52. številka. Ljubljana, četrtek 5. marca. VIL leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke 111 dni po praznikih, ter veija po posti p.ejcroan, za avatro-ogerske dežele za celo loto 16 gold, za pol leta 8 *otd. za četrt leta 4 gold — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I g»ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 krite, za nieeec, 30 kr. za čelrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 (riđ. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena m sicer: Za Ljubljano za četrt leta £ goid. 50 kr., po pošti prejtinan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje ml č.tiri-stopne petit-vrste 6 kr., čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Se se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača stempelj za 30 kr Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na cel. vski ceati v Tavčarjevi hiš Hotel Evropa" Opravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši „Slovenska politika". Pod tem naslovom prinaša na prvem mestu zadnjega zvezka praška „Nation" se dem strani obširen članek. Pisatelj njegov sodi, da je v naši politiki nastopil nov čas, ker so se naši poslanci liazlag, Vošnjak, Pfeifer, Nabrigoj, postavili na stališče postave, ter za pravo in svobodo. Obširno razmotrava naše prizadevanje, krivo sodi, ako misli, da hočemo idejo zedinjenja vseh Slovencev za vselej popustiti, terja, da naj se naš program še pojasni, pa pravi potem: „Slovenskim državnim poslancem liazlag, Vošnjak, Pfeifer in Nabrigoj ostane zasluga, da so z vstopom v državni zbor iu s tem, kako so se v njem postavili ne samo edino pravo in dobro slovensko, nego i edino pravo in dobro, t. j. si ov ansko- avstrijsko politiko inaugurirali in seje dozdaj tudi držali. „Kar so desetletja dolga prizadevanja vodnikov in politikarjev dosezala, namreč zedinjenje vseh zastopnikov Slovencev v eno legislativno telo, vidi se kar samo ob sebi z vstopom v državni zbor skoro doseženo, liazlag in Pfeifer zastopata Slovence s Kranjskega, Vošnjak one se Štajerskega, Nabrigoj tržaške Slovence . . . zastopniki raznih ozemelj so ta vkup . . . „Stvarno razmotravaoje nas sili kategorično, na kolikor mogoče zajedno in skupno postavodaj8tvo in eksekutivo na vsem kulturnem polji in slovenski poslanci so doprinesli naravnost odrešilno dejanje, ker so tej prepotrebni vkupnosti praktično ustrezati za čeli. Oni so s tem storili začetek konsolidirani a Avstrije, so si iz pasivnostne mizerije pot prokrčili in se ne samo z zastopniki drugih slovanskih, ur*go i družili narodov avstrijskih zvezali, da bi slovenskemu narodu v Avstriji priborili iu pridelali duševni in matcrijelni blagor, ki bi bil v sogUsji s pro8pehom drugih narodov. „Cez kratko ali dolgo časa, bode politika (Mlado) Slovencev politika vseh Slovencev, da nekako vseh avstrijskih Slovanov postati morala. Oni imajo samo za preciznejše, pozitivnejše in jasnejše izpo-vedanje svojega programa, dalje za organizacijo čisto slovanske stranke v državni zbornici skrbeti. Slovenci se morajo smatrati, kot fernuent in lepilo za to stranko. Oni morajo slovanske frakcije, ki so v državnem zbora raztresene in neorganično druga poleg druge eksistirajo, v vseh važnih za to pripravnih vprašanjih zedinjevati in k zajednemn delovanju pregovoriti skušati. Oni morajo z neumorno agitatorično delavnostjo posamezne klube Siovanov v tok spraviti in v zajedno vrenje privleči. Oni morajo za slovansko stranko, ki bode Čez leto in dan ali pa še kasneje ustanovila so nže med njenim snovanjem korak za korakom posredovalni vezalni element bili. Z eno besedo, oni morajo ravno tako Avstrijci, kot Slovani in Slovenci biti in državna ideja Avstrije naj bo vodilo njih strategije in taktike". Politični razgled. TVotntiiJe dežele V Ljubljani 4. marca. Za Aow/Wiy'(>wrt/«<' postave se je med drugimi govorniki oglasil tudi dr. Razlag; proti bodo govorili med drugimi Hohenvvart, Pražak, Vitezič, Herman , in cela vrsta druzih. Dunajskti „N. fr. Pr.u je jako nezadovoljno z izidom konference, katero je ministerstvo imelo v nedeljo s glavači usta v«,verno stranke, ker se v njej nij nič važnega, nič stvarnega govorilo, nego je mini-Bter-načclnik suho iu kratko le o času govorit, kedaj pride kaj na vrsto in kedaj bode pi ih« dnja sesija. Kakor da bi ne bilo nobe- nega oblaka na parlamentarnem nebu, toži „N. fr. Pr." in se trudi dokazati, kako nezadovoljni so ustavoverci z ministerstvo m, ki le molči. V l*i itift so tudi „katoliško-politiški" imeli v nedeljo shod in so zabavljali proti konfesijonalnim predlogam in MJadočeliom. A niti staro-č'ehov nij bilo navzočih, da si so fevdalci a la Thun, Lobkovic sami ponižali se pridigovati slabo obiskani dvorani V zgornji lini <*//rdeželnega zbora se je predložilo odborovo poročilo o predlagi grnntnega davka in o veliko manjših financijelnih zakonskih osnovah. — V poslanskih krogih se zagotavlja, da se je Szlavyu izročilo ustvarjenje novega kabiueta. Vn»nje države. Tiiirr* je imel zadnji čas zopet priložnost, omenjati svoj program. Deputacija amerikanskih Francozov mu je podala album, ter ga z govorom pozdravila. Thiers je zopet izrazil svoje prepričanje, da ima na Francoskem le republika bodočnost. Mouarbi-stični listi se zato strašno jeze nad možem. „Fracgais" imenuje celo T hicima, ki je Francosko okupacije in komune rešil, upornika. Obrekovati znajo ljudje, ki pišejo jezuvitovske liste a la „Franvaisu, vedno prav izvrstno. — Bonapartisti in legitiminti zdaj napenjajo vse sile, da bi Cambetto in sploh vse može od 4. septembra v zatoženi stan deli. SjHtHjjki vladi sta ajutamiepto in provincijalna deputacija obljubila pomoči proti Karlistoni. Tudi prrgresistična tertulija je Serranu lelegrafično obznanila, da mu nepogojno pomaga. Bankir Ganderra je sklical več urednikov, ter jim je predlagal, naj se oboroži 10.000 dobrovoljcev, za katere bodo madridski bankirji in kapitalisti dali 30,000.000 realov. On sam da štiri milijone. Karlistični telegrami naznanjajo, da se jim je Bilbao vdala. Ako se ta vest potrdi, potem dobi pretendent od angleških kapitalistov štiri milijone na posodo in vojska bo Se daljo trajala. To so za jezuvitovska srca vesele novice. Toda položje za ropu-bliko nij tako strašno. Moriones je bil samo zato tepcu, ker je imel veliko premalo vojakov. •j Trgovina in boj. Znano je, da notranja trgovina sama ob sebi nc dela dobrega, kar se tiče splošnega in vsestranskega blagostanja v državi, kajti trgovec gleda na svoj dobiček, kateri mu je tem večji, čem cenejši kupuje pri pridelovalcu (producentu) , sodržavljanu svojem in čem dražje prodaje použitnikn (konsumenlu), zopet svojemu bratu po državi; pa tako po uzroČi podražbo blaga, ki manjša število kupcev, ter s tem tuiii število izdelovalcev, čemur sledi polagano osiromašenje državno. — Vse drugače pa je to pri trgovini z vnanjimi državami. Naša trgovina izvaža na eni strani domače pridelke, ki se v deželi ne porabljajo in zaradi pomanjkljivosti delavnih nai-či nc morejo izdelovati, razvaža tudi doma zantajoče blago. Dobiček, katerega naši kupČevalci pri tem uarejajo, plačujejo vnanji kupci, naii državi pa ostaje hasek. Ce naša vnanja kupčija, glede druge njene strani, prinaša tujih pridelkov, razvijajočih našo delavnost, zadostečih našim potrebam, pridelkov, ki se v deželi ali sploh ne nahajajo, ali pa le za drago plačilo dobivajo, je korist zopet za našo deželo velika. Vnanja kupčija v zadnjem obz.hu navaja, da se poganjajo prodajalci med soboj, kdo bode boljši kup prodajal, iu tako nižjo dragoto domaČih pridelkov. Drugo tuje blago se pa kupuje sploh le takrat, kadar ima dosti žaleči našemu kupčevalcu z oziroin na ceno in kakovost domačega blaga enake vrste, ali kadar sicer obeta pomnožene dohodke lastne delavnosti in pa večji užitek. Inostranska kup- čija zvekša tedaj domačo produkcijo in njena razširjenost l>od:-si v izvaževanji domačih, bodi-si v prine»ku tujih reči, je gotov cko-uomičen napredek. — A vendar se tako kup-čevalstvo, popustivši pot naravnega razvitka, prerado spreminja v silovito zatiro drugih narodov, zlasti ako se proglašuje za pravo vodilo, po katerem se država moteča se o pravem vspehu njegovem ravna in od sedaj se druži s privajenim nagnenjein širiti ter razviti vnanjo kupčijo , kolikor je mogoče, nepravično vojskovanje. Take vojske lehko pr'pomorejo, ako so zmagonosne, k temu, da se videzna moč i veljava državna poviša, lehko tudi pomnožijo kljubu vojnih stroškov narodovo premoženje, vendar prav za prav vsaka taka vojska nij nič druzega, nego na debelo izvršeni rop v lastno obo-gatenje in zato, ker je država bila ropar, vsak semester v vsakem predmeta najmanje po par učiteljev. Prav pedagogi fino, kaj ne da! Z \otf ruii.|«l4<»sr«ft l- marcija. [Izv. dop.] (Šolstvo.) Slabi nasledki politike narodnih klerikalcev v prejšnjem deželnem šolskem svetu se stoprv zdaj prav živo po-kazujcjo v veliko kvar slovenskega šolstva. Pred 3 leti so imeli o tem času klerikalni narodnjaki v kranjskem deželnem šolskem svetu. Takrat so rainisterstvu nasvetovali okrajne šolske nadzornike. Jtamestu narodnih učiteljev ali vsaj narodnih profesorjev nasvetovali so — duhovnike. Minister Jireček (deloma tudi Stremaver) je res imenoval takrat med 12 nadzorniki 8 duhovnikov in 1 jako klerikalnega ljudskega učitelja. Poznejšo vlado je to jezilo, da duhovniki šolstvo vodijo, zlasti ker so bili ti na podlagi □ ovih šolskih postav le slabi nadzorniki; skrbela je torej, da je po nepostavnem potu spremenila narodno veČino v narodno manjšino v deželskem šolskem svetu. Da pa oni duhovni nadzorniki nijso bili kos svoji ualogi, razvidclo se je kmalu po nastopu nemčurske, vladne večine, katere so se oni možje zbali vslcd svoje male zmožnosti iu vsled male ljubezni do šolstva, za katero se pod novo oblastjo nočejo boriti. S*j se bo-gat:m dekanom in župnikom tudi vgmontnom obziru treba nij. Odstopili so namreč kot nadzorniki v teku dobrega leta ti-le nadzorniki: Močnik, Kulavec, Poljak iu ravno zdaj tudi Kožuh. Postavljeni BO pa namesto njih sami nemčurji: Sima, Eppich i. d. Co bi se b li odločno in edino narodni (ne kntoliško-politični) učitelji postavili, bi ti svoja me ta gotovo obdržali. Pa kaj bi zdaj post festum še govorili. Iz ltiik<» na Dolenjskem 28. febr. [Izvirni dopis]. Kavno, ko je mesec sušeč svoj rojstveni dan z burjo praznoval, je naš raški župnik svoj žolč nad volilce na leci v svoji pridigi proti „brezverskim" novim postavam izlival, omenjajoč, da volilci tega okraja nameravajo na svojega poslanca g. Pfeiferja prošnjo s podpisi odposlati, naj se za „brez-verske" postave poteguje. To je župnik kvasil. A pismo se drugače glasi, katerega bode gospod državni poslanec Pfeifer gotovo „Slov. Narodu" poslal, kajti sedaj je romalo ono pismo od nas vseh voliicev podpisano v Metliko in Črnomelj, da ga tudi tam podpišejo, — Napadal je župnik vse nove postave silno ljuto, ter papeža miloval, da je nag (!Ur.) in nema nič!! — Držite se vi g. faj- mošter svojega posla, m spolnnjte svoje dolžnosti, vsaj zdaj, ko ste dobili novo kuharico , uže lahko pustite gostilnice, kjer ljudi hujskate zoper našega vrlega slovenskega poslanca. Bolje bi bilo, da bi Vi, fajmošter, na križec pogledali, ki se nahaja v cerkveni pratiki o sopraznikih, ter za fa-rane svojo sv. maš) brali, ne za plačo, in da bi vam vrabci na pobitih oknih ne gnezdili, kakor je to sedaj bilo, da vsacega pri božji službi motijo se svojim Čiv-čiv. — Več enakosti vam hočemo v prihodnje povedati, ker nas vedno dražite. Svetujemo vam Se enkrat ostanite pri Bvojem kopita, a la ZgttT in Tavčar. Z numtfti 2. marca. [Izv. dop] Ministarski predsednik Auersper* ja včeraj k sebi povabil voditelje ustavovernih poslancev od levice in od centra. Pri tej k o n f ere n c i j i so todi ministri Lassor, Glaser, Stremavr in Unger navzočni bili. Posvetovanje se je skoraj izključivo samo okolo te^a sukalo, kako se naj naš parlamentarični aparat, deželni zbori, državni zbor in delegacije uredijo glede časa zasedanja. Lasser jo naznanjal vladni program, po katerem ima državni zbor od 2. do 15. aprila, to je, črez velikonočne praznike odložen biti. Delegacije leskliSejp 20. aprila; državni zbor pa bode zraven njih zboroval, da vsp.i naivft^ne'šc pr^dlnrre reši. V početku delegacij se to lehko godi, ker imijo samo izvoljeni odseki delati. Začetkom maja bode državni zbor odložen do srede meseca oktobra. 15. septembra so skličejo deželni zbori in vlada meni, da v štirih tednih lehko sklenejo o deželnih proračunih. Čas štirih tednov je vsakako prekratek za opravila deželnih zborov, zlasti v večjih deželah. A vlada želi in temu tudi mi pritrjujemo, da se prihodnji državni proračnn uže vselej pred novim letom dovrši. 0 drugih stvareh nij bilo govora pri tej konferenciji, da si je sploh bilo misliti, da bode mimsterstvo kaj omenilo o prepirih in razdruže-nj i v ustavo ver ni stranki zarad Depretisa. Tedaj se kaže, da Depretis ne odstopi in da so ministri popolnem solidarni v svojem delovanji. Včeraj je ogerski ministerski predsednik Szlavv prišel na Dunaj in cesarju oddal svojo in svojih tovarišev prošnjo, da jih kot ministre odpusti in druge pokliče na njihovo mesto. Cesar se še nij odločil, a tudi v Pešto ne gre še te dni, kakor je bil poprej namenjen. V »eiiiiAriH državnem zboru je klerikalni Mallinckrodt napadal državno voditeljstvo, češ, da bi rado Francozom vojsko usililo. Na oni strani Kana, pravi mož, je vojska skoraj gotova, a kriva je bode le Nemčija. Dopisi. Iz C*orlO«P 3. marca. [I«v. dop. | Ko je bilo pred kakimi par meseci ministerstvo naš mevžasti in nič vredni dež. šolski svet razpršilo, nas je sicer hndo žalilo, da se ministerstvo za obstoječe deželne postave kar čisto nič ne briga, ampak kar samooblastno ukazuje in ravna, pa tolažila nas je misel, da bode morda vsaj našim šolam ta mini sterska naredba kaj koristila, ker ne bodo več nezmožni baron Kechbach, tihotapni in za kulisami intrigujoči Marušić e tutti (pianti po naših šolah gospodarili, mežnarje za okr. šolske nadzornike postavljali , neizprašanim večnim snplentom stalne učiteljske službo oddajali, nepotizem gojili, zoper izvrstne učiteljske moči pa na tihem rogovilili, jim življenje grenili ter jih iz Gorice pripraviti skušali. A zmotili smo se. To nam kaže najnovejša dogodba iz učiteljskih krogov. Našo učiteljsko izobraževališče — institut, da mu dolgo in široko po Avstriji nij para! — uže več nego 1 leto na slovenskem odseku nema nobenega stalnega učitelja za zgodovino in slovenščino. Lansko leto so različni supl.nti Z gimnazije in realko in tudi vadn'čni učitelji ta dva predmeta na pripravnici učili, letos pa smo dobili vrlega iu jako zinožnoga začasnega očital j a, ki je učil slovenščino in zgodovino. A dasiravno je bil mož ni svojem mestu, in dasiravno bi bilo iz pedagogičnih uzrokov želeti, da bi b;l vsaj do konca leta oba predmeta učil, so mu je vendar kar v sredi semestra meni nič tebi nič povedalo, da ga ne rabijo več in da se njegovo mesto odd:'i drugemu učitelju. Škandal, da naš dež. šolski svčt tako brezozirno ravna sč začasnimi učitelji kakor noben gospodar s svojim hlapcem ne! In kdo pride na njegovo mesto? — Prof. D. iz Maribora, človek, ki je bil najbrže zavoljo pedagogičnih zmožnostij pre-tečeno leto — od učiteljstva odstavi Jen« Tega moža so nam zdaj naši izvrstni šolniki na našo pripravnico ex offo poslali, najbrže meneči, da za goriške šole je vsaka iz družili šol pometena smet — izvrstna učiteljska moč. Nij Čuda, da posebno pripravniki tretjeletniki hudo tožijo ter se mature boje, ker so imeli nij manje ostuden, ko pri posameznem Človeku, ki zbog take silovitosti propade kazenskim postavam. Splošno se govori o trgovinstvu kot činu miru, a zgolj po krivici. Bistvo in narava mu je uže ta, da živi od prevare in tlake bližnjega; nezaupnost, sovraštvo in prepir so mu tedaj neločljiva tovaršija. Pripoveduje se o mirnih zmagah za omiko, ki se vrše s pomočjo razteze evropske trgovine v oddaljene dele sveta, a v resnici se godi ravno nasprotno. Gledajočim v zgodovino glavnih kupČij-skih narodov, ki so se razvili a zopet zginili z zemlje, pokaže se nam, da so najprej Feničani, kakor tudi njihovi nasledniki, Karta-genci, kamor so prišli iskaje neizdelanega blaga priličnega za trgovino in obrtstvo njihovo prebivalce takih dežel ljuto se z njimi vojskovaje s silo morali jih razdati svoje na- ravne zaklade. Italijanske kupčijsko republike nič menje nijso živele v neprestanih bojih in večni zavisti med soboj, kakor tudi z drugimi narodi, čez katere so v izhodu razprostirale svojo kupčijsko moč in v evropejskem severu vodil je nemški „Hansabund" z oboroženo roko svoje kupce na stajališča v današnji Danski, Norvegiji, Rusiji in Angliji ter bili so se najkrvavši boji, da se je ohranilo samo-trštvo v teh deželah. Kako so zmenjavali Spanjci in Portugizi blago z najdenimi Ame-rikanskimi deželami v propad in pogin ne-kedaj srečnih, zelo omikanih ljudstev, se sme le stransko omeniti, ker prebivalci španjskega polotoka nikdar nijso bili znameniti kupčevalci; bolje ko dovolj pa dokažejo Niderlandi in v novejšem času Angleška, Severo-Amerikanska Francoska in Ruska, da se umeteljno razširjenje vnanjega kupčijstva strinja z grozno nekrivičnimi boji in surovo posilnostjo. Nezmerno nadlog so le-te zmage za dvomljivo evropsko omiko uže rodile s pomočjo kupčijstva, spremlja jih krvoželjnost zločinstvo in siromaščina; če tako imenovani divjak omikanim ne prepusti dobrovoljno zaželenega zlatega prahu ali slonove kosti itd. za stekleno jagodo, ki se ma ponudi, obro-pajo ga zahtevanega blaga, čestkrat ga pač tudi usmrte pri tem; in ako se Kitajec brani za ponuđen mu opij zamenjati svoj čaj, ako Japonec, zmodrivši se z skušnjami drugih narodov neče odpreti svojih čedno obdelanih dežel nepozvanemu tujcu ter pazi, kako bi se ubranil blagoslovu tuje civilizacije, onda se spuščajo bombe v ljudnata mesta, pomori se na tisoče ljudstva z orožjem prekosečim orožje prebivalcev, uničuje se milijonov vredne lastnine, a potem se vrača domov kot zmagovalen in slaven boritelj za dobrodejno omiko. A. Nebo se je zvedrilo, solnce sije po Bpo-raladansko, le mrzel veter piha od štajerskih snežnikov, kakor po zimi. Domače stvari. — (Iz Trsta) se nam piše: Koncem t. m., to je 20. bode v rojanski čitalnici beseda, katere dohodki so namenjeni stra-dajočim Dolenjcem in „Narodnemu domu" v Novemmestu. Nadejati se je dobrega vspeha, ker so tukajšnji Slovenci in Slovani še pri vsaki priliki pokazali, da jim je vzajemnost več nego pnhla fraza. Pa tudi čitalnica naša bode pokazala, koliko so vredno beRcdo nekega zloguka, ki v sedmem broji „Novic" rojansko Čitalnico baš po „noviško" obrckuje. Omenjeni dopisnik je gotovo le zato svoj dopis z obiranjem opopril, ker ve. da ie „Novicam" laka hrana najljubša j a pokazal se je, da nc rečem več, Rlabr»p-a rojaka, žaleč z ene strani naše marljive igralce in igralke, in z druge celo društvo, ki denes na boljših nogah stoji nego pred tremi leti. In napredovalo bode Se dalje kljubn ..NnviSkcniu" obrekovanju, in zlo željnim dopisnikom. — — (Iz Gorice) se nam piše: R-seda, ki jo je napravila naša čitalnica 1. marca se je v vseh točkah izvrstno dobro izvršila. Petie, govor Preširnu v spomin (govoril g. Širok) in igra „Eno uro doktor", vse jo bilo z živahnim odobravanjem sprejeto; igralci so se morali celo dvakrat spet na odru prikazati. Igrale so samo mlade močij in priznati Re jim mora, da so bile kos svoji nalogi. — Več čitalnic jo osnovalo besede v podporo „Narodnemu domu" novomeškemu: želeti bi bilo, da bi i goriška čitalnica prihodnjo bes»do 20. marca napravila z vstopnino in čisti donesek blagovoljno poklonila odboru za zidanje tega prevažnega slovenskega hrama. Tedaj na noge rojaki! zagotovljeno naj Vam bode, da bodo pevci in mladi draraatikarji radostnega srca sodelo-lovali za ta preblagi namen! Nadejamo se, da bode si. odbor čitalnice nam to željo izpolnil. — (Iz I pa ve) nam piše odbor „Sokola:" 8. marca tega leta ob 8. popoldne bo imel „Ipavski Sokol" svoj izredni zbor. Dnevni red j a) Stanovanie Sokolovo, h) Razgovor o prepuščenju glediščnega odra in glediščne oprave „Sokolove* — „ Vipavski Čitalnici." c) Tainik poroča o odborovem delovanji. Č) Blagajnik predlaga nataničen računov sklep; družbeniki zanikerni v plačevanju me-seČnine, Be pri tem občnem zboru po previdnosti iz društva izbrišejo, d) Odborniki polože svoie mandate — nov odbor Re voli. e) Predlogi posameznih drnštvenikov. Želi se, da Be pri tako važnem zboru društvo cel-kupno sobere. — (Zadrege kranjskih učiteljev). V nemški listih tožijo učitelji, da uže po več mesecev nikjer in nikakoršnega plačila ne dobivajo, in to kliubu mnogim prošnjam in pritožbam. Temu je menda počasno delovanje šolskih oblasti in deželnega odbora največ krivo. — (Iz Celja) se nam piše: Nemiri med tovarnimi delavci v Štorjah, katerih je mnogo iz službe izpuščenih zaradi nemilega stanja te fabrike, uzročenega po hudem „krahu" — jako nevarno raste in fabriški ravnatelj, nekovi Grša je v osobni nevarnosti, ker mu nevedni delavci pripisujejo uzrok odpuščenja. Stan fabrike Se baje dan na, dan hujša. — (V Št. Lenart) na slov. Štajerskem pride za sodnijskega adjnnkta g. Alojzij Čeh iz Celja. — (Iz ormuškega okraja) nam piše učitelj: „P. Zeitschrift" naše in ljutomersko učiteljsko društvo kar sili k pristopu v „Lehrerbund". Kaj bi nam to koristilo ? Plačevati bi morali; od tega bi pa nič no imeli. Kaj je neki še to društvo koristilo? — (Iz Ljutomera) so nam piše, da no tamkej nemškutarji zdaj na nogah. Imeli so namreč 1. marca po 3 letnem prenehljeji zopet svoje gledišče ter so predstavili dve kratki navadni igrici. — (Koroška kmetov al s k a družba) v Celovci je na državir zbor poslala peticijo, naj se postave za zabran jen je živinske kuge strogo izvršujejo. — (Čudna lastnost mrtvaških k o sti j.) V Moravčah v litijskem okraji sta dva, mož in žena, pekla jako dober in lep kruh, katerega sta veliko k pečala. Ker so jima bili nekateri Ijndjo nevoščljivi, so razglasili in razširili po vasi čudno iu strašno skrivnost, da ta pak sč svojo ženo hodi o polnoči na mirodvor__Pirt vaške kosti kopat, katere po tem doma melje ter peče med kruh. kateri jo baje samo za teira delj tako dober in lep. Ko se je bila ta skrivnost po Moravčah izvedela, noben človek nij hotel več kupiti kruha pri peku, ki je zaradi obrekovanja in žaljene časti zoper obrekovalce pri c. kr. okrajni sodniji tožbo vložil. —o— — (Por kušan s a m om o r.) Včeraj dopoldne je prišel v LJubljano nek priltten Italijan, ki si je v topli kopeli „pri slonu" prerezal Žile na vratn, na rokah, nogah in na trebnhu. A predno mu je kri utekla dobili Ro ga Rtrežaji, izročen je bil bolnišnici, doktorji so mu prerezke zašili in dozdaj še živi. — (Iz Koprive) na Krasu se nam piše 2. marca: V noči od 11. do 12- p. m. Rta dva neznana Človeka ubogremu kmetu iz sv. Križa pri Sežani lepo kravo ukrala — tele sta pa pustila. Tatova sta, kakor se sliši, kravo po noči v Gorico gonila in tamkaj prodala. — Pri nas od včeraj vse zmr-znie; po kalovah se je led tri prste debel naredil, po cestah se komaj hodi, na Občinah vozove burja preobrača, v Gorici pa, praviio popotni, da je denes najlepši spomladanski dan. — (Iz Skopnj a) na Krasu se nam piSe: 23. pr. m. zvečer se zbere več mlade-ničev v neki žganjari ji v Skopnem na Krasu kjer so se nekoliko žganja napili in med tem pomenkovali in zasmehovali enega svojih tovarišev, da jim mora žpanje plačati ali pa hode tepen, — ta ves razkačen udari z eno roko po luči, katero ugasne, v drugi je imel pa Že napravljen nož, in za one mahati okolo sebe z besedami, da kdor se ga loti tepsti bo razrezan. Loti se ga prvi in nže je dobil 8 teške rane. Loti se ga drogi, dobi 2, tako pride S in 4 in vsak je kaj od-nesel. — Prvi in drugi sta hudo ranjena in sta v Tržaško bolnišnico odpeljana, drugi pa so le lehko ranjeni in vsi tajijo da so kaj dobili. — (Farovški list) je v svojem zadnjem broji iz pomanjkanja svojega duševnega blaga tretjino lista i našim napolnil. Hvala za reklamo. Prosimo, da ponatisne še zanimivo pismo svojega prijatelja in agi- tatorja fajmoStra Križana. Ako to stori, utegnemo prihodnjič v postnih premisi jeva njih natisniti originalno zaljubljeno pismo enega druzih duhovniških njegovih prijateljev, ki je neizmerno humoristično zabavno in je nam slučajno tndi v r->ke prišlo. Tudi to pismo bode mogel ponatisniti. Dakle brzo. — (Vi ran to vi „katoliški" humoristi) so imeli v nedeljo sejo, in so se med ■oboj jako veselili, da jim je c. kr. vlada prepovedala nabirati podpise za svojo resolucijo. Pravijo sđmi, da jih je vlada obvarovala blamaže. — (Janez J ar an-K ranjski.) I že nekaj časa RČm se vsako leto enkrat pritepe v Ljubljano razcapan zamorec, ki po ljubljanskih krčmah druge, tretje in bog vedi katere vrste goreče predivo žre, kozarce grize in iz svojega, afrikanskega jezika .'10 črcvljev dolgo vrv prede. Ta čudni copernik je nekaj črez 30 let star, govori precej dobro slovensko, tolče pa nemško, laško in francosko. Kadar pa se vina, piva in žgrmja navdušen pozno po noči proti domu vrača, takrat ureže tndi kako črno-afrikan^ko mar-Hcllaiso, dokler mu kak angel} varuh v podobi ljubljanskega policaja jezika ne zaveže. In gdo je ta dobro znani, vsem ljubljanskim pobalinom jako priljubljeni mož? — Ta zamorec je gospod Janez J ar an - K r a n j s k i, katerega je naš pobožni g. Luka Jaran, nrednik „Zgodnjc Danice" v Afriki kupil v ta namen, da bi se v I/nbliani izšolal, po tem pa kot katoliški misijonar v Afriko vrnil — črne duše past. Več, nego 2 000 gold. je g. L. Jaran po celi kranjski deželi nabral za tega lumpaciia, katerega jo nam Slovencem na čast ceh') Janeza Kranjskega imenoval ; Bpominjam se, da so celo po ljubljanskih šolah ob konkordatovih časih zanj pobirali in vsak, tudi najrevnejši dijak je moral svoj obolos za tega rešenega Ružnja oddati, namesto, da bi si bil svinčnik kupil. A Janez Kranjski, ki je v Ljubljani latinske šole študiral, se na Dunaji celo podobarstva učil, zdaj niti od g. Luka Jarana, niti od Afrike nič vedeti neče, potepa se od mesta do mesta, goreče predivo žre, kozarce grize in iz svojega afrikanskega jezika viv prede, kolne in se priduša ter g. Jaranu zabavlja, da ga jo iz Afrike, njegove domovino, na Kranjsko pripeljal. Kaj bi bilo bolje, ko bi bili denar za domaČe uadejepolnc mladeniče obrnili! — o — Kazne vesti. * (O g e r s k a ravnopravnost.) Iz ►Semnice se poroča, da je tamošnji župnik Kmetskv obsojen na 50 gld. globe, ker se je drznil, na magjarska vprašanja sodnika Slombc slovaški odgovarjati. * (Cesarjeva pri prošnja). Ko je cesar dajal pred odhodom na Rusko zadnje zaslišanje, pride k njemu mlad Rus, ki je bil zaradi političnega zločina z Rusije prognan, pa bi se rad vrnil k svojim žalujočim staršem, ter ga prosi, naj se ga spomni pri Ruskem carji. Cesar mu obljubi, ter mu v Peterburgu zares milost izprosi. Rus je uže odšel v svojo domovino. * (Med objekti kemične industrije) kateri so so na dunajski razstavi odlikovali, je 2o let sloveča in po vsem svetu razširjena anaterinova ustna voda, anateri-uova zobna pasta, vegetahiličui zobni prah in zobni plomb za zamašenje t.t lili zobov ces. kr. dvornega zobnega zdravnika dr. J. G. Poppa na Dunaji, mesto, Bognergasse št. 2, po pravici občno pozornost vzbudila. Skrb za zobe, vzajemnega kinČa obeh spolov, bila je od nekdaj slama težnja kulture in uže Rimljani in Grki s<> poznali ircđttva za ofltranjenje in lepšanje zob. Tudi lokaj ima napredek precejšnje uspehe laanaiaovatJ in h glavnini faktorjem modu ne z-bn.s kuiture štejo dr. PoppOTO iznajdbe, katero so pred vsem glavno napako veliko lastarelib in šc rabljen.li sredstev — da se dobe lepi zobje na stroške 1 ipečin t i — celo iu popolnem odstranile. Auaterinova u^tiia voda se je uže pri milijonih ljudij kot zdravilo veliko zobnih bolezni iu tndi kot le| ilo izka zala, in kakor znanstvena dela o svetovni ekspediciji „Novare" brezdvomno kažejo, jo auaterinova ustna voda na ime novani ladiji zelo pomagala zoper epidemični skorbut. Auaterinova ustna voda, dišečega aromatičnega okusa, je skrivnost v pravem pomenu besede in se šteje tak raj in onkraj morja med najpriljubnejša zdravila. Triu«• ran« v 1 j ubijani 4. marca t. 1. Pšenica 7 gl. 80 kr.; — rež 4 gl. 90 kr.; — ječmen 4 gld. 50 kr.; — o\oo 2 gl. 40 kr.: — ajda 4 fl, 80 kr.j — proso 4 gl. HO kr.; — koruza 4 gl i>0 kr.; — krompir 3 gl. UO kr.; — fižol 6 gl. 00 kr. — maBla funt — gl. KI kr.j — mant — gl. 42 kr.; — špeh frišori — gl. 86 kr.; — špoh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po ls/a kr.; — mleka boka! 10 kr. govedine funt 2b kr.: — I-»letine; funt D9 kr.: — svinjsko meso, funt 34 kr.; — sena cent 1 gid. 5 kr.; — alaiuo cent — gl. 75 kr.; — drva ti da 8 gld — kr.; — u:ehka 5 gl. 50 kr. Dunajska borjsa 4. marca (Izvirno tolografično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcib Enotni drž. dolg v srolnu Akcijo narodne banke Kreditne akcijo . . . London ..... Napol....... C. k. cekini .... 89 gld. 05 kr 95 „ 103 „ 80 070 „ — n 241 „ 50 n HI n 25 n 8 n 88 n 104 " 75 n »i I.(»torijnc srečke. V Trstu: 28. febr. 13. 78. 41. 8. 81. Zoper hudi duh iz ust iu lehko krvaveče zobuo meso. Ker som rabila tmutlieriiiovo uMtno vodo, od gospoda c. k. dvornega zobozdravnika clr. l>opi»» in zgubila budi dub in so jo tudi rahlo, luliko krvavečo zobno meso okolo zob trdno stisnilo in sem zgubila po tem trgajoče bolečine, no morem več storiti, nego jo najbolje priporočati. Na D un a j i. Ana Karner, mesto, štev. 763. So dobiva: (55—1) v IJublJMiU pri Petričič in Pirker-ji — Jo a. Karinger-ji — A. Krisper-ji — Eduard Mahi-u Fer. Mol h. Schmitt-u — E. Birschitz-u, lok a rji; — v Kranj i riri L. Krisper-ji — Sob. Scbaunig-u, e k ar j i; — v Pliberg-u pri llerbst-u, le-karji; — v Varaždinu pri 11 al t e r-j i, lekarji; — v Rndolfovem pri Dr. Kizzoli-ji, lokarji — JosofBerginan-u; — v Krakom pri F e d. Boinches-u, lek.; —v Kamniku pri Jabn-u, lekarji; v Gorici pri P o n t o n i - j i, lokarji — J. Kollor-ji; — v Wartonborg-u pri F. G a d 1 e r - j i; — v Vipavi pri Anton. D e p e-r i s-u, lek.; — Postojni pri K u p f o rs o h m i d t-u lokarji; — vSkotjiloki pri C. Fabiani-ji, lekarji; — v Kočevji pri J. Brauno-tu, lekarji; — v Idriji, c. k. rudarska lokarnica; — v Litiji pri K. MU hl w on z o I -j i, lekarji; — v Ra- dolj ici pri Z a 1 o k a r - j e v i vdovi. Vsem bolnim nioč in zdravje brez leku iu brez stroškov. Revaiesciere du Barry Vsem trpečim zdravje po izvrstni Kevalescierc du Barrv, katera brez porabo loka i u brez stroškov sledečo bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsili, na pijačah, jetrab, žlezah, na slisnici, v duš-njaku, v mehurji, iu na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivoBt, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtogla- vico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in blje-\111 j i - tudi ob času nnsečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, re\uiatizeiu, protin, hledico. —- Izpisek iz Tfi.not) spričeval o oztira\ ljenji, ki so vsem tekom kom rsta\ gala se : Spričevalo št. 7:1.928. VValdeg na Štajerskem, 3. aprila 1872. Hvalu VasVj Kevalescierc, katem sem jaz, 50 let star mož, skozi 9 leti neprestano užival, sem od mojega lOletnega trpljenja: otrpnost na rokah in nogah, skor popolnem ozdravel in opravljam, kakor v najboljših časih, svojo posle. Za to meni izkazano veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zahvalo. Br. S i g m o. Spričevalo št. M.ttS. Trapaui v Siciliji, 13. aprila 1870. Moja žena, žrtva strašnih, nervoznih bolečin, s hudo oteklino na celem životu, s srčnim bitjem, nespečnostjo in vraničnico v najhujši stopinji, jo bila od zdra\nikov za izgubljeno zinatrana, kar sem se odločil pribežati k Du Barry-evi neprecenjeni Kevalescierc. To izvrstno sredstvo je na začudenje mojih prijateljev, v kratkem času ono strašno bolečino ozdravilo in mojo ženo tako okrepčalo, da so je, da- I s i ravno 49 let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in so Vam srčno zahvalim. Atanasio B a r b e r a. 1't-čnrJM kot uicso, prihrani Keva-lojciero pri »tJra-tK enih in pri otrocih 5ukrat »vojo ceno za zdravila. V pluli,iritib. pušicah po pol lunta 1 gold. 50 kr., I fant 2 gold. 50 kr., 9 funta \ gold. 50 kr., 5 funtov lu gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 3H gold., -ilc•.,■•>■:■■ Biscuiteu v pušicah a 2 gold. 50 kr. ju 4 gold. BO kr. — Kevalesciore-Chocolateo v praha in v plošč,cah za VA tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gi>ld. kr., 4tf taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta3 10 gold., za tfbh (ari 20 gold., — za 67b" ta s .JO gold. — Prodajo: Harry du Bgrrv & Comp. na !•«• uajl, č»,klillNvl4KaMMe št. 8, v LJublJitul Ed. Mi.hr, v virtMlol bratje Oberanzmeyr, v lua* bruliu D i ceh ti A Frank, v Celovoi P. Birn-bacher, v Lonci Ludvig Mtiller, v Maribora F. Koletnik & M. Morič, v Jlcrauu J. B. i i o o k h a u s o n, kakor v vseh mestih pri dobrih lesarjih iu špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Pred sleparstvom se svari! Med mnogimi naznanili, posebno za ure, morijo marsikatori na to, pokrajinsko prebivalce preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšno ure kupitii, za katero firma prodajalca no da dovoljno garancijo. Pri mirni kupljeno uro so vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzemejo, ilokiu liHjNtrogejfte aolidiioNti ! t Neverjetno, pa resnično! r/*\ I crl %fl \ V lil 1 «»"| švicarska moderna porcelan-omail-ura, z lepimi soljankami MA€K M. i • t»VF Ikl. lil M. m cvetlicami emailiiana, prav elegantna in po niski ceni, koristna za vbogo in bogato, z enoletno garancijo. f/*\ Q IO 111 11 Prava angleška, srebrna cilindrasta ura, a čisto talini-verižico, z Mdn •'J 111 O * medaljonom, otuijem, ključem in 51otnim garantilnim listom, in z reservnim urnim steklom vred. Taisto krono-časomorno uro, najfinejše v ognji pozlačene samo 12 gld. 50 kr. IO i j* "1 Bi (y| volj;l praktična, dobra in čista remontnima ura, tako zvana cesarska ura, ki Mm> 111 O J° najboljšo delo, kar so more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. so te iu c no morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti no sme. r/A*\ I K in |W ir\ 86 'lobijo moderno vojaško uro, lehke, lične, poleg tega jako elegantno "jlx *** h* *° P in okusne, in kar je glavna reč, zold natančno gredo in bo po čudno niski ceni; k take j uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, et nijem, medaljonom in 51c t ni m garantilnim listom. ^Alllft 12 Iti 1*1 £1*1 srebrna cilindrasta ura, s pravim zlatim obročem naskok, močnim a.'* nt a.«# £3 m kristalnim steklom, z verižico in medaljonom iz talmi-zlata in garantilnim listom vred. StAIllO I % nI! SO I,rava angleška srebrna sidema ura, savonoto z dvojnim pokrovom, ■■•M **■* ^v & najfinejše gravirana, s pravo talmi-zlato verižico in garantilnim listom vred. Sv*mri I Q crl Prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kronomoter-ura z verižico, me-tS daljonom iz talmi-zlata. usnjatim etuijem in garantilnim listom. Samo 14 gl. ^ MamOTit0 finojfa,. orUenttMinlm kaiipMom. ^*IH|r| ll| ali 1*7 tri P^va angleška Prince of "VVales-remontoarna ura, najmočnejšega k3«illlLP M.\9 ali. M. m obsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravem, čistem talmi-zlatu: te ure imajo celo pred druziini to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vred zastonj. l^aillO 1 ^ <9*l Prava angleška ura iz Čistega talmi-zlata, cilindrasta, novo fazono, z dvojnim aeP ^ I. kristalnim steklom, in se tudi kolesje vidi, ko je zaprta, s talmi-zlato verižico, z medaljonom in garantilnim listom vred. iSlIlIO I K 'lil 17 cc'° maJhna ura za gospo, iz pravega Brebra in prav pozlačena, s a^ clll a* o1* pravo talmi-zlato verižico okolo vrata in garantilnim listom vred. kSnillO I iS lil 20 <**! Prava angleška najfinejša v ognji pozlačena srebrna kronome--".c? m tema ura z dvojnim pokrovom, najfinejše cinailirana, s fino verižico iz pravega talmi-zlata, medaljonom in garantilnim listom vred. Vt>mn |W .j |: OH in O*L «rl najfinejša prava angleška siderna ura, na 15 ru- ^{llllU lO Oflinu in ^l. veriijgo jn medaljonom vred. Samo 23, 25 in 27 gl. iffioVSe? g08po z verižico' raodaljono,u in «arantilnim SkDltin HO in A O tri prava angleška srebrna remontoarna ura z dvojnim po- KJa,,,u wv9 111 *v ©!» krovom, garantovana in patentovana. SaiUO 35, 4-5 lil 50 gl. prava ai,glegka ziata B|derna ura s kristalnim steklom. V.iiktjk i.i inn 4w\ ('"a zla'a remontoarna ura b kristalnim steklom, 105 in ► ^cllllU UV, 4«J III 1\JU gl. 115 gl z dvojuim 8tekioin. JSllillO 200_300 €t*\ Pr*v^ angjefld kronometor, z remontoarom, dvojnim pokrovom Kazen tega vse kjo drugod ali od kogar druzega razglašene uro eeueje. Delavnica za poprave ur. Staro ure, večkrat dragi družinski spominki, se popravljajo in ponavljajo. Cena poprav s 51etno garancijo gl. l«/a, gl. 3, 5 do 10 gl. Pismena naročila so na poštno povzetje ali poNilfutev nilsku v 'ZA urah izvrše. Na posebno zahtovanje se pošiljajo tudi uro in verižice na povzetje na izbirko in so za neobdržano denar nazaj pošlje. Mojo ceno so vedno nižjo kakor najnižje povBod in jaz stojim b Bvojimi terjatvami na visočini časa. VhI, ki si novo uro naročiti žolč, VhI, ki staro ure za novo zamenjati hočejo, so prošoni, so na mojo firmo obrniti. UlLrenfabrikant, Rothenthurmstr. 9, Wien. laslov iiiij Me dobro zaiiomiii. (50-1) L. ni-1 i; iu za oi-..-ut v. . v; j......r- u : 1 v a u cjeiuen. Labinu a m Ufak „MandDc tn-kaiue".