Poštnina plačana v gotovini KRALJEVINA JUGO S L AVI JA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 56. kos. V LJUBLJANI, dne 12. julija 193B. Letnik IV. VSEBINA 361. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. 362. Naredba o izročanju pologov Narodni banki na zbiralni račun tujih držav. 363. Izpremembe točk 1. do 5. člena 20.a pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami. 364. Postavitev mojstrske izpitne komisije za podkovsko stroko. 365. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933. 366. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 361. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20.*oktobra 1932., v svoji LIL redni seji, ki jo je imela dne 14. junija 1933. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji 38. redni seji, ki jo je imel dne 20. junija 1933. v Beogradu, sklenila in da smo mi potrdili in proglašamo zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931., z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931.,* ki se glasi: § 1. V § 8. se dodajata nova odstavka, ki se glasita: >(5) Zemljišča, ki so jih kupili kmetovalci od veleposestnika ali so jih pridobili s priposestvovanjem ali * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. junija 1933., št. 141/XL/422. — Zakon gl. »Službeni lisk štev. 263/42, izpremembe in dopolnitve štev. 664/85 iz 1. 1931. zamenjali s svojim zemljiščem pred dnem 27. februar-ja 1918. in jih trajno nemoteno posedujejo tudi na dan, ko zadobi ta zakon moč, lastninske izpremembe pa niso izvedene v zemljiških knjigah, niso objekt agrarne reforme. Izpremembe lastninske pravice v zemljiških knjigah urede stranke same po dotičnih zakonskih predpisih. (“) Zemljišče, ki ga je dobil veleposestnik v zameno od kmetovalcev, je sestavni del veleposestva. Če se tako zemljišče ne pusti veleposestniku kot maksimum, se razlasti in odpiše v zemljiških knjigah brez bremen z imena zemljiškoknjižnega lastnika in vpiše na ime ter v last agrarnih subjektov. Odškodnino za tako razlaščeno zemljišče je položiti po § 45. tega zakona pri pristojnem sodišču.« § 2. V § 10. se izpreminja točka 6. in se glasi: »6. zemljišč stavbnih okolišev v mestih, ki jim je ta naziv službeno priznan do dne, ko zadobi ta zakon moč, kolikor niso uporabljena po dosedanjih zakonih za namene agrarne reforme, in vsi mestni gozdovi. Stavbne okoliše za poedina mesta ugotovi minister za poljedelstvo v sporazumu z ministrom za gradbe s pravilnikom.« Točki 7. in 10. se razveljavljata, točki 8. in 9. pa dobita novi številki 7. in 8. § 3. § 12. se izpreminja in se glasi: , »(*) Kot zemljišče, sposobno za ondelovanje, se razlasti tudi tisto gozdno zemljišče na relativnih gozdnih tleh, ki je oddeljeno do dne, ko zadobi ta zakon moč, v namene agrarne reforme. (2) Po potrebi in v sporazumu z ministrom za šume in rudnike se razlasti tudi tisto zemljišče na relativnih gozdnih tleh, ki je na dan, ko zadobi ta zakon moč, nad pet let pod kmetijsko kulturo. (3) Zemljišča in zgradbe, kolikor se ne puste po § 14. tega zakona veleposestniku v širši maksimum in ki se dajo uporabiti za javne, državne in občinske namene, so pa v sestavu razlaščenega zemljišča, se lahko razlaste v korist subjektov iz § 25. tega zakona. (4) Gospodarske zgradbe se razlaste, kolikor ustrezajo gospodarskim potrebam agrarnih subjektov in kolikor niso potrebne lastniku za voditev gospodarstva na delu posestva, ki se mu pusti.« § 3. a. * »Političnim občinam gre maksimum 1U0 kat. jut. njiv (oranic), kolikor niso te površine že oddeljene. Občinski pašniki, kolikor se vodijo v katastru kot takšni, se ne morejo več odvzemati v namene agrarne reforme, razen tistih močvirnih travnikov, ki se sedaj izboljšujejo.« § 4. § 16. se izpreminja in se glasi: >(*) Samo za tista p iskusna vzrejališča živine, za kobilarnice, za semenske postaje in za posebej organizirana vzorna gospodarstva, za katere se strokovno ugotovi, da je v narodno-gospodarskem interesu potrebno, da se obdrže, se lahko pusti veleposestvu tudi črez maksimum potrebna površina zemlje kot supermaksi-mum. Lastnik takega posestva je dolžan, dajati ministrstvu za kmetijstvo svoje pridelke po predkupu na razpolago. (-’) Če ne bi vzdrževal veleposestnik deset let od dne, ko zadobi ta zakon moč, v popolni meri naprave in obveznosti iz odstavka ('), zaradi katerih mu je super-maksimum puščen, se uporabi zemljišče supermaksi-muma‘za namene agrarne reforme po tem zakonu. (3) S površin, ki so puščene veleposestniku kot supermaksimum, se izbriše zaznamba odsvojilne in obremenilne prepovedi po izteku 10 let. (*) Pri supermaksimuinu pod 300 kat. jut. se lahko izbriše zaznamba odsvojilne in obremenilne prepovedi, če prepusti veleposestnik za namene agrarne reforme za površino supermaksimuma površino gozdnega ali drugega, za agrarne namene prikladnega zemljišča ustrezajoče vrednosti. . (5) Veleposestnikom se puste kot supermaksimum po tem paragrafu predvsem vsa za obdelovanje'sposobna zemljišča s podzemno drenažo, ki preostanejo čez ožji, in širši maksimum, dalje ostala zemljišča, sposobna za obdelovanje, v območju vodnih zadrug, kolikor ustrezajo namenu supermaksimuma; toda s takega zemljišča je treba izbrisati postavljeno zaznambo odsvojilne in obremenilne prepovedi.« § 4. a. Na koncu § 17. se dodaja nov odstavek, ki se glasi: »Cerkveno zemljišče, ki doslej ni razdeljeno, se sme razlastiti na predlog ministra za kmetijstvo z odobritvijo ministrskega sveta.« f § 5. Pri § 19. je izpustiti prvi stavek, namesto njega pa velja to-le: >(*) Vsa zemljišča veleposestev, ki so po predpisih dosedanjih zakonov dodeljena agrarnim subjektom iz § 18. tega zakona, se razlaste v njih korist. Če kdo teh subjektov ne sprejme dodeljene zemlje, se ta dodeli in razlasti predvsem v korist enega najbližjih agrarnih subjektov iz § 18. tega zakona. Če tudi ti subjekti zemlje ne sprejmejo, se da ta lahko za povečanje pristojnine (kompetence) iu zaokrožitev posestva tudi na deset juter- Nove ceste, trgi in ulice v novih naseljih se razlaste kot javno dobro v korist pristojne upravne občine, ki jih je dolžna prevzeti. (2) Ostale površine zemlje, ki ostanejo po tem zakonu razpoložne za namene agrarne reforme, se razdele in razlaste po teh načelih.« § 5. a. Nerazdeljena podvodna in poplavam Izpostavljena zemljišča kakor tudi zemljišča slabe kakovosti (peščena in »slatinasta«) se lahko dodele agrarnim subjektom tudi čez površino, določeno v točki b) § 19. tega zakona. § 6. V § 21. se dodaja za besedo »dobrovoljcih« to-le: »Za tiste dobrovoljce, ki so zemljo že dobili, a na dan razlastitve nimajo dobrovoljskih potrdil po zakonu o dobrovoljcih z dne 31. avgusta 1928., z izpremembami in dopolnitvami z dne 18. septembra 1930., ali ki se na dodeljeni zemlji niso naselili, so pa po navedenem zakonu dolžni, se naseliti, se zemljišče razlasti in vpiše v zemljiških knjigah na ime in v last kolonizacijskega sklada ministrstva za kmetijstvo. Na ime in v last dobrovoljcev se vpiše, ko dobe pravilna potrdila, odnosno ko se na zemljišču naselijo. Davek in ostale javne davščine za to zemljišče plačajo obdeljeni agrarni subjekti.« § ?• V § 24. se na koncu odstavka (-’) izpušča »in 7.«. Novi odstavek za odstavkom (3) v § 3. zakona z dne 5. decembra 1931.,* se razveljavlja in se dodajo novi odstavki, ki se glase: »(s) Na cerkvenih veleposestvih v Dravski banovini, katerih gozdovi presezajo 1000 hektarov, se morajo razlastiti gozdovi in gozdno zemljišče po odredbah odstavkov ('), (■), (3), (4) in (“) tega paragrafa v šestih mesecih, ko zadobi ta zakon o izpremembah in dopolnitvah moč. (8) V ostalih srezih, navedenih v § 2. tega zakona, sme minister za kmetijstvo ob pogojih iz odstavka (2) in v sporazumu z ministrom za šume in rudnike razlastiti na veleposestvih, razen veleposestev iz odstavka (3) § 11., največ do 25% tistih gozdnih zemljišč, ki v enem posestvu skupaj presezajo 1000 kat. jut., na korist: a) skupine naselnikov, kjer se novim naseljem dobrovoljcev in ostalih kolonistov ne dajo na drug način zavarovati paša in drva, a leže gozdi v upravni občini, v kateri je naselje, ali v sosedni, neglede na banovinske meje; b) poedinih obližnjih vasi, katerim so ti gozdi potrebni za njih razvoj in napredek. (10) Minister za kmetijstvo se pooblašča, da izda v sporazumu z ministrom za šume in rudnike pravilnik o upravi na vseh delih razlaščenih gozdov, upoštevaje pa, da se ohranita trajjio gozdno gospodarstvo in celota gospodarskih enot.« § 8. V § 27. se dodajo za besedami »za obdelovanje sposobno« besede: »ali pa od agrarnih interesentov zapuščena«, na koncu pa kot nov odstavek: »Pogoji, po katerih se to zemljišče razlasti, se določijo s pravilnikom.« * »Službeni list« št. 664/85 iz 1. 1931, § 8. a. § 28., odstavek (3), se izpreminja in se glasi: >(3) Cena se določi tako, da se pomnoži stari čisti katastrski dohodek zemljišča drugega razreda katastrske bonitete, izražen v kronah, s količnikom 120, za zemljišča, ki plačujejo vodni prispevek, pa s količnikom 100. Tako dobljena vsota je dinarska cena za I. razred agrarne cenitve.« § 8.b. V § 29. se izpušča številka 160 in se postavlja namesto nje: >120, odnosno 100«. § 9. § 30. se razveljavlja, §§ 31. in 32. pa dobita novi številki 30. in 31. § 10. § 33. se izpreminja in se kot § 32. glasi: >(3) Za zemljišča v mestih, ki jim je ta naziv službeno priznan do dne, ko zadobi ta zakon moč, se plača višja odškodnina, in to v mestih do 100.000 prebivalcev do 100%, v mestih z nad 100.000 prebivalci pa do 200%. (2) Ce gre za važne koristi mesta, v čigar območju so odvzeta in razdeljena mestna zemljišča ali zemljišča drugih veleposestnikov, pa da mesto ali veleposestnik agrarnim oblastvom na razpolago ustrezajočo površino svoje proste zemlje zunaj mestnega območja, lahko dovoli minister za kmetijstvo premestitev nenaseljenih agrarnih subjektov na ta zemljišča; tako oproščena zemlja v mestu se pa izroči mestni občini ali veleposestniku na svobodno razpolago. Do takih veleposestniških zemljišč ima mestna občina pravico predkupa. (3) Obseg teh območij pri poedinih mestih kakor tudi zvišbo odškodnine določi minister za kmetijstvo s pravilnikom.« § 11. §§ 34. in 35. dobita novi številki § 33. in § 34. V besedilu § 36., ki dobi novo številko 35. se izpreminjata §§ 32. in 33. v 31. in 32., § 37. pa, ki dobi novo številko 36., se izpreminja in se glasi: >(*) Agrarni subjekti, ki so dobili zemljo po dosedanjih zakonih, se lahko z odobritvijo ministra za kmetijstvo svobodno sporazumejo t lastnikom posestva o višini cene in načinu plačila za dobljeno zemljo. (*) Take sporazume sklepajo navedene stranke lahko v obliki kupoprodajnih pogodb, ki jih odobruje minister za kmetijstvo. V tem primeru se ne plačuje prispevek za kolonizacijski fond po § 44. zakona, ampak mora plačati prodajalec v ta sklad v gotovini 5% dogovorjene cene. (3) Če organizacija agrarnih interesentov ali kakšna zveza kmetijskih zadrug likvidacijo veleposestva že izvaja, se prispevek za kolonizacijski sklad vobče ne plačuje. (4) Takšni sporazumi se lahko sklepajo samo, preden je izdana odločba o razlastitvi na korist ugotovljenih agrarnih subjektov. (s) Za te pogodbe se ne plačuje niti državna niti samoupravna prenosna taksa.« § 12. §§ 38. in 39. dobita novi številki 37. in 38., § 40. pa se izpreminja in se kot § 39. glasi: »Odškodnina za zemljišče, razlaščeno v korist agrarnih subjektov iz §§ 19. do 27., se plačuje lastnikom s 4%nimi obveznicami, za katere jamči država.« § 13- § 41. se izpreminja in se kot § 40. glasi: »Te 4%ne obveznice za izplačilo odškodnine bivšim lastnikom po tem zakonu se amortizirajo v 30 letih in so deležne vseh ugodnosti, ki jih imajo državne obveznice.« § 14. § 42. se izpreminja in se kot § 41. glasi: »Agrarni subjekti iz §§ 19., 20., 22. do 27. tega zakona morajo plačati zemljo, razlaščeno v njihovo korist, v 30 letih pa s 5% letnih obresti. Do končnega izplačila se postavi na razlaščene nepremičnine hipoteka v korist države.« § 15. § 43. se izpreminja in se kot § 42. glasi: »Minister za finance se pooblašča, da v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in -(3) V isti sklad plačujejo agrarni interesenti 4% ugotovljene odškodnine v gotovem denarju, in to 2% v 30 dneh od dne prejema razlastilne odločbe. Če se ta prispevek 2% ne plača v tem roku, se smatra, da je agrarni interesent od zemlje odstopil. Drugi del prispevka 2% se mora vplačati v dveh letih. Način vplačila 4%nega prispevka se določi s pravilnikom o kolonizacijskem skladu.« Odstavek (6) postane odstavek (4). § 19. V besedilu § 48., ki dobi novo številko 45., se tz-preminja § 47. v § 44., § 49. pa se izpreminja in se kot novi § 46. glasi: »Na vsakem veleposestvu se morajo ugotoviti nepremičnine iz § 10. tega zakona po parcelah, kulturi in površinah. Kjer se je to storilo po dosedanjih zako- nih, se postopanje ne obnovi, ampak po potrebi samo doDolni.« § 20. §§ 50. in 51. dobita novi številki 47. in 48.; v § 52., ki dobi novo številko 49., se pa izpreminjata odstavka (l) in (8) in se glasita: • »(') Da se ugotove nepremičnine iz § 46. tega za- kona, odredi banska uprava po potrebi razpravo ob sodelovanju potrebnih strokovnjakov. (6) V vsakem primeru izda banska uprava prvostopno odločbo s točno označbo vseh nepremičnin, ki se puščajo veleposestvu, in to po zemljiškoknjižnih in katastrskih oznakah in kulturah, upoštevaje stanje v naravi.« Odstavka (u) in (12) se razveljavljata. § 21. § 53. se izpreminja in se kot novi § 50. glasi: >(l) Revizije subjektov, v katerih korist se po § 19. tega zakona razlasti zemlja, ni izvesti. (2) Ce ugotovi komisija za likvidacijo agrarne reforme ob uradovanju, da je dobila agrarno zemljo oseba, ki nima svojstva agrarnega subjekta, ji je zemljo odvzeti.« § 22. 1 § 54. dobi novo številko 51. V besedilu § 55., ki dobi novo številko 52., se izpreminja v odstavku (J) § 78. v § 73. V odstavku (2) se izpuščajo besede: »vsakemu poedinemu agrarnemu subjektu«; na to mesto pa stopijo besede: »agrarnim subjektom kolektivno po upravnih občinah«. V besedilu § 56., ki dobi novo številko 53., se izpreminjata §§ 55. in 54. v 52. in 51., §§ 57. in 58. se razveljavljata. § 23. v V besedilu § 59., ki dobi novo številko 54., se izpre-minjajo §§ 36., 38., 39. in 61. v §§ 35., 37., 38. in 56. § 60. se izpreminja in se kot novi § 55. glasi: >(*) Cenitev zgradb iz §§ 12. in 33. tega zakona opravlja komisija za likvidacijo agrarne reforme ob sodelovanju dveh gradbenih izvedencev, ki ju odredi pristojno upravno oblastvo na zahtevo komisije. (2) Komisija opravi razpravo na mestu samem, na katero pozove lastnika nepremičnin in predstavnike zainteresiranih subjektov. . (s) Po izvedeni razpravi izda komisija prvostopno odločbo o določitvi odškodnine, na katero se ne izterjava prispevek iz § 44. tega zakona.« § 24. V besedilu § 61., ki dobi novo .številko 56., se iz-preminjajo §§ 56., 31., 60. in 47. v §§ 53,, 30., 55. in 44., izpreminja se pa tudi odstavek (2) in se glasi: >(2) Pri fizičnih osebah se vrši razlastitev na ime tiste osebe, kateri je agrarna zemlja dodeljena, če je pa ta oseba umrla, na ime njenih naslednikov.« V odstavku (8) za besedo »subjektom« se izpuščajo besede: »Privilegirani agrarni banki v primeru § 43.«. § 25. V besedilu § 62., ki dobi novo številko 57., se izpreminja § 48. v § 45. § 63. dobi novo številko 58., § 64. pa se izpreminja in se kot novi § 59. glasi: »Po pravnomočnosti razlastitvene odločbe in ko vplačajo agrarni subjekti 2% prispevka iz § 44., odstavka (2), tega zakona, pošlje komisija za likvidacijo agrarne reforme en odpravek odločbe pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi izvedbe v zemljiških knjigah.« § 26. V § 65., ki dobi novo številko 60., se izpreminja odstavek C) in se glasi: »O Ko postane odločba o ugotovitvi objektov pravnomočna, se izbriše po službeni dolžnosti na zahtevo banske uprave odsvojilna in obremenilna prepoved z zemljišča, ki je puščeno veleposestniku, ko pa postane odločba o razlastitvi pravnomočna, tudi z razlaščenega zemljišča.« § 5. zakona z dne 5. decembra 1931. se razveljavlja. § 27. § 66. dobi novo številko 61., § 67. pa dobi novo številko 62. § 28. § 68. se izpreminja in se kot novi § 63. glasi: »(*) Za novo osnovane cerkvene občine in rimskokatoliške župnije po kolonijah se sme razlastiti v njih korist za cerkvena stavbišča, parohijske domove in župnišča ter za pokopališča površine do 6 kat. jut. skupaj. Za šole in šolske vrtove se sme razlastiti površina do 6 kat. jut. zemlje v korist pristojne upravne občine, ki je dolžna to zemljo prevzeti. (2) »Varovanci« samostana Lepavine v koprivni-škem srezu in kmeti samostana Gomirja v ogulinskem srezu, ki uživajo samostansko zemljo proti določenim dajatvam kakor tudi uživalci »vagnjev« v Dalju in na Belem brdu v osiješkem srezu na posestvu srbske pa-triaršije, se proglašajo za agrarne interesente in zemlja, ki jo imajo, se razlasti v njihovo korist po odredbah tega zakona. (3) Imetniki gorskega in »činženega« sveta veleposestva v bivšem provincijalu kakor tudi zakupniki, katerih zakup izvira iz gorskega razmerja, se proglašajo za agrarne interesente in zemlja, ki jo imajo, se razlasti v njih korist po odredbah tega zakona.« § 29. § 69. dobi novo številko 64., § 70. pa se izpreminja in se kot novi § 65. glasi: »Če se ugotovi, da uživa agrarni subjekt (krajevni interesent, dobrovoljec, kolonist ali optant (več nego eno pristojnino agrarnega zemljišča, se mu odvzame vsa zemlja, ki mu gre po zakonu.« § 30. V § 71., ki dobi novo številko 66., stopi v odstavku (4) na mesto »1931.« letnica: »1933.«, odstavek (2) pa se izpreminja in se glasi: »(=) Z uredbo, ki se izda po § 42. tega zakona, se odredi, kdaj začno teči anuitetni zneski.« § 31. § 72. se ukinja, namesto njega stopi nov § 67., ki se glasi: »Če dajo poedini lastniki svoje zemljišče, ki ne spada pod odredbe zakona o agrarni reformi, prostovoljno in ob odobritvi oblastva v namene agrarne reforme in dobe v zameno veleposestniško zemljišče, se razlasti po odredbah tega zakona v zameno dano zemljišče z imena dosedanjega zemljiškoknjižnega lastnika na ime in v last agrarnih subjektov. V zameno prejeto zemljišče se raz- lasti z imena veleposestnika na ime in v last tiste osebe, ki je prejela v zameno za svojo zemljo veleposestniško zemljo. Za to zemljišče, razlaščeno iz veleposestva, se plača lastniku odškodnina, za zemljišče, dano v zameno, pa plačajo agrarni subjekti.« § 32. § 73. se izpreminj«. m Kot novi § 68. glasi: >0) Ce se mora kakšnemu veleposestniku dopolniti maksimum po § 3. tega zakona, a ni možnosti, da se to stori na njegovi zemlji, se mu sme dati ta manjek v isti površini, isti kakovosti, odnosno ustrezajoče vrednosti in se razlastiti v njegovo korist od drugega razpoložnega agrarnega ali eventualno državnega zemljišča po odredbi iz prednjega paragrafa. (2) Odločbo o zameni iz § 67. in o dopolnitvi iz odstavka (') tega paragrafa izda minister za kmetijstvo, odločbo o razlastitvi pa pristojna komisija za likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih.« § 33. § 74. dobi novo številko 69.; v § 75., ki dobi novo številko 70., se pa dodar na koncu stavek: »Ta odredba se nanaša na vse odločbe (rešitve), ki se izdajo po predpisih tega zakona.« V § 76., ki dobi novo številko 71., se razveljavlja točka 3., na njeno mesto pa stopi nova točka: >3. po potrebi se da predjem na stroške pod 1. in 2. iz kolonizacijskega sklada. Ce veleposestnik ali agrarni subjekt predjetih stroškov v 30 dneh od prejetega naloga ne plača, se izterjajo ti od veleposestnika z administrativno, po potrebi pa tudi s sodno izvršbo; za agrarni subjekt pa se smatra v tem primeru, da je od zemlje odstopil.« § 34. § 77. dobi novo številko 72., v § 78., ki dobi novo številko 73., se izpušča beseda »ambulantnih«, na koncu odstavka (‘) pa besedi »na terenu«, doda se pa: »po uredbi ministrstva pravde štev.’25.190 z dne 29. marca 1929.« Odstavek (2) se izpreminja in se glasi: »Sestavo in poslovno področje teh komisij uredi minister za kmetijstvo s pravilnikom.« § 35. § 79. se razveljavlja. § 36. V § 80., ki dobi novo številko 74., se izpreminja odstavek (3) in se glasi: 1 >(3) Razveljavljajo se tudi: zakon z dne 20. maja 1922. o dajanju v zakup podvodnega zemljišča in §§ 76. in 77. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah z dne 31. julija 1929. Da so poedina veleposestniška zemljišča podvodna, ugotovi po potrebi strokovna komisija ministrstva za kmetijstvo.« § 37. § 81. se izpreminja in se kot novi § 75. glasi: »1. Pri vseh zemljiškoknjižnih prenosih zemljišča z imena dosedanjih lastnikov na ime agrarnih subjektov, se zaznamuje v zemljiških knjigah predkupna pravica v korist Privilegirane agrarne banke. 2. Privilegirana agrarna banka prenese lahko predkupno pravico na kmetijske zadružne organizacije in banovinske denarne ustanove. 3. Predkupna pravica prestane po 10 letih od dne razlastitve; tedaj se tudi ta zaznamba izbriše po službeni dolžnosti ali na zahtevo stranke, brez takse. 4. Minister za kmetijstvo predpiše s pravilnikom, kako je izvajati odredbe tega paragrafa.« § 38. § 82., ki dobi novo številko 76., se izpreminja in se glasi: »Neizplačane zakupnine in odškodnina za oranje, setev in seme po zakonu z dne 20. maja 1922., kako je dajati zemljišča veleposestev v štiriletni zakup, in zakupnino za zgradbe po zakonu z dne 4. junija 1922. izplača država veleposestnikom v obveznicah Privilegirane agrarne banke po uredbi iz § 42. tega zakona.« § 39. Za § 76. se vnaša nov § 77., ki se glasi: »1. Vse terjatve agrarnih zajednic in njihovih zvez proti agrarnim interesentom dolžnikom se morajo hkratu z izvedbo tega zakona zavarovati v zemljiških knjigah z zastavno pravico v korist zveze agrarnih zadrug [»Saveza agrarnih zadruga« (Zajednica)] na nepremičninah, vpisanih v korist in na ime poedinih dolžnikov, in to za dobrovoljce na prvem, za ostale agrarne interesente pa na drugem mestu. 2. Za terjatve iz odstavka 1. se smatrajo celotna dolgovanja agrarnih interesentov njihovim zajednicam in zvezam za posojila, prejeta bodisi v gotovem denarju bodisi v gradbenem materialu, v živem ali mrtvem inventarju, z obračunanimi obrestmi vred. 3. Vpis zastavne pravice za terjatve iz prednjega odstavka tega paragrafa morajo izvršiti sodišča brez plačila takse hkratu s prenosom lastninske pravice razlaščenih nepremičnin na ime agrarnih subjektov po odločbi komisije za likvidacijo agrarne reforme po § 56. tega zakona. 4. V ta namen morajo poslati agrarne zajednice in njihove zveze pristojni komisiji za likvidacijo agrarne reforme v 15 dneh od dne prejema njenega obvestila o začetku poslovanja spiske svojih dolžnikov agrarnih subjektov s točno označenim zneskom terjatev z obrestmi vred. 5. Spiske dolžnikov agrarnih zajednic morajo overoviti njih zveze. 6. V sporih glede obstoja ali višine terjatev odločajo pristojna sodna oblastva. 7. Agrarne zadruge (zajednice) in njihove zveze so oproščene vseh taks v sodnem postopanju, ki ga pokre-nejo zaradi izvedbe vpisa, odnosno izbrisa svoiih terjatev in njih izterjave.« § 40. • Za § 77. se vnaša nov § 78., ki se glasi: »Minister za kmetijstvo se pooblašča, da izda v skladu s tem zakonom: 1. pravilnik za izvrševanje tega zakona; 2. pravilnik o gradbenih okoliših v mestih (§ 32.) v sporazumu z ministrom za gradbe; 3. pravilnik o tehniških delih v sporazumu z ministrom za finance; 4. pravilnik o kolonizacijskem skladu v sporazumu z ministrom za finance; 5. pravilnik o upravi razlaščenih gozdov (§ 24.) v sporazumu z ministrom za šume in rudnike; 6. pravilnik o načinu vplačila in upravljanju vplačanih zneskov za kupnine (§ 66.) v sporazumu z .ministrom za finance; 7. pravilnik o izvrševanju predkupne pravice (§75.). Razveljavljajo se: 1. pravilnik za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih št. 45.584/VI. a z dne 18. julija 1931. 2. pravilnik o gradbenih okoliših št. 45.486/VI. a z dne 15. julija 1931.;= 3. pravilnik o tehniških delih za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih št. 45.488/ Vl-a z dne 15. julija 1931. ;3 4. pravilnik za izvrševanje finančne strani zakona o likvidaciji agrarne reforme n? veleposestvih št. 45.487/ Vl-a z dne 15. julija 1931.«' § 41. Za § 78. se vnaša nov § 79., ki se glasi: »Minister za kmetijstvo se pooblašča, da sme izdati uopolnjeno celotno besedilo zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931. z vsemi njegovimi izpremembami in dopolnitvami.« § 42. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Be»gradu, dne 24. junija 1933. Aleksander s. r. Minister za poljedelstvo dr. Tomašič s. r. Videl Predsednik in pritisnil državni pečat ministrskega sveta čuvar državnega pečata. dr. Milan Srškič s. r. minister pravde (Sledijo podpisi ostalih Bož. Maksimovič s. r. gg. ministrov.) Uredbe osrednje vlade. 362. Naredba.* Gospod minister za finance je izaal pon 11/70.659 z dne 15. junija 1933. naslednjo naredbo: »Pooblaščeni denarni zavodi naj izroče vse pologe, ki jih vrše naši uvozniki blaga v korist inozemskih upni- 1 »Službeni list« št. 278/45 iz 1. 1931. * »Službeni list« št. 280/45 iz 1. 1931 » »Službeni list« št. 279/45 iz 1. 1931. * »Službeni list« št. 282/45 iz 1. 1931. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. junija 1933., št. 140/XXXIX/409. kov 'z tistih držav, s katerimi obstoji sporazum o ureditvi plačilnega prometa, odnosno klirinški sporazum, takoj po prejemu, brez odlašanja, Narodni banki na ustrezajoči zbiralni račun dinarjev dotične države. Za vsak odstopek od te naredbe se uporabijo odredbe iz člena 19. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami.« Iz oddelka za državno računovodstvo ministrstva za finance, z dne 15. junija 1933.; št. 11/70.659. (Ta naredba je objavljena v »Službenih novinah« št. 135 z dne 19. junija t. 1. in velja od tega dne.) 363. Izpremembe točk 1. do 5. člena 20.a pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami.* Gospod minister za finance Je izdal pod. št. 11-76.450 z dne 15 junija 1933 naslednjo odločbo: »Točke 1. do 5. člena 20.a pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1933.** se izpreminjajo in se glase: »»1. Banke, pooblaščene za poslovanje z devizami in valutami, na leto l°/0o vplačane glavnice; najmanjša vsota vplačila pa ne sme biti manjša od 2.000 dinarjev, največja pa ne višja od 50.000 dinarjev na leto; 2. banke, pooblaščene za poslovanje z valutami in za izdajanje potrdil o zavarovanju valut, na leto 'AnUa vplačane glavnice; toda največja vsota vplačila ne sme presegati 10.000 dinarjev na leto; 3. mestne hranilnice in tem podobne ustanove, ki niso delniške družbe, plačujejo v primerih pod 1. H°loo, v primerih 2. pa K°/oo vplačane glavnice, če pa te ni, od zneska skladov po poslednji bilanci; 4. banke, pooblaščene za poslovanje z devizami in valutami, ki imajo podružnice s posebnimi pooblastitvami za kateregakoli teh poslov, poleg zneska, ki ga plačuje glavni sedež, še po 2.500 dinarjev na leto za vsako podružnico, ki ima pooblastitev; 5. menjalci, pooblaščeni za poslovanje z valutami, plačujejo, in to: 1. v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani po 5.000 dinarjev na leto; 2. v Novem Sadu, Sarajevu, Skop-Iju in Splitu po 3.000 dinarjev na leto, in 3. v ostalih krajih po 1.500 Din na leto.«« Ta odločba stopi v veljavo dne 1. julija 1933.« Iz oddelka za državno računovodstvo ministrstva za finance, dne 19. junija 1933.; št. 11/76.450. (Ta odločba je objavljena v »Službenih novinah« št. 140/XXXIX/408 z dno 24. junija t. 1. z nekaterimi pogreški, ki so tu popravljeni.) * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. junija 1933. št. 141/XL/425. '** »Službeni list« št. 432/63 iz 1. 1931.; čl. 20.a gl. v dopolnitvi pravilnika »Službeni list« št. 81/12 iz 1. 1933. Banove uredbe. 364. VIII. No. 2323/1. Odredba. Na podstavi §§ 16., 312., 315. in 316. ob. z. ter čl. 3., 4., 5., 6. in 7. pravil o opravljanju mojstrskih izpitov z dne 31. marca 1932. (»Službeni list« štev. 368/36 iz 1. 1932.) in na predlog zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani odrejam, da se za člana mojstrske izpitne komisije za podkovsko stroko pri zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani postavita: 1. gospod dr. Čeh Josip, upravitelj banovinske pod-kovske šole v Ljubljani, in 2. gospod Rebernjak Franc, podkovski učitelj banovinske podkovske šole v Ljubljani. S to odredbo se izpopolnjuje tukajšnja odredba VIII. No. 3521/1 z dne 8. junija 1932.* Kraljevska bauska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. julija 1933. Za bana pomočnik:, dr. Pirkmajer s. r. 365. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. II. No. 929/3. Občina Krog, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od goveda nad 1 letom Din 3'—, c) od goveda pod 1 letom Din 2-50, č) od prašičev Din 2-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. junija 1933. II. No. 16.361/1. Občina Loka pri Mengšu, v srezu Kamnik, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopinje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. julija 1933. * Glej »Službeni list« št 436/46 iz 1. 1932, II. No. 7203/3. Občina Mala Nedelja, v srezu Ljutomer, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100’—, c) od 100 1 piva Din 100-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka »Din 5'—, d) od goveda nad 1 letom Din 15'—, e) od goveda pod 1 letom Din 8-—, * f) od prašičev Din 8‘—, g) od drobnice Din 4-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. julija 1933. II. No. 4007/3. Občina Polica, v srezvr Litija, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 100-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. julija 1933. II. No. 9343/2. Občina Presika, v srezu Ljutomer, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od goveda nad 1 letom Din 10—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. junija 1933. II. No. 10.448/1. Občina Radovljica, v srezu radovljiškem, bo pobirala cd dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 150-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 150'—, c) od 100 1 piva Din 60*—, č) od hi stopinje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od goveda nad 1 letom Din 25-—, e) od goveda pod 1 letom Din lp'—, f) od prašičev Din 15*—, g) od drobnice Din 5'—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrfct Din 20'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. junija 1933. II. No. 16303/1. Občina Skakovci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino po Din 100-— od 100 1 vina. Kralievska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. julija 1933. 56. kos. II. No. 7768/1. Občina Stara Loka, v srezu Kranj, bo pobirala oa dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 50'—, e) od hi stopinje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 10'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. junija 1933. II. No. 5847/1 Občina Sv. Križ, v srezu Krškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 100'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 40‘—, e) od goveda pod 1 letom Din 25'—, I) od prašičev: a) pod 1 letom Din 10'—, D) nad 1 letom Din 15'—, g) od drobnice Din 5'—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25-—, i) od teleta po Din 15'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. julija 1933. II. No. 3278/2. Občina Videm, v srezu Kočevje, po pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100"—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. junija 1933. II. No. 4334/4. Občina Zreče, v srezu konjiškem, bo pobirala od od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 100-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od 100 1 sadnega mošta Din 25-—, e) od goveda nad 1 letom Din 20-—, !) od goveda pod 1 letom Din 15'—, g) od prašičev Din 20’—, h) od drobnice Din 5‘—, i) od ICO kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. junija 1933. 366. Razne objave »Službenih novinu. Številka 108 z dne 15. maja 1933. Z odlokom ministra pravde z dne 28. aprila 1933., štev. 36.181, je bil premeščen po potrebi službe Šorec Anton, kanclist X. položajne skupine od sreskega sodišča v Kranjski gori k sreskemu sodišču v Delnicah. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 9. maja 1933., štev. Kns 1375/33, na podstavi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremem-bah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje brošure z naslovom ud j en je dr. Vladka Mačka«, ki je bila natisnjena v Zagrebu. Številka 109 z dne 16. maja 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 4. aprila 1933., štev. 34.086, je bil postavljen za starešino sreskega sodišča v Celju v III. položajni skupini 2. stopnje Nendl Alojzij, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 4. aprila 1933., štev. 34.087, je bil dr. Lavrenč č Matija, starešina sreskega sodišča v Kočevju v III. položajni skupini 2. stopnje, premeščen v istem svojstvu k sreskemu sodišču-v Žužemberku. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 4. aprila 1933., štev. 34.088, je bil postavljen za starešino sreskega sedišča v Kočevju v IV. položajni skupini 2. stopnje dr. Češarek Fran, sodnik sreskega sodišča iste skupine na istem službenem mestu. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 4. aprila 1933., štev. 34.090, so bili premeščeni po potrebi službe: k sreskemu sodišču v Ljubljani: Rainer Josip, višji pisarniški predstojnik VII. položajne skupine pri okrožnem sodišču v Ljubljani; Podboj Franc, vodja zemljiške knjige VI. položajne skupine pri okrožnem sodišču v Ljubljani; Selk Janko, višji pisarniški oficial VII. položajne skupine pri okrožnem sodišču v Ljubljani; Juh Avgust, višji pisarniški oficial VII. položajne skupine pri okrožnem sodišču V Ljubljani; Bud nar Ivan, višji pisarniški oficial VII. položajne skupine pri okrožnem sodišču v Ljubljani; Černivec Josip, višji pisarniški oficial VII. položajne skupine pri okrožnem sodišču v Ljubljani; k sreskemu sodišču v Mariboru: Gašper Martin, višji pisarniški predstojnik VII. položajne skupine pri okrožnem sodišču v Mariboru. iz Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Michklek v Ljubljani, Stcr. 56, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 56. kosu IV. letnika z dne 12. julija 1932. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 2364/36. 1778 Srez z ° Davica. — Diphtcria et Croup. Pregled nalezljivih bolezni Brežice Celje 4 1 1 1 1 '4 v Dravski Banovim Kamnik . 4 1 1 — 4 .. | 1 Kranj 1 — 1 — — ou la. junija do • ju lllj« Kočevje ......... 2 — 1 — 1 Po naredbi ministrstva S* br. 4948 z dne 21. marc 3 3 ,a 1930. Litija ........... Logatec 1 1 I 1 1 Srez Ostali | Na novo ! oboleli a «-i •o Umrli j h Ostanejo ! || v oskrbi j Ljubljana (srez) .... Ljubljana (mesto) . . . Maribor desni breg . . Maribor levi bree . . . Maribor (mesto) .... 7 8 1 11 2 4 4 8 7 1 2 2 1 1(1 1 4 17 SkuDina tifuznih bolezni. Murska Sobota Novo mesto ...... 2 1 1 2 — 3 3 Brežice * »••••••• 3 _ 3 Prevalje 2 1 1 2 6 2 6 Ptuj 1 1 — 1 1 1 — 1 Radovljica ....... 1 — — 1 1 1 — — Slovenjgradec — 1 — 1 3 — — — 3 Šmarje pri Jelšah .... 3 1 — — 4 1 — — — 1 25 *> 57 Krško ••»•••*»«» 1 2 — — 3 vseea . • . -L “ Ljubljana (srez) .... Ljubljana (mesto) . . . Maribor desni bree . • 3 4 1 1 — 1 4 1 3 Sen. — Erys ipel 1 as. 1 5 — 3 — 2 1 __ — i 1 — — — 1 1 ___ 1 1 2 — — 3 2 2 1 3 1 — — 1 1 . 1 Radovljica ....... Slovenjeradec ...... 2 2 1 1 1 2 1 Kamnik Konjice 1 i — — 1 1 Vseea 1 r. 1 1 oO OD Logatec 1 — 1 Griža. — Dysenteria. Radovljica 1 11 — 1 —' - i Ljubljana (mesto) . . . Maribor desni breg • . Maribor levi breg . . . Maribor (mesto) .... Murska Sobota 2 2 1 — 2 2 t Vsega . . . i - - i 1 1 i 1 — 2 Škrlatinka. — S Brežice 5car 6 lati na. 6 Novo mesto ....... Prevalje 3 1 — 1 1 2 3 1 9 2 Ptui 1 i — 2 3 3 — — Ptuj (mesto) . , . , . i — — 1 kamnih 16 1 4 — 12 1 Vsega . . . 20 7 6 - 21 Krško .......... 1 2 2 — — 3 2 Krčevita odrevenelost. - - Tetanus. Ljubljana (srez) .... Liubliana (mesto) . . . Ljutome Maribor desni bree . * Novo mesto . Prevalje . 12 14 1 4 4 1 3 16 11 2 Brežic ■ Maribor levi breg . . . Šmarje pri Jelšab .... 1 1 1 I 1 :1 — — 1 1 1 3 3 1 — — 4 3 Vsega . . . 3 - — — >3 Ptuj Slovenjgradec 1 1 1 1 Otrpnjenje tilnika. -acuta. - PoIyoinyelitis Vsesa . . \ 701 10 ! 12 — 68 Litija 11 — I- 1- 1 Ošpice. — Morbilli. Laško I 11 “ 1 1 1- I - Vseea . . . i — l:~ J/ 1 Vseea . . ■ 1 | 1 — | — uirociviia vrocica. — puerperalis. oepsis Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinali9 epidemica. Litija Maribor levi breg . . . i i 1 2 1 2 1 1 “režice Maribor levi breg 1 | 1 1- — — 1 1 Prevalje i 1 1 1 1 1 Vseea • . • 1. 2 1 “ — — 2 j "■ Vsega • • 6 1 3 2 1 3 3 Dušljivi kašelj. Metlika.................. Pertussis. 3] -l-l 3 .Vsega . » . i 3I~1 —i 3 Ljubljana, dne 25. junija 1933. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. VIII. No. 2707/4. 1781 Razglas. Združenim opekarnam d. d. v Ljubljani sem odobril nova pravila, ki stopijo v veljavo mesto onih, potrjenih z odlokom ministrstva trgovine in industrije VI-No. 241, z dne 27. februarja 1920. Nova pravila so se odobrila radi tega, ker družba ni izvedla v prvotnih pravilih določene delniške glavnice pr. K 4,600.000 = Din 1,150.000'—, razdeljenih na 11.500 komadov delnic, temveč le K 4,000.000 = Din 1.000.000.' razdeljenih na 10.000 komadov delnic, v gotovini popolnoma vplačanih po Din 100-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. julija 1933. Za bana pomočnik: dr. Pirkmajer s. r. * 1776 I. No. 1281/2—1933 Razpis. Razpisuje se na banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru služba uradniškega pripravnika fi-topatologa (glavna predmeta botanika in zoologija) z mesečno plačo Din 1275. Prosilci s prakso iz fitopatologije imajo prednost. Prosilci pa, ki nimajo te prakse, morajo priložili prošnjam re-verz, s katerim se zavežejo, da si v primeru postavitve pridobe tekom službe to prakso v eni izmed državnih kntetijskih poskusnih in kontrolnih postaj. Prosilci morajo poleg omenjenih pogojev imeti še tudi ostale pogoje za sprejem v državno službo (§§ 3. in 4. zakona o uradnikih). Prošnje, opremljene z zahtevanimi dokazili ter kolkovane po predpisih, se naj vlože pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani do 25. julija 1933. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. julija 1933. * V. No. 77/43. 1730-3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo regulacijskih del na Muri v obmejni progi za b. 1. 1933/34. II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. julija 1933., ob 11. uri dop. v prostorih hidrotehn. odseka tehničnega oddelka v Ljubljani, Stari trg 34/11. Pripomočki so na vpogled med uradnimi urami v pisarni hidrotehnič-nega odseka. Ponudile naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega prordčuna, ki znaša Din 879.800—. Podrobnosti razpisa so razv.idne iz razglasa o licitaciji v s-SIužbenih novi-nahc in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. julija 1933. Razglasi sodišč in sodnih oblastev P VI S 109/33—2 1763 Razglasitev preklica. S sklepom sreskega sodišča v Mariboru z dne 9. aprila 1933, oprav. štev. L VI 17/32—13 je bil Čavko Gregor, roj. 9. marca 1886. v Ribnici na Pohorju, v Maribor pristojen, oženjen, rim. kat., upok. polic, stfažnik v Mariboru, Tattenbachova ul. št. 19, zaradi zlorabe alkohola in zapravljivosti omejeno preklican. Za pomočnico je bila postavljena Čavko Elizabeta, soproga upok. viš. policijskega stražnika v Pobrežju, Cesta na Brezje št. 20. Sresko sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 5. julija 1933. S 6/33—2 1774 Razglasitev preklica. S sklepom sreskega sodišča v Ložu z dne 31. maja 1933. opr. štev. L 3/32 —4 je bila Hribar Gabrijela, dninarica, prej stanujoča v Benetah št. 5, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana. Za oskrbnika je bil postavljen Hribar Anton, posestnik iz Benet št. 5, občine Bloke. Sresko sodišče v Ložu, dne 1. julija 1933. * C 259/33 in 260/33—4 1767 Oklic. Prva tožeča stranka: nedol. Pelcar Karel iz Matjaševcev, po varuhu Zrimu Janezu, posestniku v Matjaševcih. Druga tožeča stranka: nedol. Gurman Kristina iz Matjaševcev, pa varuhu Gurmanu Josipu, posestniku v Matjaševcih, sta vložila proti toženi stranki Zrimu Juriju, poljedelcu iz Matjaševcev štev. 5, sedaj neznanega bivališča, radi očetovstva in plačevanja preživnine in sicer prvotožnik k posl. št. C 259/33 tožbo, drugotožnica pa k posl. štev. C 260/33 tožbo. Narok za ustno sporno razpravo se je določil za vsako izmed zadev na 25. avgusta 1033 ob 10. uri, pred tem sodiščem v sobi štev. 23, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni znano, je v obeh pravdah postavljen g. Bunderl Štefan, posestnik v Matjaševcih, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama • ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 29. maja 1933. P 313/33—2 1766 Oklic. Tožeča stranka Temlin Josip, posestnik v Moščancih št. 63, in vdova Ritu-per Ana, roj. Temlin, posestnica v Te-šanovcih, po dr. Pinterju Nikolaju in dr. Flecku Frideriku, odvetnikih v Murski Soboti, je vložila proti toženi stranki 1. Hašaju Janezu, 2. Hašaj Ani, 3. Hašaju Janezu (vojaku), 4. Hašaju Ivanu, 5. Hašaj Mariji, 6. Hašaju Aleksandru, 7. Hašaj Evi, 8. Hašaju Francu iz Moščancev radi priznanja lastninske pravice k posl. štev. P. 313/33 tožbo. Narok za ustno sporno razpravo se je določil na 25. avgusta 1933 ob 9. uri pri tem sodišču v sobi št. 23, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja g. Banfi Josip, posestnik in župan v Moščancih, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 12. junija 1933. * E 1199/32—16 1769 Dražbeni oklic. Dne 18. julija 1933 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodiščm v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Turnišče, vi. št. 361 B 11, 523 B 13, 649 B 2, 940 B 19, 1086 B 1, 1076 B 3, 1127 B 2, 6, 1222 B 2, 6. Cenilna vrednost: Din 27.390-—. Najmanjši ponudek: Din 18.260'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dol. Lendavi, dne 16. juniia 1933. * E 1536/32—8 1748 Dražbeni oklic. Dne 8. avgusta 1933. dop. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše gozda, njiv in travnikov, zemljiška knjiga Prosečka vas, 91/snn vi. št. 5, 158, 159, »/,, vi. št. 148 in 9/40 vi. št. 197. Cenilna vrednost: Din 20.019'96. Vrednost pritikline: Din 1490-—. Najmanjši ponudek: Din 13.348-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ;e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Murski Soboti, dne 9. junija 1933 E 1492/32—6 1749 Dražbeni oklic. Dne 11. avgusta 1933. dop. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičrMi' hiše im njive, zemljiška knjiga Petanjci, pol vi. št. 223, 209, T/io vl- St. 120; 'iun vi. št. 132. Cenilna vrednost: Din 15367-75. Vrednost pritikline: Din 1850-—. Najmanjši ponudek: Din 10.205'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Murski Soboti, dne 17. junija 1933. * E 1320/31—13 1754 Dražbeni oklic. Dne 18. avgusta 1933. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, travnikov, gozdov in. njiv, zemljiška knjiga Sotina, 40/M vi. št. 21, 82, 83, 161, 262, 474. Cenilna vrednost: Din 67.578-—. Vrednost pritikline: Din 656-—. Najmanjši ponudek: Din 45.052-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Murski Soboti, dne 13. junija 1933. * J 49/33 1768 Dražbeni oklic. Dne 18. avgusta 1933. dopoldne °b deveti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga škorno-šoštanj, vi. št. 37, 2 žagi in 2 zemlj. parceli. Cenilna vrednost: Din 23.829-50. Vrednost pritikline: Din 70’—. Najmanjši ponudek: Din 15.887-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Šoštanj, dne 14. junija 1933. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi: 137. Sedež; Sv. Jurij ob j. ž. Dan vpisa: 4. julija 1933. Besedilo: Ferdo Smola, zaloga poljedelskih strojev in plugov. Izbrisal se je dosedanji imetnik Ferdo Smola in vpisala kot nova imetnica /mola Viljemana, podjetnica v Sv. Juriju ob j. ž. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 4. julija 1933. Kg A II 212/3. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 138. Sedež: Celje. Dan vpisa: 4. julija 1933. Besedilo: Splošna gradbena, gospodarska produktivna zadruga »Naprej«, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrisal se je član načelstva Pilko Anton, vpisal pa na novo izvoljeni član Bobec Franjo, pekovski pomočnik v Gaberju. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 4. julija 1933. Zadr. III 126/31. Sedež: Laško. Dan vpisa: 4. julija 1933. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Laškem, registrovana zadruga z neome-lpno zavezo. Izbrisala sta se člana načelstva: Kranjc Jurij in Lapornik Anton, vpisala pa na novo izvoljena člana: Horjak Franc, pos. Gornji Voluš, dr. Flego losip, odvetnik v Laškem. Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 4. julija 1933. Zadr. I 232/70. „ * "40. Sedež: Videm-Dobrepolje. Dan vpisa: 12. junija 1933. Besedilo; Posojilnica v Dobrepoljali, f- z. z n. z. Izpremenila so se pravila. Namen zadruge je pospeševati gospodarsko povzdigo svojih članov s tem, ^a jih navaja k varčnosti, da skrbi za Hillovo gospodarsko prosveto ter jim Preskrbuje v gospodarstvu potrebni kredit. V dosego tega nameVa: 1- sprejema in obrestuje hranilne vlo-Re ter vloge v tekočem računu; 2. nabavlja si nadaljnja denarna sred-sK'a s kreditom; 3. daje svojim članom posojila; . 4. oskrbuje za svoje člane vplačila in ‘/-Plačila, vrši zanje izterjave ter izvr-sHe vse ostale denarne posle; 5. prireja zadružno-prosvetna preda-v®nja. Zadružni delež znaša 1 Din. Za zadrugo se podpisuje tako. da se Podpišeta pod napisano ali kakorkoli natisnjeno besedilo zadruge dva člana načelstva. Mesto enega člana načelstva lahko podpiše v smislu § 19. pravil tudi pooblaščeni uradnik zadruge. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 12. junija 19^3. Fi 19/33 — Zadr. I 19/43. * 741. Sedež: Žužemberk. Dan vpisa: 12. junija 1933. Besedilo: Posojilnica v Žužemberku, reg. zadruga z neomejeno zavezo. Izbrisal se je načelstveni član Potočnik Gregor, vpisal pa član načelstva Košiček Vinko, klobučar v Žužemberku. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 12. junija 1933. Fi 11/33 — Zadr. I 11/81. Konkurzni razglasi 742. Sa 9/33—50 1756 Konec poravnalnega postopanja. Sklep cspr. št. Sa 9/33—45, s katerim jo sodišče potrdilo poravnavo dolžnice »Alpine«, družbe z o. z. v Ljubljani, Masarykova c. 14, registrovane pod firmo »Alpina« predaja alpinističnih potrebščin v Ljubljani, je postal pravo-močen dne 18. junija 1933. Poravnalno postopanje je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. junija 1933. * 743. Sa 7/33-63 1757 Konec poravnalnega postopanja. Sklep cpr. št. Sa 7/33—60, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika Črneta Alberta, mizarja v Zg. šiški št. 209, je postal 18. junija 1933. pravo-n ločen. Poravnalno postopanje je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. junija 1933. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 6954/1059—1933. 1715-3—2 Razglas o licitaciji. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za izvršitev parketarskih del pri zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru III. javno pismeno ponudbeno licitacijo na elan 18. julija 1933. ob 11. uri dop. v šobi štev. 5. mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se nroti plačilu na-pravnih stroškov dobijo med uradnimi urami istotam, soba štev. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popu- sta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za parketarska dela Din 244.222-22. Pri prvi licitaciji doseženi največji popust na enotne cene uradnega proračuna znaša 12 odstotkov. Ponudbe je kolkovati po § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932., »Službene novine« br. 70—XXIX z dne 26. marca 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. Mestno načelstvo mariborsko v Mariboru, dne 1. julija 1933. Štev. 3010/784/1933. 1755—2—1 Razglas. Mehanična tkalnica, barvama in apre-tura E. Zelenka & Co. v Mariboru, Linhartova ul. 11, je z vlogo z dne 21. februarja 1933. zaprosila, da se ji dovoli v novozgrajenem poslopju v Mariboru, Linhartova ul. 11, ki je bilo določeno za apreturo za bombaž, oz. tkalnico, urediti predilnico za bombaž, kakor je to razvidno iz predloženih načrtov. Kadi te prošnje se odreja po naročilu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 9. junija 1933., VIII. No. 1708/4, v smislu §§ 107., 109. in 110. obrtnega zakona, §'§ 84. in 89. gradbenega zakona in § 73. in sL z. u. p. komisijski ogled in obravnava na četrtek, 27. julija 1933. ob 15. uri s sestankom na kraju samem v Mariboru, Linhartova ul. 11. Načrti predilnice so do dneva komisijske obravnave interesentom na vpogled pri podpisanem uradu. V tem roku je pri istem uradu vložiti eventualne ugovore proti nameravani ureditvi predilnice. Najpozneje pa je te ugovore vložiti na dan komisijske obravnave vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo neglede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Interesenti se vabijo, da se obravnave udeleže. Mestno načelstvo v Mariboru, dne 6. julija 1933. Mestni načelnik: dr. Lipold s. r. & No. 6025/1. 1746 Razglas. Sresko sodišče v Cerknici je s sodbo Kps 57/33—4 od 19. maja 1933. po § 55 k. z. prepovedalo Lovkotu Francu, roj. 5 oktobra 1896. v Cerknici, obč. Cerknica, srez logaški, oženjenemu, čevljarskemu mojstru iz Cerknice št. 139, zahajati v krčme za dobo dveh let. Prepoved je stopila v veljavo z dnem 19. junija 1933. in traja do 19. junija 1935. To se objavlja v smislu § 54. uredbe o izvrševanju oČuvalnih odredb »Služb, nov. kraljevine Jugoslavije« z dne 23. januarja 1930., štev. 17/VI. Sresko načelstvo v Logatcu, dne 3. julija 1933. Štev. 2583/33. 1761 Razglas. Na ponovni pismeni licitaciji, ki se bo vršila 24. julija 1933. od 11. ure dopoldne dalje v njenih uradnih prostorih, odda direkcija šum v Ljubljani v desetletni zakup sedanjo kantino s pritiklinami na Mrzlem studencu. Pred začetkom zakupne dobe je dolžan zakupnik kantino popolnoma preurediti po načrtu, ki je interesentom obenem z licitacijskimi in zakupnimi pogoji na vpogled pri direkciji šum v Ljubljani in pri šumski upravi na Bledu. Predračunski stroški za preureditev znašajo Din 98.060-— Vsa ostala pojasnila dajeta omenjena dva urada. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, dne 7. julija 1933. * Št. 1375/I/U. H. F./33. 1780 Razpis. Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje na podlagi pravilnika za zdravniško službo bol. fonda državnega prometnega osebja službo honorarnega prometnega zdravnika, in sicer: 1. s sedežem v Žalcu, 2. s sedežem na Jesenicah, 3. s sedežem v Radovljici, 4. s sedežem v Črnomlju, 5. s sedežem v Mariboru za rajon I, 6. s sedežem v Litiji. Kompetenti za ta mesta morajo: 1. biti doktorji vsega zdravilstva z diplomo, ki velja v naši državi, 2. biti državljani kraljevine Jugoslavije, 3. biti popolnoma vesci slovenskega ali srbskohrvatskega jezika, 4. imeti splošno in lokalno pravico prakse, o. biti zdravi in imeti zmožnost razločevanja barv, 6. dati pismeno izjavo, da pristanejo v polnem obsegu na navedeni pravilnik. 7. predložiti detajliran curriculum vi-tae z navedbo sedanjih služb. Za vsako službo treba navesti, koliko ima od nje mesečnih dohodkov in to navedbo podkrepiti z akademsko častno besedo, če pa je kompetent v državni ali banovinski službi, mora poleg tega predložiti še dovoljenje za sprejem v službo pri boln. fondu. Zdravniki, ki so stari nad 60 let, se ne bodo upoštevali, radi česar je predložiti tudi rojstni list. Pravilnik za zdravniško službo boln. fonda državnega prometnega osebja je na vpogled pri šefih stanice Žalec. Jesenice, Radovljica, Črnomelj. Litija in Maribor gl. kol. ter pri podpisani upravi, kjer se zvedo tudi natančnejši po-goji. Z dokumenti popolnoma opremljene in predpisno kolkovane prošnje naj prosilci vlože do 24. julija 1933. na oblastno upravo bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, Celovška cesta št. 4. Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, dne 8. julija 1933. Štev. 1038/33 1764 Objava. Gospod dr. Dobovišek Rudolf, advokat iz Krškega, se je dne 3. julija 1933. preselil s svojo pisarno v Celje, Glavni trg 9/1. V Ljubljani, dne 6. julija 1933. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani, podpredsednik: dr. Krivic Rudolf 1. r. Razne objave Vabilo na X. občni zbor Jugoslovanskih tekstilnih tvornic Mautner d. d. v Ljubljani, ki se vrši dne 29. julija 1933. ob pol 11. uri dopoldne v sejni sobi Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Dnevni red: 1. Predložitev bilance za 1. 1932. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička in podelitev absolutorija upravnemu svetu in nadzorstvu. 4. Volitve v upravni svet in nadzorstvo. 5. Raznoterosti. Opomba: Delničarji, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora, morajo založiti svoje delnice naikesneje 6 dni pred občnim zborom pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani. V Ljubljani 8. julija 1933. Upravni svet. 738/33/L/K 1747—3—1 Poziv upnikom. V zadružnem registru okrožnega sodišča v Celju se je dne 13. junija 1933 pri firmi: gradbena zadruga »Obrtni dom« v Ceiju, registrovani zadrugi z omejeno zavezb vpisalo: »Po sklepu občnega zbora z dne 19. aprila 1933 se je zadruga razdružila in prišla v likvidacijo.« Likvidatorji: Kukovec Vinko, stavbenik na Lavi, in Hohnjec Miloš, kiparski mojster v Celju. Likvidacijska firma: Gradbena zadruga »Obrtni dom« v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. V smislu § 40. zadružnega zakona se razglaša razdružitev zadruge in se P°' zivljejo upniki, da svoje terjatve prijavijo likvidacijski firmi. Likvidatorja. * 1786 Poziv upnikom. Tvrdka Fabrika manufakture Vuko-jičič, družba z omejeno zavezo v Ljubljani in s filialko v Zemunu, se je razdružila in stopila v likvidacijo. Pozivajo se družbeni upniki, da javijo v smislu § 91. zak. o družbah z o. z. pri podpi-sanern likvidatorju svoje terjatve v roku 3 mesecev. Ljubljana—Zemun, 10. julija 1933. Simone Ivan s. r., likvidator družbe v Zemunu pri tt. Vukojičič. * 1777 Preklic. Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za obveznosti kakoršnekoh" vrste >n dolgove mojega moža Miillerja Rudolfa) tesarja v Motovilcih št. 68. Motovilci, dne 20. junija 1933. Miiller Marija s. r. * 177o Objava. Izgubili smo garažno evidenčno tablico avtomobila 2 A 43, izdano v letu 1933. in jo proglašamo za neveljavno. Lincoln Ford Fordson, Central Garage F. Šolman, Celje, Razlagova ul. 13. * 1782 Objava. Janko Grasmeier, čevljar, Tržič št-26 občina Tržič, je izgubil orožni list za nošenje ene lovske puške dvocevke ter pištole sistem brovning, izdan od s roškega načelstva v Kranju po reg. št. 610 dne 19. julija 1932., in ga proglaša za neveljavnega. Grasmeier Janko s. r * Objava. 1745 Izgubil sem orožni list, nanašajoč s® za nošenje 1 lovske puške dvocevke in 1 samokresa, izdan od sreskega načelstva v Gornjemgradu. Proglašam ga za neveljavnega. Mozirje, dne 30. junija 1933. škruba Matija s. r., gostilničar in lesni trgovec, Mozirje 41 ’* 1725 Objava. Izgubila sem izpričevalo tretjega razreda meščanske šole I. v Mariboru, Slomškov trg, glaseče se na Ime Večer-nik Helena, ter ga proglašam za nev®” 1 javno. Večernik Helena s. r. Izdala kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; 0. Mich&lek v Ljubljani.