/ List 40 V • • :-J r... I m V • lecaj r k p I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pošti za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld po leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako Dop naj se pošiljajo uredništvu „Novic ■ Ljubljani 30. septembra 1892 ^ ft glasov pri glavni volitvi. Agitacija je zatorej v tej raz Politiški oddelek. mer huj nego bila ..........................M.....................I................................r.........................„7^ S svojim glasom ko bi vsak volilec razpolagal Prememba volilnih redov. Pa še nekaj druzega je. Volilna agitacija ne po jenja ko so dovršene * • pi volitve sedaj se Od liberalne strani se še pogostem slišijo glasovi, pritiskati na volilne može se začne od da naj se wedle neposredne volitve tudi v kmetskih te ali one strani pa ni Ta agitacija, naj se vr t ) opravičena in tudi moralna občinah. Dosedaj kmetske občine volijo po volilnih možeh, ne več. Volilni mož je od prvih volilcev vsprejel mandat Tudi v koroškem deželnem zboru se je od nemške strani in sicer že z stavil tak predlog. Koroški Nemci menda mislijo s tako stranko. premembo volilnega reda izriniti poslednja dva slovenska zastopnika iz deželnega zbora, da bi jih vedno ne spo- slovenskimi glasovi izrečnim nalogom, da voli s to ali Kes, da volilci morda z besedami tega ne ono iz minjala, da v deželi bivajo tudi Slovenci. rečejo, ali to je izrečeno v volitvi sami. Če si voljen s in vsprejmeš mandat za volilnega moža dolžen si voliti Slovenca, če si voljen z nemškimi Sedanja uredba volitev v kmetskih občinah zares glasovi, pa voli Nemca. Zaradi tega bi pa vsaka agi- ni najboljša, pa tudi najpravičnejša ne. Večkrat se pri-, tacija po peti, da ni tisti voljen. šenih prvih volitvah morala ponehati če za katerega je večina prvotnih se premisli volilni mož, s tem oslepai svoje prvotne volilcev, temveč tisti, za katerega so se volilni glasovi volilce pri prvotnih volitvah tako ugodno razdelili, da je zanj Seveda ima volitev po volilnih možeh tudi voljena večina volilnih mož. Pojasnimo stvar z vzgledom, prednosti. Potrebna je svoje tam je daleč do volišča Recimo, da je v kakem volilnem okraju deset občin, ki Prvotni volilci bi ne mogli v večjem številu se zbrati na imajo po 300 volilcev in vsaka voli po 8 volilnih mož. volišču, ki je po več ur oddalj Iz tega oka tudi Nastopita dva kandidata odda se v šestih občinah v Zjedinjenih državah v Ameriki po volilnih možeh volijo za prvega po 160 glasov, nasprotnik pa dobi po predsednika. Ali v čast x\meričanom moramo omeniti f da 140 glasov. V drugih občinah pa dobi drugi kan- se didat Ameriki ni našel od začetka republikanske uprave po 250 glasov, prvi po 50. Ko bi bile neposredne do danes volilni mož ki ne bil volil v zmislu svojih volitve, zmagal bi drugi kandidat, ker zanj se 1840 glasov, dočim se je za prvega samo 1160 oddalo volilcev « m Zaradi tega pa novemu predsedniku takoj časti-Ker se tajo, ko so dovršene prvotne volitve, če tudi faktično še oli po volilnih možeh, je pa voljen prvi, ker je zanj ni voljen pa ) 48 volilnih Pi nas na Slovenskem smo imeli pa že več mož, za druzega pa 32. Jasno je torej, žalostnih slučajev, da volilni možje niso bili mož beseda j da volitve na kmetih vsakikrat niso pravi odsvit mnenja Tako se je 1877. leta izneveril v nekem volilnem okraju bila da volilcev, in se torej ne sme sklepati, če propade ta ali na Dolenjskem volilni mož in posledica temu oni kandidat, da prebivalstvo zanj ne mara. Za propad je dotični okraj šest let zastopal v deželnem zboru nem zadostuje, razdele. ce Poleg tega pa se pri prvotnih volitvah glasovi neugodno škutar, ki je s svojim glasom v deželnem zboru večkrat odločil našim nemškutarjem v prid. Iz povedanega je vidno, da" je pač želeti, da se pre- volitev po volilnih možeh daje povod onim divjim agitacijam. ki večkrat presegajo vsako do- meni sedanji način volitve v kmetskih občinah Vzlic stojnost. To vidimo posebno na Koroškem. Pri neposrednih temu pa mi ne moremo biti za to, da se vpeljejo kar volitvah bi ne bilo tako divje agitacije. Sedaj jeden sam neposredne volitve po želji nemškutarjev in liberalcev. glas pri prvotnih volitvah odločuje za 5 ali še več Poslednji bi. radi, da bi se še nadalje volilo pri okrajnih glavarstvih ali pa vsaj v mestih. Mnogi volilci imeli po pet šest ali še več ur na volišče. Oddalj bi bi začneta zborovati delegaciji in bodeta zborovali kake tri ali štiri tedne. Za delegacijami se pa snide držav zbor, ki bode zboroval do Božiča. najbrž v večjem številu ne prišli. Zbrali bi se največ volilci IZ vasii okrog volilnega kraja Na Slovenskem Koroškem in Štajerskem je okrog mest precej razširjeno gtarosta praškemu „Sokolu^' in je vodil češise soKoie k nemško mišljenje in tako bi še Nemci na kmetih utegnili giavnostim v Nancy in tam marsikaj govoril, o čemer državno Mladočehi. — F^roti deželbemu poslancu dr. Podlipnemu in tovarišem se je začela preiskava zaradi veleizdaje. Podlipnv le starosta praškemu Sokola je vodil češke sokole zmagati s svojim kandidatom Na Primorskem bi pa taka pravdništvo misli, da se ne vjema z avstrijskim patrijotizmom. sprememba volilnih redov bila Italijanom v korist. Sprememba volilnih redov je torej potrebna, ali kako naj se izvrši, to je drugo vprašanje. Pa tudi nekaj druzih oseb je zamotanih v to preiskavo. Češka adresa. — Mladočehi so v deželnem zbor Po našem lagali adi do Li pred ladarja, da bi obnovil češko državno pravo mnenji sta dva pota, ki bi ugajali nam Slovencem in bi imeli pravično podlago Pi bi bil, da se vpelje ne Da bi bili za adreso dobili v deželnem zboru vecuio, so se aiali s Staročehi in veleposestniki. Ta pogajanja pa niso posredne volitve m se vsaka občina naredi za volilni pog imela nobenega mora najprej sp peha Veleposestniki so se izrekli, da se dovršiti, da se Nemci pridobe za držav ki Če se volitve volilnih mož lahko vrše po občinah, pravo. Po njih mislih se brez sodelov _ • «v t v* *T1_1-Y zakaj bi se naravnost volitev poslanca ne. To bi pač ne bilo združeno z nobenimi večjimi težavami an j a Nemcev ne bode dalo v tem ozirii ničesa doseči. Mladočehi se pa v tem niso jemali z veleposestniki in prenehali pogajanj Ko bi pa nekateri se ne mogli odločiti za ne Moravsko ravskem pripi Kakor pri nas, tako se tudi na Mo neka stranka, katera hoče biti jedi posredne volitve, se pa lahko obdrže volilni možje. Toda narodnost je bolj postranska stvar. Ta stranka V tem oziru bi se pa moralo vvesti nekako zastopstvo kato-jkuša poleg Mladočehov popolnoma ugonobiti Staročehe. Ze dalje časa manjšin tako da bi se število volilnih mož za vsako se snujejo po Moravskem politična drust\ po načelih nove Stranko odločilo po razmeri oddanih glasov. Ko bi n. pr kaki občini bilo 300 volilcev in bi bilo voliti 6 volilnih stranke. Čuda je pa, da se snujejo le bolj v slovanskem delu v prvi vrsti treba dežele, dočim bilo za katoličanstv mož delati v nemških krajih, kjer ima ) pac v liberalizem zares 010 t pa bi jedna stranka oddala 200, druga pa 100 ^j^meno. Sredi oktobra imajo pristaši ndve stranke neki shod glasov, naj bi se prvi prisodili 4, drugi pa volilna moža ne pa kakor sedaj pi vseh šest. Podoben način volitve Kaj je praška pričakovati od tega shoda, najbolje kaže to da ga Politik ki bila je pri glavni volitvi vpeljan v Srbiji in pa na Danskem Mnogo politikov je za take volitve. jazna, omenj v Slezija z nekako edno katoliška aupljivostjo Slovanom pri Umrl je deželnega glavarj namestnik dr Tako zastopstvo manjšin bi pa bilo v Avstriji marsikje želeti, posebno tudi pri volitvah v veleposestvu Demel. Pokojnik je bil pristaš nemško-liberalne stranke, jako irliiv in izveden v vseh političnih vprašanjih. Nad trideset m let je Sedaj v največ kronovinah volijo veleposestniki v jedni ^^^^^ ^ bil deželni in di poslanec od 1868. leta tudi Posebno zagrizen nasprotnik Slovanov pa skupini po 10 ali še več poslancev. Nekoliko glasov bil in je baš zaradi tega zadnj torej odločuje skoro o tretjini deželnih ali pa državnih zastopnikov kake dežele. Na Kranjskem imajo v tej sku- ni mnogo popularnosti vanskih poslancev, da se za cas Ö Deželni zbor je ubil pri Nemcih rgel predlog slo- ansko prebivalstv osnujejo pmi večino liberalci m pošljejo v deželni zbor same slovanske šole in se ustanovita poljsko in češko učitelj Nemce, če tudi je nad tretjino veleposestnikov konservativcev in Slovencev. Na Štajerskem in Moravskem so ravno tako čudne razmere. Liberalci odločujejo, če tudi Bukovina Deželni zbor ni mogel dolgo zborovati ker so levičarji štrajkali. Slučajno imeli so namreč večino m to izkoristiti, da spravijo svoje privržence volitve nekaterih rumunskih po- so hoteli to večino ^ v deželni odbor in je mej veleposestniki jako mnogo konservativcev Na rzejo Gorenjem Avstrijskem je pa nasprotno Konservativci slancev. Ker deželni glavar v to ni privolil, se pa sej niso hoteli udeleževati in zbor ni bil sklepčen. Njih kujanje ni mc imajo malo glasov večine v tej skupini in volijo samo konservativne poslance. Volilni redi so torej krivični ter m je pomagalo, ker Rumuni so kmalu dobili večino. Jeden njih pristaš je ozdravil, drugi je voljen pri dopolnilni volitvi ki nenaravni. Vedno se množe glasovi proti njim, torej pričakovati, da se bodo morali v kratkem preme nastopi nov vseučiliščni rektor, Nemci zgube jeden glas, Rumuni ga pa pridobe Hkratu tudi Rumun, in s tem Nemčija niti Naši poslanci bodo se tudi morali pečati s to Cesarica porodila je pred kratkim hčerko Govori se, da bodo prosih našega presvetlega cesarja Frančiška stvarjo in to je dalo povod, da smo mi tukaj o tem iz- Jožefa I. za botra in kralj virtemberško za botr Krst ekli nekaj misli, katere naj blagovolijo tudi prevdariti novorojenke se bode vršil baje dne 22. oktobra kot rojstni Dobr bode 1 če naši zastopniki to stvar premislijo da dan cesarice. Nemški cesar Viljem II obišče našega pre Kirschner jih morda dogodki ne najdejo nepripravljenih, s svojim predlogom ne bode osamljen, temveč taki pred logi se bodo ponavljali, dokler se ta zadeva ne spravi v tir svitlega cesarja baje okrog desetega oktobra t Francija Dan 22. septembr kot dan stoletnice Politični pregled. odkar se je proglasila prva francoska republika, praznoval se je po vsej Franciji jako vehčastno. Navdušenost in udeležba Pokazalo Grof pri vseh slavnostih, ki so se vršile, bila je vehka. francoski narod odločno za repubhko se je da Hausonville se je v imenu grofa de Paris izjavil na nekem Parlamentarna zborovanja te dni odložili, zaključili se pa niso. Deželni zbori so se banketu kralj da so ti v verskih in skih Po Novem letu se pa papežu brezpogojno pokorni, ukazu pa, naj se oklenej snidejo zopet, da nadaljujejo svoje delo. Ogerski državni zbor blike in odpovedo nadi oživiti monarhijo, da se bodo rečeh repu-z vso se je sešel za nekaj dnij in je volil delegate Dne oktobra odločnostjo upirali deli Rusija Novemu finančnemu ministru Wittei do druge izdelke in nikdo ni mogel dobiti nobenega jasnega sta na izrecno željo carjevo, dva pomočnika, Ivaščenko Jermolov. Oba sta menda jako spretna vfščaka na finančnem pojma o češki industriji. če tudi je češka razstava in gospodarstvenem polj Nekateri ki listi prav da je sedanji novi finančni minister našel nepov financijelni položaj, nego prejšnji finančni minister Višnjegradski 1 1887 Turčija Rusija Ruski veleposlanik v Carigradu semtrtja pomanjkljiva, vendar moramo reči, da mej tujimi izdelki zavzemlje jedno prvih mest. Zaradi tega je pa knez odbornike češke razstave že prvi dan posebno odlikoval. Na razstavnem mestu pa pri banketu je naglašal, izročil je turški vladi noto. v kateri se pritožuje, da je sultan da ga veseli, da so se Čehi tako obilno udeležili raz dijenci vspi bolgarskega predsednika Stambulov bolgarsko razstavo v Plovdiv poslal posebnega komisarj m na a. V noti se Turčij preti d bo Rusija od nje zahtevala vso še stave. Čehi so bili njih učitelji. Pri tej priliki se je pokazalo, da knez ne govori dolžno ji vojno odškodnino, če bode ta še nadalje gojila pri jateljstvo z Bol V turških vladnih krogih vse molči lepo gladko bolgarščino, temveč tudi razumi češčino in druge slovanske jezike. Pa tudi bolgarsko občinstvo se jako zanima za češko o tej noti, drugi diplomatiški krogi pa menijo, da je gla\ razstavo m ni dvombe, da bode razstava mnogo po- namen noti ta, da Rusija zapreči vspvejem bolgarskega kneza vzdignila trgovino mej Čehi in Bolgari. Ferdinanda pri sultanu. Bolgarski ministerski predsednik Stam bulo v je nami P svo em zadnjem bivanju v Carigradu Čehi so sprva mislili napraviti popolnoma veliko delal na to, da sultan vsprejme kneza, kar se mu baje -tudi obetalo, da se zgodi. pavilijon tako da bi češka razstava ne SVOJ bila prav nič 1 . Turčija združena z drugo avstrijsko razstavo, ali to ni bilo po Carigrajska policija odpravila je šiloma iz volji dunajski vladi. Zapretila je, da ne dovoli nobenih Carigrada 000 liščnikov \ v ffs, prev se jih je zbralo in n< precej arnost radi kolere je velika, skušenj pa v se ne bode olajša glede prevažanja i. t Grlavni uzrok pa, da ker se boj izgredov in nemirov vlada odpravila dijake je ta in to v škodo sedanji ^ v avstrijskem pavilijonu Češki ako Čehi del ne razstavijo okrašen s Egipet. Na že večkrat razmotravano vprašanje ladi. ali češkimi deželnimi barvami in na prednji strani je češke kraljevine in pa napis „Češka vystava." grb naj Angleži zapuste Egipet m prepuste upravo domačinom. " Češka razstava je razdeljena v dva oddelka, katera loči širok poročal je sodnik Scot, pravosodni svetovalec egiptske vlade, hodnik. Na jedni strani so največ stroji in kmetijske Roseberyju, angleškemu vnanjemu ministru, sledeče o egiptskih priprave in obrtni izdelki, na drugi pa inštrumenti, učna razmerah: L. 1882 bilo je v Egiptu vse narobe. Vojske in uradništvo sprideno in pravo- policiie ni bilo, dolga v obilici. sredstva i. Tu so pa razstavljene le take stvari sodje le navidezno. Sedaj se je vse. zboljšalo, vse je v najlepšem redu in tudi- financijelne razmere so dobre. Ako pa katere imajo za Bolgare kako vrednost. Kmetijske stroje razstavile so praške. roudniške m pardubiške tvrdke. Angleži zapuste Egipet, prišlo bo vse na staro, kajti domačini Gasilno orodje so razstavili Smekal v Smihovem, Churain niso zmožni redu vzdržavati. Grška Minister za vnanje reci poslal in Šipek. Naravno je pa, seveda, da so tukaj tudi raz le grški m topnikom v inozemstvu noto, v kateri protestuj naredbo bolgarske lade ga ri) 1 in pravi, da je to vsem zoper je zaprla vse grške šole v Bol- kršitev berolinskega dogovora, ter glede stavljeni raznovrstni godbeni. inštrumenti raznih čeških firm. V tem oziru so itak Čehi na dobrem glasu. Posebno lepe steklene izdelke je pa razstavila svetovnoznana naroča zastopnikom, da pri velevlastih prosijo pomoči te zadeve. Obrtnija. tovarna grofa Harracha. Kakor je znano, se Bolgari jako zanimajo za znanost in pa povzdigo šolstva. Zato je pa pričakovati, da se bode v Bolgarijo spečalo mnogo fizikaličnih inštrumentov m učil Na to so se Čehi tudi ali in teh stvar je Razstava v Plovdivu. v češki razstavi jako \eliko. Ta oddelek je posebno za nimiv za vsacega učitelja in prijatelja šolstva. V. Nadalj tukaj azstavljeno mnogo raznovrstnih Bolgarska razstava je m prirejena po vzgledu praške razstave. Poslopja so zidana popolnoma na ta način, kakor v Pragi. Bolgarska vlada je bila poslala v Prago svoje odposlance, da so vse ogledali in proučili. Celo tiskovine so napravljene po vzgledu čeških. tudi za časa bili obrnili do Čehov da se udeleže razstave v Plovdivu. Čehi so tudi ustregli tej želji. Praška trgovska zbornica in pa eksportno društvo v Pragi sta bili odposlali svoje zastopnike v Bol- sesalk, raznega orodja za obrtnike, v čemer se je posebno odlikoval Rott v Pragi. Preobširno bilo ko bi Bolgari so se pa 1 garij o, da so ledali, katere izdelke bi utegnili Bolgar mi hoteli tukaj vse natančno popisati. Mej drugim vidimo tudi lepe kočije in druge vozove od raznih razstavljalcev, Brožik iz Plzna je pa razstavil železne osij. Posebno pa vzbujajo pozornost vseh gledalcev mlinski stroji. Posebno lepe raznovrstne stroje je razstavila praška tovarna za stroje Ruston in drugovi. Nadalje je bilo zastopano na razstavi češko mlekarstvo, svilarstvo, čebelarstvo, ribštvo, kmetijske in obrtne šole. kupovati iz Češke Češki izdelki se so da azstavlj potem azstavijo v Plovdivu Pogrešajo se pa v češki razstavi mnoge stvari » sedaj v avstrijskem pavili- katere bi bili pričakovali. Mej drugim se razstave niso ionu ) toda v posebnem oddelku 1 tako da tukaj lahko udeležili sloveči češki pivovarji. Mi ne vemo, kaj je temu vsakdo posebej vidi češko industrijo. Bolgarska razstava uzrok. Morda se ne nadejajo da v Bolgariji našli le prva inozemska k j er so češki izdelki odločeno raz- obširno trgovišče za pivo 9 ker dežela rodi mnogo vina. postavljeni Po druzih razstavah so bili pomešani mej Ravno tako tudi nekatere druge stvari niso zastopane J 0- -m A t 0 1 .- i- ' ' ^ • V ■ I I / I I • a t ^ I \ I • t. • t \ . 32G kakor lahko peči i. Ali že iz azstavljenih stvari Bolgar 2 spoznajo, da se Cehi lahko merijo z Nemci da o telo Iz človeka pride krrlera po bij samo, potenj ID pa bolaikov ali z odpadki Madjarih niti ne govorimo pa ni nič nevarna. vse kolei Ako se ne razkužijo vsi odpadki ako • v • se ne unicijo ivice, Kmetijstvo. hitro mleku neso dej o v ne a' o okuženem per idljive s prostim očesom, razmnože u. v umazanih tekočinah, v vodi v jedilih in na vlažnih tleh in se prav tako lahko za- glj o predmetih samih ali pa z roko od njih v usta pet v želodec N pri tak način človek oboli za v Črtice za čebelarje. kolero, ako glj zdrav želodec s svojo solno kislino ne uniči VI. predno pridejo v čreva, da bi se množile in irile Ne mej živalimi Kol imajo čebele svoje temveč tudi mej rastlinami kraj ažnike Ti ažniki so mej naj nižjimi rastlinami. Posebno raznovrstne male gljivice so nevarne čebelam. Te gljivice pa moremo opazovati navadno do največkrat zaneso okuženi ljudje, ki beže iz takih je kolera. 4. Da se razMrjanje kolere zabranjuje, preiščejo zdravniki zdravstveno s kovčegi vred vse popotnike, ki prihajajo iz okuženih kraj umljivim stvarem se vhod zabranjuj opa z najboljšimi drobnogledi, zaradi tega pa tudi zadnjega časa ti čebelini ažniki niso bili tako dobro znani. Jih je več vrst. Nekatei se lotijo satovja zujejo vse popotnike na postajah zato pripravljenih vsaj pet dni ali so zdravi ali ne. 5. Eabljenega perila, obleke in živil ne sme nihče dobivati skrivaj iz okuženih kraj v • m medu, drugi pa čebel samih. Poslednje prouzročajo pri čebelah razne nevarne bolezni, proti katerim pa žal dosedaj še ni nobenega zanesljivega zdravila. Do zadnjega lero dov mest, ubežnikov pred ko prejemati pod streho in ako kdo izve prihodu, mora to javiti županu njih Da kolei ne postane po okuženji epidemična, kadar časa so tem boleznim pripisovali vse druge uzroke. Na lesu v panjih opazimo včasih črne krogijice ki so najbrž nekake gljivice če Čebelam, če čebelar snažnosti. Kakor so ali je ta gljiva kaj škodljiva lesu še ni dognano. Vsekako je dobr gleda da je obr Na in odpr že adi pride, morajo občine .skrbeti po svojem zdravstvenem odboru, še predno se bolezen približa, za čistočo s tem, da se pospravlja vso nesnago, ki more ponesnažiti ali pokvariti vodo, zrak in tla, pri čemur mora radovoljno pomagati inteligentno občinstvo. Strogo se morajo tudi nadzorovati živila (jedila in pijače), najbolj pa je priporočati dobro vodo za domače potrebe. Ubožnemu ljudstvu pa naj se daje dobra hr po posebnih kuhinjah satju se pa nareja dvoje vrste plesen, se skrbi z dobrodelnimi napravami, da se njihovo stanj so drobnogledne preiskave dognale plesen ni dru-zega, kakor majhne gljivice. Prvi se posebno rad pokaže v vlažnih kotih, kjer vse prepreže. Poslednji pa prepreže cele satove praznih zaleginih celic. V celicah opaziš sive boljša 7. Eavno tako naj občina pripravi posebno, na samem stoječo bolnišnico za bolnike za kolero obolelih in jo oskrbi s potrebnimi zdravniškimi pripravami, naj ima vedno pripravljene ljudi za oskrblj P Ta plesen se hitro P^ ho preskrbljena z razkužili, s karbolovo kislino in rumene, zelene in bele kosmičke. • liinoži. Njegove klice so silno majhne in jih je v jednem živim apnom za apico (voda z apnom) bolnikov, posebno dobro Zdravstv bol satu večkrat na milijone Ker so klice lahke prenese nišničmo jih vsaka tudi najmanjša sapica, pa tudi čebele je raz- opravljanje mora biti najvestneje razdelj pa morajo biti popolnoma vešči svojega posla. našajo v svojih dlačicah Pri p naj se pa tudi vsak zase dobro in pravo satovje popolnoma spridi. Popolnoma se posuši tako tudi molji. Ta plesen časno za nevarnost. Doma skrbi naj gospodar za popolno začne se drobiti. Ta plesen prepreže polagoma vse satovje. Rastlinski prah zgubi vso redilnost, posuši se. Ta plesen snaznost stvari naj pospravi vse stvari okužuj zrak odpadke naše se posebno ad prikaže v globokih in vlažnih satovih Vničiti ga je težko. Njegove glj življenja. Mraz jim ne škoduje. skoraj provzrocujoče vlažnost zidu, na mesto, kjer ne okužu okohce. Redno in zmerno življenje, dobro prebavljivih jedil je ajboljši pomoček zoper kolero. Hitr SO kaj trdnega stvarij ni dobro jesti in pospešujočih v • ati ne i h kakor pri vročini 100® C zel en j mleka, sira, surovega masla sad j ati pa treba zgube svojo kaljivost. Ta plesen je že uničil marsikak prehlada; v slučaju, da se pokaže motenje v prebavljanji panj Zanesljivega sredstva proti njemu dosedaj še ni. Sprva seveda pomaga, če se plesnjivi satovi odpr ali da nastopi hitrica, poslati je takoj, pravočasno še po zdravnika Po jedi je jako dobro izpiti nekaj kapljic razredčene solm kisline na vodi. Nekater priporočajo karbolno kislino, ali skušnje dosedaj še niso tako daleč, da bi vega reči. se o tem moglo kaj goto Kadar je kdo za koler ogibati takih krajev, kjer se slavnostih in ne obiskavati j kraji umrl, potem se je treba , veliko ljudi, kakor na sejmih, i kopališč, pa paziti, kohkor mogoče na osebno čistost. Zelo nevarno je pa hoditi v javna stranišča Poučni in zabavni del. lil V kraj ki kolera pijejo prebivalci ra- bijo za vse domače potrebe, posebno" za pomivanje jedilnih posod za pranje itd. samo tako odo v katero ne more od Kolera. Po naročilu o. kr. ministerstv nikod nesnaga priti izdal sledeči navod, kako ravnati ob koleri notranjih stvarij Rečna voda ni dobr Ako se je ali ivega vodnjaka, mora se pa oda nobenega studenca avreti, ohladiti in 1 Pf Kolera je nalezljiva bolezen, katera se najlože razvija Kolera so nekake majhne glj polem šele piti in rabiti človeku v tenkem črevesu Iz vodnjakov ki so obližji stranišč, odtokov, smetišč pr vice (gobe), ki pridejo z živili v želodec in od tam v čreva, slabo zadelani katerih perilo pero ali posodje pomivajo ter so razkriti ter provzročijo hitrico ali drisko in pa hudo bluvanj upati dobre vode. Vodnjak z globoko železno cevjo je zanesljivejše neokužen Kadar primanjkuje dobre vode, piti je bolje kuhane pijače, kakor: čaj, juho i. dr. Precej dobro se prilega tudi nepokvarjeno rudeče ali belo vino, ako ga kdo zmerno pije. Ni pa dobro rabiti kapljic zoper kolero, ker nič ne koristijo, škodujejo pa lahko. 10. Živila iz takih hiš jemati, kjer je kolera, se ne sme in nihče ne sme niti v hišo hoditi, ako mu tega ne veleva dolžnost. 11. Kdor ima opravka v taki hiši, naj tam ne je in ne pije, naj ne obiskuje stranišč in se ne dotika stvarij, katere Priprave in potrebščine ob koleri za zdrave in za oskrbovanje bolnikov. . Posode in orodja. Škaf ali vedrica za Bodstotno karbolovo kislino, v kateri se omaka okuženo perilo in druge stvari. Skleda, v katero se vlije razkužilo za splakovanje rok. Vrč ali lonec za pripravljanje in shranjevanje karbo- love raztopljine. bile lahko okužene. Ljudje, kateri bivajo v sobah, v katerih so bolniki za kolero, ne smejo tam nobene jedi ali pijače zavžiti ali si kaj shraniti. Varujejo naj se tudi potem nesti roki k ustom, dokler nista razkuženi, ker si jih o taki priliki aelo lahko okužimo. Posoda z zdrobljenim zivim apnom za apmco. Posoda z apnico. Vedrico ali lonec z vročo vodo. Posodico z žlico, iz katere pije izključno bolnik. Skledico z ledom. Priprave za čiščenje: smetišnica, metla, ščet za po Varno se tudi ni dotikati posod, so v takih sobah, ne mivanje tal, slama žaganje nositi smodke k ustom in ne odlagati v takih sobah svojih stvarij. Vsled tega mora vedno biti razkužilo (karbolova kislina), s katerim si posli ali postrežniki po delu ali dotikanji morebiti okuženih stvarij, splaknijo roke. 12. Vsi izmečki in odpadki bolnikov za kolero in tudi ponesnaženi predmeti morajo se takoj razkužiti s 5odstotno karl^olovo kislino. Predmeti, ki niso nič vredni, naj se pa sežgo. je pa kolera ponehala, razkužijo naj se še vse Za bolnika: gorke obkladke, kamnite bljuvalnik in druge adne pripi za bolnika Druge potrebščine pri opravljanji bolnikov Neprodirne tkanine da obvaruje okuženja postelj kakor: kavčuk, povoščeno platno ali vsaj za name- pivni papir itd., kar se stilo sladorjev papir lahko potem sežge. oj papir Brisalne robce treba je imeti pripravljene, ročne robce Ko stvari v bolniških sobah in tudi stene. Vsled tega naj se nepotrebna poličena in prevlečena oprava, pernate postelje in brisalne prte pavolo 3. Razkužila. Občinski plinovi razkužilni stroj katerega rabi druge težko razkužljive stvari spravijo že poprej iz sob za občina za javne potrebe z osobjem o njem poučenim bolnike. Kristalizirana karbolova kislina za aztoplj v 4 Tudi osebe, katere so imele opravilo v sobah pri bol- vroči vodi, 5 delov v 100 delov Tode nikih, morajo sebe, rabljeno perilo in obleko razkužiti, predno smejo zopet na javno med ljudi. 13. Perila ali obleke bolnika ali mrliča za kolero ne sme nihče odvzeti, dokler ni razkuženo. Jednake doposlane stvari iz prepovedanega kraja se ne smejo rabiti, doler niso razkužene. Surova karbolova kislina za raztoplj 10 delov v 100 delih vode. v • vodi Sublimat (po navodu zdravnikovem) za raztoplj v vroči vodi 1 del v 1000 delih ode t Apnica, 1 del zdrobljenega živega apna v 4 delih vode 14 Obče razkužilo je 5odstotna karbolova raztoplj Klorovoapnena raztopljina, pripravi se, če se zme del karbola v 18 delih vode). Za razkuževanje izmečkov šata 2 dela klorovega apna s 100 deli vode in odpadkov je tudi 20odstotna apnica deli vode). Sublimatova raztopljina del živega apna in pro mille t. j del Lysol z vročo vodo 1 del 100 delov vode Klorovoapnen prašek se hrani v dobro zamašenih sublimata v 1000 delih vode, ali 1 gram sublimata v litru posodah sme se pa le po zdravnikovi odredbi rabiti. Lysillova (lodstotna vode), raztoplj apnena raztopljina (2odstotna izvrstni za umivanje tal, lesenega orodj Ogenj da se sežgo ničeve pa okužene stvari in vedno 1 del v 99 delih vode), in klorova vroča voda = 2 dela v 98 delih vode) sta rok Stene se naj Krepčila in navadna lečila razkužujejo s prebeljenjem. Perilo razkuževati se mora dvanajst ur v karbolovi raztopljini in nato se prekuhati. Vsebina po-steljinih slamnic, žimnic se mora sežgati. Ako je razkužilni stroj pri rokah, razkuži se lahko prav na dober način s parom perilo in posteljna oprava konjske žimnice, plahte in blazinice. Eabiti se pa smejo Led. sodavoda, limonada, rudeče cognac, ali tudi žganje. Razredčena solna kislina, s katero se osoli prevreta 1 voda ali pa Hallerjeva Prijetno duhteči melisni ali kamilični čaj. kislina v • • call J kakor: čaj poprovih mačič Dobro preskušeni razkužilni stroji pod vodstvom razumnikov razkužilo je tudi suho icanje ali ostro prezračevanje vršeče se teden dnij. 15. Trupla mrličev se morajo zaviti v platnene prte, kateri so napojeni s karbolovo raztopljino in se takoj prenesti po natančnem mrliškem ogledovanji v mrtvašnico. Umivanje mrliča naj se opusti, Sluzast čaj za hitrico, cepetco slezov (ajbiš)" čaj Hoffmanov cvet (Hoffmannsgeist) za vspodbudo oziroma pri mešanje k čaju, vinu. Kafreni špirit (Kampferspiritus), Francovo žganje za vribanj Pogreb naj bo priprost brez slovesnosti in pogrebci Mazalna kislina (Gferbsäure) za prirejanje namake Ddwerjev prašek za porabo pri navadni driski. Ženfov popir namočen za slučajno srbenje kože. naj ne stopajo v hišo 16. je mrlič Da se more ugodno ovirati in zatreti kolera, mora se vsakdo ravnati po teh pravilih in ljudstvo naj pomaga pri delu radovoljno javnim organom in zdravnikom. Najvažnejša dolžnost je takoj naznaniti, ako se kak Novice. kolere primeri, in že celo pri samem bljuvanj naj slučaj. pošljej lastnikov prenočišč, zdravnikov, zdravstvenih organov in du hovnikov objaviti vsak slučaj kolere. po zdravnika. Dolžnost je tudi vseh gospodarj Deželni zbor kranjski. (Tretja seja. Dalje.) V imenu finančnega odseka poročajo nadalje: 4. Posl. Luckmann o računskem sklepu zaklada prisilne delavnice 328 za 1891. Potrebščine je 84 478 gld. 88 kr. in skup pokritje znaša 1st P 86.953 gld. 601/2 kr. Račun se odobri. 5. Po- pa 351 poslal gld 99 kr. Računski sklep se potrdi . Isti o proračunu tega zaklada za 1. 1893. Potrebščina o proračunu tega zaklada za 1. 1893 trebščina znaša 83.720 gld pokritje 84.498 gld. Proračun znaša 3546 gld., pokritje pa 328 gld. je torej primanjklje 3218 gld. pokriti iz deželnega zaklada. Proračun se odobri se odobri 6 Tst p o si o prošnji itelj v prisilni delavnici Leopolda Čveka za zvišanje pokoj Pokoj se . Poslanec Klu za zvišanje pokoj o prosnj e. Pokoj učiteljske vdov se ji pov Marij Podobnik • v od 140 gld na se mu zviša za letnih 120 s:ld. 7. Posl Hribar 00 gld. 8 Posl. dr. Vošnjak o prošnji društv ar o računskem sklepu deželnokulturnega zaklada za 1. 1891. Računs^ki sklep z rednim pokritjem 4015 gld. ter redno in izredno imenu upravnega odseka poročajo za varstva avstr iirstva na Dunaj Dov e podpora . Posl. O Id V d T potrebščino 4136 gld. 47 kr. se odobri in prejme naslednj gled e stitve v tn^m skladovnem okraji ljubljanske oko resolucij 1 Z ozirom na to, da so zastanki glob za gozdne lice se nahajajoče iz Dravelj Ljubelsko cesto d in poljske poškodbe začeli naraščati, naprosi se visoka c. kr. občinske ceste med oki ceste sta se uvrsti med okraj deželna vlada podrejenim političnim oblastvom zaukaže ceste 10 Posl itez Langer o prošnji okraj 0 tocnejse in stroze izterjavanje teh glob naprosi, 2 Visoka vlada se da zaukaže c. kr. okrajnim glavarstvom, strogo izvr- šujejo nadzorovanje glede lovskega opi • V Da se olaj kupo odbora zatiškega za popravo d^-želne ceste od Pustega Javorja do Pluske. Sprejme se predlog, ki naroča dež. odboru, da ta preišče, kako bi bilo popraviti to cesto in da prouči, če bi bila umestna Posl Svetec priporoča deželnemu odboru, v slučajih, predstojništva za izdaj lovskih listov, pooblašča se deželni odbor, da taka poprava ume: se za to pokaže potreba, pooblasti občinska da to svojo pozornost raztegne tudi na klance mej Litij m lovskih listov ter jim pošlj 3 pri Visoka C. kr Šmartinom. Predlog upravnega odseka se vsprejme in dež memo število blanketov proti zaračunjpnju. 4. deželna vlada se naprosi, da zaukaže podrejenim jej c. kr. Svetca glavar obljubi, da se bode dež odbor ozir na po 11 Po P o prosni teljstva meščanske političnim uradom, naj skrbe za točno izvrševanje na- šole v Krškem za amerikanske kij in podpor za redeb glede uravnave gnojišč pri čemur naj se posebno zago- amerikanske grada. Dovoli se 1 gld gled igolanje prošnje tovlj sodelov občinskih predstojništev 1st P za podelitev 20.000 ki h trtnih kij slane C o proračunu tega zaklada za 1. 1893. Potrebščina p repu v v dež odboru ki naj tudi dež icev se pa rešitev lado opozori na to. je 4930 gld. in pokrirje znaša 4020 gld , je torej nedostatka da dovoli podpo za napravo tega poskuševalnega vinograda 920 gld. se odobri se ima pokriti iz blagajnične gotovine. Pi N Posl baron S c h w e g o ačunskem sklep k poročaj o rač v imenu linančnei I 5kem sklepu dež odseka 12 Posl. V ke, sadjarske in bolniškega zaklada za 1. 1891. Dohodkov je bilo 16.300 gld. poljedelske šole na Grrmu za 1. 1891. Skupno pokritj za 10 kr m stroškov 68 468 gld. 831/2 kr Računski sklep se šolo znaša 9.796 gld 89 kr., potrebščina odobri in naknadno vzame na znanje prekoračenj proračuna pa 8.234 11 kr., prihranka torej 1.562 gld. 78 kr. Pokritje za za 2056 gld. 10. Isti posl o proračunu tega zaklada darstvo znaša 8 466 gld 1 za 1. 1893 in v imenu finančnega odseka predla da se 98 kr. prihranek torej 295 gld. -oo gld. gospo- kr., potrebščina pa 8.170 gld. 9p. 1/ Ijp^^ skupnega prihranka ordinariju na oddelku za bolne na očeli g. dr. Emilu Bocku z za šolo in novim letom da plača kot primarijem na drugih oddelkih in a podarstvo je torej 1 858 gld 1 1/2 kr Posl itez Langer predla Dež Iboru se naroča, da etuje, da se proi tega zaklada z potrebščino 70.378 gl. skrbi za to, da se letno poročilo šole na Grrmu predloži de in pokritjem 13.880 gld. odobri in primankljej s 56.498 gld želnemu zboru, ob ednem z računskim sklepom. Predlog se pok deželnega zaklada. Posl. Hrib je proti temu, vsprejme in odobr ki klep 1 3 1st da bi se dr. Bocku dala Dr. Bock se ne bil s mel prošnji Ant, Lapajneta, učitelja na kmetij pc šoli o nastaviti za primarija, ker je Nemec in kot tak očiten pod za štev na (rrmu, dosedanjih službenih let in petletnic pri stalnem pomik zloglasnega oddelek v se ustanovlj škega šulferajt en na bolnici Tudi oftalmo - logiški nameščenji. Prošnji se deloma ugodi 14 1st P o Govornik arodnega stališča proti predlogu finančnega odseka se izreče [z Posl dr proračunu sicer: za šolo: T javlj da se ]e močno grešilo takrat, ko se je dr Bock imenoval primarijem, da pa zdaj po mnenji njegovem s potrebščino 6327 gld kmetijske šole na Grmu za 1. 1893. Proračun in 3 potrebčino v znesku 8609 gld., z zaklada gospodarstvo: , s primanj- '^650 gld., torej s primanjkljajem 959 gld s pokritj 4000 za dd ni dostoj da bi dežela prejemala kako mi od uradnikov. Govornik je za to, da se da dr. Bocku plača ojih Dr: kljejem 2327 Id torej s skupnim primanjkljejem 3286 se odobi Posl Suklj predlaga olucijo, po kateri naj Schaff zago v an dr Bockovo imenovanje primarijem bi se naredila napr za imakanje šolskih travnikov na istotako poročevalec baron Schwegel. Na to se predlog finančnega odseka vzprejme. Na to se seja zaključi. V četrti seji dne 23. t m. poročajo v imenu finančnega odseka: 1. Posl. baron Schwegel o računskem sklepu bla-zniškega zaklada zal. 1891. Dohodkov je 11.821 gld. 35 kr., stroškov pa 66.348 gld. 78 kr. Računski sklep se odobri. KI Grmu in priporoča deželnemu odboru, da obrača posebno po zornost v to, da obrani ško jo napravlj kmetu kebri Posl. dr. Vošnjak. in baron Schwegel sta za resolucij posl K pa proti nj rekoč, da so druge stvarci v de 2 1st posl o proračunu tega zaklada za 189 pri Dohodki znašajo 11.678 gld., potrebščina pa 68.579, mankljej pokriti je iz deželnega zaklada. Posl. dr. vitez Blei weis stavi dodatni predlog; da se zgradi bazen za mrzle ko- Ljublj želi bolj potrebne. Resolucija se na to vsprejme. 'malno-šolskega zaklada za 331,659 gld., pokritje pa 2 Posl 1 u n o pror Skupna potrebš( primanjkljej pokriti je iz deželnega zaklada graja 9 Pos 1891 i gld. Svet nepedagogično uravnavo nemških mestnih ljudskih šol v V te šole vsprejemajo se tudi slovenski otroci m peli v blaznici na Studencu Posl dr. Vošnjak pravi, da bo posledica je slab napi^edek v šoli, kar dokazujejo letna poro dotični načrt skoro dogotovljen. Ta predlog se na to vzprejme čila o teh šolah. Mestna občina naj razširi slovenske šole in odobri proračun 1st posl o ačunskem sklepu da ne bodo slovenski otroci tiščali v nemške šole. Stvaren porodniškega zaklada za 1. 1891. Dohodki znašajo 1203 gld. govor posl. Svetca odobravali so slov. poslanci. Dež pred-49 kr., stroški pa 5818 gld. 62 kr. Računski sklep se odobri, sednik baron Winkler, zagovarja nemške šole in pravi da so . Isti Dohodkov P o proračunu tega zaklada za 1893 dobre. Roditelji pošiljajo svoje otroke, v katero šolo koli hočejo. je 863 gld., potrebščine pa 6189 gld., je torej iz Posl. dr. Schaffer hvali nemške šole kot izvrstne in se deželnega zaklada pokriti primanjkljej 5353 gld. Proračun se odobri 5 1st zaklada za posl spodtika nad prostori, v katerih so šole nastanjene. Posl. o računskem sklepu najdenške Svetec zajel je informacije glede te šole po kakem „klatschu" 1891. Dohodkov je 380 gld. 18 kr., stroškov (klepetanju.) Zaradi tega izraza nastane burno ugovarjanje me) slov. poslanci, mej katerim ugovarjanjem zakliče poslanec dr. ob polu 2. uri popoludne v prostorih starega strelišča v Ljub- Schaffer proti posl. dr. Tavčarju „Das ist eine Unverschämt- Ijani slovesen banket, s katerim hočemo izjaviti, da se popol- heit" (to je nesramnost). Deželni glavar graja poslanca dr. noma slažemo s svojim v borbi za narodne koristi osivelim Schaiferja zaradi izraza „Unverschämtheit". Posl. Svetec prvakom in vernim nositeljem neskaljenega sporočila dr. Blei- ugovarja baronu Winklerju glede dobrih vspehov na nemških weisovega na svoj narod. da visoko cenimo našo vzvišeno, šolah. Posl. dr. Tavčar 0dl0ČQ0 nasproti po?I. dr. Schafferju za naš narodni obstanek toliko potrebno in zaslužno družbo protestuje, da bi kdo poslancev zajemal informacije po kakem sv. in Metoda, in da smo nasproti skrajnostim, iz- klatschu" in pravi, da mestna občina nima boljših prostorov javljenim na katoliškim shodu, složen in jedin narod, kateri za nemško šolo, da pa jih je v ze iskala, toda zaman. Posl. ne glede na stan in nebistvene dosedanje razlike v mišljenji dr. Schaff er prekliče izrečeni izraz „Unverschämtheit." Posl. odslej hoče hoditi jedno pot in z združenimi močmi dosezati vse storila, da bi skupni naš smoter. Vabimo torej odlične rodoljube iz vseh po- v ze Gr as se Hi pravi da je mestna občina dobila boljše prostore, toda zastonj, kakor se je godilo prej krajin, da se ne strašijo truda in troškov in se udeleže te slovenskim šolam glede prostorov, tako godi se zdaj nemškim, predbežoe izjave združene narodne stranke. Prosimo, da se potrpeti je treba Ko je govoril še poročevalec K1 u n, vsprejel blagovole rodoljubi mej seboj dogovoriti o udeležbi ter da se se je proračun. Na to se je seja prekinila in nadaljevala najdalje do 5. oktobra 1882 naznani število udeležencev. V popoludne. Deželni zbor kranjski imel je minoli torek svojo da se Ljubljani, dne 16. septembra 1892. Pristavlja se, da se vabila niso mogla doposlati vsakemu posameznemu tir se prosi, neglede na to, ali je kdo vabilo prejel ali ne, javi sam peto sejo, v kateri je odobril po daljši in živahni debati pro- ali v družbi z drugimi za vdel^žbo. Opozarja se tudi še na račun deželnega zaklada za I. 1893, potem se je pa z dopisom ministerskega predsednika preložil na nedoločen čas. to, da bode dne 9. oktobra zvečer v novem deželnem gledališči slovenska predstava. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela veliko Otvoritev deželnega gledališča. zbirko večinoma trdno vezanih poslanca Elize Eobičeve. knjig Čast. od gospe vdove dež. prvomestnica kranjske Včeraj otvorilo ženske podružnice, gosp. županje Leop. Savnikova, je poslala se je prav slovesno novozgrajeno in zares vseskozi krasno deželno gledališče. Slavnostni predstavi prisustovali so gosp. dež. predsednik baron Winkler, deželni glavar Oton Detela, za- ob podružnični vstanovitvi do sedaj najobilneji edenkratni do- stopniki deželnega odbora, mestnega zastopa, razne deputacije, nesek, 293 gld. 10 kr. Presenetilo nas to ni: na trdi skali ravnatelj narodnega gledališča v Pragi, g Šubert, nadrežiser g. stoječi slovenski Kranj čuva namreč v — Prva ljubljanska moška podružnica pošiljali2O gld. 30 kr. Predstava vspela je sijajno "isto tako prolog alegorija in pred- sebi skalnatih značajev, j Kolar iz Prage in premnogobrojno odlično narodno občinstvo. m slovenski klub" pa „koroško katoliško-politično društvo" v Celovci 100 gld., češ, ker uprav naša družba najbolj potrebuje podpore radi vedno množečih se svojih zavodov. Naklonili so družbi nadalje: Ženska šentjakobsko-trnovska podružnica koj ob svoji ustanovitvi 60 gld.; ženska in moška podružnica v Kamniku 58 gld. 50 kr. kot dohodek veselice z dne 4. sept.; čast. g. J. Keršič, župnik v Jesenicah, mesto običajnih formalnosti 30 gld. povodom izleta „Ljubljanskega Sokola" v Jesenice; č. g. Fr. Lekše, kaplan v Vojniku 26 gld. družbo navdušeni Viteslav stavljana tragedija „Veronika Deseniška". Občinstvo zapustilo je v prvič s polnim zadovoljstvom novi hram Talije. — Nova župnija. Kuratni beneficij v Lozicah, ki je za kot podružnični prvomestnik; pod Krvavcem (Cerklje na Gorenjskem) 15 gld.; g. Fr. Silvester iz Vipave 12 gld.; č. g. Fr. Krek, kaplan v Cerkljah 10 gld. nabranih o rojstvenem dnevu presvitlega cesarja v večji družbi; g. pravnik Fr. Regally 7 ,gld. 31 kr. nabranih v veseli družbi slovenskih učiteljev na Dunaji; g. A. Virant gld., nabranih mej „Dolenj. Sokolom" pri izletu v Družinsko vas ; g. Ivan Globočnik, tajnik „Slovenskega bralnega društva" v Kranji 6 gld., katere so zložili kranjski rodoljubi ob priliki sklepa kegljanja za dobitke na korist bralnemu društvu; gpdč. bil dosedaj poddružen fari St Vid pri Vipavi povzdiguj en je v samostojno župnijo. — Petdesetletnica. Dne 25 t. m. bilo je 50 let, ko je bil frančiškanski most v Ljubljani zgrajen in otvorjen prometu. Samassova livarna za zvonove izdala je povodom svojo 125letnico poseben slavnostni spis, iz katerega povzamemo, da se je vsega skupaj ulilo od utemeljenja tvrdke pred 125 leti 5091 zvonov v skupni teži 2 027.743%. Tega števila ni dosedaj še nobena zvonarna v Avstriji dosegla. Darili. Gosp. Albert Samassa sedanji lastnik Sa- massove zvonarne )e povodom njenega 1251etnega obstanka izročil prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu 1000 frankov v zlatu za sv. Očeta. Istotako podaril je g. Alb. Samassa Karolina Lapajne iz Idrije 5 gld. ; „Stari Slovenec" gld. in g. abiturijent Frd. Gomilšek 1 gld., ki so ga zložili dijaki na primiciji č. bratov Vavpotičev v Ormoži. Ginjenim srcem se Vam zahvaljujemo, častite Slovenke in dragi Slovenci, na Vaši dejanski radodarnosti napram naši družbi. — Sveta brata za ljubljanske mestne uboge 125 gld. Nove brzojavne postaje odprle so se minoli teden v Jesenicah, v Kranjski Gori in v Beli peči. Pri občinskih volitvah v Slatini na Stajarskem zmagali so Slovenci. — Za lože v deželnem gledališči skupilo seje 13.129 gld., Ciril in Metod Vam bodita zato priprošnjika; višji Bog pa vzklicna cena je znašala 7210 gld. bodi Vaš večni plačnik. Ažijo pri carinskih plačilih določil se le za Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. mesec oktober z 19 o/^ za vsa taka plačila, ki se plačujejo v srebru mesto v zlatu. — Zblaznel je pulj^ki okrajni glavar Albert de Conti. Nesrečnika preveli so v bolnico v Trstu. Kolesarska dirka z Dunaja do Trsta vršila se je do toliko zaželene sprave. Ravno nasprotno, še poostril je minolo soboto in nedeljo. Z Dunaja odpeljalo se je v soboto — Slovesen banket. Sešel se je posebni odbor, ki razpošilja naslednje vabilo: Minuli so dnevi slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. Žalibog, da se je katoliški shod postavil na neko skrajno stališče, katero nas ne more dovesti razglasje mej slovenskima strankama. Z obžalovanj'em moramo dopoludne ob 10. uri 15 dirkačev, od katerih je prvi neki konstatovati, da je katoliški shod in njegov pripravljalni odbor Josip Sobotka rodom Ceh dospel v Ljubljano v nedeljo zjutraj ob 1/2 ^^ ^ ^^ popoludne. Sobotka prevozil proti uzorni nasi družbi sv. Cirila in Metoda in v zvezi njo proti našemu starosti narodnemu poslancu gosp. Luki je na kolesu torej 500 kilometrov, oziroma 100 ur dolgo pot Svetcu postopal na način, kateri je moral užaliti njega in peš-hoda po neprestanem vozarenju v 28 urah. Sicer dospelo vsacega rodoljuba. Ljubljanski rodoljubi so torej sklenili prire- jih je od navedenih 15 dirkačev v se drugih v Trst. Naj diti'gosp. Luki Svetcu na čast v nedeljo dne 9. oktobra 1892 zadnji dospel je tja v nedeljo popoludne ob 1/2 330 Vitez Waser predsednik višjemu v Gradci vložil je prošnjo za umirov T • v v discu da bi zasedel zdaj to mesto mož, ki bi bil prijazneji deželnemu so-e. Le želeti je, nam Slovencem Hmelj v Savinjski dolini se je letos prav dobro obnesel. Kupci prihajajo od vseh stranij m vrlim Savinjčanom prav drago. plačujejo hmelj nego je bil g. vitez \\ Umrl je minolo sredo v Ljublj Andrej Gfre t. goric C. kr. sodni in mestni zdravnik v pokoj in lastnik Laškega vina uvozilo se je v Trst od 27. avgusta to je od dne, ko je stopila znana klavzula v veljavo pa zlatega križca za zasluge. Pokojnik bil je že v 90. letu svoje starosti in kot tak najstarejši do dne 17. septembra 73.853 hektolitrov. zdravnik na Kranjskem. Grego bil je splošno znana in jako spoštovana oseba Kolera povsodi m. z. Šentjakobsko-Trnovska ženska podrn noben slučaj kolere več pojavil že od 18 Cirila in Metoda ima v edelj 2 oktobr SV0] prv 1 sv. redni zboli jih še do 120 na d idno pojenjuje. V Galiciji se ni t m. V Hamburgu občni zbor pri Virantu Dolenjska železnica Proga Grosuplje;Novomesto veliko na boljše obi buri?u O oboli do 20 osob na dan umre pa okrog 40, se je torej Do 2 septembra zbolelo je v Ham pričela se je že graditi. V Trebnjem zasadili so prav slovesno kolera po nekaterih gubei vsega skupaj 17 157 oseb, umrlo pa 7339. V Parizu umrje pa do 10. Na Ruskem je prvo lopato dne 21 t. m v Bršlinu pri Novem Mestu so nijah skoro popolnoma že ponehala a se zopet posebno v edni guberniji močno razširila. pa apičili slovesno prvo lopato vcera]. — V tržaške šolske zavode družbe sv Cirila m Metoda vpisalo se je početkom tega šolskega leta 390 otrok Iz tega števila se pač vidi, kako potrebna je enska šola v Trstu Vincenc v Camernik Varstvo proti živinski kugi, psenu prašičev muham v hlevih mrčesom vsake vrste, gnjilobi in oštorjenju lesa hišni in zidni glivi, mokrim zidovom itd. daje priznano najboljši Bartliel-ov izvirni 1 H H kamnosek v Ljubljani, Parne ulice se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev Št naročil vsakovrstnega cerkvenega kamnoseškega hkratu najcenejši in najboljši orehovorujavi namaz za lesene predmete, katere potem 3-4krat dlje trpe. o klg. po pošti fjld. I'^'^Of 100 7d(/. (ßd. KL— tut J>iina) umetnega dela kakor altar j ev, ol>liaiilFiilx miz itd., slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrstnejših, po najnovejših obrisih prav lično m iZ različnih vrst marmorjev izdelanih SI % Troški majhni korist tisučerna. Prospekti (Irima pojasnila zastonj franko nagrobnih spomenikov. Preskrbi kompletne družbinske rakve na vže kupljenem svetu na tukajšnjem pokopališču Vse na tukajšnjem pokopališču stoj m pri njem 10 zida- MIHAEL BARTHEL in drug. (Ustanovljeno 1781.) O. 10) Nadalje prodaja strešni klej la, strešni lak, patentovani kotran, karbolno kislino, karbolno apno, kolomaz, železni lak itd. po najnižji ceni. Do^nsuje tse slovenski. I zgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovolj nega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi Svetimi Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se pripo roča za vsakovrstna stavbinska dela katera fino, trpežno in ceno izvrši. Filijalo sem popolnoma opustil. Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasuikovi nasledniki