_, in s kalerem se je
izkazal v resnici pravega mojstra. Slo-
vesnost je jako poveličevalo sviranje vo-
jaške godbe. N;t istotako slovesen naOin
seje praznovalo vstajenje v nedeljo zjutraj
ob 6. uri na Kostanjevici in pri sv. Hoku
Poclturnom.
Pmlrzni Terziti. — Dne S. sep-
tembra I. 1899. je pisal dr. H. Tuma:
,.Grol'a Coroninija se iznebimo tako ali
tako. Da bi le se dal obecanih 100 tisoč
gld. za vipavsko železnioo. potem pa z
Bogom!" Ker so znani gospodje v krogu
„Soce" prav dobro poznali rahločutnost
blagega grofa. začeli so ga v „Soči"
sramotiti, napadati, blatiti. S tem so do-
segli svoj tiainen, kajti grof C se je od-
povedal svoj emu državnozborsKemu mati-
datu. V svojein odstopnem pismu je na-
vedel med drugiia kot vzrok „perfidno
počenjanje in vedenje nekaterih malo-
številnih spletkarjev in zdražbarjev. ka-
tero pri rojakih ne le ne nahaja odločne
zavrmtve,   marveč   jiin   celo   ugaja". —
L1STEK.
Potovalne črticv^
z Ogerskega.
(Spiaal M.  Mihaeljev.   —   1902.)
(Oalje).
Izlet v OödöIIö jMeko Iznsi'ga in
ueknj zgodovine iz leta J84H-49.
Ker sem želel obiskati tudi ces. in
^ralj.'grad Gödöllö, ki leži severo-vzhodno
°d Budapešte na progi, ki vodi v po zlati
rudi imenitno Ščavončo in ščavniško po-
gorje, mi je moj prijatelj 5. dan mojega
tamošnjega bivanja tudi rad vstregel, ter
j° povabil še enega svojega prijatelja-
stotnika, da smo po reku : „trije činijo
•dru/.bo", skupno napravili nopozaben izlet
v te iz lela 1848-49 znamenil • kraje in
bojišoa. V ta namen smo se peljali skoz
mnogo ulic na že preje omenjeni ogromni
vzhodni kolodvor ali C(Milrale. Ker se
štabni častniki vozijo v 1. razredu, sem
se ve da tudi jaz prvikrat vstopil ter se
vozil v tem razredu, ki je ves elegantno
opravljen za visoko gospödo. Vsozili smo
st- pa z naglicem tje ob 21/., pop. IVIjali
smo se skoz X. okraj : „K ö b ä n y a" ali
Kam no lorn (Steinbruch), ki spada še
pod Budapeäto. Tako se imenuje la okraj
zato, ker tain lomijo kaninje (mažarski
„kö"' kamen) za stavbeno gradivo. Tukaj
se nahajajo innoge in pogieda vredne
tovarne in obrtne stavbe in opekarne na
par, najbolj znamenite in mikavne ste pa
obe veliki pivovarni, najogromnejše za-
loge pa ima novo mešcansko pivovarno
društvo na delnice. Tako se mi je to
razlagalo na tem kralkem pa znainenitein
potovanju, na ktereinpotu so bili 1849 I.
krvavi boji med banoni pi. Jelaeiceni
in Schlickoni (oba FeldzeiUgineistra), pa
med upornim poveljnikom generaloin
Klapka. Slavni |ban se je napotil (3. apr.
iz Pešte k svojimi granicarji in drugimi
cetami proti Gödöllö, da bi se zdruzil z
2. armadnim zborom generala Schlicka;
ali dva sovražna arinadna zbora pod
Klapkom in Perczel-om sta korakala za
lijim. Cesarski general-major Bastic se je
ustavil s svojo četo v nižavi lzasega, da
se odpočije in si skuha „menažo"; ali
komaj so napravili pod kotli ogenj, pa
za kuhanje ni bilo več casa, in razvnel
seje med sovra/nima zboroma krvav boj.
Pri t<im so pa imeli Mažari to prednost,
da so bili zakriti v gojzdu nad lzašegom.
Hrvaski granicarji otočanskega polka
so naskočili sovražnika z bajoneti, pa
brezvspesno   Naenkrat pa pridrvijo  Ma-
žarji iz gojzda z vso silo, toda avstrijska
konjica jib naskoči ter zapodi dalec notri
v gojzd. Pa ravno ko je jenjalo streljanje
za nialo časa, podere na tla sov-
ražna topovska kroglja poveljnika prvega
otočanskega bataljona, majorja Davida
Pešiča, ki jebilže v prejsnih bitkah ranjen
in odlikovan za svoje junastvo. ,,Gospod
stotnik Sekulič, prevzemite Vi poveljništvo
bataljona, major je nirtev, tako je za-
klical bataljonov adjutant, in ta stolnik
je boj nadaljeval. Vrlega mrtveca so pa
peljali nekteri vojaki na lojlrancah v
Pešto.
Trg lzaseg so pa potem za/.gale sov-
ra/.ne granalnice ali haubice in bataljon
ni inogel obdržali ^proli premoči sovraž-
nika) bojišca. Trikrat so naskočili ii oto-
čanski balaljoni in en bataljon Oguliiuev
na desni strani ležeči griO, ter ga osvojili,
slednjie pa so se morali pred premoOjo
sovražnika umakniti.
Hud ogenj iz topov je bljuval pod
poveljništvom slavnega in za Hrvate nepo-
zabnega bana Jclacica iz njegove ugodue
poslojanke na Klapkove cete; ukljub temu
bi le bila preinoč sovražnika porazila 1.
vojni zbor, ako bi bil ta vso svojo moč
osredotocil proti banovim cetarn; ali iz
:1/4 ure oddaljenega Gödöllö je poslal ge-
neral grof Schlick*) tpo rodu Slovak)
stiskanemu krdelu poinoč, in sovražuik
je pobeguil nazaj. Vkljub temu pa trdijo
Mažari v svoji zgodovini. da so oni pod
poveijnikom Klapkom premagali bana pi.
Jelačiča 6. aprila 1849, kar pa ni res;
saj pričajo tudi posledice te bitke o na-
sprotnem! Ker je bilo isti dan že pozuo
zvečer, se je zbral ves 1. armadni ali vojni
zbor polagoma v Gödöllö. Trije otočanski
bataljoni so imeli isti dan 91 nioz zgube,
med mrtvimi in ranjen imi. Ker bo potem
stopali pod poveljnikom južne armade,
čez ktero je bil ban imenovan od cesarja,
v vednih bojih, ni čudo, da je v istih bojih
toliko niož padlo, da j ill je od 3 bataljona
Otočanov prislo po vojni domov komaj
nekaj nad eno tretjino, namree od l.-i-Uo
inož komaj f>80! To je bilo strasno tem
bolj, ker je bila večina njih zakonskih
niož. Oj žalostni spoiuini za zdaj toliko
tlačeno hrvaško zvestobo! Do 4U.U00 udov
je ostalo po tej  vojski! —
*) Toga inlliC'iR'ii'a gencrala konjict«. jc iincl
pist'c tega cast videti na Koki ti. junija 18Ö9; on
se jo kmali potiMii vdfležil tutli bitve pri .Sullo-
linu 24. junija 1859. Na out) t»ko jo bil slo|), pa
vomlar vrl vnjak.                                             l''s-
(Dalje  prili.)
Goriški Slovenei britko obthitijo izgubo
tako vplivnoga in odločnega zagovornika
slovonskib koristij. To obeutijo tudi krivi-i
Krolovena odstopa ter skusajo resnieo
pat'iti in krivdo na druge /.avračati. V
/adnji štev. „Sote" namree trde ti pre-
dr/ne/i, da je grola prisilila klerikal na
politika k odslopu. da so pisali o grofu
obzirno in da ni o kakih surovih poba-
linskih napadih na grosa v „SotM" no
dulia ne sluha.
Da je to le gola binavšiina in pre-
drzna laž. naj dokaiojo nekalori cilati iz
predlanjske „Soee". Ta list, ki je žo ob-
lajal skoraj vse goriske rodoljube,, pisal
je o ijrol'u C ¦. „Visokorodni grof jo zlora-
bil zaupanje naše-ga naroila in sam po-
majjal vstvariti sedanje re* škandalozne
razmere. Mod Slovence je znšel po na-
kljiu-ju. ker so je bil sprl z Italijani za-
radi svoje^a žepa, ki tlaei pa tudi nas
Slovene»». Našejja naroda ni eislal, nje-
>;ovib ležav in potreb ne pozna, slovenski
jezik inu je tuj! — — — vrinil se je
bil nied Slovence. da bo moč in vpliv
državneija poslanca zlorabil za bič, ka-
teri Im vihtel nad  Italijani — — —
Kdo bo posiljal za svojega zastop-
nika v parlamenl inoza, ki niina nikake
sposobnosli za parlamentarno življenje
in je vrhu tega že grof, navzet srednje-
veškib nazorov, ki smatra zaupanje svo-
jib volileev le za lakajsko udanost svojih
kolonov!
Vulilei! Dokažite. da niste tistisred-
njeveški hlapci ošabnih nemskih grofov
in vitezov, ki so se bili priteuli v naše
kraje, kjer se jim je inienitno godilo ob
žuljih naših pradedov, katere so v zahvaln
davili in obesali v svojo največjozabavo'.
V drugih člankib imenuje .,Soea"
grola C. srednjevežkega grota, lahkoži-
VHga plemiča, le pielo izobraženega mo/.a,
mubastega eloveka, steber korupcije itd.
S takimi nesramnimi napadi so se
,.znebili'-grofa C! In zpaj se drzne .,Soča"
trditi. da je grof odstopil radi klerikalne
politike, da ga ni pobalinsko napadala,
maneč obzirno o njem pisala!
Predrzni Terziti!
Za italijansku vseucilisče v Tr-
stu. — Včeraj opoludne so sklieali ne-
kateri ital. visokošolci v tuk. gledalršču
v smislu $ 2. društvene postave shod, h
kateivmii so zbobnali vse polno razno-
vrstnega občinstva obojega spola, največ
seveda srborite mladeži. Na dnevnem
redu je bilo vprašanje glede ustanovitve
ital. vseučilišča v Trstu. Tu so se sku-
žali v govorništvu razni mladi gospodje,
katerim je pa občinstvo burno ploskalo,
naj so pa isti govorili pametno ali ne-
umno. Največje navdušenje je baje na-
stalo, ko je nekdo zaupil: ,.VTiva 1'Ita-
lia !>l, kar je odmevalo z velikanskim šun-
droin po celem gledališču.
Ko so se mladi gospodje po shodu
pri bankelu nekoliko okropeali, drli so
po mestnib ulicab ter prepevali razne
izzivajoče pesmi ter kričali „Viva Go-
rizia italiana !''  itd.
Med pesrnimi, katere so gospodje
prepevali, so se nahajale tudi razne ga-
ribaldinske. Mej tenii tudi ona z ret'r6-
noin: .. Va t'uori d' Italia, va fuori stra-
niero".
Oponiniti moramo, da ni kričanje
loh pobčev našlo med obsiinstvotn naha
jajočim se po ulicah, nobenega odziva,
le kak gologlavi poglavček je serntertija
vmes zažvižgal. Zaradi tega nastop teh
mladih gospodo v ni vrgel zemlje iz te-
čajev. Vendar pa so taki klici in take
pesmi z refrenom, kakoršnega snio gori
navedli, velika predrznost in bi morale
poklicane oblasti taki nastope prepreciti.
Vsaj tudi v Trstu zaceli so naši ljubeznjivi
sosedje s takirni nastopi. Ko se je pa
viado na take nastope opozorilo, rekala
je ona vedno, da so to otročarije ter se
ni zanje prav nič zmenila. Dne 14. in
15. i'ebruarja t. I. pa se je pokazalo, da
je iz teh prejšnjih ,,otročarij" nastala
prav resna otročarija, katera se ni dala
odpraviti z mokro cunjo, rnarveč z —
bajoneti in krogljami.
Zaupni «hod štajerskih doino-
ljubov v Celju je sklenil sledečo izjavo:
Dne 24. sušca 1902 v celjskem „Na-
rodnem domu" vsled vabila svojih tukaj-
šnjih deželnih poslancev zbrani Slovenci
izrekujejo eno^lasno svoje globoko obža-
lovanje, da je ,.Slovenski Narod" v svojern
listu od dne 24. t. m. štajerskirn Slovencem
priporočil kompromis v stvari samostojnih
slovensko-nemških nižjih gimnazijskih raz-
redov v Celju.
Tak nasvot smatrajo zbrani celjski
Slovenci za opomin k pad vse sramotil-
nemu popustu osnovnih svojih kulturnih
zahtftv, k odstopu od ene prvih pridobitev
glede svojih srednjih šol in tako k ne-
rnoškemu,strahopetnemu,brezznačajnemu
begu iz boja za obstanek naroda sloven-
skega
Gasnik, ki vabi ^lajerske Slovence
v kompromis glede samostojnih slovenako-
v kalerib se vsaj Irijo predmeli učijo v
slovenskem je/.iku, — časnik, ki popol-
noma pre/ira ravno v zadnji ilobi tako
glasno in sijajno dokazane pravice sta-
jerskih Slovenccv do treh popolnih srod-
njih šol slovenskih, — časnik, ki oci-
gleil tej sv»>ti pravioi nasvetuje popust
one tako le/.ko pribojrvane inalenkostnc
trohieo oil te pravk't\ — rasnik, ki to
postojanko   pudira,          tak Oasnik ni in
ne more bit! glasilo ätajerskih Sluveiucv.
Ako   bi    ros   kak slovenski državni
poslanee omejeval   svoje   parlainentarno
delovanje   v    obramho   C.elja   v    zinislu
„Slovenskega   Narodu",   tak   poslanec bi
bil nevreden zaupanja svo]ib volilcev.
D v. I) e 0 k o,                    '        B a ž,
predsednik zbora.                    poroeevalec.
Družbi sv. ririla in 31 to da so
od I do 2s>. maica poslali prispevke p. n.
gospoda in korporacije: Srednjemestna
in sentjakobsko-trnovska ženska podruž-
nica v Ljubljani po prodsednieah Kr. dr.
Tavtarjevi in lv. Supaniičevi dohodek
veselice 1I2S K, dr. Fr. Slor v Ljubljani
lv. Veselovo sapusčino 2819 88 l\. veh1-
tr/.ec Kr. Kollmann v Ljubljani ob svojem
ozdravljenju za pirbe 300 K, upravnistvo
„Slow Nar.11 1-10 90 K, Moborjani v Draž-
gošah 3 K, begunjski Mohorjani na Go-
renjskem 12 K, izkupilo za podarjeno uro
10 K, šentjakobski Moborjani v Ljubljani
24.20 K. neiniennvan dobrotnik 100 K,
občina Vremski Britot 20 K, p o d r u ž-
nice: ženska v Xovem mestu 264 K.
izvenakademiona v Gradcu lOu K, ženska
v Mariboru If).") K. za Slov. Gradec in
okolieo 41-81 K, v Gorjah na Gorenjskem
30 K. moška v Celju 1Ö3O7 K, v llirski
Bistrici 54 K, ženska v Celju 30() K. ženska
v Ribnici pokroviteljnino 200 K. (po „SI.
N.°); p o s o j i 1 n i c e : v Mariboru 100
K, v Črnomlju 3o K, v Konjicah 50 K, v
Brežicah 4o K, v Trebnjem 20 K. v Kam-
niku 50 K.
Blagajnišlvo družbe sv. Girila in Metoda.
Saniega sebe zai^al v znporu. —
V  Celovcu so aretirali 21  letnega agenta
in diurnista J.  G ra d i sarja radi tatvine
in goijutije. Ko so ga zaprli, zaculo se j«>
skoro iz njegovega   zapora   divje   vpitjo.
Odprli so vrata in   našli Gradišar.ja   -   v
ognju.   Za/gal si je  obleko z žvepljonko,
katero pri vizitaciji   policaji  niso ojiazili.
V  bolnici je   Gradišur   izjavil, da   se  je
nalasč zažgal, da se ogne preiskavi. Nekaj
trenotkov po tej  izjjivi je Gradisar vsled
dobljenih pn§kodb  uinrl.
Papirnat tleiiar se je z.ie.el naj-
prej rabiti na Španjskem. L. 1482. jo
jela vlada Mavrov na Španjskem počasi
razpadati. Spanjci so že pris'i do mesta
Albania, ležečega v saniern sredisču ka-
lifovega kraljestva, tor so mil vzeli trd-
njavo. Kalis Mulej Hazan je nabral zadnjo
moči, da bi odvzel Španjcem to važno
postojanko. Spanjci so se borili kot lovi
in kinalu bi se morali udali, ker je v
blagajnicah zmanjkalo denaija. Vr tem
pride gubernatorju grol'u Cendili dobra
rnisel v «lavo. Nasvetoval je kralju, da
bi dal v promet papirnat denar. Bil jo
to denar napruvljon izlepenke; najedni
strani e bila napisana vrodnost papirja,
na drugi pod pis grof.t Cendile. Zajedno
je bilo ukazano, da morajo ne samo
vojaki, am|»ak vsi pn-bivalci Albania pod
strogo kuznijo spi-»!Jeniati ta papirnat
denar za tako ectio. katera je na njom
napisana. Gubernator je ob jednem raz-
glasil, da se bodo po konOani vojski ti
bankovci pri vladnih blagajnicah zamo-
nili za cvenkajoči denar. Ta niisel se j(^
pokazala v vsak<!;ihjoni zivl;onju kot zelo
dobra. Za vojaško polrebe denarja rii
primanjkovalo in pu končani vojski
so prebivalci dobili   za   ta   papir   zlato.
V  tem slučaju so je zopet  pokazala sila
kot najboljša učitoljiea človeka.  Po   letu
1482. se je papirnat d nar rabil   na ce-
lem Španjskem in   poznejti tudi v drugih
krajih Evrope.
Roman reveža. — Kotkrepak rnož
je sei Ivan Kučar v Kajro, kot slepec so
je povrnil dornov. Pri eksploziji dinamita
jezgubil roki in oči. Neki odvetnik so jo
zanj zavzel in revnemu Kučaru se jo
pripoznala odškodnina. F'ozrtvovalen pri-
jatelj se mu jo ponudil, da stori korako,
ki so potrebni, da so mu odskodnina iz-
plača. Kučar mu je podpisal neki papir
in njegov požrtvovalni prijatelj jo piiscd
nazaj z vesolo vestjo, da je dobil 5000
frankov odškodnine. Kučar mu je hva-
ležno od.štel za trud 100 gld. Njogov po-
zrtvo'valni prijatelj pa je sedaj nakrat
pričel veselo živeti in poplaeal jo vso
dolgove. Nekaterim je vsled tega postal
sumljiv in doznali so, da je ia požrtvo-
valni prijatelj slopega reveža, Pavol Kva-
ternik iz Mojo, dobil za Kučara odškod-
nine 50 000 Ira n ko v, a izplačal rnu
je samo 5000 frankov. ostalo je slepemu
revežu poneveril. Danes so Pavla Kva-
ternika aretirali.
„Marjetice".   —  Tako  je   naslov    !
trmli li^ni kniižici.  namenieni naži nežni
niladini v [imik in zabavo. Uredil jo jo
in /.alu/il Alojzij Morhar in jo je dobiti
v ljubljanskem semenisču. Vsebina le pri-
jazne knjižnice obsoga p»'siniee in po-
vesti, ki so prav ukrojen1.» na dust» ne
dolžne dece
Vse v posmih in povostih je nepri-
siljeno, naravno kakor sta naravna eve-
tira in žubtuvOi p»)točok b kateremu se
ljubkajoe. sklanja, kadar veje poinlailna
sapica, tako otročja, nedolžna in segavn
kakoršna je srecna prva mladost. Da so
,.Marjetiee<t izslo v poniladi je popolnoma
naravno in zatt) je tudi naravnv, da si
jo i-otlitelji kupijo za svoje čitajoče Ijub-
IjeiR'ke. Ciena GO vin.
Nanxlno i;os|)0(larslvo.     !
V varstvo <lomac«'j;a vina.
Poslanec   Pfeifer   in   lovarisi   so v
seji dne 2G.   I'ebr.    t.    I. vlozili nasletlnji
predlog   v    varslvo    dumacega   vinskega I
pridelka:
Notorično jo dognano, »la vedno
bolj narašča izdelovanje umetnega vina
in se s tem znatno ožkodujejo vinograd- I
niki, ki so z velikinii denarnimi in
časovnimi žrtvaini tor mnogim naporom
obnuvili svoje po trtni usi opusto.^ene
vinograde. Umestno bi bile vsled tega
zakonite odredbe, ki bi zajezile vedno
naiaščajočo produkcijo uinetiiih vin. To
bi se doseglo bodisi z regresivnimi za-
koni. bodisi z eventuvalno preineinbo po-
))iranja užitnino v zaprtih mestib, kakor '
je to že pojasnil v tej visoki zbornici
prvopodpisani poslanec   Pleiter.
Ker se v zaprtih mestih pobira u/.il- j
niua od vina v inestni lueji, je   to vino, !
kakor   naglo   pride   v   klet,   brez vsake '<
nadal.jnje konlrole.   In tako se zgodi. »la '¦
mnogi  nesolidni   gostilnicarji   in trgovci,
ki v kleteh izdeljujejo   umetno   vinu,   od
tega ne placajo    nikake   užitnine   t»M-   s :
tem   oskodujejo    poštenega    trgovca    in j
kremarja.
Pa   se   teniu    zlu    vsaj   deloma   z
uspebom    pride    v    okom,    bi  so moralo  !
vinske   zaloge   v    zaprtih    mestih ravno
tako vpisati in obdačiti,   kakor   v kleteh
gostilnicarjev na doželi ;   ta ostieja k»jn
trola bi ne   bila    nikaka   novotarija. ker
obstoje   enako   liskalno    kontrole   /e za
sladkor, žganje,  kuhanje z^anja itd.
Vslcil tega pi-edlagamo: Visoka
zbornica skleni: ,.\Tisoka vlada so poziv-
lje. da stavi primerno nasvete v ozim-
čenem smislu".
Ta predlog naj se izroci v poroča-
nje davcneniu odsoku.
Loterijske številke.
2!). iiutrca.
fi"i«.......39    75    KG      H    77
Dwnaj......H»    03    50    70    51
Podpisani priporoea slavnemu ob-
cinstvu    v   (Jorici   in    na   dežoli    svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kavo vsoh vrst, raz-
liOiu» moke iz Miijdičovoga mlina v Kranju,
nadaljo ima ludi raznovrstne pijace na
prim r: francoski Cognac, pristni
kranjski brinjevoc, domači tropinovec,
lini rum, ra/.liina vina. gorsice (Sens.)
Ciril-iMelodovo kavo in Ciril-Metodove
u/.igalice. — V zalogi s<» tlobe tudi le-
stonino tvrdke Žnidoršič & Valencia v
llirski Histrici, ter drugo v to stroko
spada.joče blago. - Postrežba točna in
po zmernili cenah.
Z odlii'inim spo.štovanjeni
Josip Kutin,
ir^'oviM* v NtMiU'iiiski  ulici h. s\\.   1.
[\ lastni  hiši )
Anton  Pečenko
Vrtna   uliea 8 (.(MU( V   Via Giardino 8
priporiK':a
pristna    bela
in črna   «ina
«z   «ipavskih,
furlan&kih.
briskih,   dal-
matinskih   in
isterskih  v i
nugradow.
l)«isl;i\ lj;i n;i <l<>ni   in    r;i/.p<išilj;i   pi)   2elc/.-
iiici    n,i    \sr   kiajc   iivsti-n f^crski-    iiionarliijc   v
soilill   ml     ¦)(]    lit to V    n; ]UV|.     Nil    /.;i!»tcvu    |)i)4ltjU
tllili    U/.oiVC.
Cene interne. Postreiba poitena.
Simeue J^rie
krčmair
v   Gosposki  ulici   hiš.   štev. 19,
„Alia cittä di Gorizia"
luri   la/novrslna   l»til;i   in  »iMia   vina
ItM"    posli'eze  /   vsaUovislninii   okus-
niini   jtMUIj.
I riporoča se  loplo  svojim  rojakom
v   incslii  in  na do/.oli.
Peter Drašček,
trgovec jedilnegablaga v Gorici,
Stolna ulica št  2.
Priporoea so p. n. obrin-
stvu v (Jorici in z <l(iž<4lo.
Prodaja kavino prim^so.
sladkor. iiiilo. slaiiino. riz.
maslo surovo in kuliano.
olj(\ uioko iz Maj(li(v*(;vili
uilinov in vs<* j(\stvine.
Zalo^a žvc|)l(Mik
sv. Cirila in JVCetoda.
Fani Drašček,
zaloga šivaluih strojev v Gorici,
Stnlnn   nlip.n   4t    9
Produja
stiojo tudi
n;i IcmIcmi-
hko ali
iiicsci'.iie
oltioko.
SI i'oji so
iz prvih
loviiri) I or
11; i j bolj so
knkovusli
Priporoea
so sluv.
občinstvu.
Lepa priloznost!!
Radi pozne zimske sezone, prodajam sledeče
)                                  zimsko blayo
m~ po lastni ceni -*b
Voliicno in hoinbiižjislo Jju^or perilo zjidsuuo, »ospod(i in olrokc.
VolnoiK' in  hombažasle rokavicc     ,,      ,,          ,,         „      ,,
Volncnc  in  bonibiizuHte nogovic»:;    ,,      ,,           „         ,,      ,,
Cevlje za dom                                    ,,       ,,         v »         •,,      ,,
Volncnc sorpo in rule. Kozuhaslc ovi-aliiike. Cci>ico za olroke.
I. Zornik v Gorici,
Gosposka ulica St. 7.
Editta slovenska aaloga vsih potrebščin sa dame in
gos-pode, gg. šivilje in krojače.
St. 26.
V Goridi, v torftk dne 1. aprila 1902.
Letnik IV.
l/.liajii vsiik  (oiM'k   in   soliolo v
tciiini <>l> II. iiri |in'il|i<i|ilni' /,;i nieslo
tcr oL 51. uri pupoltlnt' /.;i ilfžHo. Ako
paile until diirvii [ii-.-iy.iiik i/.iilc dan prejob
ti. /.vtH^'i-. Slant1 |m> posli prcji'iii.-ui ;ili v
(iorid nil dorn pK.šilj.in ci'loli'liio H K..
polh'luu \ K. in (•ctrt.li'l.iio -  K-
I'rodaja sc v (lorici v lobakaniah
S c h \v ;i r /. v Solskili uli'-ali in .1 •• I
iursil/.  v  Nnnskili  ulii-.ili   pi» K vin.
(\><Vrno i/<hiiiji»
I'rednistvo in iipravriištvo se
iirihajalu v «N a i o d ii i I i » k ar n >»,
ulica.   Vftturini Ii. *t. (J.
i)opi^(* jo nasloviti na urt'dni^tvo,
"tflasc in uaroiliiiiio pit na u^ravniätvo
«durii't1». ()«lasi so niluiiijo po jM'tit-
vr»t;ih hi sict^r ako »•? tiskajo 1-kral pu
12 vin.. 2-kral po IU vin., o-krat po
8 vin. Ako se vcčkral liskajo, račti-
iiijo se po pogDillii.
lzdajnlelj in odgovorni ureduik Josip Marušič.
WflTOL^OurVW
Tiska  „Narodna tiskarna" iod^ov. J. MarušiO).
Nove zveze.
Na evropskeni politir.nem obzorju se
pripravljajo nove važno izpreineinbe in
vse ka/e, da se tudi  i/.vrsijo
Stara trozveza mej Avslrijo, Neiii-
čijo in Italijo se .)•' i/ral)ila in preziveia
in njene ure so /-a nje obstanek vsaj v
dosedanji obliki takorekoč stete. Nastaja
pa vprašanje, kaj stojji na ineslo te tro-
zveze, ako se ista razdereV Ker nov»*
zveze inorujo na ine-do sl;irili pn naravi
nastopiti. kajti danes je in tako iiioene
države na svelu, kalera hi sploh ne p<>-
trebovala zaveznikov.
Posamezne zvezne dr/ave pa so v
dokaj kodjivem polo'zaju in to zaradi
tega, k<M- obstanek i^111» v starih zvezah
in ne z gospodar>kega ni s polilie.uega
stališča prav inogoe, a jili v sklepanju
n ii v i h zvez ovira ln«li lo in oin» \
Utkeni položaju se v prvi vr*>ti nahaja
sosedna nain Italija. za njo pa vei: all
liianje   Midi   Nemcja.
llalija v prvi vrsli slreini /.a tern,
da stopi v pniateljske odnosaje do Iraii-
cije, kateri l)i hill /.a njo tako v gospodar-
skem, kakoi' i v pnlitieiit'in o/.iru veejega
poinena nego pa je njeim dosedanje *ta-
lišee v tro/.vezi. A nn-j tein. ko sklepa
zvezo s Krancijii. se inoia zajedno n/.i-
•ati na svoji stari zavezniei Avstnjo in
iStnnčiji», /lasti na poslednjo. Kajti /nano
j(!, v kako suvia/.nt'H) ra/.meiju se nalia-
jati  NeincMja  in  Kraneija.
O pnliki sestanka nemške^a dr/av-
ne^'a kancelarja ^iola Hiilowa /. italijan-
skim vnanjim ministroin l'l-incllijeiu /.ail-
nji četrtek v Henetkali, pisejo sicer ita-
lijanski listi, tla lako NiMiiOija ko Kianrija
tekinujeti ineil seboj v.d naklonjenost
Italije, resnica pa je veiiilarle, ila je Ita-
lija ista, k /eli ljube/.m Kraik'ije, ki pa
l)i sH in; hotela zajeino /.ameiiti isto
sovra/niei   I'rusiji.
Znaki za zblizanje Italije in Kran-
eije so  >a- jako  vitini.
Izjave, liancozkena vnanjega mini-
stra l)elcasse-ja v IVancozkeni senatu
so bile v italijanskih diploniatskih ki-o^ih
jako laskavo sprejete in so bilü viilni
iziaz simpatij Francijo za svojo lalinsko
soi-odnico llalijo. Haznn te^a se je 7m
ustaiiovila traneo/.ko-ilalijaiiskii kreditna
banka /a posposfvanj«; ol)Oj(»stranskih
^ospodarskih intcresov in so se vr^ili
tnno^i izrazi simpatij ined vojastvoin obeli
ur/.av. 1/. vs<;h W\\ pejjavov je že raz-
v ill no, da obe dr/avi lirepenila po sko-
rajšnji inedsebojni spravi, kale.ro je nio-
tila (Irispijeva, Wmciji nakb•njena \m\\-
tika. Ode državi pa imala š(; svoje za-
sebne vzroke zblizanja. Italija se želi
okoristili na Kraiiriji z oziroin nft be,ilni
polo/.aj njeiK^'a prebival-tva. iščoč-e^a v
inozemstvn /.aslu/.ek, doeini jej dosedanja
zaveznira iNcinc-ija ytjsjiodarski l(; sko-
duje, - a Fraiicija bi svoju sosedo rada
iztr^'ala iz zaveznistv;i z obsovrazljen«)
NemOijo, katero /Hi videti osamljtMm
na  evropskein  o/.eniljn.
Hadi ti'^a scstanek profit Hiilowa s
I'rinettijem v lUiiietkali ininule^a čditka
-evt'da in ino^cl napiavili v l'ari/.u <lo-
brc^a ntisa. all ba< lu nte^ne >iliti lta-
lijo, da .-e trm br/.eje |a;iio izreee na
jednii in dnij^it -Iran in pu-lt-dica leimi
bode spreineinlta V polltiki ZW/.I11I1
dr/.av.
Avslrija jc za vse inožne slučaje
itak pripravlje na ; kajti njeiio približanje
k Husiji je ^otuva >t\ar. Mcj A\>tnjo in
Italijd vladajo sifCf neke napclusli i/.
prc|-ii|ili dub. aii te najn-l i »-t i ut"Uiif
i/.L'lailili l»a< piibli/.aii].' Italije k iiam-o-
zko. ru-ki d\u/.wzi. Pdlenitakeni bi ".-tala
zares nekako (isamljcna NeinOija in ako
ne varu|u /.iianienja, je baš 011a i>ta. ki
se pri/.adeva za obranjeiije ilosedanjega
poluzaja  na evropskein  koiitinentu.
Ali nnj si bodo bmloOe zvezt' ka-
korsne koli. prrviduost bode zabtevaL».
y\\\ se spremombr izvršijn v prvi vrsti
na uospodarskeni polju. ker ojae.enja na
istein so potrebne jedni ku drugi.
Politicni preg-led.
Short katol. drustva na Dunaju.
Due 20. murca se je vr^ilo na Du-
naju slavnostno zborovanje kat(diške^ra
s'dske^a drnštva. Nai-ehnkuv nainestnik
^..»0. svetnik I'orzer se je v otvontvoneni
govoiu spominjal .papeževuga jubileja \>ix
izražal željo po popolni svobodi papeštva.
Naeelnik zveze kalol. injiteljev Moser je
zavracial napade na vero. krilizirul proč-
odriinsko gibanjc in -lavil vz^led, ki %a
je podal prestolonasledmk. -— Na občnein
zboru katol. šol. drust »a prejšnji veee,r
je nac-elnik Schwarz rnej druymi omeiiil.
da je, v niinnleiii letu (Jru^tvu prira.^tlo
b(.'(J(J čhtnov. (jrovornik se je spominjal
vcilikodu.stie^'a t-ina presicdonasledniko-
vej,'a in kazal na potrebo ustanovitve
katoliskegu   v.^uučilisča    in   srednjib    sol.
Veleizdajitvo v Ruslji.
Na iiiejni p(jstaji Aleksandrov so
bili aretirarn tnje vi.šji ruski »Vj Oaslniki,
ki so potovab vi. VTarsave v Berolin. Itudi
so pn sebi potne liste izgotovljene od
neinskili  uradov.   Aretacija je   v   zvezi z
1  vdeizdajslvnm   polkovnika Griinma.
Vojna v južnl Afriki
ZadiiijO so poroihili li^ti. da so Angleži
izvojevali znameiiito zmatjo  nad  burskim
!  po\eljnikoiii     l)elan*y-em.    zmagovalce.ui
i Metliuena Ob j«jdneiii se jc1 povdarialo,
da 0 tej angležki zinayi še ni zanesljivih
poroOil. In res, zdaj poroeajo li.»ti, da je
bila vest o tej ..znia^i" v angle/kili lislih
|e y ia i/jin-ljotina. naperjena v to, da
bi /. njo nplivaii na sedanja pogajanja
za mil1. Mil- -e baje v kratke.m sklene.
ker je tudi Schalk Burner za mir. Fo-
^ajanja bode vodil inaršal Wolseley mesto
, kapskega jjuvernerja Milnerja.
Domače in razne novice.
\|. Kunmnea kardinal dr. .Uis-
>\\\. -¦- Kapiitdj stolne cerkve razpošilja
to-le osinrtnieo: Kapitelj prvostolne cer-
kve v Ciorici naznanja poln yloboke ža-
bi>ti. da je poii.'deljek, due 2-i marcija
oil 12/, pi 1 inn.-i, v G-i-letu svojega živ-
Ijeuja previden >e sv. sakramenti mirno
v iJospoiiu zaspal Njega Eminencija prev-
zvišeni gospod ^,'ospod Jakob Missia, svete
riniske i-erkve kardinai-presbiter pri sv.
Stetanii na Monte Coelio. knez-nadskof
goriški in metropolit. Njega c. kr. Vo-
lii-anstva piavi tajni svetnik, vitez ces.
a\>tr reda ielezne krone . vrste. elan
gosposke zborniee in goriškega deželnega
zbora, doktor bogoslovja in modroslovja,
itd. Pogreb bode sredo, due '2. aprila
ob 9. uri zjutraj. Zemeljski ostanki pre-
vzišenega pokojnika se preneso iz knezo-
nadškotijske doinaOe kapele, v stohio
eerkev, od tinl po slovesnih zadušnicab
na sv. Giro k  počitku.
Te dni je bilo vsa poluo ljudstva,
ki je prišlo kropil truplo Nj. Kininene.e;
prišlo je mnogo ljudij tudi z dežele.
K pogrebu pridö lie sumo z nase
dežeh. rnarveč tudi iz sosednjih ogroinno
štcvilo duhovnikov in drugib vernik >v.
Fo.iebno s Kranjskt'gu odposljeju raana
drustva svcjje deputaeije.
Nj. V'elicanstvo cesarja bosta zasto-
pala grof tzy ra k y in grol" V a a r
Krsto bodo nosiii duhovniki in si-
cer, ako  bode lepo vreme,  o d p r t u.
Vstajeiije. Kakor vsako leto,
prazuovalo >e je tudi letos v sobejto vsta-
jenje na prav slovesen način. Ob pe.ti
uri popoludne se je vrAilo vstajenje v
stolni cerkvi ob ogromni udeležbi vernega
občinstva. Prouesijo je vo«lii kapitularni
vikar Jordan ob asistenci rnnogošte-
vilne duhovsčine. Svirala je nieščanska
godba. Ob 6. uri je bilo vstajenje v župni
• •erkvi sv. lgnacija na Travniku. tu je
vodil .-lavnost domači župnik. g. Kokosar
ob spremstvu dubovsčine. Sprevud je
spremljaia eastna kompanija vujakov in
in je svirala vojaška godba. Na 1'laeuti
je bila slovesnost vstajenja ob 7. uri
zveOer. Kakor vsako leto, bil je tudi letos
ves trg čarobno razsvetljen : na vseb
(jknih so gorele sveče in prižigali so se
umetalni ognji. Svirala .je mestna godba:
vernega občinstva pa se je uprav trio. Prav
lepo se je obnesla ob ogromni udoležbi
vernikov proeesija tudi pri 00. Kapudnih.
Ulicp. po katerih se je poinikala, bile so
vse krasno razsvetljene: pnzigali so se
na vec krajih umetalni ognji. Posebno
krasno in nekaj v resnici izvanrednega
je bilo kolo na senenem trgu. katerega
je napravil g. Makuc-, in s kaiereni se je.
izkazal v resnici pravega mojstra. Slo-.-
vesnost je jako ptfveliče^att) Svirä'nje'Vö"-'
jaške godbe. Na istotako slovesen uačin
se je praznovalo vstajenje v nedeljo zjutraj
ob 6. uri na Kostanjevici in pri sv. Hoku
Podturnom.
Predrzni Terziti. — Dne 8. sep-
tembra 1. 1899. je pisal dr. H. Tuma:
„Grofa Coroninija se iznebimo tako ali
tako. Da bi le še dal obečanih lOOtisoč
gld. za vipavsko železnico, poteni pa z
Bogom !•' Ker so znani gospodje v krogu
„SoOe" prav tlobro poznali rahloOutnost
blagega grofa, zaOeli so ga v „SoOi"
sramotiti, napadati, blatiti. S tern so do-
segli svoj namen, kajti grof C. se je od-
povedal svojemu državnozborskemu man-
datu. V svojem odstopnem pismu je na-
vedel ined drugini kot vzrok „pertidno
počenjanje in vedenje nekaterih malo-
stevilnib spletkarjev in zdražbarjev, ka-
tero pri rojakih ne le ue nahaja odlod'iie
zavrnitve,   niarveo  jim    celo    ugaja". —
L1STKR.
Potovalne črtice
z Ogerskega.
(Spisal   M.  Mihaoljev.   —   1902.)
I/let v (iödöllö jucko 1/aSe^a in
nekaj /godoviue i/ leta 1H4S-49.
Ker sem želel   obiskati tudi ces.  in
kralj.'grad Gödöllö, ki leži severo-vzbodno j
od Budapešte na progi, ki vodi v po zlati
rudi imenitno JSčavončo in sčavni.ško  po- !
gorje, mi je moj   prijatelj 5. dan mojega j
tamošnjega bivanja tudi rad vstregtd,  ter  :
je povabil   so   enega   .svojega   prijatelja-
stotnika, da  smo po reku:   „trije   cinijo
dru/.bo", skupno napravili nepozaben izlet
v te iz leta 1848-49 znamenil;1 krajo in
bojišča. V ta namen smo se peljali skoz
mnogo ulic na že preje ornenjeni ogromni
vzhodni   kolodvor   ali   Central«.   Ker se
žtabni öastniki vozijo v   I.   razredu, sem
se ve da tudi jaz prvikrat vslopil ter se
vozil v tern razredu,   ki je ves elegantno
opravljen za visoko gospodo.  Vozili  smo
se pa z naglicein tje ob 2'/2 pop. I'cdjali
smo se skoz X. okraj: „Kübänya" ali
zato, ker tain loniijo kaiunje iniazarski
„kö"' kamen) za stavbeno gradivo. Tukaj
se nabajajo ninoge in pogleda vredne
tovarne in obrtne stavbe in opekarne na
pAr, najbolj znamenite in niikavne ste pa
obe veliki pivovarni, najogronurojše za-
loge pa inia novo ineseansko pivovarno
d"istvo na delnice. Tako se mi je to
razlagalo na tein kratkem pa znamenitem
potovanju, na ktereni potu so bili ls-W 1.
krvavi boji ined banoni pi. JelaOii-em
in Schlickoin ^oba Feldzeugineistra\ pa
ined upornim poveljnikom generaloni
Klapka. Slavni [ban se je uapotil l>. apr.
iz Pešte s svoji mi graniearji in drugimi
cetaini proti Gödöllö, da bi se združil z
2. arinaduini zboroni generala Schlicka;
ali dva sovražna armadna zbora pod
Klapkom i:i I'erczel-om sta korakala za
njim. Cesarski general-major Hastic se je
ustavil s svojo četo v nižavi lzašega, da
se odpoi-'ije in si skuha „nienažo"; ali
koniaj so napravili pod kotli ogenj, pa
za kuhanje ni bilo veO easa, in razvnel
se je med sovra/nima zboroma krvav boj.
Pri tein so pa imeli Mažari lo prednost,
da so bili zakriti v gojzdu nad lzažegom.
Hrvaški graničarji otočanskega polka
an   iinsikn^ili   «ovnižniku z  baioneti,   pa
žarji iz gojzda z vso silo, toda avstrijska
konjica jili naskoči ter zapodi dalec notri
v gojzd. Pa ravno ko je jenjalo streljanje
za malo časa, podere na tla sov-
ražna topovska kroglja poveljnika prvega
otoeanskega bataljona, majorja Davida
Pesiea, ki jebilžev prejšnih bitkah ranjen
in odlikovan za svoje junašlvo. „Gospod
stotnik Sekulic, prevzemite Vi poveljništvo
bataljona, major je mrtev, tako je za-
klical bataljonov adjutant, in ta stotnik
je boj nadaljeval. Vrlega mrtvoca so pa
peljali nekteri vojaki na lojtrancah v
Pesto.
'L'rg lzašeg so pa poteni zažgale sov-
ražne granatnice ali haubice in bataljon
ni niogel obdržati ^proti premoci sovraž-
nika) bojišt-a. Trikrat so naskočili 3 oto-
čanski bataljoni in en bataljon Ogulineev
na desni strani ležeči gric, ter ga osvojili,
slednjič pa so se morali prod preniocjo
sovražnika umakniti.
Hud ogenj iz topov je bljuval pod
poveljništvom slavnega in za Urvate nepo-
zabnega bana Jelačiča iz njegove ugodne
poslojanke na Klapkove eete; ukljub temu
bi le bila premoc sovražnika porazila 1.
vojni zbor, ako bi bil ta vso svojo moc
osredotocil   proti banovim Oetarn;  ali iz
neral grof Schlick*) ^po rodu Slovak)
stiskanemu krdelu pomoc, in sovražnik
je pobegail nazaj. Vbljub temu pa trdijo
Mažari v svoji zgodovini, da so oni pod
poveljnikom Klapkom premagali bana pi.
JelaOica 6. aprila 1849, kar pa ni res;
saj pricajo tudi posledice te bitke 0 na-
sprotnem! Ker je bilo isti dan že pozno
zvečer, se je zbral ves 1. armadni ali vojni
zbor polagoma v Gödöllö. Trije otoOanski
bataljoni so imeli iati dan 91 inož zgube,
med inrtvimi in ranjen imi. Ker so potem
stopali pod poveljnikom južne arinade,
eez ktero je bil ban imenovan od eesarja,
v vednib bojih. ni čudo, da je v istili bojili
toliko mož padlo, da jib. je od 3 bataljona
Otoeanov priJlo po vojni doniov komaj
nekaj nad eno tretjino, namrec od 1.400
niož komaj 580! To je bilo strasno tern
bolj, ker je bihi vecina njih zakonskili
mož. Oj žalostni spoinini za zdaj toliko
tlačeno hrvaško zvestobo! Do 4U.0Ü0 udov
je ostalo po tej vojski!  —
*) Tega odličnega generula koujice. jc inicl
pisec tega cast viiteti na Keki 6. junija lOoiJ; on
se je kiiuib putciii vdcleiil tudi bitvt' pri Sulle-
rinu 2-t. junija 1859. Na eno oku je bil slep, pa
vendar vrl vojak.                                        f»8'
(Dalje prih.)
Goriški Slovenei britko" občatijo i/gnbo
tako vplivnega in odločnega zagovornika
nlovonskih koristij. To obcntijo tudi krivci
grotovPRa odstopa ter skuSajo rosnieo
pačiti in krivdo na ilruge zavracati. V
zadnji Stev. „Soi'e" namreč trde ti pr»>-
drzneži, da jo grofa prisil'la klerikalna
politika k odstopu, da so pisali o grofti
obzirno in da ni o kakih surovih poba-
linskih napadih tu ^rofa v „Sočt no
duba ne slulia.
Da je to If >»o 1 ii hinavščina in pre-
drzna laž. na.j dokažejo nokatori citati h
predlanjsko „Soetv*. Ta list, ki je ?.o ob-
iajal skoraj vse goriske rodoljube, pisal
j»1 o jjrolu C.\ „Visokorodni grof je /.lora-
bil zaupanje našega imroda in sam po-
magal vstvarili sedanje re* skandalozne
razmcre. Mrd Slovenee je zasel po na-
kljnčjn, kor so je bil sprl z Italijuni za-
radi svojega žepa, ki tla-Ji pa tudi nas
Slovene«. Našega naroda ni eishtl, njo-
govih težav in potreh ne pozna, slovenski
jezik mu je tuj! — — — vrinil se jo
bil med Slovetice, da bo moe in vpliv
državnega poslanca zlorabil za biü, ka-
teri bo vihtel nad llalijani —   —  —
Kdo bo pošiljal za svojega zastop-
nika v parlamont moža. ki nitna nikake
spo ^bnosti za parlamentarno življenje
in je vrhu tega še grof, navzet srednje-
veških nazorov, ki smatra zaupanje svo-
jib volilcev le za lakajsko udanost svojih
kolonov!
Volilci! Dokažite, da niste tisti sred-
nje.veski hlapei osabnih nemških grol'ov
in vitezov, ki so se bili pritepli v nase
kraje, kjer se jim je imenitno godilo ob
žuljih naših pradedov. katere so v zahvulo
davili in obešali v svojo najveejo zabavo'.
V drugih člankih imenuje ,.Soča"
grol'a C. srednjeveškega grofa, lahkoži-
v«*ga plemiča, le pičlo izobraženega mo/.a,
inubastegu  človeka, steber  korupcije itd.
S takimi  nesramnimi   napadi so se I
„znebili" grot'a C! In zpaj se drzne .,Soča" I
trditi. da je grot" odstopil radi   klerikalne
politike,   da.   ga ni  pobalinsko  uapadala,
marvoc obzirno o njem pisala!
Predrzni Terziti!
Za italijansko vseucilišee v Tr-
stu. — Včeraj opüludne so sklicali ne-
kateri ital. visokošolci v tuk. gledališču
v smislu $ 2. drustvene postave shod, h
kateri'inu so zbobnali vse polno razno-
vrslnega obeinstva obojega spola, najvec
seveda srborite mladeži. Na dnevnein
redu je bilo vprasanje glede ustanovitve
ital. vseučilišča v Trstu. Tu so se sku-
šali v govorništvu razni mladi gospodje,
katerim je pa občinstvo burno ploskalo,
naj so pa isti govorili pametno ali ne-
umno. Največje navdušenje je baje na-
stalo. ko j«1 nekdo zaupil : ,. Viva I'Ita-
lia !", kar je odmevaloz voiikanskim sun-
drorn po  celern gledališču.
Ko so se mladi gospodje po shodu
pri banketu nekoliko okrepeali, drli so
po mestnih ulicab ter prepevali razne
izzivajoč-e pesmi ter kričali ,.Viva Go-
rizia ilaliana '."  itd.
Med pesmimi, katere so gospodje
prepevali, so se nahajale ludi razne ga-
ribaldinske. Mej tenii tudi ona z refre-
noin: ..Va fuori dMlalia, va fuori stra-
niero".
Opuenniti moramo, da ni kruanje
teh pobčev našlo med občinstvom naha-
jajočim se po ulicah, nobenega odziva,
le kak gologluvi poglavček je semtertija
vines zažvižgal. Zaradi tega nastop teh
mladih gospodov ni vrgel zemlje iz te-
čajev. Vendar pa so taki klici in take
pennn z refrenom, kakoršnega smo gori
navedli, velika predrznost in bi morale
poklicane oblasti taki nastope preprečiti.
V.saj tudi v Trstu zateli so nasi ljubeznjivi
sosedje s takimi nustopi. Ko se je pa
vlado na take nastope opozorilo, rekala
je ona vedno, da so to otročarije terse
ni zanje prav nič zmenila. Dne 14. in
lö. i'ebruarja t. I. pa .se je pokazalo, da
je iz tbh prejšnjih „otročarij" nastala
prav resna otrocarija, katera se ni dala
odpraviti z mokro cunjo, rnarveč z —
bajoneti  in  krogljami.
Zaupni shod štajerskih doino-
ljubov v i'elju je sklenil sledečo izjavo:
\)ne 24. sušca 1902 v celjskem „Na-
rodnem domu" vsled vabila svojih lukaj-
šnjih deželnih poslancev zbrani Slovenei
izrekujejo eno^lasno svoje globoko obža-
lovanje, da je ,.Slovenski Narod" v svojem
listu od dne 24. t. m. štajerskim Slovencem
priporocil koniprornis v stvari samostojnib
slovensko-nemškihnižjih gimnazijskih raz-
redov v  Celju.
Tak nas vet smatrajo zbrani celjski
Slovenei za opomin k pad vse sramotil-
neniu popustu osnovnih svojih kulturnih
zahtev, k odstopu od ene prvih pridobitev
glede svojih srednjih šol in tako k ne-
moškernu, strahopetnemu, brezznačajnernu
hegu iz boja za obstanek naroda sloven-
skega.
nemSkih gimnazijskih   razredov v Celju, |
v katerili sc vs;ij trije predincli učijo v
slovenskeni jeziku, —¦ časnik, ki popol- j
noma prozira ravno v zadnji »lobi tako
gla^no in sijajno dokazanc pravico sta-
jerskih i5U>v(MKCv do lr;%h pupidnih srod-
iijih sol slovtMiskih, — casnik. ki oči-
gltul tej svt'ti pravii'i nasvcluje [>opust
one tako hv.ko pribojtnane tnalenkostiu1
trohiee oil to pravioo. — O:isnik, ki to
postojanko poilira, tak easnik ni in
no more  bit: glasilo stajerskih Sluveiucv.
Ako bi res kak slovenski državni
poslanee omejeval svoje parlainentarno
delovanje v obrambo lli'lja v zinislu
„SlovtMiskega Naroda", tak poslnnei' bi
bil nevreden zaupanja svojih volilcev.
D r. Deck o,                           H a Š,
predsednik zbora.                  poročevalee.
Družbi sv. (iiila in M 'toda so
od 1 do 2f). niarca poslali prispevke p. n.
gospoda in korporacije: Srednjemestna
in šentjakobsko-trnovska ženska podruž-
nica v Ljubljani po predsednicah Kr. dr.
Taviarjevi in Iv. Supančičevi dohodek
veselice 1128 K, dr. Fr. Stör v Ljubljani
Iv. Veselovo sapuščino 2819 8S K. vele-
Irzcc Fr. kollmann v Ljubljani ob svojem
ozdravljenju za pirhe 300 K, upravništvo
,.SIov. Nar." 146 90 K, Mohorjani v Draž-
gošah 3 K. begunjski Mohorjani na Go-
renj.skem 12 K. izkupilo za podarjeno uro
10 K. sentjakobski Mohorjani v Ljubljani
24.20 K. neimennvan dobrotnik 100 K,
obcina Vremski Britol 20 K, p o d r u ž-
nice: ženska v Novem mestu 204 K,
izvenakademicnu v Gradcu 10«) K, ženska
v Mariboru I :">.") K. za Slov. Gradec in
okolico 41 81 K, v Gorjah na Gorenjskem
30 K. moska v Celju 15307 K, v llirski
Bistr;"i 54 K, ženska v Celju 300 K. ženska
v Hibnici pokroviteljnino 200 K, i^po ,.SI.
N."); posojilniee: v Mariboru 1ÜU
K. v Črnomlju 3o K, v Konjicah o0 K, v
Brežieab 4u K, v Tre'onjem 20 K. v Kam-
niku öO K.
Blagajnišlvo družbe sv. Cirila in Motoda.
I'pllv lirane. — Neki angležki
zdravnik trdi. da ima različna vrsta hrane
tudi razlieen up'«v na dusi vni in telesni
razvoj cloveka. Tako na primer niora
po njegovih izkušnjah človek, ki houe
biti energičen, drzen in hrabor. dva me-
seca skupaj uživati samo volovsko meso.
Teletina dela človeka brez volje in ne-
odločnega. Mleko in jajca store človeka
razumnega in uljudnega. Za razvitek
razuma je tudi dobro josti mnogo suJja,
posebno jabolk.
Papirnat clenar se je zru-el naj-
prej rabiti na Španjskem. L 1482. je
jela vlada Mavrov na Španjskem pocasi
razpadati. Španjci so ze prisli do mesta
Albania, ležečega v saiiiem središču ka-
lit'ovega kraljestva. tor so rnu vzeli trd-
njavo. Kalis Mulej Hazan je nabral zadnje
moči, da bi odvzel Spanjoem to važno
postojanko. Španjci so se borili kot levi
in kinalu bi se morati udati. ker je v
blagajnicah zmanjkalo denarja. V tem
pride gubernatorju grol'u Cendili dobra
misel v glavo. Nasvetoval je kralju, da
bi (Jal v proinet papirnat denar. IJil je
to denar napravljen izlepenke; na jedni
strani ,e bila napisana vrednost papirja,
na drugi podpis grof'a Gendiie. Zajedno
je bilo ukazano, da rnorajo ne saino
vojaki. ampak vsi prebivalci Alhama pod
strogo kaznijo sprejeniati la papirnat
denar za tako conn, katera je na njem
napisana. Gubernator je ob jednern n»z-
glasil, da se bodo po kont'ani vojski ti
bankovci pri vladnih blagajnicah zanii;-
nili za cvenkajoči denar. Ta misel se je
pokazala v vsakilnnjoni živl.enju kot zolo
dobra. Za vojašLc pcirebe denarja ni
primanjkovalo in po končani vojski
so prebivalci dobili ^a ta papir zlato.
V tern slučaju se je zopot pokazala sila
kot najboljša učiloljica cloveka. Po letu
1482. se je papirnat d nar rabil na ce-
lem Španjskem in pozuoje tudi v drugih
k raj i h  Evrope.
Roman reveža. — Kot krepak mož
je šel Ivan Kučar v Kajro, kot slepec se
je povrnil dornov. Pri eksploziji dinamita
je zgubil roki in oči. Neki odvetnik se jo
zanj zavzel in revnemu Kučaru se je
pripoznala odškodnina. Požrtvovalen pri-
jatolj se mu je ponudil, da stori korake,
ki so potrebni, da se mu od^kodnina iz-
piaČa. Kučar mu je podpisal neki papir
in njegov požrtvovalni prijatelj je priišoi
nazaj z vesolo vestjo, da je dobil f)000
frankov odi^kodnine. Kučar mu je hva-
ležno odštel za trud 100 gld. Njegov po-
žrtvovalni prijatelj pa je sedaj nakrat
pričel voselo živeti in poplačal je vse
dolgove. Nekaterim je vsled tega postal
sumljiv in d(jznali so, da je ta požrlvo-
valni prijatelj slepega reveža, Pavel Kva-
ternik iz Meje, dobil za Kučara odskod-
nine 5 0 0 0(J frankov, a izplačal mu
je samo 5000 frankov. ostalo je slepemu
revežu poneveril. Danes so Pavla Kva-
ternika aretirali.
:nuli licni knjižici, namenjeni naši nežni |
inladini v pouk in zabavo. Uredil jo je
in založil Alojzij Merhar in jo je dobiti
v Ijubljanskcm stMueniscu. Vsebina te pri-
jazne knjiznice obseya pesmice in po-
vesti, ki so prav ukrojen*.1 na du^e ne-
dolžne dece.
Vse v posmih in [tovestih j(> nepri-
siljtMio. naravno kakor sta naravna evo-
tica in zuboreci poloeek h katercnui se
ljubkajoc sklnnja, kadar veje poinladna
sapica, tako otročja, nedolžna in šegava
kakoršnu je sreena prva mladost. Da so
„Marjetice" izsh» v pomladi je po|)olnoma
naravno in zato je tudi naravno, da si
jo roditelji kupijo za svoje citajoče Ijub-
Ijeucke. Ccna 00 vin.
NjihmIiio  i;os|)()(l;irslvo.
V varst\o doniacc^a vina.
Poslanec Pleiter in tovariši so v
seji dne L}0. l'ebi*. t. I. vložili nasleilnji
predlog v varslvo domaeega vinskega
pridelka:
Notorieno je dognano, da vedno
bolj narašča izdelovanje umetnega vina
in se s tem znatno oškodujejo vinograd-
niki, ki so z vclikiini dcnarniiui in
časovniini žrtvaini ter mnogim naporom
obuovili svoje po trtni uši opustošene
vinograde. Umestne hi bile vsled tega
/akonite odredbe, ki bi zajezile vedno
uaraščajočo produkeijo unietiiih vin. To
bi se doseglo bodisi z regresivnimi za-
koni, bodisi z eventuvalno prennMnbo po-
biranja užitnine v zaprtili mestih, kakor
je to že pojasnil v tej visoki zbornici
prvopodpisani poslanec   Pfeifer.
Ker se v zaprtih mestih pobira užit-
nina od vina v inestni meji, je to vino,
kakor naglo pride v klet, brez vsake
nadaljnje kontrole. "In tako se zgodi, da
mnogi nesolidni gostilničarji in trgovci,
ki v kleteh izdeljujejo umetno vino, od
tega ne placajo nikake užitnine ter s
tem oskodujejo požtenega trgovua in
krOmarja.
Da se temu zlu vsaj deloma z
nspehom pride v okom, bi se moralo
vinske zaloge v zaprtih mestih ravno
tako vpisati in obdačiti, kakor v kleteh
gostilničarjev na deželi ; ta ostreja kon-
trola bi ne bila nikaka novotarija, kor
obstoj«^ enake liskalne kontrole že za
sladkor. žganje,  kuhanje žganja itd.
\rslcd toga predlagaino: Visoka
zboruica skleni: „ Visoka vlada se poziv-
Ije, da stavi piimerne nasvote v ozna-
conern smislu".
Ta predlog naj se izroči v poroča-
nje davčneniu odseku.
Loterijske številke.
Jt>.  inaiTii.
Crac.......39    75    (i(i      8    77
Du naj......h)    03    .r)C>    70    51
l            Podpisani priporoča slaviHMiiu   ob-
tinstvu    v   (»orici   in    na   (h^zeli    svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima    kave vseh   vrst, raz-
ličtie moke iz Majdičevega mlina v Kranju,-
nadalje ima tudi   raznovrstm» pijače   na
prinir:    l'rancoski     Cognac,   pristni
kranjski    brinjevec,   domači   tropinovec,
| tini rum, različna vina, goršice (Senf.)
Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove
u/.igalico.  — V zalogi  se   ilobe   tudi    tn-
i stenine Ivrdke Žnidcr^ič & Valenc'ic v
llirski liislrici, ter drugo v to stroko
spadajočo blago. - PostroZba točna in
po zmornih cenah.
Z odličnim spostovanjem
Josip Kulin.
I traovee v Seiiit'iiiski  iilici h. itv.   1.
1
(v lastni  hiši )
Anton   Pečenko
i
Vrtna   ulica 8 «.(HUTA  Via Giardino 8
priporoča
pristna    bela
in črna   vina
iz   wipavskih,
ffurlanskih,
briskih, Ual-
* matinskih in
'   isterskih  v i
nugradov.
¦                           i maul v ijii   ii.l   iiwiu    in      1 <i/. jjionjii    jjij    inet-
I nid na vse krajc uvstro-fgorske mmiarliij»* v
; sodili öd f>H litrov n;i[)n>j. Na /.nhtevu po^ilja
:                                  tudi  ii/.iirci:.
Cene zmerne. Postrežba poiteita.
i
i---------------------------------------------------------------------------------------------------------------_
Simeue frie
kremar
v   Gosposki  ulici   hiš.  štev. 19,
..Alia cittä di Gorizia"
tuči   i;iztiovi'slii;i   hola   in črna   vin;i
ter   puslrc/e z   vsakovrslniini   okus-
niiiii jediii.
! riporoča se toplo  svojim rojakom
v   rncslii  in  na deželi.
Peter Drašček,
trgovec jedilnegablaga v Gorici,
Stolna ulica št. 2.
Priporoca so p. n. oluMii-
slvu v (Jorici in z dežcJc.
Prodajii kaviuo priiu^so,
sladkor, inilo. slauino. ri/,
maslo sui'ovo in kuliaiio.
oljo, moko iz Majdif-cvih
irdinov in vso jestviue.
|         Zalogci zv(kpl(kiik
| sv. CiFiIa in JVtetoda.
Fani Drašček,
zaloga šivalnih strojev v Gorici,
StoJna ulica št. 2.
I'rodaja
stroje ludi
^  na leden-
ske ali
niosecne
'     obioko.
Stroji so
iz prvih
tovarn ter
najboljise |
kakovosli
IMiporoča j
so slav.     |
obeinstvu.
Lepa priloznostü
Radi pozne zimske sezone. prodajam sledeče
}                                   zimsko blago
wc po lastni ceni -*s
Voliiciio in hoinbfižiiHl.o Jiic^or pei'ilu zadaine, gospod«?   in otroke.
Vulrifno  iii  boinnažaste rokavice     ,,      ,,           ,,         ,,      ,,
VoliKMic  ir.  bonibažaste nogovico    ,,      „           ,,         „      ,,
Covljo z;i doin                                   ,,       „         y ,,         „      „
VoliK'ne sci-pc in rule. Kožuhiisl« ovratniko. (.'epico  za otroke.
I. Zornik v Gorici,
.               Gosposka ulica št. 7.
'         Kdina slovenska aaloga vsih potrebščitt ma dame in
gospode, gg.  šivi/je in krojače.