NO. Ameriška Domovi m GJ% Ul— HOME AM€RICAN IN SPIRIT #OR€IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVCNIAN Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver,^Indianfpohf^lori^^hoenix, Ely, Pueblo, RockSprings Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 23, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXV1 Novi grobovi Jakob Svetina V 81. letu starosti je umrl na domu svojega sina, pri katerem je bival, Jakob Svetina, 1200 Cleveland Heights Blvd., vdovec po leta 1929 umrli prvi ženi Ger-trudi, rojeni Mahnič, in po leta 1966 umrli drugi ženi Frances rojeni Pogačnik, oče Edwarda, stari oče Stephanie, Gregoryja, Mary, Patricije, Anthonyja in Paula, brat pok. Johna in štirinajstih bratov in sester umrlih v Sloveniji, rojen na Bregu pri Žirovnici, okraj Radovljica na Gorenjskem, od koder je prišel v Ameriko leta 1913. Pred časom je pokojnik živel 57 let v bivši slovenski naselbini na 679 E. 96 St. Zaposlen je bil 30 let, do svoje upokojitve pred 22 leti v odpošiljalnem oddelku pri Wil lard Storage Battery Co. Bil je član društva Carniola Tent št. 1288 TM in delničar Slovenskega doma na Holmes Avenue. Pogreb bo v soboto ob 9.15 iz Žele-tovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St. v cerkev sv. Alojzija na Taylor Road ob 10. uri, nato v družinsko grobnico na pokopališču Kalvarija. Kropljenje nocoj od 7-9 in jutri od 2-4 popoldan in od 7-9 zvečer. John S. Jasko V 61. letu starosti je umrl v St. Vincent Charity bolnici John S. Jasko, 4084 E. 64 St., rojen v Minnesoti, sin Mary, rojene Repka, mož pokojne Anne, rojene Avenmarg, očim Willia-ma Avenmarg, Elsie Jeck, Richarda Avenmarg, brat Mary Novak, Michaela Jasko ter pokojnega Josepha. Pogreb bo jutri ob 9. iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., v cerkev sv. Andreja ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Kropljenje danes od 2-9 zvečer. John Pezdirtz V 74. letu starosti je na posledicah srčnega napada nenadno umrl v Genevi, Ohio, John Pezdirtz, živeč na 29987 Regent Rd., Wickliffe, rojen v Illinoisu. Pred upokojitvi jo pred desetimi leti bil glavni blagajnik KSKJ. Bil je mož Mary, rojene Hiti, oče Johna A., Charlesa S., Mary Fe-dicd, Julie Ann in č.s. Charles Borromeo C.S.J., 8-krat stari oče, ‘brat Mary Rasp, Leopoldine Sa-rich in v Jugoslaviji Kristine Brakovic in Ane Novak. Pogreb bo v soboto iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. s pogrebno mašo v cerkvi Marije Vnebovzete ob 9. uri, nato na pokopališče Vernih duš. Barbara Stefanac V 83. letu starosti je pretekli torek umrla v Lake County Memorial West bolnici v Willoughby Barbara Stefanac, vdova po leta 1973 umrlemu možu Johnu, mati Zore Vidusic (Clare-niont, Calif.), Barbare Gerl, Violet Kutnar in Johna Stefanac, 12-krat stara mati, 7-krat prastara mati in 2-krat pra-prastara niati, sestra Ivana Jantak, Mary Lucic in Terezije Martinčič (vsi tHje umrli v Jugoslaviji), članica Društva št. 337 HBZ in Slovenske ženske zveze. Pogreb bo Jutri, v petek iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Kristine ob ^•15, nato na pokopališče Vernih duš. Josephine Weiss V petek, 9. septembra je umrla Josephine Weis, roj. Grdi-^a> s Kirton Avenue v West arku, stara 81 let, vdova po pok. umžu Michaelu. Pokojna je bila gojena v Sloveniji in je prišla v ZDA v mladih letih. Bila je čla-Uica SŽZ št. 21, KSKJ št. 172, SENCE NA PREDSEDNIKU G.R.F0RDU V JAVNOSTI Sence iz kongresne preteklosti grozijo predsedniku Fordu v očeh javnosti, ko je dežela sredi volivne kampanje. Bela hiša javno ne kaže nobenega vznemirjanja. ,-------- r- - - ers Beneficial Assn., unije, ki je prispevala v Fordov kampanjski sklad za volitve leta 1972 $7,500. Predsednikov tiskovni tajnik Ron Nessen je dejal, da Bela hiša nima nobenih informacij, da bi se preiskava posebnega zveznega javnega tožilca za Watergate zadeve tikala predsednika G. R. Forda. Novinarjem je svetoval, naj se obrnejo kar na tega. Ta je odklonil vsako izjavo ali odgovor. Znani novinar J. Anderson je razkril, da je bil kong. G. R. Ford dvakrat gost W. G. Whi-te-a, glavnega “lobista” U. S. Steel Corp., v prostorih te družbe na igrišču golfa v Pine Valley Country Cluba v Clemen-tonu, N.J., preko konca tedna na račun U.S. Steel Corp. Prvič naj bi bilo to leta 1964, drugič pa kakih pet let kasneje. Ron Nessen je to priznal, W. C. White pa je dejal, da to ni moglo stati več kot $75 za vsakokrat. Predstavniški dom je 1. 1963 Fskave in G° R. Forda z veliko .sPreiel določilo, da njegovi čla- WASHINGTON, D.C. — Ko se je bivši predsednik ZDA odločil za kong. Geralda R. Forda kot podpredsednika ZDA, so njegovo preteklost pregledali v vse podrobnosti in te skrbno pretehtali. Ko niso našli nič o-bremenilnega, je Nixon Forda predložil Kongresu za novega podpredsednika ZDA, ker je moral S.. Agnew odstopiti. Kongres je pregledal podatke pre- ni ne smejo sprejeti nobenega večjega darila od oseb, organizacij ali družb, ki so neposredno zainteresirane v zakonskih predlogih pred Kongresom. Pod večjim darilom naj bi se razumelo vse, kar je vredno “preko $50.” Predsednikov tiskovni tajnik Ron Nessen je k gostovanju kongresnika Geralda R. Forda na igrišču golfa pred leti izjavil, da Ford vabila gotovo ne bi sprejel, če bi mislil, da je to kaj napačnega ali celo narav-zahteval vse zapiske o politič- |nost v nasprotju z etičnimi do-nih prispevkih Marine Engine- ločili Predstavniškega doma. NAČRT ZA REMY KRIZE V RODEZIJI yečino izvolil za podpredsednika ZDA, ki je po odstopu Nixona postal nato predsednik ZDA. Kongres in javnost smatrata predsednika G. R. Forda za poštenjaka, ki zasluži zaupanje javnosti. Ko smo že sredi volivne kampanje, je posebni zvezni javni tožilec Charles H. Ruff pod kaznijo zahteval in dobil vse zapiske republikanskih odborov v Grand Rapids, Mich., domačem kraju predsednika Forda, nazaj vse do leta 1964. Prav tako je pod sodno kaznijo Združeni narodi se zbrali na zasedanje V torejk je bilo odprto letošnje jesensko zasedanje ZN v sorazmerno u mirjenem ozračju. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Zasedanje je odprl predsednik luksemburške vlade Gaston Thor, predsednik skupščine ZN v letu 1975-76. Za njegovega naslednika je bil izbran poslanik Sri Lanke H. S. Amerasing-he. Glavna skupščina je nato soglasno sprejela novo republiko Seychelles, otočje v Indijskem oceanu kot 145. članico ZN. Glavni tajnik Kurt Waldheim, kateremu poteka petletna poslovna doba, je pozval zastopnike držav članic, naj zmanjšajo pisarije, zabave in brezplodno prerekanje in razpravljanje. Tanzanija je v svojem imenu, v imenu 33 držav Tretjega sveta in komunističnega bloka u-maknila z dnevnega reda predlog za razpust poveljstva ZN na Koreji in za umik čet ZDA iz JIMMY CARTER SE Z NEPREMIŠLJENOSTJO IZPOSTAVIL KRITIKI Z izjavo o povišanju davkov onim z “višjimi dohodki” in z razgovorom v časopisu “Playboy” je demokratski predsedniški kandidat po vsem sodeč napravil večji napaki. WASHINGTON, D.C. — Demokratskemu p r e dsedniškemu kandidatu Jimmyju Carterju stalno očitajo, da je v svojih stališčih v glavnih vprašanjili domače in mednarodne politike V teku dveh let naj bi prešla vlada iz rok bele manjšine v roke črne večine na temelju nove ustave, ki bi naj beli manjšini jamčila varnost življenja in premoženja. LONDON, Vel. Brit. — Načrt za rešitev krize v Rodeziji, ki grozi pognati v rasno' volno' med belci in črnci vso južno | Afriko, so izdelale sporazumno Velika Britanija, ki je uradno še vedno odgovorna v očeh večine sveta za Rodezijo, svojo nekdanjo 'samoupravno kolonijo, in Združene države. Južne Koreje. Japonska, ZDA .ZDA nejasen, da jih prilagaja in 19 drugih držav je nato u- j okolici in sredini, kateri govo-maknilo predlog, ki je naspro- ri. V zadnjih dneh je sam sebi toval tanzanijskemu.’ To je vpli- v tem pogledu po vsem sodeč valo pomirjevalno na obe stra- precej škodoval. ni- ’ V razgovoru s sodelavcem Tekom letošnjega trimesečne- Associated Press je razpravljal ga zasedanja se bo razprava o davkih in pri tem dejal, da vrtela največ okoli rasnih spo- bodo v okviru njegove davčne rov v Južni Afriki, o Srednjem reforme “ljudje z višjimi do- vzhodu in Cipru, pa zlasti še c rastoči razliki med bogatim in revnim svetom. Caring na sladkor potrojena v zaščito domače proizvodnje WASHINGTON, D.C. - Predsednik Ford je dvignil carino na uvoz sladkorja od 62.5 centov na $1.87 pri toni, ko je cena sladkorja padla tekom preteklega meseca na $21 za tono, med tem ko je bila pred enim letom na $45 za tono. Predsednik je izjavil, da je povišanje carine začasno in da je bilo nujno, ker sedanja cena ne krije niti stroškov proizvodnje sladkorja v naši deželi. Zagovorniki sladkorne industrije so zahtevali preko svojih prijateljev v Senatu potrojitev carine in omejitev uvoza z hodki plačali višje davke na določeni ravni”. Ko je bil vprašan, kje bi naj ta raven bila, je Carter odgovoril: “Jaz ne vem. Pomenilo naj bi srednjo raven dohodkov in vse, kar je nad njo, naj bi bilo višje, kar je pod njo, nižje.” Ko je novinar za srednjo mejo označil dohodek okoli $12,000 letno, Carter ni u-govarjal. Šele ko so se oglasili republikanci in trdili, da hoče Carter zvišati davke vsem z nad $15,000 letnega dohodka, se je oglasil demokratski podpredsedniški kandidat sen. W. Mondale in trdil, da je Carter mislil na zamašitev lukenj” v davčnem zakonu, ki omogočajo onim z nad $50,000 letnega dohodka razne davčne ugodnosti. Še slabše se je v očeh javnosti odrezal Jimmy Carter z razgovorom za obj avo v časopisu “Playboy”, ki je v javnosti znan po tem, da objavlja foto- teh ni nihče nič spraševal. Hotel je poudariti, kot trdijo, da smo vsi ljudje grešniki in da nima nihče pravice soditi svojega bližnjega, niti ne onega, ki “je zapustil svojo ženo in šel živet z drugo, niti onega, ki se izživlja s celim krdelom žensk”. Carter je pri tem svojem razlaganju rabil besede, ki jih v olikani družbi dostojen človek ne uporablja. S tem je prenekate-re ljudi odbil, pri drugih pa sprožil vprašanje, če je sploh primeren človek za vodnika naše dežele, ki naj bo vsem za vzor. črnskih strank, izpuščeni bi bili politični priporniki in jetniki. To bi naj odprlo pot k svobodnim volitvam nove vlade na te- manjšimi kvotami. Zanimivo je, jgrafije golih žensk čez celi dve temelju novih volivnih imeni- da predlanskim in lani, ko so strani sredi vsake svoje števil-kov, v katere bi dobili postopno cene sladkorja porastle na sve- ke. To pri večini ljudi časopisa pravico vpisa vsi polnoletni pre- tovnem trgu za blizu 300%, do- ne priporoča. V svojem razgo- Kot prvi korak naj bi beli režim v Rodeziji načelno sprejel prepustitev vlade črni večini, Velika Britanija hoče to doseči tekom prihodnjih dveh leti Ko bi Rodezija načelno pristala na tako rešitev, bi Velika Britanija sklicala konferenco, verjetno v švicarsko Ženevo in povabila na njo zastopnike vlade Rodezije lana Smitha — bele uradnike ali poglavarje črnih plemen — ter predstavnike rodezijskih črnskih strank. ZDA bi pri konferenci sodelovale le z opazovalci in strokovnjaki. Tekom prehodne dobe bi bila rodezijska bela vlada razširjena z vključitvijo predstavnikov Josephine, Alice Vidmar, Mi- A „ v - ........-•-> chaela in Helen Nosan, bila je ■^DZ št. 35. Zapustila je otroke U-krat stara mati. bivalci Rodezije. V ustavo bi bila vključena jamstva za nemoteno delo in življenje bele manjšine, dopolnjena z obsežnim ameriško-britanskim programom, ki bi naj zavaroval 270,000 belih Ro-dezijcev proti izgubi njihovega premoženja, če bi se odločili Rodezijo raj še zaustiti in se izseliti, kot pa živeti v njej pod črno vlado. Organiziran naj bi bil posebni mednarodni konzorcij s ciljem, da zbere sklad 2 bilijona dolarjev ali več za pomoč Rodeziji. ------o------ — Kalifornija je naj večji rejec puranov v Uniji. mača sladkorna industrija ni zadrževala porasta cen. ampak je naglo porabila priložnost za povečanje dobički. Zamzna vlada je tedaj neobičajni porast cen sladkorja samo “proučevala”! voru je Jimmy Carter priznal, de “je v srcu velikokrat grešil”, ko je gledal ženske, četudi ga o Vremenski prerok Oblačno z Verjetnostjo dežja, Ra7d blizu videli Slovenijo. Zato ni nič čudnega, da je ta >bisk škof v svoji zelo lepi pridigi omenil, ko še je do-;aknil prvega marquettskega škofa Barage. “Videl sem kraj, kjer se je rodil, cerkev, kjer je bil trščen, stolnico, kjer je bil posvečen, prvi kraj, kjer je oil za kaplana, in zadnjega, od koder je odšel v Ameri- iO.” Človek, ki je videl slovenske kraje in njih lepoto, je tudi lažje doumel veliko poslanstvo slovenskega duhovnika Barage, pa tudi lažje dojel samoto, trpljenje in veliko delo tega duhovnika, ki je postal škof in toliko storil za katoliško Cerkev v Ameriki. Škof James Hickey je s tem lažje doumel tudi bitje in žit je faranov Sv. Vida, ki so, kakor je rekel, večinoma potomci tistih, ki so nekoč iz Slovenije prišli. Ko se je v lepi pridigi dotaknil v prvi vrsti duhovnega življenja farne skupnosti, ljubezni, ki naj jo veže, je po končani pridigi neznansko lepo dodal: “Farani Sv. Vida pa imajo še posebno nalogo: o-hranjati jezik, običaje in tradicije, ki so jih predniki prinesli sem. To so dobrine, za katere je treba doprinesti tudi žrtve, če je tako treba. Nekoč je Amerika hotela, da se ljudje pretope, da puste svoje kulturne dobrine, ki so jih prinesli sem. Bilo je napak in danes Amerika to napako popravlja. Zaveda se, da vsi ti ljudje prinašajo svoje posebnosti, da bogate Ameriko. Trudite se, da vse to obdržite,v meni boste vedno imeli prijatelja in podpornika.” Človek, ki mu je slovenstvo pri srcu, ki iskreno želi, da bi v naših ljudeh ostali jezik, običaji in tradicije, res lepe duhovne dobrine, je hvaležen vsem velikim možem, ki jih v tem času nam kažejo, še posebno pa tistim, ki niso rojeni iz iste korenine kakor mi, pa so nam postavljeni po svojem poslanstvu kot verski in duhovni vodniki kakor, postavim, clevelandski škof James Hickey. Veliki ljudje so tisti, ki razumejo čas, tisti, ki znajo iz obilice problemov, načrtov in odločitev izbrati tiste, ki so za skupnost življenjsko najbolj važne Spremembe v liturgiji, posebno tiste, ki so na široko odprle vrata živim jezikom, so postavile vse jezike na isto ravan — vsi so postali veliki, ker z isto močjo hvalijo in častijo Njega, ki je ustvaril jezike za razumevanje, za izmenjavo misli in za izražanje spoštovanja in ljubezni. Bojim se, da mnogi v naši slovenski skupnosti to že pozabljajo, da so v tridesetih letih spremenili lestvico vrednot, da za ohranjanje jezika, običajev in tradicij ne doprinese niti tiste žrtve, da bi slovensko bogoslužje podprli s svojo navzočnostjo. Spominjam se let, ko je pri slovenski maši bilo kakor, da je cerkev zalil mogočen val. Prijeten občutek, da slovenske prošnje bijo na božje uho, je polnil skupnost z zaupanjem, čutil si, da slovensko življenje res diha, da bodočnost sicer ne bo dolina rožnih grmov, bo pa lep, preprost vrt s tistim blagim nadihom domačnosti, ki nas bo vedno vezal. Čas je prinesel marsikaj. Ljudi, navade, razmere do preteklosti, vrednote, privezanost nanje, v mnogih spremenil celo njih lastno gledanje, ki je bilo pred leti še tako trdno. Pri mnogih je docela zginilo občutje, da je pestrost v,jezikih, v običajih in tradicijah neznanska sila, ki brate in sestre v isti skupnosti veže v trdno celoto, ob katero malenkosti, ki jih rodi ljubosumnje. pikrost in razne ostrosti, brez škode zadevajo. Ko sem poslušal glas clevelandskega škofa Jamesa Hiekeya, sem se spomnil besedi marquettskega škofa Salatke, ki jih je izrekel pred letom na clevelandskem Baragovem dnevu. Bile so domala nrav tako izražene kakor besede škofa Hiekeya. Če prinašamo v slovenske fare svoj del življenja, če ga poglobimo s svojimi običaji in s svojo tradicijo, mar ni to najlepši stisk roke svojemu sobratu, ki v taisti cerkvi v angleški besedi podpira, kar slovenski brat prosi? Mar ni to najlepši izraz ljubezni, da v taisti cerkvi s slovensko besedo podpremo, kar naš sobrat v angleški besedi Boga za pomoč roti? To ie skupnost, na katero je pr e vzvišeni škof Hickey pokazal, to je skupnost, ki more fari Sv. Vida Odpreti vrata v ’epo bodočnost. Postavim pa eno: ta bodočnost no more rasti samo iz nas. ki že glodamo trave mirnih pokopališč, če iz te farne skupnosti ne bo mladih, ki bodo pripravljeni do- in običajev, bodo ti naši prostori, ki so jih postavljali ljudje z vero, z upanjem in ljubeznijo, kakor samotna poslopja, ki jih mori puščava, ki jih zakriva pesek. Izginili bodo. Ni dovolj, da prideš v slovensko cerkev k polnočnici, ker ti vzbudi spomin in osolzi oči. Tudi ni dovolj, da v cekarju prineseš za Veliko noč žegnat velikonočne dari. Naša cerkev živi vsak dan, bo živela tako dolgo, dokler bomo to njeno življenje ljubili, spoštovali in prosili Boga, da nam ostane. Prevzvišeni škof James Hickey nam je naše dolžnosti lepo in prijateljsko pokazal. Slovenstvo človeku, ki ljubi svojo Cerkev, ni samo ponavljanje starih o-brazcev. Je mnogo, mnogo več. Srečanje z Bogom na domačem vrtu in srečanje z bratom v iskrenem spoštovanju in iskreni ljubezni. To prava farna skupnost je, dodajmo ji vsak svoj del! Karel Mauser BESEDA /Z NARODA mmmsm Slovenska folklorna skupina “Kres” nastopi CLEVELAND, O. — Ljube- Kakšen naj bi izgledal svet in zen do slovenskih narodnih me- .kakšno naj bi bilo življenje brez lodij, plesov, navad in iz živ-^telovadbe, brez petja, brez god-Ijenja mladosti — povezuje be in brez plesa? mlade plesne igralce v “Kres”, j Glede tega smo dolžni tem Po tem sodeč naša bit v te-| bolj ceniti prizadevanje tistih, melju še močno kljubuje nepri-,ki se trudijo, da bi ameriški jaznosti časa, ker so korenine javnosti posredovali lepoto slo-še toliko sveže, da poganjajo iz i venskih plesov, pesmi in običa-svoje sile. Iz te moči, a v cilju 'jev. ohranjanja narodne zavesti in j To važno kulturno poslanstvo miselnosti priredi “Kres” 25. , vrši v Clevelandu že od samega septembra t.l. v SND na St. J začetka Sloven ska folklorna Claim ob 7.30 nastop “VEČER skupina “Kres”. Ob tej priliki NARODNIH IN UMETNIH se tudi hvaležno spominjamo prejšnje voditeljice, ker je namreč za prvi tovrstni nastop se- v več klubih. Naj jim bc\ lahka ameriška gruda, preostalim naše iskreno sožalje! Pogrebci v septembru so: John in Rose Zaubi ter Vera in Joe Bajec. Pozdrav vsemu članstvu in na svidenje na seji 6. oktobra. Mary Bozich ------o-----— “Izpred m - iz spomina” PLESOV”. Kdo so Kresovci? To so tukaj rojeni študentje in študentke vstavila in starosti od 16. do 22. leta, oni r.~----... skupino naučila ga. |Eda Vovk, ki je bila od prvega ne poznajo nobenega politične- iKresovega nastopa dolgo vrsto ga ozadja: še manj pa želijo na- jlet duša Kresovega življenja in stopati tam, kjer bi se jim kaj takega nudilo. Folklorna skupi- na “Kres” šteje 35 plesalcev, svoj glavni nastop priredi enkrat v letu za tukajšnja občinstvo. Kresovo poslanstvo se ne omejuje samo na Cleveland; vabljeni so tudi v druga ameriška mesta, na razne bankete, dela. Od časa do časa ji je bila v izdatno pomoč ga. Breda Lon- čar; vsa čast in hvala obema od nas vseh za obilen doprinos slovenski kulturi v Ameriki! Vsem tistim, ki s Kresom sodelujete in ga podpirate: Vse občinstvo vam je hvaležno in prepričano je, da so v Kresu in kongrese in mednarodne plese, j načinu združevanja mladine, o-kakor tudi v Kanado. | branj e vanj a slovenskega duha Slovenske narodne noše so in čuta našli krepčilo za sloven-naše starejše rodove v tujini stvo v Ameriki, spominjale na domači kraj, mla- I V raznobarvnih narodnih nodi rod pa so seznanjali s to noš- šah na odru bodo izglodali kot njo, ki. so jo nosili predniki v slovenske rože na ameriškem starem kraju; ravno tako so seznanjali mladi rod s slovensko pesmijo in običaji. Veliko je število tvojih čednosti, slovenski narod in nadvse lepa je tvoja domovina! Zgodovina Kresa se začenja v Clevelandu leta 1954. Pod tem imenom je bila sprva kot slovenska mladinska kulturna organizacija. Od leta 1960 dalje se je omejil v glavnem na našo slovensko folkloro. Beseda folklora je izposojena iz angleščine, kjer so jo začeli uporabljati sredi prejšnjega stoletja. Njen prvotni namen je narodopisje Ji etnografija, t.j. znanost o narodni kulturi n(a splošno. Delno oomeni izročilo preteklosti, daljne in neposredne, deloma lahko nastaja še dandanes. Bistvo za njo je, da so posamezni oojavi last vsega naroda, ki jih zato lahko ali verno ohranja iz roda v rod ali pa spreminja in elo opušča. NEKAJ PRIPOMB K PLESU: Družabni ples je star najmanj 800 let. Izvor plesa samega rporamo pa iskati v pradavnih časih, že od nekdaj je človek izražal svoja čustva z ritmičnimi gibi na razne načine. Tako se je prenašal ples od generacije do generacije, pač pa so se oblike tega menjavale ozirom na čas, prilike in ljudi. Ples je vsestransko gibanje našega telesa, izraz naših čustev, dobre volje in razpoloženja v skladu z ritmom in taktom prikladne glasbe. Ples nas estetsko in fizično vzgaja, razvija posluh in smisel za ritem in glasbo, nas usposablja v lepih kretnjah in vedenju v družbi, približava oba spola z lepoto in plemenitostjo. na polju. Ali ni slovenska posebnost stalno naša prednost, naša posebna odlika? (Dalje na 3. strani) Iz Kluba ettdšdskih upokojencev EUCLID, O. — Avgustovska seja je bila zelo živahna. Dan je bil lep in naši balincarji so prišli do svoje zabave. Krasno jesensko vreme oživi tudi jesensko kri. Na povabilo so se odzvali euclidski gasilci. Napovedovalec John Petro je priporočal, kaj je najprej treba storiti ob času požara. Priporočal je tudi nabavo “strojčka”, ki v par sekundah obvesti stanovalce, da je ogenj v hiši. ( Klub društev v SDD na Re-cher Avenue je imel večerjo 19. sept. in je ves čisti dobiček šel v korist Doma. Ann Mrak poroča o izletu ‘Tee Capades” 2. okt. Z večerjo stane $10.75. Federacij ski piknik na SNPJ farmi je dobro uspel. Frank Česen je dal razna priporočila, katera naj podvzame federacija. Že dalj časa so na bolniški listi Justin Martinčič in JosephL ne Poropat. Bolniki v avgustu so Louise Sever, Mally Krall in ‘grandpa’ Frank Kosnik. Zadnjič se je vrinila pomota o bolniku Jacku Plutu. Glasiti bi se moralo Martin Plut, ki pa je žal1 v tem času preminul. Vsem bol-bolnikom'želimo zdravja, da .se spet povrnejo v našo družbo. Umrli so v avgustu: Alice Kaušek, Mitch Fiktus in Frank Kosnik. Na septembrski seji smo zvedeli žalostno novico, da je nagloma preminula članica CLEVELAND, O. — V začetku tega meseca je bil med nami v ZDA in Kanadi č. g. Ignacij Čretnik, rektor Slovenske misije v Parizu na Francoskem Stiska ga je prignala k nam. Za duhovnika v Franciji je taka pot huda žrtev. Menda so katoliški duhovniki na Francoskem v gmotnem pogledu naj večji reveži v Evropi. Pa se je gospod Nace vendar ojunačil in se podal na tako dolgo in drago pot. Prišel je trkat na dobra srca, če jih je še kaj med nami v ZDA in Kanadi. Koliko jih je odkril, ve samo Bog in delno tudi on. Gospod rektor Nace ni prosil zase, marveč za skrajno potrebno slovensko krščansko in kulturno stvar — za Slovenski dom v Parizu. Slovenci v Pari-bu in na Francoskem sploh še nimajo svojega doma; nimajo lastnih tal, na katerih bi se lah ko skupno shajali še celo za k maši ne! Res je, velike so slovenske potrebe povsod. Skoraj vsak izmed nas daje, daje sem, daje tja; gotovo pa je, da dobi največ tisti ki je, kakor so pri nas doma rekli, najbolj ‘siven’. Gospod Nace pa ni bil. Tako ne vemo, kako bo izvozil s svojim načrtom Brez izdatne pomoči in žrtev najprej rojakov na Francoskem samih in — povejmo kar odkrito — nas v ZDA in Kanadi, ki nas je Bog gmotno izmed vseh pogledal skozi naj večje okno, ne pojde. Kdor sam nikoli ni bil v stiski, ne ve, kaj je to. Tak stiske in potrebe svojega bližnjega ne občuti. Kar prerad jo pozabi Znapci in prijatelji po ZDA in Kanadi, ne bodimo taki! S svojimi sredstvi podprimo rektorjevo zadevo! Ne dajmo, da obupa, da obnemore sredi dela! Vsem, ki nam je Bog “posodil” iz svoje blagajne, “posodimo” dalje gospodu Nacetu, da izpelje težki načrt, ki si ga je postavil, sebi v breme, drugim v dobro! — Darove pošljite na naslov: MISSION CATHOLIC SLOVENE, 7, rue Gutenberg, 75015 Paris, Europe; osebni naslov gospoda rektorja pa: Rev. ČRETNIK, 78, Avenue Gambet-ta, 75020 Paris, France, Europe. Dodatno še tale odmev na Čretnikovo akcijo med nami za Slovenski dom v Parizu. Pred seboj imam pismo, v katerem stoji glede tega to-le: “Ta fant je korajžen, da si upa graditi kaj v Parizu. Bojim se, da A-merika ne bo prisluhnila njegovi prošnji. Kdor je vsega sit, kot smo mi Amerikanci, vidi smo sebe in se vidi zelo siromašnega pri vsem svojem razkošnem življenju.” Odgovor: Gotovo je, da bogati in siti še nikoli niso' gradili velikih stvari ter da jih tudi v •prihodnje ne bodo. Revni in siromaki pa že! Fortes fortuna adiuvat, so rekli stari Rimljani. Bog je na strani revnih. Janez Sever ¥ S¥®f0 rfsžel® in m prinesti tudi žrtve za ohranjanje te skupnosti, jezika ino, nas privede do vprašanja: Če pomislimo na vse navede-| JoAnn DeVito. Pogrešali jo bo- CHARLOTTE, N.C. — Spoštovani! Zelo ste me razveselili, ko ste objavili v AD sestavek o mojem nameravanem romanju v Sveto deželo in Rim v slovenščini in angleščini. Isti dan, ko sem prejel AD z objavo v slovenskem jeziku, sem dobil tudi pismo g. M. Tekavca, ki me v njem prosi, naj dodam čim preje kaj več podrobnih pojasnil o tem romanju. Potovanje v Sveto, deželo organizira: John Miles Travel KULTURNA KRONIKA] Breda Lončar: Milena Gobetz in Slovenian language manual Bila so leta, ko Amerika za vrednoto tujih jezikov, ki so jih priseljenci prinašali v to blagoslovljeno zemljo, ni imela smisla. Iz tokov, ki so vreli sem iz vseh krajev zemlje, je hotela u-stvariti mogočen slap, ki naj bi se mu čudil ves svet. Mnogo se je spremenilo v zadnjih letih. Ljudje s širokim obzorjem so začutili, da življenja ni mogoče mehanizirati, da je tvoj jezik, ki ga imaš za veliko duhovno dobrino, velika duhovna dobrina tudi tvojemu sosedu, ki govori drug jezik. Duhovne vrednote niso nekaj, kar lahko prisvajaš samo sebi in drugim odrekaš. Tudi cerkvene spremembe, prihod živih jezikov v liturgijo, je spremenil gledanje ljudi. Danes je čas poudarjanja kulturnih dobrin, ki jih priseljenci prinašajo, spet vstaja ponos in tipanje za koreninami tistih, ki so v novi svet iz starega prinašali svoj jezik, običaje in tradicije. Mnogi, ki so ' pozabili jezik svojih staršev ali prastaršev, so začutili blago in iskreno željo vsaj v malem najti besedo svojih prednikov. Slovenske šole, ki so jih ustvarili prvi priseljenci, so opravile čudovito delo. Šole, ki jih je nov val pred dobrimi pet in dvajsetimi leti in še žive, se poživljajo in kre-pe. Med učne knjige, ki so jih te šole porabljale bodisi, da so izšle v Trstu, Torontu, ali v Buenos Airesu, se zdaj zelo lepo vključuje nova, ki sta jo napisali iz skušenj pri učenju učite- ljici Milena Gobetz in Breda Lončar. j Učbenik slovenskega jezika, ;prva knjiga, je res posrečeno zbrano gradivo za človeka, ki se želi učiti slovenščine in še bolj za onega, ki želi slovensko besedo v sebi spet obuditi. Pričenja z osnovo — z abecedo in zlogovanjem, preide na osnove slovnice in prve besede, ki jih takoj združi s slovarčkom. Vaje so učencu pri roki, vstavljati mora -besede v preproste angleške in slovenske stavke. V vsem je šest in trideset poglavij ali lekcij in moram reči, da je tvarina tako razporejena, da bo vsak, ki bo knjigo s pravo voljo predelal, ob koncu sam sebe že v dobri slovenščini pohvalil. Edino, kar bi jaz popravil pri gotovih vajah, je podnaslov in sicer Match — Dajte skupaj. V dobri slovenščini ne zveni lepo. Recimo na strani 281: East. Na desni strani so različne besede, med njimi tudi vzhod. Mislim, da bi bilo mnogo lepše zapisati: izberite pravo besedo. Čeprav je knjiga v bistvu učbenik za tiste, ki bi se slovenskega jezika radi 'učil, se mi zdi, da jo bodo lahko rabile tudi slovenske šole. Prepričan sem, da je mnogo otrok, ki jim bo ta način odprl lažje razumevanje, ker jim angleščina boljše poje kakor slovenščina. Knjiga je vredna vse pohvale in delo, ki sta ga avtorici o-pravili, je bilo v resnici veliko. Mnogo ur je v njej in mnogo skrbnosti. Knjigo je izdal Slovenski a-meriški institut — Slovenian research center of America, Inc. Ima blizu 340 strani in stane sedem dolarjev. Mislim, da je prav, da vsak, ki njigo naroči po pošti, doda za poštnino. Knjigo lahko naročite na naslovu: Slovenian Research Center of America, Inc., 29227 Eddy Road, Willoughby Hills, Ohio 44092. Karel Mauser mo, saj je bila pridna delavka Ltd., 112 S. Tryon St., Chariot-' te, N.C. 28284. Skupino, katere duhovni vodja sem jaz, bo vodila ga. Vicki Weber, katoličanka iz moje fare. Verjetno bo večina romarjev v tej skupini angleško govoreča, zato bo bogoslužje v angleščini. Rojakom, ki govorijo samo slovensko, bom prav rad vse pojasnil po slovensko. Število potnikov je neomejeno, čim več nas bo, tem bolje. Zadnji čas za prijavo je 9. oktober. S prijavo ste napro-šeni, da plačate prvi obrok $100, ostalo pa uredite, oziroma plačate štiri tedne pred odhodom. Vsak potnik potrebuje passport, potrdilo o cepljenju ni nujno. Podrobna navodila in program tega potovanja najdete v posebni knjižici, ki jo prav rad pošljem vsakemu interesentu. Tukaj naj omenim samo glavne točke posameznih dni tega romanj a. V torek, 9. nov., se zberemo v New Yorku, na Kennedy International Airpor.t, , ob 4.30 p.m Ob 6.15 p.m. odhod s KLM jet letalom in pristanemo ob 7.15 a.m. v Amsterdamu, Holandija, kjer bomo imeli tri ure časa za ogled mesta. Ob 11.25 a.m. nadaljujemo našo pot z letalom in prispemo na Tel Aviv letališče ob 4.50 p.m. Od tam se peljemo avtobusom v naš hotel v Jeruzalemu. V četrtek, 11. nov., si bomo ogledali stari del Jeruzalema, Vzhodna vrata, Ruševine temp-. ja, Križev ppt, Kalvarijo s cerkvijo Sv. groba, Oljsko goro in cerkev Vnebohoda, kjer bomo imeli sv. mašo. Po obedu si bomo ogledali moderni predel Jeruzalema: Izraelsko univerzo, Davidov grob, Dvorano zadnje večerje ter predele več modernih zgradb. V petek, 12. nov., bomo obiskali Betlehem, cerkev Jezusovega rojstva, tam bomo imeli sv. mašo. Isti dan popoldne se peljemo po cesti iz Jeruzalema proti Jerihi, reki Jordan in Mrtvemu morju, spotoma se bomo ustavili ob ruševinah starodavne Jerihe in jamah, kjer so našli papirosove zavitke (scrolls). V soboto, 13. nov., prost dan ob Mrtvem morju ali pa na izbiro z doplačilom $15 izlet v Massado in Judovsko puščavo. V nedeljo, 14. nov., po sv. maši v Jeruzalemu se peljemo preko Samarije v (Galilejo. Spotoma se bomo ustavili ob Jakobovem studencu, si ogledali ruševine mesta Samarije in goro Sedmerih blagrov (Beautitu-des). V ponedeljek, 15. nov., bomo obiskali Kano Galilejsko in Nazaret, kjer bomo imeli sv. mašo, po obedu bomo šli na Sredozemsko morje, se ustavili v Ce-zareji in Hajfi, dveh važnih izraelskih mestih. Nato se bomo peljali preko gore Karmel, Es-redonske planote ter najbolj rodovitnega ozemlja proti Tel Avivu. V torek zjutraj, 16. nov., od- hod z jet letalom v Rim, kjer si bomo po kosilu ogledali središče starodavnega Rima: Pan- teon, Rimski trg, Kolosej, katakombe in baziliko sv. Pavla. V sredo, 17. nov., si bomo o-gledali Vatikan, Sikstinsko kapelo, Vatikanski muzej, baziliko sv. Petra, naj večjo in najlepšo cerkev na svetu. Zvečer bo prosto za nakupovanje in o-gled rimskih trgovin. V četrtek, 18. nov., malo pred poldne gremo na letališče Ci-ampino, odkoder se vrnemo direktno v New York. Za nami bo 10 dni, polnih naj lepših in naj-dragocenejših spominov, ki jih 3omo hranili z radostjo in hvaležnostjo vse dni našega življenja. Rev. Anton Kovačič 0 državi in pravu Slovencev | “Sosednja” III. Leta 1420 je prišla Furlanija j Zadnja uradna sosednja pri in z njo tudi njej pripadajoči isv. Kvirinu je bila na 2. maja 1804. To je bila zadnja sled demokratske vlade med slovenskimi Benečani. Potem jih je novo-došla francoska zasedba tudi dejansko prepovedala. Kamnite mize v Landarju in Mjerski so bile razbite ali pa postavljene na kako gostilniško dvorišče. Pod novo avstrijsko zasedbo pa so se sosednje znova oživile in životarile še nekaj let. Leta 1916 je nova upravna avstrijska razdelitev zatrla 36 sosednji in ustanovila 8 občin. Leta 1833 je oblast zabranila zbiranje v so-sednjah. A kljub temu so se hiš ni gospodarji zbrali še leta 1850 a niso imeli predsednika, le vplivnejši hišni gospodarji so odločevali s svojo besedo. Vslec tega so beneški Slovenci tudi glasovali za Italijo leta 1866 proti Avstriji, ker so mislili, da bo Italija enaka Beneški repub liki. V beneškoslovenski sosednji so poleg sindika sedeli še cerkveni ključar in dvanajstija, tj. vsako leto dvanajst izvoljenih sodnikov. Zato je dvanajstija izvrševala tudi sodno oblast. Beneška republika je sprejela in čuvala tako samoupravo slovenskih Benečanov zato, da so ji varovali mejo z Pdmskim (rim sko-nemškim) cesarstvom in pozneje z Avstrijo. Že leta 1492 jih neko pismo beneškega doza posebej hvali, češ da so zvesto čuvali tamkajšnje mejne prehode in jih stražili. Posebno ob času kuge je bilo pod smrtno slovenski predeli pod oblast Benetk. Ti predeli so odslej nosili ime “Slovenska Benečija” (Sla-via Veneta) in njeni prebivalci (slovenski) Benečani. Benetke oz. Beneška republika pa slovenskim Benečanom ni samo potrdila njihovih starih Pravic, ki so jih imeli že pod Patriarhi, ampak jim je podelila celo novih predpravic. Bili s° oproščeni raznih davkov, od stavbinskega lesa, za gradove, toasta in ladje, od sena, slame itd. Te predpravice oz. svobo-ščine je beneška vlada večkrat Potrdila (1450, 1455, 1492, 1532,..) Boseben pomen pa je imela slovenskobeneška samouprava, ki je frajala do leta 1797, to je do Prve avstrijske zasedbe, dasi s° se beneškoslovenske srenje ®astajale tudi še potem. Beneškoslovenska samouprava so je sestajala iz sosednji (vaški zbor). v sosednjo so prihajali ysi možje, to je rodbinski stare-Slrie in hišni gospodarji. Na čelu tosednje je bil izvoljen dekan ,uPap), ki je nosil kot znamenje svoje oblasti palico (pa tudi tolico ali meč). On je predse-0Val sosednjam in prej obvestil ^°že, ki so se nato zbrali na an° znamenje, če mogoče z zvo- hom. ^ sosednjah so se posvetovali Javnih potrebah, zlasti o pašni-h in o mejah, o poteh, prepi-m naed sosedi, o globah, prime-m nasilja, odlokih gosposke, po-ravilu cerkva itd. Po posveto- Borba kaloliske Cerkve proti zmotam skrajne levice in skrajne desnice jtonju so naredili “roš” (rovaš) kaznijo zapovedano, da ne smejo :)■ glasovali in prisotni “notar” nikogar pustiti preko meje. V ta Jto je zarezal na leskovko. V so- namen so smeli na svojem ozem-s^njah so ključarji podajali lju nositi tudi strelno orožje °bračune o cerkvenih dohodkih predpisane oblike. 11 Izdatkih, če je bilo kaj pre-1 Beneškoslovenska totki je bilo Kaj pre-[ rsenesKosiovensKa “sosednja” a> so ga porabili za olepša- je najbolj viden ostanek staro- Je cerkve ali v drugi namen. Pane so volili z večino glasov. 0, 1VaH so ljudsko zaupanje in ^ ast jih je imela v čislih. Uži-a i so nekaj zemljišč, za katere to ni hiio treba plačevati na-Jetonine. p ^aka sosednja je imela svoj avilnik (staut). Vseh je bilo ho to^k° kot duhovnij. Te du-^vnije so pripadale dvema fa-..toa: šentpetrski in podutanski i atolenarski). In ravno tako so ri 6 tudi slovenske socialne ureditve in tudi najbolj jasno zapopaden v neki pravni red. Kot vsaka slovenska pokrajina, tako je tudi Slovenska Benečija dala več pomembnih mož. Jožef Kvarin npr. je bil osebni zdravnik cesarja Jožefa II. Bil je doma iz Gorenjega Barnasa. Malo pred smrtjo ga je cesar vprašal, koliko da mu je še živeti. “Še tri ure, veličanstvo,” se je glasil odgovor. “Dobro,” pravi cesar, sosednje povezane v “to zadostuje, da vas napravim s^o Veliki županiji t.j. v landar-So (21 sosednji) in kjersko (15 lik - ^uPani 50 izbirali ve-žuPane (sindake), ki so vokih ?0tem občinske posle veli-VelikZUP5nij- Bod predsedstvom . la županov so se zbirali žu-hov k ' banki” t.j. v zbor župa-se ''tolike županije. Zbrali so Van° i?^ kamnite mize imeno-$hl e k^tra” in tu razpravljali, tfa in sodili. Mjerska laš-SlovSe ie nahajala blizu Št. Petra cei.^en°v (v Gorenji Mjersi pri pa V^sv- Antona). Landarskaj Na polju slovstva j iw “jačah pri Landarjih, poz-1 Peter Podrska iz Št. Petra Slo-ŽUp^pa.v Tarčetu. če sta veliki'venov (1822 - 1890), ki je pri-opf Bi imeli kaj skupnegaj pi’avil in dal natisniti (1853) ka-Pravini (nPr- braniti svoje pred- tekizem za beneške Slovence. teda'Ce nasProti beneški vladi), On je zložil tudi znano pesem trguJ So Se vsi župani zbrali na TSlavjanka”. Nadalje Anton Ta s kred cerkvijo sv. Kvirina. Klodič, vitez Sabladolski iz Klo-let0 ° zborovali tudi enkrat na diča (roj. 1836), strokovni član S0sn Se Po potrebi, i (goriškega deželnega šolskega Vi tu!pdn^e so bile v polni velja-|sveta, šolski nadzornik za Istro, 5*ke pj1 v zahodnem delu Sloven-J potem v Gradcu, itd. Tudi on jc eno„,,-_ . „ . - -slovstveno deloval (igra “Mate- za barona.” Imeniten učenjak je bil Jakob Štelin iz Gorenjega Tarbija (rojen 1688), ki je postal tudi profesor na vseučilišču v Padovi, kjer je leta 1770 umrl. Potem dr. Anton Podreka iz Št. Petra Slo-venov, rojen 1804 in umrl 1870 v Škrutovem, ki je bil profesor za matematiko ter fiziko in naravoslovje. Nadalje vitez Ivan Klodič iz Klodičev (1828 - 1898). profesor matematike ter inženir in arhitekt. je deloval Najvidnejši zastopnik skrajne levice je bivši opat bazilike S. Piero fuori mura, ki je po baziliki sv. Petra najvažnejša bazilika, dan Giovanni Franzoni. Kot opat je imel škofovsko dostojanstvo. Ker se je boril za uvedbo razporoke v Italiji, za dovolitev prekinitve nosečnosti, za zmago komunizma in zaradi drugih nepokorščin do Sv. sedeža, je bil najprej kaznovan s tem, da ni smel več opravljati duhovniške službe “suspensus a divinis”, ker je vztrajal v svoji nepokorščini, mu je bila odvzeta duhovniška čast, postavljen je bil v laiški stan. Zapustiti je moral samostan in stanuje v skromnem stanovanju z dvema somišljenikoma, dočim so drugi menihi, ki delijo mnenje z odstavljenim opatom, nastanjeni v zapuščeni tovarni hladilnikov v Rimu, v ulici Ostiense št. 152. Nasprotno stran, skrajno desnico zastopa francoski škof Marcel Lefebvre. Ta ne priznava odločb vatikanskega koncila II in se trmasto drži tridentin- švečenja in drugih redov seme-niščnikom, ki jih vzgaja v semeniščih v Econe, Švica, in v Albano, le par kilometrov od Vatikana. Zadnje vodi škofova sestra redovnica Maria Gabriela Lefebvre. Obe semenišči bi morali biti po nalogu Vatikana zaprti. Na praznik sv. Petra in Pavla je kljub prepovedi podelil maš-niško posvečenje 13 dijakonom in 13 pa subdijakonat. Zaradi vseh težkih pregreškov je bil dne 22. julija suspendiran e divinis, to je ne sme več vršiti duhovniške službe. Toda škof je imel dne 29. avgusta slovensno mašo vkljub temu, kjer je v navzočnosti 7000 ljudi podelil nove mašniške redove in je v več kot eno uro trajajoči pridigi blatil papeža in Vatikan. Končal je s trditvijo, da ne ve, če je Pavel VI. še papež in dvomi, da bi sploh kdaj bil. Po vesteh, ki so blizu Vatikana, se zdi, da bodo škofu naložene še druge težke kazni, predvidene v teh slučajih v cerkve- ostala še dolgo vrsto let vodite- nem izobilju in tudi ne v dru Ijica Kresovih nastopov. Naloga emigracije po drugi svetovni vojni je boj za svobodo, kulturno ustvarjanje in spoštovanje slovenskih narodnih izročil v tujem svetu. Z zaupanjem pričakujemo, da bo namreč globok vtis, ki ga bo zapustila Kresova plesna skupina na odru) te prireditve, ostal v lepem spominu; slovenska duša v plesu in glasbi. Še posebno bo nas presenetil nastop dečkov v starosti od 10. do 12. let; njih strumni nastop v koraku in drži bo res nekaj izrednega. Še je nam v spominu zadnji nastop teh dečkov, za kar nismo vedeli, in ravno radi tega je bilo takrat presenečenje še večje. Dekleta bodo nastopila tudi v dolgih oblekah z rdečo-zelenimi kvadratnimi črtami. Te obleke naj spominjajo, oziroma predstavljajo čas in modo, kakršno so nosile ženske še pred 200 leti, ‘Bicentennial Wagon Train Pilgrimage’ in ob proglasu 200-letniee ameriške neodvisnosti. skega koncila. Odklanja vse re- nem kodeksu. Že sedaj pa ima forme papeža Pavla VI., uvede- ;tragičen primat, da je v 150 lene pred sedmimi leti; rabi iz- Tih drugi škof, ki je bil sus-ključno latinski jezik pri obre-|Pendiran- Značilno je, da je v dih, talar itd. Oservatore Ro-; nadškofijski palači v Marseju, mano ga takole karakterizira: Ikjer je nadškof Roger Etchega-“Zmote škofa Lefebvre gredo že |ry> kot predsednik francoske v dolgo in vedno se ponavljajo- |škofovske konference izdal po-ča dejanja, praktično dpjanski ziv francoskim vernikom, da upor proti osebi Pavla VI. in njegovi vlogi vrhovnega učitelja v Cerkvi. V konsistoriju, ki se je vršil dne 24. maja, ga je papež zastonj svaril, da se je uporni škof uprl poslušnosti nasledniku sv. Petra in se je tako izločil iz skupnosti Cerkve. Škof na drugi strani trdi, da Vatikanu kraljuje protestantizem, komunizem, da je Vatikan preplavljen z masoni; ma-sonstva obtožuje kardinala Pel-iegrina, nadškofa v Turinu, kardinala Villota Suensa, kardina-a Polettija itd., masonstvu da pripada tudi papežev osebni tajnik msgr. Pasquale Mačehi. Skoraj pri vseh navaja datum vpisa. “Osservatore” označuje vse te obtožbe kot smešne in brez vsake najmanjše podlage. Škof se ni zmenil za opomin, da naj ne deli mašniškega po- naj bodo zvesti Rimu, kmalu po izidu poziva eksplodirala bomba. Marcel Lefebvre je zaprosil za razgovor s ■ papežem, ki mu ga je preteklo soboto, 11. septembra tudi dovolil. Sam je izjavil, da je bil Pavel VI. v razgovoru z njim dober kot oče do otroka. Upajo, da je ta razgovor odprl vrata k pomiritvi odstavljenega nadškofa s Cerkvijo in konec njegovega upiranja sklepom in določilom drugega vatikanskega koncila. L. V. ških jf^^to, npr. v danes že la tir „ °nkih (Ronchist kier sc Sg j gospod fe: - (Ronchis), kjer so rin blagoslov”). arji zbrali pod vaško j Najbolj znan pa je pisatelj v tako tudi v Ahtenu Ivan Trinko - Zamejski, iz Trč- in še posebno v Ne-Prvik,,,,,1111!8), kjer se sosednje Zahc muna (roj. nji vojski, 1863), umrl po zad-Veliko je objavljal, l0dn K0menJaj° leta 1077. Te.posebno pesmi, v “Ljubljanskem Proti T°berieŠke vasi 80 težile! Zvonu”. Je pravi buditelj bene-PiOf 1 zizmu (Tricesimo), ka--škili Slovencev. Kot pisatelj in 80 jahali -------- ’ 1 no znanje iz sociologije in iz prava. Sociološko namreč nobena kultura ni manjvredna, manjša ali večja. Taka je lahko le civilizacija, ki je nekako zbir informacij, ki se iz roda v rod dopolnjujejo in bogatijo, nekako opredmetene s pisavo ali drugimi pripomočki. Da je slovenska kmečka kultura porajala posebne pravne in državne "sisteme, je neizpod-litno. Pa naj gremo v čase stare Karantanije ali pa Slovenske Bnnečije, povsod ista zgradba, u pa je, žal, skoraj prezrta. S. R. Sf^egiska folklorna skupina “fes” nastopi (Nadaljevanje s 2. strani) Pri Kresu ne morejo igrati vse. Prevladuje načelo kvalite in naj večje zmogljivosti, ki mora biti merilo pri vsakem delu, zlasti umetniškem. Ker nekateri plesi v Kresu sodijo v balet, bo za vse te vrste plesov igrala baletna glasba, ki bo pronicala kot iz neke nevidne sile po odgovarjajočem ritmu in taktu. Kresova prireditev je vedno bila na dostojni višini; vsak kršitelj, pa naj bo prireditev kakršnakoli, naj bi bil na dostojnost opozorjen. Želja Kresa je ustvariti prisrčen odnos med odrom in dvorano. Ne pozabimo: Ples ni klepet, še manj debatni krožek. Če se rajši pogovarjate z dekletom in nima oni nič proti, izpustita en ples, pojdita v kot in se pogovorita. Če eden izmed vaju med pogovorom izgublja takt, umolknita. Pomenek mora biti podrejen plesanju, ritmu, figuram, glasbi. Na plesu je ples prvo! Stopili ste h gruči deklet. Mislite, da ste prosili za ples dekle A, pa se odzove dekle B. .V takem primeru bodite kavalir, nikar ne recite: “Ne, jaz ne i želim plesati z vami...” Pleši te z dekletom B, kakor da je vse v najlepšem redu. Če dekle odkloni ples, fant ne sme nikakor zahtevati pojasnil, še manj se pogajati. Dekle ima pravico od- žabnem. Za spremembo kakor tudi zaradi lepšega vtisa, oziroma spomina na to prireditev, bo poskrbljeno, da bo vsaj dvakrat v času zabave razglašen “Damen-wahl”. Ta izvedba sodi v program na evropskih plesnih prireditvah, ki jih že po svoji dolžnosti izvajajo sami orkestri, ne da bi čakali na posebno naročilo; zakaj se to ne izvaja v A-meriki? Stare mamice boste imele lepo priložnost opazovati naš mladi rod; obujajte spomine in v mislih posegajte globoko v preteklost, ko so vaši otroci bili še tako majhni, kakor so oni, ki jih boste videle na odru. Ob tej priliki obujajte spomine tudi na svojo mladost; naj izgine odsev otožnosti z vaših obrazov! Podpirajmo slovenske domove, ohranjujmo to, kar so nam zgradili naši predniki! Ponosni in srečni smo, da sedaj v teh domovih naša mladina nastopa kulturnimi prireditvami. Ker imamo že tako lepo vse urejeno in gotovo, prav škoda bi bila res, če bi te dvorane ne izkoristili v dobre namene. Ljudje radi obiskujejo mnoge prireditve, zlasti smo dolžni priti na prireditve naše mladine. Podpirajmo slovensko časopisje, tisto, ki sodeluje z nami, zlasti naš slovens ki dnevnik Ameriško Domovino”. Spodbujajmo še k intenzivnejšemu delu; energija in pridnost nam ahko pomagata med prve! Priporočljivo je, da si vstopnice nabavite že prej, da vam ne bo treba na nje čakati v vrsti in s tem čakanjem lahko izgubite tudi najboljše prostore v dvorani. Naj vse objame lagodno, veselo razpoloženje, ki naj sega do zadnjega kotička dvorane! Vzplamtel bo večer kot kresni o-genj slovenskega življenja. Valentin Potočnik MALI OGLASI OPEN SUNDAY 2-5 Income bungalow, 18201 Marcella Rd. off E. 185 St. Our Lady of Perpetual Help parish and school, 2 bedrooms each suite, basement, and some miscellaneous furniture. STREKAL REALTY 481-1100 481-5223 (143) IŠČE SOBO Slovenka išče veliko sobo s kuhinjo in kopalnico spodaj ali zgoraj blizu E. 185 St., Harland, Miller ali 222 St. Kličite tel. 881-9296. V najem oddajo Pet lepih čistih sob oddajo v najem pošteni družini, nič živali, zgoraj na E. 68 St. Kličite 481-2380! (143) Hiša naprodaj Štiridružinska na 6714 Bliss Avenue, dve garaži. Vprašajte zgoraj na istem naslovu. -(143) Vsakoletna prireditev zahteva mnogo dela, ker se mora spored vsako leto tudi spremeniti. Razumljivo je, da vse spremembe zahtevajo ponovno vadenje kioniti ples, toda nima pravice vseh plesalceh. Ne manjka skrbi do laži; češ da je utrujena, de- in tudi ne sitnosti v samopre-magovanju, zlasti pa, ker se tudi dogaja, da starejši, že uveden v plesne melodije, odhaja, mlajši pristopa ter potrebuje v skupnosti vse ponovno vadenje. Vse to vadenje v zadnjih par letih vodi priljubljena, požrtvovalna in za to delo nadarjena ga. Bernarda Mejač (Ovsenik). Trudi se, da izbere in prilagodi glasbene misli v čim bolj popolno glasbeno obliko, prilagojeno času in ljudem. Vsa čast in hvala od nas vseh za njen trud in požrtvovalno delo z željo, da bi bUolSnlh Sosednji. zastopniki vseh' pesnik pa dosega vseslovensko p -'ji. Tu sicer ni'raven. se soserj6. sarnouprave, a soj Zdi se, da je naše zgodovino-avstrij . nJe 0kranile do prihoda pisje tako v preteklosti kot da-tfobno k uPrave- Kot so po-.nes vse preveč posnemalo mc- KiL ybstajale sosednje tudi ščanska merila za ovrednotenje ■to0 in^ "^toi^kem, samo- narodne zgodovine in narodnosti; a bli?n' Jale sosednje §ibn0 .tom Tolminskem, sc Saflnji 7 neu''adno do časa po zgodovinarjem, kolikor se ne po-" Pod^k*’ ko so vsled pro- drejajo določenim političnim re-c*eželja počasi zamrle. žimom, navadno manjka potreb- set sekund kasneje pa se zavrti z drugim fantom. SPUST PO VRVI — Navzdol je lažje kot navzgor, pa vendar težavno za kadetko Gaib Benjamin v letalaki. akademiji v Colorado Springs, Colo. Ne drži, da bi se moral plesalec predstaviti, ko prosi dekle za ples. Prvič ni gotovo, ali si dekle želi kaj več kot samo en ples s fantom, ki je prišel po njo. Drugič ni gotovo, če tudi fant ni prišel plesat samo enkrat. Zakaj bi se potem morala seznanjati? Pač pa se je treba seznaniti, če smo se v plesalko “ujeli”, če smo z njo že nekajkrat plesali. Predstavimo se, recimo, po tretjem plesu. Tretji ples je že skoraj zadostno znamenje, da se fant in dekle ne samo rada sučeta po parketu, marveč tudi ne čutita drug do drugega antipatije itd. Kres želi krepiti medsebojno povezanost, pridobiti oporo občinstva, se gmotno utrditi, da bo v slučaju potrebe lahko nudil pomoč. Naj seže to naše vabilo vse do tretjega rodu naših rojakov priseljencev, otrok slovenske matere! Pripeljite s seboj svoje, morda tudi že poročene, tukaj rojene hčere s svojimi otroci. Pokažite jim na odru “ameri-ško-slovensko” mladino v prekrasnih vsevrstnih narodnih nošah, ki jih morda še niso videli. Narodne noše, naši napevi, vsem znana ljudska besedila, panorama živih slik našega nekdanjega življenja! Vse to kliče in vabi k veselju. Mladost na odru v narodnem okrasju nastopa kot umetnikov izraz našega pojma o lepem in srečnem. Dobre volje ;2875. ne sme manjkati pri vsakovrst- j Sovjeti ja poslala v vesolje dva kozmonavta MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je pretekli teden poslala v vesolje vesoljško ladjo Sojuz 22 z dvema kozmonavtoma. Imata nalogo proučevati vesolje in Zemljo iz svoje lastne vesoljske ladje in ne bosta pristala pri vesoljskem laboratoriju Saljut 5. MALI OGLASI V NAJEM ODDAJO Štiri sobe oddajo v pritličju na 1142 E. 66 St. z garažo. Kličite 531-6640. —(143) Stanovanje iščejo Sobe za odgovorne študente, obiskujoče privatno šolo, v sen-klerski okolici iščejo. Kličite g. Karp-a, tel. 881-1700. -(143) Harmonika naprodaj Prodam novo diatonično harmoniko (frajtonarico). Frank Rogelj, 215 Delta St, M8W 4E7, Toronto, Ont, tel. (416) 251-9482. (143) NAPRODAJ zidan apartment za štiri družine, vse prenovljeno, blizu Lake Shore Blvd., pomagamo financirati. Cena $36,500. Kličite 692-1777. (143) Nova hiša v Ljubljani V Ljubljani prodam novo hišo za $50,000. Ponudbe na Grila Ivic, 18 Turbine Dr., Weston, Ont, Canada, tel. 74999366 od 8. do 6. Stanovanje v najem štiri sobe za dva človeka z garažo spodaj na 5902 Bonna Ave. Kličite 431-7934 -(143) For Rent Adults only, 4 rooms, bath, individual basement and upstairs porch. No pets. Newly decorated. At 1134 E. 76, call 361-5254. Zidana dvojčka (duplex) v Euclidu se bosta zidala na 280 cesti in Lakeshore Blvd. Bodite prvi pri izbiri parcele. .Vsako stanovanje 3 spalnice, 1 in pol kopalnice, zimska okna z mrežami, več drugega. Kličite za pojasnila. Novi zidani ranč v Euclidu severno od bulevarja, %3 spalnice, družinska soba, kamin na drva, jedilnica, klet, dvojna prizidana garaža, tla iz trdega lesa, kvalitetna gradnja. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 odprto od 9. do 9. ________________________(143) V najem ali naprodaj hiša za dve družini Hiša za 2 družini, spodaj 5 sob, zgoraj 5 praznih sob, tla iz trdega lesa, ogrev na vročo vodo, vse v dobrem stanju, zidana garaža, je za v najem ali za prodajo na 1001 E. 74 St. -(144) Opremljene sobe Tri opremljene sobe oddajo starejšim ljudem blizu Sv. Vida. Kličite tel. 881-7122. ___________________ -(143) Iščem garažo za shrambo avta v Euclidu ali Wickliffu. Kličite 944-2417. _________________ -(143) Help wanted Male er Female WANTED — AMBITIOUS COUPLE Your own two bedroom home on Lake Erie — Rent free. Plus small salary in exchange for complete housekeeping of owner’s large home next door. Vicinity of Lake Shore and E. 200 St. References required. 531-4548 -(144) Help Wanted Male Newspaper Pressman Letterpress. Part time, or time. Call Jim at 361-4088. full Help Wanted Female WOMAN WANTED Daywork for cleaning, exp. reliable, references, own transportation. 10 a.m. to 3:30, top of Chardon Rd. Hill. 486-9248. (143) BABY SITTER WANTED Mature, reliable. References; own transportation, week-end 2 evenings. 486-9248. (143) WOMEN ASSEMBLERS WANTED Apply at Virden Lighting Co., Oddajo v najem Hišo s 5 sobami v okolici St. 16103 Longfellow Ave. (one block Clair Avenue. Kličite tel. 432-1 South • of Cedar Ave. at East 55 St.) Cleveland, Ohio. —(145) 1 (143) Chalet ^ f 0 Vineyards FRESH Grapes & Juice IN SEASON Call for AVAILABILITY 9 VARIETIES Refrigerated -NO PRESERVATIVES 466-3485 - 7743 Doty Rd Madison, Ohio 44057 From Matilttft r > is* 1 ( Gonov« ClovoUnd Painosvillo R £ 1' i ORANO W! RIVIR from Aftfitobtffa »•V Rlvtr Rood BrlfwOtJ | S3 ! || CHALET * DEBONNE* f Janes Jalen: VRH Tretja knjiga ZOREČE PŠENICE Sivi Volk, ki je mislil očetu že doščenje. Zavoljo vlačugarenja oporekati, je molče izpolnil nje-|s tujci in zavoljo prelite bratske gov ukaz. Uganil je, da se gos-jkrvi. Zadoščenje! Nihče ga no- podar hoče nemoteno pogovoriti s kostmi belega bobra. Prav. Je bilo potrebno. Morebiti se časi obrnejo. Volk je odšel. Ostrorogi Jelen je pa sam ostal na Bobrovi skali sredi potoka V koncu Dolge doline. Razvlekla se je megla in na kolišče pod Rožnim hribom je posijalo jasno sonce. S palico v troki in oblečena v bele ovčje kožuhe, tudi noge je imela ovite, je prišla Bela Ovca iz koče na mostišče. Ozrla se je po lesketajoči se jezerni gladini in zamrmrala: “Nevidni hoče zadoščenje.” Počasi je starica odšla navzdol k vodi. Kolena so ji klecala in brez palice bi bila kar gotovo padla. Z velikim trudom je zlezla v lahek drevak in ga odrinila z veslom od pristajnega bruna. Po poševnini navzdol je pritekla Zorna Kalina. “Kam greš, Bela Ovca?” “Nevidnega poprosim, naj pri- če dati! V prastarih časih so za take žalitve žrtvovali Nevidnemu najlepšega mladca ali mladenko. Sedaj se Grabljivemu Raku celo psa zdi škoda. Oh, da se je prav moj rod moral tako skaziti. Morebiti potolažim jezo Nevidnega s svojimi starimi kostmi?” Ovca se je še niže sklonila nad veslo in zamežala. Vsa bela je ždela v drevaku, ki ga je božajoče rahla sapa komaj vidno zanesla k bregu. Obstal je in se ni več ganil. Na levi je blestela jezerna gladina Velikega jezera, na desni se je pa lesketal Rožni hrib, ves odet v ivje, ki ga je sonce pričelo že otresati raz drevje. Zamrzla obrobna močvirja so bila vsa belo zasnežena, kakor bi jih bil zapadel rahel sneg. Le tu pa tam so se še svetlikale nezaledenele globine. Iz vode je pogledal čopasti ponirek. Plačljivi ptič je mirno plaval okrog drevaka. Bele Ov-,ce niti opazil ni. Ždela je negib- zanese jezerjanskim rodovom, no, nizko sklonjena nad veslo, in Predvsem pa, naj nakloni srečo se vsa stapljala s snežno belim Ostrorogovcem.” obrežjem sama vsa bela. Vrači- “Pa naj bi te vendar kdo ija je razmišljala svoje dolgo ži spremljal.” vljenje od prvih korakov naprej “Bi me vsakdo samo motil.” do snežnobelih las. Koliko pom-“Glej, da se ti kaj ne pripeti.” Tadi je že doživela, Bela Ovca ni. Bela Ovca je Zorni Kalini od- znala več šteti. Zavedala se je govorila, kakor bi na sebe-več'pa, da je v dolgih letih storila ne mislila: “Tudi zate poprosim, dokaj dobrega in da je najbolj da ostaneš Ostrorogemu Jelenu spoštovana žena v vsem Velikem trdna opora do njegovega zad- . jezeru. Ooo, Ostrorogi Jelen bi njega dneva.” .jo s častjo pokopal, dokaj bolj, Vračilja je odveslala. Kalini kakor pa bi jo bil njen mož, Trpa je postalo prečudno tesno. Pa sati Tur, ali pa že tudi davno ni vedela, ali jo je zaskrbel Os- ,umrli lakotni sin Urni Sulec, trorogi, ali sinovi, ki so bili z Tako pa zgine za njo vsaka sled očetom na lovu v Dolgi dolini, in moi^da prav zavoljo tega sprej-ali pa se res utegne Beli Ovci me Nevidni za dobro njeno ve-kaj pripetiti. Venomer je po- liko žrtev. Saj prav za prav gledovala za starko. Spočetka je lepše svojega življenja zaklju-mislila, da je Ovca namenjena čiti ne more. na Brdo. Potem se ji je zazdelo,. Bela Ovca se je zganila. Poni-da si vračilja še sama ni na jas- rek se je naglo potopil in šele nem, kam hoče. Nazadnje se je daleč proč od drevaka spet pobila odločila, zavila za Rožni gledal iz vode. Vračilja je že hrib in izginila Zorni izpred veslala od njega stran naprej ob oči- obrežju. Čopec je spet pričel lo- Tudi Bela Ovca se je ves čas ozirala nazaj na kolišče. Ni prezrla, da jo Zorna Kalina opazuje. Bala se je, da skrbna žena utegne le koga poslati za njo, če ugane njeno slabost. Zato si je vse prizadejala, da se drevak ni zaganjal sem in tja. Drsel je v ravni smeri; čeprav ne kdovekaj hitro. Sedaj pa, ko je nihče več ne vidi, se malo oddahne. viti ribe. Bela Ovca je dobro poznala obrobna močvirja. Dokaj vrac-nih zelišč in korenov je bila nabrala po njih. Prvo leto, ko se je preselila izpod Plešivce na kolišče Ostrorogega Jelena, bi se bila prav za Rožnim hribom skoraj ugreznila. Tisto globino si je dobro zapomnila. Nikdar več, se ji kasneje niti približala ni. ONE FAIRLANE DRIVE iJOUET, IL 60434 Society Sine« 1914... „., the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts fhe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: L Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Dražba sv. Družine Officers President ..................... Joseph J. Konrad First Vice-President ......... Ronald Zefran Second Vice-President ...... Anna Jerisha: Secretary .................... Robert M.”-Kochevar Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary ......... Joseph L. Drašler First Trustee................. Joseph Šinkovec Second Trustee ............... Frances Kimak Third Trustee ................ Anthony Tomazin First Judicial ............... Mary Riola Second Judicial .............. John Kovss Third Judicial.............Frank Toplak Social Director .............. Nancy Osborne Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D. HOLY FAMILY SOCIETY OF U.S.A. Joliet, Illinois THE MINUTES OF THE UST MEETING HELD ON JULY 24. 1976 Stariča je potegnila veslo iz:Danes pa je zaveslala naravnost vode, ga položila vprek na stranice drevaka in se oprla obenj. Globoko je zajela sapo in vzdihnila: “Ooo, ja! Nevidni terja za- preti njej. (Dalje prihodnjič) ■------o------ Oglašajte v “Amer. Domovini’’ (Continuation) The site of the Convention is St. Mary’s Retreat House, 1400 tin Street, Lemont, Illinois, 60439, and the pljone is (312) 257-5102. The order of the Convention is as follows: Convention Delegates and the Supreme Officers are to meet at St. Mary’s Retreat House at 9 a.m. The Convention Mass — At the outdoor- Grotto at 9:30 a.m. The Rev. Aloysius Madic, O F M the Spiritual Director of the. Holy Family Society of U S A to be the celebrant. At 10:15 a.m. the Convention Group pictures will be taken. The Convention will be called to order by the President Joseph J. Konrad at 11:00 a.m. at the St. Mary’s Retreat House. Recess for lunch at 12:00 Noon. The Convention reconvenes at 1:30 p.m. At the conclusion of the Convention, your time is free until the start of the Cocktail Hour beginning at 5:00 p.m. After the Convention closes, the Presidents Ball will be held at Marlene’s Landmark, 6800 South Archer Avenue, in Bridge-view, Illinois 60455, Phone (312) 458-1020. Dinner, entertainment and Dancing at the Landmark from 6:30 to 12:00 a.m. At this time the Financial Committee also recommended the following pay for the delegates: $50 per day and .20 cents a mile traveling. For local Delegates within 150 miles of the Convention, they will get 2 days pay. For out of state, the Delegates will receive 3 days pay. A motion was made by Ronald Zefran and seconded by Joseph Šinkovec that the recommendations be accepted. Carried. The Dinner Menu at Landmark is as follows: Cocktails — Hors-Hors D’oeuvres Fresh Fruit Cup Chateau Briand Double baked potato Asparagus — Hollandaise Sauce Salad — Sherbert -— Coffee. At this time the President called for a vote of thanks to Wilma Šinkovec and to the ladies who have arranged the program for the dinner. The President, Joseph J. Konrad now called on the Secretary Robert M. Kochevar, for his report. Father Madic and fellow Board Members: I would like to welcome all of you to this our Regular and our Pre-Convention Board Meeting. As you have already heard in bur Financial Report, the Holy Family Society continues to grow due to the hard work of many people. Since we last met, our 1975 Annual statements have been filed and again there has not been one change or correction to be made. For this, we must thank Jean Konrad* Naneg Qabogne; and all of those persons who worked so long and hard in preparing the Statements. I’m also happy to report that the new Medicare Supplement Policy and the New Cancer Expense Policy both met with great acceptance from our present and new membership. Of course, the biggest project ahead of us is our Convention which is only five weeks from today. All indications are that it. will be a smooth running Convention so that everyone can have a good time. For this we can thank our hard working Convention Committee. We will be giving an outstanding report to the Convention because these past four years have been very kind to the Society. As an example, for the four years period ending in June of 1972, our Life Insurance Premium Income was $1,100,000.00. Four later years or as of June 30, 1976, our Life -Insurance Premium is $1,733,000.00 or an increase of $600,000.00. Our Investments Income for the four years ending June 30, 1972 was $261,000.00 and for the four years ending this past June, our Investments Income had jumped to $645,000.00 or an increase of nearly $400,000.00. Finally, our Assets have grown considerably. In 1968, our assets were $1,000,000.00. On June 30, 1972, just four years ago, they have grown another MILLION to $2,000,000.00. And today’ four years later, I’m happy to report that our Society’s assets are $3,647,924.07, an increase of over one and a half million dollars in four years. All of this goes to show what hard work and co-operation can do. I’m sure we are all looking forward to the continued Growth and Prosperity of our Holy Family Society. Robert M. Kochevar, Secretary. A motion was made by Ronald Zefran and seconded by Joseph Šinkovec that the report of the secretary, Robert M.' Kochevar, be accepted as given. Carried. President, Joseph J. Konrad now called on 1st Vice-President Ronald Zefran for his report. Rev. Father Madic, President Joseph J. Konrad, Secretary, Treasurer and members of the Supreme Board and guests. I on’t know what to say after the reports of the Trustees, the Secretary and the Financial report of the Treasurer. They have told the story so far as to the operation of the Society. But, what I will say, I want to thank the Supreme Officers for the efficiency of their hard work here at the Home Office. They are a diligent group and they deserve the praise of all members of the Board. I Thank, you. Ronald Zefran 1st Vice-President A motion was in order for the report of the 1st Vice-President Ronald Zefran. Motion made by Matthew Kochevar and seconded by Joseph Šinkovec that the report be accepted as given. Carried. President, Joseph J. Konrad now called upon the 2nd Vice-President, Anna Jerisha for her report. Rev. Father Madic, Mr. President, Officers of the Supreme Board and guests. My report to you will be short. I am very pleased with the way things are working out. I am happy to hear of the wonderful reports of the other members of the Board. And I am hoping that the future will be much better as it has been to date. This ;is all I have to report at this time. I thank you. Anna Jerisha A- motion made by Joseph Šinkovec and seconded by Mary ■ : ■ - 2nd Vice-President Riola' that the report of the 2nd Vice-President, Anna Jerisha be accepted as given. Carried. (To Be Continued) AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BAKBEKTON, OHIO. Freds. Louis Arko, podpreds. * Vincent Lautar podpredsed.; tajnica, blagajničarka Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 745-9853; zapisnikar, Anton Okolish. nadzorni odbor: Josephine Platnar, Frances Žagar, Mary Sustarsic. —-Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Samostojna društva SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Rihtar, 990 E. 63 St., načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar. Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. Imenik raznih društev BALIN CARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik Frank Grk, podpredsednik Tony Umek, tajnik John Korošec, blagajnik Jos. Ferra, zapisnikarica Mary Božič, nadzorniki Stanley Grk, Tony Umek, Frank Milar, kuharici Josephine Kostan-šek, Anna Karim, natakarici Rose Zaubi, Mary Novak. Seje se vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od 1. ure dalje, tudi ob nedeljah do 7. zvečer, članarina $1 na leto. Sprejema se novo članstvo. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Lojze Ferlinc, podpredsednik Tone Zgoznik, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Kristina Srok, gospodar Ivan Novak, pomočnik Božidar Ratajc. Odborniki: Karl Gumzej, Julka Ferkulj, Kazimir Kozinski, Milica Glavan, Mirk0 Glavan. Nadzorniki: Matija Kavaš, Štefan Maje, Rozika Jaklič. Razsodišče: Jože Felicijan, Avgust Sepe-tavec, Nežka Vidervol. Kuharice Lojzka Feguš, Elza Zgoznik, Pepca Feguš. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH' PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; po*1' predsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont, Canada; tiskovni referent Otu.nr Mauser. Toronto; nadzorni odbor: Franc še' ga, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Fran« Medved, Andrej Pučko, Gilbert-Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever. Cleveland. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor lečkov in deklic pod vodstvoib učitelja Rudija Kneza, 679 E. D7 St. Cleveland, Ohio 44110, telefob 541-4256. Poslovodkinja ga. Maricb Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel-’ 481-3768. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik John J. Vidmar, pod' predsednik Lou Kuhar, tajnic2 Jenny O’Donnell, telefon 692-13G1 blagajnik Frank Cerar ml. Upokojenski klubi SLtTB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU Častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk Podpreds. John Kausek 2. Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat, 24101 Glenbrook Blvd. Euclid, Ohio 44117 Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Mary Kobal, Anna Karun, Josephine Trunk Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich, v angleščini Al Sajovec Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 2. uri popoldne v SDD. na 20713 Recher Ave. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2 uri popoldan, v spodnji dvorani SND, na St. Clair Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGIIU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-ude Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 662-9064, blag. Anna Perko, zapis-aikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Stimetz, Mary Sham-rov, Antonette Ruth. Za Federacijo: KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik Walter Lampe Podpredsednik Louis Jartz Tajnik-blagajnik: Boris Kozel 15316 Lucknow Ave., Cleve., O. 44110, tel. 531-6467. Zapisnikarica Ursula Branisel Nadzorniki Mary Dolšak, Joseph Mrhar. L. Makuc Družabni odbor Mary Dolšak, Chrmn., Anna Žele, Alma Lazar Zastopniki federacije: L. Jartz, L. Dular, J. Krhar and L. Makuc. Zastopnik za SDD: Frank Koss Seje so vsak drugi četrtek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Joško Jerkič Tajnica in blag. Mrs. Sophie Ma-gayna, 315 E. 284 St, Willowick, Ohio 44094, tel. 943-0645. ^t0” Peru®eAk’_Mar^_,S^amrov> blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Louis Yartz, tel. 216—481-5102. Nadzorniki: Mary Marinko, Andy Mrak, Louis Legan. Za resolucijo Louis Yartz in Josie Zakrajšek. Seje se sklicujejo v slučaju potrebe. Peter Dragar, ^— ,a Rozi Zorman, Bern2 x v-zviai f .rvuzi Norman, jdc*. j Ovsenik, 19208 Mohican, Clevela1*1’ Ohio 44119, tel 692-0512. -- ZA DOBRO VOLJO Zdravnik je bolniku predpis3J strogo dieto. Bolnik je to razH' gal svojemu prijatelju. “In se je boš držal?” Ša " vprašal prijatelj. . “To bi bil neumen, da umrl za lakoto zato, da bi P° jtem nekaj let yep živeL” __