Cek račun l-iub-Ilanu št. Ilit>5ii m 10 344 r.a itisf riiie; Sarajevo šiv 75(>3 Zagreb štv 34.011, Praga-I )unaj 24.74' U p r h v ti: Kopitarjeva b. telefon 249? nočna 299«, 3994 in Z0S9 Izhaja vsak dan cji izen ponedeljka in dneva po prazniku Naročnin« mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 4(i Din, ca inozemstvo 120 Din Uredništvo je, » Kopitarjevi nI.6/UI Telefoni uredništva: dnevna služba 2099 — Starhembergov državni udar v Avstriji Heimivehr je zatrl upor delavstva S strojnicami in topovi so heimtvehrovske čete oblegate postojanke delavcev in jih večinoma zavzele Voditelji socialdemokratov so aretirani, njihove organizacije razpuščene Dunaj, 13. febr. z. Tudi danes daje Dunaj »sito sliko kakor včeraj popoldne in ponoči. Notranjost mesta je še vedno preprežena z bodejo žico, raznimi ograjami, španskimi jezdeci ter močnimi vojaškimi telefonskimi žicami ter je jako nepredirno taprta, Mesto je skoraij poj>alnama prazno. Tr- govci so po večini zaprli svoje lokale, le tu in tam so potegnjena pločevinasta vrata do polovice. — Cestna železnica še vedno ne obratuje. V notranjosti mesta vozijo le redki avtomobilisli. Na Rin-gu in v okoliških ulicah ia cestah jxmoči ni prišlo do nobenega spopada. Krvavi dan v FloridsdorSu Resnejši pa fe položaj v zunanjih delavskih okrajih. Policija s pomočjo vojaštva je sistematično izpraznila vsa zbirališča republikanskega Schutz-bunda in jih je morala mestoma izprazniti s topovskimi streli, ker so se Schutzbundlerji odločno borili Zlasti huda je bila borba v bloku mestnih hiš, kjer so se člani Schutzbunda umaknili nekoliko v notranjost in se močno zabartkadiraH. Govori se, da je vojaštvo oddalo 300 topovskih strelov, preden se mu je posrečilo popolnoma zlomiti odpor rstašev. Najhujše borbe pa so bile danes dopoldne v delavski četrti Floridsdorfa. Od 9 do 10 so poskušali člani republikanskega Schutzbunda zavzeti policijski komisarijat v naskoku. Napad je bil sicer odbit, toda v borbi je bilo, kakor se govori, mnogo žrtev. Govori se, da je pri tem padlo 10 policijskih agentov. Ob 11 so se člani Schutzbunda umaknili v blok hiš v Schlingerhoiu, kjer so uredili v največji naglici močne barikade. Upornikom se je sporočilo, da se bo pričelo streljati s topovi, če se ne bodo takoj udali. Z Delavskega doma v Floridsdorfu visi že od včeraj zastava s kljukastim križem. Enaka zastava je razobešena tudi z mestne hiše v Floridsdorfu. Ubitih je bilo 17, ranjenih 60. v predmestju MSdtlngu hite socialisti postavljati barikade. Tam so obkolili neko poslopje, v katerem je bil začasno nastanjen manjši oddelek vojakov. V velikanski številčni premoči obstrelju-iejo schutzbundovoi obkoljene vojake Dunaj, 13. febr. Ob 19. p. Kljub uradnim vestem o vzpostavitvi reda in miru se še vedno ču-jejo streli iz predmestij. Dočim je v središču mesta mirneje, trajajo boji na periferiji dalje. V akcijo so stopili poleg strojnih pušk tudi topovi. Posebno nemirni so okraji 10., 12., 20. in 21. Popoldne so se začele koncentrirati policijske in vojaške čete na drugi obali Donave v Floridsdorfa. Na cestah so bile poulične bitke, pri katerih je bilo ranjenih okoli sto oseb, par desetin pa mrtvih. Socialni demokrati so se polastili avtomobilov za prevažanje smeti, ki imajo, kakor znano, zelo močne stene. V njih so montirali strojne puške ter jih uporabljajo sedaj v boju kot tanke. Popoldne so se dvignila štiri policijska letala, ki so imela namen, ugotoviti skrivališča socialnih demokratov. Popoldne je bila v Floridsdorf poslana težka poljska ar-tilerija kalibra 152 mm. Šele topništvu se posrečuje, zavzemati polagoma teren, ki ga socialni demokrati srdito branijo. Vendar so v deienzivi. Iz tega sklepajo, da polagoma nabirajo moči za novo, boljšo obrambno akcijo. V trenotku, ko to brzojavljamo, prihajajo v dunajske bolnišnice številni ranjenci. Zvečer so bila odposlana nova ojačenja: štiri motorne baterije, ki so razsvetljevale s svojimi žarometi opustošene kraje na vzhodni obali Donave. Že takoj dopoldne je padlo pri vstopu v Florids-doM deset policistov, skupno pa jje doslej mrtvih pri bojih za zavzetje Floridsdorfa 18 policistov in vo'akov, ranjenih pa 42. Dunaj je popoloma v temi. Pričakuje se, da bodo socialni demokrati dobili ojačenja. Opaža se tudi da v tovarnah, kjer so bili danes delavci na delu, ni bil produkt dovolj velik, ker so začeli delavci s pasivno reeisten-do Brezposelni danes na Dunaju niso dobili podpore za ta teden, ampak jo prejmejo šele čez osem dni. ... da izstradajo Dunaj Člani Schutzbunda so napravili tudi poskus, da bi izstradali dunajsko prebivalstvo in so zaradi tega zaprli vse dovozne ceste k osrednjemu živilskemu trgu. Ta jx>skus članov Schutzbunda je sicer preprečil normalni dovoz živine na osrednji trg, ni pa jim uspelo, da bi povzročili tudi najmanjše pomanjkanje živil na Dunaju. V delavski četrti so socialisti napravili na cestah barikade, ki pa so Hh zvezne čete zavzele v naskoku in jih takoj od-itranile. Že v prvih popoldanskih nrah se je smatralo, da je upor delavcev zlomljen. Potrebno je bilo samo razgnati upornike in fih pregnati iz zasedenih položajev. Delavci nimajo zadosti muni ciie. Policija je v resnici zajela v delavskem domu a a Hackringu v 10. dunajskem okraju 50 članov Schutzbunda, ki so se poskrili po kleteh, brez orožja. Do spopadov je prišlo danes dojx>ldne tudi v Kari Marxhofu v Heiligenstadtu, ki je zgorel. Zvezni podkancler major Fey je osebno prisostvoval bojem za zavzetje kompleksa občinskih hiš, imenovanega »Kari Marxhof«. Pri tej priliki je bil ranjen tudi adjulant maiorja Feya, major Vrabel, nevarno je j>a ranjen neki orožniški stotnik. Na Simeringu in vzdolž železniške ograjne poštne železnice so poskakali vstaši v jarke in otvorili moč no streljanje na zvezne čete. V podeželju: Dva grofa in knez Starhemberg oblegajo Line s treh strani Tudi v Lincu obvladajo vladne čete poginoma položaj. V današnjih zgodnjih jutranjih urah je bil položaj se nekoliko zamotan. K včerajšnjim borbam za Dieslerjevo strokovno šolo, v kateri imajo socialisti svoj urad, se po- j roča, da so jo vladne čete zuvzele šele po to- I povskem ognju. Del šole je hudo poškodovan, ker je bil zadet s polnim strelom. V gostilni Danetzhof so vladne čete razorožile 150 članov Schutzbunda. Ta posadka je razpolagala z modernimi pehotnimi puškami, imela pa je tudi 3 strojnice. Tudi ta položaj Schutzbunda je zavzelo vojaštvo s podporo policije in Heimvvehra v naskoku. Upornike so odpeljali v vojašnico in jih zaprli. Enaka usoda je doletela tudi upornike, ki so se utrdili v Freinbergu. Danes dopoldne so zasedle vladne čete tudi plinarno v Lincu, ker jc policija ofKizila, da se v bližini sprehajajo sumljive osebe, ki pa so bili člani Schutzbunda. Po hudih dopoldanskih spopadih so vladne čete pregnale upornike s cest. Mestni del od Steieregga vse do St. Petra, Lustcnaiia in Uhrfahrn je bil še ob 8.30 zjutraj v rokah upornikov. Toda tudi te zadnje postojanke upornikov so bile zlomljene v najkrajšem času. V Uhrfnhrii so se tamkajšnji uporniki utaborili v opekarni. Nudili so hud odjior ter neprestano streljali s strojnicami. Dopoldne so jih napadli oddelki Heimvvehra in vladne čete. Grof Reventern je začel prodirati s heim-vverskimi četami od miihlskega okraja proti Lincu, grof Coret s svojimi oddelki pa vzdolž Donave. Od Steieregga koraka 6 kolon kneza Starhembergn. Veruje se, dn bo še v teku današnjega dne ta zadnji odpor socialno-komuni- Dunajska vremenska napoved: Pretežno ja no Temperatura bo f>o nižinah nekoliko j»adia. gorah nar as tla Severozapadni vetrovi. Kancler dr. Dolliuss _ Socialistični župan Dunaja dr. Seitz — Vodja Heimvvchra knez Starhemberg stičnih vstašev v Lincu pojjolnoma strt. Ob uri, ko poročamo, so se boji že začeli. Strahoviti boji v Brueku Po zadnjih jioročilili ob 19 so najhujše borbe sedaj v Brucku nu Muri. čeprav je število vladnih nasprotnikov zelo veliko, so vsi mnenja, da bo vlada obvladala položaj. Spopadi med socialisti na eni strani in vojsko in redarji na drugi so zahtevali veliko število žrtev. Njih pravo število pa še ni znano. Po vesteh iz Gradca je jiadlo v bojih med delavci in redarji 37 oseb. Ranjenih je nad 200 oseb. Boji v Kapfenbergu na štajerskem še trajajo. V Brucku na Muri so prijeli 4 osebe, ki o njih mislijo, da spadajo med voditelje neredov. Vsi so socialisti. Danes bodo izročeni prekemu sodišču in najbrže takoj ustreljeni. Orožniška akcija proti socialnim demokratom v Worglu ni imela nobenega uspeha. Kljub večkratnim naskokom niso mogli zasesti delavskega strankinega doma, kjer so sc zabarikadirali socialisti. Telefonirali so po pomoč iz Inomosta in so odšli v W6rgl večji oddelki orožništva. V ostalem ne štrajka na Tirolskem skoraj noben delavec. Poziv vojnega ministra Proglas na bojevnike Ostanimo še vedno budno na straži Ob 14 se je državni tajnik za obrumbo države armadni general Alojz Sehottcnbiirg-Har-tenstein po radiju obrnil na svoje bivše bojevnike v Avstriji. Govor generala Schottenburga se takole začenja: Častniki in vojaki nekdanje avstrijske vojske, bojni tovariši! V izredno resnem času se obračam na bivše bojevnike s fronte, nn svoje bojne tovariše. Drhal brezumnih zločincev toliko, da ni vrgla naše domovine in našega naroda v najhujšo nesrečo. Le po zaslugi izredne požrtvovalnosti oborožene sile države se je posrečilo ob 12 ogenj zadušiti. Samo, dn tu pa tam še tli kakšen plamen. Zato moramo biti še zmerom budno na straži. Vsi tovariši iz aktivne vojske so se pri vršitvi najtežje naloge, ki si jo moremo misliti za vojaka, vselej pokazali na višini. Na vas je zdaj vojni tovariši, dn ne |K>-zabite stare slave nekdanje avstrijske vojske in dn se tudi s svoje strani postavite na razpolago državni vladi. V prihodnjem odstavku govori general, da so politični dogodki zadnjih lel brez dvoma tudi med bivšimi bojevniki zbudili velika nesoglasja o političnih dogodkih. General Harten-stein zato v svojem pozivu apelira na bivše bojevnike, naj vsaj v tem resnem trenutku pozabijo medsebojne politične spore in se složno zbero okoli vlade, ki se s skupnim neprijateljem bori zn obrambo avstrijske domovine, dela prastare nemške zemlje. Na koncil svojega apela poziva general bivše bojevnike, naj se prijavijo kot prostovoljci najbližnji upravni, policij, ali vojaški oblasti. nim četam sc je posrečilo okref>iti orožniš'ko [>° sad ko, ki jo je Schutzbund oblegal na orožniški postaji. V Feisbergu sc je posrečilo v tamkajšnjih rudnikih izbruhle nemire v kali zadušiti. V Koila-chu, v drugem največjem rudniškem revirju Štajerske, vlada j>opolen mir. Enako tudi v ostalih delih vzhodne Štajerske. Mirno je tudi v zgornji dolini Mure in v krajih južno od Gradca proti jugoslovanski meji. Boji se nadaljujejo še v Brucku, v Kapieu-bergu in v Enesleitnu. Vlaki iz Jugoslavije vozijo le do Gradca. Pro-tnet ie na tej progi v popolnem redu. Od Gradca naprej vozijo vlaki ptoLi Dunaju čez Aspang. Železničarji so bili doslej mirni in so svojo službo opravljali v redu, zakar se jim je zahvalil predsednik upravnega sveta avstrijskih državnih železnic Vaugoin, obljubljajoč jim tudi materielno nagrado. Proti večeru so se razširile tudi govorice, da nameravajo jutri pričeti z generalno stavko. Vladna j>orodiila se z več strani zanikajo. Aretacij se neprestano nadaljujejo. Feyevo poročilo V Gradcu je trajala bitka vso noč Mestni župan ranjen - 37 mrtvih -- Nocoj vlada mir (Od našega posebnega poročevalca) G. — Gradec, 13. lebruarja. čete Schutzbunda v manjših skupinah napadle posamezne objekte, ki so jih morale danes zapustiti. , ... o j i . . . , ,i Vladne čete so v strogi pripravljenosti in bodo Glavna bitka za Gradec, ki je trajala to noč skušale zatreti vsako novo akcijo Schutzbunda. V do davi, je dobljena. Vladne čete so zmagale na vsej črti. Boji v predmestjih pa se še vedno nadaljujejo. Rezultat \ ^erajšn.jih bo.ev je 37 mrtvih in več sto ranjenih. Uradno te številke še niso potrjene. Polagoma nastopa mir. V okolici mesta in f>o mestu korakalo močne vojaške straže z nasajenimi bajoeneti. Važnejša lavna poslopja in prometne točke so zasedli policijski in vojaški oddelki s strojnicami. V splošnem pa se v mestu skoiaj nič več ne pozna, da so snoči grmeli topovi kakor na ironti. Javni lokali se morajo zapreti nocoj že ob 21. Gledališča in kinogledališča morajo biti sploh zaprta. Tramvaj je v prometu samo do 21. Zbiranje v večjih skupinah je prepovedano, vendar pa se prepovedi ne držijo preveč strogo. Vsi aretirane! ostanejo do nadaljnega v ječi. V mestnem središču so bile trgovine ves dan odprte in se ie poslovno življenje razvijalo povsem normalno. Vsa delavska predmestja so najstrožje zastražena, tako da skoraj ni mogoče, da bi se od zunaj hujska-lo delavstvo. Prepovedan je ludi dostop na grad, kjer je sedež obrambne eksekulive Na gradu sc je tud,i utabodU* artilerija, ki je včeraj streljala v Egenbergu. Čistilna akcija se z vso energijo nadaljuje Davi je prišlo do novih s po -adov v predme stHi, ki še vedno niso zaključeni. Nocoi računajo, da bodo Egenbergu so danes pregnali pristaše Schutzbunda iz občinske hiše in iz tovarne Wagner-Biro ter opustošene železne valjarne. V akcijo je stopilo topništvo. Govori se, da je padel pri tej bojih poveljnik mestnega Schutzbunda pioiesor Riickel, uradno pa sc vest ne potrjuje, ampak se zatrjuje, da je pobegnil. Mestni župan Muhitsch je aretiran in se nahaja v bolnišnici. Razširile so se govorice, da je hotel pobegniti, pa je policijska straža streljala za njim in ga zadela v vrat. V uradnih krogih j>a izjavljajo, da ie bolan in da so ge prepeljali v bolnišnico zaradi bolezni. Občinsko upravo v Gradcu vodi krščanskorti. Pristaši socialdemokratske stranke so dane« znpili ravnatelja tovarne orožja v Steyru in ga takoi ustrelili. Odmev v inozemstvu 1 Velika hlamaia socialistov Dunaj, 13. febr. A A. Snoči ob 20.30 je vlada j.iredila naj se zapro vsi obmejni prehodi na Ma-djarsko, Jugoslavijo in Češkoslovaško. Na naši meji Maribor, 13. februarja. Prvi neposredni odmev dogodkov v Avstriji se je opazil v Mariboru danes zjutraj pri prihodu avstrijskega hrzovlaka. Dospela je samo lokomotiva 7. enim vagonom in rnim edinim potnikom. Vlak j? priv07.il samo i/. Gradca, dočim je promet na progi Gradec—Dunaj ustavljen. Tudi dopoldanski osebni vlaki so prispeli samo iz Gradca. Področje med Gradcem in našo mejo je popolnoma mirno, borbo divjajo le v srednjem delu Štajerske. Kakor je pripovedovalo železniško osobje, je državljanska vojna v polnem leku. V noči na torek so topovi razrušili graško predmestje Eggenberg. Naše obmejne oblasti so jkrenile vse potrebno radi zastraženja meje ter >rehoda in sprejema morebitnih beguncev. Nemci škodoželjni Iierliu, 13. febr. p. Vsi nemški listi komentirajo kakor nu povelje dogodke v Avstriji. Pravijo, da so žrl ve neme pričo strašno tragike avstrijsko politike. Zastonj so bili vsi napori avstrijske vlade za popnlnr-nost s tem, da se je delala, kakor da ona rešuje Avstrijo rdečega terorja. Vse pa bi se še dalo rešiti, če bi se izvedlo volitve, pri katerih hi se pokazula večina avstrijskega naroda. ?Go.riiinnin piše, da oni no more biti vodnik naroda, ki nima zaupanja množice. Za Dollfussom sloje temni pnmagači. od katerih tlela jc odvisen evropski mir. — Kdnigsberger Allgemcine Zeitung* piše, da e, jc zgodilo ono, kar je. bilo pričakovati. Narodni socialisti so ponudili Dollfuss« pomoč za boj proti marksistom, pa jo je odklonil. Zato naj sedanja vlada avanturisjov no nadaljuje boja parazitov proti večini Zadnje vesti Socialisti eo zasedli Dunajsko Novo mesto Dunaj, IV febr. k. Zvečer je semkaj prispela vest, da je Scliufzbiindu uspelo zasesti Dunajsko Novo mesto, Baje so socialisti iz Dunajskega Novega mesta takoj poslali orožje in pomožne čete svojim dunajskim tovarišem. l.inz. IV febr. k. Pristaši republikanskega Scliutzhunda trumoiiia zapuščajo Linz in beže preti češkoslovaški meji. Krščanski socialisti groze, da se združijo s socialdemokrati Dunaj. 13. febr. z. Bivši kršeanskiisocialni minister dr. Kollmann, ki jc stalno svaril »vojnega kanclerja pred močjo socialdemokratov in ga rotil. naj sc nikar ne veže na lleimwehr, ker bi mu hrščanokosnrialnn stranka ne mogla slediti, jc na-»lovil ilr. Diillliissu daljše pismo, v katerem ga • pominja na svoja nekdanja mu rila, ki bi bila preprečila prelivanje krvi, tn bi jih bil kancler poslušal. Dr. Kotlinami se postavlja na stran delavstva in delavskih pravic ler demokratičnih na-rel in obsoja nastop lleiDivvehra. in vojaštva proti delavstvu. Minister nadalje zahteva, naj varnostni minister major I'ey in vojni minister general Shonbiirg-Hiirtenstcin takoj odstopila in naj prevzame avstrijsko vojsko zopet general Vaugoin v моје roke. Ako hi »reina vlada lega protesta ne upoštevala, ho krščanska socialna stranka iskala »vez« s socialdemokrati, da skupno i njimi izvo-i 11 jo zmago demokracije proti diktaturi lašijmia. Zakaj so vporabili topove? Dunaj, 13. lebr. AA. V encin izmed najnovejših uradnih poročil vlada pojasnjuj«. zakaj jc morila vojaška oblast pri bojih v nekaterih točkah iHitvaja uporabljati tudi topništvo. To poročilo naglasa, da so socialisti v nekaterih delavskih domovih v predmestni napravili v teku let prav« skriv-ic utrdbe. Tako so odkrili v porušenem delav-rkem domu v Ottakringu velike in močno betoni-lane kazemate. Izvršitev leh utrdbenih dol jc za-btevailo mnogo časa in vse kaže, da so socialni dc->rx->l.( lakirnici • priobčitje uvodnik Saliha Rifkija-beja. ki pravi med drugim, da ka/ejo vsi tisti, ki so za mir in varnost, veliko zanimanje za balkanski pakt. To je razumljivo, pravi pisec dalje, ker sloni ta pogodba na načelih miru in nenapadanja. Pogodba je nastala iz lastne pobude balkanskih narodov, ki hočejo med seboj ohraniti mir in varnost. Carigrajski list Vakit« naglasa, da so politični t rogl v Turčiji sprejeli balkanski pakt z največjim zadovoljstvom. Ni države 11a Balkanu, pravi list da-l:e. niti drugod, ki bi bila s tem paktom prizadeta. List izraža nado, da bo tudi Bolgarska pristopila k paktu. Na koncu izreka priznanje zunanjim mini-ч,го 111, ki so vztrajali in dosegli tako lepe plodove. Sofija, 13. fehr. k. Skupina jugoslovanskih meščanov iz Niša, Leskovca iu Vranja je napravila dvodnevni obisk bolgarski prestolnici Sofiji. Jugoslovani so bili v Sofiji j prisrčno sprejeti, tako da so svoj obisk podaljšali še za en dan. Ko so se danes od- , pravljali izletniki nazaj v Jugoslavijo, je ' prišlo na kolodvoru do velikih manifestacij za Jugoslavijo. Godbe so igrale izmenoma jugoslovansko In bolgarsko kolo. Navdušenje je bilo toliko, da so se Jugoslovani lil llolgari s so'znmi v očeh začeli objemati iu poljubljati. Vlak je oh silnih vzklikih za jugoslovansko in ho'prarsko pri'ateljstvo odpeljal izletnike nazaj v domovino. Gospodarski spor med Anglijo in Francijo Pariz. 13. lebr. AA. Glede 11a odpoved trgovinsko pogodite med Francijo in Anglijo piše *La Jo-uriied Industrielle«: (1. Runcinian ne more upravičiti svoje politike t /cl jo. da pribori spoštovanje brezpogojnemu izva-j a it i 11 klavzule o državah z največjimi ugodnostmi; zakaj po Ollavvi se britanska vlada napravi slepo za lo klavzulo prav vselej, kadar ji ne gre v račune, t.krep francoske vlade ima za smoter, kakor je njc-g iva pravica in dolžnost, doseči pravično ravno-'.c/je v izmenjavi blaga. Z odpovedjo pogodbe jc postal položaj jasen 111 razgledi za nove razgovore 1 ro-ti. London, 13. febr. AA. Nove 20% carinske do- klade, ki jih je angleška vlada uvedla prejšnji petek na vse blago iz Francije, so stopile snoči o polnoči v veljavo. Zaradi tega je francoska vlada ol> istem času od|Kivcdala trgovinske pogodbe 7, Anglijo iz leta 1862 in 1882. Odpovedane pogodbe prenehajo veljati v treh mesecih. Verjetno jc, da bo skušala angleška vlada ta spor s Francijo urediti tako. da bo predlagala Franciji takojšnja pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Anglijo in Francijo. Ljubljana, 13. febr. АЛ. Ban dr. .Marušič v čelrtek 15. I. 111. zaradi zasedanja banovinskega sveta iK bo sprejemal privatnih strank. ' " Pariz, 13. februarja. Doumergue je lahko popolnoma zadovoljen s potekom včerajšnjega dne. Boja/en listih, ki »o mislili, da bo napovedana 24 urna generalna stavka vsega Irancoskega delavstva privedla do krvavih nemirov. se ni uresničila. Delavstvo je sicer po veliki večini skoraj v vseh branšah zapustilo delo, je pa z izjemo komunistov skrbelo, da ni prišlo do odkritega konflikta z javno oblastjo. Največ zasluge imajo na trm voditelji socialne demokracije 1 con Blum, Jouhan* in ostali, ki so sklenili, da ne bedo iz opozicije proti sedanji vladi prešli v revolucijo, ki bi se laliko nehala z zmago fašizma. Vzrok, da st je Blum premislil, je v prvi vrsti v leni, da eo bojevniki zagrozili socialistom da bodo mobilizirali vse sile profi njiin, ako bi hoteli izzvali prevrat. Sicer pa je tudi večina delavstva odložila delo samo zato, da pokaže strankarsko disciplino, ne pa, da izzovi prevrat, katerega delavstvo noče. Ko se je vršila napovedana socialistična manifestacija v Vincennesu, katere »e je udeležilo 30.000 oseb, od katerih je bilo okoli зОСО komunistov, se je opaziio, da so komunisti in socialisti korakali na shod ločeno. Po shodu, ua katerem so govorili Leon Blniu in njegovi tovariši, eo sc socialni demokrati vrnili mirno vsak na svoj dom. Komunisti zalo danes ljulo napadajo socialne demokrate, č"š, da so zopet enkrat izdali delavstvo Bojevniki pa pripisujejo relativno mirni potek generalne stavke svojemu odločnemu nastopu in svoji meči. Se več zaslug pa gre Doumergucjcvi vladi, ki je v Parizu koncentrirala velike vojaške sile, jc pa z njimi zelo previdno operirala, tako da se jc bilo mogoče ognili vsakemu večjemu spopadu. Vse krvave incidente so povzročili izključno samo komunisti. V kovinski industriji je cd 100.000 delavcev stavkalo samo "Ј0 0С0. Od javnih nameščencev Za univerzitetno knjižnico v Ljubljani Belgrad, 13. fehr. ni. Senatorji dr. Franjo Novak, dr. Rajer, dr. Vladimir Ravnihar, dr. Plnl, Ivan Hribar, dr. Oregorin in dr. Valentin Roži* so danes poslali prosretnemu ministru dr. Sumen-knvleu in finančnemu ministru dr. Djordjeviču vlogo, r kateri priporočajo akcijo za ustanovitev nniverzitetne knjižuiee na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Senat Belgrad. 13. febr. m. Na današnji seji »ennta so bili po prečitanju zapisnika zadnje seje sprejeti še ostali zakonski fiskalni osnutki, ki jih je predložil narodnemu predstavništvu finančni minister in sieer zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah v nekaterih členih carinskega zakona, v zakonu o izplačilu vojne odškodnine, o spremembah in dopolnitvah v uredbi o 1% državnem posojilu in v zakonu o finančni likvidaciji za begluška posestva. Vsi zakonski osnutki so bili sprejeti brez diskusije. Proti zakonskim osnutkom so glasovali le člani Narodnega kluba. Nato je bil sprejet tudi zakonski osnutek o naknadnih izrednih kreditih k proračunu državnih dohodkov in izdatkov za 1. 1033-34. — Prešlo se je na četrto točko dnevnega reda, na pretres zak. osnutka o pobijanji! spolnih bolezni, ki jc bil tudi sprejet v načelu in podrobnostih. Kol zadnja točka dnevnega reda se je. prečitala zahteva pravosodnega ministra za izročitev nekaterih senatorjev sodišču. Plenum senata je zahtevo pravosodnega ministra odklonil. Današnja seja je bila s tem zaključena. Prihodnja seja senata se skliče pismeno. Obsodba dr. Petroviča in tov. Belgrad, 13. febr. m. Po skoraj dvomesečni razpravi proti znanemu beigrajskemu odvetniku dr. Nikolaju Petroviču in njegovim tovarišem, ki so bili obloženi radi raznih pereduosti, je izreklo danes tukajšnje okrožno sodišče obtožbo. Dr. Nikolaj Petrovič je bil obsojen na 2 in pol leta robije in na 3 letno izgubo častnih pravic; Dragoljuii Joksiinovič na leto dni strogega zapora in na 2 letno izgubo častnih pravic; Lazar Kackovič na 6 mesecev zapora. Nadalje so bili ohsojeuii Nikola Vojkovič nn lelo fini robije, Svetomir Kistič na 4 leti robije. Prvi tudi na dveletno izgubo častnih pravic in drugi na triletno izgubo častnih pravic. Vladimir fcujevič na t in pol leta robije in na izgubo častnih pravic. Ostali obtoženci o bili oproščeni. Belgrajske vesti Belgrad. 13. februarja, ni. Na včerajšnjem letnem sestanku srbske akademije, ki je bila pod predsedstvom dr. Bogdana Gavriloviča, so bili izvoljeni nekateri novi člani te akademije. Med njimi dr. Nikolaj Kadivnjevič, univerzitetni profesor iz Ljubljane. Za dopisnega člana je bil izvoljen med drugim dr. Hvgen Speklorski, profesor na ljubljanski univerzi. Belgrail. 13. febr. ni. Davi so prispeli v Belgrad zastopniki Centro-Kooperative iz Prage, ki vodijo pogajanja z glavno zadružno zvezo zaradi uvoza svinj v češkoslovaško. Pogajanja šc niso zaključena in se bodo jutri nadaljevala. Križevci, 13. febr. c. Iz Rima šc je vrnil grško-katoliški škof dr. Njaradv. Ob tej priliki jc bil dr. Njaradv tudi sprejet v polurni zasebni avdienci pri sv. očetu. Sv. oče se je zelo zanimal za zdravje hrvaškega nictropolita, nadškofa dr. Batteria in 11111 jc izjavil, da dnevno moli za njegovo ozdravljenje. Osebne ves« Belgrad, lil. febr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prometnega ministra so upokojeni pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani: Alojz Randel, višji svetnik v 4. skup. 2. stopnje; Lanibert Budan, Alojzij Baša, Avguštin Ludvik, Franc Zemlja, Alojzij Vehover, svetniki v 4. skup.; Rudolf Jakbcll, poverjenik v (1. skup.; Jožef Mo-horko, višji kontrolor v ti. skup.; Franc Balezon, Kdvard Anlosijevič in Viktor Turinn, višji kontrolorji v (5. skupini. (Zaradi slabega prenosa so imena deloma spačena.) Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog pravosodnega ministra imenovani: za starešino sresko,-ga sodišča v 4. skup. 2. slopnje v Črnomlju dr. Ivan Peče. sodnik istega sodišča, skupine in stopnje; z,'i starešino eieskega sodišča v 4. skup, 1. stopnjo v Slovcniuradrii dr. Josip Sinit, sodnik jih je štrajkalo samo 30%, cd trgovskih nameščencev ni stavkal nihče. Na splošno seveda je stavkalo okoli 70% pariškega delavstva, predvsoin gradbenega, toda ogromna večina se je zadržala mirno iu pokazala, da ludi socialistično francosko delavstvo iz svojega prirojenega patriotizma neče škodovati republiki v sedanjem momentu. Videlo sc je ludi, da so komunisti veliko bolj močni v provinci, nego v glavnem mestu. Težki incidenti, v katerih so celo padale bombe, so /godili v Marscillesu, v Вауоп-ni, v Toulouscu, v Nantesu, v Lyonu, .v Mulhousu in Roubaixu, kjer je tudi nekaj mrtvih in ranjenih, v glavnem mestu v Parizu pa imajo večino bojevniki ki so organizirali ves srednji sloj. Douuierguejeva vlada je torej dobro prestala svoj ognjeni krst. Vlada je na seii ministrskega sveta 13. t. m. ugotovila, da generalna stavka vladnega položaja ni omajala, ampak ga le i; okrepila. Zanimivo je, da ludi železničarji niso stavkali in sc celo predlagano enouiinutiio prekinitev odklonili, V Strokovni zvezi dela je nastal razkol. Popoln red in mir Sncčnii večer je v Parizu minil mimo, razen v nekaterih predmestjih, kjer je prišlo do manjših spopadov. Ob 2 zjutraj je povsod vladal popoln red in mir. Davi se je delavstvo in nameščensfvo raznih tovarn vrnilo na svoje običajno delo. Povsod se dela normalno. Policija je včeraj aretirala 000 ljudi za razt« delikle, med njimi sedem tujcev, ki jih bo izgnala. Predsednik Lebrun obolel Pariz, 13. febr. c. Zdravstveno stanje pred-sodnika republike Lcbriina se je zelo poslab-, šalo. Vsled prevelikega napora zadnjih dni so predsedniku odpovedali živci. V vladnih krogih j-ovorijo o možnosti, da bo predsednik repnb. like iz zdravstvenih razlogov odstopil. Ta vest j pa jc bila zvečer demontirana. sreskega sodišča v Laškem, v isti skupini in stopnji; za sodnika sreskega sodišča v Logatcu v 7. skupini Andrej Miškol, pristav 8. skup. pri okrajnem sodišču v Mariboru; za sodnika sreskega sodišča v Šoštanju v 7. skupini Rudolf ftauer, pristav 8. skup. okrožnega sodišča v Ljubljani; za sodnika sreskega sodišča v Gornji Radgoni v 7. skupini Vinko Peče, pristav 8. skup. okrožnega sodišča v Ljubljani. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog pravosodnega ministra premeščeni: k sreskemu sodišču v Ormožu Andrej Levstek, sodnik sreskega sodišča 5. skup. v Gornji .Radgoni; k sreskemu sodišču v Celju Zdenko Verstovšek. sodnik sreskega sodišča 6. sknp. v Šoštanju; k sreskemu sodišču v LaSkeni Fran Ustar, sodnik sreskega sodišča 4» skup. 2. stopnje v Logatcu. Žrebanje vojne škode q Belgrad, 13. febr. A A. Na podlagi čl. !> zaponk n izpreinembah in dopolnitvah zakona sp izplačilu vojn* škode in v zinislu odloka finančnega miniv stra bo 15. februarja t. I. točno ob 0 dopoldne v oddelku za državne dolgove in za državni kredit v sobi šl. 20 X. žrebanje loterijske 2 in pol odstotne državne rente za vojno škodo. Občinstvo ima prost dostop. Francoske finance se popravljajo Pariz, 13. febr. AA. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je finančni minister Gcrmatn Martin podat poročilo o finančnem položaju in dejal, da govori več indicijev o zboljšanju na finančnem polju. Tako so želje po izplačilu kratkoročnih posojil zelo neznatne, dalje so rentni tečaji zrasli za 6 in pol odstotka, in naposled so postale izgube zlata francoske narodne banke v zadnjem času nad vse malenkostne. Tudi tečaj dolarja se približuje pariteti. Tudi poljsko gospodarstvo se popravlja London. 13. febr. c. Tečaji poljskih obveznic so nenadoma začeli silno rasti. 7",; poljsko posojilo je v nekaj dneh doseglo najvišji tečaj 02. Tukajšnji krogi trdijo, da je do tega zboljšanja prišlo zaradi tega, ker mednarodni svet popolnoma zaupa v dober razvoj poljske notranje gospodarske politike. Varšava, 13. febr. r. Izvoz poljskega premoga je v preteklem lelu dosegel O24.0TO ton in ie za 102 00O ton večji od prejšnjega leta. Ves izvoz poljskega premoga se je vršil skozi poljske luke 111 je bil izvožen največ v dežele zapadne in jugozapadne F.vrope. Aretacije v Rusiji Moskva, 13. felir. m. Po zapovedi državnega pravdnika j;> bilo danes v Moskvi in ilruaih ruskih mestih izvršenih vce, arntncij. Aretiranih je bilo večje število višjih sovjetskih uradnikov, ki so obdolženi zlora1 n pri dobavljauju življenjskih potrebščin vi pokrajinska mesta 111 vasi. Večino teh uradnikov bodo sovjetske oblasti takoj odprouiilo brez sodbe v taborišča. Zelen dež Neapolj, 13. febr A A. O priliki obilnega ds-zevja te dni se je pokazal nenavaden pojav: skoraj pol ure ie padal obilen dr? zelene barve, ki jc pustil tudi sledove na hišah in poljih. Rosenberg na indeksu Rim. 13. febr. A A. Tz Vatikana poroča jo, da je vrhovna kongregacija Soneti offioil dala na indeks delo nemškega avtorja Rosenborga iMifns 20. Ktolotja f in knjigo avtorja Borgmatina pod naslovom NemSka nacionalna cerkev«. V par vrsticah London, 13. febr. AA. Definitivno besedilo sn-gleško sovjetske trgovinske pogodbe sta obe prizadeli stranki odobrili. Pogodba l>o prihodnji četrtek parafirana. Wallawalla (Wasliinglon). 13. lebr. AA. V tukajšnji državni kaznilnici je izbruhnila revolta. Devet kaznjencev in en paznik so ubiti, dva druga paznika sta dobila rane z nožem 111 jc njuno stanie kritično. Banovinski svet sprejel trošarine Na današnji dopoldanski seji pojasnjuje najprej g. podbau dr 1'irkmajer, da je banska upravu ze stavna predlog infliisirstvu, rispevkov za mestne avtobuse in obljubi tozadevne naredbe. Nato gg. ban in podban jx>jasnujeta težave avtobusnega prometa pri železniških prelazih. Babnik govori o prestrogih predpisih za ometanje dimnikov, kar priznata tudi g. ban in g. pod ban. Načelnik dr. Orel predlaga, naj se zviša trošarina na kvas na 2 Din za kg. Ban dr. Marušif je mnenja, da povišanje te trošarine ni primerno sredstvo, ker ne bo zadelo kartela, ki bo še bolj zvišal cene. Predlog o tej trošarini pa je bil nato sprejet. O trošarini na pneumatiko govori dr. Sajovie. o trošarini na bencin pa govorita Vidmar in dr. Sajovie. Ban dr. Marušič pojasnjuje, da bodo banovin-8ko trošarino na vino, ki bo uvedena, pobirali organi finančne kontrole in prav tako občinsko trošarino. Občinski organi trošarine ne bodo več pobirali. Jereb govori o taksi na prenos nepremičnin. G. ban omenja, da se mora šmarnica iztrebiti. Koder govori o davščini na motorna vozila, Arko pa o taksi za krošnja renje s stiho robo. Ban dr. Marušif je mnenja, dn je treba to takso črtati. Golouh zahteva, da se davščina na zavarovalne premije zviša. G. ban pristane na to, da se ta davščina zviša na 2%. Šolar omenja, da je falska elektrarna prevalila davščino na elektriko na konzumente. Sklenjeno je bilo, da so banovinski davščini zavezane tudi plače inozenicev in ne samo pokojnine. Jereb predlaga naj se črta neizterljivi kuluk. G. ban pojasni, da ti prispevki Se niso zastarali. Ing. Miklavc poroča, da se porabi v Dravski banovini 140 do 1(50 milijonov kw ur električnega toka letno. Za razsvetljavo se porabi 8 do 10 milijonov kw ur. Predlaga enotno trošarino in ne več davščino v procentih na cene toka. Predlaga trošarino 0.10 Din na kw uro za razsvetljavo, f Škof Julij Drohobechy V Pribiču pri Jaški je v nedeljo ob 10 zvečer umrl bivši križevski grškokatoliški škof Julij Droho-becky. Škof Drohobecky se je rodil 5. novembra 1853 v PodkarpatSki Rusiji v današnji Češkoslovaški. Za grškokatoliškega škofa je bil imenovan 19. novembra 1891, slovesno ustoličen pa je bil 28. avgusta 1892. Svoj čas se je precej udejstvoval na političnem polju. Bil je znfti kot velik dobrotnik. Dolgo vrsto lel je bil predsednik hrvatskega glasbenega zavoda v Zagrebu in pa društva slepih sv. Vida. V Križevcih je jx>r>o!noma prenovil katedralo, ki je bila leta 1897 vnovič slovesno posvečena. Posebno so mu bile pri srcu sirote, za katere je leta 1900 ustanovil v Križevcih sirotišče »Julianeum«. Leta 1914. mu je bil na njegovo prošnjo dodeljen apostolski administrator. Leta 1920. je stopil škof Drohobecky v pokoj. Preselil se je iz Križevcev na škofijsko jx)sestvo v Pribiču, kjer je živel, ločen od sveta, do svoje smrti. Naj v miru jx>čiva! f Jožef Fellaher Strašno kosi smrt med koroškimi Slovenci. Trpka bolest nas navdaja ko štejemo grobove naših starih zavednih koroških očancev. V petek so se poslavljali Ziljani od starega Trabišnika v Melvičah, bivšega dolgoletnega slovenskega župana velike občine Brdo pri Šmohor-fu, od Jožefa Fellaherja. Podlegel je kapi, star 76 let. Kos slovenske ziljiske zgodovine je legel z njim v grob. Fellaherja so starši po tedanji navadi poslali še zelo mladega v svet, da bi se naučil Čeprav se mu je v tujini obetala lepa eksistenca, ee je Fellaher vrnili kmalu zopet docmov k materi, ki mu ie izročila lepo posestvo in gostilno. Poročil se je z Barmutovo Marijo iz znane slovenske hiše v Limarčah pri Šmohorju. Bil je vzoren gospodar, ki je vedno rad pomagal vsem, ki so bili v stisiki. Bil je pravi Zil jan: šegav in poosebljena dobrota. Svoje otroke je vzgojil v zavedne Slovence. Dva sinova živita v Ljubljani: trgovec Rado in državni tožilec dr. Julij. Starejši brat in sestra pw živita na Koroškem na domu. Jožef Fellaher je bil od 1907 do 1914 župan občine Brdo. ki je bila tedai, kakor je še danes, prava trdnjava ob slovenski Zali. Poslanec Gra-fenauer, župnika Šturm in Hafner ter župan Fellaher, to so bili pa stebri te slovenske trdnjave. Fellaher ie biil tudi ustanovitelj ter prvi načelnik gasilskega društva v Melvičah ter dolgoletni predsednik slovenske posojilnice in hranilnice v Dotah. Radi svoje zavednosti je bil med vojno preganjan od avstrijskih oblasti. Pogreb je pokazal, kako je biil rajni TrabiSnl-kov oča povsod priljubljen. Ob številni asistenci ga je pokopal g. dir. Mortl, župnik iz Vranskega, ki mu je bil rajni Fellaher krstni boter. Nobeno oko ni ostalo suho, ko se ie v ganljivih besedah poslavljal od vzornega moža. Na grobu se ie poslovil v imenu posojilnice in v imeniu gasilskega društva g. Cankl in novo ustanovljeni slovenski pevski »bor v Melvičah ie pod vodstvom zborovodje g. Luke Janka pel pretresljive žalostinike. Bil je to prvi nastop mladega zbora . . . Staremu Traibniš-n'kovodn-rile. Ostro je kritiziral dosedanjo izvedbo agrarne reforme, zlasti je grajal, do nekateri čini-telji, ki sicer veljajo za nacionalne, skušajo varovati razne fevdalce, zlasti štajerske. Zahteval je dosledno izvedbo agrarne reforme brez izjem in naj se odvzeta zemljišča skupno upravljajo. Sprejet je bi! Prepeluhov predlog, ki ga je podprl tudi Golouh. Golouh je dalje apeliral na g bana, nuj skuša s svojim posredovanjem omiliti dosedanjo prakso pri davčnih eksekucijah. Prečitann je bila nato uredba o uvedbi banovinske trošarine na vino in žganje. 0 tej trošarini je poročal načelnik dr. Orel. I. Uvede naj se banovinska trošarina na na vino in žganje, in sicer elo priti do volišča in voliti; 5. da je Rižnar France dobavitelj prodca občini, vsled česar ne more biti odbornik; 6. da je bilo začetkom glasovanja istočasno v volilnem lokalu čez 170 volilcev; 7. da sta Geč Ivan in namestnik predsednika volilnega odbora od časa do Časa izdajala v volilnem lokalu rezultate volitev predstavniku Muhičeve liste. Upravno sodišče pritožbi ni moglo ugoditi radi teh-le razlogov: Ad 1. Popravki volilnih imenikov in reklamacije se vrše po zakonu o volilnih imenikih. V tem jx>-stopku odloča dokončno srezko sodišče (par. 13. navedenega zakona). Upravno sodišče nima v lem oziru naknadno ničesar več odločati. Ad 2. Odločanje o veljavnosti kandidatnih lis' sjjada pod par. 38. zakona o občinah v izključno pristojnost srezkili sodišč, katerih odločbe so dokončne. Zalo se po potrditvi kandidatnih list v teku volitve-nega jjoslopanja ne morejo več us|iešno uveljavljati ugovori proli kandidatnim listam. Sicer pa more državno nadzorno oblastvo |>o par. 129. navedenega zakona razrešili predsednika ali odbornika, za katerega se ugotovi, da nuna zakonskih pogojev za funk cijo občinskega odbornika. Ad 3. Razlogi za razveljavljeuje volitev morejo biti po par. 50. zakona o občinah samo nepravilnosti uradnega volitvenega jx>stopka. Volilna agitacija ni sestavni del uradnega volitvenega postopka. Zalo ne morejo bili celo kaznjiva dejanja, storjena v volilni agitaciji, zadosten razlog za razveljavljeuje volitev. Pač pa bo upravno sodišče odstopilo pritožbo državnemu tožilstvu v nadaljnje poslovanje, ker navajajo tožilelji dejanja ki so kazniva jx) zakonu o volitvah narodnih |x>slancev v zvezi s par. 52. zakona o občinah. Ad 4. Iz abecednega volilnega imenika, kjer so označeni vsi volilci, ki so glasovali, izvira, da so vsi volilci z imenom in priimkom Rižnar Jožef. Rižnar Franc in Kelenc Franc glasovali. Pa tiidi če v pritožbi navedeni volici ne bi bili glasovali, bi ta okol-nost ne vplivala bistveno na izid volitev, ker znaša razlika med obema kandidatnima listama 33 glasov. Ad 5. glej razloge ad 2. Ad 0. Res da se |x> par. 19. banovinske uredbe o postopu pri volitvah občinskih odborov puščajo v sobo, kjer se glasuje, volilci po eden ali več, toda nikdar več kol pet naenkrat. Kršitev tega predpisa je sicer nerednost. vendar pa sama na sebi še ne more biti takšna nej)ravilnost, ki bi |x)vzročila neveljavnost volitev. Pritožitelji sami ne uveljavljajo, da bi se zbog prisotnosti večjega števila volicev v volilnem lokalu vršile kakšne nepravilnosti, ki bi mogle vplivati na izid volitev. Ad 7. Ta nepravilnost po mnenju upravnega sodišča ni mogla imeti odločilnega vpliva na izid volitev. Sicer pa niti pritožitelji ne (rdijo, da je ta nepravilnost bislveno vplivala na piotek in izid volitev. Radi navedenega je bilo odločiti kakor zgoraj. Celje, dne 30. decembra 1933. Uboj V pijanosti Izpred okrožnega sodišča v Celju Zahvala Požar v Straži Vavta vas, 12, febr. V nedelio It. febr. okoli pol n oči je prebudil liudi iz sladkega spanja gasilski rog in plat zvona. Preplašeni so vstajali ljudje in hiteli v Stražo, kjer je gorel hlev kneza Auer&perga. Ž;vino so liudie rešili, poslopje samo z zalogo mrve pa je do ta.l pogorelo. Kako i« nastal ogeni ni znamo, a domnevajo, da je bila tu vmes zlobna roka, ker VuW.benci sami so zelo pazljivi. Gospa Herta Baraehini je poslala naši upravi naslednjo zahvalo: Prisrčno se Vam zahvaljujem za izplačilo 10.000 Din, ki ste mi jih poslali kot nezgodno podporo po sinrti mojega soproga — naročnika »Slovenca«, g. Mirka Baraehini j a, uradnika kemične tovarne v Hrastniku, žrtve nedavnega železniškega atentata pri Krškem. Pred vsem se Vam zahvaljujem za ku-lantnost, s katero ste to plačilo izvršili. Hrastnik, 11. februarja 1934. Herta Baraehini, 1. r. Svojevrsten predlog Tržič, 12. febr. Občinski proračuni dela/Jo marsikateremu občinskemu odboru velike težave. V občini Sv. Katarina nad Tržičem so pred nekaj leti zidali kar dve šoli — v Lomu in v Dolini, kar je seveda za daljšo dobo obremenilo občinski proračun. K temu pride pa še redno vzdrževanje obeh šol. Kje dobiti kritje? Ker so doklade že itak visoke, so nekateri predlagali, nai bi se pobirala občinska taksa od izvoženega lesa, da bi tako najpremož-nejši največ prispevali. Med debato je pa padel predlog, naj se dolinska šola začasno zapre, otroci naj pa hodijo v Lom, s tem bii občina prihranila — 10.000 Din. Če bi to predlagal kak navaden človek, bi molčali; a predlog je prišel iz vrst najaz-obraženejših in najbogatejših liudi v občini. Tako torej! Otroci, ki so hodili pre.j nad dve uri daleč v Tržič, nai hodijo sedaj še malo dalje v Lom. Šola, zidaha pred par leti, naj se zapre in občinski proračun bo rešen. Sem naj se pridejo narodni gospodarji učit reševanja krize Pozapri-mo vse prosvetne ustanove, kdor pa se hoče izobraževati, nai si dobi posebnega učitelja ali celo več učiteljev, kot to delajo nekateri v imenovani občini, da iiim potem osnovnih Sol ni treba. Pikre besede bi napisali, a ne gredo na papir — tolaži nas edino le dejstvo, da predlagatelji niso — Slovenci. Radovedni pa smo, kaj bo sklenil! občinski odibor: pri zadnji seji ni končal svojega dela: gotovo je, da zgoraj navedenemu predWu ne bo pritrdil "ač pa bodo doklade dvignili do skrajne meije 195%. Naše mladce, dijahe in akademike bo nedvomno zanimala knjiga: LUČ Z GORA. Iz življenja mladega fanta. Spisal Fr. Wciser. D. J. Poslovenil Jože Jagodic. S šestimi slikami. Založila JugOis.lova.nska kniiigarna v Ljubljani. Cena broš. 15 Din, vez. 22 Din. — Ni kmalu povesi i, ki bi bila tako sodobna in lako fantovska, kal or »Luč z gora«. Mlad študent, ki ima verne starše, pride iz lepih, sončnih gorskih krajev v velemesto. Vse mu je tuje, neumiiivo. Niegov.i tovariši bi ga radi spravili za seboj na kriva pota. življenjsko resnično in psihološko globoko nam riše pisatelj boje mlade duše, ki pri vseh preračunanih zapeljevanjih ohrani čistost in vero neoskrunjeno. Pri tovariših začne njegova fantovska pobožnost in odločnost iimponirati, nieifov ugled raste Vsem, ki še niso popolnoma pokvarieni, je ta mJadi fant imvčna opora v borbi za krepost Prevod ie u?la-ien. lep. Za dijake in druige fante prav zanimivo berilo. Celje, 13. februarja. Danes se je zagovarjal pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju posestnikov sin Tomaž Ramšak iz Kala pod Mrzlico, ker je pred božičem preteklega leta v prepiru smrtno zabodel z nožem rudarja Brečkota v Videčnikovi gostilni nad Hudo j jamo. Obtoženec in njegov brat sta se tistega dne vračala pozno popoldan po opravljeni vožnji iz Laškega domov v Kal pod Mrzlico. Ker Ramšaka pri težkem delu nista skoraj ničesar zavžila in sta se krepčala samo s pijačo, ie Tomaža kmalu premagala pijača, katere posledice so se tudi skoraj pokazale. Vznejevoljen zaradi slabega vremena, se je že na kolodvoru v Laškem prepiral, nato pa ie domov grede še napadel nekega starčka, ki se mu ni mogel dovolj urno izogniti. Z mamiSimi praskami se je vrnil ta starček domov in to povedal svojim domačim. Njegov pastorek in pokojni Brečko sta šla ugo- Sem in tja po Zagrebu tavljat napadalca in ga našla v samotni Videčnikovi gostilni pri Rečici. Tu je prišlo do medsebojnega prerekanja, med katerim |e Kamšak z nožem dvakrat zabodel v rebra rudarja Brečkota; en sunek je prišel prav do srca. Prepir sc je torej končal s tragično smrtjo mladega rudarja, ki je obležal mrtev, Dogodek je ves kraj močno razburil. Sicer šc neoporečeni obdolženec je bil obsojen za svoje nepremišljeno dejanje, storjeno v vinjenosti, na dve leti in dva meseca robije, vpoštevajoč mnoge olajšilne okolnosti. Sodbo je obtoženec skesano sprejel in po razpravi svoja materi obljubil, da se bo poboljšal in da ne bo več prišel navskriž z zakoni. Ta življenjska šola ga je temeljito Spreobrnila. Malemu senatu je predsedoval s. o. s. g. Božič, prisednika sta pa bila s. o. s. gg. dr. Dolinar in sodni pristav Šmdd. Obtožnico jc zastopaj državni tožilec g. dr. Požar, obtoženca je pa zagovarjal odvetnik g. dr, Voršid. Framazoni v zadregi Lepi dnevi sijejo sedaj nad Zagrebom. Tako toplo in prijelno je takole popoldne gori po brdih, po katerih se solnčijo zagrebške vile. Pa tudi v nižino prodira soince in prav ostro luč meče tc dni — da se malo simbolično izražam — v zagrebško dnevno časopisje. Da, zanimivo in ugotovitve vredno je tole dejstvo: Na Francoskem so privlekli na svetlo nekaj framasonske zakotne gnilobe Kar grdo smrdi, tako da so se zavihali celo v lem nič kaj občutljivi pariški nosovi. Zagrebško frama-sonsko-židovsko časopisje pa »i je stisnilo usta — ker z zaprtimi usti je- vedno laže premagati smrad — skoroda k vsej lej francoski komediji molči. Le tako mimogrede omenjajo in tako prikazujejo, kakor je njim prav. »Hrvatska Straža« pa ima te dni prvo in dobro besedo in ima tudi med hrvatskimi listi najboljša poročila Mnogi pa so segli po »Slovencu«, prepričani, da ima on v tem kar najboljše poglede. Tudi sicer »Slovenca« Zagrebčani mnogo čitaio, a kadar pride kaj takega, takrat pa posebno radi seže o po njem Razen »Hrvatske Straže« je dnevno časopisje z molkom zakrilo tragični konec največjega zagrebškega bogatina-žida Šterna. Samo to so omenili, da je umrl, pa se je javnost vendarle pozani- Iz železniške službe ' Premeščeni so uradniki VIII. pol. skup.: stro;e-vodje: Fnrlan Ivan. Grošeli Ignacij, Keršinar And., Mecilošek Josip. Novak Franc in Supančič Matija, vsi iz kurilnice Ljubljana gor. kolodv v kurilnico Ljubljana glav. kol.: Oračner Karel, admin. nradnik. iz Maribora glav. kol. k propov sekciji Maribor kor. proga; Žele Andrej, admin uradnik, od prog. sekcije Maribor kor. proga v Maribor kor. kol.; Гaj?ek Anion, oficial. iz kurilnice Ljubljana gor. kol v Ljubljano glav. kol.: Obračun Ivan. prometnik iz promet -komerc. odelicnia direkcije v Ljubljano glav. kol.; Kelbar Frančišek, oficial. iz Ljubljane glav. kol. v prom -komerc. odeljenje direkc.; Šlefula Frančiška, blagainičarka voz. in prtlj. iz Maribora glav. kol. v prom-komerc. odeljenje direkcije. — IX. polož. skupine: Ktišar Ivan, saobr. uradnik, iz Flr.nsfnika v kurilnico Ljubljana gor. kol.; Glažar Viktor, oficial. iz Brežic k progov. sekciji Zidani most: Bizjak Ivan. oficial, iz prom,-komere. odeljenia direkcije v Ljubljano glav. kol.; Šinkovec Franc, oficial. od progov sekcije Zidani most v postajo Zidani most; Petrič Marija, br/o-javkinja. iz promet.-komerc. ndelienia direkcije v Ljubljano glav kol.; Makovec Ferdinand, strojevodja. iz kurilnice Ljubljana gor. kol v kurilnico Ljubljana glav. kol; Gasparič Frančišek, oficial, iz Liubliane glav. kol. v prom.-komerc. odelienje direkcije; Gabrič Alojzij, prometnik, iz Ljubljane gl. kol. v prom.-komcrc. odelienje direkcije; Pavlin Oton. prometnik, iz Žirovnice v Št. Vid-Vižmarje; X. polož. skupine: Steiner Karel, pom. oficial, iz prom -komerc. odeljenja direkciie v Ljubljano "lav. kol.; Belič Franc in Dovgan Rudolf. jx)in. strojevodji, iz kurilnice Ljubljana gor. kol. v kurilnico Ljubljana glav. kol.; Jurman |ariez. pom. nadzornik proge, od progov. sekcije Maribor plav. proga v postajo Maribor glav. kol: uradniški pripravniki: Pleša Jožef iz Litije v Hrastnik: Vovk Janez iz Velenja v Trbovlje; Jordan Henrik od nadzornika nro-ge v Celin za vr'ilca dolžnosti "S^t rnika pro let. pa niso bili rojeni v župnijah ali občimi h. kjer sedaj bivajo, opozarjamo. da morajo le ofrnke takoj prijaviti pristojni občini, v kateri sedaj bivajo Liublianshe vesli: Pepelnični računi o mestni zastavljalnici Ljubljana, 13. februarja. Morda je malo neprijetno pisati prav v sedanjem času o ustanovah take vrste, kakor je mestna zastavljalnica, zakaj dandanes je povsod govor Ic o krizi, v zastavljalnici pa je bila kriza stalno na dnevnem redu, namreč nc kriza zavoda samega, temveč tistih, ki so sc tudi v lioljših časih zatekali vanj. Pa če je kriza omejila delovanje navadnih denarnih zavodov, ni mogla omejiti prometa v zastavljalnici, temveč ga je nasprotno le še povečala, kar je prav umljivo. Bilanca o prometu v lanskem letu to živo dokazuje. Se nikdar nobeno leto ni bilo v zastavljalnico takega navala knkor lani in tudi letos se ta naval sto|>njujc. Posebno živahno je bilo v predpustu, ko so se tistim. ki se zatekajo v ta zavod iz potrebe, pridružili šc tisti, ki hodijo vanj iz lahkomiselnosti in iz želje po veseljačenju. lani je v zastavljalnici zastavilo 9950 strank dragocenosti (zlatnino, srebrnino, drage kamne itd.), f'71d strank pa efekte. Skupno se jc torej v zastavljalnico zateklo lani 19.668 strank. Лко bi bile vse tc stranke iz Ljubljane, bi mogli reči, da v Ljubljani skoraj ni družine, ki uc bi lani česa zastavila v zastavljalnici. Toda naša zastavljalnica ima več klijen-tde, kakor marsikatera banka, pa tudi širše področje, saj sc vanjo zatekajo celo ljudje iz sosednjih držav, nekateri pa seveda neso v zastavljalnico po večkrat na leto. Leta 1932. jc n. pr. obiskalo zastavljalnico Ic« 18.191 slrank. Lani je nasprotno rešilo iz zastavljalnice 9-145 strank dragocenosti. 9490 strank pa clcklc. Na dražbi jc bilo lani prodanih 916 dra- gocenosti ter 831 efektov, /a zastavljene predmete jc lani zastavljalnica plačala 2,970.000 Din, na dražbi pa je prodala predmetov za 234.000 Din. Koliko jc zastavljalnica dobila od upnikov vrnjenega kapitala, je seveda poslovna tajnost. Sicer pa jc Ireba vedeti, da je zastavljalnica socialna ustanova in ne dobič-karsko podjetje, čeprav donaša mestni občini lejic dohodke v obliki davščin. Razlikovali je treba med obiskovalci zastavljalnice in med strankami, ki imajo zastavljene jired-inete. Kakor strank, lako je bilo tudi obiskovalcev čimdalje več in lani dosedaj največ. I.eta 1923. je na primer imela zastavljalnica poldrug milijon kron letnega prometa, leta 1024. že 7.300.000 Din. Leta 192-5. je obiskalo zastavljalnico 30.(4)0 ljudi, lela 1927 na 38.000. 1 V zadnjih dvajsetih letih jc obiskalo zastavljalnico okoli 700.000 ljudi, ki so prejeli za zastavljene predmete okoli 80 milijonov dinarjev. Dnevno prihaja v zastavljalnico okoli 150 strank, v predpust-nem času in v času pred dražbami, ko гс.шјејо zn-stavliene predmete, pa celo okroj 300. Povprečno posojilo, ki ga stranke dobe, je med 30 in 100 Diu. So seveda tudi večji zneski, tako jc bil najvišji do-, sedaj doseženi znesek 18.000 Din. V obsežnifi Irc-j«rorjih mestne zastavljalnice ie na spravljenih drago-cenosti in efektov v vrednosti okrog- 10 milijonov dinarjev. Za Ljubljančane in tudi za' jiodeželane, ki se prav tako radi zatekajo v mestno zastavljalnico, bodo morda ti jiodalki prav prišli za tako premišljevanje kakor ga zahlcva pcpclnic3. Mariborske vesti: Pomoč v zimi in bedi ♦ Pomožna akcija je zavzela letos večji obseg - Cestna dela - Med podpiranci slabo plačani oefavci Koncert novosadshega ženskega pevskega društva Ker smo o leni konceertu žc poročuli ob njegovem nastopu v Mariboru, se bomo tu omejili ua krajše poročilo: * I z resne novodobnejše glasbene produkcije za ženski zbor jo izbral pevovodja vrsio skladh ju* goslovanskili skladateljev: Papandopula, Havnika, Platnenura, Konjovičn, PiiSčaii-Kojanova, Živkovi-ča, Lajovica, Milojeviča, MtmojloviCa in Ootoven. Po sili izrirza je v tem s|Hiredu zavzel predvsem Pupandopulo z Dodolicami, po mehkem občutju Havnik z Zimsko pesnijo in Gotovac z Oj, Marjan, po posrečeni ilustrativni, komiki Lajovic z Žabami, Milojevič z Muho in komarcein ler s satirično priostreno Muho na avtomobilu Zivkovič. Manojlovii- pu vzbuja pozornost s svojim prepro-slim, smiselnim in polifonim (mestoma strogo ka-iioničniin) izriibljanjein glasbenih sredstev« a vendar z močnim in občutenim izrazom, ki doživeto sije i/, prozornega niotivicnogu prepletanja. Ženski zbor ni ravno številen, a dobro iz-vežban. Tudi zlil je dovolj in trden v intonaclji, kar je dokazni v izvedenih skladbah, ki so vsled svoje zamotane harmoničnosti niesioiua res trdi orehi. Koncert, ki se je vršil v Kilharmonični dvomili, je bil m- dobro obiskan; gosti so bili deležni velikega navdušenja. — Ne moremo se pu cilre^ti občutka zastarele trndirijonnlnostl ob ven-rih, pokalih in govoroncah, ki samo motijo resno-bo koncerta. Poleg tega pa spričo tega bije v nas zavesi, da danes vsepovsod slrmi grozno pomanjkanje v to bedno življenje. To brez kakršnekoli osti v premislek! Naše dijaštvo Duhovne vaje za akademike bodo v Domu duhovnih vaj pri jezuitih od srede, 14. februarja (zvečer ob 7) do nedelje, 18. febr. zjutraj. Akademiki vabljeni! Postna duhovna obnova /n akndemkinjc bo jutri, v četrtek zjutraj ob po) 8 v kapeli uršu-linskogn zavoda: govor, recitirana sv. maša, sv. obhajilo. Prilika zn sjKived bo pred govorom, o I 7 do pol 8 v kapeli. Akademski pevski zbor ima odslej mesto detajlnih skupne vaje, .strogo obvezne za vse ilanc koncertnega corpusa. Prva skupna vaja jc v sredo 14. t. in. ob S zvečer v balkonski dvorani univerze. — V sredo, 14. t. m. se vrši v balkonski dvorani univerze od 3—4 plenarna seja upravnega in širšega odbora od 4 do pol 5 p« sestanek članov preizkuševalne komisije. — Predsednik, 0 Reden promet na krožni progi. Zadnja deln na k ro / rti progi so bila včeraj dopoldne končana, poskusna vožnja pa sc jc zaradi zaprek zakasnila in so preizkusili novo progo šele popoldne. Vozni čas okoli in okoli jc trajat točno 17 minut, kakor jc hilo preračunano. Zaradi zakesnitve poskusne vožnje se redni promet ni začel žc včeraj, kakor smo napovedali, marveč šele danes zjutraj. 0 Velik vlom na Sv. Petra cesti. V hišo št. 4 na Sv. Petra cesti jc v ponedeljek med 14 in 16 vlomil v stanovanje a.rh. M. O. neznan vlomilec, ki jc našel v stanovanju prav velik plen. V stanovanje je prišel s ponarejenim ključem. Odnesel je Iri popolne obleke ter mnogo različnih starinskih in dragocenih predmetov, kakor turško uro, zlate verižice in ure, zapcstnicc, prstane, 25 starih tolarjev, razne srebrne kipce, igle, gumbe, doze v vrednosti okoli 15.000 do 20.000 Din. Za vlomilcem ni eledi, rrfora.l« pa so mu bili razmere precej dobro znane. 0 Nova nemoralna afera. Zadnje mesece si v Ljubljani kar sledijo druga za drugo razne nemoralne afere. 1'rčiv pred kratkim je bil razkrinkan neki brlog slabili žensk, sedaj pa je policija prišla na sled zbirajišču še hujše nemorale. Nekaj krivcev jc žc aretiranih, drugi pa šc ftridejo na vrsto. Sv, Helena Bilanca našega Izobraževalnega društva za leto 1973 ni slaba. Dosedanji dolgoletni predsednik g. «1. r>v. J. Rihtaršič nas je pred lotom zapustil in se preselil na svoje novo službeno mesto v Bukovščico. Društvo ga jc zu njegove velike zasluge za našo organizacijo soglasno imenovalo .a svojega častnega člana. Na pobudo našega novega, zelo agilnega g. župnika 1. Riliurj.il, sc jc jiričelo z organizacijo članstva tako, da šteje društvo danes 172 članov in 2J ustanovnih, skupaj 154- članov. Določila se je članarina letno 2 Din. Na novo je pa.pristopilo k nam kot člani mnogo zavednih Dola nov, katerim kličemo iz srca: Pozdravljeni mili bratje in sestre! Brez trpljenja ni veselja — — —• V glavnem se je naša vrla družina udej-stvovala v dramatiki. Posrečile so sc ji kaj dobro lepe uprizoritve : Voda, Prisega, Deseti brat itd. v nabito polni ccrkveni dvorani. Odbor sc jc pn tudi lej dvorani oddolži! in jo dal prebcliti, umetniško preslikati ter popraviti kulise. Dva vrla fanta, predsednik g. Romšak Ivan in tajnik — duša društva — g. Tine Zajec, sta prevzela to nemalo delo ter ga izvršila izborilo jiredvsem pa — zastonj! Prvi je belil, drugi pa slikal. Dekorativni pas predstavlja slovensko politično in literarno zgodovino. Politično v nje glavnih razdobjih: t. Kmetijski dom; 2. Turški naval; 3. Tlaka; 4. Kmetski pum; 5. Narodno probujenje 1^48; 6. Izseljevanje v Ameriko; 7. Svetovna vojna; 8. Dekla raci j.sko gibanje; 9. Razdeljena Slovenija in 10 Kriza današnjih i.ni. In literarno v mičnih jx>rtretih pisateljev-vodnikov. Vse je izdelano v risarski tehniki s kredami in z oljnnlo barvo. Res nekaj izvirnega, posnemanja vrednega in za kmetsko mlade/, posebno v narodnem oziru nekaj nn-zorno-poučnega. Treba pn bi bilo podpore za ureditev knjižnicc, namreč za vezavo in naktin knjig, treba prosvetnih večerov v zimski dobi, treba tudi znižanja 'nksc na vstopnice, ker sc pri sedanjem obdavčenju skoraj nc more več uspešno širiti prosvetni delo! Poizvedovanja Pošten najditelj plašča, izgubljenega ob Ljubljanici proti Štcpanji vasi se prosi, da ga odda proti nagradi 100 Din v trgovini Godec na Kodeljevem. Maribor, 1.1. febr. O mariborski pomožni akciji je letos v javnosti mnogo manj govora, kakor v preteklih lotili. Zalo pa ni nič manj agilna, nasprotno, letos je zavzela še večji obseg- iti bo tudi uspeli lepši, kakor jo bil v minulem lotu. Tronotno jo zaposlenih 130 družinskih očoluv pri raznih javnih delili, ostalim pa so mudi pomoč ua razne načine. Zaposlitev bi so bila izvršila v večjem obsegu, pa je prehuda zima zavrla dela na cestah, pa tudi tehnične priprave šc niso | »o vse m končane, i Zalo sc bodo vsa projektirana javna dela v i vsem obsegu pričela šole meseca marca. Izvedla so bo letos kanalizacija Košar je ve uli-! en ter zgradba naslednjih novih cest: I3nl-navska cesta v podaljšku do Metelkovo, Delavska cesta med Magd«Ionsko in Uctnavsko, 1'ocltova ulica med Magdalonsko in Radvanj-sko, podaljšek Magdalcnske do Metelkove, Metelkova med Radvanjsko in Magdalnnsko, Pregljeva ulica, daljo vozna pot na Kalva- U Izprcmcnibc na sodišču. Sodni svetnik dr. Travner jc proslavljen iz kazenskega senata na preiskovalni oddelek kot preiskovalni sodnik. Sodni svetnik dr. Kolšek jc prestavljen i z civilnega oddelka okrajnega sodišča v kazenski sonat kot votanf in poročevalec. Izprašani sodni pripravnik dr. Pla-Tiinšek jo prldeljen državnemu prnvdnlStvu. Sodni svetnik dr. Mikluš nastopi službo dno la. t. m. ter prevzame VI. nesporni oddelek. Sporni oddelek III. na okrainom sodišču prevzame sodni svetnik dr. Adamič. □ Razve'javljene obratne volitve. Volitve obratnih zaupnikov v tovarni Doctor in drug so razveljavljene. Nove volitvo so razpisano za soboto 17. t. m. Razveljavljene so bile radi tega. ker so bili pri prvih volitvah I izvoljeni za obratne zaupnike tudi delavci, ki nima io našega državljanstva. □ Zvezna cesta Sv. Peter—Nebova—Lo* žane, ki hi zvezala Maribor po skoro 6 kilometrov krajši poti s Sv. Lenartom in Slovenskimi goricami je iz neznanih vzrokov sredi za početega rlnla obstala. Več kot polovica ceste je izgotovljcnn, čaka na dovrši tov le kratek del od Turške kapele do Partličeve gostilne v Ložanah. Ni pa nobenega izsrln-da, da bi ho dela kmalu nadaljevala. Kolikor nam je znano, se jn za tn kratek del cesto svoječasno, ko smo še imoli stari cestni odbor, najelo posojilo, ki bi se smelo uporabili samo za zgradbo te cesto. Baje pa sn jo jhisoiilo uporabilo za neke druge prometno zgradbe. V interesu prebivalstva iz ee'e širne okolice in mesta samega bi bilo, da se cela izposojena vsota, ki jc bila določena za lo cesto, vrne, svojemu namenu, oziroma da se od strani banovine dobijo potrebna sredstva, da so omenjeni košček dokonča. Sedaj, ko jo zgrajena cesta do Huma, edinega velikega skladišča kamna v Slovenskih goricah, jc iiuino potrebno, da sc konča tudi zveza med Sv. Petrom in bnnovinsko cc^to proti St. Lenarili. Nedvomno jc sedaj v mariborskem okraju ta cestna zgradba najnujnejša potreba. П Smrtna kosa. V bolnišnici jo umrla gospa Ivana Gselman, soproga vnokojenegn •žc'ezničnrja. Dosegla jn starost. (»5 let. — V Peklu šl. 27 jn umrl bivši viničar Jakob Šalamun, star 76 let. Svoti'a pokojnima večna luč. 'žalujočim naše sožaljc. □ Orožne vaje. Vsi v Maribor-mesto pristojni vojaški obvezniki rojeni letnikov 1SS4 »lo 1910. ki so po nrevralu v jugoslovanski vojski odslužili orožne vaje, sc nozivaio. da sc radi zabeležbe podatkov o odsluženih orožnih vajah zglasijo v mestnem voinSkcm uradu, Slomškov tre 11 s svojimi vouiškimi isoravami nainozneic do 70. t. m. /trlusiio nai so ludi oni vojaški obvezniki, ki še nimajo vojaških is p Tavali na so jili izeubili. O Stavka še traja. V Mantnerjcvi tkalnici delavstvo šc stavka. Tudi včeraj so sc pmlal'ovala pofnianja med stavku'očimi in industrijalcem Mautncrjern rodi upostavitve obrntn. D Usoda slepega starčka. Tipičen primer za sedanje čase se in dos-odil v poncdnl'ok. T/, bolnišnico so odpustili onemoglega slepeča slnrčka ter pozvali sorodnike, dn pridejo nonj. Hes je uri S'a neka porodnica ter orlpc'jala starčka. Med potjo pa jc žena premišljevala. kako bo doma. k;er *c itak nc morejo sami živeti, pa .ic prišL-i do enostavnega sVVnn: starčka jc zapel 'nIa v neko iiišo pa Tržaški cesti ter poprosila stanovalce, da ga obdržijo za nekaj minut; ima mi- rijo; nadaljevala se bo tudi kanalizacija kal-varijskega potoka mimo mestnega parka. Uredila so bo tudi končno Linhartova ulica, za katero je darovala tekstilna tovarna Zo-lenka & Co. znesek 100.000 Din mestni pomožni akciji. — Podpiranje ostalih brezposelnih se vrši tudi sedaj večinoma samo s podporami v naravi. Dobivajo kurivo, drva in živila. Zanimivo je, da narašča mod pod-jiiranci vedno bolj število takih, ki ima/o siccr delo, pa zaslužijo premalo, da bi mogli prehranlti družino. So to predvsem delavci iz (ekstilnili tovarn, ki zaslužijo mesečno 3110—400 dinarjev, pu imajo velike družine, večje število jc gradbenih delavcev, ki delajo po nekaterih podjetjih samo po tri dni tedensko, in v zadnjem času so jim je pridružilo šc mnogo — železniških nastavljen-cev iz delavnic, ki zaslužijo sedaj mesečno komaj 500 Din, pa še ta zaslužek gre ves v konzum, da jim čestokrat uiti za stanovanjo ne preostane. jen opravek in pride takoj po slepca. Ljudje pa so zastonj čakali na slepčevo spremljevalko. Naposled so uvideli, da jim je starčka enostavno ostavila ter sama šla domov. Pomoči so iskali na mestni občini, kamor so slepega reveža prepeljali, ter prosili, da ga vzamejo v oskrbo. Na občini so dali družini podporo, da vzdržuje starčka toliko časa, dokler so no bodo zavzeli sorodniki za slo-jiega reveža. □ Iz ukradenih drv delal kolobarje. V razvanjskth gozdovih so zasačili 43 letnega Štefana C. iz mariborske okolice. Kradel jo drva, ki jih jo pofcm predeloval v kolobarje, katero jo, prodajal v mestu. Na policiji, kjer so ga včeraj zaslišali, je izjavil, da jo bil prisiljen k temu radi silne bede, v kateri se nahaja s svojo družino. □ Nesreča na žagi. Pri »Dravi« v Melju sc jc ponesrečil delavec Robinšek. Stisnil ga je hlod, ki ga je spravljal na žago ter so ga morali prepeljati v bolnišnico. Celje £} Izvajanje naredhe o podpiranju brezposelnih in pobijanju delainržnosti. Da se omogoči evi-dnea brezposelnih, si mora vsaka taka oseba preskrbeti razvidnico za brezposelne. Za v mestu Celju bivajoče brezposelne bo izdajala mestna občina celjska razvidnico (legitimacije) od 20. L m. dalje (soba mestnega načelstva št. 2). .©• Celjski čevljarji so zborovali v nedeljo dopoldan v hotelu Pošta. Iz poročil posameznih funkcionarjev kakor tudi iz debale je bilo razvidno, da posebno ta obrtniSki stan preživlja danes najtežjo krizo. Na zborovanju so padle ostre besedo jiroti But'i. Posebno se je apeliralo na navzoče, da je sedanji čas bolj kakor drugi potreben, da drže obrtniki skupaj. Ce bi bilo med obrtniki malo več stanovske zavesti, polein bi tudi ne bilo treba izgubljati besedi zaradi Bafe. Na zborovanju se jc tudi izrekla želja, naj bi se prispevek od sedanjih 15 Din znižal na 5 Din. Zbornico TOI in tukajšnji okrožni odbor je zastopal gosp. Miloš Hohnjec. -C Novi odbor Šahovskega kluba. Na občnem zboru Šahovskega kluba v Celju Izvoljeni novi odbor sc jc konstituiral tako: preds. g. dr. Anton Schvvab, zdravstveni višji svetnik, podpreds. gosp. Josip Grašer, strok, učitelj, tajnik g. Emil Csurgo, skladiščnik, gospodar g. Ivo Petrak, učitelj, odborniki: gg. ing. Srečko Sajovic, ing. Iskren Pi-puš in Karel Florjančič, trgovec. & Iz, tukajšnje Proliluberkulozne lige. V četrtek zvečer se je vršila prva seja novoizvoljenega upravnega odbora tukajšnje Krajevne protituber-kulozne lige. Odbor ee jc konstituiral naslednje: predsednik g. Zdolšek Bogomil, upravitelj mestne deške osnovne šole, I. podpredsednik g. dr. Go-ričan Alojzij, mestni župnn, H. podpredsednik ga. Ela Kalanova, III. podpredsenik ga. Draga Logarjeva, blagajnik g. Gorup Anton, profesor, tajnik g. Šmigovc Viktor, upravitelj OUZD. Poleg tega je bilo na dnevnem redu nekaj prošenj za podpore, od katerih jc bila večina rešena ugodno. Vavta vas Na puslno, nedeljo popoldne so nam igralci ! prosvetnega društva napravili za ta čas prav primerno zabavo z burko »Skapinove zvijače«. Za 2 Din vstopnine smo se prav pošteno nasmejali, posebno Skapinu v osebi K. T,, ki je prav mojstrsko rešil svojo vlogo. — Omeniti moramo šc, da so ludi o božiču Vombcrgerjevo »Vrnitev« kot času primerno prav dobro izvajali. Le tako naprej do napredka s polnočjo poštene izobrazbe. KuUttrn* obzornik „Gospodična" na mariborskem odru V Mariboru čakamo. Razen »Gospode Glcm-bajevih« ni bilo nič pomembnejšega v dosedanji letošnji dramski bilanci, kapitulacija? Mariborska drama je na poševni ploskvi, na kateri >i pomagajo s komedijami najraznovrst-uojšega kalibra. In kaj naj bi bilo listo največje \ letošnjem dramskem rcjicrloarju .. .? Zalo čakamo. Pred dobrim tednom so uprizorili v Ljubljani Devalovo komedijo »Gospodična«. Razlog, zakaj jc inornln ta -Gospodičnat tako hitro priroitiati tudi v Maribor, ni povsem jasen. \ko so žc bili nekateri mišljenja, da naj to Devalovo odersko delo tudi Mariborčani vidijo i ii i/ tega dekadončnega, tipično pariškega v/dušja, ki ga razgalja in obsvetljuje sodobni francoski dramatik Jncrpies Deval, to in ono na ivoii: življenjske odnošnjc naobrnejo. Navzlic iiiudno pripovedujoči in rahlo prikazujoči me-tu li sc proicirn na življenjsko platno Ic jiariškc višje družbe odnrnn. v ledeni mrzloti nravne d« k.idoncc otrpla slika konliimacirnncga« rod-bhiskegn življenja kakor gn odvetnik 1 ucien (ialvoi-icr nnprnm svoji .soprogi Лlici sam označuje. V tom usodnem kontumncii« rešuje vse te iztirjene in pod težo civilizacije sklonjene ljudi -gospodična', guvernanta« ki edino razganja lo ledeno okolje okoli sebe s toploto ne- skaljenih materinskih čustev, ki objemajo nedolžno, komaj porojeno mlado življenje. Devalovo »Gospodično- je kritika odtch'ala in podrobneje premerila že ob priliki ljubljanske uprizoritve. In mariborska premiera? Oskrbel jc vse potrebno režiser Vladimir Skrbinšek. Naša prvoigralka gdč. Klvirn Kraljeva jc v tej zapeti, neizprosni, rezki, toda vendarle dobri in z duhom prisrčnega materinstva prežeti De-valovi guvernanti izdolbla svoj najmočnejši (Klerski pojav v letošnji sezoni. Tako zelo v karikaturo in grotesko mikajoče prvine je uinela spretno in vešče izločiti, tako da se ta svojevrstna »gospodična« ni sprevrgla v odersko strašilo. Takšne nevarnosti more preprečiti edino zares zrela umetnica in oblikovalka. K sodelovanju jc bila pritegnjena tudi Marija Mleknševa iz dramatične šolo režiserja Milana Skrbinška, ki smo jo videli na mariborskem odru žc lansko leto ob uprizoritvi i Boga maščevanja«. Kot Christine je v :zbriihih razvejenosti in l.ihkoživosti, pa tudi občutkih globoke /esnobe in preizkušnje povsem ustrezala in je tudi sedaj v drugič izpričala *\ojo nadarjenost in znanje, kadar se je treba krclati po oderskih deskah. i>>bTohotni in tunatam strogi -napa«, ki mu ponnjvečkrnt zdrknejo vajeti hišnega režima z. rok. je našel v Pavlu Koviču močno upodobitev. Zelo se jc posrečila režiserju izbira pri zasedbi hudo mondenske in razsipne gospe Alicc, ki so ji toaletne skrbi več kakor zdrnvjc in dobropočutje svojih. Sa-vi'novn je imela zopet svoj dan in polel. llnh-Staplcrskcgu jMikvnrcnjaka Miuirlcn je prejtri-čcvalno poda la I V. Skrbinšek. Tudi oslnli sodelavci so bili v liniji, tako 1'urijnnov polizani in premeteni slugn Valentin, Nakrstov quasi zdravnik Boutin, Blažev Ldouard ter hišne Ju-liette (Starčeva), Helene (Križujeva) in I lierese (Čep i če va). —c Komorni koncert kvinteta Smer našega komornega glasbenega izživljanja se nftdalje lepo razvija. Tako oblikovana pot 'more voditi do pravih ciljev. Iz nebogljenosti splošnega glasbenega pojmovanja je to pristen razvoj proti njegovi |ioslo|ini rasti. Iz majhnega žarišča vnetih izbranih poslušalcev se morejo ob laki muzikalni hranitvi naraščajoče širiti kolobarji v razsežnost tja do bregov slovenske zemlje. Tako nekako pričenjajo začetki višje glasbene kiilliirnosli. Hvala Bogu, dn so tukaj in da se vendar že pričenjamo odmiknti od dilclnntizma, sicer včasih jnko napihnjenega, vendar še vedno v jedru čitnlniškega dilelantiznia, ki v narodovem cen Iralncm mestu z univerzitetno stolico res ne sme imeti več prostora. Zato s priznanjem pozdravljamo vse tako resno komorno udejutvovanje in opozarjamo nanj vse res niuzikalno občinstvo, ki naj hi ga pridno obiskovalo. V vrsti lakih komornih koncertov, ki se imajo v načrtu znvrHtl v pevski dvorani Glasbene malice tekom sezone, sc je v ponedeljek vršil že drugi nastop. (Nn prvem so nastopili v Iriju naši mladi muzlki LlpovSck, Rupelj in Leskovir). Sedaj pa smo čuli izvedbo dveh kvintetov, Mozarta in Rimski-Korsakova, ki so ju izvedli člani naše opere gg. Korošec (flavta). Gregorc (klarinet) llaurk (fagot), l.ukns (rog) in dr. Svnra (klavir). Ta komornn zasedba v zvo^tinsll prav m'l.'nviri in \ pestri barvitosti res nc dolgočasna. Tudi iz- vajanje obeh del jo bilo na dostojni višini. Ce Mozart tukaj se ni doživel povsem listih detajli-ranih fines, ki jih zahteva, ^ pn Korsakov segel žc prav blizu svojo romantično barvane širine. Tudi je ubranost instrumentov ugodno vplivala. Izvajalcem gre spričo njihovo silne obremenjenosti v opernem gledališču za lo višino Izvedbe vse priznanje. Majhna dvorana (na žalost ne prav akustična', jc bila še dovoljno obiskana. Glejmo, da bo prihodnji« polna, saj vendar sto resnih glasbenih po-slušalcev vsa Ljubljana vsaj Se premore. V. U Knjige Jugoslovanske knjigarne. To dni jo bila dotiskana druga knjiga znamenite Undsetine »Kristine, Lavransove hčere« in siccr 7. naslovom • Ženas. Prav lako jo dot iskan drugi del Turgen-jcvili 'Lnvfevih zapiskov«. Obe knjigi je pravkar začela Jugoslovanska knjigarna razpošiljati svojim naročnikom. V najbližnjih dneh pn bo končana L knjiga Erjavčevih Izbranih spisov. Petnajst Icl hrnske univerze. V teh dneh proslavlja drugo čnikn univerza v Brnu 15 let svojega kulturnega delovanja. Univerza ima po pre-zideiitn Masarvku svoje ime Masarykovu univerza«. (Masnrvk je Mora van.) Sicer je bila v prejšnjem stoletju zn Moravsko nekaka univerza v Olomucn, а nemška in le začasno, ker Dunaj ni rad dajal take ustanove slovanskim narodom. Tako so Moravani dobili svojo univerzo po prevratu. Danes ima univerza S!J50 slušateljev. V 13 lotili je podelila 1302 doktoratov. Inocemcev je danci nu univerzi komaj ud»lolek. Zgodba vojnega najdenčka V hill tega av^tro-ogrskega Častnika pa najdenček ni dolgo bival, ker je tisti čaatnik kmalu moral na fronto. Zato pa je naidenček, pred no je odšel na fronto. Uročil v oskrbo družini tedanjega nostajenačelnika v Kreki pri Tuzli, Karla Linkeša. Ta družina je imela že šest svojih otrok, a je vkljub temu zelo skrbno vzgajala tudi najdenčka Mirka. Leta 1922 ie najdenčka vzel k sebi Linke-šov tast dr. Valter VVeber, ki ee je prav od srca zanimal za Mirka Llpiča ter ga skrbno Solil. Fantek je imel posebno nagnjenje za mehaniko. Ker je kazal željo, da bi študiral mehaniko, ga je dal v prakso v razna podjetja, nanosled pa ga je poslal v inženjersko šolo v \Veimar na Nemškem. Tu se je najdenček. ki je medtem že zrasel, posvetil proučevanju letalstva in avtomobilizma. Sedaj Mirko Lipič pravkar končuje svoje studi ie v Weimnrju. Toda medtem se jo 'iremoženisko stanje njestovega dobrotnika dr. \VVfira takb poslabšalo, da mu ne more več pošiljati sredstev za študije. Zaenkrat vveimarsk.i So I a še čaka na zaostala plučila. Vendar pa imata sedaj Mirko Linič in njegov dobrotnik dr. Valter Weber velike skrbi, ali bo mosel Mirko Lipič dovršiti svoje študije ali пр. Te skrbi pa niso znane samo najdenčku Mirku, ampak tarejo tudi mnoge druge dijake. Belgrad, 15. febr. Današnja »Politika« prinaša tole zgodbo vojnega najdenčka: Ko so oktobra meseca L 1914 avgtro-ogrske čete zasedle podrinsko okrožje v Srbiji, so vojaki na brdu Lipič blizu Loznice v vojnem rovu našli mnlega otročičku, ki je bil oblečen v samo srajčko. Malček je zablodi! v jarke. Bil je brez staršev in ni vedel ne o njih, ne o sebi nič drugega kakor lo, da mu je ime Mirko. Med vojaki je bilo dosti usmiljenih src, ki so se zn-v/rli za malega otročičku. Ti vojnki so bili od oddelku majorja Berga. Najdenčku so vojaki predstavili svojim častnikom, kateri so se prav tako začeli brigali za otroka, kakor vojaki. Tako je mali najdenček Mirko, ki so mu dali pridevek Lipič po brdu I.ipiču. kjer so ga našli, živel v nvstro-ogrskem vojaškem taboru, kjer fc mu je prav dobro godilo. Vsi so ga imeli zelo radi. Vse je tudi skrbela usoda tega revčka ki je ostal naenkrat brez staršev. Vedeli so samo to. dn je otročiček Srbček. Major Berg se je posvetoval s svo jimi vo jaki, nipd katerimi je bilo mnogo že starejših družinskih očetov, katn / najdenčkom. Končno je major Berg v sporazumu z voiaki poslal fantka v Tuzlo k svojemu znancu,.nekemu Častniku, ki je bil zelo dobrega srca ter mu naročil, naj skrbi zanj. Kaj pravite? V 30. šlnii. »Slov. Naroda* z dne 7. I. m. poroča strokovni koncertni poročevalec »-Č* o koncertu treh meščanskih zborov, ki so peli na svečnieo pri prireditvi Hdečega Icrila. Proti koncu zaznane med drugim te-le besede: Spominjam ne, da je davno pred vojno mojster Hubad m višji ukaz moral pripravljati podoknico neki visoki avstrijski živini (podčrtal jaz) in je pri vajah za, Jadransko morje* prav iz kole uhajal Jaz se pa. spominjam, da je t i k pred vojno neki skladatelj -č zloiil brez ukaza, iz samega navdušenja med drugimi pes mami tudi Avstriji, ki so jo tedaj vladale in upravljale one visoke avstrijske živine, listo »lepo«: »Do-1 novje moje Avstrija, ti biser vsega si svela! In zate jaz živim, in zate jaz gorim.. Kaj pravile sedaj o avstrijskih živinah? Prejeli smo: 'A ozirom na Vaš člančič v »Slovencu; z dna 10. I. m. pod »Kaj pravite?-: Vam sporočamo naslednje: Ni res, da je priredila, v soboto dne 10. t. m. S(rodnješolska) 0( rganlzacija) Preporoda, mciškn-rado v Trgovskem domu, pač pa Sčtarejšinska) O(rganizacija) Preporoda (SOPreporoda), v kateri so včlanjeni izključno sami a b s o I v i r a n i srednješolci, nekdanji, člani S(aveza) J(ugoslovanskih) Š(redniešolskili) U(druženi) Preporoda v Ljubljani. V Ljubljani, 1.1. febr. 1934. SOPreporoda v Ljubljani. Koledar . Sreda, t4. febr.: Pepelniea, Valentin, mu C. — Mlaj' ob 1.43; llerscliel napoveduje mrzlo »renicai Novi grobovi + V Ljubljani je umrl g. Pavel E b n c t, hranilni čn i uTadniik v pokoju. Pokopali ga bodo danes ob 15.30. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožaljc! + V ljubljanski bolnišnici je podlegla hudim opeklinam sedemletna posestnikova hčerka Pavla Laharnar iz Ilotemeža pri Radečah. Hudo prizadetim staršem naše sožaljc! •f- V Pečah je umrl Janez A v b c 1 j, ccr-kventk župne corkve sv. Jerneje. Opravljal je vestno svojo službo cclih 40 let in v službi ga je tudi zalotila smrt Pred nedeljsko božjo službo 11. februarja zjutraj se je zgrudil že blizu cerkve in jc v bližnji hiši izdihnil svojo blago dušo, star 72 let. Bog mu daj v miru počivati! ■f- Sv, Ana v Slovenskih goricah. Na svečnieo po večeroicah sc je vračala tukajšnja poseslnica Antonija Ma'erič proti domu. V bližini društvenega doma jo je nenadoma zadela kap in je obleža'a mrtva. Priskočili so ljudje in so jo skušali г umetnim dihanjem spraviti k zavesti, a ves trud i« bil zaman. Rajna je bila znana kot dobra krščanska gospodinja im jc bila povsod zelo priljubljena. Pogrešali jo bodo posebno reveži, katerim je bila prava mali. Svetila blagi pokojnici nebeška luč! + V Sv. Juriju v Slovenskih goricah je umrl Jožef Ferlinc, posestnik iz Pratraja. S pokojnikom je legel v grob zanesljiv krščanski in slovenski mož, ki jc pomagail v dobi pred svetovno vojno orati slovensko in krščansko lediino v Slovenskih goricah. Bil jc vnet sobojevnik blagopokojnega poslanca Roškarja., katerega je spremVel po številnih shodih in prireditvah. Rajni Ferlinc je bil stalen naročnik krščanskih listov. Zvestemu slovenskemu možu nai bo žemljica lahka! -}■ V Št. Lovrencu pod Pražinom je umrla 80 let stara posestnica M. Vrečarjeva. Pokonica je bila dobra krščanska mati in miroljubnega značaja in radi tega priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. Darovala je t-udi rada za svojo cerkev Polreb rajnke bo danes dopoldne na šentlovrenskem pokopališču. Naj v miru počiva. Osebne vesli = G, župnik v St. Vidu na Planini, Jernej Vurkelc, jc nevarno obolel in se svojim sobraitom priporoča v molitev, = Poroka. V Mokronogu so se v nedeljo, dne 11. februarja poročili: Gospod Andrej Zupančič, učitelj, in gdč. Pavla Dular ter gospod Ivan Zore in gdč, Ana Jančar. Obema paroma želimo obilo blagoslova v novem stanu. Ostale vesfi — Društvo »Dom slepih« v Ljubljani jc kupilo v Škofji Loki grad, Katerega bo v nekaj mesecih preuredilo v zavod za odrasle slepe obojega spola. Treba pa jc najprvo ugotoviti število onih odrasl.h slepih, ki, želijo bili sprejeti v la zavod. Prosilci naj se javi,o in pošljejo svoje prošnje z navedbo rojstnih, družinskih in premoženjskih podatkov do 15. marca 1934 na naslov: Društvo »Dom slepih« v Ljubljani, Pred Škofijo št. 12. ta« sprejema in pogoji bodo vsakemu prosilcu pravočasno naznanjeni — Skrb za onenoglc izseljence. V Jclsd na otoku Korčuli je »Savez organizacije iscljenika«, pri katerem je včlanjena tudi Družba sv. Rafaela, otvoril »Dom za ostarele in onemogle izseljence«. Za reflektante iz dravske banovine je rezervirarih pet prostorov. Cela oskrba za osebo velša 450 Din mesečno. Postrežbo so prevzele sestre domini'ka:n-ke. Bivši izseljenci, ki reflektirajo za oskrbo v navedenem domu, naj vložijo tozadevne prošnje, opremljene z dokazom, da so bili izseljenci, in da so v položaju plačali mesečno 450 Din na Družbo sv. Rafaela za varstvo izseljencev, Ljubljana, .Miklošičeva št. 22 a, — Mestno načelstvo v Mariboru razglaša, da poveljstvo dravske divizije v Ljubljani razpisuje za 20. februar licitaci'0 za dobavo drv, za 24. februar za dobavo premoga in lignita vsem garnizijam dravske banovine. Obojna licitacija sc vrši v pisarni intendanture ob 11 v Ljubljani. Pri tej pisarni kakor tudi pri mestnem vojaškem uradu. Slomškov trg 11, so interesentom na vpogled vsi tozadevni pogoji. — UčitePsko društvo za okraj Dravograd je imelo dne 10. febr. svoje redno zborovanje v Brcz-nem. Po obravnavi stanovskih zadev jc bilo še dvoje predavani. G. nadzornik Močnik je referiral o šol. vrtovih. Ven, posebno še učilebi vrtnarji, so bili s tem predavanjem zelo zadovo'jni in hvaležni za dana navodila. O Narodni odbrani pa je Naznanila Liubliana 1 Občni zbor Pevske zveze bo v ponedeljek, 19. I. m. ob 10 dop v Rokodelskem domu. I Kino Kodcljevo. Drevi ob 8: »Brezbrižna Lucija« in »Kralj džungle«. Znižane cene. 1 Leonova družba sporoča, da se vsled nepredvidenih zadržkov ne bo vršilo predavanje, Ki je bilo napovedano za drevi ob 8. Vršilo sc pa l>o to predavanje danes teden, t. j. 21. februarja ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union. I Občni zbor krajevnega odbora »Jadranske Straže« bo jutri, 13. febr. ob 20 v restavraciji -Slamič«. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in ntr. Rarnor, Miklošičeva 20. Maribor ni Akademska Maiijnnska kongregaclja ima danes v sredo oli S zvečer sestanek v frančiškanski kapeli. ni Občni zbor »Drave«-, glasbenega društva železničarje- bo v nedeljo, dne. 23. februarja ob 9.30 v Narodnem domu. m Tretji zgodovinski večer bo v četrtek, H. t. ni. ob 20 v čitalnici študijske knjižnice. Poročal bo prof. Stanko Lapuh o Kremplu kot historiografu. Člani zgodovinskega društva vabljeni. ni Večer slovanske pesmi. Vz|>orod koncerta 10 .1. tn. v Kazini je naslednji: Čajkovsky: Kdor hrepeni kol jaz: Mti.sorgsky: V kotu; Chopin: Pesem deklice: Dvorak: Ko me slara mati peli je učila; Novak: Gorska balada (poje grič. Nedrnlovn, spremlja e. Lipovšek). — Ravnik: Ciklu« nesmi iz pesništva Žuivnčičo »Scgui-dilli (iioie k. Albin Živko, spremlja g. V. Živko). Chopin: Nocturno e-niol in Scherzo h-mol, igra g. Lipovšek. — Škerjune: Vizija; Gotovac: Mo-mački jadi; Lipovšek: Večer; Lajovic: Kaj bi gledal (poje gdč. Vedralova, spremlja g. Lipovšek). — Konjovič: Jugoslovanske narodne pesmi; Štritof: Prižo je cesarski pot, Polžek leze., Hodi Minka, Mieku bi rada Jurla došla. Duet iz onere Musorcrskega: Boris Godutiov (nojeta gdč Vedralova in g. Živko, spremlja e. Lipovšek). Predprodaja vstopnic na običajnih mestih. Celie e Seja Vincencijevc konference bo drevi ob 8 v Domu. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drnnia Začetek ob 20. Sreda, t4. febr.: »Gosnodična«. Red C. Četrtek, 15. februarja: »Karijera kanclieta Vineika«. Red A. Petek, 16. februarja: Zaprto. Sobota, 17. februarja: »Divji lovec«. Gostujeta Vika Podgorska in Hinko Nučič iz Zagreba. Na korist UGI. Опргп Začetek ob 20. Sreda, 14. febr.: »Viljem Teli«. Red Sreda, četrtek, 15. februarja: »Mala Floramye«. Gostuje g. Dubajič iz Zagreba. Red četrtek. Petek, 16. februarja: ob 15 »Seviljski brivec«. Dijaška predstava po globoko znižanih conah od 5 do 15 Din. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sred«, 14. febr.: Zaprto. Četr'ek, 15. februarja ob 20: /Gospodična«. Red C. predaval g, iol. upravitelj Gačnik. Pravilno je poudarjal, da mora biti vsak, ki hoče v te vrste., moralno čiel tn nacionalno zanesljiv. Čudno pa je, da »o zborovanja vedno slabše obiskana. — Sarajevski goljufi z agrarnimi Obveznicami. Goljufije i agrarnimi obveznicami, ki jih je nedavno odkrila sarajevska policija, so šc vedno predmet zanimanja sarajevske javnosti, V zveza z goljufijami je aretiral« več odvetnikov in višjih uradnikov in jih že oddala okrožnemu sodišču. Preiskovalni sodnik je odredil proti njim pripor, proti kateremu so se aretiranci pritožili, toda senat okrožega sodišča jc odlok preiskovalnega sodnika v celoti potrdil, — Pri revnializmn v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih usedu (Hexeii«rhu«s) sc uporabila naravna »Frana Josefovn« roda z velikim pridom pri vsnkilniiicm izjurati|u prebavnemu kanala — Mrtvec oživeL V vasi Nikinci blizu Rume ee je te dni pripetil redek slučaj, ki je povzročil mnogo strahu. Posestnik Ivan Lcrgcr je že dalj časa bolehal za neko nolran'o boleznijo, radi česar jc po telesu ohromel in tako oslabel, da ni da'al od sebe nobenih znakov življenja več. Domači so bili povsem prepričani, da je Ivan mrtev. Dali so ga obriti, ga umili in položili na mrtvaški oder. Kar naenkrat sc je začel »mrtvec« gibati. Navzočni so se tega seveda tako prestrašili, da so vsi zbežali ven Šele čez neka.i časa se jc par moških opogumilo, da so šli pogledal v sob-n Ivan je bil res živ in jc celo začej govoriti Šele po Ho'gem času so domači pričeli verieti, da je res živ. — Vlagatelj mora dobiti od banke toliko, ko-If-nr rabi za vzdrževan'e. Sodišče v Vršcu jc te dm izreklo zanimivo odločbo, ki posega v zakon o zaščiti pc-l:edelcev, kateri je bij razširen tudi na banke. Kapetan v pokoju Jakob l7aul je tožil neko tamkajšnjo banko in zahteval, da mu iz njegovih vlog izplačuje mesečno 2000 Din, kolikor mu jc potrebno za vzdrževanje. Pri razpravi sc je ugotovilo da ima tožitelj dve vložni knjižici, eno na svoje ime, v kateri ic 17.C00 Din, in eno na ime sto:« hčerke s 36.000 Din. Banka je trdila, da ima tožiiteli nepremičnino, iz katere se lahko vzdržuje. Izkazalo pa se je, da je omenjena nepremičnina la«t njegove žene. Sodiiče je odločilo, da mora banka kapetanu vsak mesec izplačati 1012 Din. Ker pa ie Faul tožil samo v evojem imenu in ne tudi v imenu svoie hčerke, se tiče izplačilo samo denarja, ki jc vložen na njegovo ime. — Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josel« grenčica prosto kroženje | krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je Franz-Jose!« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slahoživčnih in ženskah. — Pes po enem mesecu prepoznal tatu. Iz Pančeva poročajo zanimivo zgodbo: O božiču je prišel k posestniku Franju Wclkerju neznan čk>- ! vek in ga prosil, če vzame niegovega sina gimnazijca na hrano in stanovanje, za kar bi plačeval mesečno 800 Din. Wclkcr je bil seveda ves vesel lega. On in njegova žena sta brž odšla v klet, da bi postregla gostu. VColkerjev pes si je neznanca dobro oglodal in po vseh predr>;sih ovohal. Ko pa sta prišla nazaj, neznanca ni bilo nik'er več. j Z njim je izginila tudi denarnica s 1200 Din go- , toviric in še druge stvari. — Pred nekai dnevi pa je Wclkcr napregel konje in se odpebal proti oko- ( lici. S seboi ie vzel tudi v6a. Naenkrat ie zaful, da pes, ki ie ves čas mimo tekel za vozom, divje laja. Pogledal je in videl, kako se pes z vso si1 o I zagania v nekega človeka. Welker je takoi skočit z voza in poskusil odgnati vsa. To pa sc mu ni posrečilo. Pes ic 5e naprej ska&a! v ncznanca in mu 'rgal obk-ko Neznanec je pričel bežati, pes pa za niim. Naenkrat se je Welker spomnil, da sc mu zdi neznančev obraz znan. Pohitel je za njim in ga pogledal v obraz. Takoj ie spo'rial v njem lopova, ki mu ie o božiču ukradel 1200 Din. Pogledal je še njegovo roko, na kateri so manjkali trfe prsti. Tako roko je imel tudi božični tit. Tedaj je še on začel pomagati psu in skupno sta obvladala tatu. Izročila sla ga onožniMvii, kjer ;e tat sicer tajil tatvino, toda orožn:štvo je verjelo VC'pikerju in njegovemu psu in je tatu izročilo sodišču, — Mati izpostavila dete v cerkvi. V kapel»ci sv. Marlina v Zagrebu so te dni popoldne našli na neki klopi moško dete, staro 2 do 3 mesece, zavilo v curre. Dete ie našla neka gospa, ki boju proti nasprotnemu taboru, dn so že pred 300(1 leti v Mandžuriji rabili premog za kurjavo; da je prebivalstvo Indije v času od 1921 nn I9:tl naraslo za 34 milijonov ljudi; dn so našli prvo knjigo o umetnost) zdravljenja živali, pisano nn lončene tablice. y sirskem mestu Ras Snmra, na teh tablicah : je tudi navodilo za zdravljenje konj; da dobro kosilo dvigne zalogo toplote v človeku tudi za 40%; da inorskn voda vsebuje 34 razlieuih eio-i lueutov. Kakšnega spola je jajce? Zn to zvemo šele, ko zleze iz njega piščo, gospod učitelj. * Povzročilca malarije (plasmodium malariae) je prvič videl leta 1843 Klenke, toda šele l$a 1880 je Lavaran ugotovil, da povzroča malarijo. Oči politikov in strategov so bile te dni obrnjene v znano pristanišče Singapore. Tain sc jc na angleški križarki »Kcnt« vršila konferenca poveljnikov angleške mornarice, o kateri seveda niso znane podrobnosti. Fno pa je danes že golovo. da so sc poveljniki še vedno najmočnejše mornarice nu svetu posvetovali o vojni nevarnosti na Daljnem vzhodu, obenem o po-trebi, da sc Singapore izpremeni v veliko trd-ujavo. Pravijo, da so se admirali, ki so predstavljali Avstralijo in Novo Zelandijo, vračali s konference z zadovoljstvom. To dokazuje, da so si bili vsi angleški admirali edini v tem, dn je treba okrepili angleško postojanko v Singapore. Singapore je izredne važnosti zu Anglijo, ker veže Veliko Britanijo i domini joni v Tihem oceanu. Anglija je prišla do spoznanja, da je zanjo Singapore prav tako velike važnosti, kakor Cibrultor ali pa Sueški prekop. Od tu lahko Anglija obvlada Indijski ocean in s tem tri četrtine vseli angleških kolonij. V tem okrožju žive tri četrtine prebivalstva, ki jc pod nadzorstvom velikega angleškega imperija. Dan za dnem režejo to morje angleške ladje, polne najrazličnejšega blagu. Vsak dan privozijo tod mimo blaga v vrednosti 160 milj. funtov štcrlingov (funt je vreden okoli 250 Din). S teh obali dobiva Anglija 97% svojega čaja. 97% svoje jute. %% cinka, 90% gumija, 89% volne, 77% prediva, 76% mangana, 63% riža in 50% sira in masla. Nadalje prihaja s teli krajev na Angleško zmrznjeno meso, jedilna in industrijska olja. kakor tudi bencin. Kdor bi Anglijo zadel na tej točki, bi ji torej zadal smrtni udarec. Anglija ne more tega vodovja braniti edino z oporiščem Malte, ki je oddaljena zn 30 ur morske plovbe. Zato si jc izbrala zdaj za novo obmorsko oporišče Singapore, ki ima poleg vsega izredno ugodno lego. ! To je edino vojno pristanišče, s katerega lahko odpluje udarna mornarica proti Angliji in Novi Zelandiji, da bi lahko v primeri vojne |>oniaga!a i tema dominijonoma proti sovražniku. Poslej Anglija tudi nima nobenega oporišča, iz katerega bi lahko branila svojo posest na vzhodu. Zato so admirali določili, naj se tu izgradi najmodernejša pristaniška trdnjava. Ob severni obali Singaporca je morska ožina, ki loči mesto od države z domačim prebivalstvom Joliorc, 1 i leži na celini. Ta ožina jc široka komaj nekaj sto metrov. Čez njo bodo napravili velikanski jez. Postavili bodo ladjedelnice, skladišča in druga poslopja. Delo jc že v teku. .Na tisoče kulijev dela vsak dan po 12 ur. Daleč naokrog .so postavili žične ovire, da m- more v bližino nikdo. do katerega nimajo Angleži zaupanja. Kmalu bo zgrajen velikanski dock, ki lxi lahko sprejel največje vojne ladje. Drugi manjši dock je žc dovršen, l udi temelji drugih velikih stavb žc stoje. Angleška vlada jc določila za oporišče znesek 7,750.000 funtov. K temu prispevajo tudi Nova Zelandija, Uon-kong in Malajske države. V glavnem bodo oporišče tvorile ladjedelnice in velikanske zaloge. Prave trdnjave tli ne bodo gradili, ker nc bo Singapore toliko trdnjava, \ katero naj bi se zatekale ladje \ nevarnosti, temveč oporišče za popravljanje ladij in zalaganje živil. Tu bodo stali tanki zu olje in skladišča za živila, s katerih bodo Angleži lahko založili vso svojo mornarico. Angležem ni zadostoval samo sedanji dock, ki lahko dvigne ladjo 10.000 ton, temveč prav tc dni so privlekli iz Anglije še ogrom-nejši dock. Kakor že rečeno, je v lekii gradba tretjega ogromnega docka. Letališče je že davno dovršeno. I u je glavno oporišče /a navadna letalu, kakor tudi za morska letala. Zdaj gradijo pomol, ki Ih> dolg 700 m in ob katerem bodo lahko pristajale velikanske oklopnice. Drugi pomol bo za razlaganje iniinicijc in živil. ! Ob njem bodo postavili primerna spladišča. Nadalje gradijo velikansko električno centralo, bolnišnice, vojašnice in skladišča za municijo. Dr. Doilfuss, avstrijski kancler sc je vrnil iz presenečenja. Na sliki dr. Doilfuss, poleg nj Krojaška kritika je neusmiljena Najboljši londonski, newyorški in holly-woodski krojači so objuvili častno listo desetih, na zemeljski obli najlepše oblečenih mož. Na prvem mestu jc lord Wcstmorland, na drugem lirifski prin . Jcorge. in na osmem sir Austin Chambcrlaine. V listi ni nobenega Francoza. Krojači trdijo, da »se Francozi ne znajo oblačiti«. Poleg tega so zavrnili več dosedanjih modnih junakov z britskim prestolonaslednikom na čelu. Smatrajo, da ni vreden častnega priimka »modnega kralja«, ki sta ga zaslužila njegov oče in ded. Krojači ogorčeno pišejo, da večkrat nastopa princ v javnosti v slabo zlikanih hlačah, katerih guba ni bila nikoli obnovljena, od kar so zapustile hlače mojstrovo delavnico. Pri kopanju v Biarrit/.u se je oblačil princ VValeški kakor je naneslo. Večkrat je imel poleg rjavih hlač siv suknjič ali narobe. Naposled kaže »vsake obsodbe in graje vredno ljubezen do določenih oblek, ki jih izdelujejo za francoske kmete in ribiče. To je bilo preveč ludi za najbolj širokogruduo strpnost,« sklepajo ogorčeni krojači. Gospod profesor, zdravnik je tu. Zdaj nimam časa; povej mu, da sem bolan. * Bogovi so potolaženi Novorojeni japonski prestolonaslednik je prejel okoli novega leta ime Akigito, kar pomeni »prosvitljena naklonjenost«. Znanstveniki so ga poiskali v starinskih knjigah in ugotovili njegovo zvezo z naklonjenimi ozvezdji. Dolgi šintojski obredi, ki so ee pričeli ob II dopoldne v navzočnosti vseli ccsarskih princcv, so se zaključili s tem, da je podelil mikado osebno sinu novo ime. Topovi iz trdnjav so obvestili prebivalstvo. da so prestolonasledniku dali ime. Nad en milijon ljudi z japonskimi zastavicami v rokah je šlo v sprevodu skozi Tokio. Zvečer so priredili bakljado 500.000 udeležencev svetovne vojne. Japonska je nepopisno vesela, ker je imel cesar poprej samo tri hčerke. Ljudstvo se je balo, da bo prastara dinastija izumrla in tolmačijo to dejstvo z maščevalnostjo užaljenih bogov. Cesarjev brat je namreč omožil hčerko japonskega poslanika v Londonu, dasi ni bila princesa. S tem jc prelomil izročilo in bil očitno kaznovan; saj ima suuio hčerke. Preberi ta jedilni list. Krasna o rt ognil'i.i a. Dobro, naročimo dve porcijL Budimpešte in že so ga čakala doma nova ega Gombos, madjarski ministrski predsednik. SjmjuJ Mednarodni table-tenis turnir v Grazu Lepi uspehi Jugoslovanov. ^ nedeljo .-o je zaključil v Grazu velik iiii'dnuro'lni table-tenis turnir, združen s tro-niaiclioni Grn/;Ljiibijnnn:Zagreb. Ljubljano sta /ustopala na (eni turnirju Ilirljana Dencs in \iipy, ki sta sodelovala tudi na turnirju za prvenstvo avstrijskih alpskih dežel, za Žngreb so pa stnrtuli Ileksner, Muksimovič in Staukovič. Jugoslovanski igralci po v vseh disciplinah zmagali in predvcdli igro, ki je zadivila gledalce.. Kritika graškega časopisja se izraža o naših igralcih zelo pohvalno. Kot prva točku turnirja se je vršil d\o-mntch Zagreb :C raz, k jer so Zagrebčani z Inli-knto odpravili nasprotnika 5:0. /. istim rezultatom je nato ljubljanska reprezentanca premagala graško, ki je nastonila v postavi Kirch-ner, dr. Jentl, dr. Grasseck. Srečanje med Zagrebom in Ljubljano jo končalo / rezultatom 4:1, ki je previsoko izražen in gre predv«cm nn rovaš Denesa, ki je v tem dvomatenu zelo slabo zaigral. V prvenstvu avstrijskih alpskih dežel je zasedel prvo mesto Ileksner, kateremu sledi Da nes in Nagy Double gospodov je prinesel zopet zmago jugoslovanskemu parit ileksner-Nagv pred parom Denes-Maksiuiovič. Po končanem turnirju je pozdravil jugoslovanske igralce v imenu štajerske zveze g. dr. Shriefl, kateremu se jc zahvalil v inienu jugoslovanske zveze g. Nagv. Turnir je priredil Akademski športni klub, ki jc pri tpriliki imenoval g. Nagv-a za častnega člana kluba. Tekmovanje v slalomu za prvenstvo GZSP Žnidar Emil, ASK Gorenjec, Jesenice, prvak GZSP v slalomu Veliko zanimanje je vladalo za lo tekmo mod gorenjskim športnim občinstvom, zlasti med jeseniškim, Kdor je imel »dilce« aJi sanke, jc že navsezgodaj odšel v črni vrh, kier jo bila izpeljana proga, ki je biila zelo ležka in jc zahtevala od tekmovalca mnogo tehničnega znanja. Dolga je bila 700 metrov. Prijavljenih jc bilo 32 tekmovalcev, le žal, da ni bilo Heima in Pračka, s čimer bi se zanimanje z-ч tekmo .še povečalo. Kakor se je splošno pričakovalo, si je osvojili prvo mesto ?.nidar Emil, ki je za IJcimom iu Pra&kem brez dvoma najboljši tehničar. Rezultati: 1. Znidar Emil, ASK Gorenjec, Jesenice. 3.41.3: 2. Zuoan Ivan, SK Bratstvo, Jeseniče 4,13.8: 3. Čclešnik, TK Skala Jesenice 4.15.4; 4. Tratnik, Sokol Javornik 4,24.5; 5. Sitar Lado, TK Skala Jesenice 4,30, Omeniti bi bilo še juniorja Bruna Kletna, ki je tekmoval izven konkurence ter se plasiral takoj za Žmdarjem s časom 3,51.1. Ob 17 je bila v kolod-vors'ii restavraciji razdelitev daril. Slovanske smuške tekme v Zakopanih Višek tekmovanja na letošnjem vsoslova*-skem poenstvu so dosegli nedeljski skoki. Kakor marsikdaj, tako so bila tudi topot presenečenja. Pri skokih, na katere smo največ računali. nismo dosegli one.gn. čc.sar so je pričakovalo in .splošno mislilo. Je pač tako pri tekmah. Kadar boš najliolj siguren dobrega uspeha v kaki športni panogi, tedaj ti kaj rado spodleti. No iu tudi naši fantje se niso v skokih tako plasirali, kakor «ino vsi z gotovostjo računali. Konkurenca jo bila ros izredno ostra, vendar ni nihče pričakoval, da sc bo naš najboljši na 21. mesto plasiral. V kolikor se da sklepati iz golih številk, je k temu neuspehu mnogo pripomogla tudi skakalnica. Bilo je mnogo padcev in i ki š Palme je z, najdaljšim skokom 56.50 m zasedel — kakor žc omenjeno — šole 21. mos'o. Tekmi jc prisostvoval tudi predsednik poljske republike g. Mošicki. Prvo niosfo je zasedel Norvežan Ni Is, ki je skočil 71 m. drugI je bil Poljak Bronislnv Čeh s skokom 66 m, tretji Cc-hoslovak l.ukeS z 54.50 m. Najdaljši skok 74 m je dosegel Poljak Maruszaz, a so je plasiral v-ded padca šele na 8. mc«to. V slovanskem prvenstvu je na prvem mestu Poltak Chech. drugi jc Čchoslovak Simnnck, tretji pa Poljak Marti s za rr. Mariborska zimskosportna podzveza razpisuje pod pokroviteljstvom bana Dravsko banovine g. dr. Prago Marušičn smučarsko tekmo v teku in v skokih za prvenstvo Dravsko banovine in Mariborske zim-sko-sporlne podzvez« v dneh 24. in 25. febr. v Mariboru, v slučaju neugodnih snežnih razmer na dne 25. febr. na Pohorju (Klopni vrli in Wintcrjeva koča na Pesku). Najlaž.ii dostop orl žel. postaje Fala preko Klopnoca vrha, Sv.Lovrcnca no Pohorju ali Slov. Konjic. — Tekma v Mariboru se izvede v istih propozioijah kot jo bilo v razpisu -za dne 27. in 2.4. januarja 1034. Tekma na Pohorju v sledeči propcrziciii: Tekma na daljavo 18 km dne 25. febr., sfarf ua Klopnem vrhu ob 8, cilj Po-ek. — Sknkalna tekma na skakalnici pri Koči na Pesku 25. febr. ob 13. Prvenstvo Dravske banovine doseže najboljše moštvo onega društva, ki srn sestavljajo 4 tekmovalci, verificirani pri JZSZ, prvenstvo Mariborske zimskosportno podzvoze doseže najboljši po-cditioo, ki tekmuje v kombinaciji, razen tega se 'c posebej oceni tek in skok. Vsak tokmo-s ,'Иос mora imeti za 1. Ii'34 vidirano tekmovalno legitimacijo. Priinvnin.-i 5 Din. prijavo dn 24 febr. nn MZSP Maribor. Trste, ninknva ulica fi IT., ali dne 24. ln 25. febr. M. on mostu starta. Za 27. In 28. jan. Ш4 i]o-noslnno prijave vol.in io ludi za novi termin. Vsi prvo. drugo in tretje plasirani prejmejo častna darila. Vodstvo tekme bo razdelilo tekmovalce v nos.mtezne kategorije. Z vohanje 21. febr. Vsi tekmovalci morajo biti na Klopnem vrlin dno 24. fobr. t. 1. do 20. Knzfflasi'ov rnrnUntov tor razdelitev daril v nedeljo 2\ fobr. ob 20 v dvorani hotela >t)rol' v Mariboru. ob toi priliki rn'deli.io tn«H 'Wl'n Moloski.ittriuga z, ilno 21. jati. 1934. Službo božjo opravi Aljažev klub nn Tvlon-netii vrhu, Prvotno razpisana tekma za 27. In 28. inn. v Mariboru ч« .io morala prolo»itl va novi termin, t. j. 24. In 25. fobr. V slučaju dn snežne iiiztiioro v Mariboru nc b««lo loiinščulc izvedbo tekme, so bo ista preložila na Pohorje, kar bo objavljeno v časopisih: Slovenec, .lutro. Večerni k, Mariborer Zoi-tung, Jutarnji list in Novosti v dneh 20. aH 21. februarja 1034. — Za Mariborsko zimsko-sportno podzvezo: Parma Bruno, s. r., predsednik. Službene objave Ljubljanske podzveze J. S. Ž. S. Upravni odbor podzveze spoioča vs&m pod-zvezniim klubom sklepe redne glavne skupščine zveze, ki se je vršila dn« 21. januarja v Zagrebu. — V p Istima rednih članov znaša odslej 50 Din ne-glede na število prijavljenih sekcij, članarina rednih članov je določena na 100 Din, neglede na število včlanjenih sekcij. — Bazenska in lahkoat-leiska sekcija pri zvezi se ukine. Vse ролЈс ho upravljaj odslej zvezni upravni odbor sam, — V veljavi ostanejo še nadalje vsi slovenski bazenski pravilniki in pravilniki JLAS. Podzveze morajo izdelati do 1. aprila za vse te pravilnike nove osnutke, ki bodo predloženi bodoči glavni skupščini v sprejem. — ZHS ostane še nadalje rnzpu-ščen. Njegove posle bo upravljal zvezni upravni odbor, posle sfckcij pa upravni odbori podzvez. — Novi upravni odboT mora ukreniti vse potrebno, da sc dovoli sredn:ešolski mladini udejstvovanjc v športnih organizacijah, dalje da zasigura hazenaši-cam polovično vožnjo, kadar potujejo k tekmam, da se vnesejo v program balkanijad tudi ženrike discipline, da se čimproj organizira samostojni zbor lahkoalletskih sodnikov in da začne takoj s pri-I prav .itn i za našo udeležbo na svetovnih ženskih igrali v Londonu. — Verifikacijo atletinj bodo izvajale v bodoče podrveze. Za leto 1934 se določijo tele atletske prireditve: 18, marca gozdni tok 2000 m za prvenstvo podzveze. 8. aprila gozdni tek 200 m za prvenstvo Jugoslavije v Ljubljani, 20. in 21. maja prvenstvo Jugoslavije za družine (siste-m določijo sodeluje klubi). Prvenstvo Jugoslavije za poedinke so vrši 14 dni pred svetovnimi igrami v Londonu. To tekmovanje bo izbirno za sestavo naše državne reprezentance, ki naj nastopi v Londonu. Tekmovanje bo v Zagrebu, 16. september je rezerviran za dvomateh Ljubljana—Zagreb, Klubi mora o javiti I lastne klubske prireditve zvezi najkasneje do dne j 1. marca. V krajih, kjer sta dva ali več atletskih j klubov, se ne smela vršiti na en dan dva lahl.o-atlctski prireditvi. — Sedež ŽHP se prenese zo-' pet v Zagreb, v Brodil pa se osnuje Brodska podzveza. Klubom v Varaždinu se dovoli, da ue prostovoljno odločijo z.i Zagreb, oziroma Ljubljano. Prav tako so dovoli novogradiščanskim klubom, da sc odločijo za Zagreb ali Brod. — SK Srijemac v Zagrebu se črta iz rednega članstva zveze. Na njegovo mesto se sprejme bazensko društvo Sri-j-omac-Zagreb, — Tekme za državno prvenstvo »e bodo igrale pod istimi pogoji kakor lani, sistem pa se menja, tako da sc igrajo te tekme v dveh ligah in sicer v za p a d ■» v katero spadajo klubi ZHP in LUP. ter v vzhodni, v katero spada:o klubi Brod-ske IIP in BIIP. Iz vsake podzveze igrata prvo in drugoplacirani klub po sistemu na loSke. Zmagovalca obeh lig igrata med seboj tudi po sistemu na točke, — Na vse verificirane hazenašice in atletinje se uvede glavarina in sicer 1 Din letno. Vc-rifikncijska taksa za atletinje in hazenašice se določi na 8 Din. — Oficielno službeno glasilo zveze je v bodoče Sportski list, ki izhaja v Zagrebu.^ Dosedanji predsednik zveze g. Dragi Jovanovič je bil izvoljen za častnega predsednika, Čuvaj Bogdan pa za častnega člana zveze. Smučarska propagandna tekma v Šmartnem na Pohoriu Na lepih terenih vzhodnega Pohorja se je vršila v nedeljo 11. februarja propagandna tekma, j Udeležilo se je mnogo tekmovalcev in med njimi j tudi par >.kanonov«, ki pa so to-krat ža.libog odpovedali. Predvsem je izncnadil Puh Valtcr, ki se je pri tej tekma plasiral na prvo mesto pred mnogimi drugimi favo-riti. V skupini seniorjev jih jc tekmovalo 20, v ju-nioTski pa 14. Seniorska proga je merila 16 km in je bila precej težavna, ker je imela mnogo vzpona in jc bila tudi drugače izpeljana po norveškem ' sistemu. Mnogo lažja je bila juniorska v dolžini 7 km. Rezultati v skupini seniorjev so sledeči: 1. Puh Val ter, l." SSK Maribor 1:13,30; 2. Koren Alojz, SPD Šmartno 1:14,55; 3. Kapun Franc, Sokol v Smartnem 1:17; 4. Fric Franjo, Sokol Ruše 1:18,25; 5. FregeJ Franc, Sokol Ruše 1:23,55; 6. Čeh Teodor, SK Concordia Zagreb 1:25,35. V juniorski skupini: 1. Roba.r Božidar, Sokol Pragersko 44; 2. Lopič Jože 43,23; 3. Kokanja Vlado, MSK Maribor 45,30. Organizacija tekme je bila brezhibna. Tekma se je vršila pod pokroviteljstvom SPD Slovenska Bistrica, ki «o ga zastopali dr. Jagodic, dr. Žnider-šič, Atlems in inž. Souvenl. Bila je zgolj v pro-j?agando za dvig tujskega prometa na tem predelu Pohorja. Res fe je pokazalo, da so tudi tukaj prekrasni tereni, ki nadkriljujcjo ostale. ★ Razpis mcdklub&e slalom tekme za dame v nedeljo 18. februarja pri Celjski koči. Pravico do starta imajo dame, ki ix> stare nad 18 let in članice kakega kluba Tekmuje sc po pravilniku JZSZ. Prijav ni na 10 Din za tekmovalko. Prijave: Edo Pai-daseh. Celje, Smučarski klub do 17. februarja, ali v Celjski koči do 11 na din tekme. Žrebanje ob 11.30 v Celjski koči. Start po končani slalom tekmi za prvenstvo MZPZ približno ob 13. Objava uspeha in razdelitev daril ob 22 v klubovi dvorani pri Zelerent travniku. Progo prekrmarijo tekmovalke dvakrat, katera pri prvem teku nc doseže določenega časa, izpade cd nadaljnjega tekmovanja. Ljubljanska table-tenis podzveza. l)re\i ob redna foja upravnega odbora v posebni sobi L lil on o. Posebno «e vabijo na sejo gg. Ramovš, Furlan in Lojk. Prosim polnostcvilne udeležbo. -- rajnik I. NK ILIRIJA (lahkoatlotskn sekcija) Cross-coun!ry treningi se bodo vršili vsak torek in petek iz telovadnice osnovne šole na Grabnu ob 19 tor \sako nedeljo iz garderobe na drsališču ob 10 dopoldne. I. skupina seniorjev trenira ргцI vodstvom sporna, juniorji pod vodstvom Plelorskv-ja iu jo (vorijo .sledeči atleti: Starin in l, II, lil, Šenčur I. II, Majhenič, Vrečko, Ilručan Lado, ilabič, Lejka, ilovar. Glavnik Marjan, Osle.nnan. Kie, Rupnik, Pribovšek, Sto-par, Znccutto. — U. skupini pripadajo vsi ostali ki trenirajo pod vodstvom S\clka". Garderobo prinesite seboj, treninge posočajte |iolnošte-\ ilno in točno! Jutri ob JO bo v klubski sobi kavarno 'FvropeT seja načelstva. ?., S. K- llermes tslužbcnol. Obvešča so članstvo, da jc. umrl oče našega agilnega člana Gospodarstvo Novi švicarski B*rn, II. Icbruarja 1914. Bančna kriza, ki je zajela vse evropske države, ni šla neonažene mimo švtce, čeprav moramo reči, da jo je švicarsko bankarstvo dobro prestalo. Seveda so bila potrebna velika sredstva za sanacijo denarstva, ki jih je deloma dala na razpolago državna Zaradi tega se jc pojavila tudi nuina po- Pr v • zakon uprava treba ri švicarskem č; o smernicah = bil izdelan tudi uradni načrt novega bančnega za treba reorganizacije švicarskega bankarstva. Po vsem časopisju smo čitali dolgotrajne razprave o smernicah bodočega bančnega zakona in fe dni je kona, katerega p mora še sprejeti zvezni parlament. Glavne iočke novega osnutka bi bile naslednje: I. obvezna revizija; 2. povečana odgovornost voditeljev bank; 3. povečana publiciteta . Za denarne zavode, ki spadajo pod ta zakon, se smatrajo vsi, ki delajo posle z denarjem tretjih oseb. V poštev bi torej prišle banke, zasebni bankirji ter hranilnice. Zanimivo je, da bi spadali pod novi bančni zakon celo notarji, ki upravljajo imovino zapuščin itd. Za ustanovitev denarnega zavoda so predpisani natančni pogoji, šele tedaj jc mogoče novi zavod vpisati v register. Revizija bank je obvezna in jo izvršujejo neodvisni revizorji v svoji revizijski zvezi in zavodih ra upravo premoženj. 1 i revizorji podajo naprej svoje jKiročilo upravnemu odboru. V teh poročilih morajo posebej obravnavati le-te točke: razmerje med vlogami in krediti v inozemstvu v primeri г bilančno vsoto (fcvica je kot znano velik izvoznik kapitala), ugotovitve o pomanjkljivostih organizacije jioslovanja. Pri velikih škodah, prekršitvah zakona, obstoječi nevarnosti oškodovanja upnikov, izgubah, ki so večje kot polovica delniške glavnice, mora re- Nova aeroplanska tovarna. V Belgradu se je osnovala delniška družba pod imenom Prva srbska fabrika aeroplana Zivojin Rogožarski z glavnico dva milijona Din. Svrha podjetja jc izdelovanje aeropla-tlov in hidroplanov ter delov. Prepoved sfčnje orehovine v vrbaski banovini. Ban vrbaske banovine je radi prevelikega jzsekava-nja orehov prejtovedal sečnjo orehovine v vsej banovini. Nadaljevanje ankete o obrtnem zakonu. Zastopniki gospodarskih zbornic se sestanejo v sredo k nadaljevanju razpravi o ttovelizaciji obrtnega reda. Seia bo v Belgradu in bodo razprave najbrže ta teden končane. Popust za razstavo pcruinia; v Sarajevu, ki bo od 18. do 21. t. m., znaša 50% z legitimacijo, ki jo izdaja Društvo za pospeševanje zajčjerejc, perutni-narstva in golobairstva za 7 Dtn. Poučna razstava o reklami iu propagandi bo v okviru letošnjega spotnladncga velesejtna od 30. maja do iO. junija v Ljubljani, 'la razstava bo pokazala način moderne propagande pri raznih narodih in bodo zastopani vsi kontinenti. Tej razstavi bo pa priključena še specialna razstava jugoslovanskih plakatov. Uprava Ljubljanskega ve.leseima vabj vsa pcx.lietja, da ji čimprej piši jejo svoje plakate in reklamni material sploh. Plakati, vsaj po dva izvoda od vsake vrste, naj bodo kaširani na k.urtonu, ostati reklamni material pa po možnosti že pripravljen v razstavni namen. Sodelovanje tvrdk na obeh razstavah je brezplačno. Domača cbrt. Težkočc pri odprodaji lastnih izdelkov so prišle tudi v našo največjo domačo obrt suhe robe v ribniški dolini. Izdelovalci obodov Še bolj pa škafarji in žličarji morajo često oddati izdelke za sle|)0 ceno, da morejo do najpotrebnejših živil. Zato je Zveza lesnih domačih obrti v nedcl'o na občnem zboru v Sodražici ustanovila trgovski oddelek, kj bo kupoval od članov razne izdelke suhe robe. rešetarji pa jih bodo tam kupovali. Da se še tesneje poveže produceut z rešetarjetn, je odsek sklenil rešetarjem priznati popust pri ceni. Prosimo Irgovcc in zadruge, da suho robo naročajo prt označeni zadrugi, ki sedaj posluje v Sodražici v hiši £ Antona Lovrenčiča in je nje naslov: Zveza lesnih domačih obrti, trgovski oddelek v Sodražici. Pošta je v Sodražici. žel. postaja za l>1aj?o pa v Orteneku. Kdor ve, koliko družiti se preživlja z ročnim izdelovanjem raznih izdelkov suhe rcbe iu kako so za-visni od svojega zaslužka, bo pozdravljal nov po-kret največje domače obrii v Sloveniji, katere organizacija šlejc danes /e 4(H) članov, nova akcija pa privablja \cdno nove v krog zadruge. Pravicc grafitnih delavcev v Nemčiji. Oskrbnik dela (Treuhander der Arbcit) je odredil, da morajo izučetii vajenci ostati v Svojem obratu zaposleni še najmanj 6 mesecev. Vajenec dobi v prvetn letu 24 dni dopusta, v 2. 18, v 3. 12 in v 4. lelu 6 dni. Odpovedni r.;j; ;e podaljša od 1 na 2 tedna. Dopust sc mora plačati 100%. Produkcija zlata v Rusiji. Stalin jo Izjavil nekomu ameriškemu časnikarju, da so .io ruska produkcija zlata povečala v primeri s predvojno za 100%. Njena produkcija zlata ima sedaj vrednost letno 100 milijonov rniijjov. RJI g. Habicht Franceta. Pogreb pok. bo danes ob i? iz Celovške ceste št. 8?. Poziva ке člntisivo, da so pogreba v čim večjem številu udeleži. — Odbor. J. A. S. O. Odborova seja danes ob 1в na tehniki. S. K. Panonija. Vabi na ustanovni občni zbor. ki sc bo vršil tS. febr. Ж4 ob 10 dopoldne v klubskem lokalu Zg. Šiško 105. Vabijo so vsi že vpisani člani in drugi, ki bi bili pripravljeni v odboru pri vzgoji in pori pori kluba sodelovati. — Pripravljalni odbor. Vremensko poročilo JZSZ in SPD a) Telefonično po stanju dno 15. febr. 1954 ob Г zjutraj: Blitrica-Boh. jpzero: — 1", pooblačetio, vetrovno, 10 cm prfifs na podlagi 90 cm, smuka idealna. Blod-jozero: —2", zelo oblačno, mirno, 40 cm sreža, led gra|iav. 50 cm debel. Kranjska Gora, Ruleče-Planica: barometer ST dviga, jasno, mirno, 80 eni sreža, sankaliSčo v Kranjski Gori uporabno, temperatura —4", Vršič in Tamar W> etn pršiča. I>) Pismeno po stanju dne 12. fobr. ob 7 zj.: Planina na Kraju: -—9", krasno vreme, mirno, 5 m podlage, na senčni strani pršič, nn solnčni strani skorjast, smuka dobra, izgledi dobri, smuka v planinah idealna. Smučarski dom na Pokljuki: -jasno, krasno vreme, 10 cm pršiča na podlagi 220 cm, smuka idealna, izgledi najboljši, za visoko turo idealno. Dov je-Mo jstrana : Vreme kra«no, smuka idealna, skakalnica uporabna, izgledi najboljši. .Smuku v planinah idealna. vizija najprej dali banki termin, da vse popravi, čc pa la termin poteče, ne da bi banka ukrenila vse potrebno, morajo naznaniti vse te stvari posebni bančni komisiji, ki jo imenuje zvezni svet. Prav lako morajo revizorji takoj poročati tej komisiji, če obveznosti niso več krite s terjaiva.ni. Odgovornost vodilnih bančnih organov sc nanaša na prekršitve dolžnosti, ki so lahko storjene namenoma ali pa zaradi pomanjkljivosti. Sedaj ue bo odgovoren ves upravni svet v celoti, ampak vsak posamezen član. Zanimivo je, da bo odslej tožbo na povračilo škode vložil vsak upnik ali pa vsak družabnik odnosno delničar. Doslej je bila la pravica pridržana samo družbi. Kazni so denarne in zaporne (do 6 mesecev). Nadalje so za bilance ter račun dobička in izgube predpisani posebni obrazci, ito katerih sc mora ravnati vsak zavod. Poleg letnih bilanc morajo banka z bilančno vsoto nad 20 milj. frankov objavljati polletne bilance, banke z bilančno vsoto nad 100 milj. Iratikov pa četrtletno. Vsi večji zavodi morajo pošiljati Narodni banki mesečna poročila Poleg lega morajo banke zaradi čuvanja valute poročati Narodni banki o vseh dolgoročnih kreditnih poslih in naložbah kapitala v inozemstvu, ki dosegajo vsoto 10 milj. frankov. Narodna banka ima pravico veta. Tudi se mora naznanili vsako povečanje obrestne mere za blagajniške zapise. Predpisi o razmerju lastnih in tujih sredslev bodo urejeni s posebno uredbo, |>rav tako določila o dotiranjn rezervnih zakladov. V slučaju konkurza postanejo hranilne vloge de 3.00 švic. frankov prvovrstne, katere jc treba plača0 pred ostalimi upniki. Borza Dne 13. februarj* Denar Danes so narasli tečaji Bruslja in Pariza, ne-izpremenjen je ostal le Curih, dočim so vsi ostali tečaji bili nižji. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.85-8.90, na zagrebški je notiral 8.70 blago in v Belgradu 8.75 blago (zaklj. 8.75). — Grški boni so notiralj v Zagrebu 35.50 blago, v Belgrad« pa 34—36. Ljubljana. Amsterdam 2307.07 -2318.43, Berlin 1351.25—1362.05, Bruselj 798.85- 802.70, Curili 1103.35—1113.85, London 174.47-176.07, New York 3441.61-3469.87, Pariz 225.8S—227, Praga 169.40 do 170.26, Trst 300.90—303.30. Curih. Pariz 20.38, London 15.76, Nevv York 312.50. Bruselj 72.0750, Milan 27.18, Madrid 41.05, Amsterdam 203.15, Berlin 122.05, Dunaj 73.30 (priv. ^6.875), Stockhoj n 81.2.5, Oslo 79.15, Kopenhage« 70.35, Praga 15.2850, Varšava 58.20, Atene 2.9450, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Slaba tendenca za državne papirje se je danes nadaljevala in so tečaji nazadovali več ali rpnui. Tako so izgubil" tečaji velik del onega kurznega dobička, ki so ga dosegli prejšnji teden. Promet j'i znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 2000 kont., $% Bler 4000 dol. in 7% Bler 6000 dol. Ljubljana. 7% inv. jtos. 60 bi., agrarji 33—37, vojna škoda 300—307, begi. obv. 48 52. 8% Bler. pos. 48—50, 1% Bler. pos 47—49, 7'; pos Drž. hip. banke 43—52, Kranj. ind. TA) bi. Zagreb. Drž. papirji: 1% inv pos. 65 do 6<>, agiarji 33.50- 37, vojna škoda 304- 305 (3(4 307), 1. 306 bi.. 3. 295- 304 (300, 305), 4. 290— 3(1), ()'■:, begi. obv. 50—52, 8% Bler. pos. 43- -10.50 ( 50), 7% Bler. pos. 48—48.50 (-19), 7% pos. DIIB 06 d. — Delnice: Narodna banka 4000 den., Priv. agr banka 255-256 (255), Inipeks 50 den., Trboveljska 110—115. Belgrad. D r i. p a p i r j i : 7% inv. j>os. 70—72 (70), agiarji 34 den. (37.50, 33), vojna škoda 308 do 310 (311), 2. 3C6—308 (310, 307) 3. 306-303 (30S, 303), 6% begi. obv. 52.50 -53 (53, 50), $% Bler. pos. 53— 54 (53, 52), 7% Bler. |xis. 50-51 (50, 51, 50) — Delnice: Narodna banka 4100 1150 (-1100), Priv. agr. banka 256—258 (251, 262). Dunaj. Promet je bil slab. Notirali so: Don. sav. jadran. prioritete 67, Landerbank 15.75, Narodna banka 152. Alpine 10.15, Rima 22.30, Donavska paro-plovba 3.70, Berg in l iiittcn 317.50, Siemens 53, Sem-perit -15.70. Žitni irg Za pšenico je tendenca nadalje čvrsta, ker so dovozi slejkoprej slabi. Povpraševanje je naraslo za pšenico in 7.3 moko, za poslednjo se bolj zanimaio pasivni kraji (za črne vrsle). ludi koruza je čvrsta, vendar so cene stalne. Za koruzo se nadalje zanima Avstrija, itaro koruzo pa kupuje Švica. fsscfl preselitve trgovine velika odptodaja blaga po znatno znižanih conah pri Sftiflfro FlorianttC, Sv. Petro c 35 železmna Gospodinjo, ne zamudite usodne prilike f - Zahvala Vsem, ki so ob smrti moje ljubljene soproge, oziroma dobre matere, gospe Marije Mavric izkazali sočutje in vdanost, najlskrenejša hvala. Prav prisrčna hvala ludi vsem, ki so ji krasili krsto s cvetjem, pevskemu zboru in vsem onim, ki so jo spremljali na njeni poslednji poti. Maribor, dne 12. februarja 1934. Žalujoči soprog in hčerka. Mali oglasi I Prireditve V kavarni »Stritar« vsak večer koncert. fr| II C I * i • v v • Službe ucejo Kuharica mlada, poštena, perfekt-na, išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1585. (a) Trgovska pomočnica pridna in poštena — želi primerno službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1584. (a) к'/жгаи Čevljarstva bi se šel rad učit mlad fant. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 1565. (v) »Tii« i m Risar ozir. osnutkar se sprejme za primitivna časopisna dela. Talentirani mlajši prosilci nai naslovč svoje ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Revija L. Ž.« št. 1454. b Potnika ki bf prevzel poleg drugih zastopstev še eno — iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Provizija« št. 1567. (b) Družabnika za dobro vpeljano vinsko trgovino — iščem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod ^Vinska trgovina« št. 1546. (d) IŠČEJO: , Sobo s kuhinjo ali sobo s štedilnikom — išče mirna gospodična v centru mesta. Ponudbe pod ■ 100-. na upravništvo »Slovenca«. Ic) Enosobno stanovanjг išče starejši zakonski par za maj v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Upokojenec« 1415. Prazno sobo išče starejša gospodična s 1. marcem. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Soba« št. 1569. (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje komfortno, oddam za takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1547. (č) Elegantno stanovanje s 5 sobami in vsem kom-fortom se odda za primerno ceno za majev termin t I v Ljubljani — Kralja Petra trg štev 3, kjer se izve podrobnejše. Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam po zmerni ceni solidnemu gospodu ali gospodični na Sv. Petra cesti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1568. (s) ШШВГ Poslovni prostori lepi, v VVolfovi ulici 12, na dvorišču, so za oddati. Pripravni posebno za fotografa, frizerja ali pisarno. Poiasnita v trgovini z železnino: Erjavec. (n) 1 мнвшиинуим I Шш Hiša v sredini mesta Celje — pripravna za vsako obrt, se pod ugodnimi pogoji proda Sprejme se tudi posojilo na I. mesto. Isto-tam se odda gostilniški lokal pod ugodnimi pogoji. Informacije v upravi »Slovenca« Celje. (p) V celi Jugoslaviji nekaj sto raznih domačij, hiš, trgovin, mlinov, rabljenih strojev, čistilnikov za žito, motorjev, podjetij — proda — kupi brez provizije Daruvarčan, Da-ruvar. Za odgovor pri'o-žiti znamko 8 Din. (p) IL Priklopni voz 5 tonski — za avto — se kupi. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Priklopni voz« 1559. (k) Srebrne krone staro proso. ajdo in le^men kopilr пв|сгпр|г pr» A VOLK LJl BI JANA Veletrgovin* lile m moke Remijev« reMa 2« + Uredništvo Hranilnice Dravske banovina v Ljubljani javlja žalostno vest, da je umrl gospod Pavel Ebner blagajnik v pokoju Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v sredo dne 14. februarja t. 1. ob pol štirih popoldne. Blagemu tovarišu ohranimo prisrčen in trajen spomin. V Ljubljani, dne 13. februarja 1934. + Emil in Hugo Ecker kot lastnika tvrdke L. M. E c k e r sinova javljata žalostno vest, da je njih dolgoletni očetovski prijatelj in nad vse zvesti sodelavec, gospod EBNER PAVEL včeraj po dolgem in mukepolnem trpljenju umrl. Vedno neumornemu ohranimo trajen in časten spomin. Ljubljana, dne 13. februarja. ?-»v ••V « r; Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, brat in tast, gospod Pave I Ebner višji uradnik Hranilnice dravske banovine v p. dne 12. t. m. po dolgem, mukapolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 74. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 14. februarja 1934 ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Gosposka ulica št. 10, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 15. L m. 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Nikolaja. Prosimo tihega sožalja! V Ljubljani, dne 13. februarja 1934. ŽALUJOČI OSTALL ob Javljam 'a je po daljši mučni bolezni, gospod Pavel Ebner hranilnični blagajnik v poko'u dne 12. februarja 1934, umrl. Pogreb bo v sredo, dne 14. februarja ob pol 4 popoldne izpred hiše v Gosposki ulici št. 10. Pokojnik si je pridobil pri nas za svoje 38. letno vestne in vzorno službovanje časten in trajen spomin. V Ljubljani, dne 13. februarja 1934. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE V LJUBLJANI. ZAHVALA Ko nas je nadvse nesrečne in v neizmerni boli strte za vedno zapustil naš ljubi in nepozabni soprog in očka, gospod VENCESLAV HLEBCE ravnatelj Sitarske zadruge v Stražišču smo bili deležni tolikega sočustvovanja in naklonjenosti, da si štejemo v dolžnost, izreči vsem najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujemo se vsem gospodom zdravnikom in častitim sestram za pomoč v bolezni, dalje gg. Cirilu Sifrerju, Juriju Pollaku in županu Antonu Križnarju za usluge pri prevozu pokojnika. Toplo se zahvaljujemo čč. domači duhovščini za poslednje spremstvo, g. kaplanu Urbancu. še posebej za tolažbo v bolezni, gg. pevcem in otroškemu zboru, ki je ganljivo zapel pokojnikovo pesem. Dalje se zahvaljujemo za udeležbo pri pogrebu gg. sreskemu načelniku dr. Ogrinu, direktorju gimnazije v Kranju dr. Dolarju, ravnatelju Zadružne zveze dr. Basaju, uredniku Mladike dr. Pogačniku, čč. duhovščini iz Kranja, zastopnikom društev, tov. lovcem, zlasti g. predsedniku Cirilu Mohorju in g. Hamu, gasilcem, igralski družini Del. odra iz Kranja, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem govornikom, zlasti g. T. Trefaltu, za tolažilne besede. Iskrena zahvala končno še vsem brezštevilnim prijateljem in znancem, ki so nam na kakršenkoli način izrazili sožalje ali izkazali svojo naklonjenost, in ki so spremili pokojnika na zadnji poti. Bog bodi vsem plačnik! Stražišče pri Kranju, dne 11. februarja 1934. . Žalujoča rodbina HLEBCE-tova. Ludvik Ganghofer: 15 Samostanski lovec Sem bil danes pri samostanskem valptu, mislil sem, da mi ga bo prodal — pa me je lepo nagnal! Kaj takega da je samo za gaspodo, je dejal. Kakor da bi kmetica ne živela prav tako rada ko plemenite gospa! In baba mi hoče potegniti domala vso kožo s telesa. Prav res, deset šilingov bi dal za srčni križec. A odkod naj ga vzamem — kaj ineniš?« VVolfrat je pogledal kvišku in ujela sta se z očmi. Sedaj je šolar vedel, kam kmet meri. Molče зе je spravil spet na svoje delo, toda roke so se mu tresle. Deset šilingov! In z osmimi bi bila plačana fevdnina! Potem še nekaj meric rdečega tiroloa za Zefo in mesa k juhi in od najboljšega telečjega dobršen kos, ki bi zalega! petkrat za otroka, pa še vedno bi ostalo nekaj drobnega za Irugi teden. O ti ljubi Rog, kako dobro, dobro srce je imel hudič, ki je prišel, ite bi skušal VVolfrata! Od hiše sem se je oglasila vesela Oncina popevka. »Hehehe!« se je zasmejal Egger, Mlekle tudi kar ne more počakati nedelje. Žc danes čuti praznik v nogah. Boš šel tudi ti qa rSjanje, Polzer'?f Kakšne sprašuješ, gospodar! Kadar bodo plesali na čast vsem pomočnikom v sili — takrat utegnem iti.< •Hehehe! Dekle kar nori od veselja. Naj nori! Noj si izbere fanta! Hehehe! Morda ji bo po godu «io v i samostanski lovec? Tudi ta bo na rajanju, »•rav prejle, ko je šel tod mimo, ji je obljubil, da l»ride prav gotovo v nedeljo — na vse zgodaj že!« Menda se je zdelo Eggerju posebno važ.no, dn je njegovi Onri najmanj ta plesalec zagotovljen; kajti spregovoril je vsako besedo s poudarkom, kakor bi bile šilingi, ki jih šteješ na mizo. In kakor preštejemo, da se ne bi zmotili, zadnje novce še enkrat, tako je Egger ponovil zadnje besede: »Da — na vse zgodaj že k VVolfrat se je naglo zravnal in ošinil z iskre-činii se očmi kmeta, ki mu je veselo pomežikaval; nato si je obrisal s čela mrzli pot in delal dalje. Z obema rokama je privzdignil težko Kristusovo podobo, da bi jo del na krošnjo, obloženo z mehkimi šopi sena. Toda kako slab je bil v rokah! Skoro bi mu podoba zdrknila na tla; pri tem se mu je trn iz Kristusove krone zadrt do krvi v lice. Obrisal se je in pogledal roko. In takrat se mu je zazdelo, kakor da bi mu nekdo govoril, tesno na uho in čisto tiho . . ne Egger, nekdo drugi. Pa sta bila tu vendar samo dva! Zmajal je z glavo in segel po vrveh, toda mrzla groznica mu je šla prav do sroa. »Bodi. bodi! Še Boga mi potari!« se je zasmejal Egger. »Potem mi ne bo pustil še šopa trave zrasli na moji planini. Hehehe!* VVolfrat ni odgovoril. Trdno je prepel vrvi okrog lesene podobe, da bi se ne mogla na krošnji premikati . Egger ni gledal na VVolfratove roke, samo v njegov obraz. »Tvoji gre na bolje, kakor mi je praviln Cenca,« je dejal po premolku. »Da, da, dobra jed in pijača, potem bo že prišla spet k sebi, sedaj no spomlad, ko bo bolj toplo. Todn kaj pa 'oqi!|s nd af nj, ;,в|нш вГол^ 'najijojjo [ол] augod sem čul.t VVolfrat jo samo pokimal. toda prsi so »e mu napele, kakor bi hotele počiti. »Tak krepak in zdrav otrok — kaj le vse ne pride nad takega o!roka,< je nadiHeval Egger in kimal z glavo, »Kako se je pa pričelo?« VVolfratu je zastajala beseda, кз je govoril o otrokovi bolezni. »Ti, Polzer, to je pa prav ista bolezen, z« kakršno bi bil valptov naimlajSi lansko zimo skoroda umrl. Grobar je ie čakal — z/ires.. .< »Gotov sem. gospodar,« mu je segel VVolfrat hripavo v besedo. »Prav, prav!« Egger je stopil h krošnji, stresel podobo in povsod poskušal, kako je pritrjena. »Mislim, da bo — samo tule, glej, ne leži še na trdnem. Stopi tjale po dober zgrabljaj sena in ja zamaši sem, kar ga gre spod. Da, Polzer, kar umiral je že otročiček, in živ človek bi ne verjel več, da bo ubogi črviček še kdaj stopil na noge. Kaj pa je?...« VVolIrat je bil stopil do nalož.enegfi sena in zagrabil. kar ga je mogel z rokama objeti. Tedaj pa je začutil v roki nekaj trdega in stvar privlekel na dan. Samostrel! V VVolfratovem obrazu je zaigral bloden nasmeh. »Gospodar, kako pa pride orožje tu sem?« »Kako naj bi prišlo?« se je nasmehnil nagovorjeni. »Nog nima. .. ga je pač moral nekdo sem položiti. Da, Polzer, da ti povem: ko so lin-tja že mislili, zdaj, zdaj bo udarila zailnja ura za ubogega otroka, so mu navsezadnje dali še nekaj — in 1-ч.ј deš? Pomagalo je! Kakor po čudežu! !n zdaj skače otročiček spet po svetu, živ in zdrav ko žrobičenl Bilo bi res škoda, ako bi moral zgniti.« Smrlnobled je stol VVolfrat ob senu in se oklepal samostrela, kakor da bi njegov držaj hotel zmečkati v svojih železnih rokah. »In kaj je bilo. kmet, kar je otroku pomagalo?« ■ Krvavi cvet divjega kozla...« VVolfrat se je obrnil proč. Mirno je poskusil tetivo in zaklop pri samostrelu, prikimal zadovoljen, oinotal orožje popolnoma s senom in «a potisnil na krošnji v vdolbino pod podobo. Potoni je vstal, si otrese! senene bilke z obleke in deial: »V soboto ponoči, gospodar! Po delu pridem in no-ložim Boga.« »Prav, Polzer! Pomagaj meni in pomagal boš s?-bi.< »In Se pridem ir prinesem?...« »Kakor sem rekel. Jaz sem Egger!« Stegnil je roko in VVolfrat je krepko udaril vanjo. Ko je šolar prišel domov, ga je Gitka čakala na temnih vratih. »Pojdi vendar! Kako le moreš tako dolgo iz- ostajati?« se je našobila. »Zefa je že legla. Pojdi, jesti sem ti postavila zunaj na ognjišču, v izbi bi se utegnil zbuditi otrok.« Šel je v kuhinjo in se vsedel ob ognjišče, kjer je začenjalo ugašati še zadnje oglje; samo rdeč odsev je še polnil prostor. Gitka se je hotela vsesti obenj, toda porinil jo je proč in rekel: »Pojdi spat, dekle!« Odkimala je, ker je iztuhtala, kako bi mu pomagala in je hotela o tem z njim govoriti, toda komaj je omenila fevdnino, je že dejal: »Le lezi spat in si ne delaj skrbi! Fevdnino že imam. Egger mi posodi denar ...« Gitka je onemela od veselja, samo roke je sklenila, nato pa je odbrzela, smuknila v izbo, tipaje našla posteljo in se oklenila Zefe okoli vratu. »1пш jo, ima jo!« Žena je takoj spoznala, o čem Gitka govori. »Kajne, prej še ni imel denarja?« »Samo skrb sem ti hotela prihraniti,« je šepetala Gitka. »Kje pa je dobil?« »Egger mu je posodil.« »Pa je le dober človek!« je zajokala Zeta in sklenila roke. Tako iz srca pač ni še nikifo moli» za Eggerja, razen morda on sam. Gitka je dahnila poljub na vroče čelo spečeg« otroka in je smuknila v svojo kamrico. Ko je legla, je jokala in se smejala, eno za drugim venomer. In pri tem molila svojo navadno večerno molitev, pa še en očenaš kot dodatek. Ljubi Rog ga je zaslužil danes, kajti samo on je ustvaril ta dva dobra, dobra človeka. Eggerjn in Hajma, in od obeh je bil Hajmo prav gotovo še boljši. Da ni nič pomagal, vendar ni bila njegova krivda. Zares, nič ni hotela odščipniti Eggerju od njegovih zaslug. Toda Hajmo! Ta bi bratu denarja ne posodil, ne, daroval bi mu ga! Ali bi ga pa tudi imel?... Za »JuifoslovauaKo tiskarno« v Ljubljani. Karel Ceč, Izdajatelj: Iva« tU*o*M, UiediuK Lojze Uoioiiio,