Političen list za slovenski narod. To pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja : Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". V Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. ^ Ljubljani, v torek 17. novembra 1891. Letnik XIX Državni zbor. Z Dunaja, 15. novembra. Slovenske ljudske šole pa minister Gautsch. V petek, 13., in soboto, 14. t. m., sta bili najzanimivejši seji v sedanji dobi državnega zbora, pa ne samo zanimivi, ampak tudi silno važni za raz-vedrenje nejasnega političnega obnebja. Za nas Slovence sta pa tudi že zaradi tega posebno pomeu-Ilivi, ker so ju prouzročile slovenske zadeve. Pri razpravi o ljudskem šolstvu oglasil se je namreč poslanec Klun ter je obširno in temeljito razpravljal ljudske šole v slovenskih pokrajinah. Naslanjajoč se na peticije, katerih je bilo prejšnja leta na stotine prišlo s Kranjskega, Štajerskega in Koroškega, poudarjal je, da slovensko ljudstvo zahteva 1. versko šolo, 2. šestletno šolstvo in 3. materini jezik kot učni jezik. Kazal je na nezdrave šolske razmere v Trstu, kjer v mestu bivajoči Slovenci nimajo nobene slovenske ljudske šole, zlasti pa je obširno govoril o ljudskem šolstvu na Koroškem ter ostro kritikoval učni načrt, ki ga je izdal koroški šolski svet. Poudarjal je potrebo primerne preustroje celovške učiteljske pripravnice, nastavljanje slovenskega jezika zmožnih šolskih nadzornikov, zlasti pa potrebo strogega ukaza do deželnega šolskega oblastva, da naj se pri svojih ukazih in odlokih drži postavnih načel, ne pa samovlastne volje. V dokaz, kako nepostavno ravni deželni šolski svet, popisoval je trinajstletni hudi boj šentjakobske občine v Rožni dolini in občine Tolsti Vrh za slovensko šolstvo. Trdil je dalje, da deželni šolski svet kranjski pri učnem ministerstvu nima tolikega zaupanja, kakor koroški, in v dokaz omenjal dogodkov na Kočevskem, kjer je minister odstavil šolskega nadzornika g. Komljanca, ne da bi bil deželni šolski svžt prej kaj vedel o tem. Dalje je omenjal, da se pri imenovanju učiteljev minister ne ozira na predloge deželne šolske oblasti, in se v dokaz skliceval na imenovanje učitelja za godbo in petje na učiteljski pripravnici ljubljanski. Konečno je prav krepko zavračal trditev barona j Šveglja, da Gorenjci sami nočejo kranjske gimna- ; zije, in sklenil z zagotovilom, da se Slovenci ne puste žive zakopati, da tudi koroški Slovenci še [ niso mrtvi, da se probujajo, da vstajajo, in da bodo veselo vstajenje praznovali, kadar vlada pride k spoznanju, da ni previdno, ni politično in tudi ne pravično, obilno obdarjen narod v dušnem razvitku zatirati. Burna pohvala se je večkrat med govorom, zlasti pa na koncu, razlegala po dvorani. Vtis je bil velikansk, ker je govornik govoril mirno in stvarno ter vsako trditev podprl z uradnimi spisi, ki jih je omenjal z dnevom in številkami. Učnemu ministru pa je tako zavrela kri, da se je takoj oglasil k besedi in odgovarjal poslancu. Rekel je najprej, da mora braniti šolsko oblast koroško pred natolcevanjem, potem je omenjal zadeve g. Komljanca in trdil, da ga je zaradi tega odstavil od nadzorstva, ker ni izvršil ukaza lastnega deželnega šolskega oblastva. In kakor je storil ž njim, tako bo storil z vsakim nadzornikom, ki se bode jednako pregrešil, kar je na njegovo prošnjo gosp. deželni predsednik kranjski povedal tudi v deželnem zboru kranjskem, ko je bila Komljančeva zadeva v razgovoru. Hudo se je norčeval iz slovenskih prosilcev za službo pevskega učitelja, češ, da mu je bilo treba voliti med prosilcema, ki sta zmožna petja in godbe, in med prosilci, ki so zmožni slovenskega govora, petja pa ne, kar je vzbujalo med levičarji sevčda strašanski krohot. Dalje je trdil, da koroške razmere niso tako strašno slabe, kakor jih je opisoval poslanec Klun, iu da je deželni šolski svet 9. novembra izdal nov ukaz glede treh slovenščini odločenih učnih ur. Glede prizivov za slovenske šole jo rekel, da sta le dva taka rekurza pri ministerstvu, namreč občine šentjakobske in Blate. Pač so mu došle še prošnje 33 druzih občin, ali te je zbralo in odposlalo katoliško-politično in gospodarsko društvo. Te prošnje poslalo je ministerstvo deželnemu šolskemu svetu, glede društva pa se reč naznani na primernem mestu, kjer ne bodo le pravega odgovora dali na vprašanje, kako da omenjeno društvo nabira take peticije, ampak boda odgovoru sledilo tudi primerno dejanje. Minister je hotel s tem namigniti, da mora politična oblast zaradi tega razpustiti omenjeno društvo. Ta odgovor, ki je bil žaljiv že sam po sebi, še bolj p» po zaničlji»em glasu, s katerim je minister odgovarjal, vzbujal jo med levičarji živahno pritrjevanje in odobravanje, na desnici pa, in sicer ne samo med slovenskimi in češkimi poslanci, ampak tudi med nemškimi konservativci in Poljaki najprej strmenje, potem pa veliko razdraženost, ki se je dovolj jasno in glasno razodevala v jako pikrih opombah. Vse skupine so priznavale, da je treba na ministrove besede odločno odgovarjati. Ker je bil izmed slovenskih poslancev vpisan samo še dr. Gregorčič, ki bi bil pa po sklepu razprave težko prišel k besedi, ker se je vpisalo 12 antisemitov, šli so se pred sklepom razprave zopet vpisat vsi slovenski in skoraj vsi češki poslanci. Dr. Herold bi bil kaj rad zavračal učnega ministra, ali vsi so priznavali, da mora odgovarjati Slovenec, ker so bili v prvi vrsti žaljeni Slovenci. Vpisani Cehi so t»raj izvolitev glavnega govornika prepustili Slovencem, ki so izbrali poslanca Šukljeja, o katerem so vedeli, da ministru nobene ne ostane dolžen. Mladočeški poslanci pa s to izvolitvijo niso bili zadovoljni, ker so mislili, da si Šuklje ne bo upal ostro odgovarjati ministru, in so očitali Ferjančiču, da so slovenski poslanci Mozaik. I. Imel je dober želodec in krepak glas, bil je tedaj kakor vstvarjen za visoko pol'tiko. Ime mu je bilo do 12. leta Gašper, od 12. leta naprej pa Kašeljub. S prvimi suknenimi hlačami oblekel je tudi trdno prepričanje, da je rojen za kaj več. To se je pa zgodilo, ko je praznoval svoj god v tretji šoli. Takrat si je tudi kupil na starem trgu prvi notes. Brez zamere sicer, toda da na kratko rečem, zdi se mi, da slavno občinstvo prehitro in brez premisleka prebira znamenito slovstvo v obče in moj mozaik posebe; zato se usojam še enkrat opozarjati, da imamo pri našem junaku Kašeljubu tri vele-važne stvari: 1. Dober želodec, 2. krepak glas in 3. notes. — Povdarjam vse to zaradi tega, ker so to trije glavni momentje vsega našega javnega življenja. Znak junaštva iu neustrašljivosti v zamizuem boju za domovino je dober želodec, znak duševne sile in sposobnosti za raznovrstna pred-sedništva in pred-stojništva, poglavarstva iu prvomestništva, načelništva in poveljništva je — dober glas, iu znak modrosti in učenosti je — notes. Notesov je več vrst, kakor mi slavna gospoda menda rada priznava. Notesi so taki, v katere se pišejo dolgovi, in teh je — mnogo; taki, v katere se pišejo dolžniki, in teh je — malo; taki, v katere se pišejo slabe pesmi, in teh je tudi — mnogo; taki, v katerih se pišejo dobre pesmi, in teh je — presneto malo. Kašeljubov notes bi mogli imenovati diplo-matiški notes, tedaj popolnoma nova vrsta no-teška. Kdo mu je vzbudil to lepo misel, ni povse dognano; poznavalci tistih zgodovinskih dejanj, ki se vrše ob raznih slovesnih in neslovesnih prilikah v prostorih pri »govorniškem pivcu"*) trde z gotovostjo, da je moral to biti kak Hrvat, kar je tudi najdozdevneje. V ta notes je Kašeljub znašal vse, kar je lepega in gromovitega mogel dobiti za stroko, za katero se je vzgajal. Politika je težka stvar in zato treba študij, tako je trdil svojim sodrugom. Politični listi, slavnostni govori in raznovrstni takozvani »šaljivi" časopisi bili so viri, koder je zajemal Kašeljub inventar svojega notesa. *) Dunajski „Prater" ima mej drugimi zanimivosti tudi veleznamenito gostilno z napisom „Zum stillen Zeclier"- Škoda, da je takih restavracij malo. Vse skoraj zaslužujejo ime „Pri govorniškem pivcu". „ Z u m stillen Z e c h e r" in „ g o -v o r n i š k i p i v e o " — ta dva pojma priporočam slavnemu občinstvu v premišljevanje in v predmet za izpraševanje vesti. Videli so ga često v kavarni sključenega pred kupom raznovrstnega, od Židov tiskanega papirja, z notesom v roki; strokovnjaki v živalstvu trdili so, da se tedaj drži kakor žabična koza, ko jej modri pastir s šibico razbija po narezanem ušesu. Bodi si pa, kakor že bodi, gotovo je to, da nekega lepega poletnega dne naš Kašeljub ni več sedel kot dijak pred svojim papirnim kupom; nehvaležni šoli je pokazal hrbet in pričel je svoje delovanje. — »S pisarja na pismarja", tako se je glasila prva deviza njegova in druga — »diplomatično se mora pričeti", zato je tudi prvi čas jako ljubeznjivo stregel psičku svojega šefa, misleč se: »Na cucku lahko prijahara gospodu naravnost v srce in potem sem ua konju." „S psa na konja" glasilo se je tedaj tretje njegovo načelo. Tudi notes v tej dobi ni počival; sem pa tja je iz druge gospodove sobe k svojej mizi slišal kako znamenito besedo in takoj jo je rešil pozab-Ijenja v svojem notesu: „Prokleti čruorizci", »hinavska jezuitska garda", »tonzurirani trapci" in drugi tem enaki krepki izrazi so v tistem času prišli v Kašeljubov notes. Te bliskovite duhovitosti so tudi novo misel vzbudile v gospoda diurnista Kašeljuba modri glavici; jel se jih je učiti na pamet in učil se jih je tako dolgo, da jih je znal. Srpo je gledal sicer po-četkoma krog sebe, kajti bal se je vendar, da bi ga ne slišali mati, katerim bi gotovo ne bilo po všeči( Šukljeja proglasili za glavnega govornika, ne da bi bili dosti popraševali pri vpisanih Cehih, koga le\6 oni. »Narodni Listy" 10 t&fadi tega V posebnem telegramu že * petek naznanjali, da M Mladočehi srde nad Slovenci, ker to želeli, da flaj bi bil od* govarjal radikalni (?) GregofM I Ko j« pa ŠdU|« včeraj govoril, so spotnali Cehi, da sd M motili nad njim, in so mu ves čaa burno pritrjevali iu večkrit z rokami ploskali, kar »e j« tlasti ponavljalo ob koncu njegovega govora. Šuklje je pa res tudi izvrstno rešil težko halogo. Rekel je ministru, da slovensko ljudstvo ni pričakovalo takega odgovora, pa ga tudi ni zaslužilo. Poudarjal je, da je poslanec Klun za koroške Slovence tirjal samo slovenske ljudske šole, kar je samo po sebi umevno in naravno in kar zahtevajo slovenske občine. Minister se je sicer norčeval iz prošenj, ki mu jih je poslalo 33 občin, češ, da jih je predložilo katoliško in gospodarsko društvo. Ali to je vse eno, kdo jih je predložil, gledati je treba le na njihovi obseg. Ce je pa gosp. minister celo pretil zaradi teh prošenj, mu mora povedati, da se slovenski narod s pretenjem ne da oplaŠitl. Minister Gautsch je rodil mladočeške poslance, ki se potegajo za češko državno pravo, in vlada naj gleda, da ne rodi tudi mladoslovenske stranke, ki bode proglašala jugoslovansko državo. Ce minister Slovencem napoveduje boj, sprejmo ga brez lahkomišlje« nosti, pa tudi brez strahu. Slovenski poslanci bodo imeli v takem boju ves narod za 6eboj, in se bodo potegovali za to, kar čast naroda zahteva, "drugo prepuščajo Bogu, ki slovenskega naroda ne bo zapustil. Težko je v malih odlomkih dati pravo podobo celega govora, ki je zbudil splošno zadovoljnost na celi desnici, tudi med Poljaki, kateri so z drugimi poslanci vred obsuli govornika in mu čestitali. Minister Gautsch je pazljivo poslušal celi govor, med katerim ste ga večkrat spreletavali rudečiCa in bledica, potem pa se je z ministerskim predsednikom podal iz dvorane, kamor se je še le vrnil med govorom poročevalčevim. Za Šukljejem govoril je koroški posl. G h on ter pel staro pesem, da so koroški Slovenci zadovoljni, da je poslanec Klun ponavljal le stare neresničnosti, da vse hujskanje prihaja od zunaj, da naj pa nikar ne kale lepega miru v deželi. Sledili 60 še stvarni popravki, med katerimi je bi^ pomenljiv drugi govor poslanca Kluna, ki je ministru odgovarjal, da ni res, kar je trdil glede odstave nadzornika Koraljanca in glede besed, ki jih je podtikal deželnemu predsedniku. Tudi to ni bilo prav, da je v posmeh in zaničevanje stavljal slovenska prosilca za službo pevskega učitelja, ker imata vsaj toliko muzikalne zmožnosti, kakor melški organist. Poudarjal je dalje, da z ukazom deželnega šolskega sveta slovenska šola na Koroškem ni vpeljana in da se je razven omenjenih dveh pri-zivov oddal že 3. marca tudi priziv občine Tolsti Vrh. Ce torej ta priziv še dozdaj ni bil predložen miuister.stvu, to le potrjuje trditev govornikovo, da deželui šolski svet nalašč zadržuje rešitev teh pri• toda polagoma se je znebil tudi tega strahu, kateri, kakor pravijo, zgine skupaj s poslednjim čutom sramežljivosti iz človeka. Znal jih je te svete izraze, s katerimi si bomo priborili kraljestvo slovensko z glavnim mestom v gospodskih ulicah ulicah in — rabil jih je. Ko so se vršili slavnostni sprevodi, ko so se vzidale spominske plošče, ponavljal jih je pri vzidavanju spominskih plošč, ko se je volilo in ko se ni volilo, govoril jih je, ko se je jedlo in pilo, tolažil je ž njimi za narod lačno in žejno društvo slovensko. Brez Kašeljuba sploh ni bilo misliti poštene družbe domače, Kašeljuba brez njegovih povdarnih izrazov pa še mnogo manje. V tem štadiju je Kašeljub sedaj, — namreč v štadiju prežvekovanja, in se s polnim naslovom imenuje — narodni prvoborilec. Njegove izvrstne metode življenja se jih je prijelo že jako mnogo, ki pa niso vsi, da odkritosrčno in iasno povem, niti diurnisti, niti prokuristi, niti trgovski pomočniki, niti agentje pri raznih bankah. Samo to je znano, da so vsi — » ka š el j u b o v c i" *) in vsi kakor sem že rekel, v štadiju prežvekovanja, druzih stvari, ki bi veljale o vseh, te pa ne vč; le to je še znano, da tudi mej njimi uspevajo bolje tisti, ki imajo bolji želodec, boljši glas in polnejši prepisani notes. 7. M. zivov. Poslanec Klun je odgovarjal tudi Ghonu, da ostane pri svojih trditvah, dokler Gbon ne dokaže, da »o »piši popačeni, na katere ae je skliceval. Dalje mu Je odgovarjal, da Izrek ni resničen, ki ga podtika ljubljanskemu škofu, ki je marveč ravno nasprotno trdil, da Koroiei govore tak jezik, kakor ga govort naši ljudje na Gorenjskem. Todi trditev ma je ovrgel, da Slovenci ne prebivajo skupno in da so samo tri občine prosite ta slovenske tole, ker je mifiiater sam Menjal ie 33 drugih takih občin. Konečno je odgovarjal še Burgstallerju, ki je prišel s staro trditvijo, da je v tržaški občini več slovenskih šol. Klun mu je rekel, da je to on sam priznaval v svojem govoru, da pa v pravem mestu ni nobene slovenske ljudske šole. Tudi ta govor je vzbudil živahno odobravanje, ker se ne pripeti lahko, da bi kdo v javno seji de-janjsko popravljal ministrove trditve. Pomenljivo za celo to stvar je bilo tudi to, da poročevalec Beer ministra ni zagovarjal, Seveda bi Beer sam rad postal učni minister, in zato bi mu bilo morda že jako ustreženo, ko bi se mogel Gautschu izpodbiti ministerski stol. čedalj bolj se namreč kaže, da je Gautsch odgovarjal ua svojo lastno roko v prvi naglici in razburjenosti, ne da bi drugi ministri pritrjevali njegovim nazorom. Ali to se bo moralo tudi ua vnanje pokazati. Kouservativni klub je imel včeraj v tej zadevi sejo, pri kateri se je najprej v imenu kluba poslancu Šukljeju enoglasno izrekla zahvala za dostojno in odločno zavrnitev zadnjega Gautsche-vega govora. Potem se je od vseh skupin povdar-! jalo, da so solidarne s skupino Slovencev in da je j njih reč postala zadeva klubova, in da se hoče celi klub z vsem svojim uplivom potegniti za primerno zadoščenje. Klub ne prikriva, da je v celoti svoji nasprotnik učnega ministra, katerega tudi poljski poslanci in levičarji dosti ne marajo. Nekateri Poljaki naravnost priporočajo, naj namesto Gautscha Beer postane učni minister. Konservativni klub v »Vaterlandu" jutri uradno razglasi svoje včerajšnje razprave ter v dotičnem razglasu pravi: »Ce bi bilo še kake reči treba v pomnoženje in utrjenje klubove skupnosti in soglasnosti, bi se bil komaj našel zdat-nejši pripomoček, kakor zadnji odgovor učnega ministra na postavno opravičene zahteve naroda slovenskega, ki jih je zmerno razpravljal poslanec Klun. Vse skupine so povdarjale in najkrepkeje naglašale skupnost in složuost med seboj". „Slov. Narod" je v svojem zadnjem članku omenjal, da bi bil zdaj čas izstopiti iz konservativnega kluba. Ali ravno podpora vseh strank v velikem konservativnem klubu daje ravnokar popisanim dogodkom posebno važnost; če bi bili Slovenci osamljeni v jugoslovanskem klubu, ne zmenil bi se nikdo za njih še tako toplo in zgovorno zastopane pravice, kakor se posmehujejo mladočeški stranki, ki je skoraj še enkrat tolika kakor jugoslovanska skupina; ako pa še pomislimo, da dalmatinskih poslancev večinoma ni na Dunaju, kjer imajo večidel enega samega tovariša zastavljenega, in da se tudi slovenski poslanci ue morejo vsi prištevati marljivim in delavnim, bila bi to tako slaba skupina, da bi brea tuje pomoči še nobene izterpelacije in nobenega predloga ne mogla staviti. Ce so pa že navezani na drugo pomoč, morajo jo iskati tam, kjer je v naj-obilnejši meri najdejo. Naj še neke reči omenjam. „Narod" je nedavno pisal, in to morda zopet ponavljal, da so se naši poslanci v^led njegovega pritiska »osokolili" k tako pogumnemu postopanju. Naj Vam povem, da so imeli naši poslanci že 13. oktobra ob 6. uri zvečer, torej veliko prej, kakor so se pričeli »Narodovi" napadi, sejo, v kateri so razpravljali budgetno razpravo in je vsak poslanec tovarišem naznanil, o katerih rečeh hoče v budgetni razpravi govoriti. Poslanec Klun je že takrat povedal, da govori o srednjih in ljudskih šolah in tudi naštel posamezne točke, katerih hoče omenjati v svojem govoru. Štajerske zadeve so se prepuščale štajerskim slovenskim poslancem, torej je jako neslano očitati poslancu Klunu, zakaj ni govoril o dogodkih v Celju. Tudi tržaški „Edinosti" moramo malo posvetiti; nedavno je pisala, da v vinorejskem odseku Jugoslovani nimajo nobenega zastopnika, dasi je veliko volilcev vinorejcev in poslanec Nabergoj sam tudi vinorejec. Predno ,Edinost" take budalosti poroča, naj vsaj malo pozveduj*. Ravno narobe je res; vino-rejski odsek ima 24 Članov in med njimi je pet jugoslovanskih poslancev, ker so Bukovinci, Poljaki in tudi celotni konservativni klub dotične mandate prepustili Jugoslovanom. Ti člani vinorej-skega odseka so: Bortič, Corouinl Alfred, dr. Ferjančič, Pfeifer in Robi«. -i • ■ Odkod — kako — kam? vi. Kako? Pa k a k o so mogli mnogi Slovenci tako za- gaaiti? Todi na to vprašanje moramo odgovoriti. Kdor pozna uaše dobro ljudstvo, priznati mora, da bi se iz njegove srede ne mogla izroditi taka pošastna spaka. Gotovo ne;! Tu pridemo na ono nazaj, kar smo že enkrat omenili. Liberalizem je kukavičje jajce v slovenskem gnezdu. To je stvor slovenskih poturic, in pregovor: »poturica je hujša od Turka", uresničuje se tudi tu. Kakor so bili nekdaj poturčeni kristijani »jiničarji" najhujši sovragi krščanskega imena, hujši od pristnih Turkov, tako so i sedanji liberalni poturice hujši od Židov samih. Pri teh krivonosačih so se nalezli tujega, brezverskega duha, izgubivši pravi slovenski značaj, ker nimajo več onih znakov, po katerih se pravi Slovenec pozna na prvi hip. Turki so morili t mečem telo in imetje, židje in požideni kristijani ali liberalci pa morč s peresom in jezikom duše ter pustošijo deio božje na zemlji, sv. cerkev. Kakor so Turki vršili svoj krvavi posel z laskavim, zapeljivim klicem: »Ne boj se, brate!" in rezali glave, 'tako se hlinijo i sedanji liberalci kot najboljši prijatelji svoji žrtvi, dokler je ne vjemo v svoje mreže; iz teh pa se je težko, jako težko izmotati. Niste-Ii torej res grobokopi svojega naroda ? Jemljete mu vero, s čim ga hočete od-škodovati? Vera, za katero so prelivali kri naši pra-dedj e nad dvesto let, vero, katera podaja ubogemu Zemljanu često edino tolažbo in nado, to mu hočete izruvati iz srca. Ni-li torej res, da ste hujši od Turkov? More-li biti zlobnejša roka na svetu od one, ki oropa človeka vsega, kar mu je bilo doslej svetega, ki mu ukrade vse nade, katere so ga v togi vedrile, nade — na boljše življenje onkraj groba? More li človek, kateremu je zamorjena vest, ki taji svojo dušo, še kakšno nado gojiti? Liberalci, ali vidite, kaj delate? Ali ne zarudite radi tolike zlob-nosti? In sedaj še pridete z izgovorom, da ste verni katoličani, da se trudite za blagor domovine. Vaš jezik, vaše glasilo, vaša dejanja, vse to vas razodeva, da ste udani pogubnemu liberalizmu s polnim srcem, da torej kopljete grob svojemu narodu! To je absolutna narodnost? Da se je v Slovencih utaboril liberalizem, k temu je pripomoglo največ liberalno časnikarstvo slovensko zadnjih 20 let, zlasti »najstarejši dnevnik" »Slovenski Narod", vredna krona slovenskega liberalizma, katere bi se ne branili najbolj zagrizeni liberalci. S tem se je pojavila v naši domovini ona prikazen, ki je druge narode že davno prej strašila, m6ra, ki tlači sedaj ves svet. Vihar, katerega so vzbudili na vseh krajih židje, te samogoltne pijavke krščanske krvi, dvignil je oblake prahu, ki se vlačijo sedaj kristijanom nad glavami in trosijo pesek v oči. Besni krik iz tabora Izraela in njegovih s krstnim listom oboroženih pristašev doni in zataplja slabotne glasove prepičlih katoliških časnikov in brezobzirno drvenje modernega liberalizma je skoro vse drugo požrlo. In s temi se bratijo naši liberalci. Pri teh so pobrali to nesnago, katero sedaj trosijo med nami. Židovsko seme sejejo po slovenski zemlji; uničimo je, popalimo je, — sicer kakšna bo žetev, ko že setev provzročuje tak vrtoglaven prevrat ! Tako je gospfida »Narodova" ! Dokazali smo vam, da ste v verskem oziru zvesti sobojevniki Židov, zagrizenih sovragov krščanstva, in hkrati pokaiali, kakšne so in bodo neizogibne posledice vaših zlobnih naporov. Gfblo, katero židje in njih pristaši s slovenskimi vred podtikajo po vsej krivici duhovnikom: »Namen posvečuje sredstva", je vodilo liberalizmn. To se i pri naših liberalcih jasno kaže. Da bi liberalizem na slovenskih tleh dozorel in dosegel svo) namen, treba pred vsem preprečiti vsako nasprotovanje. Ker pa so duhovniki glavni sovražniki liberalizmu, zato „j i h je treba moralno uničiti"; tako seje izjavil vrednik gnusnega »BrUsa*. Vsakdo pa, ki pozna slovensko ljudstvo, mora priznati, da je ta naloga jako jako drzna in težavna. Teh težav se zavedajo prav dobro tudi v h- beralnem taboru, zato si ubijajo glave, kako bi uaj-preje dosegli svoj smoter. Mnogo so si že izmislili, do neverjetnosti zlobne in drzne spletke, a doslej niso Je zadeli prave. Časih se hlinijo zelo pobožne, bogoljubue, za cerkev vnete kristijane, tako da skušajo celo vlogo pridigarja igrati. Navajajo izreke sv. pisma, cerkvenih očakov, stavijo v vzgled tega ali onega svetnika (n. pr. sv. Frančiška), tega ali onega odličnega moža (n. pr. Slomška), opominjajo na izvrševanje božjih zapovedi, zlasti one „o ljubezni do bližnjega" itd. Ker so bojda duhovniki posuli heretiki m jeli učiti „vero sovraštva", učijo oni goreče „vero ljubezni". Take in enake nauke nam dajo novi slovenski pridigarji. A vkljub silnim ! naporom in toliki gorečnosti jim moramo zapisati j »trojko" v krščanskem nauku iu jim odtegniti pri- j digarsko čast, sicer bi dobila dogmatiko kmalu čudne i dogme. j Politični preg-led. V Ljubljani, 17. novembra, ^otrantc d »žel«). Delegacije. V ogerske delegacije odseku za vnanje stvari so nekateri govorniki zahtevali, da bi se imenovalo več Ogrov za višje uradnike v ministerstvu vnanjih stvarij. Grof Kalnokj je razložil da on Ogrov nikakor ne prezira, pred vsem pa mora gledati ua sposobnost uradnikov. Ou bi rad vsprejel v diplomatično službo več Ogrov, pa sposobnih močij ne more dobiti. On obžaluje, da Ogri bolj n* vstopajo v diplomatično službo. V nekaterih strokah je pa tudi v področju vnanjega ministerstva dovolj Ogrov. Tako so konzuli po večini Ogri. — Tudi drugi odseki ogerske delegacije priduo delajo. Tako so imeli seje že finančni, vojui in mornarični odsek. Položaj. Kaj vse misliio ukreniti slovenski poslanci, še sedaj ne vemo. Toliko je gotovo, da ostanejo v Hohenwartovem klubu, ker ta klub podpira niih težnje. Mnogim «e morda zdi neumestno, da naši poslanci s svojo p"litiko nekako nasprotujejo Mladočehom, ali še mi. igo neumestneje bi bilo, ko bi hodili z Mladočehi in tako nasorotovali slovanskim zastopnikom i i Moravske in Šleziie. Poslednji se poganjajo za narodno ravnopravnost kakor mi in so torej naši naravni zavezniki. Načela Mladočehov se pa nikakor prav ne vjemajo z našimi narodnimi težnjami. Zaradi tega je pač najumest-neje, da pojdejo v opozicijo, če do tega pride, skupno z Moravani. Seveda bodo poslanci vse to še presodili sami, kajti ujim sso razmere bol,e znane, nego nam. Kulturni sret čeSki. Predsednikom temu svetu je imenovan knez Ferdinand Lobkovic, podpredsednikom pa baron Feliks Aerenthal. Prejšnjemu prvemu podpredsedniku deželnega kulturnega sveta knezu Karolu Schwarzenbergu je cesar podelil veliki križ Sv. Štefana reda in drugemu podpredsedniku grofu Karolu Zedtvvitzu pa veliki križ Franc-Josipo-vega reda. Clam-Martinic. Ribard Clam-Martinic rodil se je dn6 12. marca 1832 in je služil do 1865. 1. v vojski, izstopil iz armade kot polkovnik. 1. 1879. je vstopil v državni zbor, kjer je jako pridno deloval. Nekaj časa je bil podpredsednik zbornici poslancev; 1889. leta je bil poklican v gospodsko zbornico. Lani se je udeleževal tudi znanih spravnih konferenc. Cesar ga je večkrat odlikoval in mu naposled podelil red zlatega runa. Veliko vznemirjenje bilo je v soboto na dunajski borzi. Razširila se je vest, da se je ; cesar proti vodji poljskega kluba izrazil, da ne mo- i rejo privoliti v željo Poljakov glede decentralizacije železnic iz vojaških ozirov. ker je vnanji položaj jako resen. Vsled te vesti so pa na dunajski borzi ■ močno pali razni državni papirji, kajti občno se je ■ mislilo, da se skoro začne vojna z Rusijo. Na be- ■ rolinski borzi pa ta vest ni napravila tacega vpliva, ; kakor na Dunaju. Posledica te občne zmešnjave je j bila, da so nekateri borzijauci na Dunaju zgubili j več milijonov, v Berolinu pa več mili.jouov dobička j naredili. Pozneje se je pa pojasnilo, da položaj ni j tako resen, ali bilo je že prepozno, milijoni so bili j že zgubljeni. j Tnanjf drcav«. i Srbija. Kralj Milan sedaj popolnoma izgine i iz političnega življenja. Potovanje dr. Dokiča v Pariz ie bilo vendar resnično. Zatrjuje se, da je pregovoril Milana, da se je odrekel vsem pravicam, ki mu j h daje ustave kot kraljevemu očetu. Za kako ceno se je Milan odpovedal tem pravicam, ne vemo. Gotovo mu bodo izplačali preceišnjo svoto. Kralja so k temu koraku baje prisilili dolgovi. Sicer se ie pa v Srbiji pripravljala velika akcija proti njemu. Garašanin sam je mislil v zbornici predlagati, da se prepove kralju povrat v Srbijo. Prija-tel|i kraljice Natalije bodo pa sedaj morda začeli agitovati za njen povrat v Srbijo. Dosedaj se je baš krali Milan najbolj upiral temu, da bi kraljica sta- ] JX ZSjT kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Ona ZCaT steklenici 10 kr. (300—2371 Tujci. 15. novembra. Pri Maliču: Willem3, Abeles, Bing, L8wy, trgovci; Feilhuber, potovalee, z Dunaja. — Meyer in Kantz iz Trsta. — Main, poročnik, iz Karlovea. — Bohinc iz Ljubljane. — Hochmayer, zasebnik, iz Celovca. — Ličen, okrajni sodnik, s soprogo, iz Tržiča. — Gliick, potovalee. iz Budimpešte. — Eisnern, trgovec, iz Prage. — Hoffman, trgovec, z Dolenje-avstrijskega. Pri St.orut: Neuman, Fischer, Arnstein, Epstein, Gold-blatt, trgovci; Kassiner, potovalee, z Dunaja. — Mally, tovarnar; Pollak, trgovec, iz Tržiča. — Neuman, trgov.c;-Hradil, podpolkovnik; Mayer, tovarnar, iz Gradea. — Aney iz Trsta — Honigman, župnik, iz Osilnice. — Mally iz Zagorja. — dr. Rupelschmied iz Kamnika. — Fuchs ln Leyer iz Prage. — dr. Hofferer s soprogo iz Pliberka. — Kozina, zasebnik, iz Celja. — Wutseher z Dolenjskega. — Ivan in Franc Rumprecht s Krškega. — Pasquali z Reke. — Pol!ak iz Borovelj. — Demšer, trgovec, iz Železnikov. — Leitner, trgovec, iz Lienea. Pri avstrijskem caru: Smid, bogoslovec, iz Gorice. — Sitic, sladčičar, iz Konigsberger, z Dunaja. Pri Juinem kolodvoru: Frinc, potovalee, iz Prage. — Karol in Neža Zupančič iz Kisovca. — Sehener s Krškega. Partel in Dalvise iz Trsta. Pri bavarskem dvoru: Samiede, živinotržec, iz Stare Loke. — Rankel, zasebnik, iz Slovenske Vasi. Cmrlt ««: 11. novembra. Franc Mobar, delavčev sin, 9 mesecev, Poljanska cesta 3?, jetika. 12. novembra. Eliza Mlinar, kurjačeva hči, 2 leti, Ces:a v mestni log 22, jetika. 13. novembra. Neža Pais, brusačeva žena, 65 let, Rožna ulice 8, spr.denje želodca. — Alojzij Pir, delavčev sin, 2'/a meseca, Dunajska cesta 23, božjast. Vreiueiuku »porodilo. Ca« opazovanja 10 7. u. zjut, 2. n. pop, 9. u. zveč. Stanje zrnkomeru T mm "Wo 730 0 729'7 eopiomttra po »Jeiziju ~T~6 12-8 16 V s t e r si. svzir V r emo jasno del. jasno jasno Srednja temperatura 8 0\ za 4'4° pod normalom w b £ = S S 33 g 1310 dež Zahvala. Tekom dolgotrajne bolezni moje uboge žene dobivala ie bolnica od vseh strani toliko zanjo nad vse tolažilnih in pomirjajočiti jo obiskov, skazalo se jej je premuogo Iju-beznjivosti iu storilo sploh toliko dobrot, da mi je prva dulžnost, izreči v imenu ranjce in v svojem imenu vsern udeležencem n»j-prisrčnejšo zahvalo ; istotako vsem onim, ki so pokojuici poklonili toliko lepih vencev iu jo spremili K večnemu počitku; slednjič vsem onim. ki so mi v mo.eiu tnžnem položaju izrazili svoie tolažilno sočutje. V Ljubljani, dne 16. novembra 1891. (D Dr. Jakob Kavčič, c. kr. drž. pravdnika namestnik. Ravnokar je izšla v novi kaj lični izdaji molitvena knjižica z naslovom: w m Stezica v nebesa. Bukvice pridnim otrokom mesto podobic. Izdala in založila J. in Z. % Četrti natis. M Radi primerne vsebine za otroke res kaj prikladna knjižica velja pol trdo vezana samo 10 kr. komad. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Št. 20.911. Ustanova. (1465) 3-2 Katarine Warnuss-ove ustanovo za vzgojo deklic v znesku 126 gld ua leto. podeliti je za ddbo treh let, t. j. za 1892., 1893. in 1894. leto dvema deklicama, ki ste ustanovnici v sorodu ali pa, ko tu takih ne bilo, dvema hčerama ljubljanskih meščanov. Prošnje vložiti je do 10. decembra letos pri podpisanem uradu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, due 9. novembra 1891. I > u n a j s k a borza. Dn6 17. novembra. Papirna renta 5%, lo% davka . . Srebrna renta o%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5 %, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akcije, 160 gld...... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini ........ Nemških mark 100....... 90 gld. 35 kr. . 89 80 ., . 107 95 „ . 101 80 „ . 998 . 269 50 ., . 118 05 „ 9 39 . d 63 „ „ 0 S l/i- Dn6 16. novembra. Ogerska zlata renta 4%.......101 gld. 60 kr. Ogerska papirna renta 5 %......100 ., — „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 134 „ 50 „ 5 % dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 144 „ 75 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....180 „ 50 „ Zastavna pisma avstr. osr.zein. kred. banke 4% 96 „ 25 „ Zastavna pisina „ „ „ „ „ 4V,«* 100 „ — „ Kreditne srečke, 100 gld.......183 „ 50 „ St. Genois srečke, 40 gld.......61 „ — „ 20 gld. 50 16 „ 50 19 „ 50 59 „ - 49 . - 143 „ - Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2720 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 77 „ — Papirni rubelj . . ........ 1 „ 12 Laških lir 100 .......... 45 „ 50 Ljubljanske srečke, 20 gld..... Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld. . . . Salmove srečke, 40 gld..... Windischgraezove srečke, 20 gld. . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. kr. tmenjarnična delniška družba na Dunaju, W w —J f Wollzeile števT 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. ■■T Kužna naročila Izvršč se linjtočncje. Za nalaganje glavnic priporočamo ; 4% gališke proplnacijske zadolinloe. 4lh% zastavna pisma peštanske ogerske komer- oijonalne banke. 4Vs% komunalne obveznloe ogerske hipotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. ti®, ©®® goldinarjev se moro dobiti s promeso iz 1864.1., ki velja cela 41/, gld., polovica 21/, gld in 50 kr. kolek. BV Žrebanje dne I. decembra MmmmmammmmmmmmmBasr