z* člane, na leto.. .$0.96
Za nečlane.... t____$1.50
Za inoxemstvo.....$2.00
NASLOV uredništva in uprav, ništva:
1951 W. 22»d Place, Chicago, 111.


TvMi
/UP
warn*
-r^r^SnE^

.Ji

ADnAUT T. TMM^hMMw
MKiiAN
OF THE GRAND CARNIOLIAN' SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter January 18, 1916, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
The largest _ Weekly in the United States of America.
I m tied every Wednesday
Subscription price:
For membera,yearly.$0.96 For nonmembers.. .$1.50 Foreign Countries.. $2.00
OFFICE: 1981 W. 22nd Placa, Chicago, 111.

ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918.
No. 29. Štev. 29.
Ameriške vesti.
četrta oblctnica svetovne vojne.
V petek, dne 26. t, m, bodo potekla že 4 le^a, odkar se je vnela sedanja svetovna vojna. Dne 26. julija 1914, na sv. Ane dan je odredila AvjStro-Ogrska splošno mobilizacij« vsled spletk s Srbijo, katero so obdolžili, da je 'bila kriva umora avstr. prestolonaslednika Franc Ferdinanda in njegove soproge v Sarajevu. Kmalu zatem so stopile razne države z Avstrijo, Nemčijo, Bolgarsko in Turčijo v vojno, in sicer :Srbija, dne 28. julija 1914, Francija dne 3. avgusta, Belgija dne 4. avgsta, Velika Britanija dne 5. avgusta. Rusija dne 6. avgusta, Črna Gora dne 10. avgusta i. t. d.
Štiri leta krvavega klanja v Evropi so gotovo dolga. V tem času se je hapremenilo žc marsikaj v Evropi in se bo še, kakor kaže sedanji položaj. Predvsem moramo pri 4. obletnici sedanje vojne z zadovoljstvom bilježiti dejstvo, da je baš to leto'za mno go omajalo nemško moč in ošab-nost, ker se morajo Nemci tako umikati na francoski fronti. Vsi upi kajzerja so splavali po vodi, da bi kedaj dbedoval v Parizu in l^ondonu.
Pri tem imajo naše slavne Združene države veliko zaslug, da dosegli zavezniki zadnji čas na marnskem bojnem polju toliko uspehov in tolike zmage. Čast vsem vrlim sinovom strica Sam-a, ki je tako hrabro borijo za poraz Nemcev in dosego svetovne demokracije!
VAŽNA IZJAVA KONGRES MANA SABATA.
Z ozironi na ustanovitev Slovanske Legije je posebno važna izjava kongresmana Sabatha napram uredniku nekega slovenskega lista. Mr. Sabath izjavlja, da bo v najkrajšem času predložen kongresu zakonski načrt, tki se tiče vseh onih, ki so se dbrnili na ameriške oblasti z željo, da bi bili oproščeni vojaške dolžnosti na podlagi dejstva, da pripadajo tuji državi. Amerika bo smatrala vse te osebe za nezaieljene državljane (not desirable citizens). Zaradi tega jim ne bo -nikoli, tudi v bodočnosti ne, mogoče doseči pravico ameriškega državljanstva; zapustiti bodo morali pač a-meriko, ali pa bo država sama deport irala take osebe.
Mr. Saibath je popolnoma sporazumen s tem zakonskim načr-4om. Ameriške oblasti zasledujejo vse one slučaje, v katerih je kaka oseba zathtevaia, da jo oproste vojaške dolžnosti radi tega, ker pripada tuji državi.
(Jug. Časnikarski Urad.)
Chicago, III., 24. lilija (July) 1918.
Leto IV. Volume IV.
Deputacija ameriških Jugoslovanov pri državnim tajniku Lansing-u
Cleveland, O. in Josip Zalar, Joliet, HI. Zadnja (gornja vrsta): Srba: Eev. JLranjevič iz Youngs-___ towna, Ohio in prof. Tnvunjac iz državnem tajniku, Hon, Robert iz Washingtona, I). C., in Dr. Ante Hl*fr?orka; Slovenca
mir Zakrajšek, iz New Yorka in Pavel Schneller, iz Clevelanda, Ohio.
Poročali smo že, da je bila povodom velikih narodnih svečano-3ti v Washingtonu, D. C. dne 3. t. m. sprejeta v avdijenci pri
Lansing-u deputacija v Ameriki živečih Jugoslovanov, brojVča 8 mož in sicer: štirje Slovenci, dva
Hrvata in dva Srba.
Gornja slika nam predstavlja od leve proti desni, v prednji vrsti: Hrvata Don Hiko Grškovič,
Biankini, iz Chicaga, HI., (v sredini) državni tajnik, Hon. Robert Lansing; Slovenca: Louis Pire,
srečene vojake spravili na varno ter prepeljali semikaj.
Washington, D. C., 21. julija.— Mornariški department poroča, da se je povodom katastrofe na ameriški križarki dne 19. t. m. rešilo 1052 mornarjev; dosedaj so spoznali tri mrtve žrtve, 59 se jih pa še pogreša. Izmed slednjih, ali pogrešanih jih je bilo 12 na dopustu. Vse to število je tvorilo skup-n^posadko križarke 'San Diego'.
Chicaški Jugoslovani Predsedniku Wilsonu.
S skupne jugoslovanske proslave dneva Proglasitve Neodvisnosti v Chicagu, vršeče se dne 4. julija v Dvorak parku je bila poslana predsedniku Wilsonu naslednja brzojavka, ikatero je podpisalo 60 društev po svojih društvenih predsednikih, vštevši 14 raznih naših slovenskih društev,:
"V imenu petdeset tisoč Jugoslovanov v Chicagu, i proslavljajo danes ne samo dan, ko se je ta velika republika proglasila svoftjo-dnim in neodvisnim, (temveč tudi dan svoje lasrtne osvoboditve in neodvisnosti, blagovolite sprejeti naše pozdrave. Prvikrat v zgodovini je bila razvita jugoslovanska zastava v senci Kajpitola. Prvikrat v zgodovini našega tlačenega naroda so bile priznane naše težnje po svobodi, neodvisnosti in samo-.odločevanju. Brezdvomne pravice do življenja, svobode in zahteve do zadovoljstva so tudi naše pravice, za katere, smo se zaman borili skozi sitoletja, katere pa u-pamo sedaj doseči s častno pomočjo ameriškega naroda. V ta namen se bore naši prostovoljci na strani zaveznikov v Italiji in na ,solunski fronti. Mi danes ponovno polagamo naše življenje in naši srečo v ta divni namen in Vas, gospod presdsednk, zagotavljamo, da je udanost Jugoslovanov, v A-ifmeriki vzvišena nad vsak dvom Priznanje naših narodnih teženj ,nas je tako navdušilo, da bo Slo-.vandka legija oživotvorjena, ako bo vlada Zdr. držav dopustila in ako bo prodrla na dalmatinske o-bale, kar bo znak spošnega ustan-
Ameriška križarka potopljena.
Point of Woods, N. Y., 19. julija. — Danes dopoldne ob 11 uri 10 minut se je potopila blizu Fire Island ameriška križarka "San Diego", zadeta od kakega torpeda ali podmorske mine. Na tej križarki se je nahajala 1114 pomorščakov, ki so bili na potu, da se izkrcajo v New Yorku. Ker je bilo za časa katastrofe vse moštvo pokonci, se jim nudila še prilika, da so poskakali v morje in plavali proti obrežju na varno. Poveljnik križarke in njegov namestnik sta bila zadnja, ki sta za pustila svoja mesta. Samo 15 minut po razstrelbi se je križarka nagnila in potopila v morje; ta čas so pa rešeni mornarji peli znano ameriški himno "The Star Spangled Banner".
Na lice mesta je dospelo več raznih ladij in parnikov, fei so pone-' stanka vseh Slovanov v Avstro-
Ogrski. Ustaja Slovanov s pomočjo Amerike znači propad zastarele habsburške monarhije. Živela Amerika! Živela Vaša Eksce-lenca! Živeli Zavezniki! Živela svobodna in neodvisna Jugoslavija !
Slične brzojavke so bile odposlane t*di iz drugih naselbin, kjer so Jugoslovani skupno proslavljali obletnico ameriške neodvisnosti in dali izraza svoji hvaležnosti, za obljubljeno poinoČ A-merike v našem boju za lastno svobodo in neodvisnost.
Rodoljubni Čeho Slovaki.
New York, N. Y. 21. julija. —
Danes se je vršila v *em mestu važna posvetovalna seja, na kateri se je oklenilo, organizirati nad poldrugi milijon v Združenih državah živečih Čehov in Slovakov. Namen te organizacije ibo s pomočjo uglednih Američanov naibirati prostovoljne darove v pomoč 'hrabrim čeho-slovaškim bojevnikom nia sibirski fronti.
Izmed Američanov «o pristopili k Čeho-Slovaški Pomožni Ligi sledeči: Dr. Charles W. Eliot, predsednik univerze v itarvardu: Mrs. Wm. Astor Chanler, II. J. Whigham, Gertrude Atherthon. John Moffat, Harrison Rhodes, Mrs John Magee, Charles llanson Townee in Mrs New bold Lerov Edgar.
Označena Liga bo finančno podirala čeho-slovaške čete 150,000 mož po številu, ki se borijo v Sibiriji, v Franciji in v Italiji. Vrhovni poveljnik teh čet je znani prof. Tomaž Masaryk, predsednik čeho-slo vaške ga narodnega sveta, ki tvori načelništvo neodvisnega češko-ulovaškega naroda.
Za enkrat bo Okušala ta Liga nabrati skupaj $1,000,000 za nakup zdravniških in drugih potrebščin.
Slovenec, prijatelj kajzerja aretiran.
(Po "Duluth, News Tribune".) Duluth, Minn. 18. julija. — Danes je stal pred tukajšnjim sodiščem Josip Ahlin, rodom Avstrijec, živeč na McKinley, Minn kjer ga je porota radi neke špijo-
nažne obtožbe oprostila; vendar je bil pa Ahlin takoj zatem zopet aretiran radi 'zaprisežene obtožbe zveznega pravdnika Alfred Jaquesa. Ahlin se je nekoč sledeče 'izrazil: "Če bi se jaz sestal s predsednikom Wilsonorti v kakem gozdu, bi ga ustrelil. Wilson ni imel "biznesa" napovedali vojno Nemčiji."
Prvo zaslišanje te obtožbe se bo vršilo dne 23. t. m. Ako se dokaže Ahlinu, da je res tako govoril, bo stavljen meseca januarja s1919. pred veliko poroto. Sedaj se nahaja doticnik pod $5000. — varščine, katero jc zanj položil Fred B. Myers iz Dulutha.
Vlada bo prodala zasežena posestva Nemcev. New York, N. Y. 22. julija. -
Mr Palmer, državni oskrbnik zaseženega imetja, ozir. posestev tu živečih sovražnih inozemcev jc i-menoval Joseph F. Guffey-a iz Pittsburgha, Pa. ravnateljem posebne organizacije, ki ima nalogo predati na javni dražbi vsa taka posestva. DoSedaj je zasegla država posestvo 140 nemških trgovskih podjetij, ki so vredna okrog 250 miljonov dolarjev.
Za proučavanje jug. ekonomskih razmer.
Pred kratkim je dospel v Ameriko dr. Ivan Bonači, strokovnjak v gospodarskih vprašanjih. Poslala ga je v Ameriko z vednostjo Jugoslovanskega Odbora v Londonu srbska vlada, da proučuje eko -nomske razmere Slovencev, Hrvatov in Snbov v Združenih državah. Dr. Bonači se je začasno nastanil v Washingtonu, D. C., kjer zbira materijal, potreben za nadaljno proučavanje, kasneje pa bo obiskal posamezne naše kolonije* da prouči na licu mesta razmere med našimi rojaki. Ro&om je iz Splita
v .Dalmaciji.
__________
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
Inozemske vesti.
Sijajna zmaga zaveznikov na celi
fronti Uspeh Amerikancev. Pariz, Francija, 19. julija. — Včerajšnji dan jc bil zmage dan zavezniške armade na celi črti. Francosko-amcriškc čete so namreč potisnile sovražnika nazaj med Aisne in reko Marnc za več milj, ter pri tem odvedle v vojno jet* ništvo okrog 20,000 nemških vojakov; zaeno so v tej bitki Nemci izgubili tudi 56Q topov, kateri so padli* nam v roke.
Med Reimsom in Marnc so si Francozi zopet priborili postojanko Montvoisin med tem ko so zavzeli Amerikanci več krajev v bližini Sorasonsa.
Nemci so skušali na južnem delu Soissonsa prodreti v vrste Amerikancev, končno so se pa morali v divjem begu pomakniti daleš nazaj. Ameriško topništvo se je v tem boju sijajno izkazalo.
En sam dan, ali včeraj so se pomaknile zavezniške čete 8 milj proti sovražnim vnstam. Vsak t^re-notek je pričakovati, da bedo izgubili Nemci najbolj važno strate-gično točko Soissons, kajti naša in ameriška artilerija si je prisvojila že vse .važne dohodne proge do tega mesta.	'
o so se irancosko-amenske cc-te pomaknile pri Thierry za poldrugo miljo naprej so naletele na cele kupe mrtvih nemških vojakov Največ so jih uničile izborne ameriške strojne puške.
Nemška armada zajeta.
Pariz, Francija, 22. julija. — Ker je nemška armada od vseh glavnih strani zajeta, se je obrnil prestolonaslednik Friderik Viljem za pomoč na svojega bratranca, bavarskega prestolonaslednika, princa Rupreta. Nemške divizije s severne strani hitijo glavnemu armadnemu krilu na pomoč, da bi branile vpadanje in prodiranje francosko-ameriških čet ob reki Marnc.
ni vjetniki zatrjujejo, da primanjkuje nemški armadi že municije in živeža, vsled tega se niso mogli več zoperstavljati sovražnemu navalu. Število vojnih vjetnikov vidoma narašča. Amerikanci so tekom zadnjih 5 dni zajeli najmanj deset nemških divizij ter iste odvedli v jetništvo.
General Pershing ponosen na svoje vojake.
Pariz, Francija, 22. julija. — Danes se je mudil general Pershing v Parizu ter je pri tej priliki obiskal svoje ranjene vojake v bolnišnici Amer. Rdečega križa.
"Vaša domovina je ponosna na vas," je velel gen. Pershing, "še bolj ponosen na vas sem pa jaz."
Gen. Pershing je obiskal ranjence v vseh oddelkih; govoril je s posamezniki, jih tolažil in vpraševal, kako so s postrežbo zadovoljni. Dalje se je Pershing zahvalil tudi ameriškim zdravnikom in boln. postrežnicam, ker skrbijo tako vestno za ranjence. — Ker ni mogel gen. Pershing radi zamude časa govoriti z vsemi ranjenci, je naročil majorju Perkins, da naj v njegovem imenu pozdravi vsakega posameznika s sledečimi besedami: 1' Ameriško ljudstvo je ponosna na vas."
Ruski car v resnici usmrčen.
London, Anglija, 20, julija. —• TJivsi ruski car Nikolaj je biT v resnici ustreljen dne 15. julija
+ While someone gire* hfc Life —what are you giving?
-think a minute
Uradno poročilo.
Washington, D. C., 22. julija.— Včerajšnje uradno vojno poročilo generala Pershinga se glasi, da so dosegli Amerikanci med Aisne in Mame zopet velike uspehe. To poročilo je došlo danes vojnemu depart mentu. Amerikanci potiskajo sovražnika nazaj z nepopisno hrabrostjo. Število nemških vojnih jetnikov en sam dan znaša okrog 6000, tekom zadnih 3 dni pa 17,000; število zaplenjenih nemških topov pa znaša 560.
Amerikanci prekoračili reko Marne.
London, Anglija, 22. julija. — Ameriške čete so včeraj prekoračile med Charteves in Bland, iztočno od Chateau Thierry reko Marne ter so zavzele del gozda Barbillon. Tako se danes semkaj poroča iz zanesljivega vira.
Z ameriško armado na Aisne-Marne fronti, 22. julija. — Severo-iztočno od Belleau pri Chateau Thierry, so se Amerikanci včeraj zgedaj proti jutru pomaknili za tri milje naprej. Boj, ki se je vršil tukaj je bil najbolj hud in vroč odkar se je pričela velika ofenziva ob Marne. Nemci so rabili v tem boju samo topove in strojne puške.
Zavezniške čete so v nedeljo zgodaj zjutraj zasedle hrib št. 204, kmalu zatem so pa vkorakale v mesto Chateau Thierry ; tako so dosegli Francozi in Amerikanci na južni in severni bojni črti velike uspehe.
Pri tej priliki zajeti nemški voj-
vsled odkrite zarote proti vladi boljševikov. — Tako se glasi danes semkaj došlo brezžično brzojavno poročilo. Zaeno je sedanja ruska vlada boljševikov spravila na varno vso družino bivšega carja: ženo, prestolonaslednika in princezinjo Tatjano.
Centralni eksekutivni odsek boljše viške vlade zatrjuje, da ima na rokah dovelj obtežilnega materi j a la : pisma, zapišnik in prič i .t. d., ki dokazujejo njegovo zaroto proti sedanji vladi Rusije.
Velik punt v Avstriji. 650 oseb ustreljenih.
London, Anglija, 22. julija. — V raznih mestih Avstro-Ogrske monarhije so nastale splošne revolt e, ali punt; vsled tega je bilo en sam dan v mestu Manaros-Szjet ustreljenih 150 častnikov in 500 česko-slovaških vojakov, 3000 pa aretiranih. Najhujši punt vre na Češkem in v južnih delih Avstro-Ogrske( v Dalmaciji.) Jugoslovanski vojaki so v onih krajih trumoma zapustili svojo armado ter pobegnili v gorovje; predvsem so pa postrelili skoro vse svojo častnike. Ti puntarji so dobro preskrbljeni s streljivo in živežem, torej se lahko v svojih skritih krajih ustavljajo napadalcem.
Reuterjevo časn. izvestje poroča dalje, da zapuščajo Čeho-Slovaki in Jugoslovani ar na debelo svojo armado, ter tvorijo novo uporniško pod imenom "zelena garda". Čeho-slovaški puntarski vojaki so se skrili v Beakid gorovje v iztočni Moravski, kjer delajo mnogo preglavice glavni avstrijski armadi, ker iste podpira domače, češko ljudstvo.
O sličnih revoltah se poroča tudi iz Dalmacije, kjer iste vojaške oblasti ne morejo zadušiti. Uradni list "Bosnische Post" naznanja, da nastajajo veliki nemiri in punt tudi v vseh delih Bosne in Hercegovine.
Odstop avstrijskega kabineta.
London, Anglija, 22. junija. — Iz Kodanja se semkaj poroča, da je včeraj sprejel in odobril avstrijski cesar Karel resignacijo vsega kabineta s predsednikom Seydler-jem na čelu.
nedeljo popoldne, dne 28. julija 1918
T
Theilerjevem parim
Pridetek ob L pri popoldne
Na ta piknik so oeobito uljud-— no vabljeni vsi člani in članioe spadajoči k raznim društvom K. 8. K. J. v Jolietu in Rockdale; tako uljudno vabimo tndi vse droge Slovence in brate Hrvate.
Za najokusnejše oknepdilo in hladilo ter najboljšo postrežbo bo skrbljeno.
Kdor se udeleži tega piknika, mu ne bo žal. Zatorej — Na svidenje dne 28. julija popoldne v Theilerjevem parku!
Skupni odbor.
naznanilo.
Iz urada tajnik^ dr. sv. Vida št.
26 K. S. K. J. Cleveland, 0.
Na podlagi sklepa društvene seje « dne 7. junija t. 1. se naznanja članstvu našega društva glede velikonočne dolžnosti kateri se niso izkazali, da so isto opravili za 1 1918. kalkor zahtevano po pravilih K. S. K. J. so prenehali biti člani in članice društva in K. S. K. J. z dnem 22. julija 1918.
Nadalje se naznanja, da od članov in članic, ki se tiiso izkazali, da so opravili svojo velikonočno dolžn<fct za leto 1918, se ne vzame nobenega asesmeiita več, ne pod drugalčnimi (pogoji, da prinese član spričevalo od dotičncga duhovnika, pri katerem je opravil svojo velikonočno dolžnost.
Nadalje se naznanja takim članom, da jim bo s 1. avgustom 1918 tudi Glasilo K. S. K. Jednoto ustavljeno, t
S sobratskim ipoedravom
Joseph Russ, tajnik.
Mont.
Vse člane in članice našega društva opominjani, da plačajo društvu zaostali dolg, o*ir. društveni in Jednotini asesment kakor tudi oni kateri so na potnih listih in niso še ponovili svoje popotne liste za nsdaljnih 6 mesecev, da isto nemudoma store drugače se bo ,z njimi ravnalo po društvenih in Jednotinih pravilih; brez opomina mora to vsakdo znati. Tudi o-pominjam one člane in članice našega društva kateri so premenili svoje stanovanje, da mi naznanijo svoj novi naslov; ako tega ne store si bo vsak sam kriv neljubih posledic.
Bratski pozdrav Peter Gergich, tajnik dr. štev. 14. v Butte, Mont.
naznanilo.
Iz urada društva sv. Ane št. 127 V Waukegan in No. Chicago, m.
Cenjene članice in drage mi sosestre !
Ker se nam bliža godovni dan, ali praznik naše društvene patro-ne, sv. Ane, smo sklenile na seji meseca junija, da bomo imeli tem povodom skupno spoved in sv. obhajilo dne 27. in 28. julija.
Zatorej, cenjene članice ne zamudite te lepe priložnosti, ki se nam bliža. Trdno sem uverjena, da se boste ta dan pokazale v o-bihiem številu in lepem redu, da na primeren način proslavimo in počastimo naše društveno zaščit-nico.
S sosestrskim pozdravom Katarina Mauser, tajnica
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tem potom se naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt zopet pobrala enega rojaka iz naše sredine. Dne 29. junija t. 1. je namreč po 6-devni mučni bolezni umrl rojak John Turk v najlepši dobi 24 let.
Pokojnik je bil doma iz vasi Vrh, občina Stopiče pri Novem mestu na Kranjskem. V starem kraju zapušča mater, tukaj v A-meriki pa 2 sestri in enega brat ranča. Spadal je k našemu društvu sv. Družine štev. 151 K. S. K. J., ki mu je tudi priredilo lep pogreb dne 2. julija, vršeč se iz slovenske cerkve na katoliško po-konališče sv. Jožefa.
Tem potom se zahvaljujem vsem onim članom, ki so'žrtvovali kako urioo pri njegovem mrtvaškem odru; dalje najleDŠa zahvala vsemu Članstva tj* krasen venec in lepo vdeleibo pri pogrebu. Daije se najlepše zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, krasne vence in za obilno vdeleibo pri pogrebu. Bog Vam vsem skupaj povrnit
Tebi oa, dra«ri sobrat bodi lahka svobodna zemlja! Počivaj v miru! Na svidenie nad zvezdami!
Za dr. sv. Družine štev. 151 K. S. K. J.:
Tony Rudman tajnik.
Indianapolis, Ind.
V prvej vrsti hočem naznaniti v javnosti proslavo Četrtega julija v našem mestu, katere so se Slovenci udeležili v velikem številu, za kar so dobili tudi pohvalo od Američanov. Ameriški dnevniki so bili polni pohvale na nas ino-zemce, posebno Slovane in pri prvih so bili pohvaljeni Slovenci. Slika mladih deklic je bila že isti dan popoldne priobčena v popoldanskih izdajah časopisov. Burno pohvalo med občinstvom je želo tudi naše žensko društvo sv. Ane št. 134 K. S. K. J. Članice so bile oblečene vse v slovensko zastavo. Zdaj vidimo, da tudi one vršijo svojo dolžnost do svojega slovenskega naroda in gojijo zaupanje do Združenih držav. Lepo je bilo videti naše, mladeniče in može vrstah tukaj&njih slov. društev, ki so korakali tako lepo v redu ka kor vojaki. Da, krepak in ponosen je lahko Slovenec, ko koraka v boj za obstanek in v čast -svojemu narodu. Zato kličem: Hvala vsem! Pa bodimo vedno tako edini v. narodnih stvareh in dosegli bomo vse cilje, ter premagali vse težave. Posebno pohvalo še Mr. Mih. Pavel-u ker se je toliko potrudil in vse tako lepo uredil.
Namenil se mse, da podam javnost tudi gibanje tukajšnjih Slovencev. Pred kratkim časoto je bil sklican javen shod za ustanovitev Slovenskega doma. Na tem shodu se je organiziralo začetek delovanja za to idejo. Začelo se je s članstvom in kot čla ni naj bi postali delničarji tega podjetja. Član zamore postati vsak Slovenec in vsak član slovenskih društev. Vsako slovensko društvo lahko kupi delnice, da bi na ta način tudi društva postala solastniki tega podjetja, ker na ta način bi bili vsi zainteresirani in stvar bi tudi bolje uspevala.
Strankarija naj se pri tem popolnoma opusti, kajti stranke ponavadi takšne stvari izkoriščajo le v svoje namene, kar bi najbolj škodovalo za takšno podjetje.
Delnice bodo na prodaj po $10. — eua. Delnic lahko kupi vsak po več, ali štele bodo pa le cn glas od enega lastnika. Delnice se plača takoj ali pa na obroke. Iz tega se sprevidi, da je dana pri lika ljudstvu za odločitev važnih zadev in dobi pri tem tudi svojo veljavo.
V namen "Slovenskega Narodnega doma" je kupljeno posestvo na 729—33. Holmes Ave. Posestvo je jako pripravno in stane $3000. — Pred nekaj leti je stalo cn tisoč več.
Iz tega se sprevidi da je veliko več vredno in denar ki se naloži nanj je že sedaj siguren. Posestvo z dvorano spodaj bi prinašalo gotovih deset procentov, medtem ko vam banka plača lc tri in pol.
Naj navpdem še, kar se tiče pravic članstva. Vsakdo ki je že kaj plačal na delnieo in se vpisal kot član se lahko udeležuje sej, ima pravico staviti in podpi rati dobre predloge v korist Slov. Nar. doma, kakor tudi glasovati za nje. Glasuje se z večino. Vsak član ima tudi pravico voliti in voljen biti v odbor, S. N. D.
Odbor ki je lil izvoljen za zad-. njo polovico tega leta je sledeči: Predsednik John Matelič; podpredsednik Frank Žonta; tajnik Mich. Pavel; blagajnik Frank Luzar; zapisnikar Vencel Batič; 1 nadzorniki: Louis Sašek predsednik, John Perko in Jos. Repovš.
lan Skrjanc, Anton Ivančič Jos. Kraintz.—Seje se vršijo dvakrat na mesec.
Cenjeni rojaki Slovenci v Indianapolis. Sedaj je čas da stopimo složno skupaj in delujemo za stvar ki je velikega pomena za nas. V slogi je moč! Nesloga je^ sovraštvo do samega sebe. Poskrbimo za tboljšo družabno udobnost, ker drugače se bo naša naselbina manjšala, kajti veliko njih bode odšlo v druge kraje za stalni. To naj premisli vsafco društvo, vsak faran in vsak trgovec.
Za danes končam z mojim skromnim poročilom. Pa drugič kaj več o tem. Na svidenje na prihodnji *eji v Jastneni "Slovenskem narodnem domu!"
John MateliČ, predsednik.
DOMOLJUBNA SLOVENSKA DRUŽINA.
Anglešk list "The Pueblo Star Journal" je priobčil dne 14. t. m. v svoji nedeljski številki takoj na drugi strani daljšo poročilo pod sledečim naslovom: "Mr in Mrs George Thomas dala dva sina in eno hčer za domovino." Zaeno so bile v tem listu priobče-ne tudi slike obeh sinov in hčere
seje
. S. N. Z., katera se vršila v petek 12. julija 1918 v pisarni Zveze.
Ker je bil predsednik g. Paul Schneller odsoten, je sejo otvo-ril g. podpredsednik Louis J. Pire ob 8:30 zvečer.
Tajnik dita imena uradnikov. Navzoči so: Louis J. Pire, Frank Hudovernik, Dr. James N. Seliš-Kar, Agncs Zalokar iri Jakob Ambrož
pdsotni so: Paul Schneller, Josip Svete, Anton Grdina in Dr. Fi»nk J. Kem. T vTre6ita se zapisnik 111. seje z dne 21. junija in zapisnik izvan-redne seje ctoe 26. junija, 1918 in se sprejmeta ol»a zapisnika, kakor sta bila prečitana.
»>
Poročila tajnika in dopisi.
Prečita se pismo od Jugoslav Bureau iz Washington, D. C. v katerem poročajo in pošiljajo več kopij cirkularjev, da se razpošljejo na podružnice SNZ. glede iz jave državnega tajnika R. A. Lansinga, v kateri izraža simpatijo vlade Zdr. Držav za narodne aspiracije Čeho-Slovakov iu Jugoslovanov.
Prečita se ~»ismo od g. Josip
ugledne in domoljubne slovenske družine George Thomas-a v Pue- R«?8"® Pueblo, Colo, v katere* i
bio, Colo.
Ker je bil sobrat George Thomas večletni nadzornik naše K. S. K. J., si štejemo v prijetno dolžnost in čast, da prinašamo tukaj še dobesedni, prevod gornjega poročila, ki se glasi sledeče:'
"Ena družina iz Pueble, Colo., je dala dva sina in eno hčer bojujoči se sili strica Sam-a. Mr fn Mrs George Thomas, stanujoča na 904 East B. St% imata dva.sinova pri mornarici in sicer: George G. Thomas-a in Josip Thomas-a in dne 1. julija je še njuna hči Miss Rose Thomas zapustila Pueblo, ter odpotovala v Camp Travis blizu San Antonio, Tex, kjer bo obiskovala.vežbalni tečaj za'bolniške postrežnice z namenom, posvetiti* se človekoljubnemu delovanju Rdečega Križa v bolnišnicah na Francoskem.
Redki so taki slučaji, da bi i-mela ena in ista družina dva sina in eno hčer v armadi. Mr. in Mrs Thomas sta na to lahko ponosna, ker sta na ta način toliko pripomogla na*i domovini, ki se nahaja sedaj v stiski. Družiha Thomas je hrvaško-slovcnskegri pokolenja, vendar so vsi člani iste ameriški državljani. Mr Thomas je bil svoječasno mestni odbornik, tedaj ko ni mesto Pueblo še uvedlo novega (komisijskega)u pravnega sitema.
George G. Thomas, starejši sin te družine se je prijavil mornari ci še meseca avgusta lanskega le ta in je sedaj v Norfolk, Va. kjer opravlja službo stražnika pomor sčakov ujetnikov. Star je šele 19 let, visok je 6 čevljev in 1 palec ter tehta 212 funtov.
Josip Thomas je star šele 18 let. Priglasil se je tudi mornarici ter službuje sedaj na neki bojni ladji, ki prevaža vojake čez vojni pas v Francijo. K vojakom je od šel meseca marca 1917. Nekaj ča sa je bil v mornariški šoli na Ma re Island, Cal.» kasneje je pa o biskaval tudi državno "Radio' šolo r$i harvardski univerzi. Sedaj je Josip Thomas brezžični brzojavni operatov ter je bil že dvakrat preko morja. Prcdno je šel Josip Thomas k vojakom je služil kot klerk pri Santa Fe železnici tukaj.
Gospodična Rose M. Thomas je izdelala šolo za izkušene bolniš ke postrežnice (nurses) v tukajšnji St. Mary's bolnišnici; vsled tega je kot bolniška postrežnica zelo izvežbana, tet bo gotovo iz borno izvršila onkraj morja svoje domoljubno delo."
Tudi mi izražamo ugledni Tho-jnasovi družini čast in prizna nje vsled njenega izvanre-dnega domoljubnega koraka.
Srečen je oni človek, ki smatra in vidi stvari za boljše, kakor so resnici.
• < ■
Pokvarjen in slab želodec drži več ljudi pokonci, kakor pa slaba vest.
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
pojasnjuje glede svote $50.00, ki je bila namenjena za našega bivšega organizatorja g. R. A. Tro-sta, da je - Trošt še isti čas od tam odpotoval in da pošilja omenjeno svoto nazaj na glavni u-rad.	/
i Predložijo in prečit a jo se tri itism.i od podtajnika Rev. Anton Si hiffrer iz Rock Springs, Wyo., ki naznanja novi odbor, glede denarja in kopij pisma od senatorja države Wyo. g. F. E. Warren, v katerem pismu g. senator izraža svoje misli o našem gibanju.
Pismo bo v glasilu Zveze J. S. dobesedno priobčeno.
Prečita se poročilo od tajnika Ivan Kušar iz Chicago, 111., da podružnica lepo napreduje in da bo podružnica štela kmalu nad 100 članov.
Prečita se poročilo od tajnika E. L. Mensinger iz Pueblo, Colo, v katerem prosijo za knjige, papir in drugo. Prečita se poročilo tajnika oltt Rovtar iz Willard, Wis. v aterem poroča o napredku podružnice in naznanja nove člane, ter prosi za poslovne knjige. tv Prečita se poročilo tajnika John Russ iz San Francisco, Cal v katerem poročajo odibor, ime podružnice "Slovenska Svoboda," nove člane in prosijo za knjige.
Prečita se pismo od gč. Fran ces Britz iz Chisholm, Minn., da se je tam dne 30. junija ustanovila nova podružnica in prosijo za pravila, informacije itd. Tajniku se naroči, da odgovori in pošlje vse kar zahtevajo.
Prečita se pismo rojaka Mihael Hochevar, iz Bridgeport, Ohio v katerem prosi za informacije, pravila in druga pojasnila, za u-štanovitev nove podružnice.
Prečita se pismo od tajnika Mihael F. Kobal, La Salle, 111. v katerem poroča nove člane in da so dali podružnici ime "JUGOSLA-
t
veder za
in somišljenike gibanja, ki pri-posnajo delo Londonskega odbora se bo vršil v nedeljo 11. »vgu sta 1918 ob 8:00 zv. v John Grdi-novi dvorani. Izvoljen je po« V ni odbor, ki bo sestavil vabila pisma, program in vse potrebno, da se bo večer vršil, tako lepo in zadovoljno, kakor se je v nedeljo 9. junija t. 1.
Za pristop k Ameriškem Rdečemu Križu, se je izročilo celo zadevo predsedniku g. Paul Schneller.
Tajnik poroča o financi, da je ta mesec dober in se lahko nekaj odpošlje naprej v J. K.; sklene se, da se pošlje $100.00 do sedaj je bilo že poslano od Zveze v J. Kancelarijo $350.00, svota katero so poslali posamezni člani ni v tem všteta.
Slike: Sklene se, da se naročijo vse slike, ki so bile za časa Jugoslovanske parade dne 4. julija 1918 v Washington, D. C. vzete, da se shranijo v poznejšem arhivu. Poleg vseh bo tudi ena velika slika, kjer so skupaj slikani z državnim tajnikom R. A.
ali prebitek se bo pa izročilo riškemu Rdečemu križu. Bolj obširno poročilo o tem shodu sledi v prihodnji številki.
Naprei zastava Slave!
30. maja 1917 — Dunajska Deklaracija — 30. maja 1918. JUGOSLOVANSKI KLUB — SRBSKA VLADA — JUGOSLOVANSKI ODBOR.
Zasledujoč narodno gibanje med izseljenimi Jugoslovani v A* merikl, moramo — žal — priznati, da pretežna večina slovanskega dela naroda še danes ne razumeva svoje težke, velike in odgovornosti polne naloge v sedanjem času. Mlačnost, omahovanje, nezavednost in zaslepljenost so odgovorni za našo brezbrižnost v splošnem narodnem boju, nerazumevanje narodne dolžnosti je krivo, da se še tako neznaten del Slovencev udeležuje in sodeluje v narodnem gibanju.
Slovenci v Ameriki nismo v narodnem oziru storili dosedaj niti en del svoje dolžnosti ter smo zaostali daleč za požrtvovalnimi in narodno-zavednimi svojimi brati Hrvati in Srbi v Severni in
Južni Ameriki, še neizmerno Lansing in naši Jugoslovanski od-1 bo,J P« «a svojimi rojaki v stari poslanci, ki stane $5.00, druge sli- domovini.
ke so po $1.50 komad. Naročajo se Od prvega početka so stali slona 932 Southern Bldg. Washing venski poslanci na čelu narodne-ton, D. C. od Jugoslovanske Kan- gibanja v domovini: oni so bi
celarije.
Ker je bil s tem dnevni red zaključen, je bila seja ob 11:00 zaključena.
Prihodnja seja bo 24. julija ob 8:00 zv. v navadnih lokalih.
Louis J. Pire, podpredsednik.
Frank Hudovernik, tajnik.
|li glava in duša celega pokreta — ostali so to do danes.
Slovenski poslanci voditelji celega jugoslovanskega gibanja v domovini — Slovenci kot celota plamteč vzgled narodne Navesti ostalim Jugoslovanom, prvi boritelji za svobodo, širitelji
najodločnejšega odpora proti Joliet, HI. — V srede, dne ?4.|krutim zatirateljem. Enoduš-julija, ■zvečer pridite v Pula&kega nost slovenskih mož in žena, da, dvorano (Pulaski HaM), N. Chi- celo otrok, se izraža v splošnem cago Street, vsi tisti, ki se zani-1 prostovoljnem plebiscitu: do po-mate za Jugoslavijo, in to, ste slednjega moža^do poslednje že-menda vsi Jolietski Slovenci.! ne stoje za svojimi voditelji trd-
Kajti vsem vam Ibije srce v ljube-1 no in odločno v boju za svobodno
VIJA
, ter prosijo za 100 razglednic iz prvega Vseslov. Zbora v Cleveland, Ohio.
Prečita se pismo od rojaka John Kern, iz San Diego, Cal. katerem prosi za informacije S. N. Z.
Prečita se pismo od tajnika Rev. K. Zakrajšek, iz New Yor ka, N. Y., pošiljajo imenik podružnice.
Predložita se dva računa /a izplačilo: The Burrows Brothers jCo. za nove knjige itd. za podružnice in "Sloga" za tiskovine, skupaj $25.10.
Glede brošur, ki jih bo izdala SNZ. imata to delo v rokah g. Dr. Jogomil Vošnjak in Dr. Drago Marušič.
Predložijo se slike in prošnje od podružnici Dr. Janez . Ev. Krek, štev. 1. SNZ. Cleeveland, Ohio, za člane; Ignac Pečar, Louis Zakrajšek in George Turek. Prošnje se predložijo naprej J. K.
V zadevi znakov, se sklene, d\ se naj tajnik obrne za cene ni ugoslovansko tvrdko Br. Momči-lovič v St. Louis, Mo. za ceno in 1
sni tudi do svojcev v stari domovini, katerih usoda se odločuje v sedanji svetovni vojni. Kaj hočejo Slovenci doseči po tej vojni in kako želijo prjji iapod tujčevega jarma in kani, o vsem tem (bodo govorili,vešči govorniki prihodnjo sredo v PulaHkega dvorani, kjer se bo vršil jugoslovanski shod, ki ga iprirede jolietske podružnice Slovenske Narodne Zveze, Hrvatskega Saveza in Srbske Odbrane. Pridite na ta shod in ne bo vam žal. Morebiti Vas govorniki prepričajo, da storite najboljše, če tudi Vi stopite v krog tistih jolietskih rodoljulbov, ki so združeni v Podružniei Knezoško-škof Jeglič št. 5. K. N. Z. Na vsak način storite prav, če pridite poslušat. Vabljeni so na ta shod a!i skupščino vsi Slovenci, Hrvati in Srbi v Jolietu in obolici, kakor^t tudi vse slovenske, 'hrvatske in subskc rodoljubkinje.
•Na tem shodu bo . govoril med drugimi odličnimi govorniki tudi g. Dr. Bogumil Vošnjak, član Londonskega odbora- iter g. P. Mladineo, državni zastopnik odseka za javne informacije za jugoslovanski oddelek v Washingtonu, D. C.
narodno državo.
•To odločnost in enodušnost Slovencev slave in postavljajo svojim lastnim rojakom v vzgled Hrvati in Srbi v domovini, Slovencem v domovini dajejo prvenstvo v narodnem boju tudi izseljeni Jugoslovani.
"Jugoslovanska Država" v Valparaisu je posvetila celo številko od 1. junija t. 1. proslavi obletnice Majske deklaracije Jugoslovanskega kluba na Dunaju, prve napovedi odprtega boji proti tiranski Avstriji za doseg) narodnih pravic, razvijanja na-
raz vi janja rodnega gibanja v domovini in
Javen shod podr. S. N. Z. v Chicagu.
Minu,lo nedeljo popoldne, dne 21. t. m. se je vršil v Hoerberjevi dvorani javen shod podružnice S N. Z. št. 7, Chicago, 111.
Dasiravno je bila ta dan izred no huda poletna vročina, se je vdeležilo tega shoda lepo število naših zavednih rojakov in roja kinj;> shoda so se vdeležili tudi naši jugoslovanski bratje Hrvati in Srbi. Nastopilo je deset govor nikov: 6 iz Chicaga, dva iz Wash-ingtona, D. C. in dva iz Clevelan da, Ohio, ki so večinoma vsi želi burno pohvalo od navzočega občinstva.
Točke sporeda tega shoda so olepšale 'naše vrle in zavedne slo venske žene in dekleta, članice Zveze Jugoslov. žena in deklet govorom, deklamacijo in petjem. Dokaj zanimiv je bil prizor, ko je nastopila "Jugoslavija" z novo jugoslovanski zastavo v roki, klanjajoča se "Svobodi". Ves spored je trajal cele 4 ure: od treh pop. do sedmih zvečer. Navdušeni in požrtvovalni poslušalci so vstrajali do zadnjega na svojih mestih, navzlic neznosni sopari, ki je vladala ono popoldne v dvorani.
Na tem shodu se je pri kolekti nabralo $28.30, kar se vporabi za
inozemstvu. Najodličnejše mesto pa je odstopilo slavospevu Slovencev v domovini in njihovih voditeljev.
Objavljajoč ta slavospey od rani najplemenitejših in najbolj požrtvovalnih hrvatskih rodoljubov v Južni Ameriki izrža-mo iskreno željo, da bi vzpodbudil tudi naše rojake v Ameriki k posnemanju svojih bratov v domovini, vzbudil njjh narodno zavest ter jih p.odžgal k deja-ski udeležbi v narodni borbi.
Pod gorenjim skupnim naslovom proslavlja "Jugoslovanska Država" slovensko ljudstvo:
SLOVENIJA, BODI ZDRAVA!
"Naprej zastava Slave, Na boj, junaška kri, Za blagor očetnjave Naj pušk^ govori!"
Simon Jenko.
Danes si Ti, Slovenija, čast naša in slaya naša. Danes si Ti predvo-diteljica 'borbe, svete borbe za svobodo in življenje. Tvojo sveto za -stavo visoke vere in velike nade, si dvignila visoko, da jo zagleda ves jugoslovanski rod in stopi pod njen svetli znak. Razvila si visoko in vzdržala z za nosno silo v tem silnem bojnem viharju zastavo slave in ponosa, zastavo Slave! Čast Ti, Domovina, mili naš slo -venski »kraj! Slava Ti, Slovenija, junaška kri
naša!
Slava in čast Ti, dežela Vodnika
in Vraza!
V času najtežjega trpljenja in največje narodne tragedije, ko je potrebna globoka ljubezen |r silno stremljenje in ko se edino so -rodni čuti vežejo v skupno globoko ljubezen in silno stremljenje, so stali Tvoji sinovi na'čelu gibanja zasužnjene Jugoslavije. Ti si prva, zapadua Jugoslavija, prva začela v tej vojni v robatvu dvigati ustaške Tabore, slično, kakor
1 . 11 MM
po Tvojih valovito ika pesem:	f
"Z orožjem in desnico 1
Nesimo vragu grom;
Zapisat v kri pravico,
Ki terjajo naš dom!"
Naprej, Zastava Slave!
Nastopil je veliki čas, naš, Slovenija, naš, Jugoslavija, čas jugoslovanske zgodovine, nove Ilirije, Vodnika in Gaja, npve Slavije, da se posveti Gospa Sveta s krono
Ti si, draga Slovenija, na dični
predstraži dežele in države naše: dežele in države Slovencev, Hrva tov in Srhov. In moško stojiš, čuvaš viteški bregove našega doma. In prišel bo čas, ko bo ponovno za-oril, kakor v oni dobi Taborov, klic Ljudevita Posavskega in Matije Gubca. Prihaja čas, katerega so takodolgo pričakovale genera«-cije, čas osvobojenja, čas zcdinje-nja.
Ti si, dragi slovenski brat, začel dvigati ustajo in dal svojim hrvat skim in srbskim bratom znak po -žara, kakor v časih kmečkih uporov, ko si enako levje in sokolsko stal na obrambi narodnih pravic do poslednjega trenutka. Dal si znak za ustanek s svojim zunanjim vzpodbujanjem moči: Vstani, na rod! Domovina te zove!
Slovenski Sokol je visoko razgrnil krila, poletevši v višine svobode- Slovenski kmet se je opasal z levjo močjo, ne bo se umaknil s praga borbe. Stoji krepko in poživlja v boj:
"Mati mi je očetnjava,
Hajdmo, hajdmo zanjo v boj!"
Naprej, Zastava Slave! Naprej, Slovenija! Hodiš po veličastni poti svobode, greš po poti Kalvarije proti Vstajenju. Naprej, Tvoja bo zmaga, ker Ti bodo sledili vitežki sinovi s hrvatskih zagorskih brd in srbski junaki s Kosovega polja. Bodi zdrava, Domovina!
Naš Ti udani in žarki pozdrav izgnane Jugoslavije, v kriku osvobojenja in zedinjenja:
"Za blagor Oeetnjave
Naj puška govori!"
Pod naslovom: 30. maja 1917. opisuje pisatelj pomen Maj -ske deklaracije, ki predstavlja minimalni narodni program, nje in narodnega gibanja v domovini raz voj, od omenjenih zahtev v Majski delaraciji do Memoranduma Jug. kluba mirovni konferenci vj Brest-Litovsku, v katerem se zahteva popolno osvobojenje, in do organiziranja Jugoslovanskega Narodnega Sveta v Zagrebu z geslom popolnega narodnega zedi -njenja. Z resolucijami, sprejetimi na tem zboru v Zagrebu, je bil objavljen popolni narodni program, in to je: svobodna in zedinjena Jugoslavija. Omenja dalje vpliv Krfske deklaracije na gibanje v domovini ter pomen sporazuma z Italijo, delovanje in agitacijo, manifestacije in resolucije ter plebiscit v domovini, z eno besedo, našteva vse važnejše dogodke v našem narodnem gibanju in v inozemstvu, ki so se dogodili tekom enega leta od predložitve Majske deklaracije po Jug. klubu v dunajskem državnem zboru.
*
Evo tretjega članka v tej seriji pod podnaslovom:
Korošec—Pašič—Trumbic.
Ali je zgolj slučaj, da so na glave treh vrhovnih narodnih predstavništev razdeljene vloge, po enega Slovenca, Srba in Hrvata?
Jugoslovanski klub na Dunaju vodi Slovenec Korošec, ki je stopil na mesto umrlega Slovenca dr. Kreka. Predsednik Jugoslovan -skega odbora v Londonu je Hrvat Trumbic, a predsednik srbskega ministrstva in šef srbske vlade je Pašič, Srb. In v resnici: Medtem ko predstavlja srbska vlada uradno, zlasti po Krfski deklaraciji, ves naš narod pred zavezniki, in medtem ko predstavlja Jugoslovanski Odbor v London zasužnjeni del naroda, predstavlja Jugoslovanski klub ali sedaj Jugoslovanski Narodni Svet v monarhiji ves naš narod v sužnosti pred centralnimi vi astmi. S tem so porazdeljene vloge, in mislimo, da se je to zgodilo tako po razvoju razmer, kakor po »vestni volji, do bodo na čelu narodnega gibanja zastopana vsa tri naša plemena.
Zgodovina ne more lepše pregovoriti, kakor ta fakt. Nikdar še ni bila naša borba tako skupna in tako tragično lepa. Nikdar še ni bil naš narod tako zaveden in tako
stop kluba na Dunaju. S tem je
*api8ano na zgodovinskem aktu od julija meseca na Krfu tudi ime Slovenca Korošca, poleg imena Pa šiea, Srba, in Trumbiča, Hrvata.
V tem znamenju se vodi danes cela narodna borba. In ta formalni znak edinstva in skupnega delovanja naj bo sveti simbol borbne steze, po kateri koraka naš izmučeni narod v sedanjosti. Naj ga ta simbolaki znak po vede do triumfa, do Osvobojenja in Vstajenja, ko se bodo v objemu našli v svobodni in zedinjeni Jugoslaviji i Pašic i Trumbič i Korošec, ko se bodo preko njih objele Srbija - Hrvatska-Slovenija, Srbi, Hrvati in Slovenci.
Ta tri naša imena bodo globoko zapisana v analih jugoslovanske zgodovine. Ona bodo predstavlja la to veliko in spasonosno borbo, kakor tudi ta veliki in zunanji zunanji viharni zamah zedinjenja, ta veliki vihar osvobojenja.. Kef so se pod zastavo edinstva in svobode borila skupno, kakor še nikoli dosedaj, vsa tri jugoslovanska plemena, in ker so s tem bo -jem dosegla svoj cilj in uresniči la svoje želje, bodo načelniki narodnih predstavništev za našo zgodovino inkarnacija jugoslovanske borbe in jugoslovanske zmage.
Usoda je hotela, da so prišli dogodki po redu, po katerem so mogli edino priti do teh silnih in važnih rezultatov. Čas nas je popolnoma zedinil in utrdil v borbi. Naša bodočnost je morala imeti za predpogoj te zgodovinske dogodke. Naj bodo torej ta tri sveti« imena našega vrhovnega predstav ništva, ki so po duhu eno bitje in ena narodna vlast, celemu Jugo-slovanstvu v teh trenutkih poslednjih naporov zvezda predvodnica. ker je naš vrhovni ideal ljubezen in bratstvo, edinstvo in enotnost enokrvnih in enakočutečih bratov: samostojna in zedinjena Jugoslavija!
Živeli za Jugosloyanstvo Trum-bie-Pašic-Koročee! V slavo narodne zmage in narodne rešitve, v znak Vstajenja!
M. Bratulica.
Sodba ameriške vlade o velikem puntu v Avstriji.
Washintgon, D. C. 22. julija.— Preko Londona prihaja semkaj neuradno poročilo o velikih nemirih in puntih med Čeho-Slovaki in Jugoslovani.
Slednji (Jugoslovani), živeči v južnih avstrijskih pokrajinah ob Jadranskem morju, ki tvorijo velik del prebivalstva — so se naveličali krutega gospodstva nem-ško-avstrijske vlade.
V uradnih tuk. krogih se zatrjuje, da se bodo vsi ti puntarsfki jugoslovanski vojaki pridružili zaveznikom, ter jim bodo pomagali na itaHjanski, albanski ter na francoski fronti; njih skupno število bi znašalo v ugodnem slučaju 1 milijon mož:
Vojni načrti.
Washington, D. 0. 21. julija. — Iz višjih vojaških krogov se poroča, da bo vojni department izpre-menil vse načrte, tikajoče se na-daljne ofenzive na Francoskem. To se bi ukrenilo vsled velikih u-spehov in zmag, katere so dosegli zadnji »čas Amprikanci in Francozi na bojišiču ob reki Mame. Zavezniške sile nameravajo namreč na vsak način povečati svojo ar m^lo,; letos se bo vodilo na bojnem polju defemzivo, prihodnje leto pa tako ofenzivo, da se bo moral sovražnik umakniti do reke Ren.
(Natančno o tem bo določil te /ini vrhovni vojni avert; v Versailles. Vlada Združenih držav je prišla do zaključi da »čim iprej pošlje na Francosko veliko armado, tem .prej bo vojna končana s polno zmago, kakoršno si želimo. »Dosedaj je odšlp preko morja vsak teden okrog 100,000 ameriških vojaJkov. Če bo vrhovni vojni svet ta način prevažanja potrudil še za nadalje, ali število morda celo povišal, bo moralo zupu-^titi razna taborišča naravno veliko več vojakov, kakor se je to dosedaj vrfcilo.
Skupina chieaških Jugoslovanov pri slavnosti 4. julija v Dvorak parku.
^—
V ospredju te slike je videti skupino BLovencev in Slovenk: dečki v vojaikih uniforma!, neSe rojakinje v narodnih nošah in v opravi Rdečega krita.
■ « • ( '
Naborni razred I bo izčrpan že letos meseca decemfbra, vsled tega bodo vpoklicani že naborniki razreda II. to so oženj eni, brez otrok. •. . .-
O Albancih.
V "Frankfurter Zeitung" o-pisuje Fritz Lorch, ki živi že dalje časa med Albanci, v obliki kratkih rekov nekatere najznačil nejše poteze Albancev. Nekatere teh rekov priobčujemo v naslednjem: Albanci so čudaški čuki. Resno in častijivo odmajujejo ?. glavo, kadar hočejo pritrditi, in pokimajo s prijaznim smehljajem, če kaj zanikajo. — Najstarejše evropsko ljudstvo ima najmlajšo abecedo. — Življenje žene velja pri Škipetarih le polovico toliko kakor življenje moža. U-
nAttf moža se poravna s 5000 pia-stri,* umor žene z 25t)0. — Gostoljubnost je Albancu sveta, pač pa sme okrasti gosta, ko je že zapustil njegovo hišo. — Severni Albanec se boji smrti manj kot kopanja. — Krvna osveta ni Albancu v zabavo, temveč le breme, ki ga prenaša prav težko. Kljub temu pa umrje 20 odstotkov vseh možkih vsled umora.
Žrtvoval življenje za svojega psa.
Dne 8. julija t. 1. je korakal 40 letni delavec John Crisanollo po 39 cesti blizo 3. Me v New Yorku. S sabo je vodil psička, katerega je našel še lansko zimo nekje najesti. Na križpotju označene ceste mu pridrvi nasproti neki veliki tovorni avtomobil. Crisana-lo je v razburjenosti in naglici
potegnil v stran malega psička, a je padel pri tem ravno pod voz, ki ga je na mestu zmečkal. Psiček je čakai zatem na bližnjem vogalu na svojega gospodarja, ter z lajanjem klical k sebi, pa zaman, kajti njegovo truplo so odnesli k bližnjemu pogrebniku.
■ i Davek na mačke.
V mestecu Qukiciy, 111. so razsodni mestni očetje v občinskem svetu nedavno odobrili zakonski načrt, da se mora plačevati $2. — davka od vsake mačke. Občinski svetovalec, ki je to resolucijo sestavil in predložil je zatrjeval, da je v onem mestu okrog 14,000 mačk, ki delajo mnogo škode ptičem pevcem in pfičaaicem.
Vprašanje nastane sedaj, kdo bo plačal davek od mačk, ki se
potepajo okoli in kdo bo v Qu« inciy, 111., sedaj lovil miši in podgane?	* i- -
Nedavno je priobčil neki znani dnevnik v Londonu daljši, zanimivi članek, v katerem se izraža priznanje in zahvaJo Združenim državam, ker so stopile Angliji na pomoč s svojo vojno napovedjo. Med drugam piše oni list takole :
"Če bi ne btte Združene države storile tega, bi se morali mi če davno udati. Primanjkovalo bi nam vojaštva, municije, in tudi živeža. V tej borbi so nas pa edino Združene države rejšile, česar ne sme Anglija nikdar pozabiti.
Zastavo drže (od levte proti desni) : Miss Betty Baker, hčerka, vojnega tajnika, Cecilija Grško-vič, nečakinja Don Nika Drško-vica, Edvin in Alice Grgurevič, sin in hčerka tajnika Jug. Pisarne g. Grgureviča. Slovenka Josie
Laushe, iz znane Laushetove rodo-vine iz Clevelanda, ter Jack Baker sin vojnega tajnika.
Na levi strani od zastave stoje v prvi vrsti Slovenci: Josip Zalar, Pave^l Schneller, Louis J. Pire ter
dr. Bogumil Vošnjak, član Jug. Odbora v Londonu. Zaig. Zalar-jem na desni strani stoji znani a-meriški pisatelj Gordon Smkh, (v častniški uniformi) velik prijatelj Jugoslovanov.
Na desni strani zastave stoje:
srbski poslanik g. Ljnbomir Mi-hajlovič, Don Niko Gnškovič, za njim na desni g. Miloš Ivanovič,. član Črnogorskega Odbora za narodno zjedinjenje, pred njim g. Srgjan Tučič, načelnik Jug. Časn. Urada, ter dr. Drago Mar&ič.
Z* člane, na leto.............................................VfiO
Za nečlane................................................. o 00
Za inozemstvo.....................................................'
OFFICIAL ORGAN
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United 3	states of America.___^ ;
1961 West 22nd Place,
OFFICE: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
Phone:
Subscription price:
For Members, per year.
For Nonmembers.....
For Foreign Countries.
,$0.96 . 1.50 . 2.00
&mm> ii* Q. i ■
Wilson ono resolucijo podpisal, se Vam ni treba bati, da bo prišel kak zvezni detektiv vsako opoldne v vaš urad, da bi na 44komando" morali moliti, zato, ker je to sam nik Wilson PRIPORO-L, ne pa ukazal. Proklamaeija predsednika se bo ozirala gotovo samo na one, ki so patrijotični, ki imajo še kak verski čut v sebi, in ki želijo naši domovini zmago. Kdor nikakor ne bo hotel moliti, ga ne bodo radi tega obe sili in glčde tega ste lahko vsi slovenski socialisti in svobodomi-sleei brez skrbi.
boj razvil v Avstriji, sestavljeni]"?' da enakopravnost v Avstri
Molitev v vojnem času.
Pred nekaj dnevi smo priobči li na prvi strani našega lista hra tbrzojavno vest iz Washington:'., da je bila dne 5. juiija T. 1. v .enatski zbornici sprejeta resolucija, da naj i*da predsednik Wilson kmalu na vse nmertS!:o ljudstvo proklamaeijo za molitev zu zmago in mir. Senator Phc-I ni iz Kalifornije je pri tej ptili-• ki p~eeital pis ai predsednikovega lujnika Tumulty v katerem se predsednik izraža, da je to lepa misel, če bi v« kdo opoldne mol?l
s;»no eno niiJltJ zi zmago in 101
Glede te zadeve so se obrnili do vlade v Washingtonu tudi razni duhovniki in pastorji s priporočilom, da naj bi se do konca
vojne zvonilo po vseh cerkvahj^ '\V\ a firm reliance sleherni dan opoldne. Z zvonovi svobode naj bi se dalo točno o poldne 7 uda-cev v znamenje splošne molitve za mir.
To vest so nriobčiii skoro vsi
Iavčke se tudi vi radi pehate. Čemu *e jih ne branite,, ker nosijo r.at-ožni napis?
Lansko leto je glasilo slovenskih svobodomisoicev priobčilo celo klobasarijo zahtevami, da se mora takoj odstraniti molitev iz i\ on g resne iu bratske zbornice, dalje, da se mora -odpraviti pneego, razne verske ceremonije i>.i feh in diit£?n prilikah i. r. d. —Vse 1<i pa ni nič pomagalo, kajti .* -enatu se m«V<i m* dandanes in ^e bo fnolilo'*sjs naprej, tal-o se bo tudi še na sodni »ali- prisegalo pc /cm načinu v, zaključi; >:»• prisede : "So Help me (Jod!" Saj menda razumete te besede! — Ali 1 • že čitali v izvirniku znano i\ok!amacijo Neodvisnosti z dne 4. j i* nlija 17"fi. Ista se zaključuje > sledečimi i<,s<fdami • And for the support of this Declaration
on the Pro-TI2CTION OF DIVINE PROVIDENCE. We mutually pledge to 't :i other" i. t. d. Ali razumele, ki/ pomenja .r slovenščini "Pro-trvt.'on of Div.u" Providence?"
Pot k miru.
ajbolj se je kopravnost ali
AV-
politično narodnostni

narodi za w, ^ .vstrije ter postanejo neodvisni, tako da bodo dosegli e- J nakopravnost v lastni državi. Tudi jugoslovanski poslanci se potegujejo za samostojno, neodvisno jug. državo, ker so prepriča-
Z veliko napetostjo zasledu-o Vaše nadaljnje korake, iveli zavedni Slovenci v Zdrl .državah in v bajni Sloveniji!
ateisti.
dostavil kakega komeutaija, v katerem bi se norčeval iz senat« ske zbornice, ker je odobrila to resolucijo. Pač se je pa raztogo-tilo na vlado Zdr. držav danes teden Glasilo S. N. P. J. ki izha\i pod imenom "Prosveta". Same naši slovenski socialisti so se .dr znili napasti najvišjo zakonodaje Združenih držav (senatsko zbornico) ker je skoro enoglasno sprejela označeno resolucijo. Pri te trdii urednik	da je to re-
solucijo vtihotapila - senat katoliška politična mašina v Ameriki, ki izrablja (H) vojno na vse načine.
V našem poročilu z dne 5. t. m. smo omenili, da so se zavzele za molitev v vojnem času vse verske sekte, ne samo katoličani. Prošnjo za uvedbo opoldanske moli-ve za zmago in mir, so podpisali katoliški nadškofje, protestantski škofje, judovski rabinci in drugi predstojniki raznih ^er-škili sekt. Torej je navadna laž, da je izšla stvar baš od katoličanov.
(Po "Chicago Daily Journal."
Neki dunajski list je priobči nedavno zanimiv članek, v kate rem je zahteval, da naj se avstro ogrska vlada poravna in pobota s predsednikom Wilsonom o tem ,pi«e "Oh. Daily Journal" slede Če:
To zahtevo se lahko tolmači na več različnih načinov, če je resnična, ali rre. Taka poročila, prihajajoča naravnost z Dunaja so bolj redka in skoro nemogoča, če ista ne prihajajo v javnost brez dovoljenja v Berlinu. Znano je, tla imajo baš Nemci v rolcah celo vodstvo avstro-ogrSke ofenzive, ,da se morajo na povelje iz Berlina umikati avstrijski generali, da (Nemci nadzorujejo avstrijski brzojavni in železniški sistem, da nadzoruje nemška tajna policija vse habsburške krono vine in da Nemčija ukazuje avstrijskemu vladarju. To se je že neštetokrat spričalo in dokazalo. Ali ni bil nedavno cesar Karel prisiljen za-oje lastne pisane besede sled ukaza svojega berlin-nadgospodarja. (Zadeva naeiinega pisma burbonskenut princu ^ikstu.) Vsled tega i.e Vditei, razsodil: in modri sena- j smemo polagati dosti važnosti na
iz mnogih narodov, katerih eden, nemški, zahteva za sebe nadvlado nad vsemi drugimi. Začel se je boj ta boj takrat, ko se je zbu-narodna zavest nenemških narodov. Najkrepkejšo vzpodbudo je dobila od francoske revolucije, se neopaženo razvijala in leta 1848. zahtevala najširSo enakopravnost vseh narodov. Ker pa je bila revolucija zadušena, je bila rešitev tega perečega vprašanja odložena do leta 1867., ko je bil avstrijski cesar vsled nesrečnih vojn h Prusijo in Italijo prisiljen, poiskati svoje narode in jim dati ustavo. Ta ustava je o-menjeno vprašanje ugodno rešila s tem, da je priznala vsem narodom popolno enakopravnost v uradu in v šoli in sploh v javnem življenju. Toda to priznanje je bilo dano le pod pritiskom razmer in toraj neodkritosrčno. Vsled tega je vlada, nahajajoča se vedno v nemških rokah, Jta del ustave vedno in povsod kršila in
ji nemogoča. Sedanja vojna bo uveljavila ta princip, katerega je Avstrija vedno tajila in odrekala svojim narodom, nam y dobro. In zato je potrebno, da podpiramo tudi mi sami, katerim bo prinesel ta princip največje ko: risti, borbo demokracije proti avtokfaciji.
J. S.
"Kdo on je, ki vstaja čez veke
na dan? Kdo ta je junak velikanski? Poglejte v obrazz- mu , obraz
Vam je znan: Ta narod je — narod slovanski!" ' (Simon Gregorčič.)
Bizerte, meseca maja 1918. Prostovoljci jug. polka.
Tvoriteljem cleveland-ske deklaracije.
Jugoslovanski prostovoljci v Bizerf., Afriki, so poslali na glavni urad Slov. Nar. Zveze v Cle-velandu naslednjo izjavo, v kateri izražajo popolno solidarnost s principi Zveze' in priznavanje njenega delovanja.
Kasno nam prihajajo vesti od Vas milili in dragih izza Oceana, ali naše zanimanje za nje se nič
Razne vesti.
Quentin Roosevelt padel v vojni.
Pariz, Francija, 20. julija. — Šele danes se je uradno- zvedelo, da je Quentin Roosevelt, najmlajši sin bivšega predsednika Združenih držav padel dne 14. t. m. v zračnem boju nad sovražno fronto. Dne 14. julija se je dvignil Quentin Roosevelt pri Chateau Thierry s svojim letalom ter je kakih 10 milj oddaljeno na so-vrezni fronti takoj naletel na oddelek nemških letalcev. Pri tem sč je vnel hud dvoboj. Quentinov
ne zmanjšuje. Zato Vam sedaj, čeprav pozno, pošiljamo kratek Istroj je bil zadet od krogelj vsled
uveljavljala zopet staro neenako-j dopis, izraz naše solidarnosti po- česar se je vnel boj in Q Roose-
pravnost.
Najlepši vzgled neenakopravnosti nam daje sestav avstrijske-
!,vodom Zbora Slovencev v JCleve
■ j
landu v aprilu 1918. Clevelandska deklaracija s.
veke
t o rji Združenih držav so se gotovo ozirali letos dne 5. juliju* ko so sprejeli ono, Vam nasprotno ;O obicijo, na to staro lepo to««* ko, da naj so ameriško ljudstvo v sedan jem kritičnem eahu obrača tudi na Božjo Previdnost:
Ali je Vam znano, da je nesmrtni George Washington, za za časa hudih bojev in bor be. za ustanovitev Združenih držav hodil redno v cerkev sv. Pavla na Broadway v New Yorku, ko se je mudil v onem mestu? AU ste že videli zgodovinsko sliko, '*ako kleči George Washington pod drevesom in zaupno moli za zmago? Ali so Vam znane besede tega velmoža, " katere je izrekel dne 17. sept. 1796 v svoji posiov-vilni poslanci: "Of all the dispositions and habits, which lead to political prosperity RELIGION and morality are indispensable supports."
Vse te točke smo navedli tukaj radi tega, da vam dokažemo ver-
ga parlamenta. Člani gosposke i I\rfsko, Rimsko in Dunajsko vse-zborniee so nadvojvode, torsjjbuje enake postulate za resenje Nemci, in gotovi visoki dostojail-1 Oordijskega vozla jugoslovanske stveniki, istotako navadno Nem-j bodočnosti. Če se za ta vozel ne ci. Slovan postane redkokedaj član te korporacije.
V poslanski zbornici pa se vidi neenakopravnost avstrijskih narodov v neprihierno velikem
velt je padel ranjen iz visoČine s svojim letalom naravnost na sovražna tla — mrtev.
Iz Berlina prihaja uradno poročilo o smrti ameriškega poročnika Q. Roosevelta, katerega so pokopali Nemci z vsemi vojaškimi čast-najde med zavezniki desnice A- mi nedaleč od Chateau Thierry.
Naši socialisti se jezijo na se- «*» naziranje vlade Združenih
natsko zbornico v zadevi gornje resolucije vsled tega, ker jim molitev smrdi, ker iste več ne zri -jo, ker naravnost tajijo Boga in bi istega najrajše še enkrat križali, če bi ga mogli. Te misli in ideja, so pa tudi njih zvesti pa j • daši gospodje svobodomisleel.
Ali je Vam morda znano, d:* / se v senatski in kongresni zbornici Združenih držav moli pred vsako sejo, ali zasedanjem? Kaj takega se ne vrši niti v dunajskem parlamentu. Ali ni to č i-dno? To Vas getovo boli in bodo* In vendar*ne morete vsi prosvi'-Ijeni slovenski bre/božniki te lepe navade prepovedati, ali .3 svojimi protesti ustaviti. V senatu in kongresu se je molilo, ko še vas ni bilo na svetu in se bo še molilo, ko ne bo o vam ne duha ne sluha. Pravite, da ameriška ustava izključuje vsak) versko zakono-dajstvo in versko svobodo. To je res; pomnite t»«v da ameriška listava,, oziroma vlada združenih držav ne taji Boga in Ga ne zaničuje, kakor Ga vi. Le sezite v žep in poglejte srebrn, ali kovani dolar, poldolar, ali četrt dolarja. Kaj vidite na istem zapisanega?" "IN GOD WE TRUST. (V Boga zaupamo.) To je ja.» «i dokaz, da vlada Združenih držav Javno priznava Boga, drugače bi ne nosili ameriški dolarji tako lepega napisa. Vidite, za kak? do-
držav, ki Vam je trn* v peti
Pred nekaj dnevi je brzojavil general Pershing s francoske fronte vojnemu departmentu, da naj mu pošlje takoj več vojaških kaplanov, kajti leti so v veliko pomoč in tolažbo ranjenim in u-mirajočim vojakom. Vlada je vsled tega odredila, posebno šolo, kjer se vežbajo vojaški kaplani vseh vererizpovedanj. Ti kaplani bodo stopili kot ostali častni-, ki v armadno službo in jih bo plačevala vlada Združenih držav. •
"Neumnost in potrata", boste rekli. — "Kaj je treba še f—e vzdrževati in podpirati v sedanji vojni?" Pa, motite se. Citati bi morali, kako čislani in spoštovani so baš vojaški kaplani med vojaštvom na fronti. Koliko junaških činov so že ti izvršili. Kako navdušujejo baš vojaški duhovniki bojevnike, .kako jim pomagajo, kako tolažijo i. t. d. Vojak, ki gleda vedno smrti v obraz ni takih mislij, kakor ste morda' vi; ker ve, da ga čaka smrt, se zatap-lja rad v molitev, kjer edino najde srčno tolažbo pogum. Zadnjič smo vam navedli v izvirniku Vojne litanije, katere molijo francoski in angleški, pa tudi ameriški vojaki na*iztočni fronti
Vam bi bilo morda bolj po volji, da bi se na primer ljudstvo valo in klelo Boga; da bi umira-
,zahtevo in poročilo onega dunajskega časopisa, kajti to je le nekaka indirektna pruska mirov^ ofenziva in zvijača, ki naj bi o-•slabila moralo Amerike, nied ter.i ko se kajzer tolaži s svojimi vspe-hi ? na Ruskem.
Pa vzemimo ta^ slučaj, da bi bila gornja publikacija povsem isti-»lita in kaj nam v resnici svedoči? Kdaj je sploh nastala v Avstriji želja po miru?
Li morda leia 1914, ko je bilo poslanih pet avstrijskih korov na zapad, ki so pomagali pri uničenju Francije. Kdo je pomagal o-pustošiti Rusijo in požreti majhno, 'borno Srbijo?
Ali je bilo znamenje zahteve po miru, ko je pred leti Dr. Dum-ba, avstrijski poslanik v Washingtonu podkupoval in najemal požigalee, in dinamitarje, da bi u-pepelili ameriške tovarne, ki je netil stavke in plačeval propale ■delavske voditelje, ki naj bi omejili ameriško industrijo?
Ali smo čuli o kakih avstrijskih mirovnih korakih meseca novembra lanskega leta, ko so hunske čete prodrle črto na italijanski fronti na potu proti Benetkam?.
Gotovo ne. Vse je molčalo do onega trenotka, ko se je avstrijska ofenziva ob reki Piave nedavno izjalovila. Tedaj je pa neki socialistični list na Dunaju za gnal v svojem članku glas, da naj se sklene z Združenimi državami mir.
Vse to moramo smatrati za lepe izglede skušnje ter si predstavil ja j mo avstrijske mirovne zelje na sledeči način: Avstrija n. pr. seje v centralni Evropi samo željo po miru. Pri tem orje to mirovno polje z bombami; je rahlja in prevlači z bajoneti, gnoj'i s JEDNOTA	Mrs Koshak .
krvjo poraženih legij kajzerizma in vstavlja rast idej drugih s pomočjo lakote in poipanjkanja.
Vojna naj traja torej brez presledka še toliko časa, da se bo pretvorila v popolno zmago na naši strani; to je edina pot in e-dini način, ki bosta prinesla tftir. Vsi drugi namigljaji so le izdajalski in nevarni. Torej, naprej z bojem do zmage!
Kupujte Vojno varčevalne znamke 1
WhO. MKMOn« CiTM hta Ltf. -what ara you riving f
V	Avstriji je skorO dvakrat toliko Slovanov, kakor Nemcev, tako da bi morali imeti skoro dva--krat toliko poslancev v parlamentu, kakor Nemci, ako bi bilo načelo enakopravnosti dosledno izvedeno. Temu pa seveda ni tako, kajti Nemci imajo 232 poslancev, Slovani pa 259, ali z drugimi besedami: 65.561 Slovanov voli enega poslanca, a 42.88*) Nemcev istotako enega. Iz teg\ .se lahko izračuna, za koliko je avst. Nemcev v očeh vlade več vredno, kakor Slovan.
KRIVIČNA VOLILNA PRO PORCIJA.
Za Jugoslovane je razmerje sledeče: Na Štajerskem imajo Nemci 23 poslancev, Slovenci p.i sedem, to je pri Nemcih pride en ^poslanec na 42.750 prebivalcev, pri Slovencih pa na 58.526. Na Koroškem pride šele na 82^10 Slovencev en poslanec, medtem i ko voli že vsakih 33.810 Nemcev enega poslanca. Nemec je toraj na Koroškem več kot dvakrat toliko vreden. Na Kranjskem i-mamo 9 slovenskih poslancev, ali na vsakih 44.635 prebivalcev e-nega, istotako pa voli tudi 27,-910 Nemcev enega poslanca. V Trstu izvoli 29/740 Italijanov e-nega poslanca (v celoti štiri), vseh 59.319 Jugoslovanov pa voli tudi samo onega poslanca. V Istriji je razmerje slično: 223.-318 Hrvatov in Slovencev ima tri poslance, istotoliko p^ tudi lta-Jijani, ki štejejo le 147,417 duš. V Gorici-Gradiški pridejo trije poslanci na 154.560 Slovencev, a ravnotoliko poslancev na ' 90.120 Italijanov. V Dalmaciji ima 610.-670 Srbo-Hrvatov samo 11 poslancev.
Tako voli 2,030.137 Jugoslovanov 3? poslancev, dočim voli i.-671.947 Nemcev in Italijanov na našem ozemlju 40 poslancev.^ to je, skoro polovico manjši nasprotnik voli večje število poslancev, nego mi. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da statistika, ki je služila za podlago pri razdelitvi mandatov, nikakor ne odgovarja resničnemu položaju, ker je jbila namenoma sestavljena tako, da govori nam v škodo in našim sovražnikom v korist. Godi se nam toraj dvojna krivica* nepravilno ljudisko štetfje in krivična razdelitev mandatov.
Ta volilna geometrija nas uči, da avstrijska vlada lahko obide vsak zakon in da nam vsled tega najlepši zakoni o enakopravnosti nič ne pomagajo, kajti Avstrija je ravno osnovana na principu neenakopravnosti ter bo ta
princip branila do zadnjega.
V	Avstriji je toraj izvrševanje
leksandra Velikega, mi sami,bo-demo z zamahom svetlega meču razbili klopo avstrijskih kač, divjih "Kulturtraegerjev" in megn-številu nemških in italijanskih lomanskili gospodarjev, poslancev in v neprimerno maj-j Velike so sence naših prade hnem številu slovanskih poslan-! dov, svete so kosti naših prosto-cev.	voljeev po eeii Evropi, mučeni
ške so glave naših trpinov v domovini. Kdor ima. oči, da gledr. — je videl. Kadar nekdo od svet skih gromovnikov, brez ozira na naše gigantsko intelektualno delo, na tisoče izjav in protestov, zahteva samo dokaze v krvi, ranah in mesu, treha, da ve, kako je Jugoslavija že dala s svojih prs cvet junakov, da se zlomi in raztepe po Srbiji, Albaniji, Mace-doniji. Franciji, Rusiji in po strašnih ječah Avstro-Ogrske.
Pa zopet: Še nismo prestali. Naprej gremo! Fanatično verujemo v uspeh, ker pokreta Svetlobe ne more nihče zaustaviti. Tekom štiriletne vojne smo videli mnogo brodolomov, slišali mnogo kletev, sarkazma ter grobosti, ali ono, česar nismo mogli izvesti v mirnem času, to baš sedaj v najkritičnejših časih polahko dovajamo v red in soglasje. Mi se namreč vidno organiziramo, i-majoč pred očmi kot vzor brate Čeho-Slovake. Jugoslavija brez krepkih političnih in ekonom-,skih organizacij je truplo brez krvnih žil. To je nam vsem vir življenja.
Tri naše moči v Ameriki so: Srpska Narodna Odbrana, Hrvatski Savez in Slovenska Narodna Zveza. V vseh treba, da bije le eno srce! To so naši sveti Trije Kralji, kateri se bodo poklonili nekega dne s plemenitimi darovi rojstvu jugoslovanskega Kri-sta. Mi prostovoljci v daljnem ,svetu pošiljamo vroče pozdrave in poklon močni Slov. Nar. Zvezi, katera se je tako sijajno izkazala na clevelandskem zboru.
Slovenci! Prejmite naše krepke in bratske častitke. Čvrsta organizacija je naš suprema lex! Vaše oči naj bodo uprte v Ljubljano, kjer nosijo sinovi Kranjske na ramah neustrašenega dr. Ko-.rošea. Vaše žene vrše plebiscit — pa da bi smeli potem mi moški ostati nevtralni! Hranite testament dr. Janeza Ev. Kreka v svoji duši, s toliko zavestjo in plamenom, s kakoršno pijeteto čuvate sliko spomina kralja Matjaža. Vaši principi, izraženi v a-prilski deklaraciji, so ljudski principi, znak kulture in svetlobe. Brez h jih ni miru, sreče, zadovoljstva in pesmi!
Otroci naši naj jih usesavajo z materinim mlekom. Mi smo ponosni -z Vami, Slovenci! Tri grla naj ore enim glasom! Mi smo veseli, ker vidimo, da kri naša ne bo pala brez plodu na pesek. Če obstoji svobodna zamorska republika Liberija, mora brez kakšnih natezanj in tajne diplomacije obstojati kulturna Jugoslo-vija, zemlja srca, lepote, zaved-
Vse pritikline pokojnega poročnika Roosevelta bo Nemčija poslala njegovim starišem po vojni nazaj.
Velika zmagoslavna parada v Chieagu.
Naše mesto Chicago bo priredilo prihodnjo nedeljo veliko triumfalno parado povodom zadnjih sijajnih zmag Amerikancev na Francoskem: Zadevo je prevzel v roke predsednik Narodno Varnostne Lige "(National Security Ijeague) iz rhicaga, ki je odpo-val dne 21.t. m. v Washington, D. C. da dotbi dovoljenje od vojaških oblasti.
Pml vsem l>o ta prireditev vojaškega pomena ker 'bo korakalo v paradi 20 tisoč vojakov iz Camp Grant in Great l^akes Station. Od vstfkega teh taborišč bo dobilo It),000 vojakov tridnevni dopust z naročilom, da se morajo te pi-rade dne 28. t. m. udeležiti.
Morda ibo dobilo vsled tega koncem tekočega tedna dopust tudi nefcaj naših slovenskih vojakov iz Camp Grant in Great La-hes Station?
Zanimivo poročilo bivšega avst. častnika.
St. Louis, Mo. 22. julija. Pred tremi dnevi semkaj došli (bivši avstrijski častnik Aitfon Holi je podal danes značilno izjavo, da je pripravljenih sedaj že okrog 500,-000 avstrijskih vojakov, da bodo pobegnili od svoje armade in se pridružili •zaveznikom, predvsem pa ameriški armadi. Označenega častnika je (poslala semkaj francoska vlada, da bo nabiral prostovoljce za češkoslovaško legijo na francoski fronti. "Mi vsi smo se že naveličali služiti v bun-ski armadi," je omenil bivši avst rij»ki častnik.
Žogometne igre ustavljene. Washington, D. C. 20. julija.
Generalni profOs maršal Crow-der je danes določil, da n^ bodo zanaprej več profesionelni igralci "BaseJball" igre oproščeni vojaške službe, ker vlada ne smatra tega poklica tako neobhodno potrebnim, se bodo morali torej o-prijeti kakega drugega potrebnega in važnega dela, ali pa iti v vojno. Ker je stopila ta odredba takoj v veljavo, se je moralo s temi igrami takoj prenehati. Naravno je, da vlada ne prepoveduje "Base-ball" privatnih iger, ki sužijo igralcem in gledalcem samo za razvedrilo.
Thomas Mooney bo obešen.
San Francisco, Cal. 22. julija. —Zloglasnega delavskega orga-zatorja in voditelja zveze I. W. W. Thomas J. Mooneya so danes v varnem spremstvu prepeljali iz okrajnih zaporov v državno ječo San Quentin, kjer bo dne 23. avgusta obešen.
Mooney je bil obsojen na tem rt vsled sokrivde velike tbooribne razstrelbe, vršeče se meseca julija 1916 v San Franeiscu.
-.
9 j
*
IMENIK KRAJEVNIH DRUŠTEV Ki S. K. J.
1.	Društvo ar. Štefana, Chicago, lil. j — Predsednik John Terselich, 2300 So. I Hoyne Ave. Tajnik Math. Grill, 2317 | So. Kroll St. Zastopnik Anton Grego-rieh, 2112 W. 23. St. Redna seja st vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenski cerkveni dvorani.
2.	Društvo ar. Jožefa, Joliet. III. — Predsednik Anton Golobich, 211 Jack-ton St. Tajnik John Vidmar, 1112 N. Broadway St. Zastopnik John A. Te tak, 1012 N. Chicago St. Bedna «eja se vrii vsako prvo nedeljo v mesecu v stari ioli.
•»0»MM...........................................
Ustanovljena v Jolietu, 01., dne 2. aprila 1804. Inkorporimnn v J»H«tu, državi Illinois, da« 12. januarja, 1898.
glavni urad« joliet, ill.
TeUfoe 104«
od ustanovitve do 1, julija 1918 skupna izplačana podpora
$1,405,880.32.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Panl Sehneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St.. Joliet, 111.
II.	Po«lpredae<hiik; Math Jerman, 321 Paint St., Pueblo. Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 3012 X. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Bev. Francis J. A2.be, 020—10 St., Waukegan, 111. .. , Pooblaščenec; Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago. Ill, Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanieh, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West ; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Franči«, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Win.
POBOTNI ODBOB: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2113 W. 23rd St., Chicago, 111.
PBAVNIODBOB: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.
UBEDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487.
F. D. 2, box 78%. Tajnik Anton Hočevar, R. F. I). 2, bo* 29. Zastopnik Joseph H^var, R. F. D. 2, l>ox 29. S«dua seja so vrši vsako drugo nedeljo
*	Slovenski dvorani v Roydsville, Ohio.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Aia. — Predsednik Gregor Kokol, b. 187 Marvel, Ala. Tajnik in zastopnik Frank Kriič, b. i6, W. Blocton, Al«. Hodna seja so vrši v*ako četrto nedeljo v prostorih $obr. Fr. Kerzie.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O.
—	Predsednik Anton Grdita. 0127 S t. Clnir Av.,N.E. Tujtvik Joseph Rush. 0.717 tiuHua Ave.,- X • K. Zastopnik Jernej K nans, 1052 tf. 02nd Str. N. E. — tfedia seja se vr^Kvaako prvo nedeljo
•	Knaitaovi d« orani.'
29.	Društvo sv. Frančiška Bal., Joliet, 01. — Predsednik Martin Težak, 1201 Hickory St. Tnjnik John Leknn, 406 Marble St. Zastopnik Joseph Legan, 209 Indiana Street. Medna, mesečna
ue, vrši v>»»ik«» prvo nedeljo v stari ««»l«ki dvori n i.
30.	Društvo sv. Petra. Calumet. Mich. Predsednik Mihael .\Jajrrle, 7. Chestnut St. Tain Inc. Tajuili Paul K. Ma-Ironich, 1« Walnut St -Zastopnik Paul K. Madronich, 10 Walnut Street. — ttedna seja <••» vrši »sako drugo nedeljo » cerkveni dvorani
32. Društvo "Jcsus Dobri Pastir," Enuinclaw, Wash.— Predsednik Joseph Kichtnr, R. F. 1). » Enuinclaw, Wrsh. Tajnik Joseph Malneritch, R. F. D. No.
l»ox 70. Zastopnik Joseph Malneritch, R. F. D. No. 1, box 70. Redna seja se vr3i vsako četrto nedeljo v društveni dvorani.
>;83. Društvo '"Marije Device", Pittsburgh, Pa. Predsednik Pster Balkuvee.
5216 Dresden Alley. Tajnik John Fi-lipčič, 5145 Carnegie Ave. Zastopnik •r«Mip Pavlakovič, 54 Low Road. Sharps-Pa. Redna seja so vrši vsako iz o r».,n,1K r>7. Str 38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. — .Predsednik Peter M a je r le, 522 Ami Ave. Tajnik Peter Majerlo ml. 415 N. 5th St. Zastopnik J. Bižal, 410 N. 5. St. Redna meseč. seja se vrši vsako pfvo nedeljo v Slovenski dvorani, 515 Ohio Ave.
39 Društvo sv. Jožefa, Eiggs, Iowa.
—	Predsednik Autol* Fir, R. D. No. 2. Charlotte, Iowa. Tajnik Joseph Luke-žič, R. D. No. 2. Charlotte, Iowa. Zastopnik John Skalla, R. D No. 2. Del-rnar, Iowa. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Riggs, Iowa.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibblng, Mirni. — Predsednik Marko Marolt, P. O. box 620. Tajnik John Povsha, 014
—	3rd Ave. Znstopnik John Povsha, 014 — 3rd Ave. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Esparmor dvorani.
41.	Dništvo sv. Jožefa Pittsburgh,
Pa# — Predsednik John Jovnikar, 5411 Camelia Str. Tajnik John Bojane, 207 —57th St.'Zastopnik Josef Lokar, 4840 Hatfield 8tr. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v K. 8. Domu.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton,
P JU T-r Predsednik Anton Matjasich 157 Main St. Tnjjiik Anton Malesich, 157 Main St. Zastopnik John Rozman, 020 So. Sec6nd Street. Redna meseč. seja: se vrši vsaki tretji četrtek v društveni dvorani.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. — Predsednik Frank Petelin, 622 E — 3rd St. Tajnik Michael J. Kraker, 614 E. 3rd St. Zastopnik Miehael J. Kraker, 611 Y/. 3rd St. — Redna meseč. seja se vrši vsaki 1. in 3. torek v S.,S. Petra in Paul^ dvorani.
44.	Društvo sv. Florjana, So. Chicago, 111. Predsednik Mart. Golobic 9631 Ave. L. Tajnik Jacob Smrekar, 9520 Ave. L. Zastopnik R. F. Kompare, 9206 iktimnercial a ve. Redna meseč. ieja se vrši vsako prvo nedeljo v Medoshevi dvorani na 9485 Ewing Ave.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda, B. Helena. Mont. — Predsednik John Smithj box S6. Tajnik John Kamby, P. O. box .70. Zastopnik Ant. Sustcr.sich oox is:. Red na mesečna seja se vre j vsakega, 14 in 18 dne v mcsecu v Lo-/.arjevi dvorani. v. -
4G. Društvo sv. Frančiška Seraf., Now York, N. Y. — Predsednik Peter PeteiT, 308 E. G .St., New York City; tajnik Joe Merčun, 383 E. 24. St., New York City; znstopnik Jernej Habjan, i S 73 Putrnan Ave., Brooklyn, N. V. — Redna mesečna seja se vr** vsako drugo sobota v Cerkveni dvorani, 02 St. Marks Place, New York City. 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, DI.
—	Predsednik Frank Kozjek 2021 W. 22 n d Place. Tajnik John Wuksliinieh, 2432 So. Hamlin Ave. Zastopnik Martin Nemanieh, 1900 W. 22nd St. Redna meseč. seja so vrši vsake drugo nedeljo VF cerkveni dvorani.
49. Društvo Jezna Dobri Pastir, Pittsburgh. Pa. — Predsednik Michael Mar-kovieli, 1100 Vosknmp St. N. S. Tajnik Joseph L. Buhorich, 5138 Dresden Way. Zastopnik Geo. Weselich, 5222 Keystone St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
5.	Društvo sv. Jurja, Johet. 111. —
Predsednik John Kren st. 30!» JaU-son St. Tajnik Joseph Panian, lOo! N. Chicago St. Zastopnik Mart. Komft star. 200 Jackson St. — Redna seja se vrši vsako drugo nedelj« v mesecu v šolski dvorani. .
4. Društvo sv. Cirila ln Metoda, Tower, Minn. —• Predsednik Frank Schweiger, bex 835, Soudan. Mino. — Tajnik-Joseph Oblak, box 1162, Soudan, Minn. Zastopnik 6 te fan Ahčin, box 734, Soudan, Minn. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Tower, Minn.
6.	Društvo sv. Družine, La Salle, IU. Predsednik John Tomše, 118—4th Si. Tajnik John Prašen, 1121—3rd St. Za-stopnik Joseph Gen de, 70—2nd St. — Bedna seja se vrii vsako prvo nedeljo r mesecu v Math. Kumpovi dvorani.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo.
—	Predsednik John Germ, 316 Palm St. Tajnik Peter Culig, 1245 So. Santa F< Ave. Zastopnik Math. Novak, 539 Stanton Ave. Redna seja sa vrši vsako prvo nedeljo dopoldne in in vsako tretjo nedeljo v mesecu popoldne v la.stni' društveni dvorani. •
8.	Društvo sv. Cirila ln Metoda, Joliet,. HL — Predsednik Frank Trlep, 1407 N. Hiekory St. Tajnik Mat. Bučar, 706 N. Brodaway St. Zastopnik Martin Kambič, 1204 Cora St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v stari šoli.
10.	Društvo sv. Boka, Clinton. Iowa.
—	Predsednik John Stefanič, 60* Pearl St, Lyons, Iowa. Tajnik John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Zastopnik John Taneik, 609 Pearl St., Lyons, la. Bedna seja se vrii vsako drugo nedeljo ▼ meseeu.
11.	Društvo sv. Janeza Krstnlka, Aurora, 111. — Predsednik Martin Jurkas, 545 Aurora Avenue. — Tajnik Frank Gorene, R. F. D. 1, box 223. Zastopnik Martin Želenšek, 54 Forest Ave. Retina seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani dr. sv. Jerneja.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. — Preds. Joseph Kamin box 504 Forest City, Pa. Tajnik Frank Telban, box 300. Zast. John Telban box 707 Forest City, Pa. Redna soja se vrši vsa-
o drugo nedeljo v mesecu v mestni dvorani.
13.	Društvo sv. Janeza Krstnlka, Bl-wablk, Minn. — Predsednik Joseph Ta-
tiija, bx 292. Tajnik Math. B. Tomec, box 81. Zastopnik Jakob Karish, box 68. — Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri Math Tometz-u ob pol' desetih dopoldne.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butts, Mont. — Predsednik Josip Berkopec '»333 Utah Avenue. Tajnik Peter Ger-^ich, 67 Plum St., E. Butte. Zastopnik Anton Papesh 423 Watson Ave. Redna seja se vrši vsako 2. in 4 sredo v dvorani eerkve "Holy Savior!"
15.	Društvo sv. Boka, Allegheny. Pa. — Predsednik George Flajnik, 4413 Butler St. Tajnik John Thomas, No. 38—48 Street. Zastopnik Math. Kla-rič, 832 E. Ohio St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik Math. Kostainšek, 302 N. 3rd Ave. West. Taj. John Sum-rada, box 349. Zastopnik Math. Prija-itovič, 115 Chestnut St. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Duluth Brew dvorani.
17.	Društvo Marije Pomagaj, Huntington, Ark. — Predsednik Matija Ogradi, box 98: tajnik Alojz Kerhlikar. box 1; zastopnik John Valentin, box 178; vši v Huntington, Ark. Redna seja se vrši vaako tretjo nedeljo v mesecu.
80. Dništvo sv. Janeza Krst., Iron T700d, Mich. — Predsednik Math Rit; ntanich P. O. bo* 242. Tajnik in zastop nik Martin Bukovetz, 294 Kennedy St. Redna seja se vTŠi vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa.—-Predsednik John Vertačnik, box 1811 ftridge vilic, Pa. Tajnik John Krek, box J .•05, P. O. Burdine, Pa. Zastopnik' Ignac Krek, box 74, P. O. Burdine, Pa. Bednf seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski dvorani. .23. Društvo st. Barbare. Bridgeport; Ohio. —• Predsednik Andrej Hočevar, BI
Staniša, 500 W. Hughit St.. Tajnik Anton Podgornik, 1004 W. Ludingt St. Zastopnik Alois Berce, 508 E. Smith St.
—	Redna meseč. seja se vrii vsako prvo
nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis,
lad. — Predsednik Frank Zontar, 9:>6 N. Ketcham St. Tajnik John Matelič, 2826 N. Calvelage St. Zastopnik Alojz i Fon, 739 N. Warman Ave. Redna ; meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo | v Gačnikovi dvorani.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, Ilk — Predsednik Frank Jerina, 1017
! Wadsworth Ave., N. Chieago, DI. Tajnik Math. Ivanetich, 1018 Sheridan Rd., N. Chieago, 111. Zastopnik Frank Opeka, 26 Leaox Ave., N. Chieago, ni. Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slanovi dvorani j 54. Društvo sv. 8rca Jezusovega, Chisholm, Minn. — PTodsednik Luka Terhlen, 203 Hemlock St. Tajnik Fr. Okorn, 504 W. Poplar St. Zastopnik Fr. Firet st, 124 W. Hemlock St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo točno ob 10. uri dop. - v Steve Praprotnikovi dvorani. I 55. Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. —» Predsednik John Volk, L. box 62. Tajnik in zastopnik Math Zakraj-šok, Box 727.—Redna mesečna seja se vrši vsako četrto soboto v M. Pcrko dvorani.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville,
Colo. — Predsednik John Vidmar, 502 Chestnut St. Tajnik Frank Cerjak, 509 ; Klin St. Zastopnik Anton Novak, 630 W. j 2nd St.—Redna meseč. seja se vrši vsa-• k<»gn 14. v mesecu ra 527 Elm St.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. — Predsednik Anton Burgar, 44 Halieek Ave. Tajnik G. Tusaotti, 423 Throop Ave. Ziwtopr.ik F. G. Tasotti, 130 Seholes St. — Redna nn-eeč. seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu na 211 Montrose Ave. v Kluegovi dvorani.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. — 1'redsednik Jakob Snbee. R. F. 1>. 2. box 141, Irwin, Pa. Tajnik Thomas Oblak, Post Office b. 22.1, Mrtnor, Pa. Zastopnik John Bohinc, R. F. D. 2, Box 13J, Irwin, Pa. — Redna meseč. seja »e v»ši vsako drugo nedeljo v društveni dvorani.
I ",9. Društvo sv. Cirila ln Metoda. E-vclcth, Minn. — Predsednik Ant«>w i Fritz. 112 Grant Avenue. Tajnik Frnnk i Poterlin, P. O. l»ox 802. Zastopnik Mur j. tiri Sli u k le. 811 Ave "A". Redna i se:a so vrt<i vsako drugo nedeljo v M. rPtipetWWi dvorani.
60.	Dništvo sv. Janeza Krst., Weno-na, UL — Pred*. Jnk. Pirjnan. box 74,
i Wen«na, 111 Tajnik Frank llczo"Sek, box 76. Zastopnik Karol Run »ki, lox j 198 — Redr.a mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu v dvorani I hrvaške cerkve sv. 1'ctrn.
61.	Društvo Vit. sv. Mihaela. Youngstown, Ohio. — Predsednik Mihael Pa-
! via ko v ič, 528 Covington St.; Tajnik in zastopnik: John Jerman, box 241. i Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo ua 1267 W. Federal ' St. v Timlins dvorani. '
02. Društvo sv. Petra ln Pavla, Bra-idley, 111. — Predsednik Fr. Drasler ml. 268 Wabash Ave. Tajnik Louis Stor bentz, b. 162. Zastopnik A. Krišan, box 22. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Woodmanski di4^-rani.	i
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland. Ohio. Predsednik Anton Giobokar, 3612 E. 82 St. S. E. Tajnik Anton Kordan, .1727 E. 77 St. S. R. Zastopnik John Vidmar, .1560 E. 81. St. S, K. — Rt^l na meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v M. Piuth dvorani, 3611 E. 81 St.
64.	Društvo sv. Jurja, Etna, Pa. t* Predsednik Josip JagušiČ, 10 Craft Ave.
—	Tajnik John Skoff, 13 Ganster St. Zastopnik Niko Mihalič, 13 Ganster St.
—	Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na št. 28 Bridge St.
65.	Društvo sv. Janeza Ev., Milwaukee, Wis. —.Predsednik John Ivetiš, 511 Park Street. Tajnik John Močnik, 511 Park St. Zastopnity Frank Fraačič, 420—4 Ave. Bedna meseč. seja se vrši vsr.ko prvo nedeljo v dvorani g. Fr. Benda, 479 National, Ave.
67. Društvo sv. Nikolaja, Stoelton, Pa, — Predsednik John Krašecev, 211 Main St. Tajnik M. Matjasich, 556 So. 3rd St. Zastopnik M. Matjašič,, 53b So. 3rd St. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v društv. dvorani sv. Al.
09. Društvo sv. Jožefa, Great Falla Mont. — Predsednik Geo Stariha, 2209 X. Oth Ave. Tajnik Math Urich, 3409 N. 5th Ave. Zastopnik Jakob Stariha, 1711 No. 6 Ave. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo soboto v Steel Bik. Bldg.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St.
Louis, Mo. — Predsednik Josip Simo-nich, 2855 Lyon St. Taj. J. Mihelčič 2842 So. 7th St. Zastopnik Anton Bu-kovitz. 3400 Kosciusko St. — Redna mesečna seja so vrši vsako tretjo nedeljo na 1041 Chmitcau Ave#
71.	Društve sv. Anton Pad. Crab-tree, Pa. — Predsednik: Jos. Pnšič, box 266. Tajnik in zastopnik Andrej Jereb, box 92. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. jereb prostorih.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. — Predsednik Jernej Janezich, box 338. Tajnik John Otrin, box 322. Zastopnik Fr. Grebentz. box 452. Redna mesečna seja se vrši vsako druge rifc-deljo v Fr. Virantovi dvorani.
73.	Društvo sv. Jurja, Toluca, HI
—	Predsednik Ivan Rački, hox 241, Tajnik Vincent Rački, box 133. Zastopnik John Parlich, b. 314 -r- Redna seja: vsako zadnjo nedeljo v mesecu v prostorih Mike Johanas.
74.	Društvo sv. Barbare Springfield, Illinois. Predsednik Anton Kužnik, 1201 So. 19th St., Springfield IU-
—	Tajnik Martin Banich, 1810 N. 9th Str. Zastopnik Jernej Mlakar, 1848 S. Renfro Str. — Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski šoli.
75.	Društvo Vit. sv. Martina, La Sails, HL — Predsednik Frank Mali, 28 La Harpe St. Tajnik Jos. Barborich, 1202 Main St. Zastopnik Fr. Gergovich, 835 Crossat St. Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Na-, rodnem Domu.
77.	Društvo Marije ^ebovzete, Forest City, Pa, — Predsednik John Pun-gerehar, R. D. 2. Tajnik John Osolin, bx 492. Zastopnik Anton Bokal, box 552.
—	Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, I1L — Predsednica Matilda Duller, 1856 W. 23. Street. Tajnica Mary Rlaj. 1854 W. 21. Place. Zastopnicd
7*._
gan, m. _
1402 Jackson St. Wauku. John Zalar, 1021 Sheridan r
cago, 111. Zastopnik Anton____
1005 Sheridan Rd., N. Chieago, hi. — Redna mesečna seja se vrii vsako drugo nedeljo v M. Slanovi dvorani
80,	Društvo Marije Ost Spoč., So. Chicago, Hi. — Predsednica Uršula Ku-čič, 9441 Ewing Ave Tajnica Marija Jaryszak, 9859 Ave. "L". Zastopnica Katarina Jakovfič, 9621 Ave. M.—Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Medoševi dvorani.
81.	Društvo Marije Sedem žalosti, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Marta Lokar, 4840 Hatfield St. Tajnica Jo. sephina Fortun, 4822 Plum Alley. Zastopnica Ana Golobič, 4751 Butler St. Pbgh. Pa. — Redna njeseč. seja se vrši vsako četrto nedeljo v K. 8. Domu.
83.	Društvo sv. Alojslja, Fleming, Kans. — Predsednik Joseph Gerant R. R. 2 Pittsburg, Kans. Tajnik Anton 8kubitz, R. B. 2, box 64, Pittsburgh, Kans. Zastopnik Frank Linz, R. R. 2, Cherokee, Kans. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Joe Sha-hart dvorani.
84.	Društvo Marije Sedem žalosti, Painosdale, Mich. — Predsednik Ju-raj Pintar, box 458, Paineedale, Mieh. Taj/ Louis Pintar, Box 304, Painesdale, Midi. Zastopnik Anton Pintar, b. 458, Painesdale, Mieh. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo 'nedeljo v I. O. O. F. dvorani ob 2uri popoldne.
85.	Društvo M. Cist. Spoč.. Lorain. O. Predsednica Antonia Perovšek, 1686 E. 31. 8t. Tajnica Vida Knmše, 1735 E. 33rd St Zastopnica Johana Svete, 1782 R. 281 h St. — Redna meseč. seja se vrši j vsako drugo nedeljo v A. Virantovi
dvorani.
86.	Društvo sr. Srca Marije, Bock
i Springs, Wyo.—Predsednica Mary Kar-
shishnik, 627 N. Front St. Tajnica Apo-jlonia Mrak, 420—6th St. Zastopnica I Frančiška Mrak, box 253. Redna me seč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v ] Slovenskem Domu.
87.	Društvo sv. Antona Padov. Joliet, IU. — Predsednik Msth Judnich, 1125 Hickory St. Tajnik Rud. Kulato,
I 1510 Cora St. Zastopnik Math Vidmar, 20." Moran St. — Redna nn-sečua seja se vrši vsako druge nedeljo \ stari šolski dvorani.
88.	Društvo sv. Alojzija. Mohawk, Mich. — Predsednik George iiribljan. Box 104 Abmceki Mieh. Tajnik John Miketich box 114 Mohawk. Mich. Z a stopnik Joseph Krama rich. P. O. box 89 Mohawk, Mich. Redna mesečna seja at-vrii vsako prvo nedeljo na Ahmeek, Mich.
89.	društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. — Predsednik Mat« BelaviS,
j 10 Kittaniug St. Tajnik Nick Belavič, 10 Kittaning St. Zastopnik Peter Lade-| šič, 17 Frecport St.—Redila meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Bennett, Pa.
90.	Društvo sv. Cirila ln Metoda, So.
Omaha, Neb. — Predsednik Josip Ger-I dun, 4218 So. 27 St. Tajnik Anton Kra-šcvcc, 1520 Jeffers. St. Zastopnik Martin Dergnnc, 5116 So. 22 Street. Ledna meseč. seja ae vrši vsako tretjo nedeljo v Schlitz dvorcni. j 91. Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. — Predsednik Math Koznn, 1332—3. Str. Tajnik Geo Kroteč, 127 j —2 St., Rankin, Pa. Zastopnik Math Kozap, 332 — 3 St. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Hrv. t Cerkv. dvorani.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Dora Katkič, 43rd
j Street. Tajnica Marija Kostelac ml., , 49U7 Ilatfield St. Zftjtopaiea Maria , Kostelac. 4937 Hatfield St.—Redna me-. seč. seja so vrši vsako drugo nedeljo i na Benet, Pa.
93.	Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. — Predsednik John Znida-rich. 413 W. Maple St. Tajnik John Koehevnr, 131 W. Poplar Str. Zastopnic Louis Baraga, 326 W. Poplar Str. Redna meseč. seja se vrfti vsako drugo nedeljo
1 v L. Kovačevi dvorani.
94.	Društvo Marije Zdrav;* tfotai-(kov, Sublet, Wyo. — Predsednik Martin Hribermk, box 174. Tajnik Frank Kramer, box 61. — Zastopnik Maks Bobnik, box 124. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v F. Cirej dvorani.
95.	Društvo sv. Alojslja, Broughton,
Pa. — Predsednik Frank Moranc box 237. — Tajnik Anton Ipavec, box ti23. Zastopnik Jacob Brule, box 197. —Redna meseč, seja se vrši vsako drugo nedeljo v društv. dvorani sv. Barbare.
97.	Društvo sv. Jarbare, Mt. Olive, 111. — Predsednik Frank Vukelič, box
724. Tajnik Anton Muič, box 723. Zastopnik John M. Knes, box 197 Mt. Olive, 111. Redna meseč. seja se vrši vsa ko prvo nedeljo v K P. Hali.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rockdale, HI. — Predsednik Anton Oberstar,
400	Moon Ave. Tajnik Frank Gutaik, 800 Moen Ave. Zastopnik Peter Kokalj,
401	Meadow Avenue. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Ma-vričevi dvorani.
100. Društvo'sv. Jurija, Sunny Side, Utah. — Predsednik Anton Težak, box 35. Tajnik Anton Težak, box 35. Zastopnik Anton Nemanieh, box 148. — Redna meseč. seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v predsednikovem stanovanju. * 101. Društvo sv. Cirila in Metoda, Lorain, Ohio. — Predsedrik John Leš-njak, 412 E. 34 St. Tajnik Henrik Kompare, 1719 E. 29. St. Zastopnik Alois Balant, 100 Pearl Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Virantovi dvorani.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik Anton Skrjane, 372_(i<j Av> \v. Allis. Tajnik Louis Se-kula, 465—52. Aves, West Allis, Wis. Zastopnik Frank Banko, 5202 National Ave. West Allis. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkv. dvorani v West Allis.
104.	Društvo Mar. Cist. Spoč„ Pueblo, Colo. — Predsednica Anna Prine, 1222 Taylor Ave. Tajnica Julija Kraševee, 303 E. Northern Ave. Zast. Josefa Ko-čevar, 1^06 Berwind Ave. Redna meseč. seja se vrši vsakega 15. dne v mesecu v M. Luksetič dvorani. .	■
105.	Društvo sv. Ane, New York. W. X. — Predsednica Marija Kompare, 355 So. 4th St. Brooklyn, N. Y. TajnU ca Ivana Ovca, 402 E. 83. St. New York; zastopnica Neža češark, 42 Halieek Ave., Brooklyn, N. Y. — Bedna mesečua seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski cerkveni dvorani..
108. Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. — Predsednica Antonia Struna. 203% Bridge St., Tajnica Miss Mary Golobich, 1210 Vine St.; zastopnica Mrs. Mary Golobitch, 801 Chicago St.
*» vrši dvorani.
vsako

Predsednik John Jager, box 137. A. Habieh, L. box 91. Zastopnik Jae. Grželj, box 182. Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo.
110. Društvo *r. Jožefa, Barberton, Ohio. — Predsednik Jakob Casennaa, 519 —8th St. Tajaik Joseph Lekšan, 149 Center St. Zastopnik Jernej Gerbec. 173 Betz Street. — Bedna meeečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani na 312 E Tuscarawas Ave.
UL Društvo sv. Srca Marije, Bar-berton, Ohio. — Predsedniea Frances Bertoncel, 147 Center St. Tajnica Ivana Okoliš, 223 Moore St. Zastopnic« Ivana Kaserman, 519 — 8. St. —- Redna meseč. seja se vrši vsako dfugo nedeljo pri so-seatri Jeri Lekšan.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn.
—	Predsednik Joseph Peshel, box 165. Tajnik Matevž Zgone, box 423. Zastopnik Joseph Agnieh, box 266. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v stari cerkvi po prvi sv. maši.
113.	Društvo sv. Boka, Denver, Colo.
—	Predsednik Josip Lesar, 5119 Clark-son Street. — Tajnik Alojz Andolšek, 5173 Clarkson St. Zastopnik John Turk, 4927 Pearl St. — Redna meseč seja se vrši vsako tretjo nedeljo ob 9 uri dopo-ludne na 4481 Logan St.
114.	Društvo Marije Milost. Polne, Steelton, P*.—Predsednica Bara Kam-bič, 642 8o. 3rd 8t., Steelton, Pa. — Tajnica Mary Butala, 768 So. 2nd St., Stelton, Pa. Zastopnica Mary l^mča-rich, South 3rd St., Steelton, Pa. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dr. Sv. Alojzija dvorani.
115.	Dništvo sv. Veronike, Kansas ; City, Kans. — Predsednica Maria Drčar, 1519 Orville Ave. Tajpiea Ana Ba#nič, 1322 Ann Ave. Zastopnica Marg. Bižal, ,416 X. 5» St. — Redna meaeč. seja se ! viši vsako drugo nedeljo v Slovenski Icerkvoni dvorani.
118.	Društvo sv, Pavla, Little Falla. iN. Y. — Predsedn* Frank Oblak, 73 j Birch St. Tajnik Frank ŽeheT, 624 East
Mill Street. Zastopnik Frank Gregerka, j 38 Douglas St. — Redna mesečna seja , se vrši vsako tretjo *iedel.jo na 18 Seelev j Street.
119.	Društvo Marije Pom., Rock-, dale, 111. — Predsednica Theresa Erja-: vce, 704 Bell view Ave. Tajnica Lucija j Ribnika r, 300 Bellview Ave. Zastopnica
Terezija Zupančič. 3 na inrse^na seja ho
00 Bellview Ave.
nedeljo v šolski dvorani.
12U. Društvo sv. Ano. Forest City, Pa. — Predsednica Miss Murv Sever, box 148. Tajnica Paulina OaoPn, box 492. Zastopnica Funy Susman, box 558. Re<lna meseč. aeja se vivaako tretjo j nedeljo v Mestni dvorani.
121.	Društvo Marije Pom., Little J Falls, I?. Y. — Predsednica Mary jAlbreeht,. 1 Cassler St. Tajnica Jeunie
Akof, 44 Danube St. Zastopnica i Marv Gržel, 86 Loomiu St.-—Redna inn-sei. seja se vrši vaako drugo nedeljo ; na 18 Seelev St.
122.	Društvo sv. Jožefa Rock Springs, Wyo. — Predsednik Matevž
; Ferlič, 211 Sherman St. Tajnik Matevž I Leskovec, box 547. Zastopnik Frank Plemel, P. O. Rock Springs, Wye. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Domu.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. — Predsednica Ana Legan, box 154, Lansing, Ohio. Tajnica Josephine
; Hočevai, R. F. D. 2, box 29, Bridgeport, 0. Zastopnica Ivana Hočevar, B. F. D. 2, box 29. Bridgeport, Ohio. — Bedna meaoč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Roydsville, Ohio.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. — Predsednik Martin Oberžan, box 72. Tajnik Martin Dolenc, box 24, Mineral, Kansas. — Zastopnik Victor Hace, box 136, Mineral, Kans. — Redna meeef. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Uimkavih prostorih.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan, HI.
—	Predse«! niča Marv Turk, 1016 Lenox , Ave., N. Chieago, BI." Tajnica Katv | Mausar, 1013 Marion St., Waukegan, 111.
Zastopnica Jera Opeka, 26 Lenox Ave., N'. Chieago, 111. — Redna mesečna seja n vrši vsako četrto nedeljo v šolski dvorani.
j 128. Društvo sv. Barbare, Etna, Pa.
—	Predsednica Ana Novak, 15 Union Street. Tajnica Johana Skoff. 13 Ganster St. Zastopnica Johanna Skoff, 13 Ganster 8t. — Redna meseč. seja se vrši
I vsako četrto nedeljo na 15 Union St., j Etna, Pa.
129.	Društvo Marije Pom» South Omaha, Neb. — Predsednica Katv Pe-trasich, 5438 So. 24. St. Tajnica Helena Ostronich, 3458 So. 15. St. Zastopnica Ana Cvetaš, 1030 Dominion St. —* Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na 3458 So. 15. St.
130.	Društvo sv. Pavla, DeKalb, HL —Predsednik Paul Koshir, 1409 State St. Taj. Math Kaisher, 820 E.Garden St. Zastopnik Frank Mrlak, box 203. — Redna meseč. seja se vrii vsako prvo nedeljo na 1409 State St.
131.	Društvo Marije Boš. Venca, Aurora, — Pred. Math Koste-lich. box 155. Tajnik John Roblek box 14. Zastopnik Frank Miklič, box 27R.
—	Redna meseč. seja vrši vsako četrto nedeljo v Slov. dr. dvorani.
132.. Društvo sv. Boka, Frontenac, Kans. — Predsednik Anton Oražem, box 143, Frontenac, Kans. Tajnik Louis Breznikar, L. box 38. Zastopnik Frank Erznoznik, box 410. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Avstrijski dvorani.
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. — Predsednica Barbara Stulac, box 171. Tajuica Mary Krzna-rich, 207 Kenedy St. Zastopnica Maria Mukavee, 207 Baundry St. — Redna meseč. aeja se vrši vsako drugo nedeljo v Paula Mukavie dvorani.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Jod. — Predsednica Marija Stroj, 924 Arnolda St. Tajnica Antonia Kos, 702 N. Holmes Ave. Zastopnica Frančiška Stergar, 768 N. Warman St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Šolski dvorani.
135.	Društvo sv. Cir. in Met^ Gilbert, Minn. — Predsednik Leo Kukar, box 246. Tajnik Frank Koshar, box 553. Zastopnik Anton Erchul, box 214. — Redna meseč. seja se vrši vsake četrto nedeljo v A. Indihar dvorani.
136.	Društvo sv. Družine Willard, Wis. — Predsednik John Bajuk, box 13. Tajnik Frank Perovšek, box 10. Zastopnik Joseph Pekolj, box 12. — Bed-, na meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo.
139.	Društvo sv. Ane, LaSalle, III.—
Predsednica Johana Bruder, 154—3rd St. Tajnica Maria Stušek, 1043—2nd 8t. Zastopnica Maria Pražen, 1121—3rd St. Bedna meseč. seja se vrii vsako drugo nedeljo v Šolski dvorani.
140.	Društvo sr. Rosalije, Springfield, HL — Preds. Marija Barbarich, 501 Ho. 11. St. Tajnica Alojzia Kužnik,
1201 So. 19th St. Zastopnica Katy Ger-movšek, 1105 So. 12. St. — Bedna meseč. seja se vrši vaako tretjo nedeljo v Slov. Soli.
148. Društvo sv. Janeza Krst^ Jo-Met, HL—Predsednik Joseph M. Grill, 1208 N. Broadway. Tajnik William J. Vertin, 111 Indiana St. Zastopnik Joseph Pleše. 911 N. Scott 8t. — Bedna meseč. seja se <*rši vaako tretjo nedeljo v 81ov. stari ioli.
144.	Društvu sv. Cir. in Met^ Sheboygan, Wis. — Predsednik Peter Novšek, 928 Clara Avenue. — Tajnik Frank Mikolič, R. R. No. 1. Zastopnik Rev. Jakob Cerne, 820 New Jersey Ave. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani
145.	Društvo sv. Valentina, Beaver Falls, Pa. — Predsednik Mihael Hudak, 1924 — 11. Ave. Tajnik Milan Plaščar, box 286, Reaverfalls, Pa. Zastopnik Ignac Kerklee, 1832—3. Ave. — Redim mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v eerk. dvorani.
146.	Društvo sv. Jožefa, Cleveland, O.
—Predsednik Anton Kovač, 3558 E. 80 St. Tajnik Anton Miklavčič, 3535 East 81. St. — Zastopnik John Nose, 9203 Prince A v.—Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Plutovi dvorani.
147.	Društvo Marije Pool, Rankin,
Pa. Predsednica Katarina Blažina,
230—3rd St. Tajnica Ivana Halovanič, 230—3rd St. Zastopnica Mrs. Anna Kroteč, 127—2nd St. — Redna meseč-seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvoran L
148.	Društvo sv. Jožefa, Bridgeport.
Conn. — Predsednik Anton Cipot, 267 Howard Ave. Tajnik Rev. M. J. Golob, 450 Pine Street. Zastopnik Rev. M. J. Golob, 450 Pine Street.—Ttedna : meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo ' v cerkv. dvorani.
150. Društvo sv. Ane. Cleveland, O. |—Predsednica Terezija Lekan, 3514 E. 80. St. S. K. Tajnica Marv Barle, 3582 E. 82. St. S. E. Zastopnica Mary Pe-skar, 8001 Aetna Rd. S. E. — Redna meseč, seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani.
161. Društvo sv. Družine. Indianapolis, Ind. — Predsednik Martin Kom, 926 Ketcham St. Tajnik Anton Rudman, 737 Holmes ave. Zastopnik Martin Ces-nik, 757 Haugh St. Redna meaeč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani.
152.	Društvo sv. Mihaela, 8o. Deer-
i 'npr. HI. — Predsednik Petar Knezevič, ! 10^12 Torrence Ave. Tajnik Luka M.v ta-nič, 10840 Torrence Ave. Zastopnik Steve Grgich, 10840 Torrence ave — Redna meseč. aeja ?e vrši v«ako drtifo nedeljo.
153.	Društvo "V. .Temnima, Canona-
burt. Pa. — Predsednik Mike Smrtnik, i bx 286 Houston, Pa. Ta jnik Frank Kirn, box 111. Canonsburg, Pa. Zastopnik An-U«n Reve ml., box 218, Canonsburg, Pn. j Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v prostorih rojaka A. Bevca.
154.	Društvo Marije Maj nik a. Peoria. I III. — Predsednik Jos. Kocjan. 419
So. Park Ave. Tajnik,Math. Papich, 314 Easton Ave. Zastopnik Josef Kahel. .■>11 Western Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo pop. ob 1 uri v Moroneys Hall, 2206 — 8 8. Adams St. (II. nadst. Imperial Show.) Bolniški , nadzornik Ignac Teriep, 225 Eastern A v.
156.	Društvo sv. Ane, Chisholm Minn. — Predsednica Mary Pucelj, 223 Poplar St. Tajnica Katy Staudohar,
j 126 Chestnut St. Zastop. Katy Stark. 322 Spruce St. — Redna meseč. seja ae vrši vsako prvo nedeljo v Ljud. Čitalnici.
157.	Društvo Kraljice Majnika, She-boygag. Wis.—Predsednica Jožefa KuS-
: man, 1525 Ind. A v. — Tajnica Mary iPrisland, 723 Georgia Ave. Zastopnica i Matilda Frančič, 1717 N. 13. St. — : Redna meseč. seja se vrši vsako drugo 1 sredo v mesecu v eerkv. dvu.aai.
158.	Društvo sv. Antona Padov.
• Hostetter, Pa. —Predsednik Alojz Ur. i hančič, box 42, Whitney. Pa. Tajnik i Martin Gorene, box 103. Hostetter, Pa ! Zastopnik Martin Gorene, box 103. !I<v ! stetter, Pa. — Redna mesečna sein se vrši vsako četrto nedeljo v dvorani Anton Mavser.
159.	Društvo sv. Štefana. Delagna.
Colo. — Predsednik John Fatur. box 13, Gulanre, Colo. Tajnik Andrej Mila-vce, box 68. Delagna, Cjlo. Zarlopn John Russ, box 13, Gulnare. Colo. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v kompanijski dvorani.
160.	Društvo Marijo čistega Spočetja, Kansas City, Kans. — Predsedniea
Terezija CvitkoviČ, 518 Dugarro St. — Paulina Dereanz. 506 Ohio Avenue. — Zastopnica Marijana Mayer, 426 N. 6. St. — Redna mesečna seja se vTši vsako prvo nedeljo v slovenski cerkveni dvorani.
161.	Društvo sv. Alojzija, Gilbert.
Minn. — Predsednik Alojz Verbič, box 622. Tajnik Mike Sem'eja, box 3.r>3, Gilbert, Minn. — Zastopnik Josip Ko-rošee, box 584. Redna mesečna seja so vrši vsako tretjo nedeljo v prostorih Joe Korošec.
162.	Društvo sv. Marije Magdalene,
Cleveland, Ohio. — Predsednica Ivana Pclan, 1133 Nor ood Rd. — Tajnica Marija Mačerol, 6607 Ronna Ave. — Zastopnica Frances Knaus, 1052 E. 62. St. — Redna mesečna seja se vrši vsnk prvi pondeljek v stari cvorr.^i Sol? ev. Vida.
163.	Društvo sv. Mihaela, Pittsburgh,
Pa. — Predsednik Geo. Mahranič 40— 119 Almond Aly. Tajnik Tomo Bela-nič, 129 Honle St. Zastopnik Ignac Rudar, 5155 Rutler St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedelja v mesecu v hrvaški cerkveni dvorani v Renett, Pa.
164.	Društvo "Marije Pomagaj", Eveleth, Minn. — Predsednica Lnciia Kapsh, 806 Adams Ave. — Tajnica Marija Anzelc, 808 Adams Ave. — Zastopnica Marija Shukle, 811 "A" Avenue. — Redna mesečna seja se vrši vsako trotjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
165.	Društvo "Marija Pomoč Kristjanov", West Allis, Wis. — Predsednica Terezija Jauinik, R. F. D. 59, Wauwa-toosa. Wis. Tajnica Ana Miller, 5212 Sherman St., West Allis, Wis. Zastopnica Elizabeta Banko, 5202 National Ave., West Allis, Wis. Redfta mesečna seja se vrši vsako prvo sredo v cerkveni dvorani.
166.	HrV. Slov. društvo "Presv. Srce JezusovoSouth Chieago, HL — Predsednik Lujca Grahovae. 2906 E. 98 St. Tajnik Mile Pleša, 8909 jireenbay Ave. Zastopnik Ivan Ladišič, 8909 GreenbUv Ave.; vsi v South Chieago, 111. — Redna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v Hrvaški cerkveni dvorani, 2922 E. 96 St.
o
Popis po narodnosti se je vršil v letu 1846. Takrat so popisovali
ljudi po narodnosti. Baron Karel pl. Czoernig je izdal na tem temelju knjigo z etnografičnim zemljevidom avstrijske monarhije, ki je izšel leta 1856. Iz tega izvemo, da je bilo leta 1846. vseh ljudi v istri 228,03R, od katerih je bilo 31,»95 Slovencev, 134,45 Hrvatov, 60,040 Italijanov in 1555 druge narodnosti. Ker delujejo vedno složno kot bratje Hrvatje in Slo-Slovenci, naj jih vzamemo kot skupaj. Po tem je bilo 1.1846. nasproti 60,000 Italijanom 166,000 Slovencev in Hrvatov. 54 let po tem, to je leta 1900. je bil izvršen zadnji nam vsem znani popis ljudi. Istra je takrat štela 345,000 prebivalcev. Ako vzamemo, da so se takrat Italijani, Slovenci in Hrvati enako množili, tedaj bi moralo biti v letu 1900. 90.000 Italijanov, 252.000 Slovencev in Hrvatov in 2250 druge narodnosti. V statistiki pa najdemo 136.191 I-talijanov; torej 45,391 več, kot bi jih smelo biti po računu. Slovencev in Hrvatov je bilo po statistiki v 1. 1900. 190.774, t. j. 61.-223 manj kot bi jih moralo biti po računu. Ako vzamemo v poštev, da imajo naši ljudje več otrok kot pa Italijani, bomo izpoznali, da je narodno izginilo v tem času veliko več ljudi kot pa računamo. Iz gornjih številk vidimo, da niso dobili Italijani vsega, kar smo izgubili, ampak znaša razlika veliko nad 60.000 ljudi. To so dobili večinoma Nemci, katerih v letu 1846. v Istri sploh ni bilo, a v letu 1900. so že narasli na 2.1 odstotka celega prebivalstva, ker jih je bilo že 7076. Drugih devet tisočev pripada drugim narodnostim in tujim državljanom, katerih "občevalni jezik" se sploh ne šteje. Iz tega tega spoznamo, da zelo pada število naših ljudi, do-čim se izredno množe Italijani in Nemci, rez dvoma je, da je veliko naših ljudi poitaljanilo, saj vemo, da je veliko ljudi, katerih oče in mati ne znata nič druzega kakor slovensko ali krvatsko, vendar se sami smatrajo za Italijane, ker nočejo drugače govoriti, kakor i talajnsko. — (Po ljubljanskem Slovencu.)
Gerent Doberdoba. — Občina Doberdob na Primorskem je končno dobila svojega gerenta. O-k raj no glavarstvo v Tržiču je i-menovalo g. Josipa Brezigar, nad-učitelja v Doberdobu, gerentom. Gerent Brezigar stanuje v Ljubljani, kamor se obračajo nanj občani iz Doberdoba v svojih zadevah.
Hitrost pošte. —Dne 19. decembra 1917 je bila, kakor kaže poštni pečat v Lujbljani, oddana dopisnica, katera pa je dospela na Pečine šele 1. februarja 1918. Ra bila je torej iz Ljubljane na Pečine 43 dni. Naslov je bil pravilno in čedno pisan: Pečine, p. Slap ob Idriji, Primorsko. Menda nočejo več poznati besede Primorsko, ker je nekdo zraven zapisal z modrim svinčnikom "Kuestenland". Knjig Družbe Sv. Mohorja do danes dne 1. februarja se nismo prejeli, dasiravno jih je Družba sv. Mohorja odposlala iz Celovca že pred božičnimi prazniki. — (Ljubii. "Slovenec", 6. februar ja 1918.)
Tržaška 'Edinost' piše:
Prejeli smo: — Nekateri naši okoličani so še vedno čudni ljud je. Toliko se je pisalo in se še piše, da slovenski otrok spada v slovensko šolo — a vendar se še dobe nekateri, ki tega klica nočejo razumeti. Italijanska šola se jim menda zdi nekaj bolj "nober, da silijo svoje otroke vanjo. Ravno tako je tudi z otroškimi vrtci. Pri sv. Ivanu imamo dobro urejer
mestni slovenski vrtec, z lepimi zračnimi sobami, dobro hrano, vendar je par mater, ki vodijo svoje otroke mimo tega vrtca, laški vrtec. Videla sem tudi otroka, ki je šel iz italijanskega vrtca in imel na košku pravilno zapisano ime Preširen. Jaz mislim, da ta Preširen ni prišel baš iz Furlanije. Slišala sem tudi pogovor dveh žensk, ki sta govorili o nekem dečku,ki je v vrtcu ves dan jokal, ker ni razumel italijanske učiteljice! In niso tO otroci samih nezavednih ljudi, ne, so t*di otro
izpametovali tudi ti!
zavedni mornarji.
94,867,52 kron se je nabralo v treh vojnih letih med moštvom vojne mornarice v dobrodelne namene, a posebej še za hrvatsko šolstvo. Kako mali se nam kažejo darovi bogatašev spričo požrtvovalnosti — malih! Narodna zavednost v takih plasteh in vrhu tega še v takem položaju in ob sedanjih okolnostih je jamstvo bodočnosti. Saj bodo ti junaki, ko se povrnejo na svoje domove, enii-sarji, propagatorji narodne misli in narodne bodočnosti.
Sedaj ali nikoli! — Tako kliče "Hrvatska Država" Jugoslove-nom monarhije — malim narodom, a v prvi vrsti njih inteligen-tom, ki naj vodijo narod. Sedaj je treba, da se složijo vse narodne sile in da zahtevajo ujedinjenje za naš troimeni jugoslovanski narod! Noče govoriti na tisto stran kr-vatskega naroda, ki pod bleščečim plaščem narodnih pravie vrši že od nekdaj iz najgrših motivov,— tlako tujinstvu. Mislim frankov-stvo. Na te ljudi ne le da ni računati v tej odločilni borbi, marveč se nam je boriti proti njihovem delovanju. Apelira pa na ti-*>ti del hrvatskega naroda, ki se zbira v stranki "Hrvatsko-srbske koalicije". Danes ima ta del fak-tično večino v hrvatskem saboru. Tem večja dolžnost je njegovemu zastopstvu, da ne opušča ničesar, kar more. storiti za narodno ujedinjenje in svobodo. Po narodnem umevanju se samo enkrat v življenju odpira nebo in če je tedaj kdo zamudil zahtevati svoje, bo kasneje zastonj klical po izgubljeni sreči. Tako je tudi v življenju narodov. Sedaj je nastopil veliki odločilni čas. Tak čas se ne povrne več. Sedaj, ko se bori med seboj dve ideji — ideja demokracije, svobode, resnice in prava proti i-deji avtokracije; sedaj, ko nastopajo vsi narodi in zahtevajo svo->odo, sedaj, ko povzdigajo svoj glas za samoodločbo tudi narodi,^ za katerih ekzistenco večina sveta doslej niti vedela ni: sedaj se je že izjavila, za jugoslovansko deklaracijo ogromna večina našega naroda v Dalmaciji, v Istriji, na Kranjskem, Štajerskem in v Bosni, sedaj se najmanjši, a gotor vo najžilavejši del našega naroda — Slovenci — tako neustrašeno zauzema za jugoslovansko de-daracijo. Nikdar več ne nastane tako svetovno klanje radi malih, cli kakega poedinega malega naroda. A ne samo to. Narodi, ki ne bi v teh časih zahtevali svojega ujedinjenja in svobode, ne bi se mogli več nadejati moralne pomoči ostalega sveta. Še je čas, še ni prekatno. Zato poživlja zagrebški list vse tiste, ki imajo le količkaj prave ljubezni za naš narod, da se združijo k borbi za uresničenje jugoslovanske deklaracije. Sedaj, ali — nikdar! — Tako je pisala "Hrvatska Država" v januarju — a od tedaj je Šel jugoslovanski narod v domovini še dalje in vsak dan čitamo, kako se družijo in tesneje stiskajo vrste vsega naroda v domovini. — Slovenci v Ameriki, posnemajte svoje brate v domovini !
Umrl je dne 11. januarja t. 1. t Hlinskem nestor čeških politikov, član gosposke zbornice. Karel Ada-mek, v visoki starosti 78 let. Državnim poslancem je bil izvoljen leta 1879 in je bil član poslanske zbornice nepretrgoma do leta 1907. Več let je bil tudi deželni poslanec in deželni odbornik, a svo-ječasno tudi član delegacij. Pripadal je zmernejšemu krilu mla-dočeške stranke. V češki politiki je igral važno vlogo in v parlamentu je bil uvaževan govornik. Posebno se je bavil z vprašanji obrtne zakonodaje. Leta 1907 je bil pokojnik — kar je dokaz za odlično mesto, ki je je zavzemal v javnem življenju — imenovan za člana gosposke zbornice.
Bivši črnogorski minister general Radomir Vesnovič se je, kakor se poroča s Cethfija, s svojimi pristaši dne 31. decembra 1917 prijavil okrajnemu poveljništvu v An-drijevid,- da postane deležen amnestije. Kakor znano, je Vesnovič lani ustalil nadporočnika Pe-cherja, ki je hotel.aretirati njega in njegove brate, ter potem pobegnil. Izpočetka se je mislih), da je
ozira na to, da »o prireditve namenjene v dobrodelne svrhe. Srbi in Srbkinje so nedavno uvedle akcijo na korist osensko-hercegovskiin sirotam, da bi jih omestili po bogati BaČki in Banatn. Madjarske oblasti pa so nastopile proti tej človekoljubni nameri. Niso mogle sicer direktno zabraniti, da ne bi bosensko-hercegovinske sirote, ki ginevajo od gladu, dohajale na Madžarsko in da bi jih no sprejemali v rodoljubne hiše banatskih in bačanskih Srbov. Zato pa hočejo madžarske oblasti škodovati tej akciji s tem, da prepovedujejo javne hrvatske ali srbske prireditve na korist rečene al^cije. Tudi tako plementimi namenom nasprotujejo ti vitežki — potomci — Atile! Kakor vidimo, sta svo-bodoljubje in humanost na Madžarskem na enaki — nižini! Pa se še širokoustno sklicujejo na svojo kulturo, ki naj bi asimilirala druge narodnosti! Kakor da bi mogel kdo dajati drugim, Česar sam — nima! Pa pride že dan obračuna. Božji mlini meljejo sicer — posebno če se kolesa vrte okolu dua-lizma — počasi, ali sigurno tudi za Madžare. Poraja se zora novih dni, ko bodo ideje človečanstva močnejše, nego nasilja, ki korenini v mračni dobi srednjeveštva. ,Pod solncem demokratizma, svobode in enakosti se stopi in izgine fikcija, tista kulturna navlaka, in potem bo konec vsemu nasilst-vu. Tudi pest madžarske oligarhije in fevdalstva bo morala odnehati pred močjo idej, ki nastopajo svoje gospodstvo v vsem civiliziranem svetu.
Brea komentarja. — Svojedo-bno pred vojno so nemški listi u-prizarjali divjo gonjo proti Rusiji, kako di je od ruske Poljske odcepila gubernijo Holm in kako da je to pretežno malorusko pokrajino direktno priključila Rusiji. Odločno so protestirali nemški listi proti temu, da se tako postopa s poljsko okrajino. — In sedaj, po miru v Brest-Litovsku se gu-bermja Holm nikdar več ne priključi ruski Poljski. . .! Sedaj nemški listi — ne protestu je jo.
Nekaj o Kočevarjih. —t Valvasor, dr. I^eehner in Nenzel trdijo, da so naši nemški Kočevarji ostanek Gotov, dočim misli Zeus, da so le ostanek Vandalov, kar bi i-mel skoro prav. Nemec Elze pa celo trdi, da so najstarejše nemško pleme — Kočevarji. Dunajski profesor Schroer je preiskal Kočevsko in na temelju tega trdi, da so Kočevarji pomešani ba-varsko-avstrijski Nemci s Franki. Pokrajine, ki se danes prišter vajo za Kočevarje, so bile že pred letom 1463. naseljene s Slovenci, kar nam svedočijo imena Win-disehdorf, Ooteniz (Kotnica), Rasen (Resje) , Morobiz, (Borovec), Oradez, Rieg (Reka), Ribnik, Malgern (Mala Gora), Kotschen (Koče), Skrili (Škčrilj), Plesch, Pogorele, Tappelwcreh (Topli Vrh), Rodine, Grintowitz, Kletsch, Poellaiull (Poljanice), Wretzen (Brezje), Lag (log), Bistrica, Drandul (Travni log), itd. Glede izvora imena Kičevje so si zgodovinarji nasprotni, Valvazor izvaja to ime od pozdrava "Gut Segen" (kočevsko: Gott žegen), Šumi pa od besede Goščevje. Naj vrjetnejša bo pač razlaga od be sede Koča. Tudi mestni grb iz leta 1471. nosi ime Kotschew. Jezik Kočevarjev je silovita grda nemščina, tako da ga ,pravi Nemec brez tolmača absolutno ne more razumeti. Največ besed so si izposodili od Slovencev. Karakterističen prizor. V neki šoli je rekel učitelj učencem: "Der Esel strau-chelte nud fiel ins Wasser". Toda otroci tega niso razumeli, ampak je moraL učitelj 'povedati slovensko: "Osel se je spotaknil in padel v vodo." Tedaj so otroci razumeli in prestavili "v kočevsko "nemščino": "Ažele trčen an gr-čen at filetes zboser". — Povdar-jamo, da stanujejo Kočevarji na Kranjskem, kjer nimajo Slovenci naKočevskem, čeprav so v nekaterih krajih v večini, nobenih slovenskih šol, dočim o slovenskih narodnih manjšinah niti ne govo-(Po "Slovencu".)
tam svetnika,
*bnega). Deželi arja imajo, ki iz cele e norca brije: Unikum. Za nagnil je plače v Evropi. 1 Unikum. Vino imajo, pa ga sami popivajo. Unikum, zato, ker g* Francozi tudi imajo, pa ga )c tujcem prodajajo. Nemških napisov, uradov iti pečatov imajo, da kar mrgoli po dešeli, pa ne vedo, da se jim ves svet smeje. Unikum. Kočevarje imajo, pa jim dajejo take privilegije in svobodščine, kakor jih ne uživa nobena majo-riteta v Evropi. Unikum. Držav-nouradni list imajo, pa v tujem jeziku. Unikum. Sedaj dofoigo še infanterista za župnika. Unikum.
ci ljudi, ki se držijo, da nekaj zna- pobegnil v Albanijo, a se je potem
LJUBLJANSKE NOVICE.
(Po ljubi j: "Slovencu".)
Poroka. — V pondeljek, dne 11. februarja 1918, se je poročil v romantičnih Gorjah pri Bledu deželni uradnik gosp. Milan Vavp.>-tič, s hčerko veleugledne rodbine fiernetovte, gospico Francko Čer-ne.
Umrl je po daljšem bolehanju dne 5. februarja 1918. g. August in Stamcar, uradnik banke "SI a vi je", star 60 let. Pokojnik je bil radi izbornega petja splošno priljubljen. Imel je krasen bariton in je sodeloval pri neštevil-nih pevskih prireditvah.
Rehabilitiran slovenski podpolkovnik. — "Našinec" poroča: Slovenec podpolkovnik M. Žun-kovič ki je bil lani (1917) obsojen od vojnega sodišča na deset mesecev teške ječe, izgubo čina in vojnih odlikovanj, je bil 23. januarja izpuščen na svobodo. — Razsodba je bila kot popolnoma neutemeljena razveljavljena. Podpolkovnik Žunkovič je bil navdušen Slovan ter se je bavil znanstveno s slovanskim vprašanjem. Odtod njegovo preganjanje.
Oemeiadeamt Veldes — župnija Bled, tako čitamo na občinskem pečatu občine Bled na Gorenjskem, o kateri poje naš pesnik Prešeren, da "dežela Kranjska nima lepšega kraja, kot je z okolico ta podoba raja." Od ke-daj pa je naš Bled po veČini nemški? Cradna statistika ljudskega štetja za 1900 še ni izšla, zato sem pogledal prejšnjo iz leta 1900. in začuden nael, da je bilo takrat *;d 1646 prebivalcev občine Bled nič. več ko 18 Nemcev, torej komaj 1 odstotek! Nič ne rečemo, če Blej-čani upoštevajo pomen svojega kraja za tujski promet in nastopajo napram tujcu, ki ne razumejo našega jezika, kolikor mogoče postrežljivo. To je celo potrebno. Da pa občina kot taka oziroma županstvo tujcem — Nemcem na ljubo uradno žrtvuje čistoslovcn-ski značaj Bleda, to je vredno vse graje. Ali ne bodo naši alpski Nemci in naša birokracija na podlagi tega občinskega pečata, ki se ji uradno dan na dan predlaga, upravičeno mislili, da mora biti na Bledu pozicija Nemcev silno močna? Da nam more v današnjh razmerah taka narodna malomar-
t le škoditi, vsakdo uvide! Zato s tem pečatom čimprej stran in samoslovenskega! Pripomnim, Kranjskem, ki glede tega niso da je še nekaj županstev na brez vsake graje. (Slovenec.)
POLITIČNE VESTI.
O dogodkih v Sent Janžu, poroča celovški, pod nemško-naci-jonalnim državnim pravdnikom izhajajoči "Mir" med drugim (Slov. Narod od 15. aprila): "Dr. Korošec je svoj govor ob priho du Nemcev dvakrat prekinil in šele ko so Nemci bili pognani v beg, je svoj govor končal. Med Nemci in našimi je prišlo namreč do prepirov in krika in konečno naprej in v našo gosto množico napraviti klin. Naši so jih potisnili nazaj. Tedaj so Nemci, ki so povečini prišli na shod oboroženi do prerivanja. Nemci so hoteli s palicami, začeli lomiti iste. Naši so jim udarce parirali in v par sekundah pognali pretepače v divji beg. To se je zgodilo tako hitro, da pripravljeni orožniki niso mogli posredovati prej, kakor potem, ko so jo Nemci odkurili. Smilil se nam je pri tem stari Lu-čovnik. S kakšnim namenom so prišli Nemci na shod na sloven-
ima tri nože kakor kak turški pa-_ je pokazal na svoje ebelo gorjačo in žnjo udaril ob tla. Neki Slovenjegradčan je vprašat: "Was ist mit Lavant,-tal? Odgovori: "Vse v redu, vsi so obveščeni. Nemci so zbobnali ljudi skupaj od vseh strani, iz La-budske doline, iz Maribora, iz Marenberga, Slov. Gradca, iz Guštanja, Dravograda in kjer je še kak nemški uradnik na slovenskih tleh. Celo akcijo je vodil železniški uradnik Rudolf Dom-singo iz Spod. Dravograda (oficir!). Poleg njega so imeli Nemci pri zborovališču glavno besedo hotelir O. Goli (vojaščino oproščen), poštar Klor iz Može ob Dravi, in nakupovalee živine Jean Kramer iz Slov. Gradca, vojaške službe oproščen. Med mnogi-' mi znanimi so bili navzoči tudi postajenačelnik iz Spod. Dravograda, Bernhart, doma iz Tirolskega, postajenačelnik Medved iz Prevelj, železniška uradnika Domaingo in Ulbin iz Spod. Dravograda, Pugelnik iz Libelič s svojim tajnikom, penzijonirani učitelj (ravnatelj) Voglar iz Spod. Dravogpada, nadučitelj Oberlerchcr iz Grebinja, višji o-skrbnik Itirschlerjev pri Spod. Dravogradu, Hans Schuller, gostilničar iz Slov. Gradca (oproščen), dr. Bast, koncipijent pri dr. Kiesewetterju (oproščen) baje aktiven vojak, živinozdravnik Hofman iz Spod. Dravograda, feldwebel-muzikant Lubas iz Slov. Gradca, trgovec Brančur iz Marenberga (oproščen), tovarnar Erber iz Mute, poštar Hoelbl, uradniki iz guštanjske tovarne, železniški uradnik Peme iz Prevelj, uradnik Pongasch iz Prevelj. V guštanjski tovarni so i-meli preddelavci naročilo, da naj puste z dela malo prej, da bodo mogli na shod. Toda delavci ko siti uradniškega komanda in i-majo v teh težkih dneh druge skrbi, kakor da bi hodili med svoje rojake razbijat in so ostali doma. Iz Maribora je prišel znani Gir-stmayer in urednik časnika "Deutscher Montag", Jalin.
approvv
igiona
ki, tnj
rimo.
KRANJSKA UNIKUM.
Pod tem naslovom poroča tržaška Edinost od 7. marca: Župnik
sko ozemlje, dokazuje pogovor med Nemci v vlaku med Velenjem in Slov. Gradcem. Pravili so. da bodo £e dr. Korošcu poka: zali. Eden je pokazal na drugega,
Italijansko in nemško uradova-nje na magistratu v Gorici. — Goriški magktrnt "Municipio di Gorizia" v svojih starih dobrih italijanskih /časih niti ni hotel sprejemati slovenskih vlog. Pozneje se je na gorke slovenske pritožbe visoka politična oblast v Primorju opogumila toliko, da je bila ukazala "municipiju", da mora sprejemati slovenske ulo-ge. Municipij 'se je pokoril, ali reševati mu vendar ni bilo treba slovenskih vlog v slovenskem jeziku, marveč reševal jih je italijansko. Te praikse starega italijanskega municipija se drži po tolikih vojnih in političnih preizkušnjah še vadno politična o-blast, ki gospodari sedaj v goriški mestni občini s svojim vladnim komisarjem pod nemško fir mo "Stadtmagistrat Goerz." Slovenec, katerega je bojni vihar vrgel na Goriškem v begunstvo, je hotel iti v Gorico pogledat, kako je pri podjetju, kjer je deloval, in kako je še na njegovem stanovanju. Po slovensko seveda je pisal v Gorico na magistrat, ki jc njegovo prošnjo, da bi smel priti v Gorico za nek .li-ko dni, sprejel ali rešil pa jo je po. italijansko. Prav zanimiv je odgovor, avstrijska špeieipaliteta je to: "Korrci^pondenz Karte Cartolina di corrispondenza. Napis je zajel od strani nemški poštni pečat Goerz. Naslov: Sig-nor.'. . Lubiana . . .cesta, Siska Na levi: Stempel der aufgeben-den Behoerde Timbro deli' au-torita' mittente. "snag No.. . Pečat: Stadmagistrat Goerz. Oni Slovenec ima v svojem priimku tudi jeden "č". Da bi Šmavec s "pipo" zapisali ali natisnili Ita lijani, tega niso Storili za ves svet ne in tudi "Stadmagistrat Goerz" tega ne stori, kakor kaže tudi gorenja "Siska". Vladni komisar je Slovencu prošnjo odklonil kar na kratko, da mu ne more dovoliti začasnega bivanja v Gorici "per motivi d' approvigi-onamento". Ta je lepa pa kratka! Saj morda bo prinesel s se boj nekaj, da bo živel kak dan a Gorici. Pa zakaj ne bi smel on živeti par dni tam, ko pa dohaja v Gorico toliko tujcev? Nemški agent, ki je poslan v Gorico kupovat slovensko zemljo dobi na svojo nemško prošnjo'nemški odgovor od "Statmagistrata Goerz"!iz Schoenerjevih ne/bes
mento"
Vsak nemški, tuji vrag, v Gorico, samo onim, so stalno bivali tam, otežko-čujejo dohod v mesto, pa čeprav prosijo le za par dni in gredo tja po nujnih opravkih. Cesar Kari je bil na Goriškem in vftazal je notranjemu ministru, da se imajo politični uradniki ravnati po njegovih intencijah. V Gorici je večina prebivalstva slovenskega. "Živijo!" — Klici so daleč pre-glaševali vsak drug klic. Na magistratu, kjer gospodari vladni komisar, pa je vse nemško in laško. Goriški Slovenec, tvoj jezik ni nič vreden, zato tudi ti nisi nič vreden in zato ne bomo obnavljali dežele. Ta gotovo ni po intencijah cesarja. Zato pa zahtevamo nemudoma od tržaškega namestnika, da zaukaže "Stad-magistratu Goerz", da ima biti "mestni magistrat Gorica" in da ima reševati slovenske vloge slovensko. Takoj zahtevamo to in si prepovedujemo vsako nadaljnje narodno žaljenje Slovencev. Gorica stoji na slovenskih tleh in je glavno mesto slovenske Goriške, zato pa mora imeti naš jezik na goriškem mestnem magistratu polno veljavo. Za premembo sistema v Primorju naj se naši poslanci prav toplo zavzamejo. fSlovenski Narod, 15. aprila.)
ŠTAJERSKE NOVICE.
(Dopis Slov. Naroda iz Celja 11 aprila.)
Z obvezanimi glavami hodijo od Bele nedelje naprej nekateri celjaki nemški junaki, ki so šli v Št. Jani po Ibatine. Nalašč so predložili za Belo nedeljo napovedani protestni shod v Celju na 14. t. m., da se je moglo čim več celjskih razgrajačev peljati v Št, Janž, pomagat podpirat "sveto nemško stvar". Zanimivo je, da so med temi junaki tudi taki, ki so baje zaradi aprovizije oproščeni. Ali to opro-ščenje velja tudi za razgrajanje in nameravano razbitje slovanskih shodov, je več ko dvomljivo, in bodo o tem morda še imele govoriti pristojne vojaške oblasti.
V slovenske roke je' prešla graščina barona Witteubacha v Kapli pri Vranskem. Kupil jo je posestnik J. Kokol.
20-letnico župovanja slavi meseca maja g. Josip Šinko, posesi-, nik in župan v Središču, kljub svoji visoki starosti še vedno trdna fcorenina. Vrlemu narodnja-;u in zasluženemu možu, ki je z oblastmi izvojeval nešteto bojev za pravice slovenskega jezika, naše prisrčne častitke ter še mnogo veselih in zdravih let ob rujni *a-jljici iz ljutomersko-ormoških goric!
Živila iščejo nasi glavarji in o-rožniki po vlakih. Na Prager-skem, v Celju, Zidanem mostu, itd. ter po vseh južno štajerskih železniških progah se potnikom preiskuje prtljaga in odvzame živila, osobito ubogim Kraševeenu ki bi si radi — ko so se po dolgih treh letih vrnili v domovino — posejali svojo od granat razora-no zemljo; kar si ti reveži nakupijo pri nas na Slov. Štajerskem dobe od kmetov iz usmiljenja in narodnega sočustvovanja od enega bornega dela, katerega jim jc pustila oblastvena in vojaška inkvizicija. Da se pa odvzema lju-dem, ki spravljajo živila od nos, da jih v Trstu in drugod za naravnost nezaslišan denar prodajajo, ki torej delajo za svoje žepe na račun ubozega ljudstva, proti temu nimamo nič. Kako je bilo na primer mogoče, da so ga-liški Židi na Blagovni v jeseni nakupili od kmetov v šentjanški in ponkovski okolici po 50 K. škaf pšenice, v Trst pa prodajali po 300 kron? Zakaj pa takrat niso pristojne oblasti posegle vmes in teh umazancev prijele za ušesa ?	'
Malik, znani vsemen&ki kri-čač in hujskač v parlamentu, katerega so Rusi pred meseci izpustili iz ujetništva zaradi visoke starosti, je sedaj izobčen iz občestva schoenerijansko-vsenem-ških svetnikov. Tako' vsaj poročajo nemški časniki, da mu je pisal "Alldeutsche Verein fuer die Ostmark" pismo, naj javno izpove, če še prisega na Schoenerjevo zastavo in če obsoja "ahsolutno postopanje" poslanca Ira ter odpad dr. Jaegra in Wuesta. Malik na t<i pismo ni odgovoril. Sedaj mu navedeni "Verein" poroča, da mora smatrati, da se (Malik) ne priznava več k "Gesinungs-gemeinschaft) nod Schoenerie-vim vodstvom. Tako so ga toraj
pahnili,
doklado
politiko, kakor jo je
Zanimivo razsodbo
9. aprila upravno ski deželni vojaški upravi na vino v znesku 3500 kron. Nižje instance so prizivc vojaške u-pravc odklonile, upravno sodišče pa je prizivu ugodilo in razsodilo, da vino ni kupljeno za "lastno porabo."
PRIMORSKE VESTI.
(Slov. Narod, 13. aprila.)
Goriški deželni odbor zopet v
Gorici. Goriški deželni odbor prične 16. t. m. zopet uradovati v Gorici. "Begunski oddelek goriškega deželnega odbora" bo uradovai še nadalje na Dunaju.
Županstvo občine Sovodnje poroča, da se s 15. t. m. zopet preseli v domačo občino, kjer bode od tedaj naprej poslovalo.
Iz Gorice. — Neštetokrat se je pisalo, da leži v Gorici sami in v celi okolici nebroj eksplozivnih snovi. Nevaraout je vsak dan večja, kajti ko bo trava zrastla in zakrila te vražje snovi, ne bo naš kmet več varen stopiti na svoja polja in travnike. Žalibog se že danes zdravi približno 20 dečkov in deklic poškodovanih po eksploziji ročnih granat in raket. Tudi več vojakov je bilo že močno poškodovanih. Ali ni že skrajni čas, da se naša zemlja očisti teh sno -vi? — Na državnem kolodvoru povsod strašijo samo nemški napisi. Gospoda pri državni železnici še noče razumeti, da'teče ta železnica po izključno slovenskih tleh. Mogoče da se bodo spet drznili imenovati naše vasi s spakedran-kaini "Auzza", itd. Tudi na južnem kolodvoru se še šopiri napis "Goerz—Gorizzia". — Eksplodirala je municija v neki kavarni v Grojni pri Podgori. Detonacija je bila silna. Nesreče ni bilo. — Na razrušenem goriškem pokopališču so našli izpostavljeno novorojeno dete. Brezsrčno mater šc niso izsledili.
Smrt med begunci. Danes so pokopali v Ljubljani Blaža Špacapa-na, posestnika iz Renč. Star je bil 72 let.
Velika tatvina vina t Trstu.
Deset sodov vina so bili 9. t. m. odpeljali tatovi iz skladišča trgovca Frana Mainentija v ulici Ecotio-mo. To vino so potem v ulici Bar-riera zvečer skladali v buffet M. Kuzmaniča. Dva redarja sta to vi
ga mogel nabaviti vsakdo, ki se strinja in podpira narodno gibanje, in tako že na zunaj'pokazati, da je zaveden Slovenec, Srb, Hrvat in Jugoslovan. Naj bi nam" bili tudi v tem Slovenci v starem kraju v vzgled in v vzpodbudo!
PREPIR RADI KOVČEKA.
George Clemenceau, francoski ministrski predsednik in vojni minister se je nekoč vozil s svojim tovarišem, poznejšim poljedelskim ministrom Jean Dupuis-om v Lyon. Gospoda sta se vsedla k o-knu in Dupuis je postavil svoj precej obsežen kovček na sedež poleg Clemenceaua.
Kmalu nato pride sprevodnik, in ko zapazi kovček, prosi Clemenceaua, da ga odstrani.
Clemenceau pa škrivaje sune Dupuisa z nogo, pogleda sprevodnika od nog do ghive ter reče mirno in resno:
"Tega kovčeka ne vzamem proč."
14 4 Ali gospod, prepisi —"
"Me čisto nič ne brigajo. Jaz pustim kovček na vsak način tam, kjer je."
"Jaz pa zahtevam, da vzamete kovček takoj procf*' kriči razjarjeno sprevodnik.
"Jaz pa zahtevani, dame pustite pri miru", odvrne Clemenceau mirno kakor prej.
"Potem grem po vlakovodjo!" žuga sprevodnik.
"Pojdite, a mene pustite v miru", je odgovoril.
Dve minuti kasneje je že bil sprevodnik z vlakovodjo tu.
"Ali vzamete kovček takoj proč ali ne?" vpije zadnji na takratnega senatorja Clemenceaua.
Le-ta pa je ostai miren ter pu-udarjal, da mu kaj takega niti ne-pride na misel.
Potem imate takoj izstopiti!" | ukaže vlakovodja.
"To tudi ne bom storil, ker sem v posesti plačanega yoznega listka/ .
. "Potem grem po postajenačel-nika!" kriči rdeč kot kuhan rak vlakovodja.
Clemenceau mu je še priporočal, da gre takoj po podtajnika državnih železnic in po železniškega ministra.
Ni trajalo dolgo in okoli obeh
[ Je sedaj svoboden ker je sodnija ta zakon razveljavila zaradi njogove mla doletxiosti.	• .<
Kako je bilo pri odkritju Amerike.
,,,.," • * i . • i j u: u; j potnikov so se zbrali sprevodnik, dela, al. ker nista slotite, da b bi- vUkovodja in postajeil'a;;clnilt
lo vmo ukradeno, sta Jih pustila v ,<A,. ho.c(c ^	yen
miru. Drugi dan pa je policija pri	, ____.. , v , v,,,
.,	,	. Z	dar vzeti kovček proci vpraša
Kuzmanicu aretirala osem tatov ..	,-f
...	razjarjeno novodoslec. vina, ko so ravno preštevali ban
kovcc. Vina je bilo 24 hektolitrov za 15,000 kron.
Pasje meso. — 'Naše Jedinstvo' poroča: Bedna obitelj Z. v Splitu živi v skrajnem pomanjkanju. Oče jc pri vojakih, družina nima nikake podpore, da bi si mogla kupiti mesa, zato pa je nekega dne ubila svojega psa, ga posolila in pojedla.
Umrl je v bolnišnici pri Sv. Ivanu pri.Trstu poštni uradnik Lov-ro Kancin iz Škednja. V Trstu je umrl ognjičar Karel Medvešček, 28. bataljona, rodom Tržačan.
SLOVENSKI NARODNI ZNAK.
Hrvatski listi iz domovine poročajo, da se je začelo agitirati v vseh slovenskih pokrajinah za e-noten narodni znak. Vsi oni, ki so se izrekli za majsko deklaracijo Jugoslovanskega kluba in ki so se izjavili, da hočejo podpirati narodno borbo, naj bi nosili viden znak svoje narodne zavesti. Za ta znak je bil izbran bršljan, bodisi naraven ali umeten, ter se umetni znaki že izdelujejo v Pragi-
Da se je izbral ravno bršljan za narodni znak, ima svoj zgodovinski pomen. Za časa kinets-kih uporov na Slovenskem in Hrvatskem, so nosili uporni kmetje za medsebojno spoznanje tak znak. Slovenci in Hrvati so nosili tedaj brsljanove liste in petelinja peresa na kučmah, kar je bilo znak, da so i^porniki. Zelo značilno je toraj, da so izbrali Slovenci sedaj za svoj narodni znak bršljan, nekdanje uporniško znamenje.
Priporočati bi bilo, da bi tudi ameriški Slovenci, organizirani v Slovenski Narodni Zvezi, in z njimi vred vsi ostali zavedni Jugoslovani, dobili kak naroden znak. Potrebno je to zlasti zaradi tega, ker so narodni znaki, katere je
Clemenceau je zatrjeval šc enkrat, da niti ne misli na to. •
"Pa zakaj nc?" zavpije posta-jenačc-lnik.
"Zakaj, ker kovček vendar ni moj", odgovori Clemenceau povsem mirno.
"Če ga v pa potem?"
"Mislim, da tega-le gospoda", meni Clemenceau ter pokaže na Dupu'sa.
"Gospod", kriči postajenačel-ni-k srdito, "ali hočete sedaj vi vzeti kovček proč?" •
"Ali z največjim veseljem!" nasmehne se Dupuis ter vzame kovček proč.
"A prosim vas, zakaj pa niste takoj kovčeka odstraniti, zakaj pa niste povedali, da je vaš?"
"Vidite, gospodje, saj me vendar ni nihče vprašal."
In jezno so odšli vsi trije železniški uradniki. ,
Premladi mož.
i'red nekaj dnevi se je vršila pred okrožnim sodiščem v Chica-gu zanimiva tožba ža ločitev za-ko.ia med 21 letnim zakonsikkn Edvard Engler|jem in njegovo 39. letlio ženo Anno. Junaški Edvard je prenašal 4 leta zakonski jarem slednjič se je pa odločil, da ne bo več ženi pokoren, ker ga je
pretepala-
Edvard Englcr se je poročil pred 4. leti, ko je bil stAr kombj 17 let; njegova žena, vdovela FAy je štela pa ted*j 35 let. Seznanili so se v eni in isti hiši, ker so eku-
£io stanovati in ker se je mladi nln i g tal skupaj z vdovino, 14 letno hčeitoo. Ker je Mrs Fay tožila, da ji je hudo brez hiSrtega gospodarja, se je mladi ftivsrd odločil vzeti jo v zakon, daalrav-no komaj 17 let rftar. Bafi velika razlika starosti med to zafkoneko dvojico je vplivala, da se nista razumela; saj je bila hčerka nje-
Bil je nekoč mol, ki se mu je reklo Kolumb. Nekega dne ga pokliče španski kralj k sebi in mu reče:
"Ti, Kolumb, ti si premeten, ali bi mi ne hotel odkriti Amerike?"
"Zakaj pa ne!" odvrne Kolumb.
Kralj mu da ladijo in dovolj mornarjev in Kolumb odjadra po morju. Vozijo se noč in dan. Naenkrat zavpije krmar s svojega naslonjača doli:
"Kolumb, kopnega še prav nič ni videti!"
"Nič ne de, nič, gremo dalje! odgovori Kolumb. In zopet sp vozijo noč in dan in krmar zopet za vpije:
"Gospod Kolumb, še zmiraj ne vidim nič kopnega!"
"Nič ne de, gremo dalje! Kar ni, se zna biti!" odvrne Kolumb mirno. Tretji dan pa zakriči krmar:
'" Kolumb, Kolumb — že vidim kopno!"
Kolumb reče: "Dobro, dobro I" in zajadra proti kopnemu, kjer se izkrca in vpraša Indijance: "Kaj ne, da »te vi Indijanci?" "I, kaj pa da.smo!" "Ali ni tole Amerika?" vpraša Kolumb dalje.
"Tako je!" pravijo Indijanci. "Potem ste pa vi najbrž Kolumb? ga vprašajo dalje.
"I, seveda sem!" pritrdi Kolumb.
"No, tu nas imaš — potem smo pa že odkriti!" zakriči Indijanci in snamejo klobuke. In tako je bila Amerika odkrita.
Tužnim srcem naznanjamo znancem in prijateljem, da nam je po 4 dnevni mučni bolezni v Gospodu zaspal naš nepozabni sinček
Josip Fugina
v starosti 2 leti in 8 mesecev. Bil je član Mladinskega oddelka dr. sv. Jožefa št. 57 K. S. K. Brooklyn, N. Y. Pogreb se jc vršil dne 9. julija t. 1. iz hiše žalosti na 329—3rd Ave New York.
Pri tej priliki se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki sQj nas obiskali in tolažili v teh hudih časih preskušnjc. Posebno lepo hvalo izrekamo g. Marku m Mariji Kobe; g. Franku in Marjeti Majerle; g. Pavel Kapsh in njegovi družini za darovane krasne vence in ker so nam stali na strani ter pokojnika spremili k večnemu počitku.
Spa vaj sladko nepozabni nam sinček in prosi Boga, da bi se enkrat vsi skupaj sešli v večnem raju! ^
Žalujoči ostali: John in Ana Fugina, starini.
John, Peter, Ernest, bratje. New York, N. Y. 12. jul. 1918.
denarja mora saj
w_______HI: slovanski!
jezik. Dotičnik je lahko nekaj mescoev ali za začetek pri meni na stanovanju.
Trgovina, katero vodim že več let je v sredini slovenske naselbine V Chicagu, en blok oddaljeno od slovenske cerkve. Lepa prilika za pridnega in podvzetne-ga človeka! Pišite, ali obrnite se za pojasnila na:
Anton Rybica, 1952 W. 22. Place Chicago, 111.
Kupujte Vojno varčevalne ; znamke!
DOBER TEK
je glavna tahteva od katere je popolno edfnvje ©rtoUn«. Da bo«te n* ob-d rial i Jober tek, rta Ho« te utrdili ve« prebavni «Utetn iti Utega do vedi i k rodnemu delovanju, morate v£asih vzeti popitek •ploftno znanega idod-čnega zdravila i imenom
SEVEROV
ŽELODČNI GRENCEC
(Severa'* Stomach Blttara)
Ta creaiee je znan po raaj Ameriki kot najboljle ielodčno zdravilo ia pospeševalec teka (okusa). Izti pripoma-ga k odprav! vseh slabih snovij iz pre]>avnesa ■iztema.vzled česar ustav« lja zapeko (zabasanost) in nepreba-vo. Ako vas napade' vročica, ali mrzlica, vzemite nekaj tega k renčeč*, ki vam bo olajšal bolečine in pomirnil krt.
Cena 75c in $1.50. V lekarnah.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Ia.
Eden izmed več slučajev.
Drogi kraji, druge šege.
i Po nekaterih krajih gorate severne Francoske imajo pri poro k^starodavno, čudno šego. Ko je namreč poroka izvršena, obrne se mlad mož k svoji ženi, ali če rečemo razuimljiveje ženin k nevesti in ji mora dati prav rahlo klofuto, rekoč: "Spoznaj, da mi romaš biti pokorna! Tako se ti i>o zgodilo, če me bcš razjezila." Takoj nato pa jo objame in poljubi z besedami: "In tako bom ravnal s teboj, če se boš lepo obnašala." — Nekoč je nanesel slučaj,, da sc je mlad, samski kmet seznanil s čvrsto in krepko Tirol-ko in se dal poročiti z njo. Ko je duhovnik blagoslovil zvezo, stopi novo pečen mož k svoji novo-pečeni ženi in ji da po običajni šegi rahlo zaušnico. Čeprav pa je bila v -največji n*eri lahka in jo je nevesta komaj čutila, vendar se je tako razburila Tfrolka, ki ni Vedela, da je to le starodavna poročna šega, da nevesta ni čakala na poljub ,ampak vrnila zaušnico ženinu v dvoj-ni .meri in s pošteno močjo, rekoč: "Glej ga — *e prvi dara bi me pretepal! To pa ne bo šlo!" ^
Pravi se, da ta žena poznej ni nikdar več od moža dol.iia niti ene klofute in čeprav bi ci jih zaslužila deset.
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
ZAHVALA,
Prav lepo in is srca se na tem mestu zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem ki so se tako v polnem številu udeležili in odzvali najinem vabilu k proslavi naše 25. letnice, da smo se tako v večji druščini lepše in veselejše zabavali iti proslavljali najino srebrno poroko, kar naju tudi iz srca veseli in ne bova pozabila tega dne do konca svojih Živih dni.
Nadalje se tudi vam vsem skupaj prav lepo zahvaljujemo za vse prejete darove, a katerim ste nas tako ttsveselili na dah naše srebrne poroke.	' !
V enakih in drugih slučajih se bova tudi thidva raddvoljno odzvala in priskočila na pomoč.
Torej se še enkrat lepo zahvaljujeva vsem skupaj. Živeli!
John in Uršula Kučič, South Chicago, 111. dne 18. juli-ja 1918.	(Advertis.)
Mr. F. T. Lapitz v Britt, Iowa nam piše: "Celih 12 let že kupujem in rabim Trinerjevo Ameriško grenko zdravilno vino. Jaz ne morem priporočati nobenega drugega boljšega družinskega zdravila, kot je ravno to vino, kajti pri nas nc moremo biti brez njega."
Trinerjevi Ameriški eliksir je vsled svoje izbornosti na jednak način pripoznan tudi pri tisočerih in tisočerih drugih družinah. To vino ni pijača, ampak zdravilo, ki se mpra jemati v odmerkih. O tem se je izrazil tudi Mr D. C. Cudshorn, kemist Zdravstvenega oddelka države West Virginia z dft* 26. nov. 1915: "To vino se njora smatrati kot izboren medi-.cipski pripravek." — Ako torej trpite vsled zabasanosti, nepre-bave, glavobola, napenjanja, ner-voznosti, splošne slabosti, vzemite to zdravilo, ki vam bo gotovo pomagalo. Cena $1.10 v lekarnah — Trinerjevi Liniment je izboren pripravek zoper revma-tizem, hrbtobol, izpahke, otekline. i. t. d. V lekarnah velja 35 in 65c, po pošti 45 in 75c. — Joseph Triner Company, 1333— 1343 So. Ashland Ave. Chicago, 111. (Avertis.)
THE PEOPLES MUTUAL BURIAL COMPANY. *
(Ljudska vzajemna pogrebniika družb«.)
Vam nudi ves pogreb — ako naredite z nami pogodbo za vso vašo družino in plačate $10.00 na leto. V slučaju smrti kakega člana vaše družine vam damo lepo izdelano leseno rakev, opremljeno z belim suknom ali plišem; rakve so črne, sivkaste ali bele barve, kakoršno kdo izbere. Poleg tega damo tudi velik zunanji zaboj za rakev, 1 mrliški voe, dva avtomobila z 6 sedeži, sveče, venec za na vrata, rokavice za pogrebce, križ in vse druge pogrebne potrebščine. Poleg a tega mrtveca balsamiramo in damo moža na razpolago ki bo oskrbo- v val pogreb in prevoz iz hiše žalosti v cerkev do pokopališča in nazaj *"* do doma. Posamezniki se lahko zavarujejo na ta način pri nas za . $5.00.
Za nndaljna pojasnila in podrobnosti se obrnite na našega zastop-. nika, Vašega rojaka
MARTIN LAURICH,
|	1900 W. 22. Place, Chicago, 111.
J^WW^^^WWW^WtfmWWWWWVWW
Denar si prihranite če kupite še danes
Fo1
HRENOLA
NOGRA
F
m plošče
Naravnost od naše tovarne, kjer izdelujemo rojakom dobro poznane Hrenola Fonografc.
O f. 348-358 N. State Street
rrank tiren & tO. CHICAGO, ILLINOIS
Pišite po cenik za fonotrrafe in ploiie. Sprejmemo Liberty Bonde.
ZAHVALA.
S tem sc prisrčno zahvaljujem Rev. Anton Sojar-|u, Rev. Fr. Až-bc-tu in Rev. Ciril Zuipan-u, ker so me prišli dne 12. t. ni. obiral v naše vojaško taborišče. Tako izrekam tudi vsem.ostalim prijateljem in znancem h Chicaga lepo zahvalo za nji'i) obiske.
Z domoljubnim pozdravom Viljem B. Laurich, slovenski vojak pri mornarici. Great Lakes Naval Station, dne 18, julija 1918. •
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LQ8TI" ŠT. 50. K. B. K. J.,
w I
N. S. PITTSBy«Q)t, PA.
ima tvojo redno mesečno šojo vsako drugo nedeljo v moaecu ▼ Kranjsko Slovenskem Domu, 87 in Butler St., Pittsburgh, Pa.
Uradniki sa leto 1918t Predsednik: John Mravlnts, 1107 Haslafe Ave., N. S. Pittsburfh, Pa
I. tajnik: Prank Trempus, 5146 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. \ Zastopnik: Jurij GerguraS, 5417 Butler St, Pittsburgh, Pa.
Droit, xdravnik: Dr. C. J. Stybr. 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh.
člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina J« $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci ia Hmtf, kterl še niste pri nobenem droštvu. spadajoče k K
S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovan« ursdnike društva. V slučaju bolezni se mora vb*k Član tega društva oglasiti pri ft tajniku Prank Golobič, 5212 Natrona alley. Pittsburgh, Pa., Isti dan ko sboli in ravno tako zopet ko osdrevi.
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
Co tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se .Vi zadržite mirno in n« rujete zoper našo državo.
3%
obresti na hranilnih ulogab
3%
Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici m se tako svpet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrešeni po ________ tvojem rojaku.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kraj- ✓am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatov!.	.i .
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Našo banka je depositni urad m svemno poštno hranilnico, sa mesto Joliet, sa okraj Will, sa dršavo Illinois in sa vlado Združenih dršav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do S. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $159,900. Rezervni sklad $36$,Mf.

■
JOSIT VE*RKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street	Chicaffo, Illinois
Telefon: Oanal 888.
Be priporoča rojakom Slovencem sa obilen poset. "Dobra postretba In dobra pijača", to je moje geslo.
■ ■■ ■ I T - -- -- -	...	■■■■■■!
NMMVV WWV\XVW\X\\\W\W\\\\\X\XV wwwxwxwm»«"9
Telefon: Canal 80	*
IVI ar t in Nemanich j
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St, Chicago, 111. \
Rojaki Slovenci vedno dobro došlfl
I i
■
NATIONAL BANK OF JOLIET


•02?
t
r S
i
stare
Na
Ijenc
skakovalo,
ko sem nemudoma krenH proti označemu kraju. NaSel sem ozko hiaieo, le a tremi okni na pročelu, lepo pobeljeno, z zelenimi veter-nicami. Zdelo se je, da jo bodo visoke hiše na desni in levi zadu-njimi, vendar <pa videti jako prijazna. Potegnil sem zvonec in vprašal deklo, če je gospod Perignan doma. Gospod vendar vta-kem vetru in snegu ne pojde od gorke peči, je odgovorila. Tedaj naj blagovoli naznaniti gospodu, da ga želi obiskati "mali Damian iz Žuga." "Mali Damian!" se je smejala dekla in pogledala kvišku po moji visoki postavi.
Dve minuti kasneje sem stal v prijetno zakurjeni sobi pred svojim starim prijateljem "Pariža-nom." Prvi hip sem ga spoznal, dasi mu je zadnje desetletje lasi pobelilo in mnoge gube pod očmi in na čelo zarisalo. On pa me jc premotril z očmi, zmajal z glavo in rekel: "Nimam časti, nikoli vas nisem videl." To jc da! Osem ali devetletni deček je bil med teni zrastel v edenindvajsetlctne-moža! Ko sem pa začel pripovedovati o svojem botru in o graščini Zurlauben ter mu pokazal nekatere slike iz Žuga v svoji risarski knjigi, tedaj se je zopet spomnil, skočil pokoncu, plesal krog mene in tleskal z rokami nad glavo ter klical v eno mer: "Jes, jes! Ali je mogoče? Tisti mali fantič iz Žuga!" In njegova Ko.spa, okrogla mala ženka s prijaznimi otroškimi očmi, je prišla in govorjenja ni bilo konca ne kraja. Pravili smo si o Zugu, Zur-lau'bcnu in drugi Švicarskih prijateljih.
Moral sem sesti z njima k mizi. Meni na čast je velel prinesti steklenico starega Bordojca, in šele ko smo posrebali kavo, sem mogel spregovoriti o sedanjosti in svojih načrtih za bodočnost. Tu sc je Perignan popraskal za ušesi, natančneje ogledal moje risbe in naposled rekel: "Talent imate! imate pravo oko umetnikovo, in tudi vaši prsti so za to. A trebalo bi še dolge šole! Toliko in toliko let pri zmožnem mojstru! Jaz sem prestar in le izjemno še ke-daj delani v ateljeju. Sicer pa, če bi postali tudi največji umetnik, denarja bi dandanes ne zaslužili! Dvor in visoko plemstvo, ki so prejšnje čase naročili slike, in kupovali, so zdaj uničeni ali pa so se izselili. A pleme odvetnikov in pisarjev, ki zdaj gre ni površje, noče nič potrositi za umetnost. Jaz sam sem v življenju pridno delal in imel marsikatere blage pokrovitelje, mej drugimi tudi vašega spoštovanega botra, a komaj sem toliko prihranil, da morem zdaj na stare dni od tega živeti. Ne, moj dragi, ne morem vam svetovati, da bi postali slikar!"
"Toda pomočnik pri kakem slikar jvn ali dekoraterju!" sem vprašal. "Vsako pošteno delo mi je prav, da le zaslužim pri tem svoj kruh!"
Tu me je prijazno potrepal po ramenih in rekel: "Vrlo! To je pametna beseda! Pri tem vam morda lahko pomagam. Marillier, moj zet, je dekorater in dela kakimi 50 pomočniki. K temu vas jutri popeljem, in stvar bo gotova. Danes pa ostanite pri nas, in povedali si bomo še mnogo lepega iz starih časov, ki sva jih skupaj preživela v Švici. Ah, moj Bog, sedanjost je tu v Parizu tako žalostna in bodočnost tako mračna, da se človek rad u-makne za kakšno urico v spominu v stare čase."
To se je zgodilo. Po večerji smo sedeli z gospo Perignan k plapo lajočemu ognju na ognjišču ter še dolgo prijetno kramljali. Potem sta me sprevedla v malo, a čedno opremljeno spalnico, ki se je bliščala od snage. S prisrčno zahvalo do Boga, čegar previdnost me je danes tako očetovsko vodila, in z mislimi na svojo dobro mamico in na vse drage v daljni domovini, o katerih smo danes toliko govorili, sem zasnul in spal kakor princ, dokler me ni zbudilo pozno zimsko jutro.
Stari Perignan ni vstajal zgodaj. Zato sem imel čas, pisati materi o svojih zadnjih doživljajih
ter ji sporočiti naslov slikarjev, na čegar ime naj mi v bodoče pošilja pisma. Nisem se namreč mogel odločiti za obisek o. Sekunda, ker je umevno, da sem se bal vsakega srečanja s svojimi nekdanjimi tovariši. Rotil sem jo, kakor že v enem prejšnjem pismu, naj veruje v mojo nedolžnost in naj to sporoči tudi botru. Pozdrava ea Vereno pa si nisem upal pristaviti.
Zresni praznik.
Marillier (b.. Marije) je imel' svojo delavnico V Sveto Antonski Ulici. Tja mc je spremil Perignan ter predstavil svojemu zetu. Ta je bil mož srednje velikosti ki ostrih potez v obrszu. Premotril je mene in moje risbe z mirnimi rjavimi očmi ter me vzel za poskuš-njo mej svoje delavce. Stavil mi jc za pogoj, da ne bom zahajal ? nobene klube ter se zdržal vsa'te politike.
"Jaz sam moram iti včasih k pakobincem — zavoljo kupčije; sicer ne bi dobil nobenih naročil." je dejal. "Treba tuliti z volkovi! A moji delavci mi ne smejo obiskovati klu'bov. Če ne se celi dan priekajo in okoli pobijajo in p^ gostilnah posedajo, delajo pa 1»*c, Da se razumemo — jaz sem prija-' tel; nstave in svobode!"
Zelo' rad sem pristal na ta po goj, in mojster me jc poslal v risa rsfco dvorano, kjer je kakega pol tucata risarjev izdelovalo predloge za rasna dekoraterska dela. Kot poskusno dolo naj bi zasnoval izvesek za na hišo imenitnega zobozdravnika. Marillier je bil z mojim izdelkom prav zadovoljen, dani ni bil po najnovejših modi. Aluio ga jc spremenil ter da izvršiti. Tedaj me je stalno sprejel v delavnico za prav pošteno tedensko plačo.
Tedni ri meseci so zdaj poteka-i pri mirnem de'u. Velike politične spremembe so se mej tem izvršile; prinesla jih je nova ustava. Francoska je bila razdeljen** 83 novih okrajev (departmen tov) ki so dobili imena po gorah in rekah in samovoljno potegnjene meje. S ten. so bilo zgodovinsko pravice starih dežel popolnoma u-ničene. Nova volilna pravica je bi la vpeljana* prvi volilči so imeli izbirati volilne može, ti pa 745 ljudskih zastopnikov. Stara sodišča so se odpravila, in vpeljale porote. Dedno plemstvo, vsi nasl> vi in grbi so bili odpravljeni. Kakšni prevrati! A jaz se za vse t.v nisem menil ampak sem mimo dalje risal in slikal.
Mojemu gospodarju — ali kakor smo zdaj morali reči: "državljanu" Marillier ju je bilo tako čisto prav. Imeli smo zdaj za več tednov polne roke dela! Saj je bilo v Parizu na stotine prodajalen in trgovin vseh vrst, ki so se i-menovale: "Pri grbu Bourbon-cev," "Pri Francoskih lilijah," "Pri grofu od Provence," "Pri vojvodi od Normandije", " Pri grbu Anžuvcev," "Pri hrtt plemenitih de la Suze," "Pri velikem križu sv. Ludovjka" in tako dalje. In potem vsi nešteti doba vitel ji kralja, kraljice, princev, vojvodov teh in teh!
Vse to je bilo zdaj treba spremeniti. Zdaj se je hotela vsaka trgovina zvati: "Pri Narodu! pri Svobodi! pri Bra lovstvu! pri Narodni zbornici! pri Francoskem narodu! Pri Konstituciji in podobno. Delali smo na vse pretege. Po noči in po dnevu smo. slikali boginje svoibode, pravice in raz nih lepih državljanskih kreposti. Tudi ga'« od je Arignac in Bari-gnac so laročili nov izvezek z zmagoslavnim *vozom Svobode, in malo je manjkalo, da niso spozna^ li v meni prejšnjega "oskrbnika" vkljub tem:, da sem nosil slikar ski jopič
S svojimi tovariši nisem eaup-ljivo občeval, zato so me imeli za plemenitaša, ali kakor so rekli pa novem ci-devant (Ci-devant—"od "prejšnih", tako so po revoluciji nazivaU plemiče.) Vsak veče pa, če sem imel čas, redno pa vsa ko nedeljo, sem obiskal starega Pergnana. Tam sem večkrat pri še V skupaj s častitljivim župnikom od Svetega Ivana čegar cerkev se dviga neposredno za mestno hišo. Dobi o še pomnim, kako je bil ogorčen po tisti seji Narodnega
so bHe odprav-mesto pa je bil poitavljen za vsak okraj en škof, ki naj ga izberejo volilici dotič-nega okraja, župnike pa naj bi izbirali volilci posameznih občih. S tem so bili vsi duhovniki, od škofa do zadnjega kapelana ponižani za državne sluge. Noben duhovnik, ki je hotel ostati zvest svojim dolžnostim, se ni smel pokoriti takemu zakonu. .
Zdi se mi, da še vidim čSsfitlji-vega župnika od Sv. Ivana nb Bregu pred seboj, s črno žaniietno čepico na srebrno belih laseh, kako je tisti večer v sveti ogorčenosti govoril zoper brezbožno pret}
1*8 Dairy
Prva itovi---
MLEKARNA
MARIJA SLUGA
1828 W 22id SI. Ckleaf«, UL
T«l»»hoM C—I 47W
Izkušena in s drftav-nim davljenjem potrjena BABICA
M nljudno priporoča T«nikim la hrraikim U-i« ia Mnkia SU-
tmob.
1818 W. Mad Sirce
Otleago, Illinois*
Se priporoča slovenskim inJhrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko taavažam strankam po hišah točno vsak dan.
Z vetespoitovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar
logo: "To je kazen za naše "ga-' llikanske svobodščine", (Gali-kanske svobodščine" se imenujejo resnične in umišljene pred-pravkje Francoskih katoličanov, s katerimi so sc ti proti papežu toliko ponašali, da so skoro V razkol. zabredli. Konec gallikanhmu Je naTcdii še l.e Vatikanski cerkv. zbor.), s katerimi smo se vedno ponašali nasproti Apostolski stolid'To je sad jansenistovskih krivili naukov, ki so se na Francoskem ri«#ovali. <Zato ker n;?mo marali nositi sladkega jarma Kristusovega, nas zdaj vklepajo suženjske verige teh brezbožnih ljudi in odkritih sovražnikov Kristusovih. Tega zakona ne smerno sprejetiI Ne smemo priseči na nstavo, 1: na tak način ruši templje krščaiiStva. A naš odpor bo zanetil strašno preganjanje, in kri duhovnikov bo tekla. Bodi! Kri mučcnccv jc še vsdej bila največji blagoslov za cerkev; da hi bila tudi moja vmes! Rad jo prelijem za svobodo cerkve!" -
Častitljivi duhovnik mi je govoril prav o ! srca. Kar sem izkusil v Ilelvctskeni klubu in pri Ja-kobincih, zlasti pa geni ji vi prizor pred kapucinsko cerkvijo, me jc temeljito streznilo in razočaralo; Ne, če revolucija krene tako pot. me nikoli ne bo štela med svoje pristaše, naj še s tako vabljivimi frazami prikriva svoje prav« «ar mene: visit i trou. in oltar! Vendar bi me bila veličastna zvezna svečanost nr Mart o ve Polju skoro šc enkrat preslepila. Kdo naj s$> ustavlja radostnemu vrisku stotisočev!
(Dalje prihodnji*.)
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova druStvena pravila, liino izdelana pisma, kuverte, vabila ia vstopnico za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NAtWNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, DI.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljne** flede * cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripraras jS Vplačilno knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formata iu trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zolo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniftke podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskano imamo tudi Bolniška Usta, večje in manjSe in posebne polo ta vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
E7 Xn zahtevo poftljemo vsakemu društvu vzorec goriuavedcnili tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska 44Glasilo K. 6. K. Jednote".
_________•__
Tvrdka L Bachman,inkorP
ZASTAVE, REGALUZ IN RAZNE DRUŠTVENE POTREBŠČINE.
2107 S. Hamlin Ave., Chicago, 111. Talafon: Lawndala 441.
Kupujte Vojno varčevalno , • znamke!
' ; KJE?
sc nahaja Peter Žtupanič doma iz Krasinca številka 18 občina Podzemelj. Pred 13 leti je bival v Reading, Pa. potem se je preselil v Tower, Mnn.	,
Če kateri izmed cenjenih rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani, ali naj se \ sam oglasi bratoma. Martin in Michael 2u panič, 4909 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
(Adv. No. 39, 30, 31.)
i--
r
r
i
Potne noge
niso aamo neprijetno razočaranja, ampak so tudi zalo Ikodljiye zdrav-Potsnia dala namreč nega bo-
_. dactovak taiko >dl; polsg
Uga pa dela potenja neg tudi hud in zopern smrad. Čemu H al torij na »sgali v tal zadevi. ko imats zato i priliko ki hitro odpomoč? Ku-
Severa's Foot Powder
CSavarov Pralek za noga). Umijte si noga vsako noč x gorko vodo, aiutorai si pa nadrmdto a tam prai-kom po nogah, podplatih, patah In mad prstL Danita nekaj taga praška tudi v čavilj in v nogavico. Ta praiak ja nsjboliia aradstvo za noga, ča sa vam potuo, te vas boti-io, srbiio, 4a so otakla in trtndana. Ta praiak dria. da so noga, Cavlji in nogavioa suha. Prodaja sa r vseh lekarnah. Cana %6 centov.
JAKOB STAUDOHAR 9520 Avenue L,
South Chicago, HL
Telefon: So. Chicago 1236. se priporoča Slovencem in Hrvatom.
Prodajam in razvažam premog ' > in drvk, selim pohištvo in opravljam ekftpresne posle.	.
Svoji k svojim!
i »»EH} S O O< O oe»#»MM'
TISKOVINE
Posebne cene za slavna društva, cerkvene in šolske upravitelje, trgovce in zasebnike.
500 papirjev..........$2.00
500 kuvert ............ 1.75
250 vel. kuvert ........ 1.75
500 vstopnic.......... 1.50
Bolniake liste, nakaznico in pobotnice
po istot&ko nizki ceni Piiit« nam zrn ceno predno naročite pravila in tiakovine kje drutrje.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, lil.
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
t^koro ša !t0 M se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vsro-kn. ket zaupnost izdolovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjcmsleev. Malo lH.x-i*atije cen j« Hodanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoj»er dtMKlnjo na vseli številaib potrebščinah naših, a novi vojai davek nam je spodbil 6v zadnji steber in morali »mu	nekoliko povtfstj. Vsak prfjatelj Trinerjevib lokov prizuava brez ugovora, da v sedanjosti, ko
«M'iHn.o veliko voč plačevati sa potrebščine, ia tadi lokarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okoni priti, fcato (ia bo vrednost Trinerjevib lekov povrnila odjemalcem vse kar več platajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino- —
ti^ej ima tako* zaupanje in vspeh med svetom, k«r učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vzeh bolerui jih j* devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih ▼ ielodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti »Hodoe la odstrani Iz aotraajščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakAen brlog zlutvernih tvarin zavirajočih pravilno delpvaaje drobovja. Trinerjevi lck. so prosti vsakoržne ae-pwtrebiie mešanice in vsebajejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, aeprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navacu« slabore, kakor tudi v ^todšnik oeprilikah, ki rade nadlegujejo šenske ob premeinbi iitja ali rudarje in urtyje delavce, ko delajo Bf vdihavajo plin, če rabite ta lak, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodore vselej v koren boločine, zato pa je zla«ti v slučaju protina, ali revmatizwa, nevralgije, lum-
_____bago, otrpelosti gležnjov in drugih, najhitrejša
o pomoč. Jako je dobro tadi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje livcev in za male po kopanja nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno ia prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in u*t, istotako za čiščenje ran. izpuščajev in drugih kotnih utvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJHOVBJIS NAGRADE 80 DOBILA TRIKEEJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD BCBDAL—flAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333*1343 So. Aahland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
as ' w^V is^was^i
i^MfSrm^M
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV.
Ustanovljena leta 1857

Naeljonallzlrana leta 1864
ŽE 60 LEX
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva naftega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima le 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje snaia nad $8^MKOOO.OO. Preostanek glavniee in fieti dobižek cnaša nad $550.000.00, kar se drži v pot+k-nem saftčitnem skladu.	9
■aloiite torej Vaie prihranke v L VAJBTABSJil IV NAJVEČJI BANKI V JOL3BTU.
HarastU obresti si polletno pripisujejo k glavnici, Qql. - -A - - , hranilne uloie od S1.00 naorei. OvU
ill pa pNi
RRST
Joliet,	Illinois.
"tJODSKA BANKA".