Posamezna številka 8 dinarjev Poštnina plačana v gotovini Izdaja Strajni odbor Soci*ljsta£n« zveze delovnih ljudi v Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiekama v Mariboru — Naslov uredništva in uprave: ..Zasavski vestnik". Trbovlje !.. uprava rudnika — Telefon It. 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah štev. 614-„T"-I46.— List izhaja vsako sredo. — Letna naročnina 300 din, polletna 150 din. četrtletna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna številka 6 din. na 6 straneh 8 din, na več 10 din — Rokopisi morajo biti v nredniMvn najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračajo LETO VI. — ST. 22. TRBOVLJE, 3. JUNIJA 1953 GLASLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUD ZASAVJA Kaj pravijo duhovni gospodje okraja Trbovlje o pravnem položaju verskih skupnosti iški iilrffffl Spr 1 ■di . £m Pred desetimi dnevi, 22. maja, se je vršila v Ljudski skupščini FLRJ razprava o predlogu zakona o pravnem položaju verskih skupnosti, iz obrazložitve, ki jo je podal v skupščini ljudskim poslancem v imenu Zveznega Izvršnega sveta Aleksander Ran-kovič, povzamemo Sledeče: Rankovič je najprej orisal v kratkih potezah zgodovino odnosov med katoliško cerkvijo in državo pri nas ter v ostalih državah in poudaril, da jt ločitev cerkve od države sprejela večina evropskih in izvenevropskth držav. Po osvoboditvi so bili odnosi med cerkvijo in državo pri nas postavljeni na povsem drugo podlago. V prepričanju, da sta svoboda vesti in veroizpovedi stvar vsakega posameznika, je naše vodslvo že med revolucijo izvajalo načelo enakopravnosti vseh državljanov, ne glede na versko prepričanje. Nato je tov. Rankovič navedel zločine nekaterih predstavnikov katoliške cerkve v času NOV, ki so, namesto da hi pridigali bratstvo in enotnost med državljani različnih ver in narodnosti, razvnemali versko in nacionalno mržnjo. Naš družbeni red jamči svobodo in enakost vseh veroizpovedi »Toda ne glede na sovražno dejavnost duhovščine nekaterih verskih skupnosti med ljudsko revolucijo,« je nadaljeval tovariš Rankovič, »je državno vodstvo v želji, da bi se odnosi osnovali na podlagi, ki ustreza načelu svobode vesti in veroizpovedi, takoj i zpostavilo odnose z skini skupnostmi, ki so lcle.s Tov. Rankovič je poudaril, da je že ustava- zagotovila državljanom svobodo vesti In veroizpovedi. V-tava pa tudi določa, da je cerkev ločena od države In t a je prepovedana zloraba cer-1 ve In vere v politične namene. Covornlk ic naštel dosedanje pravne predpise, ki so doslej vrejevnii od no* c med cerkvami in državo. Kljub prizadevanju državnega vodstva za normalizacijo odnosov z verskimi skupnostmi so v prvem času po osvoboditvi povzročili njihovi predstavniki znatne težave. Toda medtem ko so vod-Iva ostalih cerkva spoznala, dr so mogoči povsem normalni odno*i z državo, ir vodstvo katoliške cerkve še nadalje ostalo, na rovražnih postojankahi, predvsem iz političnih razlogov. Vatikan na sovražnih pozicijah Govoreč o vlogi Vatikana je lov. Rankovič poudaril, da sc Vatikan brezobzirno vmešava v notranje zadeve naše države. V te/ izključno polilični težnji organizira gonjo po vsem svetu, napada z vsemi močmi naš družbeni red in prav zaradi tega ne dopušča, da bi sc odnosi katoliške cerkve z. našo državo urejali pri nas, temveč jih stalno ■izpodkopava in razvnema mržnjo Proti naši državi preko vrhov cerkvene hierarhije. V tej proti-jugoslovanski pidi liki gre Vati-lian tako daleč, da katoliškemu eplskopatu ne pušča v upravlja-PiU niti l/slih pravic, ki so mu Po kanonskem pravu dovoljene. Plato /e tov. Rankovič prečilaI službeni dokument Iz vatikanskega sekretariata, ki prepoveduj jugoslovanskim ikolom reševati vprašanje medsebojnih odnosov z državo. Ukaz Vatikana jugoslovanskim škofom »Vem, da so v svetu, pa mor-tudi pri nas dnbromisleči In •skreni ljudje, ki so pogosto ne rez. razloga pripravljeni, da "trpajo vse poli lične govore v er, °š in da jih že vnaprej zavr-"/o kot nekaj, kar le zamlšlje-n pretirano In zaokroženo, da *e do:egel nekakšen političen p Predvsem propagandni učinek. frav za>o bom zelo zadovoljen, e »e m/ posreči prepričati take '"dl o pravilnosti tega, kar sem , eJ trdil. Mislim, da bom _ Pel, oko navedem služben, oriši Polni dokument, Ja po svoji i vsebini, pomenu In času, v katerem je bil pisan, bolj kakor vse aajbolj zgovorno govori o tem, kakšen je smoter vatikanske politike proti naši državi. Ta listina se glasi: »Državni sekretariat Njegove svetosti, Vatikansko mesto, 16. II. J953. leta. St. 930-53. — Presvetli In mnogo spoštovani gospod! Iz listov In radijskih vesti, bodisi jugoslovanskih, bodisi iz drugih držav, se je tukaj zvedelo, da je Tito, vrhovni upravitelj jugoslovanske republike, sklical nekatere katoliške škoie, ki si jim bil Ti kot voditelj škofovske konte renče na čelu, da bi med katoliško cerkvijo in to državo prišlo do sporazuma ali »modusa vi-vendi«. Prav tako je razvidno iz javnih vesti, da je bil po teh razgovorih ustanovljen »mešan* odbor z namenom, da prouči sporne zadeve. Čeprav je jasno, da zanesljivo poznaš zakone in določbe kanonskega prava, ki se tičejo zadeve, se vendar zdi potrebno spomniti na nekatere zadeve, na katere je treba najbolj paziti. Skušaj to sporočiti tudi Tvojim škofovskim kolegom Po Te) duhovščini pa nasprotujejo t mnogi škofje, ki so lani s po-, sebno deklaracijo prepovedali duhovniška združenja. To je zlo-, raba položaja cerkvenih pred-, stojnikov za preganjanje duhov- i nikov, ki delajo v teh združe- j njih Dokaz temu je tudi stališče j nekaterih duhovnikov, ki so se j v svojih izjavah tudi zavzeli za ’ privilegiran položaj rimo-katoli-ške cerkve. Seveda pa niso zavzeli takega položaja vsi duhovniki. Nekateri med njimi, kar je ‘ priznati, so našli polno razume-! vanje in priznanje, ki so ga dali j ljudski oblasti za njeno priza- j devanje pri ureditvi odnosov tu- j di s katoliško cerkvijo, vkljub negativnemu stališču njenihvrhov. Da slišimo tudi mišljenje gospodov našega okraja, smo se po naših dopisnikih obrnili na nekatere gospode upravitelje našega okraja v naslednjih vprašanjih: 1. Kako novi zakon o pravnem položaju verskih skupnosti po vašem mnenju zagotavlja svobodo vesti in veroizpovedi? 2. Ali je drugi osnutek zakona o verski skupnosti boljši od tivnost je pa seveda precej odvisna od lokalnih činiteljev. Pametno je, da država ni čakala, pač pa da je samoiniciativno začrtala smernice nadaljnjega razvoja odnosov s cerkvijo. Najvišja garancija za nadaljnji pozitivni razvoj teh odnosov pa je brez dvoma dejstvo, da je predsednik republike mar- j šal Tito sam vzel stvar v svoje roke. 2. Cital sem oba osnutka in se mj zdi, da je drugi osnutek mnogo boljši od prvega, ker je I popolnejši in konkretnejši. Po- | membne izpopolnitve so pred-, vsem v enakem jamstvu za ve- i rujoče in neverujoče, v bolj do- I ločeni zajamčenosti verskemu ti- j sku itd. Drugo: osnutek je po- j polnejši predvsem zato, ker je državno vodstvo upoštevalo več [ pripomb, ki so jih dale verske . skupnosti, čeprav vodstvo katoliške cerkve v tem ni sodelo- ' vato. 3, Nerešeni problemi še obstajajo. Toda vse je mogoče rešiti z dobro voljo na obeh straneh. Cerkev se mora zavedati, da že- t limo sporazuma s socialistično nas, da se je stvar premaknila z mrtve točke. Ce bo dobra volja na obeh straneh, se bo dalo j še marsikaj urediti. 2. Zdi se mi, da drugi osnutek ni bistveno drugačen od prvega, vendar je prvega dopolnil in je vsekakor boljši od prvega, ker so bili sprejeti predlogi, stavljeni z najrazličnejših strani. 3. Razumljivo je, da bj želeli še več, vendar je veliko že to, j da zakon kaže veliko dobre volje in nas iskreno veseli, da je tako. Nerešeni problemi seveda še obstoje, mnenja smo pa, da jih je možno rešiti če je volja na obeh straneh. Škofje imajo seveda tudi svoje težave. Bolj tolerantno naj bi oblasti n. pr. obravnavale vprašanje zvonjenja. 4. Sigurno b; v tem, priznam, po navodilih svojega ordinarija šli z narodom in zastopali njegove težnje. Mislim pa, da Vatikan razen verskih idej tega od nas ne bi zahteval. Kristijan Cuderman s. r. *leden matere in otro&a Po vsem okraju Trbovlje se vr šijo od 31. maja do 7. O podrobnostih junija prireditve v okviru »Tedna matere in otroka« bomo poročali. veljavi teh cerkvenih zakonov cerjiveni poglavarji te države, v kolikor nimajo prejšnje odobritve in potrebnega pooblastila apostolske stolice, na noben način ne morejo nekaj obljubiti ali kar koli potrdili, niti ustno niti zamisli niti predloga kakršnega koli sporazuma, za katerega bi šlo, Kar ni v skladu t normami, o katerih smo govorili, je v največ// meri škodljivo za dobro cerkve in duš. Odkrito Tl sporočam, da je ta urad prepričan, da boste Ti In Tvoji kolegi sprejeli ta čvrsta in sveta pravila in da se boste tudi v bodoče po njih ravnali. Apostolski blagoslov ki ga Tebi in drugim škoiom Jugoslavije milostno podeljuje sveti oče. naj bi zavednim pastirjem cerkve priklical višjo luč in pomoč ter vsakemu posamezniku podelil duhovno moč. Tvoji svetlosti naiudanejšl Dominik Tardint, s. r.* 8 to politiko se pa ne strinjajo mnogi duhovniki, ki so uvideli škodljivost takega in podobnega ravnanja in ne želijo bili orodje v rokah imperialistične politike, ki jo aktivno podpira Vatikan proti koristim naše domovine. prvega in v čem? 3. Ali so po vašem mnenju še ostali nerešeni problemi in ali jih je mogoče rešili? 4. Kako bi sprejeli direktive Vatikana, če bi bile v nasprotju z državnimi in narodnimi interesi? Na vsa ta vprašanja so duhovniki v okraju Trbovlje odgovorili z razumevanjem, nekateri med njimi sicer dokaj pridržano. Odgovorili so: Peter Golob, župni upravitelj v Zagorju, Franc Zagradišnik, župni upravitelj v Trbovljah, Kristijan Cuderman, župni upravitelj v Izlakah, Ivan Sitar, župni upravitelj v Cemšcnlku, Leopold Povše, župni upravitelj v Svibnem, Anton Lovšin, župnik v Radečah pri Zidanem mostu. Peter Golob, župni upravitelj v Zagorju 1. Novi zakon je povsem v redu in po mojem garantira svobodo vesti in veroizpovedi. S tem zakonom, Iti predstavlja pomembno izpopolnitev dosedanjega ustavnega položaja verskih skupnosti, je napravljen velik korak naprej. Konkretno izvajanje zakona tn njegova efek- državo v vseh vprašanjih, ker je to v našem skupnem interesu. Ob tej priliki se mi vsiljuje še par konkretnosti; naj jih navedem: a) Problem zvonjenja bi zelo potreboval enotne rešitve. b) Prostovoljni darovi v puščico naj bi se ne obdavčevali, pač pa dohodki od zajamčenih cerkvenih uslug. c) Župnijske nadarbine naj bi bile obdavčene po istem kriteriju kot ostala kmečka gospodarstva. 4. Sveta stolica nam lahko daje samo direktive, ki se tičejo vere in verskih obredov. V kolikor bi pa dala politične direktive, kj bi bile nasprotne narodnim težnjam in politiki države, potem Je jasno, da bi te direktive odklonili in našli skupno platformo za sodelovanje v reševanju interesov, ki so tudi naši interesi. Pridružili bi se ostalim političnim množicam Peter Golob, s. r Kristijan Cuderman, župni upravitelj v Izlakah 1. Zakon, garant za svobodo iz veroizpovedi. Videli pa bomo šele v praktičnem živlienju. kako se bo zakon izvajal. Veseli Ivan Sitar, župni upravitelj v Cemšeniku 1. Zakon je pomanjkljiv v tem smislu, ker ne jamči splošne vzgoje v krščanskem duhu. V ostalem pa mislim, da je napravljen napredek, veseli smo brez dvoma, da se je stvar premaknila z mrtve točke. 2. Verski tisk — napredek — zdi se mi, da premalo tolerantno postopajo pri obiskih verskih obredov v JLA. Boljša je tudi odločba o verskem pouku. 3. Vzgoja v katoliškem smislu — šole. Veseli smo. da je vsaj nekaj napredka. 4. V političnih zadevah bomo rekli ne V primerih političnih protinarodnih zadev se bomo tudi duhovniki oklenili narodne države Jugoslavije, ki se bori za vsenarodne cilje. Ivan Sitar s. r. Leopold Povše, župni upravitelj v Svibnem 1. Zakon garantira svobodo vesti in veroizpovedi. Sodim, da je glede položaja verskih skupnost; napravljen velik napredek, ki ga vsi dobro misleči priznavamo in pozdravljamo. Ze to je veliko, da imamo sploh zakon, ki ureja verska vprašanja. V njem bomo vsekakor našli veliko oporo in zaščito. Pozdravljamo iniciativo države za normalizacijo verskih zadev s katoliško cerkvijo. 2. DTugi osnutek se mi zdi precej boljši od prvega, ker je upošteval pripombe verskih skupnosti. Tudi katoliški duhovniki smo sodelovali pri sestavljanju predlogov in pripomb, čeprav uradno katoliška cerkev nj sodelovala. Pri razpravljanju o osnutku je prišla do izraza vsa demokratičnost in dobra volja naše države. 3. Problemi seveda kljub sprejetemu zakonu še obstoje, so pa rešljivi z medsebojnim sodelovanjem, kateremu pa mora biti osnova zaupanje in razumevanje. Sicer pa čas zdravi vse rane. Prepričan sem, da se bo prej ali slej pokazala tudi potreba po medsebojnih stikih in razgovorih, kar bo brez dvoma pozitivno vplivalo tudi na razlago in eventualno dopolnitev zakona. 4. V pogledu vere, morale in discipline se podrejamo škofom in papežu. Politične direktive, ki bi bile nasprotne našim nacionalnim interesom, bi pa odklonili, ker tudi duhovniki čutimo s svojim narodom. Leopold Povše sir. Anton Lovšin, župnik v Radečah pri Zidanem mostu 1. Zakon garantira svobodo vestj in veroizpovedi, njegovo izvajanje pa bo odvisno od tol- : mačenja. Dobro pa je vsekakor, da se je stvar premaknila z mrtVe točke, kar nas iskreno veseli. 2. Ždi se mi, da je drugi osnutek precej upošteval naše predloge, zato je vsekakor boljši od prvega. 3. Vsi problemi, ki še obstojajo, so rešljivi ob pogojih, da vlada za reševanje pripravljenost in dobra volja na obeh straneh. Anton Lovšin s. r. Intervju našega dopisnika z gospodom Zagradišnikotn nismo objavili, ker zahteva odgovor gospoda Zagradišnika obširen komentar Zaradi tega pa se z gospodom Zagradišnikom ne mislimo spuščati v polemiko.Od. govor gospoda Zagradišnika je brez pridržka istoveten s stališčem najvišjih cerkvenih krogov. Stališče teh krogov pa je naše časopisje že itak dovolj obravnavalo, predvsem pa je o tem dovolj podrobno obrazložil tovariš Rankovič v svojem eks-pozeju v Ljudskj skupščini. Zato mislimo, da nadaljnia polemika z gospodom Zagradišnikom konkretno V teh vprašanjih ne bi ničesar pozitivnega prispevala k stvari Najboljši odgovor gospodu Francetu Zaeradišniku pa so izjave ostalih duhovnikov okraja Trbovlje. Prti junij — ludski praznik mestne občine Trbovlie Na sedmi seji ljudskega odbora mestne občine v Trbovljah je bilo sklenjeno, da se razglasi 1. junij za ljudski praznik' mest-občine Trbovlje, ker je bil na ta dan leta 1925 spopad orjuna-šev z zavednim; sinovi proletariata, in ker so tudi leta 1941 na ta dan odšli v ilegalo naj-zavednejŠi borci za delavske pravice ter ustanovili prvo partizansko edinico. ki Je bila osnova za nadaljnji množični odpor trboveljskega prebivalstva. V počastitev praznika je bil v ponedeljek, dne 1. junija ob 17,30 koncert, ob 19 pa slavnostno zborovanje, oboje pred spomenikom padlih borcev v Trbovljah VSI NAROČNIKI »ZASAVSKEGA VESTNIKA« bodo od 1. julija zavarovani V 3B0NJIH DNEH T. a po snet • Washmgton. — Senator Taft, prvak republikanske stranke, je pred nekaj dnevi v svoji izjavi menil, naj bi ZDA obšle OZN pri pogajanjih na Koreji in pričele s pogajanji na lastno pest. Predsednik Eisenhower pa je na tiskovni konferencj izjavil, da se ne strinja s takimi zunanjepolitičnimi pogledi senatorja Tafta Izjavil je tudi, da ne želi sicer zaostriti svojih odnosov do senatorja Tafta, obsoja pa vsako izolacionistično težnjo in da nimajo Taftovi pogledi ničesar skupnega s politiko ameriške vlade. London. — Britanska vlada bo ustanovila posebno vzhodno-afriško poveljstvo, ki bo podrejeno vojnemu ministrstvu. General Georg Erskine, ki bo odpotoval v Kenijo, bo smel uporabiti vse vojaške ukrepe, s katerimi bo lahko znova uvedel »zakon in red, v deželi Takoj po objavi tega ukaza pa so pripadniki »Mau mau« poškodovali štiri mostove in vrgli v zrak 12 ovir, ki so jih na cestah postavile varnostne sile Pariz. — Po izjavi Mendes-France, da sprejme mandat za sestavo nove vlade, se je generalni sekretar francoske socialistične stranke sporazumel s zalo važnih točk programa: o gospodarski politiki in o francoski politiki v Severni Afriki in Indokini. Mendes-France predlaga za Severno Afriko obsežne reforme, medtem ko se v pogledu Indokine zavzema za razgovore, ki naj b( pripeljali do konca vojne. Stališče ostalih strank je glede novega ministrskega predsednika in njegovega programa razdvojeno. Rim. — Vodja ameriške senatne komisije, ki je morala raziskati koristnost gospodarske pomoči Italiji je priporočil senatu, naj takoj ustavijo vsako obliko gospodarske pomoči Italiji, češ da »niti en cent od 3,5 milijard dolarjev pomoči, dane Italiji, ne bo uspel ustvariti trajnega izboljšanja položaja«. V dokaz je navedel brezposelnost, ki je še vedno taka, kot je bila, produktivnost, ki se je le neznatno povečala in pasivnost proizvodnje, ki je v rokah države. Berlin. — Novoimenovani sovjetski visoki komisar v Nemčiji Semjonov bo predložil zahodnim velesilam ustanovitev sveta visokih komisarjev štirih velesil. Menijo, da bo nato sovjetska vlada predložila predlog za združitev Nemčije in sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo. Ce bi pa zahodne sile zavrnile ta predlog, bo sovjetsk« vlada sklenila posebno pogodbo z vzhodnonemško vlado. Seul. — Zastopnik južnoko-rejske vlade je izjavil, da se bo južnokorejska vojska s silo uprla izkrcanju čet držav, ki so predvidene za nadzorovanje repatriacije vojnih ujetnikov. Boji pa se na Koreji ob obojestranskih velikih žrtvah s srditostjo nadaljujejo. Britanske čete so odbile vse napade na svoje položaje. New York. — Sovjetska vlada je nenadoma pozvala Andreja Višinskega, da se nemudoma odpravi v Moskvo: V krogih Združenih narodov se veliko razpravlja o tem, čemu je sovjetska vlada tako nenadoma poklicala Višinskega v Moskvo in ne verjamejp pojasnilu sovjetske delegacije pri OZN, čež da odhaja Višinski v Moskvo »zaradi privatnih zadev«. Dosedanje delo in bodoče naloge Okrajne zadružne zveze v Trbovljah pri pospeševanju kmetijstva (Nadaljevanje) Tudi z iskanjem, priznavanjem in odbiranjem žitnih semen ter sortnimi poskusi bo seveda mnogo dela, ki pa je nujno za dosego boljših žitnih pridelkov. Prav tako nujno je, da čim prej spet uvedemo splošno čiščenje semenskih žit, kar je tudi naloga kmetijskega zadružništva. V najvišjih legah, kjer ozimna žita rada propadejo, bo treba uvesti pridelovanje semenskega ovsa in jarih žit. Za te visoko ležeče kraje je OZZ letos priskrbela KZ pšenico sorte Regent, ki jo je mogoče sejati jeseni ali pa spomladi. c) Naš okraj, zlasti njegovi hribovski predeli, ki še niso okuženi po fižolarju, im* vse možnosti za razmnoževanje semenskega visokega fižola, kar je že bilo včasih v nekaterih tukajšnjih okoliših v navadi. Letos so kot prve v okraju sklenile KZ Mlinše in Izlake pogodbe za pridelovanje skoraj enega vagona semenskega fižola sort* Cipro in Kokos, v prihodnje bi pa bilo treba v krajih, kjer se fižolar pojavlja, pridelovati sč me zlasti ranfh plemenitili vrtnih fižolovih sort, kj jih v doli* nah zaradi fižolarja ni mogoče pridelati za seme. S tem bi naši kmetje v hribih koristili sebi in vsem gojiteljem fižola za stročja. d) tud! pridelovanj« semena krmskih rastlin (detelj, trav itd.) ter zeljnic bo treba v prihodnje posvetiti v našem okraju večjo pazljivost, ker so razmere za pridelovanje teh semen ugodne. IV. Odbor zn gozdarstvo je bil pri OZZ ustanovljen v glavnem zato, da bj varoval koristi kmetijskega zadružništva pri oblastvenih gozdarskih organih in da bi kolikor toliko vsklajeval in nadziral delo lesnih oz. gozdarskih odsekov KZ. V imenu gozdarskega odbora je zastopnik OZZ sodeloval na konferencah odbora za kmetijstvo in gozdarstvo pri OLO, zlasti glede prilagoditve prepisov za sečnjo in odvajanje gozdne takse za naše razmere. Sklical je tudi konferenco lesnih manipulantov KZ zaradi vskladltve nakupnih cen. Odbor vodi tudi mesečno evidenco o prometu z lesom pri K21 Ker bo v bodoče odkupovanje lesa zaradi omejitve sekanja vedno teže, po drugi strani bo pa za obnovo gozdov na razpolago več sredstev kot do sedaj, ki pa jih bo treba smotrno izkoristiti, kar bi najlaže storile KZ, bo treba delovanje gozdarskega odbora pri OZZ bolj poživiti. V. Sfrajno-tehnični odbor je bil pri OZZ osnovan z namenom, da skibt za pravilno usmerjanje nakupov novih in izkoriščanja dosedanjih kmetijskih strojev pri KZ Prva praktična naloga tega od boa je ugotoviti, koliko in kakšne vrat* stroje* ta strojne oprave imajo posamezno KZ, koliko teh itrojav Je last zadrug in koliko last splošnega narodnega premoženja — zlasti pa tudi, kako se ti stroji oskrbujejo, v koliko se izkoriščajo in kako KZ zaračunavajo njihovo uporabo. Zaradi drugih neodložljivih del pa tega pregleda doslej žal ni bilo mogoče trvrtitk Iz slučajnih ugotovite* lahko napravili zaključek, da ee veči* na odborov KZ za oskrbovanje kmetijskih strojev, ki jih imajo v uporabi, premalo alj pa sploh ne zanima Kmetijski stroji, ki stanejo danes težke stotisočake, leže marsikje pod kapom zarjaveli in propadajo t- v kolikor so pa še uporabni, jih brez evidence in odškodnine uporablja vsak, kdor jih potrebuje, dokler se ne pokvarijo. Mnogi odbori naših KZ se ne zavedajo vrednosti kmetijskih strojev, niti ne svoje odgovornosti zanje. Prav na tem področju je nujno potrebno izboljšanje sedanjega stanja. Poleg trgovsko-administrativne revizije bo treba vpeljati tudi redne ln izredne kmetijsko-strokovne revizije pri KZ. zlasti v pogledu ravnanja s stroji. Naloga strojno-tehnične službe pri OZZ je na eni strani olajšanje obdelovanja zemlje in ! oskrbovanje ter spravljanje pri-| delkov, na drugi strani pa pomoč v borbi proti škodljivcem ' in boleznim kmetijskih rastlin. ! Zaradi posebnih prilik pride v ! našem okraju druga naloga v večji meri v poštev kot prva. V opravljanju te druge naloge — sodelovanje pri zaščiti rast-j lin — je strojno-tehničai odbor OZZ doslej storil sledeče: I a) vsem KZ je oskrbel kom-' pletne oprave za osebje tehničnih ekip, skupno 27 oprav, se-stoječih iz azbestnih oblek, gumijastih škornjev in rokavic, kapuc, ščitnikov in mask. Te . oprave so se v letošnji spomladanski škropilni sezoni izkazale kot zelo uporabne. Zal pa nekatere KZ kljub vsem naročilom premalo pazijo nanje in se bodo kmalu porazgubile; b) Unimog OZZ z motorno škropilnico je škropil letošnjo pomlad od 9. marca do 3. aprila. Kot že omenjeno v poročilu o delu sadjarskega odbora, je bilo letos poškropljeno veliko sadnega drevja, še več pa bi ga lahko poškropili, če se ne bi pojavljale razne ovire, n. pr. s šoferji, z organizacijo škropilnih ekip pri nekaterih KZ itd. Ker bo treba Unimog vključiti tudi v poletno škropljenje sadovnjakov, zlasti pa za škropljenje krompirjevih nasadov, bo treba za vsak Unimog sestaviti — ta-j ko kažejo dosedanje izkušnje — i stalno škropilno ekipo, ki bo šla z Unimogom iz kraja v kraj, medtem ko naj krajevne škropilne ekipe izkoriščajo predvsem domače škropilnice in prašilni-ke; , c) prav tako nujno je dovolj j zgodaj — pred pričetkom poja- j ve koloradarja — pregledati vse škropilnice in prašilnike ter razumljivo več sodelovanja; veljalo naj bi pač pravilo, da naj KZ naročavajo sama takšne stroje, ki jih zares in nujno potrebujejo in za katere imajo tudi interesente za uporabljanje, ki pa so pripravljeni tudi plačevati za uporabo primerno odškodnino. Predvsem pa naj naše KZ stroje, ki jih že imajo, dobro oskrbujejo ih pravilno izkoriščajo. OZZ ima pri svojem Unimogu doslej priključno kosilno pripravo in dvobrazdnl plug-krajnik. Unimog je zaradi tega razen za ugotoviti zaloge škropil in pra- ; škropljenje članom vseh KZ na razpolago tudi za košnjo in oranje Treba je pa upoštevati, da šil pri KZ; d) čim prej je treba pregledati in spraviti v red tudi stroje za čiščenje žita ter urediti znova žitočistilne postaje; . e) prav tako bo treba organizirati nakup oz. izdelavo razmeram naših hribovitih krajev ustreznih nahrbtnih in prevoznih baterijskih škropilnic, ki jih Je mogoče polniti skoraj neome- j jeno število za vsako motorno I škropilnico, ob uporabi posebne- | ga zveznega člena; f) čim več zadrug v našem Okraju na| bj postavilo v svoj program nakup Unimoga, opravljenega zlasti z motorno škropilnico — za KZ Radeče in Loko je pa potreben nakup vsaj več vprežno-prevoznih motornih škropilnic Gleda strojev « obdelavo zemlje, za oskrbovanje rastlin in spravljanje pridelkov je treba grajati ravnanje nekaterih naših KZ, ki si kupujejo razne stroje ter vlagajo vanje velike denarne vsote, ne da bj se glede uporabnosti teh strojev ali umestnosti ter nakupov prej posvetovale z OZZ, Zato se doga- , ja, da leže potem taki stroji pri KZ v skladiščih, vanje vložen ■ denar je pa za kmetijstvo brez koristi. V tem pogledu bi moralo bitj med našimi KZ in OZZ Dolgoletna žel a Hrastničanov se bo uresničila 2e dolga leta se Je v Hrastniku obravnavalo pereče vprašanje, vprašanje izgradnje novega šolskega poslopja, da bi rešili pomanjkanje učnih prostorov, Jn da bi šolska mladina bila nameščena v prostorih, ki bi tudi v higienskem pogledu ustrezali potrebam sedanjosti. Stari šolski zgradbi že namreč zdavnaj ne ustrezata več svojemu namenu, niti po številu prostorov niti po ureditvi, kakršno terja sodobnost. V sedanjih prostorih, ko se v istih učilnicah učenci izmenjavajo po 3-krat dnevno, ko se v klopeh, kjer je prostora za 3 učenca, stiskajo po 3 in celo 4, ko je zaradi stalne zasedbe celo onemogočeno potrebno zračenje učilnic, jc uspešen pouk nemogoč. Termi primerni so seveda tudi učni uspehi, kar je razvidno iz statističnih pregledov preteklih let in se prav zaradi tega često obravnav«, vprašanje, kje leže vzroki teh neuspehov. Svet za kulturo in prosveto ljudskega odbora mestne občine, ki jc posvečal največ paž-nje predvsem temu perečemu vprašanju, so jo po neuspelih poskusih, da bi rešil pomanjkanje učnih prostorov • preureditvijo nekaterih temu nomenu le delno primernih zgredH, končno le odločil za gradnjo novega šolskega poslopja, ki bi v cc- j loti ustrezalo sedanjim ln po- j trebam v bližnji bodočnosti. Iz- i vajanja tega sklepa so se lotili sedaj z vso odločnostjo, čeprav! jo bilo premostiti precej težav, predvsem kar se tiče določitve prostora za zagotovitve denar-1 nlh sredstev. Po Izvršenih predpripravah so dne 25. maja na zemljišču, izbranem ne daleč od delavske kolonije na Logu, po slovesni otvoritvi, ki ji je prisostvovala številna množica, rudarska godba ter predstavniki ljudskega odbora mestne občine, pričeli z gradbenimi deli, t j. izkopom temeljev in pripravljanjem gradbenega materiala. Akoravno so za prve etapo izgradnje — kompletno šolsko poslopje se bo gradilo v treh etapah — na razpolago denarna sredstva, se pojavlja vprašanje delovne sile. Predvideno mora biti zgradba v surovem stanju končana do začetka novega šolskega leta, v celoti pa morajo biti usposobljeni trije učni prostori, v katerih naj bi pričeli s poukom že v jesenL Da pa bo ta načrt v določenem roku v celoti izveden, je treba, da se čim več pomožnih del, tako kopanje temeljev, naprava in dovoz peska ter ostalega gradbenega materiala opravi s prostovoljno delovno sila V interesu vseh Hrastničanov je torej, da se v čim večjem številu udeleže prostovoljnega dela ln tako omogočijo Izvedbe letošnjega programa gradbenih del, saj bo z novo šolsko zgradbo omogočen reden pouk naši šol- MOTO-DIRKE BODO V SOBOTO 6. JUNIJA Zaradi slabega vremena se napovedane moto-dirke, ki bi se morale vršiti v Trbovljah, v nedeljo 31. maja niso vršile in se bodo vršile v soboto 6. junija ob 18. uri popoldne. V nedeljo 31 m.aja se je vršil samb trening, najboljši čas je dosegel Drago Kovač mlajši. V soboto bo po končanih dirkah prosta zabava pred domom Rudarja. Pričelo se je s kopanjem temeljev I Dela pri gradnji novega Delavskega doma v Trbovljah kar dobro napredujejo. Pred dnevi so že začeli s kopanjem za temelje. Prostor za kurilnico je tudi že skopan. V zvezi z ureditvijo stavbnega prostora so morali porušiti malo stanovanjsko hišico ob potoku pod starim Delavskim domom — Zdol-škovo in Povšetovo hišo pa bodo podrli, ko bo novi Delavski dom dozidan. Edino v primeru, da bi bila Zdolškova hiša morda zaradi plazov,ia v nevarnosti, bi jo morali seveda že prej odstraniti. Doslej so pri sondiranju terena za gradnjo novega Delavskega doma odkopali z velikim' bagerjem že preko 7500 kub. metrov zemlje ter je odvozili s tovornimi avtomobili. Te dni se vrše dela pri nekdanjem raziskovalnem jašku, , kjer so pred 61 leti iskali pre-| mog. Jašek je imel globino j 22 metrov, a na premog tedaj | niso naleteli, ker je verjetno globlje v zemlji. Na tem mestu pride glavni steber nove stavbe. Na delo na tem stavbišču prihajajo poleg redno zaposlenih ljudi tudi prostovoljci, ki pomagajo pri kopanju temeljev. Z vzhodnega in zunanjega obrata trboveljskega rudnika pa odziv za prostovoljno delo ni nič kaj zadovoljiv, saj je prišlo s prvega obrata na delo komaj četvero ljudi, t. drugega pa trije. Neprimerno požrtvoval-nejši so se pokazali uslužbenci z uprave rudnika, ki so delali na tem stavbiščn prejšnji ponedeljek in torek. Prišlo jih js trideset, ki so opravili 120 pro-ski mladini, reprezentativna, stovoljnih ur. Ce se bodo vsi zgradba kot Uka bo pa ponos delovni kolektivi velikih Trbo-celi hrastniški dolini, istočasno ! velj izkazali pri prostovoltnem pa tudi merilo kulturne ravni delu vsaj toliko kot ljudje z fn zavesti Hrastničanov. F. S. uprave rudnika, potem se ni . . treba bati za izgradnjo te mo- gočne in ponosne sUvbe. Akoravno dela na tem gradbišču kar dobro potekajo, računajo, da bo zidanje novega Delavskega doma trajalo najmanj tri leU, saj bo to pač najmo-numenUlnejša stavba v Trbovljah ln v Zasavju ter med najlepšimi v Sloveniji. je zaradi visoke nakupne cene Unimoga delo s tem strojem precej drago, Uko da stanc vsaka delovna ura z njim skoraj 1000 dinarjev. Razen tega so pri KZ skupno tri alj štiri ročno-motorni ko-■ilniki, več vprežnih kosilnikov, nekaj sejalnikov, razsipovalni-kov za gnojila itd Verjetno se večina teh strojev sploh ne uporablja, deloma zato, ker ne ustrezajo našim prilikam, deloma pa zato, ker naši kmetje-za-i družnikt še niso navajeni na ! uporabo strojev za razna kme-| tijska dela, j Naloga tehnično-strojnega odbora bo zato v prihodnje tudi I praktično predavanje dela s I posameznimi kmetijskimi stroji v raznih krajih, ugoUvljanje J vrst strojev, ki bi bili za naše : razmere najbolj pripravni in umestni ter izračunavanje rentabilnosti dela s temi stroji v primeri z ročnim delom. Tudi v ta namen bo treba OZZ preskrbeti sredstva, kot so določena za pospeševanje živinoreje in drugih kmetijskih področij. Za uspešen razvoj strojno-tehničnega odbora bo OZZ morala prej ali slej nastaviti posebnega kmetijsko-tehničnega strokovnjaka. Ali sl že poravnal naročnino zo »ZASAVSKI VESTNIK' Zasarčani- pozor! Velenje m v»bi m 14. junije na otvoritev novo-■grejenega kopališča In restavracije ob Velenjskem jezeru. Ob tej priliki bo tudi zlet kulturnoproavetnih društev. Na programa Je vokalni In instrumentalni koncert ter plavalne In veslaške tekme. »SVOBODA«, VELENJE. | TEDEN MATERE IN OTROKA | Materina oporoka Skbzt še zeleno llpino vejevje | ga mleka ln s kosom svežega je vrglo zlato jesensko sonce j kruha v sobo, je ležala mati v prve žarke v ozko okno. Čeprav ! postelji z zaprtimi očmi. je bilo okno zaprto in so se za »Teta, malo in kruha belimi zavesami naslanjali na sem vam prjnesl««, j'c rekla dc-šipe košate rože, se je vlivala klica. ona pa Je ležala, roke svetloba y tenkih curkih v sobo spenjene na prsih, ni odprla kot pšenični snop, padala na 0g. }n nj rekla kot še včeraj: mz.ke stene, se zrcalila v ogleda- »Hvala, moja deklica!« — ampak Iu. pobožala črno ognjišče, dr- samo; »Mati naj pride in Koščki preko belih, « cvetkami in Vačcv Janez!« Deklica se jc pristani črtami poslikanih sko- bližala, pogledala v rumeni delic, vrčev in krožnikov ln na- obraz in se prMtraSUa Hitro je polnjevala majhno, a vendar; postna maiico na nllz0 prostorno sobo s svetlo toplino. | gb;kla jZ sobe Svete podobe, ki so visele na i , stenah nad mizo, so oživele, | *Tcta Katnna umiru!* ožarjene od purpurno svetlobe. | Prišle so sosede, prišel Je Ko-Na mizi je v glinastem vrču! va^cv Janez in stari Martin, opojno dehtelo zadnje poletno' *Kaj si »i spet izmislila, Ka- cvetje 1 trina?« se Je pošalil »tari. , ! Umiranje ln smrt nista pomešamo v materino srce, kt je nila niti kaj novcga niti bilo izčrpano od skrbi in bole- kaj groznega, samo tiho poslav-čin. ni prodrla nobena svetloba. ljanjc od Hvljenjskega trušča, m nobena toplota več. Sonce, kl je 2anj ie zdavnaj tegJnilo k. vse ljubi in vsemu prinaša za letl ,n goraml> življenje in veselje, ni našlo „ . , . , tam nobenega prostora. »E, Katrina, taka prijateljic* 8j mil« Jo nadaljeval. »Ko si Ko jc stopila majhna deklica bila še mlada in lepa, se ti je iz sosednje hiše z vrčem tople- mudilo in nisi počakala, da se vrnem, z drugim si se poročila. In sedaj? Dovolj si stara, kam hočeš hiteti? Počakaj še malo in pojdeva skupaj!« Katrina pa Jo bila že preslaba da bi mu odgovorila. Prevzeta od poslednje slabosti, ki uteii nenadoma vse bolečine in težave ki je čudovita kot sen, je odprta oči in gledala kot očarana. Zdavnaj pozabljeni dogodki in dnevi so odmevali iz daljin, kot en sam poln trenutek je ležala preteklost, vsa dolga, številna leta, blizu in jasno pred njo. Sedanjost pa jo izginila nekje v praznoti. Obrazi in pogovori, kl so napolnjevali soba so se ji zazdelj neznani In tuji. Nje ni bilo več med njimi. Ona je bila že tam nn sončni ravnini, kjer se prične življenje. Sjimo nekaj jo jc še držalo tu, samo nekaj je So plamtelo v njeni zavesti: njen *in Pavel. Dolgo je čakala nanj Skozi noči in ponižanje je klicalo njeno srce. »Sin, moj sin!« Toda on ni prišel, ni mogel priti, ni smel priti, ostati je moral med svojimi tovariši, med borci. Skozi vse solze, akozi vse bolečine, polno upanja in ponosa je klicalo njeno srce: »Sin, sin...« Prišel bo. Morda je že na poti, hiti po klancu proti vasi, zdaj, zdaj bo stopil čez prag in skozi odprta vrata bo zasijalo svobodno nebo. K njeni poatclji bo stopil tn v njene roke Ji bo položil zlato sonce sreče. »Moj sin!« Vrata pa se niso odprla. Na rumenem Katrinlnem obrazu so sc pokazali majhni biseri potu. Oči so se ji udrle globoko pod čelo, suha in prazna so ae odpirala usta. Ženo so prižgale svečo. Stari Martin Je odložil klobuk, sedel na leseu zaboj in pričel moliti »Ne, Martin«, je nenadoma kot iz drugega sveta vročično in tih« spregovorila Katrina. »Ne morem več čakati. Prišel bo ln stopil v prazno sobo! Jaz pa mu ne bom več podaj* roke, ne bom mu več pogledala v oči in ne bom mu povedala, kako me jo krvava roka sunila v srce. Ne, Martin, ne bom več čakala. On pa bo prišel In povejte mu.. .s Kovačev Janez, mlad mož z nenavadno lepim obrazom in svetlimi, valovitimi lasmi, ampak pohabljenec od rojstva z brezmočnimi, tresočimi se nogami, Je sedel k njej, se nagnil in vprašal: »Kaj, mati?« »Reci mu, Janez, reci.., Poslušaj, tako: Moj sin ...« Njen glas pa jc nenadoma utonil v solzah, ustnice so ji trepetale Cez nekaj časa je spet spregovorila, tiho ln raztrgano. Janez so jc nagnil S* niže k njej, gledal t tla in skozi tišino, ki je kot siv svinec ležala v sobi, se je čulo samo tiho šepetanje slabotnega glasu, ki p« je kot težka pest udarjalo na srca navzočih. , »Moj sin,., Prišel boš ln našel trt lesene križe. Tam za cerkvijo leži tvoj oče, tam leži tvoja sestra in tju grem jaz. Prišel boš in na steni pod oknom boš videl krvave madeže. Tam Je bil umorjen tvoj oče, ker Je ljubil svojo hišo, svoja polja in gozdove in ker je tebe j poslal k borcem, da bi branil to zemljo. Prišel boš, stal v senci lipe, kl boža s svojo vejo našo streho. Na to vejo je bila obešena tvoja sestra samo zato, ker je ljubila domovino. Prišel boš, a prazno in nemo boš našel hišo, v kateri smo te vzgojili k ljubezni in veselju, In grozna osamljenost bo napolnila tvoje srce. Stopil boš k stan jablani pri vrtnem plotu, da bi se naslonil nanjo in se razjokal. in videl boš, da nima ne listja nc cvetja. Tja so me privezali z vrvjo, da sem gledala, kako so umorili tvojega očeta in obesili tvojo sestro, samo zato, ker sem tvoja mati. Tam jc počilo z vrvjo privezano moje srce in se izlilo v solzah. Prišel boš, a pričakovali te bodo samo trije lesenj križi. Stopi prednje in poslušaj, kaj ti bo rekla tvoja sestra, kaj ti bo povedal tvoj oče, kaj tl bo dejala tvoja mutl. ,Brat moj,* ti bo rekla tvoja sestra, .prišel si in sc čudiš, dJ ti ne stopim naproti in da t* trudnemu ne postrežem. V vejevju naše lipe se skriva moja duša. Naredi pod njo cvetlični vrt in jaz bom v njem živel* in cvetela zate, kot sem živela in cvetela prej.’ ,Moj sin!’ ti bo rekel tvoj oče, .prepuščam ti svoje njive, polJa in travnike. Ne pusti, da se s** rase tam plevel. Obdeluj Jih * veseljem, globoko In varno vodi svoj plug; to Je tvoja sreča ’-1 tvoja dolžnost..' ,Moj sin,' ti bo dejala tvoja mati, .čutim tvoje srce in 1JU' bežen. Zvesta in velika j« ko življenje. Ljubi človeka!,« »Da, da!« je kimal Janez. P0' tem )n vstal tn s povešeno gl*' vo odšel. Eno izmed žen upihnila svečo. Stari Martin Je posadil klobuk na glavo-»Greni po deske za krsto«. A. P* vi Delavstvo rudnika se je začelo množično organizirati strokovni organizaciji »Unija ’ slovenskih rudarjev«. Leta 1919 so bili že stoodstotno organizirani. Vsak je moral biti član organizacije, sicer ni dobil zaposlitve. Članarina se je odtegovala od plače. Delovni ljudje so se začeli izživljati tudi v delavskem prosvetnem društvu »Svoboda«. Prva kulturna prireditev tega j društva je bila leta 1918. Takrat so nastopili s Cankarjevo igro »Kralj na Bntajnovi«. V juliju 1919 je prišlo dp tridnevne stavke, ker jugoslovanska vojska ni šla pomagat takratni novoustanovljeni sovjetski madžarski republiki. V takratni socialnodemokratski stranki je prišlo do idejnega spora. Stari socialni demokrati so zatrjevali, da delavstvo lahko pride do oblasti po poti f evolucije, t. j. z razvojem, le.-: vica, ki so jo sestavljali mlajši člani stranke, je pa stala na] stališču da se delavstvo lahko polasti oblasti samo z revolucijo Zaradi tega trenja so voditelji socialnodemokratske stranke z Melhiorjem Gobanom na čelu izključili 74 napredno mislečih članov Iz socialnodemokratske stranke. Meseca novembra 1919 so ti Izključeni člani ustanovili komunistično stranko. V novoustanovljeno stranko je nato pristopilo skoraj vse članstvo socialnodemokratske stranke, v kateri Je ostalo samo deset članov. Komunistična stranka je ustanovila tedaj tudi komunistično omladino. Ker pa tudi v sindikatu ni bilo vse v redu, so rudarji ustanovili svojo organizacijo: »Zvezo rudarjev Jugoslavije«. Prvega maja 1920 je bila v Zagorju velika delavska manifestacija, kakršne ni bilo ne prei ne pozneje; na vsakem hribu, kakor tudi z dimnikov bivše zagorske steklarne so plapolale rdeče zastave. Vsi delavski domovi so bili okrašeni z zelenjem, ob cestah je pa bilo polno mlajev in rdečih zastav. Iz Kisovca proti Zagorju se je vil dolg sprevod delavstva, na čelu je pa igrala delavska godba na pihala. Po prvomajskih govorih se je razvilo veliko ljudsko rajanje. Dne 20. novembra 1920 so bile volitve v ustavodajno skupščine. Zagorjani so volili komunističnega kandidata Mlakarja, ki ie bil tudi izvoljen — pri volitvah v občinski odbor, ki Ko se "ršile istočasno, je pa bil izve’jen komunist !čni župan Koprivna. Od 16 občinskih odbornikov je bilo 12 komunistov Zaradi nizkih plač rudarjev in draginje je strokovna organizacija po nalogu komunistično stranke pokrenila mezdno gibanic. Tako je prišlo 17. decembra 1920 do stavke, ki jo je vodil glavni tajnik Janko Pe-trkovič iz Beograda. V stavki je vladala na* več ja solidarnost in disciplina. Dosežen pa jc bil tudi naivočji uspeh izmed vseh dotedanjih stavk. Rudarji so namreč dobili znatno povišanje plač, dmginjsko doklado in nabavni znesek 500 kron me-ečno. Ta uspeh pa jc bil viden le neka 1 »asa k.n't' »Mtonslri stnn-dvd se je zarodi stalno dvigajo^ se ^rarirrie vedno bolj alnVal. S po-.la.bšan’em ž\v-lje”>4;ke ravni ie na v vedno vefji meri rasla komunistična zavest ki se le odraža a v4 ko-rminj-diZTii stranki z delov.a-ntem njene mladine Meseca aprila 1921 je izbruhnila velika solidarna stavka^ z že’o7->ičaril pod vodstvom Komunistične stranke. V odri vo stranke je postavilo varnostne straže, hkrati je pa proglasilo komlteie sovjetov s sedežem nad rudniško restavracijo v Zagorju. Ta komite je vodil vso t' avko ter znnlenil vso pošto, časopise itd Vlada je tedaj kot Protiukrep poslala v Zagorje srbske vojake: dala jc prijeti 14 komunistov, hi so jih ori-Kia’i v ljubljanske zaporo. Ta sP’pšna stavka se je končala z velikim moralnim uspehom 1T EOAIiNO DELOVANTE Komunistične str \nke 1*0 razglasitvi obznane Po vidovdanski ut tari je Ju-Coslovanski buržoaziji v parlamentu v Beogradu uspelo, da je razglasila Obznano proti komunistom t.cr prodrla z Zakonom 0 zaščiti države. S tem zakonom ®° bili razveljavljeni vsi man-natl komunističnih poslancev. Prepovedano vse delovanje komunistične stranke, sindikatov m komunistične omladino ter vseh kultumoprosvetnih dru-4tev, ki so bili komunistično Usmerjeni. Ti ukrepi so zelo prizadeli pomično življenje v Zagorju, rindni organi so izgnali župana koprivo, ki je odšel v Nemčijo, •»mor se je tudi umaknil po- lanec Mlakar. Preden sta pa ta '7* odšla, sta sklicala prvolle-“'"b konferenco komunistične (Kaj pripovedujejo stari rudarji) V Trbovlfah so izvolili rajonske odbere SZDL V dneh od 26. do 30. maja so v Trbovljah na občnih zborih stranke, sindikate in mladine. Ta konferenca je bila pri Ravnikarju na Clglanci. Na konferenci so sklepali o bodočem ilegalnem delovanju. Po nekaj dneh so imeli drugo konferenco družnico. Za predsednika so v Zagorju izbrali Martina Repo vža, za podpredsednika Karla Ragancina iz Kisovca, za tajnika Zamana, za blagajnika pa Rusa. Ta zveza je takoj prido- V razpravi so zborovalci ob- . ______„___— ________________... ravnavali vprašanje čuvanja si je napravilo v koncertni t izvolili rajonske odbore SZDL, javnih nasadov in zgradb. Go-a gledališki dvorani oder.. in M območju Zgornjih Tr- j vorili so prav tako o potrebi Društvo je razvilo svojo za-. bovelj, v rajonu Dobrne, rajonu | vzgoje mladine ter o nujnosti - ; . •> — Društvo »Svoboda«, slikano pred Delavskim domom na Lokah leta 1932 pri Na _ , . tr 1 1 .. j bila 80 odst. delavstva iz Za- Ceglarju na Kukelnovcu. -a Kisovca konferenci je bil tudi dele-; - Ustenovili so se komunistična stranka prane-. Imelo je u‘TOehe s pevskim, se v ilegalo, legalno pa ustano-j drnmskim ln telovadnim odse-vi Politična stranka i kom ter godbo Kulturno delo- ljudstva, Zveza rudarskih de- van1f> }p tako lavcev Slovenije ter delavsko kulturno-izobraževalno društvo »Vesna«. Po tej konferenci sta odšla Mlakar ln Koprivc v Nemčijo, komunistična stranka, pa v ilegalno delovanje. Sklep o ustanovitvi zgoraj navedenih legalnih društev se je začel sprovajati v življenje. Delavci so ustanovili sindikat pod imenom »Zveza rudarskih delavcev« s sedežem v Trbovljah, v Zagorju so pa odprli po- vanje »Vesne« je doseglo tako velik uspeh in množičnost, da je skoraj moralo prenehati delovanje »Sokola« in »Orla«. »Vesna« se je morala vzdrževati samo s članarino, prireditvami ln nabiralnimi akcijami med rudarji. Dosti je pomagal tudi tedanji trgovec Rihard Mihelčič, ki je vse kreditiral. Društvo je tako dobro uspevalo, da si je samo kupilo godala, obleke za telovadce (474 krojev), telovadno orodje, prav ta- stavo, ki je bila ena izmed najlepših v Jugoslaviji; stala je 27.000 kron. Dne 21. junija 1923 je bilo slavnostno razvitje zastave. To je bila ena izmed najlepših prireditev v Zagorju, kjer so nastopili vsi odseki »Vesne«, t. j. telovadci, pevci in godba. Vsa delavska društva Jugoslavije so poslala na to prireditev svoje zastopnike, ki so zabijali zlate žeblje v drog zastave. Zastava se je ohranila skozi ves teror v bivši Jugoslaviji in skozi nasilje švabskih fašistov. Se danes lahko vidimo v drogu te zastave zabite zlate žeblje. K razvoju »Vesne« so mnogo pripomogli tudi steklarji. Predsednik »Vesne«, Mirko Wein-berger, je bil steklar, vodja telovadcev Valentin Flisek, zastavonoša Phane Sitar, vodja dramskega odseka Franc Šober ter Ludovik Fajn. vodja mladi-; ne je pa bil Franc Farčnik. i Zasavja (Spodnje Trbovlje) in 1 večje socialistične zavesti članov Trbovelj centra. Po vseh rajo- i Socialistične zveze, zlasti kar se nih so občni zbori Socialistične j tiče pomoči ljudski oblasti in zveze dobro izpadli, edino ne- [ podobno. koliko nepovoljnejše je bilo v Sekretar RK ZKS Trbovlje, rajonu Center, kjer je bila na : tov. Dušan Povše, je med dru-občnem zboru slabša udeležba, gim poudaril, da je potrebna V rajonu Center je bil občni vse večja budnost članov Socia-zbor v četrtek, 28. maja ob 5. uri j listične zveze. Nujno je, da se popoldne v dvorani* Delavskega : njeno članstvo bolj podrobno doma. Po izvolitvi delovnega j poglablja v nove gospodarske predsedstva je podal poročilo o j probleme. Dejal je, da so naši delti Socialistične zveze tov. Pe- i delovni kolektivi dosegi; v I 1 ter Adlešič, ki je poudaril po- ] upravljanju podjetij lepe uspe-trebo in umestnost po taki razdelitvi odborov SZDL, kjer pa bo za vsa drobna dela v organizaciji treba postaviti še ulične poverjenike. Poročilo tov. AdlešiČa je obravnavalo delo socialističnih žena, ki so dosegle kaj lepe uspehe, zlasti še pri organizaciji raznih tečajev in predavanj, referent pa je poudaril, da je Socialistična zveza posvečala pre- »Vesna - je prirejala svoje iz- j majhno pazljivost vprašanju ,_______.... ____,,______________ lete v Maribor, Kamnik, Jese- mladine. Naglasil je nadalje, da : pake, kot se je to zgodilo pred nlce, v Žalec in Ljubljano. Po- , je potrebno, da delavci pokažejo i kratkim v Delavskem domu, kar vsod je imela s svojimi prire- . ravno v SZDL večjo in bolj ak- ' je inozemska reakcija uporabila ditvami in nastopi velik uspeh, j udeležo na vseh področjih ■ za svoje cilje. Vsi smo na tem 1*en ononmlnA in ' . , dela. 1 sestanku grešili, kajti javnost je V diskusiji, ki se ni razživela i bila glede delagatov, ki so se v zaželeni meri, so pa ljudje : mudili pred dnevi v Beogradu stavili nekaj dobrih predlogov, ki bodo novemu odboru dosti koristili. Rajon Center sam po sebi je dokaj ob-v njem he, vendar se tudi med njimi pojavljajo napake. Taka napaka je bilo pač zborovanje, ki se je vršHo pred nedavnim v Delavskem domu, ki ne more biti v čast socialističnim Trbovljam. Vse naše nove gospodarske uredbe moramo ravno člani Socialistične zveze sproti zasledovati, jih proučevati in o njih razmišljati ter seznanjati z njimi najširše delovne množice, ne pa da jih zavajamo, da delajo na- Vse smernice kulturnemu in sindikalnemu delovanju je dajala Komunistična stranka pod okril jem politične stranke »Zve- ' ze delovnega ljudstva«. Komu nistična stranka je izdajala tudi ilegalni list »Delo«, ki so ga prodajali pod imenom »Hru- V velikem šestmesečnem kul- vanjl Ljudske univerze, ki je turnem tekmovanju društev dosegla velik uspeh, saj jč' bila »Svoboda« našega okraja, ki ta Ljudska univerza najboljša ga je razpisal Izvršni odbor, v Zasavju. Ljudske prosvete okraja Trbov-; V času od 1. novembra do lje, je doseglo prvo mesto, pre- 29. aprila t. 1. Je imela Ljudska hodni pokal ter denarno na-} univerza 15 dobro uspelih pre- « k A A. A »V • * - . *-. I « _ __I _I ■ ■ ■ ,i t t Ia A Ak V — «4 A«) ,««1 1 1 iS grado So.000 din Delavsko prosvetno društvo »Svoboda II. Toplice« pri Zagorju. Delo, ki ga je opravilo to društvo od časa svojega obstoja in v šestmesečnem tekmovanju, je plodno in bogato. Zanimivo je, da pred ustanovitvijo tega društva v Toplicah sploh niso imeli svojega kulturnega društva, marveč so kulturni delavci tega kraja sodelovali v društvu »Vesna«. Meseca Julija lanskega leta, tik pred zletom »Svobod« v Trbovlje, pa je btl< sprožena misel, da ustanoriji »Svobodo. tudi v Toplicah Sklicali so ustanovni občni zbo in si takoj zadali kot osnnvn. nalogo, da pridobe V svoji »Svobodo« kar največ članov TopUški »Svobodi« se je pri družil moški pevski zbor prejš nje »Vesne«, pristopila pa je \ društvo tudi delavska godba nepravilno obveščena ter navedbe na tem zborovanju niso povsem ustrezale resnici. Glede uredbe o plačah bi bilo pač treba, da bi poklicali na pomoč naše ekonomiste, ki bi to vprašanje delavskim množicam natančneje pojasnili. Sestanek v Delavskem domu bi tedaj potekel in izzvenel vse drugače, kot se Je to zgodilo in tudi člani SZDL bi imeli o stvari drugačno sliko, kot so si jo ustvarili dotlej. V tem pogledu — je dejal tov. Povše — smo vsi grešili. Potrebno Je, da vedno in -povsod delamo skupno z jasnimi in odločnimi besedami. Zavedati se pač moramo, da bo vse, kar določajo naši novi gospodarski ukrepi — v mislih imamo davek na presežek plač — končno le v prid nam vsem. Od vseh teh ukrepov, ki so naleteli na meseca februarja ustanovilo pio-1 kor smo že omenili — povečalo nerazumevanje med našimi nirski pevski zbor, ki šteje 40 od 180 na 320 članov, kjer jel b° imela korist naša članov ter ima redne pevske va-! najvažnejše to, da se je njegovo socialistična skupnost, z njo pa Ška«. Zveza delosmega ljudstva j P^rocje, saj živi &22-SS* s ifLcaarioi0ialzS kratne Zveze delovnega ljudstva, valcj predlagali, naj bi bili ulto-Je bil Alojz Hočevar. Ta zveza, ni poverjeniki SZDL. vez med je vodila vse politično delo ka- j rajonskim vodstvom in elan-kor tudi volitve v Bratsko stvom. Treba je ustvariti večjo skladnico, v II skunino Itd. i povezavo med rajonskim odbo-Tleaalno politično delo stavo-; rom Socialistične zveze in osta-dihi Franc Klopčič ml. in Mile limi organizacijami in društvi, Klopčič. j k; delajo na območju rajona (Nadaljevanje) j Center. V e težave «o premagali in so danes med najboljšimi udeležilo je dvakrat tedensko in je prvič članstvo povezalo v enoten, 'oški pevski zbor Svobode« Toplice na pihala. Društvo se je zavzelo, prek0 3000 ijudi. Povprečno je 1 nastopil na festivalu, v društvu čvrst socialistični kolektiv, čigar da utrdi ^to .P^mioži pevski zoot na predavanju okrog 280 j pa se je nadalje osnoval tudi člani dobro vedo, kako se mora mladinski pevski zbor, seveda tudi vsak naš posameznik. — Ob koncu je tov. Povše še omenil, naj »Zasavski vestnik« v bodoče navede ljudi, če delajo napake, s polnim imenom, ne pa samo z začetnimi črkami imena, s čimer bo tudi naš lokalni tisk pomagal razkrinkavati vse tiste, ki rušijo ugled naše socialistične skupnosti. Pri volitvah v odbor so navzoči odbrali svoje najboljše člane. Predlagan je bil odbor SZDL s 15 člani, vendar se je odbor na predlog nekaterih zborovalcev zvišal na 17 članov, tako da bodo sedaj zastopani v njem tudi ljudje iz vrst naših prosvetnih delavcev in naših upokojencev. Za mestno konferenco Socialistične zveze so navzoči izvolili 90 delegatov. ter zagotovi godbi stalne vaje Ko se Je pričelo šestmesečno tekmovanje, je topliška »Svoboda« štela 180 članov, sedaj pa jih ima že 320. Društvo si je zadalo med svoje prve naloge, da si uredi svoje društvene prostore, ki jih poslušalcev. Predavali so domači kulturni delavci ter gostje j istotako že preko 40 pevcev, iz Ljubljane, med njimi Etbin: Kakor vse ostale »Svobode« Kristan. Ivan Regent, Tone Se- 1 je tudj topliška »Svoboda« usta-liškar, Jože Zorn, Jelica Vaz- novila svojo dramsko sekcijo, zas, dr. Hugo Skala in drugi. rpa gledališka družina vadi igro S težavami so se borili tudi. »okence« ter je imela že preko godbeniki, ki so pristopili k Šahovska simultanka V ZAGORJU dotlej ni imelo. Zasilne lokale Jsvotodl« v Toplicah! Bilo je v | ^lo^^Sa^anuarja. NeSj je ta »Svoboda« dobila v bivši gostilni pri Brvarju, spupno z inventarjem, seveda proti primerni odškodnini. Moški pevski zbor j c Štel Ob začetku komaj 18 članov, v času tekmovanja pa je društvu uspelo pomnožiti pevske vrste na 40 članov. Med njimi so pritegnili 12 mladincev. Težave so imeli tudi glede pevovodje, ki ne stunuje v Zagorju, in glede klavirja. Pa so tudi to vprašanje srečno rešili. Kot velik uspeh je šteti, da i-asas1: vih članov. Godba ima tezkoče ■ * * Društvo »Svoboda- z*™,* T so imeli godbeniki s seboj v Ustanovitve pa do danes - ka-narodno-osvobodilni vojni, kjer »o razumljivo močno trpela, j Tudi važno vprašanje, kako nuditi našim najmlajšim čim Več zabave in veselja, je upravni odbor topliške »Svobode* rešil. Ustanovil je lut* ima razvijati socialistična kultura. Ker je topliška »Svoboda« po ocenitvi komisije dosegla 1 V okviru festivala »Svobod med vsemi »Svobodami« na- v Zagorju je šahovska sekcija šega okraja največ točk, in »Svobode Zagorje I« priredila sicer 46, si je osvojila, kakor simultanko s šahovskim moj-smo že navedli v začetku, prvo strom Stojanom Pucom. Igrali mesto, prehodni pokal ter denarno darilo 50.000 dinarjev. Uspeh, ki ga je dosegla »Svoboda« v Toplicah v našem 6-mesečnem kulturnem tekmovanju, je zasluga celokupnega članstva tega društva. Mojster Puc v Zagorju so na 31 deskah. Igralci so se dobro izkazali in je tov. Puc izgubil partijo s Skrabarjem, remi so pa dosegli Franc Zupan. Leon Bertoncelj in Mirko Lebe-ničnik. Igro je spremljalo precej ljubiteljev šaha. Ko je izšla nredba o davku na plače, so na rudniku Zagorje srečno rešil. Ustanovil je lut- Pobrali delovnemu kolektivu kovno gledališče. Člani so lutke uredbo, (oda obrazložitev nje jc ......— - , izdelali kar sami prostovoljno; površna in Je rudarji niso sc je toplis\i »Svobodi« posie-i -najcupijj potrebno blago in še razumeli. Zato so se med kotilo ustanoviti tudi ženski pev- dnjRO izdelali kulise ter začeli lektivom kaj kmalu pojavile ski zbor. Od prvih 15 članic jc z delom. Z lutkovno iprico zbor narasel nn SO pevk. Muski ,Rdefa kapica« so nastopili 18' pevski zbor je / času tek™«”! j^at. Gledalo jo je preko 2300 vanja naštudiral dva sam . j | a*-«- velikeua Domena ie seve- Zagorski rudarji so razpravljali o davku na plač Ini fond na koncerta. Imel jo preko 20 pevskih nastopov, med njimi veliko število gostovanj, tako na Bizeljskem, v Kotredežu, v Izlakah in Kisovcu, v Cemše-niku. na Savi jjfi Litiji ter v Laškem. Zenski pevski zbor je pa sodeloval prvikrat na proslavi Dneva republike, poz.neje otrok. Velikega pomena je seveda, da so sc lutkovnih prireditev udeležili poleg otrok tudi starši. Meseca februarja n je društvo ustanovilo tudi lastno knjižnico. Z akcijo med članstvom so pridobili 150 dobrih razne negativne ocene tega gospodarskega ukrepa. O tem so razpravljali tudi na razširjeni seji mestnega in rudniškega komiteja ZK in sklenili, da skličejo odprto konferenco vseh osnovnih organizacij ZK na rudniku, da bi ua njej razčistili nejasne pojme, ki so ]ih imeli o uredbi nekateri komunisti in tudi posamezni funkcionarju Ze na sami seji komitejev, ki so se SSSkiS«vik*-*«..«*>***** je gostoval skupno z. moškim V okviru društva pa so si usta- cionarji tor predsednik delav-pevskim zborom izven Zagorja, norilt nadalje šahovsko sekcijo, skega sveta ln upravnega odbo-Sporedno z moškim zborom so ki se stalno veča. 1 ra rudnika, so jasno nakazah li- se te pevke pripravile na sa-1 Posebno pozornost je društvo n,»a, ki jo Je treba zavzeti pri mostojni skupni koncert v le-1 posvetilo našemu tisku. Tako se Izvajanju navedene gospodarske tošnjem marcu, o čemer smo Je mnogo članov naročilo na re- uredbe. že pisali. vi jo »Socialistična misel«. Stal-1 Na odprti konferenci, ki je Veliko požnjo je pa društvo nih naročnikov je 25, prav tako bila pred dnevi na rudniku, so »Svoboda« ▼ Toplicah polagalo pa so se člani v veliki meri na- nato komunistom ln nečlanom na ideološko politično vzgojo ročlli tudi na revijo »Naša so- pojasnili pravi smisel uredbe o tvojega članstva in to s preda-i dobnoeL. Prav tako je društvo davku na plače. Obrazložila sta jo tov. Viktor Burkelje in inž. čevati z materialom in z delov-Ivo Pust. Tov. Burkelje jc v nimi močmi; izboljšati je treba svojem govoru dejal, da uredbe mehanizacijo v rudniku ln na-ne smemo gledati skozi ozek 1 kupiti nove mehanizacijske na-okvir rudnika ali Zagorja, mar- prave, kar vse bo pripomoglo k več moramo imeti pred očmi ce- j večji storilnosti pri prldobiva-lotno gospodarstvo naše države, nju in izvozu ter pri separira-Razumeti moramo trenutno tež- nju premoga. Le na ta način bo ko gospodarsko stanje v državi, ki ga je v glavnem povzročila lanska suša. Davek na plače ne bo preveč prizadel rudarjev, zlasti ne tiste, ki imajo majhen zaslužek, ker ne bo obdavčen. Tisti pa, ki zaslužijo več kot povprečno, obdavčenja tud) ne bodo posebno občutili, ker se bodo plače znižale le za neznatne odstotke. Gre predvsem za to. da uravnovesijo razmerje med plačnim in kupnim fondom v državnem merilu. Izvajanje uredbe bo na ta način tudi vplivalo na znižanje cen predmetom široke potrošnje. Rudarji naj ne popustijo v svojih naporih za dosego večje storilnosti in izboljšanje kakovosti premoga, zlasti pa Je treba var- rudnik s svojim proizvodom lahko uspešno konkuriral z drugimi rudniki. Ker se bo dobršen del dohodkov iz davka na plače lahko uporabil v navedene namene, je jasno, da je v korist rudarjev, da pravilno razumejo uredbo o davku na plače in podprejo ta prepotreben ukrep, ki je v prvi vrsti namenjen okrepitvi našega državnega go--spodarstva in izboljšanju življenjske ravni delovnih ljudi. V živahni diskusij) je bilo med drugim rečeno, da bo treba odpraviti v podjetju »preužit-karje«, t. j. ljudi, ki brez potrebe vlečejo plače, ker malomarno opravljajo službo, ali pa so celo nepotrebni na kakšnem delovnem mestu. Odioki in Na podlagi 2. točke čl. 78 Za- | kona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. list LRS št. 19./52) ter 1., 2., 4. in 5. člena Uredbe o pravicah ljudskih odborov, da lahko predpisujejo j takse in prometni davek (Ur. j list FLRJ št. 19/53) in 8. člena Temeljnega zakona o prekr- j ških (Ur. list FLRJ št. 46/51)! izdaja Ljudski odbor mestne občine v Trbovljah na svoji VI. seji z dne 14. maja 1953 naslednji ODLOK o pobiranju posebnih taks in prometnega davka na območju Ljudskega odbora mestne občine Trbovlje, j 1. člen Na območju Ljudskega odbora mestne občine Trbovlje se uvedejo in pobirajo posebne takse in prometni davek, kakor ■ je predvideno v določbah tega odloka. 2. člen Navedene takse in prometni: davek so naslednji: 1. za odločbo, s katero se iz- j da obrtno dovoljenje, se na predpisano takso plača še 50*/«; j 2. za vse odločbe o prekrških, ki jih izda v postopku pristojni sodnik za prekrške, se plača do višine kazni v znesku 1000 din taksa 100 din, do višine kazni od 1009 do 2000 din pa taksa 200 din: I 3. za glasbo v javnih lokalih se plača taksa 500 din; 4. za posest psov, starih nad 6 mesecev, se plača za lovske pse in pse čuvaje letno 300 din, za luksuzne pse pa letno 1000 dinarjev; j 5. za veselice se plača za vsak posamezni družabni večer 1000 do 1500 din — za zaključen družabni večer se plača 3009 din, za odprto veselico pa 5000 din; 6. za prekoračenje obratoval-! nega časa ob priliki raznih veselic v gostinskih podjetjih in podobno se plača za prvo pre- j koračen je 500 din, za drugo: prekoračenje 750 din. za vsako nadaljnje prekoračenje pa 1000 dinarjev; 7. za podaljšanje obratoval- \ nega časa v gostinskih podjet-' jih in podobnih lokalih, n. pr. ob priliki raznih veselic, se pla- j ča za vsak posamezni primer j 500 din; 8. za konjsko vprego prevoznikov se plača letno za vsakega konja 5000 din; 9. od vsake kino vstopnice se plača prometni davek v znesku 2*/« od vrednosti vstopnice; 10. 100-odstotno zvišano najemnino plača hišni lastnik od vsakega neizrabljenega stanovanjskega prostora, ki ga ko-, misija spozna za neizrabljenega' ozir. neizkoriščenega; 11. v vseh neizrabljenih, neizkoriščenih stanovanjskih stavbah, v katerih komisija spozna za primerno, da bi se lahko uredi obnovitev stropov, ostreš-v z|,ju Ja, naprava drvarnic v hiši tor ški za dimnikarska dela, elek-! in prekritje streh, 5. krovska dela: prekritje oz. obnovitev krovov; 6. pleskarska in slikarska de- balkonskih ograj, slikanje stopnišč, ve* in hodnikov; 7, ključavničar*** deta: obnovitev raznih mre* na stavbi, popravila in obnovitev balkon- V » ohc” r prošenj za denarno pomoč, * ni v ta namen predvidenih n bonih finančnih sredstev. UO in DS strojne tovarne »Mihu Marink0 Trbovlje Kovice ist Litije in okolice „Sv»boda“ st že pi pravlia na novo SfSdTjuh ,fKu,S Sb”vl g edai ško sezono Ob ustanovitvi delavskega kulturno prosvetnega društva »Svoboda« je obstajalo v Litiji Dramatično društvo, ki je nastalo po reorganizaciji SKUD Tone Premk — Bine. Ob ustanovitvi »Svobode« je Dramatično društvo korporativno vstopilo v »Svobodo«. Delovna sezona v lotu 1952/53 pa je bila razmero- čane je vodila profesorica Ani-! ca Volkarjeva, litijski gimna-I zijci so pa nastopili pod vod-redila nekaj skupnih ogledov stvom Verena Korošca. Med dobrih gledaliških del na ljub- j drugim so mladi Litijčani izva-ljanskih odrih, v Litijo pa bodo j jali tudi Jerebovo skladbo »O povabili več odrov, ker so v i kresu«, ki je bila med najbolj-Litiji gostovanja priljubljena. I širni točkami bogatega pro-Z delom za novo sezono bodo ' grama, začeli že v juniju. Dolžnost j Mladi pevci so se borili za vseh, ki jih veseli gledališko j prehodni pokal okrajnega od- delo je, da se priglasijo v dramski odsek »Svobode«. m a kratka in pičla. Da hi začeli ... z delom v novi prihodnji sezoni Prijavite Se Z3 FiarOCflike že takoj v začetku, je sklical upravni odbor litijske »Svobode« vse aktivne člane dramskega odseka in nekaj organizacijskih praktikov na sestanek. Zbor „Zasavskega vestnika"! Naš tednik je naprodaj tudi pri vratarjih litijske predilnice. V teku dosedanjega iz-prijateljev gledališkega udej- hajanja se je list pri delavcih stvovanja se je vršil v zbornici precej priljubil, saj jih za niz-Sindikalnega doma na Stavbah, ko ceno informira o dogodkih v , vodil ga je pa predsednik »Svo- našem okolišu. Zdaj je za list ! p"?*1* le v bližini litijskega kohorte« tov T.0170 Dohrovoiie. že takšno zanimanje, da zmanj- Iodvoza pod vlak, ki mu je ka vratarjem tudi do 50 izvodov tedensko. Zato so začeli predilniški vra- bora SZDL, ki ga je letos dobil gimnazijski pevski zbor iz Borovnice. Ob smrti predilmčarja Vidica bode«, tov, Lojze Dobrovoljc. Na sestanku so pregledali dosedanje delo in razčlenili dosedanje napake, ki so ovirale napredek te sekcije. Nato so si zborovalci izbrali novo vodstvo 42-letni predilniški podmoj-Ster Jože Vidic je trpel v zadnjih letih na želodcu, kar ga je v trenutku duševnega razkroja pognalo v prostovoljno smrt. zdrobil lobanjo, da je bil pri priči mrtev. Truplo Jožeta Vidica so po- Prizor iz filma »Hudičeva ljubezen« tarji z TkciJo za nabije stal' ! nih naročnikov na Zasavski Mehiški ftim: „LA MALQUERIDA“ cev in godbe na pihala, pevci t pa so mu zapeli v slovo nekaj ; žalostink. Pokojnik je bil član; litijske »Lipe«, bil pa je marljiv tudi v sindikalni organiza-, , . , , , ciji. V času, ko so bile še težave V prihodnji delovni sezoni bodo sprejemajo vratarji litijske pre- s preskrbo kuriva, je vodil Vi- dramskega krožka, ki so ga po- vestnik. Vabimo vse prijatelje verili preizkušenemu organiza- »Zasavskega vestnika«, da se torju in navdušenemu igralcu priglasijo za stalne naročnike tov. Marjanu Oblaku. Zatem so našega tednika. Mesečna naroč-Sj določili tudi delovni program, nina velja le 25 din. Priglašenja naši igralci naštudirali eno iz- dilnice, list pa dobivajo stalno med Cankarjevih del (Hlapce), naročniki po pošti, eno izmed Kreftovih množičnih 1 Naročnino sprejema iz ljubez-dram (Veliko puntarijo ali pa nivosti blagajnik litijske po-Celjske grofe), Rošove »Mokro- družnice Narodne banke tov. dolce«, »Ogenj in pepel«« Mire Marijan Oblak, pri njem se Pucove ter še kako veseloigro, lahko priglašajo tudi novi na-Latijski dramski odsek. »Svobo- ročniki iz Litije in okolice, de« si je osvojil za načelo, da bo igral le kvalitetno dobra deia 7. vzgojno vsebino in v skladu z ideologijo »Svobode«. Dramski oder naj bo vzgojna ustanova našega ljudstva! Zato bo pred vsako izvedbo posameznega dela eden od članov litijskega profesorskega zbora uvedel delo s prikazom pisatelja in okolja, v katerem se delo odigrava, zato da bj imeli poslušalci čim več od podanega gledališkega dela. Konferenca je ob zaključku nakazala še druge smernice za novo sezono; predvsem so naglasili potrebo, da pristopi v odsek čim več mlajših igralcev iz vrst delovnih ljudi. Za njih kulturni dvig bodo uvedli posebne bralne vaje z vsemi potrebnimi režiserskimi napotki, s tem bodo olajšali udejstvovanje vsem novincem. Da bi dvignili zanimanje za gledališko umetnost, bo »Svoboda« v novi sezoni pri- Jerebova „0 kresu" na koncertu v Črnučah V nedeljo 24. maja je bila v proslavo rojstnega dne maršala Tita velika pevska manifestacija v Črnučah pri Ljubljani. Festival gimnazijskih pevskih zborov je priredil okrajni odbor Ljudske prosvete, na množičnem koncertu je pa sodelovalo dvanajst pionirskih zborov z gimnazij okraja Ljubljana okolica, med drugimi tudi gimna- dic odsek za preskrbo in tedaj | se je mnogo žrtvoval, da je pripomogel svojim tovarišem do kuriva, ki so ga sekali s prostovoljnim delom po naših gozdovih. Pokojniku bodi ohranjen prijateljski spomini Pionirski dan na Kumu V ponedeljek 25. maja, na rojstni dan maršala Tita, so pohiteli zasavski pionirski odredi na Kum, kjer so pod vodstvom svojih učiteljev preživeli prav' lep dan na dolenjskem očaku Triglavu. Na takih izletih mladina spoznava lepote našega Zasavja in se tako veča krog prijateljev našega planinstva. Mladina je odposlala z najvišjega zasavskega vrha maršalu Titu pozdravno čestitko. Gotovo pohvale vreden domislek! Vdovjj, Raimunda s posestva ^se je poročila z vroče-fmmim Estebanom. Nova družina pa ni bila srečna. Raimundi-na hčerka Acacia je dorasla v lepo žensko, ki je smrtno sovražila svojega očima. Med materjo in hčerko se je vnela nevarna in tragična borba dveh žena za istega moža. Esteban je lju-j bil Acacio, in to celo tako, da je Eusebia Faustina, kj se je hotel poročiti z njo, ponoči ustrelil. Norbertu, njenemu fantu, je pa tudi že prej zagrozil s smrtjo, če bo hotel Acacio. Oblast je : iskala morilca, po krčmah in po cestah pa so peli zasmehi j ive i popevke o zli ljubezni na po- sestvu Šoto. Raimunda je z grozo odkrila vročo ljubezen med svojim možem in hčerko. Esteban se je nekaj časa skrival preganjalcem, ko je pa sprevidel, da je pred ženo razkrita njegova ljubezen do pastorke Acačie, je šel nasproti Eusebi-1 jevim in obležal mrtev pod i kroglami maščevalcev. Kino »Svoboda-center« v Trbovljah (Delavski dom) bo igral prihodnje dni mehiški film „La Malquerida“ (Hudičevo dekle) Razpored predstav bo razviden z lepakov. Kino »Svoboda« v Trbovljah II. bo imel na sporedu od 5. do 8. junija angleški film .n „Begunec‘ Razpored predstav bo viden z lepakov. Angleški film „Begunec‘‘ Po svoji koncepciji nam je film kar najbolj tuj, toda slavna imena igralcev in režiserja nam ga priporočajo. James Ma-son v vlogi irskega revolucionarja je dosegel v filmu »Begunec« svoj največji svetovni uspeh. Podal je tragično usodo človeka, ki je na svetu samo trpel, ki ni bil noben ravolucio-nar, ki si zaradi svojega religioznega nazora ni mogel priboriti življenja. To nikakor ni zgodba spopada med zakonom in ilegalo, marveč povest o konfliktih v srcih ljudi, ki so naleteli na preganjanega ubežnika in begunca. John je bežal pred sa- KOTICIK ZA PIONIRJE Tudi pionirji smo sodelovali pri Titovi s lafeti mim seboj in pred policijo. Kot šef irske ilegale je bil ranjen pri nekem spopadu na banko. Njegovi prijatelji so se izmaknili policiji, Johnny MacQueen je i pa taval od človeka do človeka, j dokler ga m rešila krogla bega 1 pred resničnim svetom v namiš-j ljeno onostranstvo. Ljudje so ga | reševali pred policijo, toda vsak '• s svojega gledišča: Dennis, njegov tovariš, ker je bil član taj-i ne organizacije; dve meščanski ženi, ker se jima je smilil; koči-! jaž, ki ga je nevede peljal na varno, je bil indiferent; Shell ga i je hotel rešiti zaradi osebne koristi, da bj zaslužil; oče Tom ga rešuje za posmrtnost; vseeno če begunca dobi policija, samo da bi ga prej še spovedal in obhajal; slikar Lukey išče v agoniji Delo litijske Ljudske univerze Ljudska univerza v Litiji skrbi za stalna predavanja z vseh področij. O posameznih predavanjih poročamo, tudi v našem tedniku. V poslednjem času sta predavala dva člana profesorskega zbora litijske gimnazije in sicer ravnatelj Mirko Kokolj o Pariški komuni, profesor Rudolf Bratok pa o atomski energiji. Tako je Ljudska Planinsko društvo »Kum« v Trbovljah ima poleg svojih odraslih članov tudi lepo število pionirjev-planincev. Pri teh prednjačita po zaslugi tov. učitelja Kramarja zlasti osnovna šola v Trbovljah 2 In pa osnovna šola v Dobovcu. Kot običajno vsa leta po vojni je Planinsko društvo »Kum« tudi letos poneslo svoje čestitke in pozdrave našemu ljubljenemu maršalu za njegov rojstni dan. Pri štafeti, ki je nesla z najvišjega vrha v Zasavju, s Kuma (1219 m), svoje pozdrave v dolino ter jih v Trbovljah pred spomenikom na Trgu revolucije slavnostno predala glavni univerza nudila svojim poslu- , “rodelOTrito" tudi"« salcem eno predavanje iz pp- p}onjrjev_pianjncev Vsak od litične zgodovine, drugo pa iz področja sodobne fizike. V tej sezoni bi moralo priti na vrsto še predavanje književnika Etbi-na Kristana o Cankarju. Te dni pa je predsednik litijske Ljudske univerze profesor Mirko Le-der prejel Kristanovo pismo s sporočilom, da je zbolel in naproša za prestavitev datuma. Priljubljenemu predavatelju v zasavskih Ljudskih univerzah tov. Etbinu Kristanu želimo skorajšnje okrevanje. pionirjev-planincev. njih je hotel biti nosilec štafetne palice, vsak je hotel vsaj nekaj metrov ponesti pozdrave našemu dragemu maršalu. Proga s Kuma do Dobovca, ki je j skoraj 6 km dolga in teče po kamenitem gozdnem svetu, je bila pretečena v 9 minutah. Do Dobovca so sodelovali poleg vodstva štafete tudi pionirji in pionirke dobovške Sole, in sicer 73 po številu. Od tu naprej so pa bili vključeni v štafeto pionirji (dečki in deklice) osnov- ne šole iz Trbovelj 2 ter planinci in smučarji. Na Dobovcu se je planinski štafeti pridružila tudi gasilska štafeta, v dolini pa še druge štafete, n. pr. elektrarne, cementarne itd., medtem ko je planinska štafeta vodila. Po končani štafeti so se zbrali vsi pionirji v šoli na Dobovcu, kjer jim Je upraviteljica šole tov. Trotovškova razložila pomen te štafete, nato so pa bili vsi jiogoščepi z malinovcem in mrzlim prigrizkom. To je malčke tako navdušilo, da so šteli ta dan kot na j več ji praznik. Za to pogostitev otrok je izposloval tov. Borštnar pri gospodarskem svetu mestne občine Trbovlje poseben znesek, za kar se mu pionirji in pionirke obeh šol najtopleje zahvaljujejo. Na Trgu revolucije je ob navzočnosti tajnice planinskega društva, tov. Marice Miklavčičeve in tajnika gradbenega odseka za kočo na Kumu. tov. Ulriha, predal najmlajši pionir-planinec Gusti Kostajnšek štafetno palico, ki je potem nadaljevala svojo pot dalje do končnega cilja. PIONIRSKA NAGRADNA KRIŽANKA Pionir Franc Repovž iz Trbovelj, Partizanska cesta 24, nam je poslal sledečo križanko. Rešite jo! t 1 I- 1 1 1 Črke: AAA, K, NN, P, SSS, TTTT, UU. Vodoravno in navpično: I. slovenski praznik; 2. del glave; 3. poklic, stanje, položaj; 4. moderno orožje v vojni. Rešitve nam pošljite do sobote, 6. junija opoldne. Izžrebani bo dobil oii uredništva našega lista lepo knjižno darilo. Marička Žnidaršič: PIONIRKI V SPOMINSKO KNJIGO Bodi trd(ifi, kot so Udw, . naše gore, glej, prav nihče ukloniti jih ne more. Bodi močna, kot je močna kraška burja, z dvignjeno glavo korakaj skoz neurja. Bodi uporna, kot so uporne naše skale, glej nikoli, pred nikomur niso pale. Bodi dobra, kot je dobra naša zemlja, misel nanjo naj povsod, povsod te spremlja. OBJAVE Sprejmemo verzirano prikroje-valko in šivilsko pomočnico, veščo vseh del. Pismene ponudbe na mestno podjetje »Damsko krojaštvo«, Trbovlje. PREKLIC Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel tov.' Avgustu Gorniku. — Janez Hodej, Trbovlje — Žabjek 13. PREKLIC Preklicujem očitke proti Berti Medvešek, Trbovlje. — Rems Ivan. OBVESTILO Vse interesente za žagovino na rudniški žagi obveščamo, da je uprava trboveljskega rudnika znižala ceno žagovine za 50°/o. Znižana cena velja do 30. septembra t. 1. — Uprava rudnika Trbovlje-Hrastnik. - 1 > - - ranjenega begunca izraz svoje umetnosti. Samo Johnnyjeva zaročenka Kathleen ga je reševala v imenu ljubezni, v imenu človečanske ideje, toda bila je prepozna.' Policija jo je prehitela. ' Ni ga mogla vtihotapiti več na pripravljeno ladjo, Johnny je bil mrtev, toda samo njen! Zatiranje koloradskega hrošča v Zagorju Čeprav so lani na področju mestne občine Zagorje izvedli vse potrebne ukrepe za zatiranje koloradskega hrošča, se je : ta letos pojav še v večjem ob-| segu. Doslej so našli nad 200 j hroščev in mnogo ličink. Vaški vodje, ki so postavljeni za pregled krompirišč in za zatiranje hrošča, so ugotovili, da kmetje letos krbno pregledujejo svoja krompirišča, medtem ko se vrtičkarji ne zanimajo mnogo za ugonabljanje tega škodljivca. Predvideni so množični pregledi krompirjevih nasadov, ki jih organizirajo po iniciativi .jud-skega odbora množične organi-I zacije, podjetja in ustanove. 1 Skrajni čas je, da se za zatiranje koloradskega hrošča ravza-i me vse prebivalstvo in da pri | tem tudi pomaga, sicer ne bo-; mo imeli krompirja ali bo pa | pridelek majhen, cene pa vi-! šoke. i H c. k. n a{si Ut »Ne utegnem,« mu je odgovo-! Stefano se je nasmejal in pil ril Niko. svoj aperitif. »Oh, kaj, ne utegnem! Meni Sonce je pripekalo na tla Rc zdi strošno, kako sc oba bra- ; Via Etnea. Bil je žgoč popoldan. . ta zakopavata v delo. To m za 1 ženske, ki so hodile mimo, ' Sicilijo. Tu mora biti človek bjie pisano oblečene in prav tacalo len. Včeraj sem videl va- ko pisano nalepotičene. Ljudje 5een brata. Spet hoče na Etno.« g0 sc zabavali glasno in živah-»Kam hoče?« no, koraki so bilj prožni in pol- »Na Etno sc namerava spet n, temperamenta. Katanija, oh, ^praviti. Srečala sva se v ulici Katanija. Slcilijal Bicocca. v klubu. Bil je tamkaj Njko ge Je naenkrat spomnil, * nekim gospodom m oba sta se da je y Nemtijl seda) jesen. Od-d“ „l,ma'a za vreme v bližnjih padajoie Cisto natanko je nch. Govorila sta o potrebni videl pred otmj padajočo listje. Pravi za ta gorski vzpon. Ka- Rjavo jn rdeie Cele gore rja. »or sem slišal sta v Nicolosi VC(?a Jn rdcč Ustja. ki Je za-najeia vodnika. Govorila sta gume, čc /Sc g(J dotaknll z lU(Ji o mulah.« n0K0- »Nimam pojma o vseh teh ‘ pripravah « I Izpil *e kozarec sode s pelin- , »Gre baje za neko manjšo kovcem. ki mu jo je prinesel družbo. Kakor rečeno imel je s natakar. seboj nekega gospoda Mislim, da je Nemec Slišal sem govo-ri,i tudi o nekah damah.« Niko je nagubal čelo »Vaš brat je vendar ljubljenec žensk. Večkrat sem ga za 'o zavidal,« »Ta ref ima tudi RVOjo slabo stran Za to gn ne bi nikoli zavidal.. »Oditi moram, Imam nek sestanek « Z roko je iskal po žepu denar. »Cameriere, il con to!« je zaklical. Plačilni natakar je s poklonom vtaknil liro v žep. »Pridite spet kmalu v klub,« ga jo vabil Stefano. Prav prt-i jetno je sedaj tamkaj.* »Kakor hitro bom spet uteg- , nil,« mu je odgovoril Niko. V ! mislih je še vedno videl padajoče listje. Deset minut pozneje je v telefonski celici poštnega urada že vrtel ploščo s številkami. R—r—r—klik, je delalo v aparatu. Se enkrat in še enkrat Ni vedel, če Je Jom v Borgo di Catania, Poskusil je torej. »Laboratorij Vopeli,« se je oglasil nek ženski glas. Fiemetta. »Rad bi govoril s signorom Vopelijem, mojim bratom.« »Trenutek, prosim., Nato J8rnov glas, glasen, ne posebno prijazen, nekoliko kljubovalen kot vedno, kadar je z njim govoril. »Kaj je torej?« »Dober dan, Jom.« »Da, dober dan. Kaj je torej?« i »Slišal sem, da se odpravljaš na Etno., »Tako, tako. To si torej slišal, In kdo ti je pravil?« »Stefano in kluba Alipo mi je pripovedoval. »No, prav zanimivo. Natančno še ne morem reči.« , »S kom pa hočeš na Etno?« [ »Oh, nekaj znancev želi videti sončni vzhod.« I »Potem pa me lahko vzamete s seboj.« | »Cernu le? Saj si bil že gori.« »Toda mika me, da bi spet šel. V družbi seveda. Doslej sem bil vedno sam., »Saj še niti ne vem, če bo J sploh kaj s to stvarjo. Lahko se spremenj vreme In potem pe bo i nič iz vsega.« »Kdaj pa mislite iti?« »Tega še ne vem natanko.« j Niko je čutil prav dobro, da ; J6rn laže. »Bilo bi pa vendar j ljubeznivo od tebe, če bi me poprej poklical po telefonu. Res bi šel rad zraven.« »No, prav Kadar bo čas, te bom že obvestil,« mu je Jorn obljubil nevoljno. »N« svidenjel« »Na svidenje!« J6rn je odložil slušalko Niko je še nekaj časa postal v telefonski celici. Strmci je v steno. Jom ni bil nikoli posebno prijazen z njim. Bil je preutrujen od dela. Nekoč sta bratovsko nagnjenje, ki sta ga oba občutila, sramežljivo skrivala za kratkimi, trdimi vprašanji in odgovori Sedaj pa se je pojavil med njima nek popolnoma nov, doslej nepoznan ton. Bila sta ljubosumna drug na drugega. To je bilo in nič drugega! Niko je potegnil ramena kvišku; bilo mu je, kakor da bi ga za trenutek zazeblo. Niko je spet vzel v roko slušalko. Poklical je penzion »Pa-radiso deli’Etna«. Vprašal jopo Margheriti. Ko je zaslišal v te- lefonski školjki njen plašen glas, jo je pobaral, kdaj bodo odrinili na Etno. Dejal ji je, da je nekje slišal, da bosta gospodična pl. Dyckenhof in Jorn Vopeli ter... »Alj boste šli tudi vi zraven?« »Oh, kaj še,« mu je odgovo- j rila. »Jaz sploh ne utegnem. Za- j me je to sploh prenaporno, j Greste vi zraven?« »Seveda! Samo pozabil sem vprašati brata, kdaj bo odhod.« j »Jutri popoldne ob treh.« »Prav lepa hvala. Margheri- j ta!« Prosila ga je še, naj bo pre- j viden in naj na vse dobro pazi. j Sicer pa pozna Etno in njene 1 nevarnosti. Nato je Niko spet I odložil slušalko. I Torej jutri popoldne že! In | Jorn mu je dejal, da še ne ve natanko Suho se je zasmejal predse. j Naslednji dan sta prišla v ve-| žo vile Marzianis dva človeka natančno ob določeni uri. Oba sta bila dobro opravljena za odhod v planine, z okovanimi čevlji in nahrbtniki. Jorn in Fiametta. Fiametta ni bila posebno navdušena za to potovanje v hribe, toda Jorn ji je kar na kratko zapovedal: »Potrebujem nekoga, ki se bo brigal za gospoda Hassolta.« Tako ji je naročil. »Vi ga boste zabavali. On zna nekoliko italijansko, vi pa nemško.« Nekaj minut za Jornom in Fiametto je prispel tudi Niko. Tud) on je bil dobro opravljen za hojo v hribe. Bil je dobre volje. »Evo me!« je rekel. Toda njegova dobra volja je bila le navidezna. Bila je samo maska za njegovo pravo razpoloženje. Fiametta je imela neko temno slutnjo. Čutila je, da se bliža neka nevarnost, ni pa seveda vedela, kakšna. Jom je piozdra-vil Nika strupeno: »Glej, glej, kdo bi si mislil! Tudi ti! Čudovito!« Hassolt je bil medtem še v svoji sobi, kjer se je pridno pripravljal na odhod v planine. Skrbno si je česal lase. Tudi on je bil dobre volje. Zadnje dni se mu je le posrečilo govoriti z Jornom Vopelijem glede Frica. Jorn je izgledal celi stvari ne-; naklonjen Pod določenimi po-. goji bi bil pripravljen prepustiti : prodajo svojega novega eksploziva, vsaj kolikor gre za območje južne Nemčije. Hassolto-vemu prijatelju Fricu. Spomnil se je še korespondence, ki jo je imel doslej v tej zadevi s Fri-com Obljubil mu je, da bo celo stvar še enkrat premislil. Hassolt je bij trdno prepričan, da se mu bo posrečilo dobiti od Jorna Vopelija končnoveljavno privoljenje, in to kaj kmalu. NEDELJSKI ŠPORT o Zasavju Branik—Rudar 2:1 (1:0) Lepa kombinacijska igra, kakršne pri Braniku že dolgo nismo videli, je v začetku sicer navdušila gledalce, toda pred nasprotnikovimi vrati dogodki niso potekali tako, kot bi želeli. V sredi igrišča je šla žoga sicer lepo z noge na nogo, v odločilnih trenutkih pa ni bilo strelca, ki bi znal kombinacije efektno zaključiti. Branik je imel v tej tekmi najmanj tri četrtine igre v svojih rokah, kljub temu pa je bil na koncu vesel, da je rešil obe točki z minimalnim rezultatom. Ko so namreč sredi drugega polčasa iz nenadnega prodora gostje po Kralju dosegli zaradi grobe napake domače obrambe častni gol, so se nekoliko bolj razgibali in še večkrat ogrožali Grizolda. Pri Braniku je bil posebno požrtvovalen in uspešen Saho, medtem ko je imel Plaznik, ki je Košarkarji Rudarja • so zaslužili zmago SLAVIJA (Lj)—RUDAH 44:44 (17:17) V prvenstveni košarkarski tekmi sta se srečali v soboto na igrišču prj OLO Trbovlje košarkarski moštvi Slavije iz Ljubljane in Rudarja. Po zelo zanimivi in napeti igri, v kateri bi moralj zmagati Trboveljčani, je ostal rezultat nerešen 44:44. Igra se je namreč igrala tri minute dalj, kot bi se morala ter bi bil pravilen rezultat 42:38. Odločitev o tem bo še prinesla tehnična komisija pri KZS. V predtekmi so juniorji Ru- darja izgubili proti mladincem Slavije s 40:31 (19:14). Sobotna tekma je pokazala, kako zelo je potrebna štoparica za merjenje časa. Vsekakor bi bilo potrebno, da si Rudar preskrbi čimprej vsaj eno. Tekme za pokal maršala Tita RUDAR II—LITIJA 7:1 (3:0) V finalni tekmi za pokat maršala Tita v okviru centra Zasavje, jc moštvo Rudarja II premagalo z visokim rezultatom Litijo, ki je prejšnjo nedeljo porazila v Litiji Retje. Moštvo Rudarja je zmagalo z 7:1. I Gosje so dosegli časten gol iz enajstmetrovke. ,Korenovi" in „Pahlfača'' Ali veste, kje je Dobrna? Dobrna je rudarsko naselje, kj je nastajalo s trboveljskim rudnikom in se je v povojnih letih neverjetno povečalo in razširilo. Tam, kjer so včasih nasipali na rudniškem dnevnem kopu odkopano zemljo, so z leti zasadili akacije, da ne bi nasipi-na počasi spolzela v trboveljsko dolino, je nastalo celo naselje majhnih enodružinskih hišic, ličnih škatlic — ena poleg druge. Dobrčani imajo kar precejšen kos poti v revirski center. Zaradi te dolge poti so bili odmaknjeni od kulturnega življenja v trboveljski dolini. Pa so se zavzeli, da bo tudi pri njih drugače, da si bodo sami VTISI BRITANSKEGA zastreljal 11-metrovko, zelo slab ! UČITELJA S POTOVANJA PO dan. Po dveh mesecih odmora j JUGOSLAVIJI je Gajšek v obrambi zadovoljil. I Blagajnik britanske zveze uči. Gola za Branik sta dala Naj- j teljev in ravnatelj neke london-berg in Cučko. Sodil je zelo do- ! ske šole, C. E. Caton, ki se je bro Varaždinac iz Zagreba, ki pa ni imel težke naloge, ker je bila igra oboiestransko fair Železničar (Gorica) proletarec 4:3 (1:1) Zagorje, 31. maja. — Danes je bila pred 300 gledalci odigrana nogometna tekma zahodne skupine med Železničarjem (Gori- nedavno vrnil s 14-dnevnega obiska v Jugoslaviji, je pohvalil »vljudnost, odkritosrčnost in odločnost jugoslovanskih narodov«. Po svoji vrnitvi v Veliko Britanijo je dopisniku agencije »London Press Service« izjavil: »To, kar sem videl v Jugosla- | goslovanskih narodov. Na teh | »Nev? York Herald Tribune«, 'obiskih sem se prepričal, da si j. kaj jo je pripravilo do tega, da j vsi jugoslovanski narodi želijo i je zapustila sovjetsko cono. i tesnega prijateljstva z Veliko ! Učiteljica Giebelerjeva je pri. Britanijo«. i nesla izvod »osebne vprašalne ZDRAVLJENJE S KNJIGAMI S^i^lmH^so^morah^vsi Glavni propagaior zdravljenja! učitelji, ki so moralj pojasniti s knjigo ali tako imenovano bi- ; vsako uro izvenšolskega časa. ca) in domačim Proletarcem. | viji, je name napravilo zelo mo-Zmagali so gostje s 4:3 (1:1). j gočen vtis. Jugoslovani so stori-Domačini so imeli ob koncu | li vse, kar je bilo v njihovi mo-priložnost izenačiti in celo zrna- i či, da smo videli vse to, kar gati, vendar so preveč oklevali I smo hoteli, in to brez vsakih pred nasprotnikovimi vrati. Tek-j omejitev. Obiskali smo številne mo je dobro sodil Logar. S tem j jugoslovanske učitelje na njiho-so Zagorjani zamudili zadnjo j vih domovih, kjer smo naleteli priložnost, da ostanejo v slo- [ na isto vljudnost in spoštovanje venski republiškj ligi. ter neomajno odločnost, kar je Lipovšek značilno za splošno držanje ju- blioterapije je bil zdravnik De Vega. Biblioterapija je nekakšna duševna nega bolnikov, ki naj bi dopolnila običajno zdravljenje. Neki bolnik, ki ga je izčrpala tropična mrzlica, je ob prebiranju knjige »Osvajanje Severnega tečaja« čutil pravo zimo. Berilo je treba izbrati po značaju bolezni ter bolnikovi j starosti in poklicu. Seveda te metode ne moremo uporabiti pri vsaki bolezni. KONČNI RAZLOG Neka vzodnonemška učiteljica, ki je pred kratkim zbežala na Zahod, je pojasnila dopisniku IZPRED SODISCA Z VILAMI GA JE PRETEPEL 17. marca pa že kar 15.600 din. Pred sodiščem v Trbovljah j . Tudi ta obtoženka je svoje de-se je zagovarjal Janez Brleč iz janje priznala, vendar je rekla, Srednje vasi, okraj Ljubljana- da je 1L marca 1.1. vzela^iz mi-okolica, ker je v januarju le- tošnjega leta precej poškodoval Ivana Brleča z vilami. Obtoženi je namreč dal svoje posestvo v zakup Ivanu Brlecu, ki je poročen z njegovo sestro, vendar sta se oba sprla, nakar je prišlo do ze 10.060 din, ne pa 15.600 din. Pripravljena je bila škodo povrniti ter je 2.000 din res že vrnila. — Priča A. Grebenc pa je nasprotno potrdila, da je obtoženka v tretje vzela iz predala toliko denarja, kot navaja ob- listin in goljufije kaznovalo na . tri in pol meseca zapora, poleg | tega pa bo moral povrniti | Okrajnemu zavodu za soc. za-I varovanje 15.000 din, ki jih je | neupravičeno prejeL pretepa, v katerem je obtoženec j tožnica, saj je to ugotovila pri Ivana Brleča tako pretepel z evidenci. Tudi ostale priče potrdile, da je obtoženka res izvršila te tatvine, zaradi česar jo je sodišče obsodilo na 7 mesecev zapora. Poleg tega bo morala plačati Mestnemu gostinskemu podjetju v Trbovljah odškodnino v znesku 19.200 din, Alojziji Pivec pa še 1000 din. — Sodišče je izreklo to ostro kazen zaradi tega, ker je prišlo do prepričanja, da samo z ostrimi kaznimi lahko zatremo čedalje bolj pogoste tatvine, ki se pojavljajo v naših gostinskih podjetjih. POCENI SI JE PRESKRBEL SERVIS Zaradi tatvine je bil prav ta- ’ ko obsojen Mehmed Hromalič iz Hrastnika, ker je lansko leto vzel v steklarni v Hrastniku, kjer je bil zaposlen, na škodo vilami, da se je slednji onesvestil. Obtoženec se Je na sodišču zagovarjal, češ da ga je Ivan Brleč izzival in ga zmerjal kot tatu — sodišče je pa dognalo, da je obtoženec kriv kazenskega dejanja hude telesne poškodbe ter ga obsodilo na šest mesecev zapora. MILIČNIKE JE ŽALIL Sodišče je obsodilo tudi Jerneja Borštnarja iz St. Petra št. 35, ker je meseca marca t.l. na cestj od Št. Petra proti Loki pri Zidanem mostu v gostilni žalil dva miličnika, ki sta mu zaradi pomanjkljivo opremljenega kolesa kot službujoča organa NM izrekla denarno kazen. Imenovani je priznal, da je oba miličnika žalil, da pa je to ^ ^ __ _______________ dejanje storil, ker je preveč pil. | podjetja”servis za žganje z 12 Miličnika sta potrdila, da je bil | kozarčki. To je storil z name-obtoženec nekoliko vinjen, ven- j norn> da je želel imeti doma tak dar pa je bil v takem stanju, da j servis> nj pa imel denarja, da se je lahko dobro zavedal, kaj bi si ga kupji. prjča Ifet Han-dela- I džič je potrdil, da je obtoženec Sodišče je obtoženca kazno- ! jzvrgji to tatvino, saj mu je ta valo za 1000 din in na p.ačilo : ponudil servis v nakup oziroma stroškov kazenskega postopanja. : poravnavo dolga pri njemu Ta kazen, ki sicer ni stroga, naj 1 - - —' • bo opomin vsem tistim, ki proti raznim organom oblasti postopajo ne samo nevljudno, marveč tudi precej prostaško. KLOBASE JE KRADLA Pred sodiščem se je zagovarjala nadalje Marija Erčul,- stanujoča na Ojstrem št. 8, ker je 29. marca 1.1. vzela na škodo Mestnega trg, podjetja v poslovalnici pri Dežmanu 2 kg kranjskih klobas v vrednost; 700 din, ki jih je nato na dvorišču skrila. — Na sodnijski obravnavi se Je obtoženka zagovarjala, češ da je imela premajhno plačo in da se je z njo le težko preživljala. Klobase je hotela odnesti domov, vendar pa do tega ni prišlo, ker so zaboj, v katerega je TESNA ZMAGA ODREDA NAD FROLETERJEM 3:2 (2:0) Odredu je končno uspelo premagati moštvo iz Osijeka, ki mu je lani preprečil vstop v zvezno ligo Odred je v začetku zaigral zelo dobro, pozneje pa vedno bolj popuščal. Po njegovem vodstvu 3:0 so se gostj e šele dobro razživeli in bo skoraj rezultat izenačili.1 Med temi vprašanji so tudi naslednja: »Katere filme si nameravate ogledati prihodnji mesec in kateri dan?« »Katere knjige boste brali?« »Katere prijatelje boste obiskali?« »Kdaj se boste z njimi sestali in kje?« Učiteljica je izjavila, da je bil to za njo končni nagib, da je pobegnila. VSEMOGOČNA BIROKRACIJA Glasilo romunske komunistične stranke »Scanteia« piše. da je stanovanjski urad poklical nekega delavca na odgovor, zakaj ni plačal najemnine za avgust lanskega leta Vzel je potrdilo, da jo je plačal in potem moral tri ure stati v vrsti, da bi na uradu dokazal, da je najemnino plačaL Nekaj dni pozneje je prejel poziv sodišča z nalogom, da plača najemnino v desetih dneh. Ponovno Je pokazal potrdilo, predložili so mu pa račun osem lejev za poštnino. Komunistično glasilo objavlja Vse to v pismu same žrtve. Delavec zaključuje z vprašanjem: »Kdo bo odgovarjal za delovne ure, ki sem jih zapravil, in kakšne korake namerava oblast storiti, da zagotovi, da se taka birokracija ne bo več ponovila?« ustvarili svoje lastno kulturno središče, kjer se bodo izobraževali, delali, se kulturno izživ-I Ijali in zabavali. | Danes imajo tamkaj svoje ! društvo »Svoboda«, ki je krepko zaoralo ledino in dela ns i kulturnem področju, ima več i sekcij — ena izmed najbolj ži-j vahnih in delavnih pa je igral-1 ska sekcija. V zadnjem času so imeli tukaj dve gledališki predstavi m sicer socialno dramo »Korenovi«, za njo pa komedijo »Pahljačo«. Celo iz centra so prišli gledalci in odhajali kar vidno zadovoljni; dolga pot na Dobrno ni bila zaman. »Korenove« je spisal član »Svobode« na Dobrni, tov. Karel Gorjup. V njih je pokazal eno izmed mnogih naprednih delavskih družin, ki se bori v kapitalizmu za svoje golo življenje, ob njej pa vso zlaganost kapitalistov, ki si v svojem preobilju sami uničujejo življenje. Res je, da so malenkosti, ki jih bodo še izgladili. Saj igrajo pač po večini tovarišj in tovarišice, ki si nikoli niso mislili, da bi sploh znali nastopati na odru. Toda — proti pričakovanju so se dobro odrezali. Kulise, scena — vse je zamisel pisatelja. Tudi režiral je sam. Vse so izdelali in napravili v svojem prostem času ali pa celo ponoči. Nihče ni bil nikoli utrujen, če je bilo treba poprijeti za delo v »Svobodi«. Prav ganljivo je bilo sedeti med najožjimj sorodniki igralcev in prisluškovati njihovemu pogovoru Tu je žena pripovedovala, kako je morala dopoldne pustiti vse delo in možu igrati statista, na katerem se je mož učil svoje vloge. Pravila je, kolikokrat jo jc ustrelil, preden je bil sam s seboj zadovoljen. Kostumi, ki so si jih izposodili v Ljubljani, so še pripomogli k sceni; sivolasi očka Je občudoval svojo hčerko, kako brezhibno se pozibava v dolgi valujoči obleki, ki je vendar n; navajena. Med odmori je spet član njihovega orkestri zaigral na har- Gledališče »Svoboda-center« v Trbovljah bo uprizorilo v četrtek, dne 4. junija, ob pol 8. uri zvečer v dvorani Delavskega doma J B. Priesteya igro v 3. dejanjih (repriza) INŠPEKTOR NA OBISKU Predprodaja vstopnic v Mestni knjigarni v Trbovljah. v znesku 1000 din. — Sodišče je tega obtoženca obsodilo na 4000 din denarne kazni, ki jo je moral plačati v treh mesecih, ali pa bo odsedel 20 dni zapora. Steklarni mora obtoženec povrniti storjeno škodo. URADNE ŠTEVILKE JE i RADIRAL Pred sodiščem se je zagovarjal istotako Ludvik Ilinčič iz Jelovega št. 22, ker je v uradnem potrdilu za otroški dodatek izradiral dve številki, ki sta označevali višino dohodnine in davčno osnovo, na novo pa je vpisal manjše številke, tako da je davčno osnovo od 53.000 din znižal na 18.000 din, višino dohodnine pa od 3.551 na 1.551 .sit ril a klobase, odnesli k potoku. I din- *;e*?,a 1e aT1£no,v.‘iai Tako so šele otroci opazili da predložil rudniku -v Trbovljah, kjer je bil v službi, te poprav- je v zaboju vrečka s. klobasami, ki so si jih otroci lepo prijateljsko razdelili. — Sodišče je obtoženko obsodilo na 1000 din kazni. Pri izreku kazni je sodišče upoštevalo okolnost, da je obtoženka še mlada in da je dejanje verjetno storila v lahkomiselnosti. V TOČILNICI SI JE PRISVOJILA DENAR Zaradi tatvine se je zagovarjala pred sodiščem tudi Helena Vene iz Trbovelj, Lok št. 5, ker je meseca januarja letošnjega leta vzela iz predala točilne mize v gostinskem obratu Sušniku Trbovljah 5600 din, nato v februarju spet 1000 din, dne ljene listine, s čimer je podjetje spravil v zmoto, da mu je letos izplačevalo 18.000 din otroškega dodatka, do katerih pa ne bi bil upravičen, če bi predlo-i žil izvirno potrdilo. Obtoženec Je dejanje priznal, zagovarjal se jc pa s tem, da je pač storil to zaradi tega, da bi njegovi otroci prišli do dodatka * za otroke in bili tako čim boljše preskrbljeni. Dejanje je obžaloval In navedel, da je že pet-j intrideset let rudar in da je to napravil zato, ker je hotel dobro otrokom; bil je že kaznovan, saj je bil odpuščen iz službe in je sedaj brez dela.— Sodišče ga je zaradi ponarejanja obvešča vsa industrijska podjetja ter vse svoje odjemalce, da je ustanovilo v obratu Radvanje-Maribor REMONTNO DELAVNICO ZA POPRAVILA VSEH VRST ELEKTROMOTORJEV TRANSFORMATORJEV ELEKTROSTEVCEV IN INSTRUMENTOV Prevzema tudi vse vrste trafo- in dinamoolj v čiščenje z modernimi čistilnimi napravami! Cene zelo ugodne! Kvaliteta zajamčena! REMONTNE DELAVNICE MARIBOR - RADVANJE Engelsova ul. 82 — Telefon 31-86 moniko, ki so jo dobili pred tremi leti za nagrado za svoje delo. Ko smo odhajali domov, presenečeni nad toliko požrtvovalnostjo in voljo, je bil mraz kot pozimi. Prav radi smo obljubili, da pridemo tudi prihodnjo nedeljo, saj je Dobrna res lep izletniški kotiček, kajti če bodo Svobodaši uresničili vse svoje načrte, sem prepričan, da bo ta kraj kmalu zelo priljubljena izletniška točka. Naslednjo nedeljo so pa dali »Pahljačo« na čast gostu Ljudske prosvete, tovarišici D. Musarjevi, ki je prišla, da bi videla, kako bo uspelo delo, ki ga ni upalo sprejeti nobeno diletantsko gledališče v svoj repertoar. Pripomogla jim je do kostumov in lasulj — sceno so pa spet napravili kar sami; priznati jim moram, da z zavidanja vredno, spretno roko. To pot se Dobrčani niso mogli načuditi, da se znajo njihovi sosedje, bratje, sestre, očetje, možje in žene tako lepo po grofovsko nositi. Saj se »Pahljača« godi v časut ko plemstvo propada in si mlada buržoazija utira pot navzgor. Kar dobro se je odrezal predsednik »Svobode« kot grof, ki ima svoje čudaške navade in ga vse zasmehuje. Njegova žena je bila odlično in silno energično kmečko dekle. Tudi trgovka Suzana je bila tako prefinjena, da si to kar občutil. Seveda so bile tudi tokrat malenkostne pomanjkljivosti, ki jih bodo sčasoma popravili. Toda prav vsi igralci so se izredno dobro vživeli v svoje vloge in jih zaigrali res življenjsko in sproščeno. Tov. Musarjeva kar verjeti ni mogla, da je režiser rudar. Čeprav veruje v možnosti našega delavca, se je vendar čudila nad tako zmožnostjo in elanom. »Korenovi« so le del njihovega življenja, toda »Pahljača« je zanje svet, ki ga niso vajeni in vendar so mu bilj kos. Od srca sem se nasmejala, ko mi je pravila neka žena: »Pomislite, še moj mož je popolnoma znorel; pri svojih 43 letih je šel na oder. Le kaj mu je padlo v glavo? In kako pridno je danes pomival oder, da jebi-lo vse v redu.« Vsi smo ji zatrjevali, da ravno to kaže, s kakšno nezlomljivo voljo so se vsi Dobrčani vključili v delo »Svobode« in da mora taka volja zmagati. Saj je to res nezlomljiva volja; dan na dan trdo delo v jami ali kje drugje, potem pa vaja za vajo, pozno v noč, ponoči delaj sceno, spiš komaj tri do štiri ure, treba je zamenjati šiht, da ne izostaneš od vaje itd., itd. Kdor pa vidi njihovo veselje, njihovo voljo, ta ve, da bo »Svoboda« na Dobrni kmalu med najboljšimi in bi to tudi lahko dokazala, če bi imela priložnost. To priložnost je pa precej težko dobiti. Ne zaupajo ji in ni smela sodelovati na festivalu v Zagorju. Kdor pozna njihovo delo, ta se mora takemu sklepu začuditi in začuditi tudi temu, da »Svoboda« Dobrna ne dobi podpore kot ostale »Svobode«. Ali je res manj vredna, ker je tako visoko iz centra? Vem, da se Dobrčani ne usta-šijo ne boga ne vraga in zato bodo prej ali slej zmagali in vsem dokazali, kaj znajo. S svojima igrama nameravajo gostovati in upam, da bodo tudi »v dolini« jx>kazalj ostalim Trboveljčanom, kaj že znajo in kako so že napredovali. I Branka Se o otvoritvi moderne ambulante v Spodnjem Hrastniku K članku »Nova moderna ambulanta v Hrastniku« v 21. številki našega lista pripominjamo resnici na ljubo, da ključev nove ambulante ob njeni otvoritvi ni Izročil tovarišici dr. Kirnovi tov. dr. Kramberger, pač pa tov. Mirko Grešak, ki ima naj-večje zasluge za otvoritev te moderne ambulante, kar po te) poti popravljamo. — Urednl-| štvo. Opozorilo Lovska družina Trbovlje bo meseca junija v svojem lovišču, ki se nahaja na območju občine Trbovlje, polagala zastrupljena kurja jajca v svrho zastrupljevanja vran in šoj. \ Ojx>zarjamo vse prebivalstvo, posebno pa mladino, naj pušča zastrupljena jajca na mestu, kjer se nahajajo, in naj jih ne razbija ali kako poškoduje. Zastrupljena jajca so smrtnone-varna. Jajca bodo zaznamovana z mrtvaško glavo in napisom »zastrupljeno«. — Lovska družina Trbovlje. RAZGLAS Izgubil sem moško ročno uro na poti iz Bovškega do Petelinove vasi. Prosim najditelja da jo proti nagrndi odda v gasilskem domu na Vodah.