PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 171 (14.262)
Trst, sobota, 25. julija 1992
Med včerajšnjo pogrebno svečanostjo je spregovoril tudi predsednik republike Luigi Scalfaro
Spoštljiv in ganjen poklon večtisočglave palermske množice sodniku Borsellinu
Homilija in drugi poslovilni govori so izzveneli v odločen apel ljudstvu, naj tvorno sodeluje s pravico Pravosodni minister Martelli: »To je bilo tisto odporništvo, h kateremu je pozval državni poglavar«
Predsednik republike Scalfaro in šef policije Parisi na Borsellinovem pogrebu	(Telefoto AP)
PALERMO — »To je tisto odporništvo, h kateremu je pozval državni poglavar,« je naglasil pravosodni minister Martelli ob včerajšnji pogrebni svečanosti za umorjenim sodnikom Paolom Borsellinom. Pogreb je bil v zasebni obliki, toda v cerkev je smelo kakih dvesto izbranih povabljencev, med njimi v prvi vrsti predsednik republike Scalfaro in Martelli pa še šef policije Parisi, bivši sodnik posl. Ayala in Leoluca Orlando. Pred cerkvijo in vse naokoli pa se je zbralo več tisoč ljudi, ki so sledili obredu prek zvočnikov: bili so tihi, spoštljivi, nobenega nemira ni bilo, jeza in obup sta se spremenila v voljo po odločnem, a razumnem odporu proti zločinski mafiji. Oglasili so se le zato, da bi bodrilno vzklikali in ploskali Scalfaru, Ayali in vsem, ki čutijo s Palermčani in z zdravim, poštenim ljudstvom. Niso pa mogli prikriti solz, ko so poslušali homilijo župnika Bucara (»sodelujte s pravico in pretrgajte vsako vez z nosilci mafijskih interesov«), "laično molitev" bivšega sodnika Caponnetta (»umrl je za Državo, v katero je verjel, zato naj Država dokaže, da je prisotna«), Piraina Leta (»grozno je, če nekateri uvrščajo med svoboščine tudi svobodo do zločina«) in samega Scalfara (»nikar naj se ne razblini brezmejno človeško in duhovno bogastvo, ki se rojeva iz tega krvavega žrtvovanja«).
Na seji ministrskega sveta včeraj sprejeli celo vrsto sklepov davčne narave
Vlada le malenkostno izboljšala pogoje za nakup prvega stanovanja
RIM Potrditev olajšav pri nakupu prvega stanovanja in možnost povračila odvečnih davčnih vplačil tudi v obliki državnih zadolžnic, če vsota presega 100 milijonov lir: to sta le dva od sicer številnih ukrepov, ki jih je sprejela včeraj vlada in ki jih vsebuje zakonski odlok o katastrskih cenitvah izpod peresa ministra Formice. Ta odlok smo nekoliko spremenili s popravki, ki so jih predlagali med razpravo v parlamentu, je pojasnil finančni minister Giovanni Goria.
Davčne olajšave za nakup prvega stanovanja (v katerem mora seveda bivati izključno lastnik oziroma njegova družina) so bile potemtakem potrjene, kar pomeni, da je bila podaljšana njihova veljavnost. Količnik registrskega davka, ki ga je dolžan poravnati kupec stanovanja, se ne bo povišal na 8 odstotkov, ampak bo ostal pri 4 odstotkih. Katastrski in hipotekarni davek bosta postala fiksna, vendar bosta zna-
šala 150.000 lir, ne pa 2 odstotka vrednosti nepremičnine. Davek na dodatno vrednost bomo plačevali po količniku 4 odstotkov in ne 19 odstotkov. Davek INVIM, ki ga mora poravnati prodajalec prvega stanovanja, pa se zniža s 100 na 50 odstotkov.
Vladni dekret osvaja tudi predpise o določanju katastrske dohodnine od ne-luksuznih stanovanj v mestu. Če gre za prvo stanovanje, bo mogoče izračunati dohodek na podlagi hipotetičnega zneska, kakršnega bi dobili, ko bi oddali to stanovanje komu v najem.
Dalje je vlada sklenila revidirati seznam tarif za opredeljevanje katastrske vrednosti nepremičnin. Revizijo naj bi izpeljali do konca letošnjega novembra, toda novi količniki bodo pričeli veljati šele leta 1994. To pomeni, da se bo treba dotlej ravnati po obstoječih predpisih; te bo potrebno upoštevati tudi v primeru dohodkovne prija-
ve maja 1993 oziroma ob vplačilu premoženjskega davka.
In še davčni krediti: če dolguje državna izterjevalnica davčnemu zavezancu več kakor 100 milijonov lir, bo lahko dotični zahteval od zakladnega ministrstva, da mu to vsoto povrne v obliki raznih državnih vrednostnih papirjev, kakor so na primer zadolžnice.
Medtem pa še zmeraj burijo duhove popravki, ki jih je vnesla vlada predvčerajšnjim v režim uveljavljanja pravične stanarine. Avtorji oziroma zagovorniki teh sprememb očitajo kritikom nepodkovanost in slabo vero. Ni res, da bodo lastniki zdaj začeli metati na cesto najemnike, trdijo, res je nasprotno: če se obe strani ob redni zapadlosti najemninske pogodbe ne bosta mogli pogoditi za novo, se bo veljavnost pogodba avtomatično podaljšala za dve leti. In kaj potlej? Izgon ne bo avtomatičen, zatrjujejo.
V	senatu odobrili dodatne ukrepe
za boj proti mafiji
RIM Senat je včeraj, s 163 glasovi za in 106 proti, izglasoval zaupnico vladi glede proti-mafijskih ukrepov, ki jih je v obliki odloka predložila vlada. Za zaupnico so glasovale stranke vladne večine in PRI, proti pa so bili DSL, SKP, Severna liga in Rete; misovci in zeleni se glasovanja niso udeležili. Protimafijske ukrepe bodo izvajali po vsej državi (in ne le na omejenih področjih, kot so predlagali nekateri), v bistvu pa precej ojačujejo vlogo protimafij-skega preiskovalnega organizma DIA. »Maksia-mandma«, kot ga imenujejo, predvideva oživitev parlamentarne protimafijske komisije, hkrati pa prižiga »zeleno luč« za vrsto operativnih ukrepov; v prvi vrsti odpravlja ugodnosti, ki jih predvideva zakon Gozzini za priprte mafijce, nadalje poenostavlja kazenski postopek proti tistim, ki imajo nezakonito v posesti orožje. DIA bo odslej imela bolj proste roke pri hišnih preiskavah, isto velja tudi za zasliševanja priprtih mafijcev. Maksiamandma določa tudi razpis roka za imenovanje državnega protimafijskega pravdnika (superprokuratorja), poleg tega pa pooblašča Višji sodni svet, da (do njegovega imenovanja) izbere vršilca dolžnosti.
Odobritev vladnega odloka je sprožila vrsto komentarjev in pomislekov, med tistimi, ki so ga kritizirali, je bil tudi podpredsednik senatne obrambne komisije in nekdanji poveljnik generalštaba italijanske vojske Umberto Capuzzo (KD). Capuzzo je v intervjuju za tednik Mondo economico dejal, da zdajšnji ukrepi ne zadoščajo, saj bi bila bolj smotrna ustanovitev enotnega štaba, ki bi koordiniral delovanje vseh razpoložljivih sil; morebitni odstop šefa policije Parisi j a pa bi — po njegovem v tem trenutku bil nepotreben.
V	Palermu medtem še vedno odmeva odstop sodnikov iz vrst tamkajšnjega protimafijskega pravdništva. Namestnik obolelega pravdnika Pietra Giammanca (ta je v teh dneh v središču burnih polemik) je včeraj sklical sestanek vseh sodnikov, ki delujejo v tem telesu. Sestanka se je udeležila tudi osmerica, ki se je pred dvema dnevoma odločila za odstop, hkrati pa sodniki, ki so jim v posebnem dokumentu izrazili solidarnost. Kaže, da sestanek ni prinesel rezultatov, saj osmerica še vedno vztraja pri prvotni odločitvi. V bistvu zahteva odstop odgovornih ljudi, poleg tega pa okrepitev varnostnega sistema. Sicer pa bo svoje zahteve podrobno razložila ministru za notranje zadeve, in to na sestanku, ki bo v kratkem.
V Barceloni se danes pričenjajo 25. olimpijske igre
V znamenju univerzalnosti
Predsedniku Mednarodnega olimpijskega odbora Juanu Antoniu Samaranchu je z diplomat-sko spretnostjo in veliko mero iznajdljivosti uspelo v zadnjem hipu zagotoviti univerzalnost 25. olimpijskih iger, ki se pričenjajo danes v Barceloni. Prvič po letu 1972 bodo namreč na igrah spet s°delovali športniki iz vseh kon-Cev sveta. Gotovo je to odraz sPremenjenih političnih razmer v svetu, posebno konca obdobja »hladne vojne«, ki je dejansko zaznamovala vse bojkote, afriš-kega v Montrealu, dela zahod-nega bloka v Moskvi, vzhodne-?Q v Los Angelesu, nazadnje pa s,e kubanskega v Seulu, tu pa je so ponovno sprejetje Južne Afri-e (P° 32 letih) v veliko družino svetovnega športa po koncu pomike rasne diskriminacije v tej državi.
Nastanek novih državnih tvorb, posebno pa še konflikt v nekdanji Jugoslaviji, je nekaj časa še ogrožal univerzalnost iger, vendar pa je MOK na koncu, tako ali drugače, vendarle zgladil vse spore in omogočil nastop vseh, čeprav bodo nekateri (Skupnost neodvisnih držav, Južna Afrika) nastopili pod oznako olimpijskih simbolov. Najbolj sporna je bila udeležba športnikov iz vojnih območji nekdanje Jugoslavije. Nastop Srbov in Črnogorcev izključno v osebnem imenu in samo v indi-
ALEKSANDER KOREN
vidualnih športih, brez državnih simbolov in himne, njihova izključitev iz svečanega mimohoda, vse to predstavlja kompromis med željo svetovnih športnih funkcionarjev po čim številnejši udeležbi tekmovalcev in nujnostjo, da ne bi ta nastop pomenil dejansko priznanje v krvi nastajajoče ZR Jugoslavije. S tem, da je hkrati omogočen tudi nastop atletov iz Bosne in Hercegovine in Makedonije, čeprav olimpijski komite BiH sploh še
ni član svetovne športne organizacije, Makedonija pa niti ni priznana država, pa je mednarodna športna skupnost uveljavila tudi načelo o svoji neodvisnosti od politike, pa čeprav je šport zdaj, bolj kot kdajkoli prej, pomemben del sodobne družbe, občutljiv do vseh dogajanj, tesno povezan z vsemi sferami človeškega udejstvovanja.
Želja je, da bi se lahko zdaj svetovni športni vrh posvetil svojim »pravim« problemom, to so divja komercializacija, gigan-tizem, prevlada spektakla nad
pristnostjo športnega merjenja moči, doping, in z neokrnjeno močjo svojega sporočila (neizprosna konfrontacija brez nasilja, podrejanje pravilom, junaštvo, fair play) še naprej prispeval svoj delež k izoblikovanju boljšega človeštva.
Za nas Slovence imajo seveda barcelonske igre še poseben čar, kajti športniki iz Slovenije bodo prvič sodelovali na igrah kot predstavniki neodvisne, mednarodno priznane države Slovenije. S posebnim ponosom lahko na igre gledamo v zamejstvu tudi zaradi nastopa jadralke Arianne Bogateč.
Čeprav bo Arianna seveda nastopila v italijanskem dresu, bo z njenim nastopom tudi naša majhna, vse bolj izpostavljena skupnost, pripomogla k nadaljevanju bogate slovenske olimpijske tradicije.
Nobenega upanja ni, da bi prišlo do miroljubne zgladitve sporov
Bosno in Hercegovini pretresajo kljub novemu premirju hudi boji
LJUBLJANA Če je po nadaljevanju spopadov med sprtimi stranmi v Bosni in Hercegovini takoj po sklenitvi londonskega mirovnega sporazuma še bilo nekaj upanja, da bo premirje le obveljalo, je zdaj že povsem jasno, da je tudi zadnje že trinajsto premirje dokončno pokopano. Takšno ugotovitev potrjujejo tudi zadnja poročila iz BiH o nadaljevanju spopadov, kar velja predvsem za Sarajevo. Srbske sile so vso noč na petek, pa tudi včeraj zjutraj z minometi obstreljevale občino Stari grad, s pehoto pa so skušale prebiti obrambno črto branilcev mesta pri naseljih Zlatište in pri židovskem pokopališču. Po trditvah iz bosanskih virov so branilci vse napade odbili. Vso noč so trajali tudi topniški in pehotni napadi na Novo Sarajevo, zlasti Dobri-nje, Ujničko polje in Olimpijsko naselje. Samo v četrtek je bilo v Sarajevu ubitih osem ljudi, štirideset pa je bilo ranjenih. Kot poročajo iz Sarajeva, so v tem mestu uspešno operirali hudo ranjeno novinarko ameriške televizijske mreže CNN, ki jo je zadel ostrostrelec, ko se je v službenem avtomobilu peljala iz poslopja Unproforja proti sarajevskemu letališču. Tudi Goražde, ki je zadnje tedne najbolj ogroženo mesto v BiH, je bilo včeraj tarča topniško-mino-metnega in pehotnega napada. Čeprav iz Goražda prihajajo le skope informacije, se je izvedelo, da konvoj s humanitarno pomočjo Visokega komisariata ZN zaradi srditih bojev v četrtek zvečer ni prišel do cilja. Srbske sile so včeraj začele tudi močan topniški napad na civilne objekte in obrambne položaje Bugojna. O spopadih poročajo tudi iz tuzlanskega bojiš-
ča, vse napade pa naj bi branilci odbili. Iz Bosanske Posavine ni bilo novic o spopadih, z območja Kupresa, Tomislavgrada in Livna pa je hrvaška tiskovna agencija poročala o pogostih izzivanjih srbskih enot s pehotnim orožjem.
Medtem pa se nadaljuje eksodus prebivalcev Bosne in Hercegovine, ki so kot posledica etničnega čiščenja ozemelj prisiljeni množično zapuščati svoje domove. Kot poročajo, je samo v Karlovac v noči na petek prišlo kar devet tisoč beguncev iz Bosanskega novega. Pričakovali so jih sicer 3.800, vendar pa jih je zaradi grozljivih razmer prišlo veliko več. V Karlovcu so napovedali, da bodo del teh beguncev danes poslali v Nemčijo, rešitev za preostale be-
gunce pa bo morala najti hrvaška vlada in sosednje države. Hkrati pa je parlamentarna skupščina Sveta Evrope včeraj pozvala mednarodno skupnost, naj odpre vrata beguncem iz nekdanje Jugoslavije, predvsem iz Bosne in Hercegovine. Tudi nemški kancler Kohl je pozval voditelje ES, naj vendarle sprejmejo begunce iz nekdanje Jugoslavije. Pripomnil je, da svet pozorno pričakuje odgovor ES na jugoslovansko krizo. Po njegovem mnenju sosednje države ne morejo več same nositi bremena sprejemanja in oskrbe beguncev. Znano je, da je Nemčija sprejela že več kot 200.000 ljudi iz nekdanje Jugoslavije, napovedala pa je, da bo sprejela še pet tisoč beguncev iz BiH. (NIA)
Akcija v južnem Jadranu
Italijanska fregata Espero v okviru mednarodne monitoražne akcije patruljira južni Jadran v bližini črnogorske obale	(Telefoto AP)
Janša: Slovenija ni proti vojaškemu posegu v BiH
LJUBLJANA Slovenski obrambni minister Janez Janša je kot neposredni povod za sklic včerajšnje tiskovne konference v Ljubljani označil dejstvo, da se v različnih komentarjih pojavljajo ocene in ustvarja vtis, kot da je Slovenija odločen nasprotnik vojaške intervencije v Bosni in Hercegovini. Takšne ocene je Janša odločno zanikal ter ob tem dejal, da pa je res, da so v mednarodnih stikih ne samo on, ampak tudi njegovi kolegi v vladi, poskušali trezno analizirati položaj v BiH in opozoriti na dejstvo, da je za rešitev tega problema treba poiskati trajnejše rešitve ter da samo vojaška intervencija ni dovolj. Iz tega pa seveda ni mogoče potegniti zaključka, da je Slovenija proti vojaški intervenciji, je poudaril Janša.
Po njegovih besedah je najbrž že laiku jasno, da je vojaška intervencija težak problem, da pa tudi nobena država, ki bi dala vojake, noče tvegati občutnega števila žrtev, ker bi to imelo tudi notranje-politič-ne posledice za tisto vlado. Poleg tega gre seveda za povsem jasne razlike v primerjavi s »puščavskim viharjem« v Kuvajtu oz. Iraku, saj je bosanskoherce-govsko ozemlje zelo ustrezno za vodenje gverilske vojne. To seveda ne daje zadovoljivih jamstev, da bi bila to lahko bliskovita nekajdnevna vojaška akcija.
Drugačna situacija pa je, po Janševem mnenju, če se mednarodna skupnost ne bi odločila za vojaški poseg v Bosni in Hercegovini ampak proti Srbiji, ki je tudi z mednarodnimi resolucijami obsojena kot agresor. V tem primeru bi vsaj v prvi fazi šlo praktično za dejanje brez večjega tveganja, saj bi šlo samo za poseg zračnih sil.
Slovenski obambni minister je tudi sicer izčrpno pojasnjeval tok dogajanja v Bosni in Hercegovini. V agresiji na to državo naj bi se v prvi fazi zavzelo čimveč ozemlja. V drugi fazi je bilo predvideno, da bi se ozemlja osvojena v BiH s strani Srbije in ozemlja že prej zasedena na Hrvaškem povezala z ozemeljskim koridorjem s Srbijo. Po mnenju Janše je druga faza potekala ravno v času, ko je Sarajevo obiskal francoski predsednik Mitterrand, zastavljen cilj pa je bil takrat tudi praktično dosežen. Janša je posebej poudaril, da je bila za nemoteno izvedbo te operacije, medijska pozornost načrtno usmerjena predvsem v blokado Sarajeva. Agresor je ustvarjal vtis, kot da hoče mesto zavzeti, vendar kaj takega, po ocenah Janše, ni bilo nikoli v načrtu vojne operacije Srbije v Bosni in Hercegovini. (NIA)
V Amsterdamu zaključili šestdnevno mednarodno konferenco
Boj proti aidsu bo dolg in težak
AMSTERDAM V tem mestu se je včeraj zaključila osma mednarodna konferenca o sindromu pridobljene imunodeficience, bolj znanim pod kratico aids. Na šestdnevnem srečanju je sodelovalo okrog 11 tisoč strokovnjakov, ti so predstavljali 133 držav.
Na konferenci so potrdili, da bolezen povzroča virus, ne pa uživanje mamil, kronična homoseksualna promiskuiteta idr. To tezo že 4 leta zagovarja ameriški znanstvenik Peter Duesberg s kalifornijske univerze Berkeley, vendar jo je amsterdamska konferenca ponovno, če že ne dokončno, izpodbila. Za nove dokaze o neutemeljenosti Duesbergove teorije so poskrbeli kanadski znanstveni-
ki, katere je vodil vancouverski znanstvenik Kevin Craib. A to še ni vse: na konferenci so celo izrazilo bojazen, da (poleg že identificiranih virusih HIV1 in HIV2) obstaja tretji, doslej neznani, virus, ki povzroča aids. Tako v Evropi kot v Ameriki so namreč zasledili več kot 25 bolnikov, ki niso okuženi ne s HIVI ali HIV2, imajo pa podobne posledice kot bolniki z aidsom.
Na konferenci so tudi potrdili potrebo po globalnem boju zoper »kugo dvajsetega stoletja«, globalnem v smislu vsestranskih prizadevanj, tako v razvitem kot nerazvitem svetu. Zgovorno je bilo že to, da so na konferenci sodelovali
strokovnjaki, govorniki itd. od vsepovsod, tisti iz dežel v razvoju (tj. dežel, v katerih je kar 80 odstotkov vseh obolelih) so bili celo v večini. Na amsterdamskem sre-. Čanju je bila v ospredju tudi nuja po odpravi vseh diskriminacij med bolniki, začenši med tistimi, ki so okuženi z aidsom. Tarča kritik je bila zlasti ameriška administracija, ki je omejila potovanja bolnikom, okuženih z virusom HIV.
Problem aidsa je te dni stopil v ospredje tudi v nemškem Bundes-tagu. Za to ima »zaslugo« vladajoča CDU—CSU, ki je predlagala svojevrstno rešitev: obolelim z aidsom bi morali zakonsko prepovedati vsakršno spolno občevanje.
Zanimiva ozadja prisilne upokojitve generalskega vrha
LJUBLJANA — Pred nekaj dnevi je senzacionalno odjeknila novica, da so v Beogradu aretirali general majorja Aleksandra Vasiljeviča, ki je bil do nasilne upokojitve letos maja šef protiobveščevalne službe Jugoslovanske armade. Vasiljeviča so priprli zaradi suma, da je storil »kazniva dejanja terorizma, spodkopavanja vojaške in obrambne moči države in sprejemanja podkupnine«. Tisti, ki natančneje spremljajo dogajanja v zvezi z nekdanjo jugoslovansko oficirsko vrhuško, ki je bila nenadoma upokojena 8. maja letos, menijo, da je general Vasiljevič predvsem žrtev svojega dolgega jezika in »odkritega« javnega razkrinkavanja dela vojaške protiobveščevalne službe. Vasiljevič je v beograjskem političnem tedniku NIN iz tedna v teden objavljal »spomine«, ki so se nanašali na zadnje leto razpada nekdanje Jugoslavije.
Vasiljevič je tako zelo podrobno razkril metode jugoslovanske vojaške protiobveščevalne službe - KOS. Vasiljevič je hkrati na veliko obtoževal tudi aktualne srbske politike zaradi njihove obotavljivosti pri obračunu z jugoslovanskimi separatisti in nesposobnosti pri vodenju vojne na hrvaškem in v BiH. Vasiljevič, ki je očitno sodil med jastrebe v nekdanji JA, je v svojih intervjujih za NIN pavajal, da je KOS vse vedel o tajnem uvozu orožja iz Madžarske za Hrvaško in o aktivnostih nekdanjega poveljnika petega (zagrebškega) armadnega območja in poznejšega Tudjmanovega obrambnega ministra generala Špeglja. Vasiljevič pravi, da predsedstvo SFRJ na osnovi preciznih informacij njegove službe ni storilo ničesar. Ta kritika pa potemtakem leti tudi na Srba dr. Bori-sava Joviča, ki je bil v tem času predsedujoči Predsedstva SFRJ. Vasiljevič je dr. Janeza Drnovška, Stipeta Mesiča in Vasila Tupurkovskega inkriminiral kot voditelje, ki so imeli neposreden stik s tujimi obveščevalnimi službami. Vasiljevič je tudi razkril, da je imela Jugoslovanska armada pripravljen načrt za izolacijo »secesionistič-nega vodstva« Slovenije in Hrvaške. Vasiljevič je celo izjavil, da so za ta načrt vedeli poleg njega in njegove službe samo dr. Borisav Jovič in general Konrad Kolšek, ki je bil komandant petega (zagrebškega) armadnega območja, vendar pa so Slovenci kljub temu ta načrt odkrili.
Vasiljevič je v svojih javnih pričevanjih ocenjeval tudi vlogo posameznih najodgovornejših generalov. Vasiljevič meni, da zvezni minister za obrambo general Veljko Kadijevič in njegov namestnik admiral Stane Brovet nista kriva za propad Jugoslavije, čeprav jima to nekateri vztrajno pripisujejo. Tudi za hrvaškega generala Zvonka Jurjeviča, ki je bil poveljnik jugoslovanskega letalstva in so ga zamenjali po sestrelitvi helikopterja z evropskimi opazovalci nad Hrvaško, Vasiljevič trdi, da je bil »nepoboljšljiv« Jugoslovan.
Ob Vasiljevičev! aretaciji je beograjska »Politika« zapisala, da naj bi nekdanji šef vojaške protiobveščevalne službe odgovarjal tudi zaradi zlorabe službenega položaja in objavljanja tajnih materialov, dejstev in podatkov o delu Uprave za varnost JLA, katere vodstvo je prevzel od generala Negovano-viča pred kakšnim letom. V upravi za varnost je do nedavnega delalo preko tisoč oficirjev. General Vasiljevič je star 54 let, boljši poznavalci razmer v nekdanji Jugoslovanski armadi pa ga imajo za enega izmed najtesnejših sodelavcev nekdanjega obrambnega ministra admirala Branka Mamule. Na mesto šefa protiobveščevalne službe
JA je prišel iz Sarajeva, kjer je prav tako vodil vojaško protiobveščevalno službo.
Vasiljevič je za svojo upokojitev zvedel letos maja od oficirjev in vojakov v vojašnici v Trebinju, ki so gledali beograjski TV dnevnik, v katerem so sporočili presenetljivo novico o nenadni upokojitvi 38 generalov Jugoslovanske armade, med njimi tudi načelnika generalštaba in vršilca dolžnosti zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generala Blagoja Adžiča. Vasiljevič se je prav tedaj na terenu dogovarjal s predstavniki bosansko-hercegovske teritorialne obrambe o zamenjavi ujetnikov in mrtvih vojakov in ob tem doživel hud oborožen incident, pri katerem je za las ušel smrti. Sklep o predčasni upokojitvi je Vasiljeviča tako presenetil, da je sklenil, da bo javno spregovoril »o izdajah, strahopetcih in o propadu države«. To pa ga je očitno pripeljalo v zapor.
V	delu beograjskega tiska so množično majsko upokojitev generalov pospremili z ugotovitvijo, da bi morali to »zaradi izdaje, nesposobnosti, umazanih poslov, tatvin, podkupovanja, korupcije in zlorab« storiti že zdavnaj prej. Upokojeni general Marko Negovanovič, ki je bil na mestu šefa vojaške protiobveščevalne službe pred Vasiljevičem je izjavil, da je tako oblast dobila 38 ostrih nasprotnikov. V Beogradu se je na veliko govorilo, da je zamenjavo generala Adžiča in velike skupine generalov izvedla struja mlajših prosrbsko orientiranih generalov pod vodstvom generala dr. Vuka Obradoviča, ki se je svoj čas posebej proslavil s svojim vodenjem vojaške informativne službe in z rednimi tiskovnimi konferencami za domače in tuje novinarje. Toda kmalu po upokojitvi »starih« generalov je iz »moralnih razlogov«, ker se niso izpolnile njegove obljube srbskim materam, da bo vojna v Bosni in Hercegovini končana, je odstopil tudi general Vuk Obradovič... Beograjski Intervju, ki sicer pripada Miloševičev! Politikini izdajateljski hiši, je zapisal, da je bil general Vasiljevič izraziti karierist, ki je javno govoril, da je v vojski najpomembneje napredovati v činu. Po pisanju tega lista je v času njegovega vodenja protiobveščevalne službe ta služba padla na najnižjo raven, »general, ki je bil zadolžen za varnost pa ni bil sposoben zaznati kaj šele preprečiti veliko izdajo visokih oficirjev iz zveznega ministrstva za narodno obrambo.«
Beograjska »Politika« je pred dnevi »odkrila«, da bodo vsi maja upokojeni generali res postali upokojenci šele januarja prihodnje leto. Do tedaj naj bi v nekakšni »rezervi« še naprej prejemali svoje prejšnje visoke plače in se od časa do časa pojavljali v generalštabu oziroma v obrambnem ministrstvu.
V	Beogradu se je zbralo zelo veliko število oficirskega kadra, med njimi tudi visokih oficirjev iz vseh nekdanjih republik nekdanje Jugoslavije. V glavnem gre za ortodoksne ljudi, ki niso priznali sprememb, do katerih je prišlo v zadnjem letu. Med njimi so tudi redki Slovenci, Hrvati in Makedonci, ki se v času, ko je bilo to možno, niso odločili za ločitev od JA. V družini enega od takšnih generalov - generala Hočevarja, nekdanjega poveljnika slovenske teritorialne obrambe, ki se je zoperstavil politiki slovenskega vodstva - je prišlo prav te dni do pretresljive tragedije. V beograjskem vojaškem hotelu Bristol, kjer je Hočevar živel, je njegova žena Jožefa, očitno v duševni stiski, s pištolo streljala na sina Bojana, ki je bil v hotelski sobi pri očetu in ga smrtno ranila. (NIA)
Včeraj so osnutek orisali prizadetim stanovskim organizacijam
Novi deželni zakon o trgovini bo pričel veljati že konec leta
TRST — Deželni odbornik za trgovino Gioacchino Francescutto je predstavil včeraj stanovskim organizacijam trgovcev in gostincev (javni lokali) osnutek zakona o organskem discipliniranju njihovih dejavnosti. Na srečanju so bili prisotni direktorji pokrajinskih združenj trgovcev iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona ter Confeser-centija (gostinci).
Odbornik je pojasnil, da gre za splošno discipliniranje trgovskega in gostinskega sektorja, ki ga bodo udejanili z ustreznim pravilnikom; slednjega bo izdal sam predsednik deželne vlade s posebnim dekretom. Sestava osnutka je bila dokaj zahtevna, izpeljala pa jo je deželna direkcija za trgovino, kot je pojasnil Francescutto, v isti sapi pa povedal, da novi predpisi ne zadevajo raznih olajšav, ki so predvidene za trgovstvo in gos-
tinstvo, prav tako ne norm o sodelovanju na razstavah in sejmih; slednje poglavje bodo obravnavali z zakonskim ukrepom ad hoc, v katerem bodo verjetno zapopade-na tudi določila glede kreditiranja in leasinških operacij.
Zakonski osnutek, ki bo urejeval delovanje trgovin in javnih lokalov, je razdeljen na tri dele, ti pa se nanašajo na trgovsko programiranje, na pravno osnovo opravljanja tovrstnih poslov in na pogoje dela. Osnutek z ene strani osvaja obstoječe državne predpise na tem področju (zakon št. 287 o javnih lokalih in zakon št. 112 o trgovini oziroma javnih površinah), vnaša pa tudi nekatere iz-bolj Sevalne spremembe, ki so sad tridesetletnih izkušenj. Poleg tega proučujejo sedaj možnost spojitve še drugih norm, s katerimi naj bi
vnesli primerne popravke k deželnemu zakonu št. 41 o veliki distribuciji in delovnem času, torej na moč aktualnem vprašanju.
Predstavniki zainteresiranih stanov so izrazili zadovoljstvo nad zakonskim osnutkom in soglašali z njegovo zasnovo, ki da je prvi konkreten rezultat po napovedi predsednika deželne vlade Vini-cia Turella o poenostavitvi in združitvi nebroja poprej preveč razčlenjenih predpisov. Osnutek, ki ga sestavlja 185 členov, bodo stanovske organizacije seveda morale podrobneje proučiti, morebitne spreminjevalne predloge pa bodo predložile deželni direkciji za trgovino do srede septembra. Do srede oktobra pa naj bi zakonski osnutek predložili v odobritev deželnemu odboru in skupščini, tako da bi lahko začel veljati še pred koncem letošnjega leta.
Svetovalca Rossi (FV) in Barbina (DSL) za poseg pri OZN
Poziv Turellu in Gonanu naj pomagata mladim iz BiH, ki nočejo v vojno
TRST — Dne 21. julija so hrvaške oblasti poslale nazaj v Bosno in Hercegovino kakšnih 2.000 beguncev, ki zaradi ugovora vesti niso marali na fronto in so se zatekli na Hrvaško, sicer pa naj bi doslej Republiški urad za begunce v Zagrebu zavrnil kar 4.000 mladih Bosancev in Hercegovcev, ki so mu predložili prošnjo za zatočišče, ker iz človekoljubnih razlogov nasprotujejo vsaki obliki nasilja.
To ugotavljata deželna svetovalca Federico Rossi (Federacija zelenih) in Augusta De Piero Barbina, sicer podpredsednica deželne skupščine (Demokratična stranka levice), v pozivu predsedniku deželne vlade Viniciu Turellu in predsedniku deželnega sveta Nemu Gonanu, naj nujnos-tno in odločno ukrepata v bran mladih iz BiH, ki se nočejo boje-
vati. Dejstvo, da jim niso Hrvati dovolili zatočišča oziroma so jih nagnali nazaj v domovino, nagla-šata svetovalca, predstavlja odkrito kršenje človeških pravic, ki jih izrecno ščitijo raznovrstni mednarodni dogovori. Prejšnji zunanji minister Gianni De Mic-helis je na tedanji podoben poziv deželnih svetovalk in parlamentark pa tudi skupine parlamentark iz Slovenije odgovoril s priznanjem potrebe in dolžnosti o zaščiti vseh tistih, ki se v znamenju miru ne marajo boriti.
Človeških pravic ni mogoče prepustiti politični uvidevnosti posameznih držav, sta še naglasila svetovalca Rossi in Barbina s pripombo, da gre pri tem za premoženje celovite človeške skupnosti. Skratka, deželna oblast naj hitro in energično poseže pri pristojnih v Rimu in tudi pri OZN.
Včeraj pognati JE Krško
LJUBLJANA Po nekaj manj kakor dveh mesecih vzdrževalnega dela in naporov za namestitev novega reaktorja in po slabih dveh dneh strogih tehničnih kontrol ogrevalnih in sinhronizacij-skih operacij so včeraj zjutraj vendarle spet pognali jedrsko elektrarno v Krškem. Pridobljeno energijo bodo potiskali v slovensko električno omrežje spočetka v razmerju 30%, prihodnji teden, ko bodo začeli napajati še hrvaško električno omrežje, pa bodo dosegli stoodstotno zmogljivost.
Vsa ta dela vključno z obnovitvijo kompjuteriziranega sistema v kontrolnem jedru so stala okrog 49 milijonov dolarjev. Končati bi se bila morala sicer že v začetku tega meseca, to pa ni bilo mogoče zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, pa tudi zaradi trenj s komisijo za varstvo. Šlo je za naj večji remont doslej, ki naj bi zagotovil maksimalno funkcionalnost JE Krško vse do Prihodnjih vzdrževalnih posegov jeseni leta 1993.
PERTOT & C.
Ul. Ginnastica 22 TRST
Tel. 371648
Božja pot treh narodov v Ljubljani
LJUBLJANA — V soboto, 22. avgusta, bo v Ljubljani versko srečanje pod geslom »Božja pot treh narodov«. Šlo bo za snidenje vernikov z obmejnih območij Koroške, FJK in Slovenije.
Namen srečanja, ki se bo začelo v Rakovniku nedaleč od Ljubljane, je v potrditvi načel prijateljstva, sožitja in medsebojnega spoštovanja, katerih vrednost in pomen je poudaril papež Janez Pavel II. med svojim nedavnim obiskom v deželi FJK. To so hkrati načela, ki jih želi tukajšnja Cerkev brez nadaljnjega spoštovati in z njimi ustvariti pogoje za miroljubno sožitve na območju, ki je stičišče treh različnih dežel.
Srečanje se bo začelo zjutraj s sveto mašo, ki jo bodo v slovenskem, italijanskem, furlanskem in nemškem jeziku darovali ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, videmski nadškof Alfredo Battisti in celovški škof Egon Kapellari. Drugi del božje poti treh narodov se bo nadaljeval v popoldanskih urah. Udeleženci si bodo ogledali zgodovinske in umetniške znamenitosti v Ljubljani, na poti nazaj pa se bodo nekaj časa ustavili še na Bledu.
sezonska razprodaja metražnega blaga ter moške in ženske trikotaže
obv. občini
Plodovito delovanje Glasbenega in kulturnega društva v Fari na Goriškem
Udeleženci alpe-jadranskih seminarjev so nastopili s koncertom tudi v Trstu
TRST Drugo leto že teče, odkar Glasbeno in kulturno društvo v Fari (Farra d'lsonzo) prireja poletne seminarje za glasbenike, ki so bodisi diplomirali bodisi se na diplomo pripravljajo na konservatorijih in akademijah v deželah članicah delovne skupnosti Alpe-Jadran. Seminarji trajajo štirinajst dni, pri čemer je prvi teden namenjen predvsem pripravam, v drugem tednu pa najboljše skupine koncertirajo po goriški, videmski in tržaški pokrajini. Letos je bilo prijavljenih dvaintrideset godbenikov, od tega jih nastopa polovica.
Jedro seminarskega dela so godalni kvarteti, večkrat obogateni še s petim instrumentom, pa tudi druge kvartetne konfiguracije. Pobuda je razdeljena na nekaj tematskih sklopov. Profesor violine in prvi violinist kvarteta Glasbene matice Fulvio-Žarko Hrvatič vodi tečaj za godalne kvartete, pri čemer mu pomagata solista in profesorja Peter Filipčič (violončelo) in Lorenzo Nassimbeni (viola). Tečaj »Bocche-rinijevi kvinteti za kitaro in godala« vodi solist kita-
rist Giulio Chiandetti. Češki glasbenik Miloslav Klement vodi seminar pod nazivom »Flavta v komorni glasbi z godali«, medtem ko je za »Klarinet v godalnem kvintetu« zadolžen goriški klarinetist Lino Ur-dan. Sponzorji seminarjev so krajevna kmetijska podjetja, zlasti vinogradniki (Borgo Conventi, Col-mello di Grotta, Jermann Vinnaioli, Puiatti in Tenu-ta Villanova), v manjši meri pa tudi javne ustanove in Goriška hranilnica.
V sredo so koncertantje nastopili v goriški cerkvi sv. Roka, v četrtek smo jih lahko slišali v tržaški luteranski cerkvi (na sliki - Foto Križmančič), v petek v gradeški katedrali, medtem ko bodo danes igrali na svojem sedežu, v Fari, kjer bo tudi podelitev diplom. Organizatorji si obetajo, da se bo ta sicer mlada pobuda kmalu zakoreninila med tukajšnjim občinstvom in postala tradicionalna prireditev poletne kulturne ponudbe. Odzivi na koncertih kažejo, da so njihovi upi povsem na mestu.	. *
Velik obisk razstave zlata v Vili Manin pri Passarianu
VIDEM — V nekaj več kot esecu dni po njenem odprtju si J® ogledalo razstavo "Zlato in za-siadi v Evropi" skoraj 18.000 lju-jj1' Razstavo je organizirala, ka-r znano, deželna uprava in si-er v dvoranah Vile Manin pri assarianu. Da bi šli na roko obi-
n_)°V?-Cein' katerih število stalno gi,ras^a' je odbornik za kulturo ortVano Antonini sporazumno z t>n®°n0rn*m za razstavo Giusep-ergaminijem sklenil poda-st a 1 nedeljski urnik ogleda; raz-br,Vo'. Ri bo trajala do 15. novem-rj .’ 51 bo mogoče torej že od jut-J,.!1 Potem vsako nedeljo ogledati do 19. ure.
Sežanski jamarji so odšli na Madžarsko
SEŽANA Šestnajstčlanska odprava sežanskega jamarskega društva, ki sicer šteje 80 članov in je zelo aktivna pri raziskovanju kraš-kih jam in pri ostalih jamarskih dejavnostih, je odšla včeraj na ekspedicijo na Madžarsko, ki bo trajala do 1. avgusta. O programu strokovne ekspedicije in sami predstavitvi madžarskih jam smo se pred odhodom pogovarjali z vodjo sežanske odprave Jurijem Jakom Jakofčičem.
»Madžarska ima 1,5 odstotka svojega ozemlja pokritega s kraškim terenom in 2.400 registriranih jam. Te jame so v apnencu, dolomitu, sodri in vulkanskih kameninah. Imajo tudi mnogo geotermalnih jam, za katere so značilni izviri tople vode. Določene jame so tako tudi turistične in primerne za zdravljenje ljudi,« je v uvodu opisal Madžarsko z jamarskega stališča Jakofčič.
Kako ste se odločili prav za ekspedicijo na Madžarsko?
»Že predlanskim smo organizirali ekspedicijo v Rusijo. Ogledali smo si najdaljšo jamo v
Evropi in sicer v Ukrajini - Optimistično jamo z 200 km izmerjenih rovov in sosednjo Ozerno jamo z 122 km izmerjenih rovov. Tamkajšnji jamarji se trudijo povezati obe jami, da bi tako nastal najdaljši jamski sistem na svetu. Že lani smo načrtovali ekspedicijo na Madžarsko, ki smo jo morali žal odpovedati zaradi vojnih razmer. In tako bomo načrt izpeljali to leto.«
Kakšen je program ekspedicije in kaj vse si boste ogledali ter katere jame tudi raziskovali?
»V pogorju Gerecse bomo raziskovali jame v apnencu in dolomitih. Povedati velja, da je na tem delu Krasa približno 200 jam in da gre za manjše globine. Tako je v tem predelu naj-globja jama Tokad Altaro s 120 m globine, najdaljša pa 550 m dolga Lengyel jama. Poleg raziskav si bomo ogledali tudi najglobljo jamo na Madžarskem in sicer jamo Istvan Lapa z 250 m globine ter najdaljšo jamo Baradla Domica, ki meri 23.916 m. Zanimiva bo tudi jama Pal
volgy, ki s 6.753 m dolžine sodi na tretje mesto po svoji dolžini. Poleg kapniškega sveta imajo tu še vrsto posebnosti, kot denimo baritne, kalcitne, anhidritne, argonitne in gipsove kristale. Redkost predstavljajo tudi visoki hidrotermal-ni slapovi. Ogledali si bomo enega takih, ki meri 10 m. Na Madžarskem imajo tudi približno 200 nekraških jam v vulkanskih kameninah, od katerih najdaljša meri 150 m. Tudi nekaj takih si bomo ogledali, kot še vedno delujoči geizir na nekraškem terenu. Ob povratku domov se bomo zaustavili na osamelem Krasu pri mostu Pecs.«
Sežanski jamarji gredo na pot z dvema voziloma, prvi tabor bodo organizirali v pogorju Gerecse, kjer bodo gostje madžarske jamarske zveze in njihovega inštituta iz Budimpešte. Kot zanimivost velja poudariti, da se bodo na poti v najglobjo jamo na Madžarskem vzpeli čez najvišji vrh na Madžarskem - vrh Kekes s 1.015 m nadmorske višine v gorovju Matra.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Pogajanja za sestavo nove uprave so še na slepem tiru
Na Občini brez stvarnih rezultatov Skupni upravni dokument DSL-PSI
Tudi včerajšnje srečanje načelnikov svetovalskih skupin na Občini Trst, ki so se zbrali, da preverijo možnosti za izvolitev občinskega odbora, se je končalo brez otipljivih rezultatov. Edino konkretno dejstvo, ki je prišlo do izraza na sestanku je morda to, da so se svetovalci »Demokratične zveze Trst za Evropo« in PSI predstavili z enotnim upravnim dokumentov, ki priča o političnem zbližanju med D SL in socialisti tudi na krajevni ravni. Skoraj vsi udeleženci včerajšnjega sestanka so vsekakor predstavili lasten programski dokument, poenoteno platformo pa bodo najbrž odobrili šele pojutrišnjem, ko se bodo načelniki spet sestali. Na pogovorih so sodelovali predstavniki svetovalskih skupin KD, PSI, Demokratične zveze, Slovenske skupnosti, MSI, Severne lige, Zelene liste, PLI ter PRI.
Načelnika Demokratične zveze in PSI Roberto Treu in Augusto Seghene sta -kot rečeno- predstavila kolegom v občinskem svetu dokument, ki sta ga sama ocenila kot prispevek za pospešitev pogajanj za sestavo novega občinskega odbora. Trst -piše uvodoma v tem dokumentu- doživlja hudo gospodarsko krizo, ki se močno pozna tudi na področju demokratičnih svoboščin, civilnih pravic, sožitja in zaščite okolja. Na to splošno krizo mora Občina odgovoriti s konkretnimi in točnimi ukrepi. Med prioritetne naloge nove uprave sta Treu in Seghene uvrstila prizadevanja in pobude, ki bi izhajajoč iz pravic državljanov italijanske in slovenske narodnosti okrepile sožitje. O tem je konkretnega govor v nadaljevanju dokumenta, kjer podpisnika podčrtujeta, da bo morala nova uprava z izvršilnimi normami občinskega statuta zajamčiti konkretno izvajanje pravic državljanov italijanske in slovenske narodnosti.
Dokument Demokratične zveze in PSI govori nadalje o nujnosti jasnosti in »glasnosti« pri poslova-
nju vseh občinskih oddelkov in služb, Občina pa bo morala igrati svoj delež pri integraciji tržaškega gospodarstva v splošne evropske tokove. Veliko pozornost bo treba posvetiti pristanišču, oblikovanju novega regulacijskega načrta, sanaciji mestnega zgodovinskega jedra in problemu prometa in parkirišč. PSI in Demokratična zveza se nadalje tudi potegujeta za racionalno ureditev rajonskih svetov, katerim je treba priznati upravno avtonomijo in predvsem stvarne upravne pristojnosti.
Pogovori za sestavo občinske uprave torej potekajo zelo počasi in trenutno še ni videti konkretnih izhodov za izvolitev odbora. Vsi sicer kažejo dobro voljo za premostitev sedanje upravne in politične paralize, ki pesti mesto, dobra volja pa ne zadostuje, če ni stvarnih političnih perspektiv. Vsi čakajo na razsodbo Deželnega upravnega sodišča (TAR), ki bi moralo v sredo, 29. julija sklepati o legitimnosti upravnih volitev. Dobro pa bi bilo, da bi stranke pred tem datumom vsaj poslale signal javnemu mnenju, da delajo zares in da si želijo novo upravo.
Če je na Občini položaj še na popolnoma slepem tiru, so na Pokrajini zadeve nekoliko manj zapletene, čeprav tudi tukaj ne moremo govoriti, da je rešitev za vogalom. Načelniki pokrajinskih skupin KD, PSI, Demokratične zveze, PRI, PLI, Zelene liste in Liste za Trst so pred kratkim podpisali neke vrste okvirni dokument, ki bi lahko predstavljal politično osnovo za novo pokrajinsko upravo. Ta dokument pa -kot kaže- ni naletel na veliko podporo pokrajinskih vodstev posameznih strank, saj so nekatere od teh mnenja, da je treba politično situacijo na Pokrajini reševati vzporedno s položajem na Občini. Pokrajinski svet se bo vsekakor sestal prihodnjo sredo z dnevnim redom, ki predvideva izvolitev predsednika in pokrajinskih odbornikov.
Konkretna solidarnost zamejskih dijaških domov z domom v Dubrovniku
Ženski dijaški dom v Dubrovniku in dijaška domova »Srečko Kosovel« iz Trsta in »Simon Gregorčič« iz Gorice si že več let izmenjujejo izkušnje in obiske: dijaki iz Trsta in Gorice so preživeli že marsikatero nepozabno urico v Dubrovniku, dubrovniška dekleta pa so že večkrat obiskala naše kraje. Med osebjem in dijaki dubrovniškega in zamejskih dijaških domov so se tako stkale prijateljske vezi, ki jih vojna vihra ni uspela pretrgati.
Osebje naših zamejskih domov ni moglo ostati ravnodušno ob težki preizkušnji, ki jo doživljajo njihovi dubrovniški kolegi, in jim je vseskozi skušalo stati ob strani z bodrilnimi besedami in izrazi sočutja. Da bi njuna solidarnost ne ostala le pri besedah, sta zamejska dijaška domova svojim prijateljem skušala izkazati pomoč v stiski in se odločila za konkretno akcijo. Kot nam je namreč pojasnil ravnatelj tržaškega dijaškega doma Edvin Švab,
»Komisar naj takoj skliče seje novoizvoljenih rajonskih svetov« Polemična nota SKP o slovenščini
Koordinacijski odbor rajonskih svetovalcev, ki združuje predstavnike vseh strank z izjemo MSI, bo danes uradno zahteval od občinskega komisarja Ravallija, da nemudoma skliče seje novoizvoljenih rajonskih svetov. Po mnenju tega odbora morajo rajonski sveti čimprej začeti normalno institucionalno dejavnost in se istočasno vključiti v politično in upravno soočanje na občinski ravni, ki je trenutno v teku.
Odbor se bo zavzemal tudi za reformo teh izvoljenih teles na osnovi učinkovite decentralizacije in demokratične participacije občanov pri njihovem poslovanju. Predstavnike rajonskih svetov bo Ravalli sprejel danes zjutraj na županstvu. Če ne bo uprava poskrbela za sklicanje sej, bo omenjeni koordinacijski odbor, z zbiranjem podpisov posameznih svetovalcev, sam poskrbel, da se bo to čimprej zgodilo.
Apel koordinacijskega odbora niso podpisali rajonski svetovalci Stranke komunistične prenove, češ da v dokumentu ni besedice o
rabi slovenščine na sejah teh teles. To je po mnenju SKP eno glavnih in načelnih vprašanj poslovanja rajonskih svetov, okrog katerega ne gre na noben način slepomišiti. SKP v tiskovni noti obžaluje, da ni prišlo do enotnih stališč pri programu, ki je vendarle zabeležil precej skupnih izhodišč. »Enotnot je pomembna, a ne za vsako ceno in predvsem ne na škodo pomembnih načelnih stališč«. Iz tega razloga predstavniki SKP ne bodo sodelovali pri delu koordinacijskega odbora, piše v tiskovni noti te stranke, iz tiskovnega sporočila koordinacijskega telesa pa izhaja, da je v njem tudi svetovalec SKP iz Rocola Marino Bergagria. Ostali člani tega odbora so Alessandro Minelli (Zeleni-Sv. Jakob), Ugo Poli (DSL, Sv. Ivan), Nicola Sfara (PSI, Rojan), Marco Bizzotto (KD, Rojan), David Slobec (Slovenska skupnost, Vzhodni Kras), Giuliano Basile (PLI, Kolonja), Luciano Comida (PRI, Rojan), Giuseppe Adami (DSL, Sv. Ana) in Roberto Valerio (Zeleni, Rojan).
SSk: Vrsta pogovorov z demokratičnimi silami
Tržaško pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti je v teh dneh imelo vrsto srečanj z vodstvi demokratičnih strank, ki so zastopane v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu v okviru pogovorov za sestavo novih upravnih večin. Sestalo se je s predstanviki Zelenih, Socialistične stranke, Demokratične stranke levice, Krščanske demokracije in Stranke komunistične prenove. Kot beremo v tiskovnem poročilu SSk, so zastopniki stranke lipove vejice na pogovorih poudarili, da bi de-mokratizacijski procesi, ki so globoko preobrazili širše evropsko prizorišče, morali predstavljati
Obvestilo učiteljem
Učitelje, ki so se prijavili za študij ob delu na Pedagoški fakulteti ljubljanske univerze v naslednjem akademskem letu naprošamo, da dvignejo važno obvestilo na sedežu Sindikata slovenske šole, ul Carducci 8, v torek ali četrtek, od 11.30 do 13.00.
tudi za tržaško stvarnost zgodovinsko spodbudo, da prerase svoje notranje spore in trenja ter da vzpostavi nove odnose prijateljstva in sodelovanja s sosedi. V tem smislu je tudi zastavljen program SSk, ki se dotika vseh upravnih področij, od urbanističnega do socialnega, posebej pa se seveda zaustavlja pri vprašanjih sožitja ter zaščite slovenske manjšine. Predstavniki SSk so izrazili pipravlje-nost na dialog in sodelovanje z vsemi tistimi silami, ki bi bile pripravljene na konkretne premike v tem smislu.
V teh dneh pa je tržaški pokrajinski odbor SSk razpravljal tudi o nedeljskem referendumu v miljski občini o gradnji plinskega skladišča Monteshell v Žavljah. SSk v tej zvezi poziva vse občane, da se ljudskega glasovanja udeležijo. SSk meni, da bi realizacija skladišča res odprla več dragocenih delovnih mest, res pa je tudi, da obstajajo utemeljeni premisleki glede negove varnosti. SSk vsekakor prepušča volilcem, da se na glasovanju opredelijo po svoji vesti.
sta vodstvi obeh zamejskih dijaških domov povabili dubrovniške kolege na dvotedenski oddih v naše kraje, da bi jim omogočili krajšo sprostitev ob izredno napetem vzdušju, ki že skoraj leto dni pesti Dubrovnik. V nadalje pa, glede na to, da je bil dubrovniški dijaški dom novembra lani težko poškodovan, bosta oba zamejska dijaška doma v prihodnjih dneh sprožila solidarnostno akcijo za nakup štiridesetih postelj in posteljnine. Granate so namreč v tednu od 6. do 13. novembra 1991 zadele streho dubrovniškega dijaškega doma, ki gosti 96 deklet od 14. do 18. leta starosti. V naslednjih dneh pa je vremenska ujma neusmiljeno poslabšala že kritično situacijo in dokončno onemogočila nastanitev dijakinj v tretje nadstropje dijaškega doma. Streho bodo za silo popravile hrvaške oblasti, splošno pomanjkanje finačnih sredstev pa onemogoča opremo poškodovanih prostorov. Zato bo nabiralna akcija zamejskih dijaških domov nadvse dobrodošla.
Večina osebja dubrovniškega dijaškega doma se iz raznih razumljivih razlogov ni mogla odzvati na povabilo kolegov iz Trsta in Gorice. Šest oseb, med katerimi je bila ravnateljica dijaškega doma Hanja GluhaiC, vzgojiteljica Lenka JadrušiČ, ravnateljica dubrovniške osnovne šole Marija Nikolič in članica dijaškega tamburaš-kega ansambla Nataša GluhaiČ, se pa je vendarle odločilo za tvegano pot z ladjo do Reke, kjer so jih pričakali prijatelji iz Gorice in Trsta. Najprej je skupino teden dni gostil dijaški dom »Simon Gregorčič« iz Gorice, nato pa je težko preizkušane gostje prevzel dijaški dom »Srečko Kosovel« v Trstu.
Ravnatelj tržaškega dijaškega doma je svoje gostje privedel v naše uredništvo (na sliki - foto Križmančič), kjer se je pri podoživljanju prestanih krutih trenutkov marsikateri sogovornici orosilo oko. Granate so ravnateljici doma porušile stanovanje, vzgojiteljici pa uničile komaj dokončano hišo. Kljub vsemu pa iz njihovih besed žari ponos, vztrajnost, želja do življenja — skrivnostna moč, ki jim ne dovoli kloniti.
»Mi tega ne moremo razumeti,« pravi Edvin Švab. »Mogoče bi s praktičnim primerom skušal ponazoriti spremembo, ki je nastala v njihovih življenjih. Ko so pred leti prihajali na obisk so nas spraševali po trgovinah z lepimi oblekami in drugimi udobnostmi. Sedaj bi radi kupili le plinski kuhalnik. Pa ne prevelik. Kuhalnik mora biti majhen, tako da ga človek uspe hitreje skriti in se med streljanjem in treskanjem granat potuhniti na var-
n0'"<<	L. G.
ŠPORTNOREKREACIJSKO
DRUŠTVO
IN VAŠKA SKUPNOST PRAPROT
organizirata
25. In 26. julija
4. PRAZNIK PIVA V PRAPROTU
Danes, 25. t. m., ob 17. uri
odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom TAIMS.
Jutri, 26. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18. uri igre za otroke, ob 20.30 ples z ansamblom Krt.
PRAZNIK TISKA
SEKCIJE DSL-PDS »ZORKO KRALJ« TREBČE 25. in 26. julija v Trebčah na nogometnem igrišču v Griži
PROGRAM:
Danes, 25. t. m., ob 19. uri »O slovensko-italijanskih odnosih v zunanji politiki Republike Slovenije«, pogovor s poslancem SDP v slovenskem parlamentu Borutom Pahorjem.
Jutri, 26. t. m., zaključna govora občinske svetovalke DSL v tržaški občini Anamarije Kalc in Claudia Tonela.
DELOVALI BODO DOBRO ZALOŽENI KIOSKI Z JEDMI NA ŽARU IN VINOM.
VSAK VEČER PLES Z ANSAMBLOM HAPPY DAV.
Znatne zakonske novosti glede uporabe zdravil v živinoreji
KD PRIMORSKO
Borov gozdič v Močkoljoh
SAG RA
do 29. julija 1992
DANES OB 21. URI NASTOP FOLKLORNE SKUPINE IZ IRSKE. ZA PLES BO IGRAL ANSAMBEL KRT
Toplo vabljeni!
Moški pevski zbor Vasilij Mirk in Godbeno društvo Prosek	
priredita	SAG RO NA PROSEKU 25. in 26. t. m.
Danes, 25. t. m..	ob 17.00 ODPRTJE KIOSKOV ob 19.00 nastop ritmičnega odseka ŠD Kontovel ob 20.30 ples z ansamblom Lojze Furlan
Jutri, 26. t. m..	ob 10.00 ODPRTJE KIOSKOV ob 19.00 nastop godbe ReicAo iz Trsta ob 20.30 ples z ansamblom Lojze Furlan
Delovali bodo dobro založeni kioski.	
Pred nekaj dnevi je bilo srečanje zastopnikov Pokrajinskega združenja rejcev, Kmečke zveze in Pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev z dr. Paronuzzijem, ki je odgovoren za veterinarsko službo pri tržaški Krajevni zdravstveni enoti.
Srečanje je bilo v glavnem posvečeno odnosom živinorejcev z veterinarsko službo pri KZE ter drugim problemom veterinarske in zakonske narave. Načeti so bili nekateri argumenti, ki še posebno zanimajo živinorejce, kot na primer problematika v zvezi z zakolom živine, umetno osemenjevanje goveda, veterinarska služba za nujne posege in še zlasti novosti v zakonodaji o rabi zdravil v živinoreji. Prav tem zakonskim predpisom so prisotni posvetili največ časa, ker predvidevajo nove obveznosti za rejce in hude kazni za kršitelje.,
Ce povzamemo glavna določila nove zakonodaje, ki povzema smernice Evropske Skupnosti, lahko povemo, da bodo smeli rejci kupovati zdravila samo z veterinarskim receptom ter da bodo morali imeti v kratkem vsaj dva overovljena registra. V prvem bodo vodili evidenco o morebitni rabi hormonskih pripravkov in
močnejših zdravil, v drugem pa evidenco o rabi vseh ostalih zdravil za zdravljenje živali. Registra, ki sta za vsakega rejca, ki svoje produkte prodaja, absolutno obvezna, bo overov-ljala KZE na podlagi predložene prošnje posameznika.
V nekaterih sicer redkejših primerih je predviden tudi tretji register. Tega si bodo morali priskrbeti tisti, ki nameravajo hraniti v hlevu (v manjšem zaprtem prostoru ali vsaj v zaklenjeni omari), manjše rezerve zdravil. Ti bodo morali prošnji za overovitev tega tretjega registra priložiti tudi izjavo veterinarja, ki si prevzema odgovornost za uporabo teh rezerv.
Zaradi strogih kazni, ki jih zakon predvideva za kršitelje, in zato, da se rejcem priskoči na pomoč pri tej pomembni novosti, so se prisotni na sestanku dogovorili, da bodo v kratkem sklicali na različnih koncih pokrajine nekaj informativnih srečanj, ter da bo Združenje rejcev pripravilo registre. Na teh sestankih bodo zainteresirani dobili še podrobnejše informacije in bodo lahko direktno izpolnili in podpisali prošnje za overovitev registrov.

Sinoči rešili politično krizo, jutri pa bo na vrsti vprašanje skladišča družbe Monteshell
V Miljah spet izvolili Miljčani gredo jutri na referendum levo občinsko upravo o skladišču utekočinjenega plina
Miljsko občinsko upravo bo še naprej vodila politična koalicija Liste Frausin, PSI, Zelene liste in novonastalega gibanja katoliških demokratov, ki ga vodita bivša demokristjana Altin in De Rossi. Za župana je bil potrjen socialist Fernando Ulcigrai, za njegovega namestnika pa zastopnik Liste Frausin Claudio Mutton. Zanimivo je, da sta bila v občinski odbor izvoljena tudi dva občana, ki nista člana občinske skupščine. To sta zeleni Lenardon in predstavnik Liste Frausin Steffe. Slednji je - za kroniko - član Stranke komunistične prenove.
Miljska občina je prva uprava na Tržaškem in najbrž tudi med prvimi v Furlaniji-Julijski krajini, ki je v skladu s svojim statutom sprejela v občinski odbor dva zunanja člana, tako imenovana tehnika. Gre nedvomno za prijetno in dobrodošlo novost, zato je upati, da se bodo po njej zgledovale tudi druge naše krajevne uprave.
Novo upravo so izvolili na sinočnji seji občinskega sveta, na kateri so torej formalno razrešili krizo večinske koalicije. Do težav je bilo namreč prišlo že, maja, in sicer zaradi nesoglasij v zvezi z izvajanjem programa občinskega odbora. Krizo je takrat sprožil zeleni Rota, ki je kmalu potem tudi izstopil iz uprave.
Župan Ulcigrai je v uvodnem posegu obnovil delo in konkretne pobude, ki jih je izpeljala njegova uprava, predstavil pa je tudi naloge, pred katerimi stojijo občinski upravitelji. Ocenil je, da je občinski odbor politično in upravno gledano dobro delal, potrjena koalicija pa po njegovem mnenju nima realnih alternativ. Laskave ocene o delu uprave so prišle tudi iz vrst Liste Frausin, medtem ko socialisti različno ocenjujejo to večino. Miljska sekcija PSI, ki se sklicuje na stališča deželnega odbornika Gianfranca Carboneja, v tej koaliciji neposredno sodeluje, medtem ko je komponenta nekdanjega župana Rossinija še naprej zelo kritična do somišljenika Ulcigraia in bo zato ostala v opoziciji. Razkol v vrstah miljske PSI traja že precej časa in prav nič ne kaže, da bi v bližnji prihodnosti lahko prišlo do ugladitve sedanjih hudih razhajanj.
Pobudnika novonastalega gibanja katoliških demokratov, Altin in De Rossi, ki sta svoj čas prispevala odločilen delež za razbitje petstrankarske koalicije, sta sinoči izjavila, da se prepoznavata v stališčih vsedržavnega odbora za referendume, ki ga vodi demokristjan Mario Segni.
Opozicija je po predvidevanjih zelo ostro nastopila proti izvolitvi
Fernando Ulcigrai
nove občinske uprave. Posebno rezki so bili republikanci in še zlasti demokristjani, ki odboru očitajo, da sploh ni kos situaciji in da v bistvu dela proti interesom miljske skupnosti. Krščansko demokracijo namreč močno jezi, ker je nihče noče v upravo, še posebno jezna pa je na socialiste, ki so jo »izdali«, ko so v Miljah ponovno ubrali pot političnega zavezništva z Occhettovo stranko.
V miljski občini bo jutri ljudsko glasovanje, na katerem bodo občani odločali o skladišču utekočinjenega plina, ki naj bi ga po načrtih Dežele in družbe Monteshell zgradili na območju bivše rafinerije Aguila. Referendum je posvetovalnega značaja in torej ni obvezujoč, čeprav ni dvoma, da bo miljski občinski svet odločal o gradnji skladišča na osnovi izida jutrišnjega glasovanja. Navsezadnje se je prav zato tudi odločil, da izvede referendum.
Na referendumu bo lahko izreklo svoje pritrdilno ali nasprotovalno mnenje 10.500 volilnih upravičencev. Volili bodo na sedmih sedežih: štirje bodo v Miljah, po eden pa v Žavljah, pri Korošcih in v Zin-disu. Volilne sedeže bodo odprli ob 8. uri, delovali pa bodo do 20. ure. Po napovedih župana Fernanda Ul-cigraja naj bi bil izid referenduma jutri znan že ob 23. uri. Občinska uprava je medtem poskrbela za razdelitev volilnih potrdil, kdor potrdila še ni prejel (in takih naj bi bilo kar precej), pa se lahko predstavi na volišču kar z osebnim dokumentom, pa mu bo vseeno omogočeno, da odda svoj glas.
Miljski Župan Fernando Ulcigrai in podžupan Claudio Mutton sta včeraj na županstvu priredila tiskovno konferenco, s katero sta želela na nekak način zaključiti niz srečanj, ki so se v tem zadnjem tednu zvrstila z namenom, da bi javnost seznanili z ozadjem referendumskega vprašanja in z različnima mož-nostima, ki ju imajo volilci na razpolago.
»Pomembno je, da se ljudje udeležijo referenduma in potem oddajo svoj glas po lastni presoji,« je uvodoma podčrtal župan Ulcigrai. Občinska uprava in občinski svet ostajata v tem primeru nevtralna, besedo prepuščata občanom. Kljub temu je Ulcigrai med svojim posegom omenil, da zavzema vprašanje velik pomen. Gre skratka za obnovo določene gospo-
darske strukture, za razvoj cone pri Osapski dolini, za razvoj navtičnega turizma. Nemajhne važnosti ostaja tudi problem zaposlovanja, in to po enačbi: več struktur, več delovnih mest. Ulcigrai je o načrtu za izgradnjo podzemnega skladišča utekočinjenega plina povedal, da zagotavlja veliko varnost, zaradi česar lahko gredo občani mirnega srca na volišča.
Podžupan Mutton je v svojem kratkem posegu ponovil pet obvezujočih točk, ki jih je začrtala občinska uprava za izgradnjo objekta. Na prvem mestu je seveda varnost skladišča. Sledijo: prepoved namestitve drugih kemijskih industrijskih struktur na tem območju; primerna cestna povezava med skladiščem in hitro cesto; varnost naprav za polnjenje utekočinjenega plina; bonifikacija ustreznega območja.
Ob vprašanju gradnje skladišča so bila mnenja političnih sil in organizacij kar se da razvejana. Z zadržanjem posameznih strank bi bilo mogoče »ustvariti« tri koalicije, ki pa nimajo nič skupnega z običajnimi večinsljo-manjšinskimi političnimi koalicijami. Za skladišče so se izrekli socialisti, misovci in katoliški demokrati (le-ti se opirajo na dva demokristjana, ki sta zapustila svojo svetovalsko skupino); proti so krščanski demokrati, Stranka komunistične prenove, Zelena alternativna lista in Severna liga, medtem ko se Demokratična stranka levice, republikanci in socialdemokrati niso opredelili.
Naravovarstveniki že od vsega začetka nasprotujejo skladišču, prav tako kot pripadniki Liste za Milje. Zelo odločno kampanjo proti gradnji rezervoarjev je vodil tudi mestni jamstveni odbor, v katerem so zastopani predstavniki različnih strank. Poziv milj-skim občanom, naj jutri glasujejo »DA«, pa so objavila pokrajinska tajništva sindikalnih' konfederacij CGIL, CISL in UIL, ki se borijo predvsem za delovna mesta delavcev bivše rafinerije Aguila.
Včeraj ponoči ob enih v neposredni bližini mejnega prehoda Gorjansko
Karabinjerji prestregli tihotapca orožja
Včeraj ponoči okrog enih je bilo v neposredni bližini Šempo-laja, nedaleč od drugorazrednega mejnega prehoda Gorjansko, slišati nekaj strelov. Streljanje se je zaključilo z zaplembo orožja in po vsej verjetnosti tudi z ranitvijo neznane osebe.
Karabinjerji nabrežinske kom-panije in operativnega jedra iz Trsta so v teku posebne službe, ki so jo uvedli, da bi prišli na sled vse številnejšim prekupčevalcem orožja med bivšo Jugoslavijo in italijanskim ozemljem, prestregli neznanca, ki je na ramenih nosil precejšnje breme. Karabinjerji so ga pozvali, naj se ustavi, neznanec pa je na poziv odgovoril z nekaj streli na karabinjerje. Le-ti so na strele seveda odgovorili z orožjem, ki ga imajo v dotaciji, neznanec pa je zbežal in v gosto poraščenem gozdiču zabrisal svoje sledi, po vsej verjetnosti v smeri bližnje meje z republiko Slovenijo.
Karabinjerji so takoj prečesali vse bližnje območje, tihotapca z orožjem pa niso odkrili. V zame-
Prof. Gianpaolo de Ferra imenovan za komisarja škedenjske železarne
Minister za industrijo prof. Giuseppe Guarino je včeraj z dekretom imenoval komisarja, ki bo prevzel tim. nadzorovano upravljanje škedenjske železarne, kot ga za podobne primere predvideva zakon Prodi. To nelahko nalogo je minister poveril uglednemu tržaškemu juristu in univerzitetnemu docentu oziroma bivšemu rektorju krajevnega vseučilišča, prof. Gianpaolu de Ferri. Veliko zadovoljstvo nad tem imenovanjem je včeraj ministru Guarinu izrazil tržaški poslanec Sergio Coloni, ki je hkrati izrazil svojo polno pripravljenost za sodelovanje s prof. de Ferro pri reševanju hude krize, v katero je zašla škedenjska železarna.
Škedenjski železarski obrat je bil medtem včeraj tudi ena izmed točk, ki se jih je lotilo pokrajinsko vodstvo sindikata kovinarjev FIM-CISL na sestanku, posvečenem krizi kovinarskega industrijskega sektorja na Tržaš-
kem nasploh. FIM-CISL namerava namreč ostalima kovinarskima sindikatoma - FIOM in UILM - predlagati skupno akcijo, s katero naj bi se postavili po robu sedanji tendenci, ki bo najkasneje septembra pripeljala v hudo krizo tudi ostale tržaške kovinarske obrate, kot oddelek Fincantieri za dizelske motorje, Tržaški arzenal, oddelek za trgovsko mornarico in seveda še vrsto podjetij, katerih dejavnost je vezana na te velike obrate.
O škedenjski železarni, ki so ji posvetili posebno pozornost, pa vodstvo FIM-CISL meni, da je njena prihodnost močno kompromitirana, zato bo potrebno usklajeno soočanje na vseh institucionalnih ravneh, da bi prišli do soglasne rešitve. Sestanek vodstva sindikata kovinarjev CISL se je zaključil z imenovanjem novega sekretarja pokrajinskega tajništva, ki ga bo odslej vodil uslužbenec Fincantieri Rino Ellero.
Tombesi posegel glede plačila dolgov iz Srbije in Črne gore
Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi je posegel pri ministrstvu za zunanjo trgovino in pri tržaškem sedežu zavoda Banca d'Italia, da bi tržaškim bančnim zavodom čim prej poslali navodila glede uveljavljanja določil zakonskega dekreta o blokadi srbskih in črnogorskih dobrin v Italiji. Tombesi toži, da krajevne banke - po navodilu matičnih zavodov - odklanjajo plačevanje dolgov, ki jih imajo podjetja iz Srbije in Črne gore s tukajšnjimi podjetji, in to kljub temu, da tekst zakonskega odloka dobesedno pravi, da blokade ne gre izvajati v primeru izplačevanja dolgov. V nastalem položaju so še najbolj prizadeta uvozno-izvozna podjetja, ki jim je vojna v bivši Jugoslaviji že v veliki meri prekrižala račune. Tržaška Trgovinska zbornica si zato resno prizadeva, da bi sedanje vprašanje čimprej rešili.
Ob odhodu na novo službeno dolžnost pri notranjem ministrstvu
Zahvala in slovo kvestorja Lazzerinija
Tržaški kvestor dr. Alfredo Lazzerini, ki bo v ponedeljek zapustil naše mesto, ker odhaja na novo službeno dolžnost pri ministrstvu za notranje zadeve, je na tržaško prebivalstvo naslovil najprisrčnejše poslovilne pozdrave. Ob tej priložnosti se je tudi zahvalil vsem, ki so policijskim silam izkazali solidarnost s počastitvijo tragično preminulega policijskega asistenta Eddieja VValterja Cosine. Posebno zahvalo je dr. Lazzerini izrazil tržaškemu sodstvu, oboroženim silam, prijateljem in kolegom karabinjerjem, finančnim stražnikom, zaporni policiji in mestnim redarjem, nadalje prefektu, deželni in krajevnim upravam v Trstu in v okoliških občinah, ki so vsi tako svečano počastili spomin dramatično umrlega člana policijskih sil. Na koncu se Lazzerini zahvaljuje za solidarnost še sindikatom, političnim strankam in raznim združenjem, ki so še enkrat dokazali polno zaupanje v policijo, mestu pa ob slovesu želi boljšo srečo in se mu zahvaljuje za vse, kar mu je v času tržaškega službovanja darovalo.
no so našli vojaško platno, v katerega so bile zavite avtomatična puška »zastava« kalibra 7,62 jugoslovanske izdelave s petimi šaržerji in tri natezne puške znamke »maverik« kalibra 12, ki jih izdelujejo v Združenih državah Amerike. V bližini kraja, kjer je neznanec odvrgel orožje, so karabinjerji opazili tudi nekaj sledov krvi, kar daje sklepati, da je bil neznanec ranjen.
Akcija karabinjerjev se je nadaljevala tudi v zgodnjih jutranjih urah: preiskovalci so našli še eno natezno puško znamke »maverik« s tulcem v cevi, kar pomeni, da je bila puška dejansko uporabljena, najbrž za strel-ljanje proti zasledovalcem. V operaciji vsekakor ni bil ranjen nihče od karabinjerjev.
Sicer pa velika večina prebivalcev iz bližnjih vasi ob meji -Trnovce, Praprota in Šempolaja - streljanja ni slišala. Za dogodek so izvedeli v jutranjih urah, v trgovinah ali ob naključnih srečanjih na ulicah. Kaj pa se je v resnici zgodilo, niso vedeli, kot tudi niso slutili, da prekupčevalci z orožjem za svoje protizakonite posle »izkoriščajo« tudi ta obmejni prostor.
Na sliki: karabinjerja z zaplenjenim orožjem.
KD Fran Venturini izreka globoko sožalje Ivici in Slavku Knezu ob izgubi drage mame.
Ob smrti prijatelja Andija izrekava družini Petkovšek iskreno sožalje
Barbara in Martin
Tudi letos lepo uspela kolonija Slokad v Dragi
V tem tednu je okrog 45 otrok od 8. do 16. leta starosti zapustilo počitniški dom Slokad v Dragi, kjer je preživelo dvajset dni počitnic. Otroci so v spremstvu požrtvovalnega osebja Slovenskega karitativnega društva obiskali nabrežinski kamnolom, dom Skupnosti Družina pri Božjem polju, Vejno, Kraško hišo in svetišče na Re-pentabru. Poklonili so se žrtvam na bazoviški gmajni ter se peš povzpeli na Kokoš. Ob vznožju hriba so si tudi ogledali čebelarno v Gročani. Celodnevni izlet so posvetili ogledu Gar-dalanda, ki je otroke naravnost očaral. Trikrat tedensko so ho-
dili na kopanje v Sesljan, v prostem času pa so se posvečali raznim dejavnostim ter gojili ljudsko in nabožno petje. Sodelovali so pri nedeljski maši na Pesku in pripravili zaključno prireditev v Bazovici, kjer so se izkazali s petjem, plesom in prizorčki iz življenja v počitniškem domu v Dragi.
Slovensko karitativno društvo je prvič priredilo počitnice za slovenske otroke v Dragi leta 1965, v bivši kasarni policije. Od takrat se za dobro počutje v počitniškem domu Slokad v Dragi posebno trudi bazovski župnik, g. Marijan Živic.
Z Opčin druga pošiljka pomoči otrokom iz BiH
SKD Tabor z Opčin, ki se je takoj pridružilo akcijam za pomoč od vojne prizadetemu prebivalstvu Bosne in Hercegovine, predvsem otrokom, je te dni poslalo že drugo pošiljko humanitarne pomoči, tokrat v zbirni center na Kozini, kjer je našlo zatočišče okrog 150 otrok.
Poln kombi je tako pred dnevi odpeljal v Kozino številne potrebščine, ki jih otroci najbolj potrebujejo: posteljnino, oblačila, zdravila, nekaj obstojne hrane, otroško obutev, pa celo 20 otroških koles in otroških vozičkov, za kar so bili obdarjenci še najbolj zadovoljni.
Društvo je zelo zadovoljno, da so se domačini in člani društva v takšnem številu odzvali tej humanitarni akciji. Sporoča zato, da bodo tretjo pošiljko oblačil, hrane in zdravil ponovno poslali na jesen, ker nima društvo sedaj primernih prostorov, kjer bi lahko uskladiščilo prejeto blago.
Prejemniki daril, tokrat v glavnem otroci, so bili pošiljke zelo veseli ter so se vsem dobrotnikom iz srca zahvalili, (ni)
Tudi za člane TPPZ Tomažič je zdaj nastopil čas počitnic
Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki se je preteklo nedeljo navdušen vrnil s slavja na Pokljuki, je začel zaslužene počitnice. Prva skupna vaja zbora bo, kot nam je povedal dirigent Oskar Kjuder, 25. septembra v domu v Bazovici. »Tedaj se nadejamo, da bomo lahko v naši sredi pozdravili kar lepo število novih - mladih pevcev, kar nas seveda zelo veseli.«
Oskar še ni pozabil uspeha partizanskega shoda v Bazovici, pa se je želel ob tej priložnosti zahvalili vsem - pevcem, ki so pomagali pri strežbi, pri šankih za pečenje in pripravljanje raznih dobrot in vsem tistim, ki so jih pri tem delu nadomestili, ko so pevci nastopali.
»Zaželel bi vsem pevcem in recitatorjem, pa članom orkestra in vsem, ki sodelujejo pri organizaciji naše dejavnosti, prijetne počitnice. Istočasno jim izrekam tudi zahvalo za vse njihovo požrtvovalno delo. Nasvidenje torej 25. septembra.«
Na Proseku in Kontovelu slovo od dveh partizanskih borcev
V juliju smo se na Proseku in Kontovelu poslovili od dveh zavednih in poštenih domačinov, bivših borcev v narodnoosvobodilnem boju. 3. julija smo pospremili na zadnjo pot Rudija Puntarja, po rodu s Proseka, kjer se je rodil 1920. leta. Puntar je bil po poklicu mesar in je do pred nekaj let upravljal svojo mesnico na Kontovelu. Med vaščani je bil cenjen in priljubljen; podlegel je bolezni, ki ga je pestila že vrsto let.
Rudi Puntar je stopil v partizanske vrste septembra 1943. leta. Sodeloval je v Južnoprimorskem odredu in v bataljonu VDV. Na goriški fronti se je udeležil bojev pri Šempetru in bil v skupini, ki je izvedla drzno sabotažno akcijo na mirnsko letališče. Bil je tudi ranjen v levo roko. Kako je bil Rudi cenjen in spoštovan je najbolj zgovorno dokazala velika množica ljudi, ki ga je pospremila k zadnjemu počitku.
Dne 18. julija pa smo se na Kontovelu s pogrebom civilnega obreda poslovili od tov. Justa Ukmarja, rojenega na Kontovelu leta 1921, pomorščaka v pokoju. Pred nekaj leti je Ukmar izgubil ženo in od takrat je njegovo zdravje vidno pešalo, dokler ni podlegel bolezni.
Just Ukmar je sodeloval v edini-cah Pomorske komande severnega Jadrana. Udeležil se je bojev za osvoboditev Korčule, Paga in drugih bojev v dolgem pohodu vzdolž dalmatinske obale in hrvatskega Primorja vse do osvoboditve Reke. Pri odprtem grobu se je od njega poslovil član krajevnega odbora Združenja partizanov, moški pevski zbor Vasilij Mirk pa je odpel žalos-tinko in partizansko pesem.
Družinama pokojnih in drugim svojcem izreka iskreno sožalje sekcija VZPI-ANPI s Proseka- Kontove-
menjalnica	_______ 24.1. mi
TUJE VALUTE
Ameriški -dolar....
Nemška marka.......
Francoski frank....
Holandski florint ...
Belgijski frank....
Funt šterling......
Irski šterling.....
Danska krona.......
Grška drahma.......
Kanadski dolar.....
Japonski jen ......
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
1128,80 1100.-758,70	748. -
224,48	221.
672,81	663,—
36,828	35,50
2158,10 2130.— 2023.— 1990. 197,08	194.
6,176	6,
949,200	900.-
8,845	8,70
TUJE VALUTE
Švicarski frank__
Avstrijski šiling ... Norveška krona ... Švedska krona .... Portugalski eskudo Španska peseta ... Avstralski dolar ...
HUF .............
ECU..............
Slovenski tolar .... Hrvaški dinar....
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
857,21	846.
107,76	106.
192,91	189.—
208,85	205.—
8,927	8,40
11,903	11,25
840.	770,-
— ■	10,-
1546,05	14,25
—	4,25
DrlUD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE	d™i» m"«!
dLIIvd tržaška kreditna banka
V Bazovici pod kostanji v hladu poletnega večera na vrtu Gospodarske zadruge
danes, 25. in jutri, 26. julija
ob 20.30 zabava z ansamblom
KRAŠKI
KVINTET
Športni
praznik
Vsak večer od 18. ure dalje bodo gostje deležni specialitet na žaru, sladic in sveže kapljice
■ PRIDITE! NAŠI ŠPORTNIKI VAM BODO HVALEŽNI ZA POMOČ -
gledališča
Milje
Danes, ob 21.30 bo na Trgu Marconi na sporedu narečna komedija UN CA-BARET TARGATO TS v izvedbi gledališke skupine "Ex allievi del Toti".
koncerti
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Do 4. septembra se nadaljujejo vpisovanja za abonmaje (red A) pri blagajni gledališča na trgu Unita. Blagajna bo zaprta od 29. julija do 1. septembra 1992.
Večer prazničnega dne
Jutri, ob 21. uri bosta na Trgu S. Silvestra nastopili skupini GVVENCHLAN ter G Al A RENASCENZA.
V	primeru slabega vremena bo predstava v dvorani Don Sturzo v Ul. don Sturzo 4 (Trg Rosmini).
Grad sv. Justa
Straordinario estivo
V	četrtek, 30. t. m., ob 21.30 bo nastopil GIOBBE COVATTA s komično predstavo PARABOLE-IPERBOLI.
V	nedeljo, 9. avgusta, ob 21.30 bo na sporedu celovečerni koncert kantavtorja LIGABUE.
V	četrtek, 13. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert JAMES TAVLOR QU-ARTETA.
V	nedeljo, 30. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert skupine PITTURA FRESKA.
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti. * * * * 5 * * * * 10 11 * * * * * * 18
V cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu stopata danes na skupno pot naša
DANJA in LUCA
Svoji sestrični in njenemu izvoljencu želita, da bi jima bilo življenje posuto s samimi rožicami.
Blaž in Mitja
MONIKA in MIHA
srečno!
Vsi mi
šolske vesti
Šola Glasbene matice Trst sprejema potrditve vpisov gojencev za šolsko leto 92/93 vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 11. ure (tel. 418605) do 31. julija.
Sindikat slovenske šole obvešča, da je stopil v veljavo do konca avgusta poletni urnik za stranke: ob torkih in četrtih od 11.30 do 13.00.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1992/93 v Trstu naslednje tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur); 2. za uradnike uvozno-izvozne-ga podjetja - 2. letnik (1200 ur); 3. za kuharje - 1. letnik (1200 ur); 4. strokovni
master za upravljanje podjetij - pogoj za vpis opravljena višja srednja šola (500 ur - vključena delovna praksa v podjetjih);
5. osnovne informatike - MS DOS 5,
VVINDOVVS 3 (40 ur); 6. elektronske raz-
predelnice - LOTUS 1.2.3 (60 ur); 7. ureje-
vanje besedil - WORD 5 (60 ur); 8. ureje-
vanje datotek - DB III Plus (60 ur); 9. za programiranje osebnih računalnikov z uporabo jezika DB III Clipper 5 (150 ur);
10.	začetniški tečaj italijanščine (50 ur);
11.	za sklepanje trgovskih pogodb (50 ur); 12. za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur); 13. splošno kmetijstvo (150 ur); 14. enologija (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 31. julija t. 1. na začasnem sedežu zavoda v Ul. Revoltella 37, tel. 394515, vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 13. ure. Za tečaj iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 362941.
kino
ARISTON - 21.30 Mediterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono.
ENCELSIOR - 18.30, 20.20, 22.15 Mean Streets, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro.
EXCELSIOR AZZURRA - -18.00, 20.00,
22.00	LTatro delitto.
NAZIONALE - Vse kinodvorane zaprte do 31. julija.
GRATTACIELO - 19.00, 20.30, 22.15 Air Force -» Aguile d'acciaio, i. Louis Grosset Jr.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
LJUDSKI VRT - 21.15 Scappatella con il morto.
EDEN - Zaprto zaradi počitnic,
CAPITOL - 16.45, 18.30, 20.15, 22.10 Blue Steel - Bersaglio mortale, i. Jamie Lee Curtis.
LUMIERE - 20.00, 22.15 Scacco mortale, r. Carl Schenkel, i. Christopher Lam-bert, Diane Lane.
ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic.
RADIO - 15.30, 21.30 Orge carnali di una ereditiera, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razne prireditve
KD Primorsko vabi na šagro, ki bo do 29. julija v Borovem gozdiču v Mačko-ljah. Danes bo za ples igral ansambel Krt, ob 21. uri bo nastopila folklorna skupina iz Irske (Belfast). Jutri bo ob 18. uri nastop Pihalnega orkestra Breg, ob 19. uri folklorne skupine Karol Pahor iz Pirana. Za ples bo igral ansambel TAIMS, ki bo igral tudi v ponedeljek. V torek in sredo bo za ples igral ansambel Happy Day. Kioski z raznimi specialitetami in pristno domačo kapljico bodo delovali vsak dan od 17. ure dalje.
ŠZ Sloga poziva vse, ki bi radi prispevali za delovanje športnega društva, da se polnoštevilno udeležijo ŠPORTNEGA PRAZNIKA, ki bo v Bazovici danes, 25., in jutri, 26. julija, ob 18. uri na vrtu Gospodarske zadruge. Vabimo vas, da preživite prijeten poletni večer v dobri družbi ob sveži pijači. Od 20.30 dalje bo igral ansambel Kraški kvintet.
čestitke
Za 56. obletnico poroke, ki jo praznujeta LIČKA in STANISLAV LEGIŠA iz Prečnika jima prisrčno čestitajo otroci z družinami.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 25. julija 1992
JAKOB
Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.42 - Dolžina dneva 15.01 - Luna vzide ob
1.00	in zatone ob 16.48.
Jutri, NEDELJA, 26. julija 1992
ANA
PLIMOVANJE DANES: ob 1.42 najnižja -37 cm, ob 8.54 najvišja 9 cm, ob 12.41 najnižja 1 cm, ob 18.52 najvišja 35 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 29,8 stopinje, zračni tlak 1016,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 45-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Stefano Bedin, Alessia Niegovan, Erika Valecic, Antonio Pešci, Giulia Buono.
UMRLI SO: 79-letna Violetta Forte, 78-letna Maria Poropat, 79-letni Emilio Poc-kar, 69-letni Edvino Michelone, 71-letna Maria Pia Modugno, 84-letni Alberto Troccheri, 88-letni Valentino Faion, 42-letni Claudio Iles, 76-letni Francesco Fait, 65-letni Vittorio Benicoloi, 79-letni Giuseppe Cecchi, 80-letni Ermanno Ille-ni, 64-letni Tullio Misan, 61-letni Silvio Rebussi, 61-letni Umberto Derossi, 69-let-na Margherita Pergola, 72-letna Pasgua Sanzin, 82-letni Giuseppe Monti, 80-letni Agostino Pancrazi, 56-letna Nidia Man-tovani, 77-lena Gemma Chelleris.
OKLICI: uradnik Diego Dellavalle in uslužbenka Lidia Buccafurni, zavarovalni agent Massimo Fucile in uradnica Lorenza Zwar, uradnik Mario Leban in uradnica Roberta Pagana, obrtnik Moreno Valeri in delavka Antonella Dragovi-na, novinar Graziano Scialpi in uradnica Fernanda Flamigni, delavec Pierpaolo Sabadin in gospodinja Cristiana Agrini, uradnik Norberto Richi in uradnica Gi-ustina Amadei, zlatar Daniele Boschin in Solnica Eugenia Forleo, uradnik Donato Bazzo in gospodinja Marijana Gregurec, zdravnik Agatino Vinciguerra in ortop-tik Maria Francesca Malannino, pleskar Paolo Rigoni in frizerka Tiziana Modri, kmet Pierluigi Belletti in frizerka Silva Bergamasco, zlatar Paolo Berne in prodajalka Barbara Cocolo, prodajalec Sergio Melucci inr prodajalka Tamara Bessario-ne, agent JV Moreno lob in gospodinja Pierina Tolazzi, funkcionar JV VValter Delfino in v pričakovanju zaposlitve Tiziana Badia, geolog Massimo Celio in uslužbenka Francesca Goriup, šolnik Giuseppe Cadalora in tehničarka Manuela Ientile, mehanik Giancarlo Marcucci in gospodinja Silvana Tomaselli.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do nedelje, 26. julija 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Cavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 117 (Barkovlje) (tel. 410928).
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2.
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Oriani 2 (tel. 764441).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, je do 31. t. m. odprta skupinska razstava tržaških slikarjev.
V	kavarni Caffe degli specchi je na
ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
Na sedežu Turistične ustanove v Ses-ljanu je odprta razstava "Karikature" Gi-ovannija DUIZA, ki bo trajala do 31. t. m. po običajnem urniku.
Na sedežu Turistične ustanove v ul.
S. Nicolo 20 razstavlja ALFREDA CHAL-VIEN. Razstava bo odprta do 30. t.m.
V	ateljeju kiparja Benedettija v Čedadu je, v okviru Mittelfesta, odprta razstava tapiserij "Poklon Moravske". Razstava bo odprta do 31. t. m.. S svojimi deli je prisotna tudi Magda TAVČAR.
V	galeriji Paolo Diacono v Čedadu
razstavlja do 31. julija CLAUDIA RAZA.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito
je odprta retrospektivna antološka razstava kiparja GIUSEPPEJA NEGRISINA. Razstava bo odprta do 30. avgusta vsak dan od 10.00 do 12.30 in od 16.30 dO 19.00.
razna obvestila
Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina.
Uprava Občine Zgonik obvešča, da bo občinska knjižnica v Saležu odprta v juliju in avgustu samo ob torkih od 16. do 19. ure.
Skupina Sončni žarek pod pokroviteljstvom Zadružnega centra za socialno dejavnost prireja za predšolske in osnovnošolske otroke od 31. 8. do 11. 9. poletni center v Brojenci pri Križu (ob morju). Informacije in vpisovanja na tel. št. 360324 ali osebno na sedežu zadruge v Ul. Cicerone 8/B v uradnih urah.
Urnik odhoda in prihoda šolabusa v poletni center v Nabrežini do 31. julija: Medja vas 7.30 - 13.35, Štivan 7.35 - 13.33, Devin 7.40 - 13.30, Sesljan 7.45 - 13.25, Vižovlje 7.48 - 13.20, Cerovlje 7.52 - 13.15, Nabrežina Kamnolomi 8.00 - 13.05, Slivno 8.05 - 13.00, Trnovca 8.10 - 12.53, Praprot 8.15 - 12.50, Šempolaj 8.18 - 12.48, Nabrežina Postaja 8.23 - 12.45. Urnik društvenega kombija: Prosek 8.00 - 12.45, Križ 8.10 - 13.00.
Narodna in študijska knjižnica obvešča svoje obiskovalce, da bo zaradi dopusta zaprta do 14. avgusta.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da se je preselil v Ul. Revoltella 37, tel. 394515, fax 394015.
Slovenska kulturno-gospodarska
zveza obvešča, da je do 31. avgusta urad zaprt v popoldanskih urah.
Tržaška knjigarna obvešča, da bo zaprta zaradi dopusta do vključno 1. avgusta.
Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel
obvešča, da je na razpolago brošura, ki je izšla ob 20-letnici odkritja spomenika padlim v NOB na Proseku. Dobite jo pri Mariu Briščiku, Ul. sv. Nazarija 30, Prosek, tel. 251021.
_________mali oglasi_______________
GORIŠKO podjetje išče računovodjo z izkušnjami. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Gorica, Drevored XXIV Maggio 1, pod šifro »GO-podjetje«.
ZARADI NEUPORABE prodam alfo 75 twin spark v odličnem stanju, letnik 88, za 14 milijonov lir. Tel. zjutraj ali zvečer na št. (040) 225973.
PRODAM opel kadett GSI, letnik 1990, prevoženih 34.000 km. Tel. 226429 in 226392.
PODJETJE import-export išče komercialnega sodelavca: znanje italijanščine, angleščine in slovenščine; opravljen vojaški rok, z vozniškim dovoljenjem. Pisati na: Cartiera Radeče Italiana Srl, Via Roma 20, 34170 Gorica.
AVTOSALON GUŠTIN, Ul. Carsia 45, Opčine, tel. 214522; VW GOLF GL -1991; VW GOLF GTI - 1986; LANCIA DELTA HF TURBO - 1985; RENAULT 5 GT TURBO - 1990; FIAT PANDA 45 - 1981; motor SUZUKI GSX 1100 R -1986.
PRODAM motorno kolo gilera CB1 v dobrem stanju, tel. 364688.
FIRMA FURLANI - Ul. Milano 25 - nudi po zelo ugodni ceni kosilnice BCS in motorne obrezovalnike (decespugliato-ri) od 322.000 lir dalje. Tel. 632200.
URADNICO strojepisko IV. ali III. stopnje zaposlim. Urnik 9. - 13., 16. - 19., sobota 8. - 13., sindikalna plača, zaželen curriculum, ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »O-urad«.
PRODAMO staro hišo v Štorjah 53 pri Sežani - ogled vsak dan po 15. uri.
MALEGA trimesečnega črnega psička podarim ljubitelju živali. Tel. 200173.
NUDIM inštrukcije iz kemije in matematike. Tel. na št. 212688.
VOLVO 740 turbo intercooler, v odličnem stanju, prodam. Letnik 85, ABS, klima, pomična streha. Tel. na št. 827493, med tednom 366633 od 8. do 14. ure - Vali.
Predstava bo potekala v različnih predelih mesta
»Amerika« na Vlittelfestu
V okviru Mittelfesta bo danes na sporedu ena najbolj pričakovanih predstav. Spet bo v središču pozornosti Franz Kafka. Tokrat bo na svojstven način, domišljen in pripravljen izrecno za čedajsko mednarodno manifestacijo, zaživela njegova »Amerika«. Predstava, ki jo je pripravila rimska gledališka skupina | Giorgia Barberia Corsettija, se ne bo odvijala na enem samem kraju. Razdeljena je na sedem delov, v I njej nastopa sedem igralcev in potekala bo v sedmih j različnih predelih mesta. Pravzaprav bodo tri glavne etape. »America - verso Ramses« (takšen je naslov predstave) bo začela svoj mestni obhod na železniški Postaji. Ta del ponazarja »Kurjača«, v katerem Kafka npisuje Karlov prihod v Ameriko. Dogajanje se bo nato preselilo na Trg Paola Diacona oziroma v Kafkov »Zapadni hotel«, to se pravi »v osrčje hrupnega in dušečega velemesta«, pri čemer bodo čedajske palače, ki obkrožajo Diaconov trg, četudi niso velemestne, naravne kulise predstave. Tretje dejanje bo imelo za naravno ozadje breg Nediže. Tu bo zaživelo »Naravno gledališče Oklahome«.
»Amerika« ni samo predstava, ki bo razkropljena Po mestu, temveč predvsem predstava o mestu, o njegovem vrvežu in nenehnem pretoku iz enega kraja v drugi. Amerika je v Kafkovi zavesti kraj človekove notranjosti, njegove duše. Je nekaj neizprosno konkretnega in hkrati imaginarnega. To je kraj stalnega gibanja in odrešenja, ki ne privede nikoli do Pravega odrešenja. Vsi nastopajoči igralci poosebljajo Karla. To je sedmerica Karlov na potovanju po konkretnih krajih mesta, ki postanejo zanje in za gledalce imaginarni kraji zapletene človekove duševnosti.
Potujoča »Amerika« je zahtevna uprizoritev. Ne le iz vsebinskega vidika, temveč tudi iz čisto tehnično Praktičnega vidika. Z nastopajočimi se morajo namreč premikati iz enega kraja v drugi tudi gledalci, kar bo seveda ustvarilo določene težave. Predstava se bo začela, kot rečeno, na železniški postaji, kjer pa bo na razpolago omejeno število sedežev, ostali bodo niorali predstavi slediti stoje. Vsi bodo morali nato °diti v mestno središče, kjer bo dovolj sedežev. Problemi bodo spet ob Nediži, kjer bodo sicer na razpola-9o blazine, vendar bo verjetno bolje spremljati še-stdesetminutno gledališko dogajanje stoje. Celotno Predstavo bodo dopolnjevale glasba v živo ter video Projekcije. Ponovitev bo v nedeljo.
Prvotno je bil za današnji dan predvidena v okviru Mittelfesta še ena »Amerika«, in sicer v izvedbi gledališč KPTG iz Vojvodine in Sarajeva, vendar so to predstavo odpovedali zaradi kulturnega embarga proti Srbiji, za katerega so se odločili Združeni narodi.
Današnji spored bo obogatila lutkovna predstava za mlajše (pa tudi starejše občinstvo) v izvedbi praškega »Divadlo Minor«. Čarobni svet Antoineja Saint-Exuperyja bodo predstavili ob 18. uri v gledališču Ristori.
V glasbenem delu Mittelfesta bo ob 19. uri v cerkvi sv. Frančiška koncert »Kafkiana 4«. Nastopil bo Alpe Adria Ensamble, ki ga sestavljajo najboljši glasbeniki Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Na baletnem področju bo ob 21.30 na Trgu Duomo ponovitev baletne predstave »Komedija Tempelj« Josefa Nadjja v izvedbi Theatre Jel iz Orleansa. Kar zadeva filmske predstave bomo danes lahko gledali nekaj kratko -metražnih filmov o Kafki.
Jannacci in Paolo Rossi jedka kritika družbe
Temni oblaki, ki so jih zdaj tu zdaj tam parali vijoličasto modri bliski, in nenadni sunki vetra, so predsinočnjim kot grožnja viseli nad Gradom svetega Justa, kjer so se organizatorji spraševali, ali jim bo sploh uspelo speljati napovedano predstavo z Enzom Ja-naccijem in Paolom Rossijem. Tehniki so medtem mirno pripravljali oder, občinstvo pa se je kljub kratkotrajni, a siloviti plohi, že zgodaj začelo zbirati pred grajskim vhodom. Tolikšen optimizem je bil na koncu poplačan — neurja ni bilo, veter pa je samo lahno ponagajal nastopajočim in gledalcem.
Skupen nastop kantavtorja Enza Jannaccija in igralca Paola Rossija je dokaj nenavaden, čeprav ju marsikaj druži, zlasti ironični, pravzaprav sarkastični protest proti krivicam družbenega ustroja. Njun pristop se v veliki meri navezuje na tematike iz poznih 60. in zgodnjih 70. let, ki so v današnjih časih precej zbledele tako v splošni zavesti kot tudi v zavesti nekoč še preglasnih protestnikov. Jedko izzivalnost Jan-naccijevih pesmi preveva grenkoba ali celo zagrenjenost, medtem ko je Paolo Rossi veliko bolj nespoštljivo norčav, a zato nič manj piker.
Predstavo, s katero sta predsinočnjim nastopila na Gradu, nameravata Enzo Jannacci in Paolo Rossi ponoviti samo petkrat. Sloni predvsem na njunih ramenih, saj sta na odru sama z enim samim spremljevalcem. V bistvu je razdeljena na dva dela, v prvem je Jannacci predstavil nekaj svojih najbolj priljubljenih pesmi
tako iz svojega začetnega obdobja, kakršna je denimo Giovanni telegrafista, do zadnje uspešnice La fotografia, s katero se je udeležil festivala v Sanremu. Spremljal ga je sin Paolo, ki je očitno podedoval po očetu glasbeni talent, kdo ve, ali mu bo sledil tudi v zdravniški karieri. Jannacci je pravzaprav zavidanja vreden srečnež, saj mu je uspelo, da se je uveljavil na dveh področjih, bodisi kot skladatelj in pevec bodisi kot zdravnik, in na obeh uživa spoštovanje zaradi svoje doslednosti.
Jannaccija so označili kot naj-pomebnejšega pripovednika italijanske povojne lahke glasbe. V paradoksnih življenjskih zgodbah njegovih malih junakov lahko najde svoj portet vsakdoizmed nas.
Tudi Paolo Rossi moli občinstvu pod nos zrcalo, v katerem se lahko ogleda. Za skupni nastop z Enzom Jannaccijem je izbral nekaj odlomkov iz predstave C'e quel che c'e, ki smo jo že videli letos spomladi v Miljah, kar pa ne pomeni, da se je ponovil, saj mu njegova improvizatorska sla to skoraj onemogoča. Z zgodbama o srečanju s starim sošolcem in o volilnem shodu Severne lige je občinstvo spravil do solz od smeha. Kot antagonist-provoka-tor in glasbenik ga je spremljal Savinio Cesario.
Za konec sta Paolo Rossi in Jannacci skupaj zapela še nekaj najpopularnejših Jannaccijevih pesmi. Ko so ju gledalci zopet priklicali na oder, pa sta se odločila še za nepozabno Vengo an-ch'io. (bov)
C
RAI 1
8'30 Koncert RAI 1 9.0Q Aktualno: Ciao N.15 Poletni mara . danseur rouge: J2.25 Vreme in dnevi J2.35 Aktualno: Ciao J3.25 Izžrebanje lota , -30 Dnevnik in Tr 4-00 Film: il mar« dram., ZDA IS Kazan, i. Spenc . Katharine Hepl «.05 Iz parlamenta b-35 Sobotni šport:
.	17.05 konjske d
.Z'15 Aktualno: To je ]Z'25 Nagrada Fabria ,„■55 Izžrebanje lota o-OO Kratke vesti MO Variete: Disney , '25 Nedeljski evan« '40 Aktualno: II
V« Vremenska Dnevnik in ~ -40 Variete: Igr nato turisti
n« - e u gioco *" '5° Nočni dne\ 23 n- Olimpijade ■)/},? Posebnosti •90 Dnevnik in U'3° Film: La lu. 43 (dram., II
|	^ RAI 2
6.50	Nanizanke in risanke
9.25	Film: II giovane dr. Kil-dare (dram., ZDA 1938)
10.45	Nan.: Arsenio Lupin
11.45	Kratke vesti
12.00	Aktualno: Sereno varia-bile (vodita O. Bevilac-qa, Mita Medici)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika Dribbling
13.55	Sereno variabile, 2. del
14.20	Glasba: Eurpop
14.50	Film: Giallo napoletano (krim., It. 1979)
17.00	Izžrebanje lota
17.05	Film: Lo sperone insan-guinato (vestern, ZDA 1958, i. Robert Taylor)
18.35	Nan.: II commissario Kress, nato vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.15	Dribbling-Olimpijada
20.35	Film: A prova di ven-detta (dram., ZDA 1986, r. Richard Sarafian, i. Gary Busey, Y. Kotto)
22.15	Film: Frenesie militari (kom., ZDA 1987, r. Mike Nichols, i. Mat-thew Broderick), vmes (23.15) nočne vesti
0.15 Vremenska napoved 0.20 Nočni šport: kolesarstvo, rally po Argentini
JK RAI 3	|
7.00	Sat News
7.30	Danes v kioskih
7.45	Televideo
11.05	Koncerti RAI 3: Ales-sandro Siciliani dirigira simfonični A. Scarlatti
12.00	Dokumenti: Spoznavati Alpe Jadran, 12.30 Pred 20 leti
12.55	Avtomobilizem Fl: VN Nemčije (poskusne vožnje, iz Hockenheima)
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Aktualno: Okolje Italija
14.55	Šport: kolesarska dirka diletantov po Umbriji,
15.10	Tour de France,
17.10	ženski tenis -medn. srečanje KGF
18.50	Vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Aktualno: Videobox
19.55	Olimpijske igre: otvoritvena slovesnost
22.40	Dnevnik ob 22.30
22.55	Aktualno: Sottotraccia (vodi Ugo Gregoretti)
23.30	Dok.: Andy Warhol 0.40 Dnevnik, pregled tiska
in vremenska napoved
1.05	Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste
[ fr* TV Slovenija 1	|
9.30	Video strani
9.40	Izbor: Radovedni Taček - Stolp, 9.55 Lonček kuhaj, 10.05 nad. Modro poletje, 10.55 Zgodbe iz školjke, 11.45 Umetnostni vodnik
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH
14.35	Večerni gost
15.25	Napovednik
15.30	Film: Pierre De Coubertin (Fr., r. P. Cardinal)
17.00	Tednik (pon.)
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.10	Nadaljevanka: Letalska družba (3. del)
19.05	Risanka
19.10	Napovednik
19.15	Žrebanje 3x3
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Utrip
20.30	Sova, vmes nanizanki Murphy Brown in Zakon v Los Angelesu
21.55	Dnevnik, vreme, šport
22.40	Napovednik
22.45	Sova, vmes film 30 stopinj v senci (dram., ZDA 1975, r. Thomas McGua-ne, i. Peter Fonda, War-ren Oates, M. Kidder) 0.10 Video strani
CANALE5
CT
Aktualno: Na prvi strani '3° Nanizanke: Arnold, 9.00 Tutti al college, 9.30 Love Boat, 10.30 La fa-uiiglia Bradford - Padre dell anno, 11.30 I Robinson Son
0 Kviz: II pranzo e servito
§» d«:„c,Sg5l,pp1'
N on Variete: Non e la RAI
Aktualno: Forum (vodi l5.0n Rjta Dalla Chiesa)
Nanizanka: Starsky in l6.on Hutch-Doppiacoppia Otroški varieteji, aktual-
18.00	v°Sti m risanke
Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 Lingo (vodi
£99 SSS3T
20m x Tg delle vacanze
Varieteju La sail ultima? (vodi Claudio Lippi),
22.30	II Tg delle vacanze, 23 in 43.00 Bellezze da sogno Km: Donne, botte e ber-saglieri (kom., It. 1968, r. Kuggero deodato, i. Lit-6 Tony, Ira Hagen),
io» Kasas-*
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.30
9.00
11.00
11.25
13.00
13.30
13.45
13.55
14.20
15.20
17.30 17.45 18.20
19.00 19.25
19.30
20.00
20.30
22.30
0.40
TG 4 vesti
Nad.: Falcon Crest, 10.00 General Hospital, 10.30 Marcellina
Nan.: Balliamo e cantia-mo con Licia Otroški variete Nadaljevanka: Sentieri TG 4 vesti
Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) Nadaljevanka: Sentieri Nanizanka: Avvocati a Los Angeles
Nad.: Io non čredo agli uomini, 16.30 Ines, una segretaria da amare,
17.00	Febbre damore TG 4 vesti
Aktualno: Lui lei 1'altro Kviz: Gioco delle coppie TG 4 vesti Rubrika o lepoti Nad.: Cristal Variete: Sandra e Rai-mondo
Nadaljevanka: Claudia, cuore senza amore Film: Chi si ferma e per-duto (kom., It. 1961, r. Sergio Corbucci, i. Toto), vmes (23.30) vesti Nan.: Lou Grant
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete
9.05	Nanizanke: Il mio amico Ricky - La magnifica os-sessione, 9.45 La časa nella prateria, 10.45 Haz-zard, 12.00 La donna bio-nica, 13.00 Professione pericolo
14.00	Odprti studio
14.15	Glasba: TopVenti (vodi Emanuela Folliero)
15.15	Film:... e per tetto un cie-
lo di stelle (vestern, It. 1968, r. Giulio Petroni, i. Giuliano Gemma)
17.30	Nanizanki: T.J. Hooker -Una rabbia speciale,
18.30	Riptide
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport in vreme
20.00	Variete: Mai dire TV
20.30	Film: Grizzly 1'orso che uccide (dram., ZDA 1983, r. VVilliam Girdler, i. Christopher George)
22.30	Varieteja: Magico David (vodita Moana Pozzi, Gianni Fantoni), 23.15 Playboy Show
23.45	Nan.: Troppo forte 0.30 Odprti studio 0.40 Pregled tiska
13.00	Risanke
14.00	Šport: rafting (pon.)
14.30	Nanizanki: Spyforce,
15.15	Navy
16.15	Film: Non mi muovo (kom., It. 1943, r. Giorgio Simonelli, i. E. De Filip-
PO)
18.00	Šport: Emozioni nel blu
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: L ultima corsa (dram., ZDA 1986, r. Jer-rold Freedman, i. Robert Mitchum)
22.30	Nan.: Houston Knights, due duri da brivido, 23.30 Serpico, 0.30 Spyforce
TMC
8.30
9.30 10.00 10.30
11.15
12.00
12.30
13.30
Nanizanka in risanka Dok.: Prijateljska narava Risanke
Nanizanka: Le isole per-dute
Rubrika: Morski planet Variete: Piacere Italia (vodita W. De Angelis, Luigi Veronelli)
Rubrika o motorjih Rubrika: Šport Show (vodi M. Sbardella)
[HUP) TV Koper
16.00	Piranski glasbeni večeri: klavirski trio Tartini (iz Križnega hodnika)
17.30	Nanizanka: Čudežni svet gospoda Monroea
18.00	Globus
19.00	TV Dnevnik
19.30	Nabožna oddaja
19.40	Nadaljevanka: Ryan
20.05	Nan.: Joe Forrester
20.45	Film: Asiapol Service (krim., Jap. 1968, r. Aki-nori Matsuo, i. Hideaki Nitani, Ruriko Asaoka)
22.20	TV Dnevnik
22.30	Naš prijatelj Koper
23.30	Nan.: Joe Forrester
Pfe" TV Slovenija 2
16.20	Video strani
16.30	Sova, vmes nanizanki Roseanne in Zakon v Los Angelesu
17.45	Izobraževalna serija: Dopust, počitnice ob bazenu
18.00	Angleščina v poslovnih stikih
18.30	Alpski večer (4. odd.)
19.00	Risanke: Kremenčkovi
19.30	Olimpijske igre: prenos otvoritvene slovesnosti
23.15	Video strani
16.00	Kolesarstvo: 79. Tour de France
17.15	Olimpijske igre
19.10	Dokumentarec: Venti di terre lontane
19.45	Vesti: TMC News
20.00	Olimpijske igre: otvoritvena slovesnost
23.30	Film: Sogni di gloria (dram., ZDA 1985, r. Rob Nilsson, i. Bruce Dem, Pam Grier, John Marleyj
1.10	Film: Non ridete di lei (dram., ZDA 1977, r. Lee Philips, i. Lee Grant, Su-san Mayers)
2.40	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI
15.00	Film: Orgoglio e pregiu-dizio
17.00	Nan.: Avventura
18.00	Rubrika: Na prostem
18.30	Nanizanka: L uomo che parla ai cavalli
19.00	Večerne vesti
19.30	Nanizanka: Adderly
20.30	Film: Sotto il sole rpven-te (pust., ZDA 1953, i. Rock Hudson)
22.45	Nočne vesti
23.15	Nan.: Adderly
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Kronika in komentar
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 New Age -VVorld Sounds; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Kdaj se bo vam nasmehnila sreča? (bere Minu Kjuder); 11.35 Kantavtorji in šansonjeji; 12.00 Glas harmonike; 12.20 Pesmi miru; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik: Z naših prireditev, (15.00) Mladinska nadaljevanka Beli vitez, (15.35) Zvočne kulise, (16.00) Na počitnice, (16.40) Potpu-ri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: J.S. Bach; 18.00 Bonjour Tristesse ali kabaret podirajočih se dni (pon.);
18.30	Jazz; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Raglja (v živo); 9.35 Vremenska napoved; 10.05 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.30 Obvestila;
19.45	Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na dopustu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8. 45 Informacije; 9.00 Souvenir d'Ita-ly; 9.35 Bla bla radio; 11.00 Moped show;
11.30	Turistična poročila; 12.00 Tropica-na; 12.30 Opoldnevnik RK; 14.00 Okno v svet; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Marlboro Hit Parade; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.45 Kulturni koledarček;
7.45	Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Poletne turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucianova pisma;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Narečna oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Teen redakcija; 16.00 Mixage; 17.00 Vroči hiti;
18.45	Pesmi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj.
Postala bo delniška družba (zaenkrat še v lasti javnega Sklada)
Po zagotovilih Pokrajine sindikatom
Goriška hranilnica bo 2. avgusta ubrala pot postopne privatizacije
KZE bo preverila vsebino posod z odpadki s Sicilije
Za Goriško hranilnico bo 2. avgust pomenil pravcato zgodovinsko prelomnico: končalo se bo eno obdobje v doslej že 161-letnem delovanju kreditne ustanove in začelo se bo novo. Tako je predsednik upravnega sveta hranilnice dr. Antonio Tripani predstavil "revolucijo", ki bo zajela zavod. V skladu z določili ti. reforme Ama-to so namreč upravitelji hranilnice ubrali pot, ki naj bi privedla do ■postopne privatizacije banke oz. do ločitve med banko, ki bo postala delniška družba, in socialnimi ter dobrodelnimi nameni dosedanje hranilnice, ki jih bo po novem prevzel javni Sklad.
V praksi spremembe ne bodo otipljive, vsaj še ne v prvem obdobju, ko bodo novosti le formal-no-pravnega značaja. Po 2. avgustu bo namreč Sklad ostal lastnik vseh 100 odstotkov delnic nove delniške družbe, ki bo upravljala bančne dejavnosti. Čisto premoženje nove družbe oz. banke znaša 153 milijard lir, družbeni kapital pa 69 milijard lir v delnicah z nominalno vrednostjo po 10 tisoč lir.
Prehod na delniško družbo naj bi vsekakor odprl pot privatizaciji. Sklad, ki bo še naprej javna ustanova (predsednika in podpredsednika imenuje Dežela, po 2 člana upravega sveta Goriška občina, Pokrajina in Trgovinska zbornica ter enega Tržišča občina), naj bi namreč s časom odstopil kvote kapitala novim delničarjem. V pogovoru z novinarji je tako prišlo na dan zanimanje Videmske hranilnice za odkup deleža, enako možnost pa bodo imeli podjetniki in mali varčevalci. Zaenkrat velja še omejitev, da mora večinski 51-od-stotni delež ostati v javnih rokah, tj. v lasti Sklada, ni pa izključeno - je dejal Tripani - da bo ta omejitev kmalu presežena in da bo torej privatizacija popolna.
V začetnem triletnem obdobju bodo delniško družbo (banko) vodile iste osebe kot doslej. Predsednik bo torej Antonio Tripani, podpredsednik Sergio Medeot, z njima pa bodo sodelovali še trije od dosedanjih članov upravnega sveta. Ravnatelj banke, ki pa ne bo član upravnega organa, ostaja
dr. Franco Podda. Po tem začasnem obdobju pa bo vodstvo imenovala skupščina delničarjev: dokler bo večina kapitala v rokah Sklada, bo seveda le-ta še naprej nadzoroval delniško družbo, drugače pa bo ob možni (in po Tripa-nijevih besedah v doglednem času tudi predvideni) spremembi lastniških razmerij.
Banka bo po novem torej delovala kot drugi denarni zavodi s strukturo delniške družbe. Osnovni razlog za novo ureditev je prav v tem, da bi banka bila kos pogojem na tržišču zlasti po ukinitvi carinskih pregrad leta 1993. Kaj pa humanitarni in solidarnostni nameni, v katere je po dosedanjem statutu Hranilnica vlagalais-ti dobiček? To bo odslej naloga Sklada. Kot lastnik vseh oz. v bodoče deleža delnic, bo Sklad črpal dohodek banke v obliki dividend, po statutu pa bo ta denar moral namenjati kulturnim, znanstvenim, zdravstvenim in drugim humanitarnim ter socialnim potrebam krajevnih skupnosti, v katerih posluje Goriška hranilnica.
Pokrajinski odbornik za okolje Edoardo Bressan je včeraj sprejel sindikalne predstavnike goriških železničarjev. Nicola Diana (Uil), Matteo Saggese (Cisl) in Claudio Giglio (Cgil) so ga opozorili na zaskrbljenost in negodovanje železničarjev zaradi vagonov s posebnimi odpadki s Sicilije, ki naj bi jih uničevali v upepeljevalni-ku pri Sovodnjah. Iz posod z odpadki, trdijo železničarji, močno smrdi, še huje pa je to, da so nekatere posode poškodovane in se iz njih razliva neznana tekočina. Pokrajino so zato pozvali, naj nemudoma preveri, kaj se pravzaprav skriva v zabojih z "zdravstvenimi odpadki".
Bressan je sindikalistom obljubil, da bo njihovo zahtevo po zadevnih kontrolah nemudoma posredoval Krajevni zdravstveni enoti, ki je za to pristojna.
Prav tako v zvezi z odpadki s Sicilije je občinski svetovalec PSI Luciano Pini naslovil goriš-kemu županu pisno interpelacijo. Pini sprašuje: 1. kdaj in kako je bila sklenjena pogodba za dovažanje odpadkov s Sicilije? 2. ali
Pokrajina proti klestenju dotacij krajevnim upravam
Goriški pokrajinski odbor je te dni soglasno odobril ostro protestno resolucijo glede nedavnih vladnih finančnih ukrepov, ki so močno prizadeli krajevne uprave. 5-odstotno zmanjšanje rednih prispevkov in zamrznitev posojil sta preko vsake sprejemljive mere prizadela delovanje krajevnih uprav in ogrožata nudenje storitev občanom, piše v resoluciji. Pokrajina zavrača take nujne in bržkone nelegitimne ukrepe, zahteva od vlade njihov preklic oz. temeljite spremembe, od parlamenta pa zahteva zakon za celovito reformo sistema finansiranja krajevnih uprav, ki naj temelji na načelu davčne avtonomije. V ta namen pokrajinska uprava poziva občine, naj odobrijo podobne resolucije in naj se pridružijo protestni akciji v odnosu do vlade in političnih sil, zveze krajevnih uprav pa vabi, naj koordinirajo protestno akcijo.
Pokrajinski odbor je s posebno resolucijo tudi obsodil naj novejši mafijski pokol v Palermu in izrekel solidarnost svojcem žrtev. Pri tem Goriška pokrajina poudarja, da je potreben odločen nastop vseh družbenih sil proti mafiji in v obrambo demokracije.
Ob 50-odstotni podražitvi vode rahlo dražje tudi meso proste cone
Goriška Pokrajinska komisija za cene se je sestala v sredo, 22. julija, in sklenila podražiti vodo v Gorici in meso proste cone. Pod vodstvom predsednika Trgovinske zbornice Enza Bevilacgue je komisija sprejela predlog goriških Mestnih podjetij za storitve o 52-odstotni podražitvi vode za uporabnike v goriški občini. Komisija za cene v tiskovnem sporočilu poudarja, da ima pri podražitvah vode zgolj notarsko vlogo, saj ne more vplivati na odločitve občinskih podjetij oz. konzorcijev, ki s pitno vodo upravljajo. Z vodo tako v naši pokrajini upravlja sedem konzorcijev ali občinskih podjetij, ki vodo različno zaračunavajo. Potrebno bi bilo poenotenje danes preveč razdrobljenih podjetij in kozorcijev, kar bi omogočilo večjo racionalizacijo pri nudenju storitev in najbrž tudi občuten prihranek v režijskih stroških. Poziv v tem smislu je komisija za cene posredovala pokrajinski upravi, ki naj bi sprejela ustrezne korake.
V občini Gorica se je voda tokrat podražila za okroglih 52 odstotkov. Podražitev stopa v veljavo s 1. julijem, kar pomeni, da bodo uporabnikom vodo zaračunali po novih cenah v drugem letošnjem šestme-sečju. Novi cenik je sledeči: uporabniki bodo za do 8 kubičnih metrov mesečne porabe vode plačevali po 238 lir na kubični meter (prejšna cena je bila 156 lir); za mesečno porabo od 8 do 20 kubičnih metrov je nova cena za kubični meter vode 475 lir (prejšna cena je bila 312 lir); za porabo nad 20 kubičnih metrov vode na mesec, pa bo kubični meter stal po 713 lir (doslej 468 lir za kubični meter vode).
Iz teh podatkov vidimo, da se je za okrog 15 tisoč porabnikov, toliko jih namreč oskrbujejo Mestna
podjetja v Gorici, voda občutno podražila. Računajo, da bo vsak porabnik moral letno plačati za vodo okroglih 50 tisoč lir več kot doslej. Kot vzroke za podražitve navajajo predvsem večje stroške pri upravljanju z vodovodi in pa predvsem dejstvo, da se v občinskem vodovodnem omrežju izgubi okrog 40 odstotkov vode. Največ je seveda kriva za to zastarela tehnika in slabe vodovodne cevi. Poleg tega kot vzrok podražitve navajajo dejstvo, da bo s podražitvami pridobljeni denar služil za kritje večjih upravnih stroškov in za investicije za obnovitvena dela na vodovodnem omrežju ter za posodobitev sedanjih oz. namestitev novih čistilnih naprav.
Seveda se je podražila tudi voda za kmetijstvo, industrijo in voda, ki ni namenjena za družinsko uporabo. Podražitev vode za navedene vrste uporabe je usklajena s podražitvijo vode namenjene uporabi v gospodinjstvu.
Na isti seji je 22. julija Pokrajinska komisija za cene sprejela tudi nove cene govejega mesa v prosti coni. Tako bo sedaj kilogram mesa "meča v zadnjem" stal 11.200 lir, zrezki bodo veljali po 11.500 lir na kilogram, "roast beef" bo po 17.800 lir na kilogram, "file" po 22.000 lir na kilogram, meso drugega razreda "meča" bo po 9.800 lir, "meča v sprednjem" po 8.600 lir za kilogram, prsi bodo po 5.300 lir na kilogram, meso za juho z največ 30 odstotki kosti pa po 5.100 lir na kilogram. Podražitev ni izdatna, saj je v povprečju 3,4-odstotna, medtem ko so se cene mesa v prosti prodaji v času od zadnje podražitve mesa proste cone po ugotovitvah Trgovinske zbornice povečale za okrog 9 odstotkov.
SSG sklenilo poletno sezono po vaseh na Goriškem
Prebrisana vdova je odšla
Stalno slovensko gledališče je z nastopom v Štandrežu v sredo zvečer zaokrožilo niz poletnih prireditev na odprtem. Na Goriškem je Prebrisana vdova Carla Goldonija, v režiji Mete Hočevarjeve in za današnji čas in primorski prostor ustrezno prilagojena, naletela na ugoden odziv občinstva, razen na Vrhu, kjer je pač prirediteljem in obiskovalcem zagodlo vreme. Prebrisano vdovo je naše, tokrat potujoče gledališče, igralo še prejšnjo nedeljo v Števerjanu, v torek v Doberdobu in v sredo v Štandrežu.
Na sliki (foto Klemše): prizor iz komedije na gostovanju v Doberdobu.
V Tržiču pet ljudi v bolnišnico zaradi zastrupitve z gobami
Pet oseb se je_ moralo zateči po zdravniško pomoč v tržiško bolnišnico zaradi kolektivne zastrupitve z gobami. Zbrali so se pred-sinoči na domu enega med njimi v Tržiču in si privoščili večerjo z rižem in drugimi specialitetami z gobami. Ponoči jih je začelo močno zvijati, tako da so se nemudoma odpravili v bolnišnico, kjer so jim zdravniki izprali želodce. Dvema je bilo včeraj že precej bolje in sta lahko zapustila bolnišnico, trije - 64-letna Elvira Volpe, 27-letni Stefano Vittori in 24-letni Roberto Scala, vsi doma iz Trsta -pa so še pod zdravniškim nadzorstvom v tržiški bolnišnici, četudi njihovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče.
Toksikologi KZE bodo morali sedaj ugotoviti točne vzroke zastrupitve. Pri tem je zanimivo, da peterica ni sama nabrala gob, niti jih ni neprevidno kupila od kakega pocestnega prodajalca. Gobe so bile industrijske proizvodnje -deloma zmrznjene in deloma izsušene -, kupili pa so jih v marketu v Barkovljah. V primeru, da bi analize potrdile strupenost gob, so
zastrupljene! že napovedali, da bodo vložili sodno prijavo zoper proizvajalce.
Ponarejeni dolarji: prijavili še 2 osebi
Preiskava zaradi poskusa razpečevanja 50 tisoč ponarejenih dolarjev v Šempetru je evidentirala še dve osebi, ki naj bi bili vpleteni v nelegalni posel. Zadeva je prišla na dan pred nekaj tedni, ko je neka goriška gospodinja skušala vložiti ponarejene dolarje na tekoči račun onkraj meje. Tam so odkrili, da so 100-dolarski bankovci ponarejeni. Ženska je povedala, da ji je denar dal svak, ki je sicer poslovnež z bivališčem v Rimu. Policija je nato prijavila še njega ter njegovo prijateljico.
Včeraj smo izvedeli, da so agenti goriškega letečega oddelka ustavili v Tržiču še dva Rimljana, stara 33 in 29 let, ki naj bi bila vpletena v zadevo. Imen in drugih podrobnejših podatkov zaradi preiskovalne tajnosti niso javili.
so bili občinski svetovalci in obj J čani dovolj obveščeni? 3. je nad- 1; zorstvo nad pošiljkami odpadko'1 g dovolj poglobljeno, da zagotavlja li varstvo okolja in zdravja ljudi: p tudi po izgorevanju? 4. zakaj tebi d odpadkov ne uničujejo tam, kje! s se proizvajajo? 5. je dohodek za t občino tolikšen, da opravičuje e vse nevarnosti, ki jih povzroča t sprejemanje odpadkov s Sicilije? 1 Na ta vprašanja naj bi župan od- c govoril že na ponedeljkovi seji r občinskega sveta.
Zeleni mikrofon I na voljo občanom <
Goriška in druge zelene liste v pokrajini bodo danes od 18. ure | dalje na Kornu (na Paccasijevefl* trgu zraven muzeja) ponudile občanom možnost, da pri odprteiP mikrofonu povedo, kaj mislijo 0 najbolj aktualnih upravnih pro; blemih mesta in pokrajine. Pr? manifestaciji bodo sodelovali! predstavniki zelenih list in kdor; koli bo hotel javno povedati, kaj ga žuli v krajevni politiki. Argumentov ne manjka, začenši z vprašanjem upepeljevalnika, pošiljk posebnih odpadkov s Sicilije in še vedno neotipljivega pokrajinskega načrta za racionalno uničevanje odpadkov. Precej pozornosti bodo nedvomno posvetili tudi! vprašanju šole-vojašnice za finač; ne stražnike, saj bodo na občini, prav v prihodnjih dneh odločali; kakšno dokončno stališče zavzeti l do tega vprašanja.
Zaključno srečanje poletnega središča
V dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici bo danes ob lO-i uri zaključna prireditev letošnjega poletnega središča. Slonček Ja-! konček, tako se poletno središč® imenuje, vabi starše in prijatelj6 vseh udeležencev središča, da s6: udeležijo zaključne prireditve. Z& slovo bodo priredili krajšo pred-1 stavo, razstavljali glinaste izdelk®' ki so jih v poletnem središču napravili otroci, obenem bodo razdelili navzočim časopis Slonček Ja' konček, ki so ga sami naredili.
Pribežnike izgnali spremljevalca prijavili
Včeraj ponoči je policija na cestnem vozlišču pri mejnem prehodu v Štandrežu zasačila sedem romunskih pribežnikov, katere j6 vozil v kombiju z nemško regi5' tracijo nemški državljan romuT ske narodnosti. Policija je štiP j polnoletne osebe in tri mladoletnike romunske narodnosti spet pospremila čez mejo in jih izročil3 slovenskim oblastem. Voznik3 kombija, ki je pribežnike čaka* tostran meje, so organi javne varnosti prijavili sodnim oblastem.
______________kino_______________
Gorica
VITTORI A Zaprto.
CORSO 20.00-22.00 »L' impero del criu*1' ne«. Prep. ml. pod 14. letom.
VERDI Zaprto.
GORIŠKI GRAD 21.00 »A piedi nudi nej parco«. G led. predstava skupine Cit* di Trento.
Nova Gorica
SOČA 18.30 »Oče moje neveste«. 20-36 22.30 »Gospe v akciji«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna št. 2 - ul. Garzaro* 154 - tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo - ul. E. Toti 52 - tel. 41070*'
__________pogrebi___________^
Danes v Gorici ob 11. uri Umberl° Tami v stolnici (prihod iz Vidma) in n., glavno pokopališče, ob 12. uri vladin1^ Furlan iz splošne bolnišnice v cerkev na pokopališče v Štandrežu.
L
Najbolj izrazita delavska četrt praznuje svojega patrona
Sv. Jakob včeraj in danes
Šentjakobska mestna četrt praznuje danes svojega patrona - sv. Jakoba, po katerem je seveda dobila ime in kateremu je posvečena glavna cerkev, ki so jo dogradili J leta 1854. Nekdaj je bilo na ta dan 1 pri Sv. Jakobu res praznično vz-1 dušje, dan, ko so si ljudje počastili f svojega zavetnika in se nato poza-i bavali in razvedrili po trdem in ne-’ Usmiljenem vsakdanu. 25. julij je i bil skratka najpomembnejši dan v ' letu. Danes so pretekle navade izgubile svoj prvotni naboj in potonile v pozabo, čeprav si nekateri še j Vedno prizadevajo, da bi na ta dan vendarle ohranili nekaj prazničnega. V ta okvir sodi na primer tradicionalni tek po poteh šentjakobske četrti, ki je spričo julijske sopare °d vedno dokaj zahtevna preizkušnja za vse udeležence.
Sv. Jakob je v teku let seveda bistveno spremenil svoje lice. Na Začetku prejšnjega stoletja (leta 1808) so na obsežnem ozemlju od ; niorja na jugozahodu do Sv. Justa na severu in do Reške ceste na vz-j hodu našteli komaj 59 kmečkih hiš 2 262 prebivalci, ki so bili verjetno Po večini Slovenci. Skoraj celotno območje so prekrivali pašniki, nji-
ve in travniki. Sv. Jakob je bil bolj podoben vasi kot pravemu predmestju z vsemi značilnostmi, ki so tipične za vaško življenje. Kmalu pa so se začele stvari spreminjati. Leta 1840 so zgradili ob morju ladjedelnico sv. Marka, leta 1846 Tovarno strojev, leta 1860 so Lloyd in leta 1864 plinarno. Celotno območje se je s tem naglo industrializiralo, tako da je šentjakobska župnija ob ustanovitvi leta 1855 štela že 9500 vernikov. Tudi ti so bili v veliki meri slovenske narodnosti. Sv. Jakob se tedaj kljub svoji polagrar-ni podobi začenja razlikovati od ostalih predmestij (Rojan, Sv. Ivan)
kot proletarska četrt. Izrazito podobo delavskega predmestja z vsemi socialnimi (in narodnostnimi) posledicami in značilnostmi (revščina, umrljivost, alkoholizem, hkrati pa solidarnost ter razredna zavest s sindikalnimi in političnimi nemiri) pa zadobi nekje na prehodu stoletja. V tem času je tudi slovenska komponenta prebivalstva še vedno zelo močna in začenja dobivati narodno zavest. V tem času deluje nebroj raznih slovenskih društev. Ves nadaljnji razvoj (fašizem, odpor, povojna zgodovina) pa je šel svojo pot in danes Sv. Jakob žal skorajda ne premore več nobene slovenske organiziranosti. D.K.
Zastopstvo: Coco Colo - Koiseiwosser -pivo Wunster, Splugen in Tuborg - vodo in pijoče VEPA - vina Martelozzo
POSEBNOST
Amaro Istria - slivovko Ovo S. Giusto
ANTIČE DISTULERIE TRIESTINE
TRST - Ul. Molino o Vento 26 - Ul. Pietroferroto 18 - Tel. (040) 815214
MOŠKO FRIZERSTVO
”L0 Z0DIAC0"
Sv. Jakob - S. Giacomo in Monte 24
Vivienne
Poročni seznami - porcelan - kristal - darilo
Istrska Ul. 20 - TRST
d0Mfr.
polaganje lesenih podov J
Tel. (040) 775190
—	dobava	j«
in namestitev parketov ter popravila	(Z-
—	struženje in lakiranje
—	lesene obloge
TRST — Ulica Sv. Marka 31 - Ulica Marco Polo 35
TRST - Ul. delllstria 10 - Tel. 763856
*
SLAŠČIČARNA
n.
draguljarna
erluga
S»8@3»&i5fll KAVARNA - PRAŽARNA
SLADOLED
TRST - Istrska Ulica, 4 - Telefon: 733874
TR6T - Ulico delllstria 14 Tel. 773961
CORNITEL
TRST - Ul. San Giacomo in Monte 24 Tel. 775770
okvirji vseh vrst in po naročilu □ platna □ karnise □ grafike
n&

OPTIKA RADIV0
Trg sv. Jakoba 23 Tel. 764881
JkrniALForo
TRST - Ul. delTIstria 8 - Tel. (040) 740054 Kodak Express LABORATORIJ: Ul. delTIstria 3	Servis kontrole kakovosti
ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI - RADIO - TV
CLAUDIO GERMANI
Istrska Ul. 13 - TRST - Tel. 768831
Ul. Bramante 10 Tel. 309502
velika izbira talnih in stenskih keramičnih ploščic najboljše kakovosti ter opreme za kopalnice
SANITARIJE - ARMATURE - KABINE ZA TUŠIRANJE - KOPALNE KADI S HIDR0MASAŽ0
Projektiranje vodovodnih toplotnih in električnih napeljav
POPOLNE PREUREDITVE
ATTUOl/1
Nikon Canon MINOLTA olvmpus PENTAX
široka izbira dodatne opreme
TVOJE BARVNE FOTOGRAFIJE NAJLEPŠE IN TAKOJ
Ivan Pregelj
^ XVII.
KJ kušal se je opravičevati. Sodnik je zmajal z glavo, vzel list papirja z mize in mu ga izročil.
»V štirinajstih dneh!«
»Kaj pa?« vpraša kmet. Sodnik mu nolče obrne hrbet. Zelena ptica zahrešči. Sodnik kliče drugega, Vrbana Klobučarja.
Bajt se šele pred gosposko hišo zave.
»Zlodej vendar. Ali mi je globo napisal?«
Ne more in ne more verjeti. Gre po Tolminu, pa ga nekdo potreplje po ramenu. Kmet se ozre in vidi pred seboj nemarnega gosposkega človeka. Kmet moža pozna. Jakob Defacis je, prijatelj kmetom.
»Pokaži!« pravi pravdnik, bere, se zasmeje. »Trideset goldinarjev boš plačal.«
»Pa zakaj?« vpraša kmet.
»Da boš še enkrat proti grofu pričati upal.«
In ko kmet zija:
»Saj so te dali za pričo v pritožbi.«
In pravdač vleče kmeta s seboj v krčmo svojega brata...
Tako ribari za brata in za upor, ki zori kot sadje ali žito v jarkem poletnem soncu. Ljudje namreč, ki so prej grofovske sovražili zaradi že prizadetih jim nasilij, so se zdaj začeli bati bodočih. Že niso več samo sovražili, zdaj so že mislili, kgjto bi se branili...
Po deželi je šlo, kar je bila povedala teta Polona na Modrej-cah o biriču, ki ga bo lastna zlost in pogoltnost zadušila.
Na Stopcu pa je dejal nekega večera Tinče Munih Martinu:
»Hodiš, pa boš še. Ne boš ne ležal za pečjo to zimo.«
»Hvala Bogu!« je dejal Martin.
Tinče je šel razgrinjat v svoje papirje in je učil iz njih:
»Doljani vsi, Vrsnjani vsi, Ljubinj ci vsi, Bačarji in Graparji, Modrejce in Modrej, Ponikvarji, Pečinarji. Na Šentviški gori vsi razen pilakarja Valentina Lapajneta...«
Pa so se prav tedaj odprla vrata in Lapajne je vstopil, pogledal krčmarja in Martina pa vprašal:
»Kateri pobira?«
»Jaz, če kaj daš,« je dejal Tinče.
»Groš, kakor drugi,« je rekel pilakar in plačal.
»Hentajte!« se je začudil krčmar. Oni je molče odšel. Krčmar je šel za njim gledat in je videl, da je mož krenil proti Tolminu.
»Le čemu tega kličejo,« je ugibal krčmar. »Ali gre pravice iskat? Še po smrti ne odpusti Toninu.«
Ne! Lapajne ni odpustil...
Leskovi križci
Grof Jakob Anton je prejel denar, ki mu je šel, in odslovil sodnika, naj čaka njegovih nadaljnjih ukrepov. Sodnik ga je iz Tolmina še enkrat prosil, naj pride iz Gorice. Grof tri tedne ni odgovoril. Potem pa je prišel nepričakovano. Bil je razdražen, zahteval je od sodnika natančnega poročila o tem, kaj se godi med ljudmi. Sodnik mu je vedel malo povedati. Poročal je o svojih korakih, ki jih je nare-
Ilustriral Klavdij Palčič
dil glede tolminske pritožbe. Ni tajil, da ni bil strog. Pokazal je zapiske, iz katerih naj bi grof spoznal, da je storil več kot svojo dolžnost. Zaslišal da je vse tiste, ki jih je pritožba označevala kot priče, pregledal je kazenske primere in sporne zadeve, ki jih je tožba cesarju navajala kot očitno krivico, ki da se godi kmetom, dognal je, da so tožbo sklenili pisati tolminski okoli-čanski tlačani zlasti Ljubinci in Modrejčani. Glede Tonina da ni mogel dognati, ne zakaj ne kdo bi ga bil ubil. Birič da ni bil zgleden v službi in ga zato ni nihče osebno sovražil. Pač pa je imel mož, kadar je bil pijan, navado jokati in pripovedovatoi o nekem svojem sovražniku, ki da ga zalezuje že deset let in da bo ta neznani njegov protivnik njegova smrt. Pa tem njegovim besedam da prej nihče nič kaj posebne veljave ni dajal. Zdaj ob smrti da so se seveda vsi spomnili. Tudi se je dognalo, da se je tiste dni, ko so našli Tonina zadušenega, potikal po Tolminu neznan človek. Krčmar Defacis je izpovedal, da je tisti neznanec pil od usodnega večera s Toninom pri njem. Tonin ga je sprva trdo prijemal in zmerjal. Pozneje sta se moža sporazumela, celo objemala in poljubljala. Potem je prišel v krčmo še neki kmet, pil z njima in jima dal za pijačo. Tujec je odšel z mrakom, kmet in Tonin sta pila še pozno v noč. Kakor prej s tujcem, se je zdaj bratil Tonin s kmetom. Krčmar da ju je silil, naj že gresta, pa da se je Tonin nekam svojeglavo branil, omenjal Mohorja Kacafuro, in moledoval kmeta za posojilo, o čemer kmet nič slišati ni hotel. Krčmar da je legel, preden sta moža šla. Ni se ugotovilo, kdo je bil oni kmet. Priče da ne vedo ali pa nočejo govoriti. Smrt Toninova ne more biti v zvezi z uporniškim nagnjenjem
ljudi, je primer zase, prav osebnega značaja.
Grof s tem sodnikovim izvajanjem in dognanjem ni bil popolnoma zadovoljen.
»Hočem popolne jasnosti,« je zahteval.
»Prosim,« se je poklonil sodnik, »razglejte se v aktih pa ukazujte.«
Tri dni je delal grof sam v svoji pisarni. Prepričati se je moral, da je sodnik storil vso svojo dolžnost.
»A mene še čaka moja,« si je dejal, pozval sodnika in mu velel, naj razglasi prihodnjo nedeljo po vsem Tolminskem, da je priti ljudem v ponedeljek v Tolmin, kjer se jim bo prebrala pravica in dala priložnost, potrditi in izpričati krivice, o katerih so nedavno sporočili cesarju v tožbi. Imenoma so se klicali vsi tisti, ki jih je tožba omenjala, Bajt, Kavčiči, Klobučar, Melinc, Kragulj z Modreje, krčmar s Stopca, ladrijski župan Živec in birič Mohor.
Ko je čul pravdač Defacis za to povelje, je skrbel, da so še do večera zvedeli ljudje, da tako postopanje ni noben pravni odgovor na njihovo pravilno tožbo. Iz Tolmina je šla skoraj istočasno z grofovim oglasom vodilna beseda tlačanom, naj ne hodijo v Tolmin. Mnogi so zato obrnili biriču hrbet, ko je razglašal grofovsko besedo pred cerkvijo, drugi so še dvomili, ali bi šli ali ne bi. Imenoma klicani so previdno zaključili, da vendar pojdejo. Tinče Munih je dejal, da pojde, če pridejo s konjem ponj. Lovrenc Kragulj ni mogel iti. Ležal je za smrt bolan in hropel kot kovaški meh v pljučnici.
V noči od nedelje na ponedeljek je povila Lužnikova hči mrtvega otroka. Dve uri po porodu je umrla tudi nedoletna mati...
Ljudje iz Grape, visoke planote na Pečinah in na Ponikvah pa iz idrijske in tribuške doline so prišli v Bačo zgodaj zjutraj. Videli so, kako so deli pri Lužniku hčer z otrokom na mrliški oder. Pokropili so in šli svojo pot. Kamor so prišli, so razglašali nedolžno biriško žrtev. Povedali da bodo, so se ustili, tolminskim pod nos, kdo je kriv Tonino ve smrti, če jih bodo vprašali. Tako je nastala tisto uro nesrečnemu Toninu na grob kleveta, da je bil on tisti, ki je uničil Lužniko-vo hčer. Trideset let potlej je to zgodbo opel domač pevec, šla je po ljudeh in strašila deco, kakor zgodba o Kontu Meninu, w ki je dal kmeta zapreti v turn, kjer ga je živega snedla golazen.
Tončko je pregovorila mati Kragulj ka, naj gre v Tolmin namesto bolnega brata Lovrenca. Na Mostu je dekle izvedelo za Lužnikovo hčer. Stresla jo je mrzla slutnja; mislila se je vrniti. Šli so mimo mladi ljudje. Vzeli so pot za zabavo.
»Pojdi,« so ji rekli, »pa se nič ne boj. Saj bo le za šalo.«
Res se je zdelo, da bo vse le šala. Ljudje, ki so se dotekali, prehitevali ali pa srečevali, so se vedno pozdravljali:
»Čebele!«
»Troti!«
»Greste pa le?«
»Gremo! Zadnji čas nas je vzdignil Peter Duša.«
»Nas tudi.«
»Ne zaradi grofovskih.«
»Saj!«
»Zato, da se bomo videli, koliko nas je, pa če smo že dovolj vajeni, da bomo v dvanajstih urah vsi skupaj, kadar bo naša ura bila.«
»Po vojaško.«
»Saj, za vojsko.«
»Čebele!«
»Troti!«--------
Pred Tolminom so kmetje do-tekli Mohorja Kacafuro, ki se je vračal z jutranje šetnje. Zadnje dni je slabo prebavljal, pa mu je bil Defacis, ki je bil tudi nekoliko padarja, nasvetoval jutranjo pot Prapetno, kjer naj pije vodo > iz lačnega studenca. Ni hotela h kaj pomagati in Mohor je bil F slabe volje.	S
»Čebele!« so pozdravili po- v smehljivo kmetje. Mohor je zi- * jal, potem je rekel uporno:
»Ose, pravim jaz.«
»Čebele, čebele,« so gnali j kmetje. Bili so tisti mladi, pored- , ni, ki je šla Tončka z njimi. Mo- , hor je umel, da ga kmetje zasmehujejo, a pravega smisla ni \ vedel, pa se jih je hotel otresti. , »Trkal bi se z vami, koštruni, če bi bil kozel.«	i
Da pikajo so rekli.
On jih je dražil:
»Sol, sol, sol, kozliči! To vam je bodo danes natresli na sodniji. Še svoje koze bi bili vzeli s ; seboj.«
»Pa saj eno ste,« je dejal nato in pokazal na Tončko. »Le čemu eno samo!«
»Zato, ker imajo čebele eno samo kraljico,« so odgovorili.
Mohor je obmolknil, ni vedel kaj. Pridružil se je Tončki:
»Z mano pojdi, KracfUljeva! Boš vsaj lahko doma povedala, da si šla z gosposkim človekom.«
Mohorjevo spremstvo deklici ni bilo neprijetno. Upala je, da bi ji mogel biti domači birič v Tolminu v pomoč.
»Vedno ste dobre volje, gospod Mohor,« je rekla.
»Danes nisem, je povedal po pravici. Sam pri sebi je ugibal skrivnost kmetiške besedne igre s čebelami. »Tolminec je kakor ovnov rog,« si je predočeval, »reče "križ" pa misli "mož". Pa ti, Mohor, ki si tudi Tolminec, ti jih boš pregledal do dna.«
»Kraguljeva!« je vzkliknil. »Pri vas že od nekdaj čebelarite.«
»Rajni oče so, Bog jim daj mir in pokoj. Zdaj bo pa menda vse prepadlo,« je odgovorila.
»O kakšnih čebelah pa gonijo oni golobradci?« je vprašal tiše Mohor.
»Nič ne vem,« je rekla, a rahlo zardela.
»Ne veš? Seveda ne veš!« je spremenil Mohor glas. Videl je njeno zadrego. Vedel je, da ne bo nič izvedel, pa se je začel znašati nad deklico. Premeril jo je nemarno od nog do glave. Potem je vprašal:
»Greš v Tolmin? Pa ne da k onemu bledemu Grandentu iz gradu? Ki te je vabil za kuharico, da si boš balo prislužila? Kaj pa Vidučev pravi?«
»Tišajte,« je viknila deklica.
»Tišam,« je dejal. »Saj nisem jaz, ki silim vate. Za Grandenta bledega pa dobro vem, kakšen je. Pa ti je že prav. kaj se pa hodiš kopat, da te je v vodi oprezoval.«
(se nadaljuje) * li,
(1) zgodba o Kontu Meninu: tolminsko izročilo ve mnogo zgodb o grofu Meninu; zaprl je npr. kmeta v ječo zaradi enega samega krajcarja, k> ga ni mogel plačati. »Ljudstvo mis-
li, da je tega brezsrčnika hudič živega v pekel odnesel zaradi njegove krivičnosti. ,Še dandanes, kadar kmet vidi kako podobo, kjer je naslikan hudič, kako nosi grešnika v pekel, resno trdi svojim mlajših1 spremljevalcem, da je to cont Me-nin« (Rutar, Zgodovina, str. 200-201).
Mimohoda se bo udeležilo preko 15 tisoč športnikov v predstavništvu 172 komitejev
Barcelona ’92
Danes svečano odprtje
BARCELONA — Uradno odprtje XXV. olimpijskih iger bo drevi v barcelonskem stadionu Čamp Nou Proglasil španski kralj Juan Carlos. Svečanega mimohoda iger se bo Udeležilo preko 15 tisoč športnikov in športnih funkcionarjev v predstavništvu rekordnega števila 172 olimpijskih komitejev in 184 držav. Med temi bo prvič tudi Slovenija. Na čelu 35 članske delegacije tekmovalcem bo zastavonoša Rajmon-dDebevc.
Mimohod se bo pričel ob 20.47, ko bo na atletsko stezo stopilo zastopstvo Grčije, nato pa se bodo zvrstile vse ostale delegacije. Po prihodu zadnjega nosilca olimpijskega ognja bo olimpijsko žaro vžgala ognjena Puščica, ki jo bo lokostrelec izstrelil 2 razdalje kakih sedemdeset metrov.
Organizatorji obljubljajo, da bo Uvodna ceremonija, ki bo pred televizijski ekran, predvidoma do 23. Ure, prikovala na stotine milijonov TV gledalcev, veličasten spektakel barv in plesov, mešanica tradicio-Palnih in sodobnih motivov hkrati.
Od jutri bodo besedo imeli športniki in rezultati. Že v prvem dnevu tekmovanj bodo podelili devet kompletov kolajn. Obnovil se bo tradici-°nalni dvoboj med ZDA in športniki iz bivše SZ, ki tu zadnjič nastopajo skupaj pod imenom Združena ekipa. Padali bodo rekordi, odvijala se bodo športna slavja in športne tra-Sedije, vse pa bodo zabeležile TV kamere, ki bodo naj zvestejše spremljevalke iger, za katere že velja °znaka, da bodo »zgodivinske«.
illlllSS
V ozadju nacionalne palače je stadion Čamp Nou, kjer se bo drevi odvijala otvoritvena slovesnost iger
Povečano
zastopstvo
Slovenije
Slovenska olimpijska odprava bo štela 35 športnikov, to je pet več od sprva določenih. Olimpijski komite Slovenije je sporočil, da mu je uspelo po posredovanju predsednika MOK-a Samarancha prepričati prireditelje iger, da so za slovenske športnike povečali minimalno kvoto udeležence. Tako sta v Barcelono odpotovali še teniški dvojici Karin Lusnič in Tina Križan ter Blaž Trupej in Iztok Božič, z njimi pa tudi namiznoteniška igralka Polona Frelih. Omenjeni atleti so se na igre kot »rezerve« uvrstili prek olimpijskih kvalifikacij, po odpovedi vrste igralk in igralcev iz drugih držav pa so pridobili pravico do nastopa na igrah, a strogi organizatorji o povečanju slovenskega članstva niso hoteli niti slišati, saj so imeli z novonastalimi državami že tako veliko logističnih in drugih težav. Posegel je sam Samaranch in zadeva je zdaj urejena, živahna »Vila Olimpica« pa ima pet gostov več...
Včeraj v uvodnem srečanju nogometnega turnirja
Tesna zmaga azzurrov
ITALIJA - ZDA	2:1 (2:0)
u .PRELCI: Melli v 15. min., Alber-tLv 21. min., Moore v 65. min. v ,, ALIJA: Antonioli, Bonomi, Fa-tvt 11 (°d 70. min. Rossini), D. Baggio, lori recano' Verga, Melli, Albertini Marc*6}- min' Sordo), Buso, Corini,
r0?^A: Friedel, Lapper, Huwiller (°d or mm- Onalfo), Imler, Dayak g 26. min. Moore), Rast, Jones, M^ashington, Reyna, Allnut.
Qt LEDNIK: Diaz Vega (Španija).
Kanalcev: is.ooo. rumeni
qjr,KT(DNI: Allnut, Verga, D. Bag-RAFaValli'
q0nfl^CELONA — V uvodnem no-suih®tnem srečanju na teh olimpij-qlP, l9rah (skupina A) pred le 18.000 Umi (na Čamp Nou pa je mest
za več kot 100.000 ljudi) je Italija tesno premagala skromne, toda zelo požrtvovalne Američane, ki bi lahko proti koncu tekme celo izenačili in tako poskrbeli za prvovrstno presenečenje.
Mladi azzurri so uspešno in pole-tovano začeli: na sredini igrišča so vzeli pobudo v svoje roke, v obrambi so bili zelo pazljivi, v napadu pa učinkoviti. Svojo premoč so Maldi-nijevi varovanci kronali z zadetkom Mellija že v 15. min. Ko pa je Albertini dosegel šest minut kasneje še drugi gol, je vse kazalo, da so azzurri povsem strli odpor Američanov, ki pa se niso predali.
Nasprotno: ameriški nogometaši so bili v drugem polčasu povsem
enakovredni Italijanom. V 20. min. pa so izkoristili napako vratarja An-toniolija ter zmanjšali izid na 1:2 s prostim strelom v kazenskem prostoru. Američani so dobili novega zanosa in bi 12 minut pred koncem skoraj izenačili z Jonesom, ki je bil tudi daleč najboljši v vrstah ZDA. V tem obdobju so italijanski nogometaši delovali precej nervozno. Na dan je prišla njihova živčna krhnost, ki bi jih lahko drago stala.
V itlaijanskih vrstah so bili najboljši Dino Baggio, Corini, Albertini in Marcolin.	v
IZJAVE
Maldini (selektor Italije): »Fantje so v prvem polčasu igrali sijajno. Žogo so si hitro podajali, akcije so bile zanimive. V nadaljevanju jim je pošla zbranost, a naša zmaga je vseeno zaslužena. Pohvaliti pa je treba tudi reprezentanco ZDA. Očitno je, da se dobro pripravljajo za svetovno prvenstvo 1994. leta.« Melli (napadalec); »Na začetku je kazalo, da ne bomo imeli težav, nato so si Američani opomogli, telesno so zelo dobro pripravljeni.«
Osiander (selektor ZDA): »Nismo igrali podrjene vloge!«
OSTALI IZID SKUPINE A: Poljska - Kuvajt 2:0 (1:0).
LESTVICA: Poljska in Italija 2, ZDA in Kuvajt 0.
PRIHODNJE KOLO (27.7.): Italija - Poljska, ZDA - Kuvajt.
IZIDA SKUPINE B: Španija - Kolumbija 4:0 (3:0), Katar - Egipt 1:0 (0:0).
LESTVICA: Španija in Katar 2, Egipt in Kolumbija 0.
PRIHODNJE KOLO (27.7): Španija - Egipt, Kolumbija - Katar.
Na sliki AP: slavje Italijanov Mellija in Albertinija po prvem zadetku.
Iz sarajevskega pekla v olimpijsko areno
BARCELONA — Mirsada Bušič in Vlado Parazič, ki sta v sestavi olimpijske ekipe BiH, sta se preko Ljubljane podala v Barcelono, kjer bosta zastopala čast novonastale države Bosne in Hercegovine. 22-letni srednjeprogašici in 25-letnemu judoistu, se je posrečilo, da sta s pomočjo prijateljev zbežala iz sarajevskega pekla in se vkrcala v zasebno letalo, potem ko sta v zadnjih dneh pretrpela marsikaj in se v izredno izostrenih okoliščinah pač pripravljala (kot je bilo mogoče) na nastop pred svetovno javnostjo.
Romunski inženir popotnik
BARCELONA - Tri mesece je potreboval 58-letni romunski inženir, zato da je prepešačil 3300 km dolgo razdaljo iz Romunije v Španijo. S seboj je imel le majhen šotor in spalno vrečo.
Olimpijsko naselje natrpano
V katalonski prestolnici so sinoči sklenili prijave za bivanje v treh olimpijskih naseljih, v katerih bo nameščenih kar 15.331 oseb - 10.274 tekmovalcev in 5.057 funkcionarjev in spremljevalcev, to je za 109 enot nad pričakovanji. V glavnem naselju je nameščenih 14001 oseb (9418 tekmovalcev), v kraju Banyo-les 786 (618 tekmovalcev) in v naselju Seu d Urgell 175 (122 tekmovalcev).
Organizatorji so pa zadovoljni tudi z dejstvom, da se je marsikatera delegacija nastanila drugje, saj je na podlagi predhodnih prijav obstajala dejanska nevarnost »prebukiranja«, kot se v turističnem žargonu pravi prekomerni zasedenosti, ker bi v takem primeru v tem trenutku bilo kar več kot pet tisoč nena-meščenih udeležencev.
Združena ekipa (SND) za kopico odličji
Šef delegacije Združene Ekipe, v kateri bodo zadnjič skupaj nastopali tekmovalci SND (bivše SZ), Nikolaj Rusak, predvideva, da bodo tekmovalci Združene Ekipe osvojili okrog 130 kolajn - od tega kat 45-47 zlatih odličji, tekmovalci bivše SZ bodo v posameznih disciplinah nagrajeni ob zvokih himne ter dvigu zastave neodvisne države, ki jo predstavljajo, v ekipnih panogah pa bodo na
oder stopili pod olimpijsko zastavo in himno.
Največja restavracija na svetu
Celo tale svojstven primat pripada Barceloni. V olimpijskem naselju deluje največja restavracija na svetu, v sklopu katere je 24 ur na 24 odprt bife. Restavracija ima zmogljivost postrežbe 15.000 gostov, organizacijski komite pa je za njeno oskrbo predvidel strošek v višini 50 milijard lir.Med igrami naj bi porabili 710 ton sadja, 650.000 jajc, 3.250 litrov olja, 160 ton krompirja, 35.000 litrov mineralne vode in ogromno količino raznih napitkov.
Optimistični Kubanci
Kubanski minister za šport Conrado Martinez Coronaje na tiskovni konferenci izjavil, da merijo Kubanci na osvojitev vsaj dvajsetih kolajn, pri čemer ni važno, ali bodo to zlate, srebrne, ali pa bronaste. V kubanski delegaciji je 190 tekmovalcev (135 moških in 55 žensk), ki nameravajo kar najuspešnejše predstavljati lastno državo, kljub hudim gospodarskim razmeram, ki ta čas tarejo Kubo.
DANES
4 6Wm€
19.55 svečano odprtje
20.00 svečano odprtje
tr TV SLOVENIJA 2
20.00 svečano odprtje
Kako »odmevajo« 01 med našimi bralci
Barcelona... še daleč
Drevi bo torej na sporedu svečano odprtje 25. OI moderne dobe, ki pa starta-jo v nekakšnem ozračju polovičnega zatišja, morda zato, ker so, pri nas, denimo, dogodki zadnjega tedna odvrnili pozornost večine ljudi od športa in jo preusmerili na Sicilijo ali v Sarajevo...
In kljub temu se svet premika naprej, v njem pa življenje še teče. Tik pred slovesnim začetkom barcelonske prireditve smo v hitrici anketirali nekaj ljudi iz naših logov, ki so strnili svoje odgovore na tri temeljna vprašanja v eno samo enotno mnenje.
Vprašanja pa so se glasila: kakšna so vaša pričakovanja v zvezi z olimpijskimi igrami, oz. menite, da bo Barcelona ostala zapisana v zgodovini zaradi kakšnih posebnih dodgodkov ali pa jo bo doletela usoda že mnogih dosedanjih »drugotnih OI«? Kateri izmed športnih panog boste sledili s posebno vnemo?
Vera Volpi (Trst): »Nimam nobenih posebnih pričakovanj. Menim, da so olimpijske igre še vedno zelo pomembna manifestacija, toda nič več od tega. Če bom pravočasno nabavila televizor, bom sledila atletiki, drugače pa bom kraljici športov skušala slediti kakor se bo pač dalo«.
Atletika in nogomet pa bosta izbrani disciplini Darka Grgiča iz Padrič, ki je še pristavil: »Te OI so bolj v ozadju, zato ker so drugačna dogajanja, kot npr. vojna v Jugoslaviji, vsaj kar se mene tiče, bolj v ospredju. Menim, da tekmovanja ne bodo posebno zani-
miva, in da so bile seulske igre veliko bolj privlačne že samo zato, ker je takrat še obstojalo rivalstvo med Vzhodom in Zahodom«.
Nekoliko več zaupanja ima Tiziana Natu-ral (Gropada), ki pravi, da »Prav gotovo se bo v individualnih panogah zgodilo nekaj pomembnega, zato si bodo tudi te igre pridobile svoje mesto v zgodovini. Ima pa vtis, da je do začetka iger prišlo skorajda nepričakovano, saj je bila propaganda v tem pogledu pomanjkljiva. Na vsak način pa ljudje masovno sledijo dogajanju, ko je le-to v teku. Sama bom najraje spremljala atletiko«, je še pristavila Tiziana.
Samo Ferluga iz Milj pa je prepričan, da bodo barcelonske igre ostale v zgodovini že zaradi dejstva, da bo na njih nastopila kopica novonastalih ali pa na novo osamosvojenih držav. Samo bo vneto sledil predvsem košarkarskemu tekmovanju, zaradi prisotnosti zvezdniške ameriške ekipe, takozvanega »Dream Team«, ki ga sestavljajo najbolj sloviti košarkarji profesionalne NBA lige. »In škoda«, pravi Samo, »da ne bo Jugoslavije, saj bodo ameriški košarkarji brez pravih ovir«. Tedi Devetak (Nova Gorica); »Zdi se mi, da je tokrat prvič, ko bo res prišel do izraza globok razkol med profesionalnim in amaterskim športom, gre za nekakšno podrtje olimpijskega mita in duha: tudi življenje športnikov in njihovo bivanje v olimpijskem naselju bosta potekali po popolnoma novih tirnicah. Zanimivo bo preveriti razlike v panogah, kot sta npr. tenis in košarka, v katerih bodo nastopali pravi profesionalci. V teh konkurenci bi bila dobra uvrstitev »amaterjev« res pravi podvig. Sam bom največ časa odmeril košarki in atletiki«.
S. Tavčar: po več letih tokrat le kot gledalec TV
Po dvajsetih letih bo tokrat prvič, da bom gledal OI po televiziji.
Televizijska hiša, za katero (žal?) še vedno delam, in ki je bila skozi vsa ta dolga leta pravi pojem za šport, prvič letos si ni uspela izboriti pravice, da prenaša v živo sliko z olimpijskih iger (recimo, da ji ni bilo dano). Če ni slike, niso potrebni komentatorji: in tako bom presedel doma in končno užival v miru ob slikah z ekrana.
(Mimogrede, na začetku me bo verjetno tu pa tam zbodlo v srcu, ko bom recimo poslušal komentar, za katerega bom pritajeno v svojem srcu vedel, da bi ga verjetno bolje podal sam. A kaj, če ni pomoči, se je treba pač sprijazniti z dejstvi).
Po svoje bo pa ta nova izkušnja tudi poučna, kajti prvič bom lahko "od zunaj" doumel ogromno važnost, ki jo v modernem svetu ima televizija, ko je tako tesno povezana s športom.
Ni dvoma namreč, da sta televizija in šport (v tem primeru olimpijske igre, ki so vrhunec glede tega) kot nalašč »eden z drugim«. Vrhunski šport je prava poduhovljena vojna, z vso svojo dramatiko, z nenadnimi preobrati, z zmagovalci in poraženci, s svojimi človeškimi zgodbami, veselimi, žalostnimi, patetičnimi. In televizija vse to neposredno prenaša, prispeva dramatiko sprotnega dogajanja, ko se vsak gledalec lahko emotiv-
no vživi v dogajanje. Ni čudo zato, da se dandanes vse televizijske hiše naravnost »tržejo«, da bi si pridobile pravico za prenos največjih športnih dogodkov: vrhunski šport pomeni ogromno število gledalcev, ne samo, ti isti gledalci so tudi izredno pozorni, kar pomeni veliko večjo prodornost komercialnih sporočil, ki jih kdo misli "pretihotapiti" v prenos. In če ob vsem tem še pomislimo na specifičnost reklame vezane na šport (športni izdelki, osvežilne pijače, itd.), to so namreč izdelki, ki so najtesneje vezani na industrijo, prostega časa, ki je v razvitejših svetovnih državah iz leta v leto pomembnejše, potem lahko seveda dojamemo, zakaj šport ne more brez televizije (promocija izdelkov vezanih na šport) in obratno (ogromna "audience edinstvena priložnost predvajanja izjemno odmevnega dogodka, ki ga producirajo drugi in ne televizija sama in ki torej ob še tako\ visoki ceni, ki ga zanj plača, je še vedno veliko cenejši od katerekoli lastne produkcije-va-riete, film, ipd.).
Šport-televizija: »mega-business«. Kaj imO vse to z olimpijskimi načeli, s prijateljstvom med narodi, z velikim praznikom za vso mladino sveta, itd. (vse ostale oguljene parolo dobite si sami)? Nič, seveda. Kar pa seveda prav tako nima nič s tem, da je Bubka edini ki lahko skoči več kot 6 metrov s palico, pa naj skače za Ukrajino, SND, Gatorade ali Nike.
In prav zaradi tega se kljub vsemu Olim-piade še kako veselim. SERGIO TAVČAR
Na včerajšnji, 19. etapi na kronometer francoskega Toura
Miguel Indurain po pričakovanju
PLOIS Na včerajšnji etapi na kronometer francoskega Toura so . dejansko slavili v treh: Miguel Indurain, ki je zaneslajivo zmagal in še povečal vodstvo na skupni lestvici, Gianni bugno, ki je »dobil« od španskega asa le 40" in se je uvrstil na drugo mesto, ter tudi Chiappucci, ki ga Indurain ni dohitel do cilja.
Indurain je tudi včeraj dokazal, da trenutno na kronometer nima enakovrednih tekmecev. Zato je za pravi podvig poskrbel Itlaijan Bugno, ki je po 29 km dirke zaostajal za Špancem le tri sekunde, pri 46. km pa samo za sekundo.
Čeprav do konca francoske dirke manjkata še dve etapi, je Tour dejansko končan z več kot zasluženo zmago Španca Induraina.
Vrstni red 19. etape (Tours - Blois, 64 km, posamično na kronometer): 1.
Miguel Indurain (It) 1.13'21"; 2. Bugno (It) po 40"; 3. Ždanov (SND) po 2'28"; 4. Bernard (Fr) po 2'37"; 5. Jekimov (SND) po 2'41'j 6. Chiappucci (It) po 2'53"; 7. Breukink (Niz) po 21'57"; 8. Roche (Ir) po 3'11"; 9. Louviot (Fr) po 3'12"; 10. Perini (It) po 3'20".
Skupni vrstni red: 1. Miguel Indurain (Sp) 91.09'46"; 2. Chiappucci (It) po 4'35"; 3. Bugno (It) po 10'49"; 4. Hampsten (ZDA) po 13'40"; 5. Lino (Fr) po 14'37"; 6. Delgado (Šp) po 1516 "; 7.
Španec Miguel Indurain
Breukink (Niz) po 18'51"; 9. Roche (Ir) po 20'23"; 10. Heppner (Nem) po 25'43"; 11. Vona (It) po 25'43".
Jugoslavija izločena tudi z mladinskih EP
ŽENEVA — Mladinska komisija evropske nogometne zveze je včeraj odločila, da izloči Jugoslavijo tudi z evropskih prvenstev under 16 in 18.
Po tej odločitvi bosta v kvalifikacijski skupini 12 under 18 EP igrali le Liechtenstein in Švica, Jugoslavija pa je izločena.
Fortunato k Torinu
TURIN — Torino in Bari sta se včeraj sporazumela, da bo v tej sezoni Daniele Fortunato igral pri Torinu. Ta anogometaš je že igral pri Legnanu, Vicenzi, Atalanti in Juventusu.
Deset zadetkov Udineseja
VIDEM — Nogometaši Udineseja, ki bodo spet igrali v A ligi, se temeljito pripravljajo, pod vodstvom trenerja Adriana Fedeleja, za naporno sezono. Včeraj so odigrlai prijateljsko tekmo s karnijsko amatersko selekcijo in zmagali z 10:0.
Tudi na tej tekmi, sicer proti skromni enajsterici, so Videmčani pokazali, da ne razpolagajo z ekipo, ki bi lahko konkurirala v najvšji italijanski ligi. Veliko bo odvisno od tretjega tujca, ki ga sedaj še ni.
Mladina Resco jutri v Feltreju
Kar 28 tekmovalcev Mladine Resco bo jutri nastopilo na 7. preizkušnji za itlaijanski pokal v rolkanju, ki bo veljal tudi za mladinske kategorije in ki bo v kraju Feltre pri Bellunu. Naši predstavniki so tudi na tem tekmovanju favoriti predvsem v mladinskih kategorijah.
Danes v Bazovici (18.00) Zarja proti Triestini
V Bazovici bo danes prijateljska nogometna tekma med domačo Zarjo, ki se bo za to srečanje primerno okrepila, in tretjeligašem Triestino. Za današnjo srečanje vlada med našimi ljubitelji nogometa veliko pričakovanje, saj se obeta privlačna nogometna predstava. Tekma se bo pričela ob 18. uri.
Na sliki D. Križmančiča: nogometaši Triestine med treningom v Bazovici.
Poskusne vožnje VN Nemčije v formuli 1
Nigel Mansell v ospredju
HOCKENHEIM (NEMČIJA) Vodilni z lestvice za SP v formuli 1, Britanec Nigel Mansell je tudi na včerajšnjih poskusnih vožnjah za VN Nemčije, ki bo jutri v Hockenheimu, dosegel najboljši čas. Skoraj za dve sekundi je bil boljši od Brazilca Ayrtona Senne.
Ferrarijeva pilota sta spet močno zaostala, Aleši je bil namreč šesti, Capel-li pa 11.
VRSTNI RED POSKUSNIH VOŽENJ
1. Nigel Mansell (VB) vvilliams 1'38' 340; 2. Senna (Braz) mclaren 1'40'331; 3. Patrese (It) williams 1'40"501; 4. Berger (Av) mclaren 1'40"869; 5. Schumacher (Nem) benet-ton 1'42'' 183; 6. Aleši (Fr) ferrari 1’42"563; 7. Boutsen (Bel) ligier 1'42 "930; 8. Alboreto (It) footvvork 1'43"574; 9. Brundle (VB) benetton 1'43"614; 10. Comas (Fr) ligier 1'43"696;
11. Capelli (It) ferrari 1'43"744; 12. De Cesaris (It) tyrrell 1'43"790.
F1 spet v Argentini?
BUENOS AIRES	Argentinski
predsednik Carlos Menem si bo močno prizadeval, da bi Argentina spet dobila tekmo za VN v formuli 1. Zadnjič je bila tekma v F1 v Argentini leta 1981. Do leta 1994 pa je skoraj nemogoče, da bi bila v tej državi dirka Fl.
Aurioi pred zmago
BUENOS AIRES	zardi goste
megle so včeraj predčasno končali 2. etapo avtomobilskega rallyja Argentine za SP.
V vodstvu je francoski pilot Aurioi na lancii martini, drugi je Španec Sainz na toyoti. Rally se bo končal danes.
Danes in jutri v organizaciji naših društev
Na sporedu kar tri regate
V	organizaciji naših dveh pomorskih društev bodo danes in jutri na sporedu kar tri regate.
Že danes in jutri bo v Sesljanu, v organizaciji JK Čupa, regata za »optimiste«, ki bo veljala kot selekcija za italijansko prvenstvo. Upati je, da bo vreme le ugodno, kajti je nujno potrebno, da izpeljejo dve regati, da bi bi bila regata veljavna za uvrstitev na državno prvenstvo.
V	organizaciji TPK Sirena pa bosta jutri na sporedu dve regati, eno v razredu »laser«, drugo pa v razredu »ev-ropa«. Na sporedu bosta dva plova, start pa bo ob 10. uri.
Turnir »S. Lorenze«
V	četrtem dnevu na košarkrskem turnirju »San Lorenzo je svojo drugo zmago osvojila ekipa Vip, mladi Gian-marco Pozzecco pa je spet postregel
številnim gledalcem s pravo ekshibicijo (asistence, prestrežene žoge in 29 točk). Od naših je Crisma dosegel 10 točk, Paulina 7, Samec in Pecchi 2, v vrstah moštva Rimani pa je slovenski reprezentant Zoran Golc dosegel 16 točk. Še uspešnejši je bil »veteran« Pavle Polanec, ki je dosegel kar 29 točk.
V drugem srečanju je ekipa Tre Kappa potrdila, da sodi med glavne favorite, saj je visoko odpravila peterko Main. Brata Tonut sta skupno dosegla kar 47 točk, pri poražencih pa sta bila najuspešnejša Persico (21) in Trimboli (18).
ČETRTKOVA IZIDA: Vip - Rimani 98:93 (6:1); Tre Kappa - Main 110:84 (6:1)
DANAŠNJI SPORED: 18.30: Main -Minimarket; 21.15: Vip (Crisma, Samec, Tul, Paulina, Pettirosso, Pecchi) - Silp Go (Starc, Rauber, Čuk, Corsi, Ban).
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT Sežana -Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Mon-tecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel -fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG