Leto XXUL, št. 78 L]nbl]ana, sreda 7* aprila 194>*XXI Cena cent. 80 UHtVBMVO« Teletoe fr » ft>cciai)«Ti 11-22. 51-23 11-24 toserittu oddelek: Liubljana Hucasiien ab- ca 5 - Telefoo b 11-25 11-26 Podiutnica Novo mesto: Ltubl latiska cesta 42 Račcm: a Lrobltanskc pokra iidc pti pofcno-čekovnem zavodu k. 17.749. a ostale kraje Italije Servntto (.ono Con Post No 11-1118 IZKLJUČNO ČASIOPiTVO n oslase a Kr. kalite to toozemsrra mg Kalim Pnbbliettž »taliaoa 5. A ftOLANO iskala »lik da« e Naročnina znate tn------— - vključno s »Ponedeliskiir Dom« Lu 36.50. nan pooedel|ka e s e c o o Lir ll^-v Utedoiii vo: Pocooiieva ulica tu*. 9. kev. 11-22 11-23 11-24. triefaa Rokopisi »e ne vračajo. CONCESSIONARLA ESCLUSrVA pa t» pab- bbdcd di pcovemema ttaltana ad estera i Unione PubHiciti Italiana S A MILA NO Aziosii di fuoco detle opposte artiglierle ln Tunisia 29 velrvofi nescid dlstrutti II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 6 aprile 1943-XXI II »eguent« bollettino di guerra n. 1046: Sni fronte timisino azioni di fnoco delle opposte artiglierle; nei settore centrale un aittacco aw°rsario appoggiato da mezzi blindati veniva respinto. Forniazioni aeree HaMune e germaniche hanno nuovamente bombardato il porto di Bona e le linee dl eomunicazione nemiche. La caccia delFAsse abbatteva in combat-tlmento 15 ;v>rei anglo-americani. Numerosi quadrimotori lanciavano ieri bombe nei dlntorni di Maršala e su Paler-mo, Trapani e Porto Empedocle arrecando notevoli dannl; tra la popolazione civile si contano 4 niorti e 9 feriti nella zona di Maršala, 17 raorti e 74 feriti a Palermo, 3 ferti a Trapani e 13 mortl e 32 feriti a Porto Empedocle. 12 apparecchi nemici venivano abbattutl: sette da cacciatori tedeschi, cinqne da bat-terie contro-aeree, caduti in mare tre a ponente delle Isole Levanzo e Favignana, uno a largo di Porto Empedocle od il quar-to e 14 km a nord ovest di Capo Gallo (Palermo). Non sono rientrati alle basi, dalle ope-razioni degli ulthni due giorni 5 nostri ve-livoli. Nelie incursioni del giorno 4 su Napoli l'aviazione nemica — oltre ai due apparecchi segnalati dal bollettino n. 1045, di-strntti dalle artiglierie della difesa — ha perduto ad opera della nostra caccia nn quadrimotore ed un bimotore caduti presso le Isole Ventotene e Ponza. V Tenisu obojestransko topniško delovanje 29 sovražnih letal uničenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 6. aprila naslednje 1046. vojno poročilo: Na tuniškem bojišču delovanje topništva na obeh straneh. V srednjem odseku .ie bil odbit sovražni napad, podprt z oklo-pnimi vozili. Italijanske in nemške letalske skupine »to ponovno bombardirale pristanišče Bo-»o in sovražne prometne zveze. Lovci Osi so v bojih sestrelili 15 angleških in ameriških letal Številna št;ri-motorna letala so včeraj metala bombe v bližini Maršale in na Palermo. Trapani in pristanišče Empedocle. pri čemer so povzročila znatno škodo: med civilnim prebivalstvom so zabeležili 4 mrtve in 9 ranje-njenih na področju Maršale, 17 mrtvih in 74 ranjenih v Palermu, 2 ran.iena v Tra-paniju in 13 mrtvih in 32 ranjenih v Em-pedocln. Sestreljenih .ie bili 12 sovražnih letal ; 7 so jih sestrelili nemški lovci 5 m protiletalske baterije in so 3 izmed teh letal padla v morje zapadno od otokov Le-\anzo in Faviarnana. tretje v bližini pristanišč" Empedocle in 14 km sever-norapadnfo od rta Gallo (Palermo). 2 operacij zadnjih dveh dni se 5 naših I* al n! vrni o na oporišče. Pri Ieta?sk?h rapa«*ih dne 4. t .m n^ Ne-a,pel? je sovražno letalstvo razen dveh letal. ki sta bili omenjeni v poročilu št. 1045 ha Vi jn .le nn'čilo obrambno tonn:štvo. iz-gubito po zaslusr? naših lovcev še crtn š+i-rlmotorno in eno dvomotnmo letalo, k? sta fiadli v morje pri otokih Veriotene in Ponzi. Princesa Piemontsfca pri prireditvi Donslavora za vojne pohabljence Rim, 5. apr. s. Opern* ciklus, namenjen vojnim ranjencem in tovarišem pod orožjem in prirejen na pobudo Narodne faši- stične stranke ter Dopolavora družb« »Montecatini« pod patronatom predseu-ništva Narodne ustanove Dopolavora v sporazumu t ministrstvom za ljudsko kulturo, se je včeraj popoldne zaključil v Rimu s poslednjo veliko predstavo v gledališču -Argentina«, ki ga je za to priliko okrasil rimski Dopolavoro v smislu proslave 20 letnice italijanskega letalstva Ves parter gledališča je bil natrpan z mladimi tovariši v sivozeleni in modri unfermi, medtem ko so v ložah sedeli ranjenci in vojni invalid', ki se trenutno zdravijo v raznih bolnišnicah v mostu. Predstavi je prir jstvovala tudi Nj. Kr. Vis. Piemont-5»ka princesa, ki jo je sprejel Tajn'k stranke minister Vidussmi z ministrom za ljudsko kulturo, rimskim guvernerjem :n predsednikom Narodne ustanove Dopolavoro ter inšpektorjem Narodne faš stične stranke Bussatijem Bonsembiantem. Ob vstopu je bila princesa Marija Piemcntska pozdravljena z narodnimi himnami, nakar se je podala v Kraljevo ložo. kjer je sedela med vel-kimi vo-nimi invalidi. Navzoči so ji priredili navdušene manifestacije. Na odru so za to priliko uprizorili j>R:g'letto r ped umetniškim vod.-tvom dirigenta Konrada Benvenutija. V enem izmed odmorov je princesa Pemonteka razdelila hrabrim b'rcem ki so bili z njo v Kr. loži, darila Dopolavora »Mcntecatini«, medtem ko so vsem drugim delile darove članice rimskega Dopolavora. Manifestacije naklonjenosti in simpatij za princeso Piemrntsko so se vedno znova ponavljale, medtem ko 30 ble prisrčne in navdušene tudi manifestacije režimu, ki so prišle do izraza, ko se je zlata kolajna Vidussoni razgovarjal hrabrimi bojevniki. Preden -'e princesa Piemcntska zapustila gledališče, je izrazila predsedniku Narodne ustanove Dopolavoro svoje zadovoljstvo nad pestrim delovanjem organizacije v korist tovarišev pod orožjem. Sovjetski napad! popustili Na vzhodni fronti samo manjši boji krajevnega pomena b Hitlerjevega glavnega stana, 6. apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na kubanskem mostišču sovražnik ni nadaljeval napadov prejšnjih dni. Z ostale vzhodne fronte poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju. Tudi na tuniškj fronti je dan v splošnem potekel mirno. Med lastno napadalno akcijo v južnem Tunisu je bila zavzeta važna višina. V Sredozemlja je letalstvo napadalo s dobrim uspehom letališča in druge vojaške dlje. Lovci m protiletalsko topništvo ter lovci na podmornice So uničili 18 sovražnih letal. Pogrešamo dve lastni letalu Angleško-amerlški letalski oddelki so napadli včeraj zasedeno zapadno ozemlje, predvsem mesto Antverpen. Prebivalstvo je imelo znatne izgube. V neki šoli je bilo ubitih 180 otrok. Lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 19 sovražnih letal. Na severnem Norveškem je bil sovražni oddelek za sabotažo, ki se je približal obali, zapleten ▼ borbo in uničen. Odločna nemška obramba ob Kuhana Duce o pomenu španske vojne Predgovor za knjigo, posvečene spominu v Španiji padlih Italijanov Rim 5. aprila s. Duce le napisal za knjigo ji\ '' *<\'f nredoovnr »Plemeniti Jn sveti trud. ki se mu je posvetil oče i e.rc ua Varzi je na>ei >vo zi iz <■ tei knjigi, ki ne vsebuje ie seznama s'avnih imen temveč predstavlja obenem zgodovinsko listino največje važnosti, kajti sleherno ime ie v njem dokaz najvišje žrtve Španska vojna je bila za italijanske legionarje zares vojna za zmago •^ieala: osvoboditev Španije in Sredozemlja sleherne boljševiške grožnje Francova Španija je v tej srditi borbi odkrla svoje velike trad;cio-. naine bojne in domovinske vrline in s tem cb je rešila samo sebe. je rešila tudi evropski za pad m razblinila nesrečno Ljeninovo preroko vanje. Dogodki teh zadnji let ki so se zače'i sko rej takoj po zakliučitvi španske vojne so spo mine nanjo nekoliko zabrisali Toda dovolj ie ako se nanjo povrnemo vsaj za hin da spozna* me, da tudi tedanja vojna ni bla državlianska voina v nacionalnem smislu te besede temveč *cjna v evropskem in svetovnem smislu. V razvrstitev vojsk se je mešala razvrstitev ide-in režimov Na splosno je bila vojra med fasiz racm in antifašizmom vojna med Židi frama- soni. demokrati, liberalci komunisti anarhist' in z njim bolj ali manj odkrto povezanim vladami raznih držav vštevš' Zedmjene države Severne Amerike na eni strani na drug; stran-pa so b'le Španija. Italija Nemčija m prosto voliski oddelki drugih narodov V mnogo 5ir sem smislu se sedaj ta poiav ponav'ia pred na^ šimi očmi. zlasti v tem razdobju medkontinen talne vojne Knjiga ki jo ie oče Pietro da Varzi s tol;kš-ar. skrbjo pripravil in spomenik ki se na njegovo pobudo dviga v bližmi Saragosse posvečujeta na eni stran- žrtve italijanskih 'egio--nariev za vsa stoletja na drug' stran' pa pričata o živem bratstvu med narodoma Šnamie •n Italije Hvaležni smo očetu Pietru da Var ziju za niegov trud. ki -zhaia iz vre v domn-vino ter z skupne sredozemske in krščanske c:vflizacije še globljo hvaležnost pa mu bodo 'zkazale družine slavnih mrtv.h in ^-seh k; so nreživeli špansko državljansko vojno n^mškp lovsko "n strmo^lavne skupine razvijale včeraj živahno delovanie, ko so v. vidnimi t,r<=r»ehi nonovno nanada1? zbirališča sovražnih čet 'n motornih "ožil kakor tudi vojaške oreveze na bojišče zalo-ce živil m streiiva ter druge pomembne vojaške cilje. Pred no vrtni hudimi boji Berlin, 5. apr. Nemško mostišče ob Ku-banu je v resnici boleča točka sovražnika Ta postojanka, ki so jo Nemci obdržali, čeprav z znatnimi žrtvami, zavzema prostor, ki je pc svoji razsežnosti morda nekoliko malenkosten, vendar pa silno moti in vznemirja sovjetsko vrhovno poveljništvo. To dokazujejo večni poskusi za odstranitev te stalne grožnje, ki jo Rusi pj vsej pr liki močno občutijo. Te postojank" ne branijo samo Nemci, marveč tudi Rumuni, ram<. ob rami z grenadirji in planinci pa se bijejo tudi pomorščaki Nemčije in Italije v popolnem oboroženem bratstvu. Njihova naloga je bila in je še vedno zelo težka. V preteklem mesecu so sovjetske čete podvzele neštete napadov, pri čemer so svoje sunke usmerjale od obale s severa ali pa z vseh strani istočasno. Okop: in ježeve postojanke, ki zapirajo Rusom dostop dc morske ožine pri Kerču, so bili vedno clj silovitih ruskih napadov, dasi često sovjetsko poveljništvo pri teh podjetjih ni uporabljalo velikih sil. Od 4. t. m. dalje pa prihaja v poštev v tej b:rbi kot znaten č nitelj tudi število. Kratka doba odjuge je končana in komaj so se tla nekolik; strdila, je že prišel prvi napad z ruske strani, v katerem je sodelovalo nekoliko divizij, podprtih s težk m topništvem in letalstvom. Očividno gre za začetek novega niza akcij, s katerim ho Je sovražno poveljn štvo doseči cilj, ki se tnu doslej ni bilo mogoče približati. P^ mnenju berlinskih vojaških krogov je treba pričakovati z vso gotovostjo ponovnih ruskih napadov, vendar pa je jasno da j m bodo branilci kos zaradi svejega junaštva ter zaradi sile utrdb, zgrajenih med eno in drugo ofenzivo. V drugih odsekih od obale Azovskeg3 morja do skrajnega severa, kjer vlada še zadnji konec zime, se bejna delavnost cepi v manjše spopade čisto krajevnega zna čaja. Rdeča vojska preha'a sedaj povsod v obrambo in je meskovska propaganda ifl obveščevalna služba uvedla precej drugačen ton nego d, slej. Listi Sovjetske zveze objavljajo med drugim tudi članke, ki naj pripravijo javnost na bližnjo veliko nemško ofenzivo in k- govore že o nevih bolestnih žrtvah bližnje bodočnosti. V Berlinu beležijo z zadoščenjem te očitne znake sovražnikove vznemirjenosti. Javnost se zelo zanima za razglabljanja gene rala D etmarja, objavljena v »Borsenzei-tung« o nedavno zaključeni zimski bitki 'n o izgledih za bodoče bitko na vzhodu Ta znani nemški vojaški pisec pravi, da je operativni položaj v Rusiji danes tak kakor je bil pred letom dni. Nemški dobiček iz bojev pretekle zime predstavlja vsekakor zasedba Krima in nadzorstvo nad ožino pri Kerču. Bilo bi pa nepravilno, ako bi hoteli preso-ati položaj samo s stališča zasedenih ozemelj, kajti vojna takega obsega in take važnosti, kakor se sedaj razvija v Rusiji. nI odvisna od izgube al: pridobitve večjega ali manjšega ozemlja. Važno za nadaljnji potek je okclUčina, do sta nemško vrhovno poveljništvo ter nemška vojaka izšli ia zimske vojne bolje, nego jo bilo pričakovati pri takratnem stanju. Take poveljništvo kakor vojska je dalo dokaze svoje sile ter sovražniku predočilo svojo moralno premoč. Nemški vojak se popolnoma zaveda, kaj je na kocki v tej berbi, zato se je umaknil samo tam, kjer je imel proti sebi ogromno premoč ljudstva in bojnih sredstev. Nikjer ga ni premagala operativna sposobnost nasprotnika, niti hrabrost, niti izkustvo, niti velika množina sovjetskega topništva. V srednjem odseku se sovražniku ni posrečilo doseči kak b stven uspeh, dasi je imel na razpo lago velike množice vojakov, oklopnih voz in tepov in dasi je imel odlično možnost za preskrbo ter za nadomeščanje iztroše-nih sil z rezervnimi četami. Ofenziva je bila tedaj grenko izkustvo, iz katerega bc rusko poveljništvo vsekakor izvajalo kot posledico koristen nauk. Toda tudi Nemci, pravi general Dietmar, bodo našli sredstva in načine, ki niso samo v proizvodnji orož'a in municije. Nemci bodo dokazali, da zmaguje duh nad surovo silo, kakor se je to zgodilo preteklo zimo. Razen tega potrjujejo vesti o rusk;h izgubah in o zmanjšanju nj hove bojne sposobnosti, da je zimska bitka močno pospešila razvoj uravnoteženja med nemškimi in ruskimi silami. Osnovni razlog za to, da se je v izvestnem trenutku zdelo, kakor da je nemška vojska šibkejša kakcf ruska, je le velika premoč sovražnikovih sredstev. Sedaj te ni več. nastopila je ena' kost in vse se bo izpremenilo. S tem je tudi do neke mere dan odgovor na vprašanje o bodočem poteku dogodkov. Bližnja bodočnost povzroča Rusom težke skrbi. Osnove načrtov Stalinovega glavnega stana so v bistvu iste kakor 1. 1812 Ogromni proster, ruska zima in obilica ljudske sile so temeljni elementi sovražne strategije, ki po vsem videzu v prvi sovjetski ofenzivi n;so izgubili svoje učinkovitosti, toda druga zimska bitka je dokazala, da ni zaman pretekle eno stoletje in da se Nemci ne dajo poraziti s sredstvi, ki so bila zadostna za poraz Napoleonove vojske. Ogromna prostranost Rusije se je v resnici pokazala kc ugodna zu Nemce in ne za Ruse. Tudi zima je to pot ovirala, in škodovala sovjetskemu pohodu, vsaj toliko kakor Nemcem. Kar pa se tiče človeških rezerv s- tudi tu začrtane meje možnost?, ki jih niti Rusija ne more prekoračiti. (Ii Piccolo.) Odbiti sovjetski napadi ob Ladoškem jezeru Berlin, 5. apr. O sovjetskih napadih južno od Ladoškega jezera poroča;'o iz vojaških krogov, da so Rusi po hudem topniškem ogniu naskočili odsek ene pehotne divizije _ .. _ ob učinkoviti pomoč' letalstva in oklopnih Berlin, 6. aprila, s. O terorističnem na-oddelkov Po ponovnih naskokih se jim je P3^ ameriških bombn:kov v ponedeljek samo na eni točki posrečilo, da so do- popoldne na mesto Antverpen se doznava-segli nemške črte in prodrli skoznje, ven- naslednje podrobnosti: ciar pa je bil njihov prodor takoj ustavljen V nekem delu mesta je bila zadeta šo-in v kratkem času je bila nemška fronta la. 180 dečkov, ki so se zatekli v kleti, je zopet sklenjena Po kratkem odmoru so ostalo pod ruševinami. Navzlic mrzlične-popoldne Rusi znova silovito napadli, pa mu delu delavskih čet, da bi odstranili rušo bili po hudem boju zopet odbiti. ševine, se doslej ni posrečilo izvleči izpod Pri tem Obrambnem uspehu ima veliko ruševin niti enega trupla. Tudi v drugih zaslugo učinkovito delovanje nemškega i del'h mesta so ameriški bombniki povzro- topništva. ki je z metodično točnostjo raz- j čili hudo porušenje. Celi kompleksi stavb bijalo sovražne postojanke in z uspehom ; so se zrušili in velika večina izmed njih odgovarjalo ognju sovražnega topništva, l je postala žrtev plamenov. Pod ruševinami Od 19. marca, ko so sovjetske čete obno- je izgubilo življenje več sto belgijskih dr- ustavljalo tudi napadom velikega obsega. Nemški letalci so po poročilih iz vojaških virov napadli sovražno mostišče tA Kubazra. Tudi važno oekrbovališče v Ba-tajsku je bilo znova obstreljevano z vefi-kim uspehom. Iz madžarskih vojaških krogov javljajo, da so se pri enem izmed zadnjih sovjefc skih naskokov na področju Orel-Kursk odlikovale tudi madžarske čete, boreče se ramo ob rami z Nemci. Madžarom je bilo ▼ tem odseku predvsem poverjeno varovanje zvez z zaledjem. Sovjetsko vrhovno poveljništvo si je obstalo, da bo osvojilo vse gozdno ozemljo tega področja, toda ta načrt so onemogočili madžarski vojaki. V hudih bojih se jo Madžare m posrečilo zadržati napadajoče ruske množice, ki so se tudi v veliki meri posluževale oklopnih voz. Ko so Madžari dobili pomoč, jim je bilo mogoče zagnati napadalce nazaj in zopet utrditi ogrožene Obrambne postojanke. Tako so se Madžari tudi v teh bojih ponovno odlikovali. (Cor-riere della Sera.) Bombardiranje sovjetskega železniškega prometa Berlin, 5. aprila s. Kakor se doznava iz pristojnega vira, so nemška strmoglavna letala bombardirala včeraj važno premikal-no postajo Knažaja guba, ki leži južno zaliva Kandalakše. Bombe, ki so jih odvrgla letala v več zaporednih valovih, so na več mestih uničile tračnice in povzročile veliko škodo na železniških napravah. Zadeti so bili tudi vlaki s četami in orožjem med vožnjo ali na postajah. 20 vagonov je bilo popolnoma uničenih, ena lokomotiva in več nadaljnjih vagonov pa poškodovanih, da so imeli boljševiki zaradi letalskega napada nemških brzih bojnih in strmoglavnih letal na zbiral;šča čet v bližini Knažaje gube velike izgube. Ogorčenje Francozov zaradi bombardiranja Pariza Par/z. 5. apr. s. Klic groze se je v vaero Parizu dvignil zaradi barbarskega bombardira* nja predmestij francoske prestolnice sredi belega dneva in ob najlepšem vremenu, ki je dopuščalo popoln razgled ameriškim letalcem. Strahotni prizori so se nudili očem ne le na športnem igršču Longchamps, kjer je bilo zbranih kakor vsako neddjo popoldne veliko število gledalcev, temveč tudi v parku Boulogne. na katerega so ameriški letalci spustili več bomb in ubili ali ranili žene in otroke. Cele stanovanjske zgradbe, kjer so bivale delavske dru* žine. so bile uničene. Razen tega so bombe zadele dve postaji podzemeljske železnice, kamor so v naglici pobegnili prestrašeni pešci na znak alarma. Tafco so angleški in ameriški letalci sejali smrt in paniko med mirnim prebivalstvom predmestij, ki je hotelo izkoristiti prvo aprilsko nedeljo, da bi se naužilo pomladanskega sonca. Žrtev je mnogo več, kakor so prvi hip mislili. Ubitih je bilo več sto ljudi, medtem ko še vedno izkopavajo izpod ruševin nova trupla. Ranjencev med francoskim prebivalstvom je izredno mnogo. Ne da bi zadeli en sam vojaški cilj so Američani sejali strah med prebivalstvom pariških predmestij in povzročili s svojim početjem splošen odpor in obsodbe. Letalski napad na Antverpen vile svojo ofenzivo, je bilo v tem odseku • uničenih 169 oklopnih voz. V veliko pomoč nemškim četam je b lo letalstvo, ki je raž- j bilo mnogo sovražnih baterij. Ob Doncu so sovjetske pehotne čete poskus le sunek proti boku nemških pošto- i jank, bile pa so popolnoma uničene. Tudi južnovzhodno stavljeni močnim preizkušnjam Morda ta prijateljska vez ni b k nikdar tako trdna in globoka kakor ▼ zadnjih letih in zlasti v skupni borbi, ki ae bije m kričamfco dvilizacijo kot obliko evropskega življenja, in za pravico vseh narodov do svobode. Madžarska javnost odobrava trdni sklep o sodelovanju obeh narodov in sledi z najprisrčnejšim pritrjevanjem sleherni konstruktivni etapi tega sodelovanja. Oficiozni »Budapest Ertes:to» piše med dni gim: Madžarska, ki ceni po svojem pravem prmenu ogromni doprinos Italije v tej vojni, želi ohraniti na vseh področjih in v obliki brezpogojnega sodelovanja tesno prijateljstvo z Italijo, ki sloni na stoletnih tradicijah. Vladni list »Pest« piše: Tako z vidika naše sedanjosti kakor naše bodočnosti je obisk predsednika vlade m zunanjega ministra v Italiji velikega pomena m madžarski narod bo prav gotovo črpal le koristi iz dejstva, da se je pri vadi dosedanjih obiskih Šefov madžarske viade v Rimu potrdila popolna skladnost med krščansko in nacionalistično Madžarski* ter dinamično Italijo ki se bori v okvira vrfin starega krščanskega Rima. »JUTKOc St. TB Sreda, f. IV. 1943-XXI ,Nazaj proti severozapadu!' »AH smo Čangkajška resnično pritisnili ob zadnjo steno?« Tako vprašujejo Japonci zdaj, ko je Cungkjng odrezan od morja in pristanišč ter ne vodi nobena železnica, M ne bi bila pod japonskim nadzorstvom, v notranjost maršalove Kitajske. Birmanska cesta, zadnja vel'ka zveza Kitajske z vnanjim svetom, je že nad leto dni pretrgana. Preostane torej samo še pot po zraku, po tej poti pa je mogoče — računajo Japonci — pripeljati v deželo mesečno komaj 200 ton, to je 200 krat manj kakor prej po birmanski cesti. Seveda preostane tudi še neka pravljična karavanska cesta, k' drži iz Asama skozi Tibet v Cungking, o kateri pa rihče ne ve, če bo kdaj resnično rabila prometu. Ta cesta meri nad 3000 km v dolžino in je torej za polovico daljša od birmanske ceste, če se Japonci danes vprašajo, kakšen izhod ima Cang-kajšek iz sedanjega položaja, ne misl'jo prj tem na zračni premet in tudi ne na asam-sko cesto; mislijo predvsem na kitajski severozapad. Cangkajšek je na severovzhodu. na vzhodu in jugu v japonskem objemu, k' ga drži kakor železna roka za vrat. Ta roka potiska kitajskega maršala vedno globlje v notranjost Azije v neizmerno globoko zaledje. Ali iztisce jz teh notranjih provinc Cangkajšek lahko dovolj novh sil, da razvije svojo moč —• to je vprašanje, ki zanima japorsko javnost, odkar je Cangka^šek izdal geslo: »Nazaj proti severozapadu! s Japonci, ki iščejo odgovera na zastavljeno vprašanje, vedo. da tvori severezapadno Kitajsko predvsem petorica provinc Dve izmed nj:h. provinci Kansu in šensi pripadata 18 kitajskim osrednrm deželam. Tri estale so tako zvane vnanje province ali vzporedne dežele Kitajske. Prva je šinghaj v vzhodnem Tbetu, druga Nin-ghsija, pripadajoča notranji Mongoliji, tretja pa Sinkjang, imenovana tudi Vzhodni Turkestan. Vse te tri provnee so držav-nopravno podrejene kitajski vladavini, v njih pa prevladujejo često tuji vpljvi. To velja posebno za provinco Simkiang ali Vzhodni Turkestan, ki meji na Sovjetsko zvezo in katere usodo določa že več desetletij boljševiška ekspanzija. Nujnost da se na Kitajskem popravijo gospodarske razmere, sili maršala čangkajška, da se pozanima prav za usodo Sinkianga ali Vzhodnega Turke3taraa. Američani mu pri tem nudijo vso svojo pomoč ter so v Kansu ju. 6ens'ju in Sinkiangu že odprli konzulate, ki delujejo s polno paro ter odpi- rajo Azijo ameriškemu kapitalu. Proti severoeapadu drži edina cesta, ki je ostala Cungkingu za zvezo s svetom poleg asamske ceste. Ta cesta gre preko polj, peščenih puščav ;n čez gorovja provinc šensi, Kansu in Sinkiang, čez Almo Ato na sovjetsko ozemlje, kjer prihaja v stik z važno p; stajo Turksiba (turkestan-sko-sibirske železn'ce). Pred nekaj leti je po tej progi prišlo vsak mesec 800 do 1000 ton vojnega materiala iz Sovjetske zveze na Kitajsko. Odkar se je začela nemško-ruska vojna, je ta dotok skero popolnoma usahnil. Zdaj ga hočejo obnoviti, seveda ne iz rusk:h skladišč, temveč iz angleških in ameriški arzenalov. Načrt predvideva dobave Cangkajškovi Kitajski preko Perzijskega zaliva. Toda po japonsk osnovi mesnih izvlečke v. zelenjav, maščob in dišav. Odstotki posameznih sestavin so določeni v posebnem dodatku k ukazu. Dovoljeno je izdelovanje drločenb ko ličin zabel po čl. 2 ukaza z dne 17 jun;i& 1942/XX in sicer zabela tipa D (paradižna mezga z zelenjavo in dišavami na osnovi koncentrata iz paradižnikov, zelenjav 'n dišav), zabele in mezge tipa E na osnovi koncentrata iz paradižnik: v. zelenjav, kisa. slaokorja in drož. Odstotek sestavin in higijenski pogoji so označeni v prilogi številka 2. k temu ukazu. D: vol-eno je pripravljanje teh zabel samo v steklenih p-sedan ki so hermetično zaprte, razen za z~be o tipa B, ki ae lahko pripravlja tudi v pločevinastih posodah, odobrenih od všjega zdravstvenega zavoda notranjega ministrstva. Prijave v smislu ukaza z dne 17. junija 1942/XX se zahtevajo tudi za zabele, toda namestu vsakih 14 dni, kakor določa navedeni ukaz, morajo biti te prijave predložene do 5. vsakega meseca. Družba za uvoz in izvoz goveje živine bo v tem smislu javila ministrstvu za poljedelstvo in gozdove do 1. v vsakem mesecu celotno proizvodnjo vsakega podjetja in razpoložljive proizvode. Od danes dalje je prepovedano izdelovanje zabel drugačnega tipa, kaker so zgoraj označene. V 10 dneh po objavi tega ukaza bedo morali proizvajalci maščob ter uvozniki, grosisti in skladiščniki vseh vrst, ki razpolagajo s temi proizvodi, prijaviti ministrstvu za poljedelstvo ln gozdove te proizvede in navesti količno po različnih vrstah in ceno v prodaji. Proizvajalci bodo v tej prijavi naznačili tudi surovine in polsurovine, ki so določene za te zadeve in ki bodo na razpolago ministrstvu za poljedeljstvo in gozdove. Verdijev teden na Dunaju Dunaj, 5. aprila a Snočfl je gledališki an- aambl občinskega gledališča iz Florence predvajal v dunajski državni operi v okviru Verdijevega tedna opero »Falstaff« s Stabilejem kot glavnim pevcem in Rossi-jem kot dirigentom. Predstave se je ude^ ležil italijanski veleposlanik Dino Alfieri v spremstvu državnega voditelja Baldurja von Schiraha. Popoldne je italijanski veleposlanik v spremstvu generalnega konzula Romana in tajnika dunajskega Fa-šija obiskal Italijanski dom, v katerem so prostori fašija in druge italijanske ustanove, ter je izrazil svoje zadovoljstvo nad njihovim delom Neuspelo sovjetsko snubljenje v Bolgariji Berlin, 6. apr.. s. »V61ki3cher Beohach-ter« opozarja pod vidnim našlo vem na prvi strani na Izjave bolgarskega ministra za javna dela Vasiljeva, pri čemer poudai-ja, da je Moskva ponovno skušala pripraviti Bolgarijo za sodelovanje v tej vojni na strani Sovjetske zveze. Tak predlog je podal generalni tajnik sovjetskega ko-misarijata za zunanje zadeve Soboljev. V Moskvi so tedaj zahtevali od Bolgarije predvsem odstop nekaterih letalskih in pomorskih oporišč, da bi lažje izvršili svoje načrte za napad na Evropo, čim bi »stvari dozorele tudi v ostali Evropi« Francoski general Eon o namenih De Gatdlea Lizbona, 6. apr. e. Francoski general Eon, ki je septembra 1. 1940 prispel v Anglijo z na* menem, da bi se pridružil De Gaulleu, obtožuje sedaj iz istega Londona tako imenovanega voditelja svobodnih Francozov V nekem londonskem listu je namreč objavil odprto p'smo, v katerem odločno obtožuje de Gaullea, da zavestno vodi politiko izkoriščanja nesreč Francije, da bi si zagotovil položaj diktatorja Fran* cozov. General Eon prikazuje de Gaullea britanski javnosti kot parvenija, hinavca in izdajalca svoje domovine. Med drugim trdi. da sili de Gaulle vse, ki prihajajo, da bi se borili v vrstah svobodnih Francozov, da takoj podpišejo listino, s katero prsegajo brezpogojno zvestobo njemu kot edinemu voditelju Francije. Naposled očita Eon de Gaulleu da hoče izzvati državljansko vojno v Franciji. Zatiranje arabskega tiska v Libanonu Ankara^ 5. aprila, s. Arabski novinarji v Libanonu so protestirali pri degolistič-nem odposlanstvu proti temu, da ni b;la izpolnjena obljuba o večji tiskovni svobodi v predvolilni dobi. Arabski listi imajo velike težave tudi zaradi vedno manjših dobav papr'a, kar jih sili. da neprestano omejuje j; svojo naklado in obseg, dočim organi esegolistične propagande ne poznajo nobenih takih težav. Ankara, 6. apr s Iz Bejruta poročajo, da je bilo na tiskovni konferenci generalnega de-golističnega odposlanstva izredno izjavljeno, da uvedbe parlamentarnega režima v Siriji in Libanonu ni mogoče tolmačiti kot prenehanje mandata ki bo trajal toliko časa, dokler ne bo prcklican od Društva narodov Ta izjava. ki je popolnoma demantirala degolrstične organe, v kolikor namreč iz propagandah razlogov niso prenehali označevati de Gaullea kot ustanovitelja popolne neodvisnosti Sinje m L banona, je izzvala oster odpor v javnosti obeh držav V nacionalist čnih krogih poudarjajo smešnest sofistične izjave, kajti Društvo narodov, ki je prenehalo cbstciati vendar ne bc meglo nikdar oreklicati mandata Anglija ne msvs dobavljati Siriji žita Ankara 5. apr. s. Doznava se. da je anglo saški urad za oskrbovanje Bližnjega vzhoda obvestil sirsko vlado, da S rija letos glede na povečane vojaške potrebe m pomanjkanje to-naže ne bo mogla računati z dodatnim1' doba* vami žita od onkraj morja in bo morala zato sama poskrbeti za čim strožjo organizacijo svo e proizvodnje 'n racioniranje tako da bo bližnja žetev zadoščata za potrebe države Anglosaške oblasti so nadalje izjavile, da bi edna pomoč, ki bi jo megle dati sirski vladi obste* ;ala v pošiljanju strokovnjakov in svetovalcev za organ zacijo oskrbe in pobiianje špekula oije Ta cbiava je v vsej Siriji zbudila nevoljo n zaskrbljenost Direktor bolgarskega tiskovnega urada Sofija, 5 aprila s. S kraljevim uk?jjom je bil imenovan za direktorja tiskovnega urada vlade Geergij Serafimov ki mu ie priznan čin opo^omočenega ministra prvega razreda. Serafimov je bil že dve leti na tem položaju nato pa generalni tajnik vlade in šsf kabineta predsedn ka vlade Gospodarstvo Lansko poslovanje Kmetijske dražbe Ljubljana, 6. aprila V svojih zadružnih prostorih Je imela danes Kmetijska družba, zadruga z o. j. v Ljubljani svojo deseto redno letno skupščino, ki ji je prieostoval tudi predsednik Zavoda za zadružništvo tajnik g. Dolfe Scha-uer. Predsednik g. Ivan Pucelj, ki je vodil skupščino, se je spomnil 1751etnice ustanovitve Kmetijske družbe. Ta jubilej je bil lani 26. oktobra. Poslovanje Kmetijske lružbe se je preteklo leto še boJj prilagodilo novemu stanju. Zadruga je kot ena od središčnih blagovnih zadrug delegirala v upravo novoustanovljenega Zavoda za zadružništvo svojega zastopnika. Lani so bili napravljeni koraki, da se osnuje za kmetji-ske blagovne zadruge poseben koordinacijski odbor, ki naj bi v naši pokrajini nado-mestoval agrarni konzorcij (Consorzio agrario) in uravnaval delovanje Kmetijske družbe in Gospodarske zveze v soglasju z delovanjem takih poloficielnih ustanov v drugih italijanskih pokrajinah. Obe centralni blagovni zadrugi sta že pričeli svoje delovanje izvajati v tem duhu, čeprav do formalne ustanovitve tega koordinacijskega odbora še ni prišlo. Predsednik je poročal, da se nadomestne volitve odbornikov prilagodijo razmeram z izvolitvijo članov, ki stanujejo v Ljubljani in njeni okolici, da se bodo lahko udeležili sej in da ne bo zaradi tega trpelo poslovanje. Delovanje podružnic je bilo sicer ovirano, kljub temu pa so podružnice mnogo storile za svoje članstvo, ga oskrbovale s kmetijskimi potrebščinami in vnovčevale pridelke. Število podružnic v naši pokrajini je ostalo nespremenjeno in znaša 87. V teku lanskega leta je pristopilo 1750 novih zadružnikov, in je bilo ob koncu leta v naši pokrajini 5914 zadružnikov od skupnega šetvila 13.217. Tudi lani upravni odbor ni imel stika s skladišči in podružnicami na področju, ki je priključeno Nemčiji. Kmetijska družba je dobila sporočilo, da se bo Zalružna zveza v Gradcu pogajala zaradi prevzema teh skladišč in likvidacije tamošnjega premoženja Kmetijske družbe, vendar se najavljeni odposlanci graške zveze še niso oglasili. O stanju premoženja, ki se nahaja v Nemčiji, nima upravni odbor poročil. Sporočeno je bilo le toliko, da je uprava v Mariboru plačala pri sindikatu za kadij v Berlinu dolg zadruge za proti-vrelnost blaga, ki ga je Kmetijska družba prejela pred aprilom 1941. povpraševanje po kmetijskih potrebščinah je bilo tudi lani zelo živo, vendar vs»-ga povpraševanja ni bilo mogoče pokrili, čeprav je Zadruga v nekaterih panogah (n. pr. v strojih in orodju) več prodala kakor v prejšnjih letih. Glede na ureditev prodaje živil je razumljivo, da je nazadovalo vnovčevanje kmetijskih pridelkov. Nehaj več prometa je balo s svežim in suhim sadjem. Navzlic temu je prodaja blaga po denarni vrednosti v primerjavi z letam 1941. nazadovala po vrednosti le za 1% hi po količini pa za 25%. V teku lanskega leta je Kmetijska družba prodala blaga za 5.51 milijona lir. Umetnih gnojil je prodala 1.88 milijona kg (za 1.96 milj. lir), semen 5400 kg, krmil 13.123 kg, poljedelskih proizvodov 199.000 kg (za 1-08 milj. Hr), zdravilnih zelišč 93.000 kg, vrhu tega je prodala za 140.000 lir živinorejskih, mlekarskih, sadjarskih in poljedelskih potrebščin, za 65.000 lir zaščitnih sredstev ln 3185 kmetijskih strojev in strojnih delov aa 1.47 milijona lir. Promet je bil glede na bilančni zaključek zadovoljiv. Kmetijska družba je lani pri kosmatem dobičku 500.300 lir zabeležila 64.236 ttr čistega dobička, ki bo po predlogu upravnega odbora razdeljen tako, da bodo dt>-delili rezervnemu skladu 30.666 lir, skladu za zadružno propagando, ki ga sme odbor uporabiti tudi za pomoč pri nabavi zadružnega orodja, 10.000 lir, zadružnikom pa se prizna 49o ristOi-na od njihovega prometa kar znese 23.870 lir. V bilanci znaša deležna glavnica 50.224 Ur, rezervni fond 1,129.590 lir, propagandni fond 31.381 ttr in pokojninski zaiklad 339.378 lir. Denarnim zavodom dolguje za lruga 1.798.000 lir. Na aktivni strani pa znašajo blagajniška sredstva in naložbe pri denarnih zavodih 406.900 lir, terjatve 1,395.500 lir, zaioga blaga je vnesena z zneskom 1,259.800 Ur, knjižna vrednost premičnin ln nepremičnin pa znaša 1,799.000 Ur. Poročilo nadzorstvenega odbora je podal predsednik tega odbora dr. SpdUer-Muys. Poročilo ugotavlja pravilno in previdno bi>-laciranje, tako glede zalog blaga, kakor glede premičnega inventarja in nepremičnin. Občni zbor je odobril vse stavljene predloge. Izvršene so bile po predlogu nadomestne volitve v odbor in nalzorstvo, kot pristojbino, ki jo mora plačati vsak aa novo sprejeti zadružnik, pa je občni zbor določil znesek 11-40 Ure. Odpira**5* i« **uiranje trgovin na se odpravijo nesporazumi glede vpra Sanja odpiranja in zapiranja trgovin v poletnem času, objavljamo dobeselno n°red-ho Visokega Konrsarja št 174 z ^ne 2 IX 1942 Služ. list št 74. z dne 16. IX. 1942 XX ki določa naslednje: 1. <51 2 A prodaialnice: trgovine oblačilne stroke, pohištva, papirnice, knii^arne in trgovine z mešanim blagom, moraio bit' odprte od 8 30 do 12 30 in od 15 30 do 18.30 2. Trgovine z živili in P"odaj?lnice premoga in drv cd 8 1o 12. in o^ 15.30 do 18 30 v zimskih mesecih, od 16 do 19. ure v po'p t n'h mesecih. 3. Trgovine s ii zelenjavo od 6.30 d^ 12 30 in od 15 do 19. 4. Prodajalce kruha in mlekarne od 6.30 do 20 ure. 5. Prr*dajalT>.iee peciva, slaščic in piškotov ol 8. do 20 ure. 6. Mesnice cd 6.30 do 11. ure. 7. Predajalnice rastrn in cvetja od 8.30 do 1230 in od 15. do 20. ure. Cl. 12 za poletne mesece veljajo meseci april—september- za zimske pa oktober— marec. Z gornftm pojasnilom se razveljavlja prvotno pojasnilo elerte odpiranja tn zapiranja trgovin v poletnem času. Kazen zaradi prestopka predpisov o živilih Urad za nadzorstvo cen pri Visokem ko-misarijatu sporoča, da 1e civilni komisar logaškega okoliša v mesecu marcu t. 1. kaznoval Trošta Antona. Rakek 175, na globo 500 lir ter na 16 lir pristojbine zaradi skrivnega zakola enega praSiča. Gospodarske vesti = Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani. Na zadnji seji uprave Zadružne gospodarske banke je bUa predlcžen»i bUanca za preteklo poslovno leto 1942, ki izkazuje dobiček 490 562.81 lir brez prenosa iz prejšnjega leta. Redni občni zbor barke bo na dan 5. maja t- i- iD **> na tem stavljen predlog, da se poleg 10% dotacije rednemu rezervnemu skladu izplača 4% dividenda na prioritetne delnice, ostanek pa rezervira kot prejšnje leto. = Gospodarske vesti iz Irvatske. V zagrebški trgovinski register je trla vpisana tekstilna d. d. Glavnica znaša 5 miUjonov kun, o«I '"atere je plačano 2 miUjona. Člani ravnateljstva •so G juro in Vera Prpič ter Franjo Hostynek. — Zagrebška mestna občina je objavila podatke o lanskih dohodkih, iz katerih je razvidno, da so se občinski trošarins.U dohodki dvignJU od 97 milijonov kun v letu 1941. na 156 milijonov v lanskem letu. Dohodki od davščin i.t taks so se povečali od 200 na 339 milijonov. Mestna podjetja so imela 330 miUjcnov kun dohodkov nasproti 183 milijonom v prejšnjem letu. Najbolj so se povečali dohodki elektrarne, in sicer od 129 na 246 milijonov kun. Zagrebška mestna elektrarna ie lam proizvedla 67.9 milijona kilovatnih ur električnega toka nasproti 62.7 miUjona v prejšnjem letu. = h gorenjskega trgovinskega registra. Vpisale so se nastopne tvrdke: Ivan Sau-nik ml., galanterijska in modna trgovina Kranj (komisarični vodja Karel Keller); Ivan Zabret. opekama. Bobovek pri Kranju (komisarični vodja Adolf Korali); Brata Naglič izdelovanje krtač, družba z o. z Šmarca pri Kamniku (osnovna glavnica 90.000 mark. poslovodja: Peter m Karel Naglič); Josip Kovač, avtomobilsko prevozništvo Tržič (komisarični vodja Ge-org Mayerhofer); Fran Zaletel, žganjarna <5t. Vid ob Savi: Leopold Zore. trgovina z mešanim blagom. Kranjska gora; Andrej Kregar. pohištveno mizarstvo, St. Vid; Fran Dolenc lesna industrija. Skofja Loka (prokuristka Julijana Dolenc); Lovrenc Kokalj, trgovina s surovimi kožami v Kropi. .up»ka poštna zveze je pričela P°-,atl. Na iniciativo nemškega državnega Stnega ministra in v sporazumu z itaU-sko poštno upravo je bilo v oktobru •skega leta sklican na Dunaju prvi ev. iki poštni kongrea, ki sa ga je udele- -----i-iv, ^j-žav. Na tern kongresu r. b'ia sklenjena ustanovitev evropske -,oštne zveze, ki je 1. t. m. pričela poslovati V to evropsko poštno zvcz;o eo poleg Italije in Nemčije takoj vstopile naslednje države: Albanija, Bolgarija, Danska, Finska, Nizozemska, Norveška, Madžarska, Rumunija, San Marino in Slovačka. Hrvatska, ki je bila prav tako udeležena na kongresu, pa ie naknadno spon čila svoj pristanek, tako so vse navedeno držav* s 1 aprilom pričele izvajati evropski poštni red, ki predvideva enotne postne pristojbine v prometu med državami poštne zveze, in sicer za pisma do 20 gr, do «50 gr, do 500 gr in do 1000 gr, za navadne dopisnice in za dopisnice z odgovorom ter enotno "tarifo za brzojavke. Istočasno z uveljavljenjem tega sporazuma jc- bila evropska poštna zveza oživotvonjena tudi na zunaj, in sicer z ureditvijo svojega sedeža na Dunaju. = Nemški gospodarski ukrepi. Med poslednjimi nemškimi ukrepi na gospodarskem področju je zanimiva zlasti prepoved izdelovanja okrasnega orožja (sablje, meči, bodala itd.) in pripadajočih predmetov. Vsega obsega seznam 250 različnih predmetov iz skupine okrasnega orožja. S to prepovedjo bodo prihranjene znatne koU-čine jekla, brona, lahkih kovin in bakra, tkanin aluminijeve žice in drugega materiala, poleg tega pa pride Se prihranek 1,200.000 delovnih ur na leto. — Po novih predpisih bodo v Nemčiji uvedene posebne nakaznice, na podlagi katerih bodo skupna gospodinjstva (zavodi, delavske kuhinje, kuhinje v taboriščih itd.) nabavljala začimbe. Pravi poper bodo prejemale le bolnišnice in okrevalnice, prodaja)« pa ga bodo lekarne. Vsi ostali potrošniki bodo dobili nadomestek za poper. Obratom. ki izdelujejo mesne izdelke, je točno precipisana količina začimb, ki jo smejo potrošiti. Pri zakolu svinje bo v bodoče dodeljena količina 25 g popra (doslej 75) in 100 g ostalih začimb (175). = Racionalizacija železniškega prevoz* v Nemčiji. V zadnjem času so v Nemčiji izšle številne odredbe, ki imajo namen doseči racionalnejše izkoriščanje prevozre kapacitete nemških železnic in zlasti preprečiti prevažanje blaga na dolge razdalje, če to ni neobhodno potrebno, ter prevažanja istega blaga v eni in drugi smeri. Tako so že lani za prevoz piva določil* skraino mejo 100 odnosno do 250 km. Za prevoz kruha po železnici je bila sedaj določena maksimalna razdalja 50 km. — Detajlni trgovci pa bodo v bodoče dobivaH standardno bl3go cd najbližjega proizvajalca, Sploh je postavljeno načelo, da oskrbujejo proizvajalci predvsem najbližji okoliš. To načelo se je zlasti uspešno uveljavilo pri dobavi tobačnih izdelkov, prt ^mer so bile prevozne poti skrajšane za 40 do 50 9c. Tvornice mila srce jo svoje proizvode prodajati samo v okolišu pristojnega deželnega gospodarskega urada. Centralni urad za umetna tekstilna vlakna izdaja tekstilnim podjetjem nakupna dovoljenja le za nakup najbližje ležečega proizvajalca, kar je povzročilo /manjšanje prevoznih poti za 30%. Za oddajo koksa in briketov so določena posebna oddajna področja, prav tako za prodajo gradbenega materiala. Tudi nabava cementa je urejena tako, da dobi potrošnik cement lz najbližje tvornice. Za pesek jc določena najdaljša prevozna pot 60 km. lijema velja le za specialne vrste peska (Icremenčev pesek in livarski pesek). Vsi tj nakupi so že prinesli občutno razbremenitev železnic v korist vojno važnih transportov. =r Sanacija bank v Rumuniji. V maju 1934 je Rumunija v zvezi s sanacijo denarnih zavodov izdala strog zakon o bankah. Z napredujočo sanacijo, v teku katere je bilo število bank v Rumuniji zmanjšano od 1.000 na 300, so bili predpisi tega zakona v zadnjih osmih letih z desetimi zakonskimi novelami ponovno omiljeni To dni je izšla še ena novela k bančnemu tb>-konu, ki prinaša nadaljnje olajšave. Skupna vsota hranilnih vlog sme v bo loče dt>-seči dvanajstkratni znesek glavnice (doslej devetkratni), s posebnim dovoljenjem vrhovnega sveta za banke pa šestnajstkratni znesek (doslej dvanajstkratni). Meja za vse banžne obveznosti je bila povišana od dosedanjega dvanajstkratneg-a. zneska glavnice in rezerv na šestnajstkratni znesek glavnice in rezerv. — Ustanovitev fonda za kritje vojno škode na Madžarskem. Doslej Madžarvka nj imela nobenega zakona o povrnitvi eventualne škode na nepremičninah zaradi vojnih dogodkov. Na prizadevanje in-dustrijcev, da bi se ustanovil v ta namen poseben fond, v katerega bi prispevali lastniki nepremičnin letni znesek okrog 90 miUjonov pengov, je sedaj madžarska vlada izdala naredbo o povrnitvi škode zaradi zračnih napadov. S to naredbo se ustanav. ija sklad za odškodnine, v katerega m bodo stekale posebne doklade, ki se bodo v ta namen pobirale k zemljarini, zgrada-rlnl, pridobnlni in družbenemu davku. Do. klada bo znašala pri zemljarini 1% katastrskega čistega dohodka, pri zgradartnl pa 4% kosmatega donosa, pri čemer bo lastnik nepremičnine lahko prevalil 3% na breme najemnikov. Pri hipotekarno obremenjenih zgradbah bo del prispevka plačal hipotekami upnik. Pri pridobnim znala doklada 1»/» davčne osnove. »JUTRO« Iti« % m KULTURNI PREGLED Koncert violinista G. CiGvnpija Pod okriljem Glasbene matice je v ponedeljek koncertiral v veliki f lharmonični dvorani violinski virtuoz G. Ciompi. Dvorana je bila polna občinstva, ki je z rastočem zanosom siedio umetnikovemu igranju G. Ciompi ie še sorazmerno mlad virtuoz. Takoj s prvimi gibi leka vzbudi sim iti je in pozornost. Čim dalje ga poslušamo, tem bolj nas osvaja njegovo muz c:ranje. Od! kujejo ga očitne vrline violin.sta velikega formata; od-liCno obvladuje vse kar zahteva instrument, da pridejo do polnega izraza ton. in pol toni, odtenki n zvočni prelivi; prav tako je močan v interpretaciji in čustven v poglabljanju skladb k j h izvaja Temperament eleganca, odločnost n it obsežna umetniška izkušenost vse to se razodeva v Ciompijevem igranju. Program, ki ga je izvajal italijanski umetnik ie bii zbran s tankim okusem upoštevajočim nc samo strokovno zvedavost poznavalcev gl3S= be marveč tudi sprejemljivost in razpoloženje širšega občinstva Prav zaradi tega; keT ni s posameznimi točkami eksperimentiral, se je hitro dot pal k tistemu ntrvu občinstva, ki spreminja pozorno sprejete vtise v iskreno 'P nezadržno navdušenje. Z drugimi besedami: virtuoz je preko čist'- virtuoznosti segtl k srcu in cgrel s svojo um tnostjo. Pokazai je. da parna skrivnost glasbene lepote. Prv: je bil na vrsti sloveči italiianski klasik /ivaldi s svojim koncertom v D duru. Tri stavke obsegajoča skladba ima vse že znane in priljubljene značilnosti Vivaldijevih violinski skladb razodevajočih vrhunske vzpone italijanske instrumentalne glasbe 17. in 18. stoletja. V navidezno močnem kontrastu s spevno in radostno skladbo italijanskega mojstra je bila temna in resnobna kompozicija onega .1 S. Bacha, ki je tolikanj č sla! Vivaldiievo mu« /iko, da jo je sam prirejal za orgle. Namesto napovedane Ciacone je Ciompi igral Preludij h fugo v G-moiu. Središčna točka virtuozo-vega ljubljanskega sporeda je bila Beethovnova znamenita Krcutzerjeva sonata, ki je navdahnila Tolstoju roman z znano tezo o zvezi med glasbo in spolno ljubeznijo. Ciompi jo je igral z občudovanja vredno silo m ji da' mterpre-tacijsko in tehn eno prelestne poudarke. Izzval je ob koncu viharno odobravanje Vse. kar ju ugledni umetnik podal v tretjem delu svojega koncerta, je bilo po Beethovnu ljubezniv nameček, za katerega pa smo mu bil' tembolj hvaležni, čc nas je seznani! s takim robnim vio!:nskim biserom, kakor je bila Principova skladba »V gozdovih Renona«. Poln čiste lepote in nostalgičnega hrepenenja poslav« jajočega se muzika je bil Chopinov poslednji Notturno. Rumunski plesni folklor očituje 1 Scarlatesc3 »Bagatella«. Ob koncu smo slišali namesto napovedanih Paganinijevih »Utripov« Vieuxternpsovo »Poljsko balado«. Koncert se je končal, toda občinstvo je vztrajno zahtevalo dodatkov in umetnik je res navrgel še dve kratki skladbi. Violinista Ciompija je enakovredno in z diskretnim razumevanjem spremljal pri kla» virju Franco Verganti. ZAPISKI Popravi! V včerajšnjem članku »Zapiski« je tiskarski škrat zmaličil avtorjev podpis, ki se glasi pravilno: Grus (ne Brus). V odstavku »Veliki kritik« čitaj: Crcce se zaradi svojega formata ne more podrediti (ne podreti) objektu ... • Josip Gostič gostuje na Dunajn. član zagrebške opere Josip Gostič je bil povabljen k sodelovanju v Verdijevem tednu na Dunaju. Teden traja od 4. do 11. t. m. Gostič nastopa na Dunaju z znano hrvatsko pevko Anko Jelačičevo, ki je angažirana na Dunaju, v operah »Don Carlos« in »Trubadur«. — Znani hrvatski skladatelj in operni dirigent Boris P a p a n d o-pulo je odpotoval v Berlin, kjer bo ob priliki druge obletnice ustanovitve hrvatske države dne 10. t. m. dirigiral na koncertu berlinskega mestnega orkestra. Smrt kiparja Gornika na Dunaju. V starosti 67 let je te dni umrl na Dunaju aka. demski kipar Friderik Gornik. Bil je slovenskega rodu iz Prevalja. Gimnazijo je študiral v Celovcu, nato pa umetnostno šolo na Dunaju. Napravil je številne umetnine, med njimi Košatov spomenik na celovškem pokopališču, vojni apemenik v Gornjem Millstattu ter razne nagrobnike na Dunaju, Celovcu in v drugih mestih. V vojnem jn mestnem muzeju ue Dunaju so razne njegove bronaste plastike. Gornik je na Dunaju posebno zaslovel z živalskimi kipi, ki jih je večji del izdelal po naročilu uprave živalskega vrta v Schoen-brunnu. Bil je ustanovni član un.etniškega združenja za Koroško. Nova slovenska skladba. Minkc Bric Je v samozaložbi fantastični valček za oiano in dve violini »Scheherezada«. Sklad, bp. je izvedljiva tudi s klavirjem, brez dveh violin. Italijansko zanimanje za Goetheja očitno narašča, sodimo po vedno novih pre-vedih njegovega dela in študijah, ki izha. jajo o prvaku nemške literature v italijanskem jeziku. Založba Šansoni ;p sklenila da bo izdala v novih prevodih urJpomemb. nejša Goethejeva dela ln dala temu izboru enotno kritično opremo. V ta namen je zaupala redakcijo znani germanistki Levi-niji Mazzucchetti. Izmed prevodov, ki izidejo v tej izdaji Goetheja, so nekateri docela novi, drugi pa so že izšli. Sansonijev Goethe bo obsegal štiri debele knjige, vsaka po približno 1200 strani, kar kaže, da bo izbor dokaj izčrpen, zlasti kar se tiče Goethejevih izrazito poetičnih stvaritev. V prvi knjigi izidejo dela: »Goetz di BerU-chingen«. »Clavigo«, »Stella«, »Brat ln sestra«, »Egmont«, »Dramatski fragmenti«, VVerther« in »Pesnitev in resnica«. Med prevajalci je znanj kntik Silvio Benco, ki prispeva prepesnitev »Egmontar. Smrt danske »Eleonore Duše s. v starosti 70 let je umrla danska igralka Eetty Nansen, ki so jo imenovali »danska Elec. nora Duše«. V teku svoje dolgoletne umetniške kariere je igrala z velikim uspehom klasične vloge odličnih dramatikov raznih literatur. A. P. čehova »CeSnjev vrt« je vprizorila v marcu stalna igralska družina Teatre Quirjna v Rimu >od vodstvom Sergija To-fana ln v novem prevodu Carla Grabhera Delo je zrežiral Guido Salvini. »T! Dram-ma« poroča, da le vprizoritvi prisostvovalo kar izjemno številno in pozorno občinstvo ter ji sledilo z ■čitnim dooadenjem, kažoč razumevanje za mojstrovino Cehovljeve tankočutne dramatske poezije. Medtem ko so v novejšem času nekateri režiserji v pisateljevi domovini skušali izpriditi pomen Kronika * Odlikovanja pri Kr. letalstvu. Is Rima poročajo, -la je bilo v dvajsetih letih italijanskega letalstva podeljenih hrabrim italijanskim letalcem 270 zlatih kolajn, 5001 sebrne kolajne ter številne bronaste svetinje in vojni križci. * Proslava 9. maja. Dne 9. maja bodo v Italiji proslavili dan Italijanov v svetu. Prvotno je bilo določeno, da se proslava na dan 16. maja, zdaj pa je dosežen sporazum, ki pravi, da bo proslava 9. maja, ko bedo Italijani slavili dan Imperija. Letos se bo vršila proslava tega dneva v znamenju gesla »Italija in Afrika«. Za organizacijo proslave bo poskrbelo društvo Dante Ali-ghieri. » Smrt viteza železnega križa. Major Joahim Spiegel, poveljnik nekega pomor-janskega grenadirskega bataljona, ki je bil letos v januarju odlikovan z viteškim križcem železnega križa, je te dni podlegel za hudimi ranami. * Smrt kiparja Lombardija, V Miazzini je umrl znani kipar Franco Lombardi, ki so ga poznali zlasti debro v MIlanu. * Smrt grofice Tripcovich. V Triestu je nenadoma umrla grofica Gilda Tripcovich-Pozzo, mati grofov Maria in Oliviera Trip-covicha ter baronice Marije Banfieldove. Pokojnica je izhajala iz znane patricijske rodbine Tripcovich v Ragusi. Tripcovichi so igrali v pomorskem prometu Triesta pomembno vlogo. * Promet z avtofurgoni. Najnovejši de-smejo avtofurgoni voziti samo v mejah posameznih pokrajin. Le v izrednih primežih bodo izdana dovoljenja za prevoz v druge province. Dovoljenja bo izdajal generalni inšpektor za motorizacijo. * Z 38 leti mati šestnajstega otroka. V bolnišnici sv. Mavricija v Imperiji je leta 1905. rojena Alma Caviglija, stanujoča v Riva Faraldi, rodila svojega šestnajstega otroka. Vsi otroci so moškega spola. Mož Alme Caviglija šteje 45 let. * Smrtni padec pogumne artistke. V cirkusu Henry v Pardubicah je vzbujala posebno pozornost 281etna artistka Ivana Danielova, Id je telovadila na nihajočem trapecu. Višek je hotela doseči s tem, cLa bi se zgolj z nožnim palcem obdržala na ti-apecu. Občinstvo je bilo obveščeno, da bo artistka prvič tvegala ta poizkus, zato naj bodo gledalci mirni. Poizkus se je sicer posrečil, toda ko se je hotela artistka vnovič vlovlti na trapecu, ji je ta ušel in je artlska padla 12 metrov globoko v manežo. Z zlomljeno hrbtenico in razbito glavico je sirota obležala na mestu mrtva. * Dramatična rešitev dveh planincev. Iz Milana se je odpravila na Monte Roso skupina petih alpincev, med katerimi so bili trije iz Valle d'Aosta, dva pa iz Mi-lanau Medtem ko so planinci iz Valle d'Ao-sta srečno prispeli na cilj, sta alpinoa iz Milana padla v žleb ter so ju morali rešiti iz nevarnega položaja. Da niso bili v bližini planinci iz Valle d'Aosta, bi bila milanska alpinca obležala mrtva. • Prevarana kmetica. 231etna Maria Žarka je prišla te dni iz Grobnica v Fiume, kjer je hotela nakupiti večjo množino blaga za obleko. Neka znanka jo je napotila k Jolandi Rossi, o kateri ji je povedala, da ji bo prinesla blago brez oblačilne nakaznice. Rossijeva je to tuli obljubila, zahtevala pa je, da ji Zorka plača naprej 15.000 lir. Naivna Zorka je denar izročila, teda RosaijeVe ni bilo pol ure pozneje na dogovorjeni sestanek in ko je Zorka sprevidela, da je postaja žrtev goljufije, je morala oditi na kvesturo, kjer je naznanila sleparijo. Rossijeva je bila aretirana- Ob 5. obletnici smrti gaspe Franje Tavčarjeve V dneva svit in zlato zoro vrt o rožah vesne sanja, misel iz sreš globine k Tebi roma, naša Franja. Bel oblaček že visoko jadra čez neba poljane, zarja tkč mu z rožno larvo v vseh odtenkih pajčoiane Ptički strune so navili tam ob dvorcu in kapeli, milotožno žaiostinko Tebi so v spomin zapeli. Emil Leon Te je klical, šla za njim si v večne dalje ko odevajo se breze v nežnega zelenja halje. H grobnici, kapeli lihi, če® vrtove ln dobrave, bel oblaček Vama nese toplo misel in pozdrave. Mara Tavčarjeva IZ LJUBLJANE u— N©vi grobovi. Za vedno je zapustil svojce višji davčni upravitelj v pokoju g. Jakob MUavec. Za njim žalujejo soproga, dve hčerki, trije sinovi in številno drugo sorodstvo. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob 15. iz kapele sv. Andreja na 2alah k Sv. Križu. — Po kratki bolezni je preminil javni notar iz Ormoža g. Loj" ze Ponebšek, star komaj 40 let Zapušča soprogo, hčerko in drugo sorodstvo. Truplo pokojnika bo prepeljano iz Novega mesta na Zale v kapelico sv. Petra, od koder bo pogreb v sredo ob pol 16. na pokopališče k Sv. Križu. — V visoki starosti 79 let je v Dobrepolju umrla ga. RozaliJa Kleindienstova. Za njo žalujeta sin, hčerka in ostalo sorodstvo. K večnemu počitku so jo položili 1. t. m. na pokopališče na Brezjah. — Pokojnim naj bo ohranjen blag sponrn, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Letošnji najtoplejši dan je bil v ponedeljek. Čeprav je zjutraj padlo živo srebro pod ničlo, se je pod vplivom sonca in juga ozračje teliko segrelo, da smo zabeležili popollne najvišjo temperaturo 19.3« C. Cez noč, ki je bila delno oblačna, ohladilo na 2.4o C, v zraku pa je spet prevladal sever. Barometer, ki je včeraj padel za 5 mm, sc polagoma dviga. V torek čez dan na prostem ni bilo tako prijetno, ker je pihal močan veter. V zavetnih legah pa je sonce spet popolnoma prišlo do svoje veljave. u— »Svetnik« je najboljše delo italijanskega pisatelja Ant. Fogazzara, ki ga radi imenujejo »italijadski Tolstoj«. Bavi se z vprašanji vere in cerkve, ki jih pokaže v podobi tajinstvenega reformatorja Giova-nija Salve. — Sailva je globoko krščanski duh, ki pa prihaja navzkriž s Cerkvijo. Dejanje vsebuje silno sugsstivno moč in vežo pozornega čitatelja do zadnjega. Roman je preveden v vse svetovne jezike in ga štejejo med reprezentativna dela novejše italijanske književnosti. V slovenskem prevodu je izšel »Svetnik« v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. u— Zaradi nove policijske ure bo začetek opernih in dramskih predstav od danes dalje uro kasneje, tako prično vse dramske predstave ob 18.30, vse operne pa ob 18. uri, v kol kor ni izredni začetek posebej objavljen. Tudi dnevna operna blagajna, ki ima predprodajo za operne in dramske predstave, posluje od danes dalje od 17. do 19. ure. u— Štajerska koko4 je najprfdnejša uri-čevalka mrčesa. V »Kmetovalcu« čitamo o rjavi štajerki, ki je že dolgo na glasu kot najodličnejša kmetska kokoš. V članku je med drugim navedeno: Lansko let<> se je na štajerskem pojavil koloradski hrošč ali krompirjevec. Kako obvarovat: naša krompirjeva polja pred uničenjem? Na Francoskem je ta škodljivec pred nekaj leti uničil sk; raj vse krompirjeve nasade. Da bi zajezili Nemci pot temu hrošču na svoje ozemlje, so oblasti sklenile poslati na francosko mejo — štajerske kokoši, ki naj bi nemškega kmetovalca ob-varcvale pred ogromno škodo, ki mu preti od koloradskega hrošča. In zakaj ravno štajerske kokoši? Ker je dokazano, da je štajerka najpr dnejša brskačica in uniča-valka mrčesa. Ima živo oko, je hitra, živahna in vztrajna kokoš. u— Pomarančni olupki na h°dnlldh in cestah niso samo znamenje nerednosti nekaterih ljudi, ki jim ni za snago in red na cestah, temveč so tudi prav nevarni, da kdo ne pade in se ne poškoduje. Zato so naši listi že večkrat grajali grdo razvado odmetavanja pomarančn h in drugih olupkov, papir.a in vrečic za sladoled ter drugih odpadke v kar na cesto. Ceste in ulico v okolici živilskega trga in ob prodajalnah s sadjem so res kar nastlane z olupki, čeprav je mestna obč na obesila kakih 200 košov za smeti na vseh primernih prostor h. Spet opozarjamo občinstvo in še posebno mladino, naj pomarančna olupke in druge odpadke meče samo v te koške, da se izogne kazni in pokaže več smisla za red. u— Obrtniki, ki so zaprosili za dodelitev bencina in petroleja, naj takoj dvignejo nakaznice pri Pokrajinskem svetu korpo-racij v Beethovnovi ulici št. 10, ker bodo sicer nakaznice zapadle. u— Društvu »Dom slepih« v Ljubljani so podarili gospodje zdravniki II kirur-gičnega oddelka splošne bolnice v Ljubljani namesto venca na krsto pokojni go-spej Guzelj, lir 200. Za plemeniti dar naj-iskrenejša zahvala. u— Zavetišču za onemogle (Japljeva 2) .1 aru je jo 100 lir namesto cvetja na krsto ! g. Srečka Niča, davčnega nadupravitelja j v pokoju, Skabemetovi. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so od sobote do ponedeljka sprejeli spet nekaj ponesrečencev, po večini z dežele. Iz Črnomlja je prišla po zdravn:ško pomoč 30-letna kočarjeva žena Albina Štruklja-va. ki jo je krava sunila v oko. 50-letni Nel Ventennale della Fondazione delFAer onautica il Duee intrattiene a colIoqulo il Comandante di un gruppo di aerosiluranti in partenza per la zona (li operazioni — Ob dvajsetletnici ustanovitve Aeronavtike sc Duce razgovarja s poveljnikom skupine torpednih letal pred njihovim odletom v operacijsko področje čevljar Ignac Pajk iz Višnje gore je padel in si zlomil levo nogo. Po nesreči je brat z drogom sunil v obraz ter poškodoval 20-letnega Nikolaja Korošca, sina hišarja z Bizovika. Desno nogo si je poškodoval pri padcu 50-letni posestnik Franc Krenos iz Zaloga. S steklom si je porezala desnico 37-letna poštna uradnica Amalija Volkova iz Ljubljane. Iz Novega mesta n— Misijon. V spomin na 4501etnico kapitlja bo za letošnjo veliko noč misijon, ki se bo pričel v soboto, 10. aprila, in končal 19. aprila. n— Ogenj v mestu. V dimniku na hiši ge. štefanovičeve na Ljubljanski cesti so se v torek zvečer vnele saje in le hitri intervenciji poklicnih gasilcev gre zahvala da se ogenj ni razširil Spodnja štajerska j Minister Speer na 6tajcrskcm. Nemški i državni minister za oboroževanje Speer je v i spremstvu pokrajinskega vodje iz Gradca obiskal več podjetij za oboroževalno industrijo na štajerskem. Ogledal si je tudi kelektivno razstavo štajerskih umetnikov v Jcaneju v Gradcu, kjer je nakupil nekatere umetnine. Vsakdo mora na p* moč v primeru letalskega napada, v tem smislu pišejo štajerski dnevniKi: Nobeni opazovalci n'so več potrebni. 2e svoj čas so bili v krajih, ogrožen :h od letalskih napadov, pritegnjeni vsi pripadniki nareda k samoobrambi. Zdaj je ta pritegnitev razširjena na vso državo. Samo telesne pomanjkljivosti in nujne službene dolžnosti jih lahko tega oprostijo, žrtvovanje mora biti takojšnje, vseeno kje. Vsak policijski uradnik, vsak poverjenik letalske zaščite in vsak njihov namestnik ima pravico, da dodeli vsakogar, ki ga najde v bližini poškodbe, k reševanju. V obeh vojaških bolnišnicah v Radgoni se vrstijo obiski iz razn h krajev. V marcu so ranjenca najprej cbdarovale članice ženske skupine z Vinjega vrha. ki so tudi prepevale in predvajale ljudske plese. Potem je radgonsko žensko društvo priredilo v obeh bolnišnicah veselo popoldne s petjem in veselimi en Kiajankami. P leg dragih so obe bolnišnici obokale tudi članice ljutomerskega krožnega ženskega združenja, ki so izrečile številna darila. Na- tega dela in mu dati s pretiranim kariki. ranjem posameznih značajev značaj komedije, je rimska predstava uspešno poudarjala njegov lirizem in tisto globoko melanholijo, ki izhaja jz preloma med starim tn novim svetom, izraženega simbolno v usodi Cešnjevega vrta. Stanlslavskega gledališke spomine, eno najpomembnejših del te vrste v vsej gledališki literaturi, napoveduje v italijanski izdaji rimski založnik Tumminslii, ki bo navil tud: novo izdajo Tommasa Salvj-nija »I ricordi di teatro«. Maria Apolionia Zgodovina italijanskega <••-. Storia del teatro italiano) je pravkar dosegla tretjo knjigo. Mario Apc-llonlo je eden najboljših italijanskih strokovnjakov za gledališko zgodovino. Ne-■vno je izdal pri Guandu v Modeni kritično monografijo o Shakespeara. Smrt Kos tisa Pa lam asa. Po vesteh lz Aten je umrl v grški prestolnici največji novogrški pesnik Kostis Palamas, eden redkih iz te dežele, katerih Ime je znano po vsej kulturni Evropi. Palamas je postal že v začetku stoletja osrednja osebnost grškega slovstva ln je ohranil x nesporno prvenstvo še v povojnih letih, ko se je no-vogrška književnost močno razgibala ln razbohotila. Palamas je bil na krškem to, kar je bil sredi prejšnjega stolet a v Fran. ciji Viktor Hugo. VPalamasovi p eziji so dobile prefinjen grški Izraz večne ideje na- cionalnega in socialnega značaja, ta pes. nik je ustvaril svojemu narodu nekaj dal, v katerih so peprijele najznačilnejšo slov stveno obliko posebnosti novog:?kega naroda, zmes njegove tradicije ln sodobnega življenja. Palamasovo poezijo odlikuje bo. gastvo čustvrvanja in fantastičnih idej. raznoljčnost ritma, lepota rim ir pomen-ljlvost simbolov. Z njo je ustanovil tako zvano atensko šolo, ki se je očitno razločevala od jenske šole, kakor je obvladovala novogrško slovstvo v 19. stoletju Spričo dejstva, da Grki še vedno nimajo enotnega književnega jezika, jo nemalo pomembno, da si je atenska šola pridobila priznanje v vsej Grčiji in je raxo zrahljala tla za pripravljajoče se književno zedinjenje. Palamasovo poslanstvo so nadaljevali in še nadaljujejo nzjeg.m številni učenci, posebej še Kiparis, Malaksis in Sikelianos. Palamasove pesmi &o izšle ne. davno, kakor je bilo v tej -ubrUi že zabeleženo, v francoskem izboru Dri nekem šVjcarskem založniku, ki je namenil izkupiček za podporo dece v pesnikovi domo. vini. Kcstis Palamas je umrl v starost-84 let. Balzac kot dramatska oseba. Comčdie Frangalse je nedavno uprizorila Igro v j i -Vidccci chez Balzac«, delo Emila Fabrea. V tej igri natrcopa pl3itel. »Človeške komedije«, ta nelzčroui stvari telj tolikih izmišljenih oseb, v zgodbi ne. koliko detektivskega značaja. GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 7. aprila, ob 18.30: V Ljubljano jo dajmo. Red A. Četrtek, 8. aprila, ob 18.30: Veliki mož. Red Četrtek. Petek, 9 aprila: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 10. aprila, ob 18.30: V času obiska-vanja. Premiera. Red Premierski. »V LJubljano Jo dajmo!« Veseloigra avtorja Josipa Ogrinca. v predelavi in režiji Milana Skrbinška. Igrajo: Srebrin — Cesar, Rotija — P. Juvanova. Marica — Ančka Levarjeva Cena — Starčeva, dr. Snoj — Drenovec. Pavle — Peček. Neža — Rakarjeva. notar — Košuta. Scenograf: nž. Franz Ernest. Dr. Ljuba Prenner: »Veliki mož.a Komedija v treh dejanjih. Godi se v Ljubljani v književniških krogih. Igra je satira, v kateri nastopajo: Cesar. Starčeva, Ras-bergerjeva. Brezigar, Nakrst, VI. Skrbin-šak, Peček Košuta, Kovič P., Lipah. Ko-vič J., Raztresen. Bratina. Blaž, Drenovec, Sancinova. Gorinšek. Režija: Milan Skr-binšek. V soboto, 10. t. m. bo v Drami prva uprizoritev E. Gregorinove pasi jonske drama »V času obiskavanja«, ki predstavlja poslednje dni iz Jezusovega življenja in njegovo smrt. Posamezne prizore na odru, ki podajaio dogodke iz t!stih dni, veže brclec s čitanjem evangelija. Sodeluje celotni dramski ansambel, pomnožen s številnimi statisti. Delo režira avtor E. Gre- gorin. OPERA 7 morila ob 18. uri: Janko in Metka Red Sreda. V-tV s? anrfia ob 18 uri: Madame Butterflv Premiera. Red Premierski. Petek, 9. aprila: Zaprto. Humperdfnckova muzikalna pravljica »Janko in Metka«. Zasedba: Oče Peter — •Janko. Jera njegova žena — St. Poličeva, Janko m Metka, njuna otroka — Golobo-va in Mleinikova. čarovnica Hrustaj-baba — Karlovčeva. Trosi-možek — Barbičeva, Rosi-možek — Urbančičeva. Dirigent- Ni-ko Str tof. Režiser: C. Debevec. Koreograf: P. Golovin Kostumi: Jela Vilfanova. »Madame Butterfly« v deloma novi zasedbi pride zopet na spored Opere. Prva letošnja uprizoritev bo v četrtek. 8. t. m. za red Premierski Novi sta zasedbi partij P nkertona in konzula Sharplessa. Pinker-tona bosta pela Sladoljev in LlpuSček. Sharplessa Da g. Popov. Butterfly bo Hey-balova. Suzuki Golobova Kate — Spano-va. princ Yamadori — Dolničar. bonec — i Lupša. komisar Greporin M. Pri premieri , poje Pinkertona Lipušček. i posled je bilo 140 ranjencev v gostih neke okol ške ženske crganizacije. Obrtniki ptujskega okroija so zborovali 1. aprila v Ptuju. Okrožni vodja Bauer je imel pozdravni nagovor. Izročil je nekaterim novim mojstrom listine ter jim čestital. Razpravljali so še o zadevah obrtniške organizacije. V krop ie padel 3 letni bajtarjev sinček Štefan Grija iz ptujske okolice. Otrok se je strah: vito opekel. Pri delu na poliu »i je 52 letni posestn k Janez PuSnik iz Spodnje Polskave zlomil več reber. V celjski okolici je padla Reza Klemončičeva po stopnicah in se hudo poškodovala na glavi. Franc Požun z Ljubnega je prišel z reko v cirkularko, ki mu je odrezala več prstov na desnici. A.lo-'z Pflander, zaposlen na Borlatovi žagi v Kr. Jurju ob južni železnici. je padei j cd hlode, ki so mu zlomil noge. 3 letna Z. tka Krastnikova iz Trnov-lja je padla v lonec kropa in se nevarno opekla. Kljuka ,'n far Janez Cepuh iz Celji jo pri montažnem delu d. bil hude poškodb® na glavi. Z Goreni^sga Gorenjskj vodja dr. Rainer je 3. in 4. aprila obiskal Ziljsko dolino in ostalo šrao-horske okrožja, kjer je bilo več zborovanj. Sprejemal je želje in pritožbe. \ daljšeru govoru je naglasih da se je osebno prepričal, da je Adolf Hitler prav tako svoboden in nezlomljiv kakor kdaj prej. Še nobeno sekundo ni Adolf Hitler dvomil o zmagi. V Tržiču je bilo nedavno sklicano zborovanje stranke v dvorani na Skalci. Vodil ga je skrbnik nemške delavske fronte Geisendorfer. Razna sodobna vprašanja ie razmotrival okr.žni propagandni vodja Oberdorfer iz Radovljice. Na G°lniku se je pred dnevi vršilo večerno šolanje. Okrožni prosvetar je govoril o totalni vojni. Podobna šolanja se vrst. jo tudi drugod na Gorenjskem. Tovariške večere prirejajo posamezne krajevne skupine z različnim sporem. Tako je bil nedavno tevariški večer v Ma-rinškovi g: stilni v Naklem. Zbrali so ne cžji EOtrudniki krajevne skupine. — V domu stranke v Mengšu je bila nedeljska prireditev s pestrim sporedom :n s tombolo za zimsko pomoč. Zadušnica za polkovnikom Francetičem. V petek je bila v zagrebški stolnici maša zadušnica za pokojnim polkovnikom Jurijem vitezom' Francetrčem, ki se je je med drugimi udeležil tudi Poglavnik. Pred cer-Jtvljj je bila postrojena častna četa z godbo hrvatskih letalcev. Po maši je Poglavnik peš šel po zagrebšk h ulicah. — Tudi v Sarajevu in drugih večjih krajih so bile za polkovnikom Francetičem maše zaduš-nice, ki so se jih povsod udelež li predstavniki' vojaških in civilnih oblastev ter šte»-vilno cbčinstvo. Zagrebška univerza ima 6.668 slušateljev. Hrvatsko vseučilišča z 8 fakultetami (bogoslovna, farmacevtska, medicinska, filozofska, kmetijsko-gozdarska, pravna* tehnična, veterinarska) je imelo lani vsega skupaj 6668 slušateljev, in sicer 5199 moških in 1469 žensk. Po narodnosti je bilo 5940 Hrvatov, 339 Bolgarov, 149 Nemcev in 231 ostalih narodnosti. Na vseučilišču poučuje 128 rednih in izrednih profesorjev, 119 kontraktualnih in honorrrnih profesorjev, 34 docentov, 4 učitelji veščin in 146 asistentov in suplentov. Upravnega osebja je na vseučilišču 326. Tisoč ulic v Zagrebu. Po statističnih podatkih je v Zagrebu 1000 ulic in trgov. Površina mesta znaša 64.37 km-, nadmorska višina Griča je 162.5 m, spodnjega mesto pa 120.4 metra. Na kvadratni kilometer odpale 198 hiš. Glavna tranzitne ceste v Zagrebu so: Maksimirska. ki je do'ga 3.4 km, Illca meri 3.3 km, Savska cesta 2.8, Vlaška ulica pa 1.5 km. Zahvala za dobavljena živila. Hrvatski listi objavljajo naslednji komunike: Kakor smo že nedavno javili, so komunistične tolpe uničila na več krajih skladišča z živili in povzročile začasno prekinitev prometnih sredstev med žitorodnimi kraji države in obalnim področjem. Zavezniška italijanska vojska je dobavila meščanstvu in vojaškim oblastvom v teku lanskega leta nekoliko sto vagonov življenjskih potrebščin, predvsem žita, riža, testenin in soli. Zavezniška, italijanska vojska, je ugodila želji hrvatske vlale s prijateljsko in blagohotno naklonjenostjo ter tudi sedaj sporazumno s hrvatskimi oblastmi skuši dobaviti čim več vagonov žita iz svojih zalog za prebivalstvo primorskih krajev in otokov. Nov kino v Banja Luki. Bcdoča hrvatska prestolnica se stalno pripravlja na svojo nalogo. Razen neštetih novih državnih palač je zdaj d< !a tudi moderen kino. V dvorani bo prostora za 600 oseb. Zvočna aparatura je najnovejše vrste. »Pomoč« bo med reveže razdelila pol-drug milijon kun. Na seji mestnega odbora »Pomoči« v Zagrebu je bilo sklenjeno, da bodo za veliko noč obdarili zagrebška reveže z denarnimi podporami. Odobren j% bil kredit poldrugega milijona kun. Obi» telj ali posameznik bo prejela po 500 kua, otroci pa po 200 kun. ŠPORT Sijajni uspeh! Hermežanov Odličen table-teniškl turnir Ljubljana, 6. aprila. Hermežani so včeraj skoraj svečano zaključili zimsko igralno sezono v table-tenisu z zelo uspelim turnirjem, morda najboljšim, kar smo jih videli v letošnji sezoni. Tekmovanje je bilo na višku v športnem, pa tudi v propagandnem pogledu. Levji lelež zmage je pobral Hermežan Dušan Bogataj, ki si je priboril kar štiri nagrade, kar se doslej še ni primerilo na nobenem turnirju. Sicer pa so se dobro odrezali tudi ostali Hermežani, ki so prejeli najmanj polovico nagrad izmed ogromnega števila 26. Podrobni izidi turnirja so bili v glavnem naslednji: M°štva (18 moštev). Zmagovalno moštvo: Hermes (Bogataj-Poženel), ki je premagalo v finalni igri Korotana I ( Bradeško, Potočnik, Gabrovšek). Tretje moštvo Mladika I (Strojnik Roman, Krečič); 4. moštvo Mladika IV (Meden, Mlakar). Gospodje posamezno (18 tekmovalcev). Prvak Bogataj Dušan, 3 zmage (6 : 1); 2. Poženel Niko, 1 zmaga (3 : 4); 3. Strojnik Roman, 1 zmaga (3 : 5); 4. Bradeško Stane, 1 zmaga (2 ; 4). Bogataj je premagal Poženela z 2 : 0, Bradeškaa z 2 : 0, Strojnika R. z 2 : 1. Poženel je premagal Bradeška z 2 : 1, izgubil pa proti Strojniku R. 1 : 2. Strojnik R. je premagal Poženela 2 : 1, izgubil pa proti Bradešku 0 : 2. Finalne igre so bile zelo napete, saj do zalnjega ni bilo jasno, kakšno bo končno stanje finalistov, šele ko je Poženel premagaj Bradeška, je bila slika popolna. Poženel, ki je računal le na četrto mesto po dveh izgubljenih igrah, se je zaradi dobre igre in zmage 2 : 0 nad Bradeškom plasiral na drugo mesto, ki ga je tudi zaslužil. Pokazal je namreč izredno igro ter bdi odličen v napadu. Njegovi ostri drivesi so mu omogočili neposredno točkovanje in ga sploh ni bilo mogoče zadržati. Seveda moramo pohvaliti tudi izredno razpoloženega Bogataja, ki je tokrat zaigral kakor bržkone še nikoli v življenju. Uspevalo mu je vse; odločen napad in uspešna obramba. Siguren je bil Strojnik Roman, ki je posebno mirno in obrambno izvrstno zaigral proti Poženelu. Bradeška nd bil v najboljši formi Gospodje v dvoje (32 parov). Zmagoval ca: Bogataj-Poženel z zmago v finalu nad Bradeškom-Gabrovškom 2:1; tretji p3r: Medved-šubert (Hermes); četrti Recek-Tršinar (Mladika). Gospodje in dame v dvoje: Zmagovalca: Sterletova,Bogataj; druga: Bedenk- Poženel z zmago 2 :1. Vsi štirje člani Hermesa. Dame posamezno-. Prvakinja: Pogačar Cirila (neorganizirana) z zmago nad Fu-glna Sašo z 2 : 1; tretja Bedenkova in Sterletova četrta (vse Hermes) Kategorija B gospodje (60 tekem). Prvak Krečič (Mladika), drugi Meden (Mladika); tretji Gregi (Hermes), četrti Sajovic (neorganizirani). Juniorji A (38 tekm.) Prvak Strojnik Štefan; drugi Potočnik (oba Korotan). Juniorji B (31 tekm.) V finale sta se plasirala Bajt in Novak, oba Korotan. Mati oglasi Kdor ifiCe službo plača a rsafco DeeeOo L —JO. m ara ta prav atlcso —J>0. m teja&j« amsUrrm ali ilfro L S-— Najmanjši lznoa za te oglase Je L 1.—. — Za tenltve ln dopisovanja H plačati ea vsako besedo L 1.—, za vse druge oglaae L —.60 «a besedo, aa dr*, tn prov. takso L —M «a dajanje aaslova al) Ilfro L 1-— ItaRnanjftl trans as te oglasa f L 10u—. Novi predsednik zagrebške Concordije. Državn; športni vodja na Hrvatskem Miško Zebič je imenoval za prelsednika zagrebškega športnega kluba Concordije generala Vladimira Kreraa, poveljnika hrvatskega letalstva. Paberki iz avtomobilizma V Beogradu proučujejo ta čas srbski lignit za morebitno uporabo pri izdelavi domačih pogonskih sredstev za motorje. Razen tega so oblasti uvedle tudi posebne tečaje, da bi se v njih tehnično osebje priučilo ravnanja s takimi vozili. * V Angliji so pred vojno izdelovali skoraj 3000 raznih vrst jekla, toda od tedaj je tudi v tej proizvodnji marsikaj spremenilo. Po zadnjih podatkih se zdaj jeklo pridobiva samo še v 50 raznih vrstah. * Za ameriško blindiramo motorno vozilo srednje velikosti je potrebnih najmanj 500 kg bakra, medtem ko ga za bombnik porabijo do 1506 kg, za lovsko letalo pa okrog 450 kg. Te številke zgovorno pričajo, zakaj .<*> Američani tako zaskrbljeni zaradi pomanjkanja te dragocene kovine, ki ga čutijo še bolj zaradi tega. ker pri svojih izdelkih niso računali na uporabo avtar-ktičnih proizvodov, * Japonci so izdelali daljnosežne načrte za razvoj industrije v Vzhodni Aziji, pri čemer so predvsem računali z naravnimi bogastvi posameznih pokrajin .Tako naj bi severna Kitajska in Mandžukuo imela najbolj razvito težko železno industrijo, severna Kitajska in Mandžurija premogovno industrijo in južna Kitajska tovarne za aluminij, medtem ko bi Japonska sama obdržala predvsem tekstilno industrijo in izde- iovanje vseh preciznih strojev. * Japonci so v zasedenih pokrajinah skoraj v celoti popravili rudnike za pridobivanje cina. ki so jih pred odhodom poškodovali Anglež;, prav tako pa tudi na novo uredili plantaže za pridobivanje gumija. Zanimivosti Danski kronski zaklad na varnem. Iz Kodanja poročajo, da so pred kratkim od-peljadi iz muzeja v Rosenborgu danski kronski zaklad ter ga shranili na nekem varnem mestu. Prvič je bil lanski kronski znklad shranjen v kripti neke cerkve septembra meseca 1807, ko je angleška mornarica bombardirala Kodanj. škandal v Versailtesu. V Versaillesu pri Parizu so odkrili grdo afero. Osebe, ki jim je bila poverjena krajevna pomoč, so po-rieverili denar ki bi ga bile morale porabiti za zimsko pomoč prebivalstvu v obliki živil in drugih podpor. Policija je aretirala 14 oseb. Milan v številkah. Milanska) mestna občina je izlala študijo, ki vsebuje zanimive podatke o mestu. Milan leži 114 do 134 m nad morjem. Površina mesta obsega 181.762 m2, ceste v Milanu imajo 813 km lo'žine; 136 kilometrov cest je zasajenih z drevjem Tramvajskih prog je 176 km. V času, ko je bila izgotovljena statistika, ki navaja te podatke je imel Milan 1,224.748 prebivalcev med katerimi je bilo več žensk kakor moških. V Nemčiji ne bodo več izdelovali sabelj. Na podlagi odredue ministra za orožje in municijo Speera boao v Nemčiji prenehali z izdelovanjem sabelj, ki so jih proizvajali v približno 200 oblikah. Na ta način bo nemška oboroževalna industrija prih: anila precej jekla, nikla in kositra, povrhu tega pa še 1,200.000 ur delovnega časa. Naprave za delavce v vodi. Iz Stockhol-ma poročajo, da je švedsko mornariško ministrstvo prejelo patent posebnega aparata, ki služi v pomoč delavcem, ki morajo pri delu stati v vodi. Naprave se lahko poslužujejo tudi brodolomci, katerim pomaga aparat vzlržati se 17 ur nad vodo. Naprava ima posebno pomagalo, ki omogoča glavi, da ostane nad vodo tudi tedaj, ko si utopljenec ne more več pomagati. Nove filipinske znamke. Iz Manille poročajo, da pridejo 1. aprila v promet nove filipinske znamke s sliko Monte Majona in Fudžijame. Radio Ljubljana SREDA, 7. APRILA 1943/XXI. 7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa — Po. ročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Orkester vodi dirigent Gallino. 13.45: Operna glasba. 14 00: Po. ročila v italijanščini. 14.10: Orkester Ce-tra vodi dirigent Barzizza. 14.30: Koncert Trja Emona. 15.00: Poročila v s'ovenščim 17.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 17.15: Koncert kitarista Stanka Preka. 17.35: Godalni orkester vedi dirigent Angelo. 19.00: »Govorimo Italijansko« — poučuje prof. dr Stanko Leben 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesm." ;n napevi. 20.00: Napoved časa — Poro čila v italijanščini. 19.45: Pesmi ta aapevi 20.00: Napoved časa — Poročila v italj. ianščini. 20 20- Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Radio *a družino 21.25: Devet Beethovnovih simfonij: Simfonija št. 5 op. 67 — vodi dirigent Her. bert von Karajon. 22.00: Operetna glasba na ploščah. 22.10: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 22.45: Poročila v Italijan, ščini. Hišni pnsh iščejo službe Fižolovke m"čne. dolge, prodam. Vpra-:«:i Bnhovec Ivan papirnic«. Tromoetovje. 15650-6 Dojilja gospa zaradi preveč brane, sprejme dojenje pri boljši družini. Informacije pri Volta, Ljubljana, Beethovnova 13. 5661-1 GOsp. pomočnica pridna in zanesljiva, zmožna samostojnega gos|«xiinjstva želi premeniti službo k manjši družini brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. pod »Brez o'rok». 5631-1 Hišni posli dobijo službo Služkinja ki je zmožna tu n kuhati, dobi takoj stalno službo. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Zanesljiva«. 564Ma Prodam kunčnico 5estde|no tnalo rabljeno. Ma-yer. Cesta na Rožnik .77 5657-6 LLL Boe lisičje 'n debor.eve nove in nošene, polhe strojenr n ne. strojene. nove in rabljene aktovke ter vse drug" kože od divjačine, kupuje stalno Zdra-vič. L:uh|jan3. ?tar Tg 30. 5623-7 Moško obleko za srednjo in močnejše po stavo, ali bkgo kupim. Po-ntilbe z opisom barve na ogl. odd. Jutra pod »Predvoino blago«. 5672-7 Kuharico kot samosto no gospodinjo — spreme družim? treh oseb v stalno službo. Ulica 3. maja 9 Hočevar. 5656-la Leica objektiv sumitar 1.2. kupim ronudbe nn ogl. odd Jutra pod »Lei-cr'. 5275-7 Sobo odda 2—3 prazne sobe v strogem centru *» pisarn«, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 5675-23 Opremljeno sobo oddam. 0[**kn,*ka 36. 5619-23 Opremljeno sobo r postbnim vbodom, oddam. Pri voz 6653-2! S a Kapital O posojilih dobite inkrmac.jo jrj »Jugo-Kredit«. Ljubljana Beethovnova 15. 53BŽ-16 Izgubljeno Izgubila se je zlas ura na zlati zapestnici r soboto. 3 aprila, od glavnega kolodvora do BI»:weisove c. 17. Za vrnite* dragega sp*-m na, dom aajditelju lepo nagrado. Javite v »Čebelarskem dra*tv\,«. Bleivekova cesta. 5643-38 Obrt Uradmštvo išče službe Trgovci, zadruge, društva, obrtniki! Za poslovno itnli.ansKo ko respondenco, prevode cenikov, navodil, tolmačenje pri uradih se pripo uča zmožen in rtsen. Prevzame delo na dom ali pride k stranki, dnevno, tedensko ali p dogovore. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reference«. 5674-2 Ati Šiviljsko vajenko s;ue mem lakoj Fani Cernič. Tržaška e. 2-1 5041-44 Čevljar, vajenca sprejmem tukoj za stalno. — Povž Stanko,. Celovška c. 34. 5641-44 Brivskega vajenca m vaj-nko sprejmem takoj. Ivan Merlak Sv Petra 76. 5646-44 Sprejmem fanta šole prostega, kot pomožno moč v rnzarsko delavnico. Primerna plača. Svetek. Kar-lovška t. 5667-44 Wels svetovno zgodoiino. kupni. — Pon^Ibe ne og|. odd. pol »Plnčatn l živili«. 5673-8 Avto, moto Avtomobil osebn: ali poliovoim. kupim Ponudbe Da ogl. odd. Jutra pot »Avto«. 5639-10 Za 1000 kilogramov nosilnosti motorna tiikolica v odličnem stanju zelo ugodno naprodaj. Gasogeno Merkur. Puharjeva 6. 5665-10 Opremljeno sobo za taKoj po motnosti v centru mesta išče celi dan odsotna dama. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Dobre fituirana dama«. 5642-23a Opremljen kabinet tud: za sostanovalko, iščem. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Skromna«. 5654-23a Dame pozor! Moderno trajno ondulacijo in tarvanje las Vam sredi ralon »Polanc«. Kopta-iev» n!:ea 1. 3652-30 nformacije Šivalni stroj 3li namo glavo šivalnega stroja. kupim. Hranilnika r. 14-1. št. 97. 4«®-29 Prošnje, vloge, dopisovanje, fwestavs in druge trgovske posle Vam točno oskrbi komernialna pisarna Zate Lojze, Gleda- ii?ka ulica 7. 5460-31 Dražba lesa Začasna drž. upran razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta Vittoria Emanoola ITI.. St. 1. proda na javc pismeni dražbi dnf 20. aprik !943-XXT 865 m-' mehke hlodovine, posekane (v celih deblih) o»> cesti Grčanc*:-Gotenica (odd. 26 revirja Grčarice B). — Pogoji, tiskovine o po.asnila, so oa razpolago pri gornj* upravi. S836-K? Pridelki Čebulo po 2.60 lire za 1 kg. dobite poltubno koiičino v biviih mesarskih stoimcah ca Vodnikovem 5506-33 Rumeno korenje tn krmilno peso, dobite y skladiščih Gospodarske zveze ▼ Maistrovi nlici 10. 550V3? KUPUJTE edino pri naših OGT.ASEVAf^!Iff! Lepo spalnico samsko s posteljo, brez po-ste nine, nerabHeno. prodam za ?430 lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 5655-12 Kuhinjsko mizo in stol pro tam. Nebotičnik VII.. vrata 701. 5666-12 Kokljo iščem na poejdo (iroti dvema rcxlelen) piščancema ali po f'o?ovnni. Natr.ai, Vilhnrjeva. '•arnrfnica. 5660-27 Dne 30. marca nam je na Dobrempolju umrla naša draga mama, stara mama, sest m, teta, gospa ROZALIJA KLEINDIENST v 79. letu starosti. K večnemu poč!tku smo jo položili dne 1. t .m. na pokopališču na Brezjah. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Mošnjah in v cerkvi Marijinega Oznanenja danes, dne 7. t. m. ob 8. uri. — Naj ji bo domača žemljica lahka! Ljubljana, Dobropolje, dne 7. aprila 1943. Ing. MATEJ, sin; KATARINA, hči in ostalo sorodstvo •i-.. ■ ^—-i-- -- — -./• Kupim kolo dobro obranjeno Vp-ašoti Erjavčeva ul. 18. Menza med 11__12. nro. 565SM1 Več tricikljev nekaj novih, nekaj rablj"nih, zelo ugodno naiirodaj. Gasogeno Mt-rkur. Puharjeva 6. 5661-11 i Dolomitski pesek za fini omet, terazo, balin prostore, za posipavanie vrtov, rizel, gramoj in kamen Vam dobavi; gostilna Vodnik. Podutik 25, Liub-tiana Vil Naročila sprejema; »Jeklo«, A. Vodnik, Ljubliana, Stari trg 11. 5260-6 Dva para 1 par be ib, v šokih, dobro ohranjenih čeveljčkov St. 26 in 1 par sandaičkov belih St. 26 za deklico, prodam. Naslov v vseb posl. Jutrs. 5160-6 Le;ca objektiv EHmar 3.5. p'0dam. Ponudbe na og] odd. Jutra pod »Leica«. 5647-6 Mrčes 'uši. stenice bolh.- itd.) za nesijivo uničit« i »To^in« ■iraškom Drogerija Kane. lovska nliea 1. 5646-6 Vilo 7 vrtom KULm iakoj nepo sredno Pvijlbr na ogl odd Jutra pod »Do 500.000« 479ri-?(' Parcelo kupim. Ponu !be n* ogl. odd. Jutra pod »100.000 lir.« 5407-20 Kupim hišo v bližini Ljubljane ali Nove ga mesta, najra.S. z vrtom. Ponu be n • ogl. odd. Jutra pod »Približno 150.000 lir -brei posredovanja« 5406-20 ^irTfTJiMtfM Stanovanje, eno ali dvosobno, iščem za takot ali pozneie. Tri osebe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna stranka«. 5547-21a 3 sobno stanovanje iu takoj ali pozneje Sčem Ponudbe na pro! Jeran Kolodvorska 22. 5671-21a Vsemogočni je nenadoma dne 5. aprila t 1. ob 7. uri zjutraj po kratki bolezn! poklical k Sebi našega najdražjega očka, soproga, brata, zeta, svaka in strica, gospoda PONEBŠEK LOJZE TA javnega notarja iz Ormoža v 40. letu starosti, previdenega s tolažili sv. vere. Truplo dragega pokojnika bo prepeljano iz Novega mesta v Ljubljano na Žale v kapelico sv. Petra, od koder bo pogreb v sredo, dne 7. aprila t. L ob %4. uri popoldne. Prosimo tihega sožalja. Novo mesto, Ljubljana, Vrhnika, Padova, dne 6. aprila 194o Žalujoči: IVA roj. MERŠOL s hčerkico MARIJO in rodbine: PONEBŠEK, HAJNOVSKV. MERŠOL in HELMIH t v-3 !xsfi DsN-5 UvVf/ Ij&fi Wfe» to Kadar prodajaš, rre- Id »Jiitrove« oglasef Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat, bratranec, svak, stric in tast, gospod JAKOB MILAVEC višji davčni upravitelj v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 7. t m. ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu. Ljubljana, Postojna, Zagreb, dne 5. aprila 1943. Globoko žalujoči: NINA, soproga ZLATA por. RONCHI, ing. EGID, VOJKO, ŠANDOR, VENA, otroci — FRANC, ADOLF, brata — CAV L. RONCHI, zet — MARIJO, vnuk — LIVIJA. vnukinja in ostalo sorodstvo A. ALEXAJNDEK: POZABLJENI NAPEV ROMAN Razen glavnega urednika in sodelavcev »New York Daily Journala« ni bilo do devetih zjutraj v New Yorku žive duše, ki bi se bila ukvarjala z odkritji, obljubljenimi v jutrnji izdaji. Točno ob devetih pa so jeli raznašalci kakor obsedeni kričati po ulicah; in občinstvo, privabijeno po nmogo obetajočih geslih, je jelo kupovati. Ob polidesetih je dobil policijski ravnatelj izvod lista; prinesel mu ga je vneti Pratrolman, ki se je gnal za povišanjem in je zdaj vzravnan kakor kol in težko sopeč upiral oči v starejšinovo okroglo, plešasto glavo, ki je postajala čedalje bolj rdeča in bleščeča. »Zapleniti!« je mahoma kriknil ravnatelj in udaril s pestjo po mizi. »Sem že vprašal,« je odgovoril policist. »Toda v uredništvu ni bilo niti enega izvoda več. Vsa naklada je v rokah raznašalčev, ki se dero po cestah.« »Zapleniti vse, kar je še dosegljivega. Neutegoma zapleniti!« je ukazal visoki uradnik poveljniku mobilnega oddelka. »Niti enega izvoda ne smete pustiti v prometu!« _ V naslednjem trenutku se je zganil ves mogočni policijski aparat. Še malo, in po newyorških ulicah se je zapodilo veliko število redarjev, ki so pričeli neusmiljen lov na prodajalce listov. Občinstvo, radovedno zaradi neobičajnega nastopa policijskih sil, se je jelo zanimati za list, med tem ko so raznašalci begali okrog, da bi ušli redarjem, ter ponujali številko mimogre-dočim, ki so se kar trgali zanjo. Cena listu je kmalu poskočila; ob desetih so ga plačevali že po pol dolarja, čeprav je stal drugače samo pet centov. O poli enajstih ga ni bilo več dobiti za manj kot za dolar. Uspeh zaplembe je bil porazen za policijo: do enajstih so nabrali redarji komaj pičlih štiri tisoč izvodov. Raznašalci so bili menda zgovorjeni med seboj: nobeden ni imel pri sebi več ko dvajset izvodov, in kadar so bili ti razprodani ali zaplenjeni, jo je žvižgaje odkuril, čez nekaj minut pa se je pojavil z novo dvajsetorico izvodov. Bilo je, kakor da obstoji nekje neizčrpna zaloga tega preklicanega lista. Tedaj so ukazali, naj se prodajalci pripro; a to je bilo bob v steno, kajti bratje, sestre in prijatelji aretirancev se niso dali ostrašiti, ampak so veselo nadaljevali dobičkanosno prodajo. O polidvanajstih je policijski ravnatelj z mrkim obrazom odredil, naj se pokupijo vsi izvodi lista, ki jih je še moči dobiti v roke. »Gospod ravnatelj,« se je oglasil neki uradnik, »ti nepridipravi terjajo zdaj po dva dolarja za izvod. In dnevna naklada je dve sto tisoč izvodov. Tako vsaj stoji na glavi lista.« »Pokupite!« je s hripavim glasom vztrajal ravnatelj. In redarji so kupovali in kupovali, tako da se je do poli ene nabralo vsega pet in dvajset tisoč izvodov. »Vse pokupite!« je bled od togote priganjal glavar newyorške policije, ko je videl, da se ljudje vračajo s praznimi rokami. Ob eni ni bilo v prometu nobenega izvoda več. Vendar si je bilo težko zamisliti, da bi bili v razmeroma kratkem česu treh in pol ure prodali kar 170.000 izvodov, in to vpričo policistov, ki so lovili raznašalce. Razlaga je bila samo ena: razen policije je bil moral kupovati list še nekdo drug, in ravnatelj je dobro vedel, da more biti ta neznanec nihče drug kakor njegov sovražnik št. 1, najnevarnejši bandit severnoameriške federacije, ki mu je bil to pot, čeprav gotovo iz nasprotnih razlogov, postal najboljši zaveznik. Ob dveh je bilo na sedežu policijskega vodstva spet tiho in mirno: besni lov na raznašalce in njihov nevšečni list je bil končan, da se drugi dan znova prične. V uradnih prostorih so hodili vsi po prstih, kadar je koga privedla pot mimo ravnate-Ijeve pisarne. Z glavo med dlanmi in s pogledom srepo uprtim v preklicani list je visoki uradnik negibno sedel za pisalno mizo. Že desetič je čital nesrečni članek, dasi ga je znal malone na pamet. Podpisan je bil »E. C. Poor«. To ime je bilo za policijskega ravnatelja isto, kar je za bika rdeča krpa: pripravljalo ga je v skrajno razjarjenost. Kronist Poor je bil edini sodelavec dvomljivega lističa, ki je zaslužil, da si je z njim resno ukvarjal; prej je bil dolgo sodeloval pri razširjenih in ugled-nejših listih, tako da je občinstvo dobro poznalo njegovo ime. Tak članek z njegovim podpisom j« moral seveda zbuditi največjo pozornost. Članek je imel naslov: »Zločini, zaviti v skrivnost«. V prvem delu je kronist samo kratko poročal o domnevnem umoru vlakovnega preglednika in o poskušenem umoru mladenke, ki so jo bili našli v predoru na tračnicah in ki je še vedno nezavestna ležala v stamfordski bolnišnici. Drugi del pa je obsegal važna razglabljanja, ld so po pravici dvigala silen prah. Poor je pisal: »Spet nov zločin, ki ga obdaja skrivnost! Eden izmed mnogih: morda jih je že tisoč, morda deset tisoč... Kapljica v morju. A kdo se meni zanjo? Policija je mirna in prehaja na dnevni red. Zločini? Odkar svet stoji so se zmerom dogajali, in mnoga, premnogo je bilo takih, ki je ostal njih storilec neznan... Zato priznavamo tudi mi, da zaradi enega nekaznovanega zločina več ali manj ie ni vredne zapravljati mnogo besed. Vendar se to pot u so jamo zadati odgovornem« ravnatelju naše policije vprašanje: Urejuje; Davorin fciavijen — Izdaja a konzorcij »Jutra«; Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja; Fran Jeran — 2b uaaaruni dal je odgovoren; Ljudomii Volčič - V« » ij.Kija«!