88 številka. V Trstu, v sredo 2. novembra 1887. jA Tečaj XII. /ff ♦ 'l l d Opazke. Vsi dopisi so pošiljajo uredništvu v ulici Torrente. 12.Ysak list mora biti frankiran. Rokopisi se ne vračajo. Inserati (raz ii8 vrsto naznanila in po« ftlanice) se zaračunijo po popodbi ; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ne plačuje za vsako besedo t nov. Naročnino, reklamacije in inserate prejema opravniitvo, ulica Torrente 12. EDINOST • Edinost* izhaja dvakrat na toden, vsako gredo in soboto ob 1 uri popoludne. Cena z a vse leto s prilogo 1 for , z* pol 3 for SO nov., za četrt leta I for. 95 nov — Edinost brez priloge stane za celo leto O for., za pol lota 3 for,, za četrt leta I for. 50 nov. — Posamezne številke se dobivajo pri od ravni itvu, v prodajalnicah tobaka v Trstu po nov., v Gorici in v Ajdovščini po H nov Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V edinoiti Je moS« Interpelacija drž. poslanca g. I. Nabergoja in tovarišev na gosp. ininist. predsednika kot vodjo /ministerstva notranjih zadev in na gosp. ministra za trgovino. Kazni posestniki v Barkovljah, Kon-tovelju, na Prošeku in v Sv. Križu imajo ob železnici mej Nabrežino in Trstom prostorna zemljišča, koja deli železnica tako, da ho parcele na desnej in levej strani proge. S Kraške višine do železnice so razne stezice, koje so dotični posestniki rabili brez vsakih zaprek več kot 30 let. Posestniki parcel na desnej strani železnice so hodili naravnost preko iste. Minolega leta pa jo ukazalo c. kr. generalno nadzorništvo avatr. železnic c. k. priv. južnoj železnici, da ima te stezice odpraviti, tedaj prepovedati, da se preko-rača železnica in nastopek te zapovedi je, da sedaj posestniki zemljišč na desnej strani železnico niti do svojih posestev ne morejo. Ker pa so dotični posestniki uže nad 30 let opravljali svoja dola na svojih zemljah in v tem času ni bilo nesreče, akoprav so hodili prek železnice, in ker je pa vlada sedaj stezice odpravila, no da bi preskrbela ob enem druga pota, po kater h bi se moglo do zemljišč, stavljajo podpisani to-le prašanje: „Ali hoče c. kr. vlada zato skrbeti, da se nekdanje stezice ohrane, odnosno, da so pripravi posestnikom drugih pot, po katerih morajo hoditi na svoja zemljišča?" Na Dunaju, 24. oktobra 1887. Rapp, dr. Tonkli, Hren, Šuklje, Klun, dr. Poki u kar, Pfeifer, Vofinjak, Nabergoj, dr. j Vitezić, Bulić, Borčič, Šupuk, Klaić, Voj-novid, dr. Neuner. Dani se! Najboljši panslavisti so Nemci in Madjari. Tega ne pravimo v šali, ampak je gola resnica. Bolj ko namreč stiskajo slovanske narodiče, bolj ti spoznavajo, da so drug na druzega navezani, da vsako pleme samo za sebo nič no premore, in da jo rešitev le v skupnoj slovanskej ideji. Ako bi Avstrija svojim Slovanom vse privolila, gotovo bi bilo malo slogo med njimi, o slovanskej vzajemnosti ne bi bilo duha ne sluha. Skupna beda pa jih sili v naročje matere Slave. Vsak iz nas vč, kaka mržnja je bila med Srbi in Hrvati, dokter so še oboji mislili, da se iz lastne moči pospe do politične veljave. Hrvatje so hoteli biti voditelji južnega Slovanstva, Srbi pa so sanjali o ponovitvi Dušanovega carstva srbskega. Kakor sedaj v Bolgarih, tako jo takrat v Srbih in Hrvatih poganjal separatistični šovinizem svoje odljudne cvete. Na Srbskem se jo glasilo: „Svi i svuda Srbi!" na Hrvatskem je odmevalo: „Svi i svuda Hrvati!" Kakor je pri šovinistih navada, oboji so precenjevali svojo moči. Srbija je bila ponižana v dveh nesrečnih vojnah; Hrvatje pa vedno bolj lezejo pod madjarsko oblast. Naravna posledica jo spoznanje, da so prav imeli Cehi, Slovenci in Strossmajeranci. ki so od nekdaj gojili slovansko vzajemnost, ker le vse Slovanstvo je močno zadosti proti ogromnej sili slovanskih sovražnikov. To spoznanje se širi kakor zarja boljših dni. ter nas navdaja z novim veselim upom. Dunajski za vse Slovane v nemškem jeziku pisani časnik „Parlamentiir" prinaša v svojej zadnjej številki članek od nekega Hrvata, kateri članek jo vreden, da pozornost naših bralcev na njega obrnemo. Glavne misli, ki jih hrvatski pisec v tem članku razvija, so to: 1. Vse jedno je, ali smo Hrvati ali Srbi, da smo le Slovani; 2. no prepirajmo se za to, ali je kak okraj hrvatsko ali srbsko narodnosti, ampak veselimo se, da je slovansk, in glejmo, da tak ostane; 3. nespametno je, ako Hrvati mrzijo Srbe zavolj cirilice in slovanskega bogoslužja, naj bi raje obžalovali, da so to oboje zgubili. Srčno je želeti, da bi se taki nazori po Hrvatskem, pa ne samo tam, temuč pri vseh Slovanih vkoreninili. Kadar se enkrat vsi Slovani navadijo misliti, da so le en sam narod, potem se ne bo dosti več prašalo, ali je kdo Slovenec, ali Čeh, Rus, Srb ali Poljak. Nemci pokladajo prav malo važnosti na to, ali je kdo iz Bavarske ali iz Maklenovega, iz Sakso-nije ali iz Frankobroda, da je le Nemec, pa jim je drag rojak. To jih dela močne; ko bi so pa ločili po deželah in narečjih, ter se med seboj sovražili, bili bi slabotni in svetu v posmeh. Tudi Slovanom se obeča lo politična onemoglost, dokler se i ločijo v razne narodiče. Dokler se razna plemena smatrajo za različne narode, no bodo jim manjkalo gradiva za medsebojne prepire. Nam Slovencem jo domovina — Slovenija, namreč vsa ona skromna dežela, v katerej prebivajo sorojaki naši, govoreči sladko govorico — slovenski jezik. Skromno je sicer in majhno jo našo Število, a za seboj imamo ogromno slovansko deblo, Slovenci smo, a smo tudi Slovani: sinovi jedno matere! Težnje Slovencev morajo tedaj biti jedne in iste z slovanskimi; slovanska vzajemnost t. j. ona vez, ki združuje vse slovanske narode v en sam narod, ta vez mora tudi nam biti sveta. Osobito v našej širne j domovini Avstriji živi nas Slovanov preko 20 milijonov, kojim vsem zagotavlja ustavni avstrijski zakon jednake pravico. Kdo pa no ve, katere pravice so narodom najprvo, najbolj svete? Jezik v prvej vrsti jo sve-tina vsakemu narodu. Ako jezik izumre, umre tudi narod. Latinski jezik je izumrl, no govori se nikjer več, pretvoril se je v različna romanska narečja. Vso to se je pa zgodilo polagoma in po pritisku drugih narodov, ki ho drli v Italijo in ondašnji narod iznenarodovali, odtujevali ga starodavnim navadam in jeziku. Jezik jo tedaj prvi pogoj za obstoj kakega naroda. Ta pa v narodu polagoma izumira in so pretvarja, ako ga narod no ve vredno ceniti in gojiti. Ako jezika no gojimo ter puščamo sovražniku, da nam vsiluje vanj svojo besedo, reke itd.; ako Srbi bodo rekali: „Slavonija jo srbska. Bosna je srbska, južna Dalmacija je srbska, vojna Krajina je srbska, Ma-cedonija je srbska, ves slovanski jug je srbsk, koder se rabi cirilica in je kedaj segalo srbsko carstvo". Hrvati bodo zopet rekali: „Cirilica nas nič ne briga, ampak Bosna, Dalmacija, Slavonija, Kranjska, Štajerska in vse dežele so hrvatske, ki so kedaj pokorile se hrvatskim kraljem." Slovenci utegno zopet kedaj reči: „Politična zgodovina nas nič ne briga, ampak zapadni del Hrvatske jo slovensk, ker tam prebivajo Kajkovci, toraj Slovenci." Čehi utegnejo reči: „Šlezija jo naša, ker jo spadala pod Češko krono." Poljaki pa odgovore: „Slezija jo naša, ker se tam poljski govori." S takimi prepiri bodo Slovani sami sebe objedali in slabili, sovražniki Slovanstva pa si bodo v pest smijali. Ako se pa spoznamo kot en sam slovanski narod, in ako rečemo, kakor ta Hrvat v „Parlamentarju", da je vse jedno, ali je kdo Hrvat ali Srb, Slovenec ali Ceh, Rus ali Poljak, da je le Slovan, potem odpndajo vsi ti prepiri med Rusi in Poljaki, med Srbi in Hrvati, Srbi in Bolgari; vsi stojijo za jednoga in jeden za vse, in Slovanstvo zadobi velikansko moč. Slabotni slovanski narodiči kakor Slovenci in Slovaki potem ne ostanejo osamljeni v svojem boju, ampak vse Slovanstvo se potegne zanjo. Pa tudi Čehom in Hrvatom, Srbom, Bolgarom in Poljakom skupna moč in pomoč Slovanstva dobro dojele. No samo Slovenci, temuč tudi Čehi' in Hrvatje, Rusi in Srbi imoli bodo sočutje s koroškimi Slovenci in jim hodili na pomoč. Hrvat bo tako doma v Ljubljani in v Pragi kakor v Zagrebu, in Slovenec v Levovu stannjoč bo glasoval z demokratično poljsko stranko, da oslabi Slovanstvu sovražno poljsko žlahto. Da ta ideja ni le siva teorija, ampak da prehaja uže v kri in meso, pričajo nam različna znamenja. Tako so vedno gosteje govori o ustanovi „slovanskega kluba" v državnem zboru, in ta bi bil uže osnovan, pa ozir na Rumunce in Tron-tinske Lahe, mogoče tudi na nekatere Nemce jo odločil, da so jo rajši izbralo ime „narodnostni klub". Kar se pa v državnem zboru ni zgodilo, stori so tem lo-žejo zunaj zbora. Misel, ki jo zastopa „Parlamentiir", naj so vsi Slovani arnntrajo kot en sam nerazdeljiv narod, mora se sploh puščamo preveč veljavo mej nami tujemu jeziku, ter se poprijomamo tujih navad; ako z eno besedo svoj jezik zanemarjamo — deremo v lastni propad in pogubo! Prva gojiteljica jezika jo pa — šola. Ros da so človek od mladih let priuči svojemu jeziku iz ust lastnih roditeljev, ali vendor v poznejšej dobi on ta jezik prolehko zanemari, vzlasti, ako ga gmotne razmere od doma tirajo, ter ga silijo priučiti se in se posluževati tuje govorice. Ako se svojemu jeziku ni učil temeljito ia znanstveno v soli, ampak se mu je delil poduk v tujem nesorodnom jeziku, naravno jo skoraj, da polagoma preide i v mislih na tujo polje, ter so svojemu narodu kmalu popolnoma izneveri. Cestokrat, osobito v navedenem primeru, ni niti sam kriv svojega raznarodonja, ampak krivo so vladajoče razmero. Kaj naj rečom pa o človeku neuku in nevednežu ? Za boren denar proda svojo vest in svoj rod! Ozrito so, dragi Ivančani, po bližnjoj okolici našej, svoj pogled obrnite na svoje sodoželane, slovenske okoličane, pomislite nekoliko vladajoče okoliščine, — in spro-vidito, da nam slovenskim okoličanom izvira neizmerna škodu od tod, ker jo našemu jeziku odmerjen lo boren kotiček v naših šolah. V obližji in v sredini svojej imamo zakletega sovražnika lahona našemu jeziku in, navadam. bolj in bolj razširjati v vseh omikanih slovanskih krogih, in v to lahko vsakdo pripomore po svojih močeh. Da se skupim slovanska zavest bolj in bolj vkorenini, trebalo bi več takih shodov, kakor je bilo letošnjo potovanje Cehov v Ljubljano in Trst. Želeti bi bilo skupno politično društvo in skupna šolska društva; tudi naj bi se več storilo za to, da bo Slovani nauče razun svojega še drugih slovanskih narečij. Za Slovenca bi bilo dobro, ko bi znal hrvaški in češki, Hrvat naj bi se naučil ruski in slovenski, Ceh pa ruski in poljski. Ko se enkrat toliko doseže, da so v slovanskem jeziku razumemo med seboj, potem pride vse drugo samo ob sebi. V tem duhu moramo potem pa tudi svojo politiko vravnati, Čeh naj ne misli vedno na svoje češko kraljestvo, in Srb ne vedno na srbsko Dušanovo carstvo, tudi Poljak in Hrvat naj ne mislita vedno na svojo ožjo domovino. Prav jo, da imamo v časti stare spomine in dneve nekdanje slave, toda še večo slavo in veljavo nam obeta v bodočnosti skupno Slovanstvo, zato naj vsak Slovan svoje oči obrača po vseh slovanskih pokrajinah, naj so zanima za skupni napredek vsega naroda. Slovanstvo colo in složno je močno dovolj, da so častno ohrani in obrani; v narodiče razcepljeno pa zapade kos za kosom tujemu gospodstvu. Politični pregled. Notranje dežele. Poslanska zbornica državnega zbora je imela 28. oktobra zadnjo letošnjo sejo. Dr. Ileilsberg je interpeliral zastran predrugačob v postavodajstvu in upravi pri maloj obrti. Poslanec Vošnjak jo in-tepeliral zastran ustanovitve slovenskih, oziroma hrvatskih paralelk na nižjih razredih državnih gimnazij v Mariboru, Celji, Gorici, Trstu, Pazinu-Pulji; poslanec Ro-ser zastran kopanja pri FranČiškovih varili, katero je nevarno obstoju zdravstvenih studencev; poslanec Fiirnkranz zastran predrugačbe užitnino na kmetih. Potom jo zbornica prestopila na dnevni red. .Sprejela se jo v drugem in tretjem čitanji zakonska osnova, s katero se vlada pooblaščujo najzadnjo do konca maja 1888 začasno vrediti trgovinsko razmero z Nemčijo in Italijo. Poslanec Zallinger želi, naj se v Da nam odtuji in iz naročja strga milo našo deco, vporablja vsakovrstno sredstvo. Naj podlejšo dejanje, laž, potuhneno zasmehovanje, sikanje in zabavljanje na nas — to so mu plemenita olikana sredstva, da nas ugonobi! S tem počenjanjom in s svojim nepravičnim prevladanjem jo zakrivil, da nam slovenskim okoličanom vedno bolj pomnnjkujo prepotrebne narodno inteligence. Z napačno vredbo ljudskih šol v okolici stavi zapreko napredku slovenskega življa v okolici. Od kod neki izvira oČividna resnica, da ho nahajajo slovenski prebivalci tržaške okolice na nižjej stopinji omike od prebivalcev marsikake hribovsko vasice, ako no prav od slabo vrejenih ljudskih šol v okolici? Saj na more slovenski dečko, ki je štiri ali pet let obiskoval šolo v svojej vasi, vstopiti v srednje šole, ker je omika, katero je v nižjih šolah pridobil, preplitva in ne dostatna. Slovenci potrebujejo popolnoma slovenskih šol — a od sovražnih naših sodeželanov so takih ne smemo, niti ne moremo nadejati. $ 10. ustavnega zakona nam sicer zagotavlja pravice jednako drugim narodom, a o teh pravicah naši drugonarodni sodeželani nočejo slišati. Pomagati si moramo tedaj sami. Družba Sv. Cirila in Metoda, koje podružnica danes tukaj zboruje, ima plemeniti namen, pospešiti narodno šolstvo, gojiti narod v lastnem mu materinem je- PODLISTEK. Govor g. Čoka pri ustanovitvi svetoiviinske podružnice sv. Cirila kn Mstoda družbe. Vso za dom, za domovino drago! — Za s t ariši, za obiteljo, za brati in sestrami mora vsakemu človeku najdražja in najbolj priljubljena stvar b« ti domovina. Kaj je prav za prav domovina? Pod imenom dom umetno omejeno našo domovje, namreč kraj, hišo ali stanovanje, v kojem smo namjeni, in v kojem smo preživeli zlato dobo mladeniških let. Čeprav nepoznan in skrit dom nam je vender najljubši kraj, po katerom zdihujemo, ako se nahajamo v tujini. Noka tajna, notranja čut vlečo nas vedno do tega kraja, po njem zdihujemo, po njem tožimo osobito, ako se nahajamo v trd em, kritičnem položaju. To tajno čut imenujemo — domotožje. Širna domovina naša jo skupina teh domov. Cem bolj skrbimo in tožimo za domom, tem bolj mora nam biti na skrbi tudi skupina teh domov — namreč d o-in o v i n a. Domovina naša pa je oni kraj ali dežela, v katerej prebivajo ljudje, ki z nami govore eden in isti jezik, ki imajo jedne in iste navade in običaje, katerih težnje so jednako in smoter isti. varstvo tirolskih gozdov omeji izvožnjai lesa v Italijo, in poslanec Doblhammer znižanje carine na sol na Nemškem. Trgovinski minister je opazil, da bi omejitev izvožnje lesa lahko imela zelo škodljive nastopke. Kar se pa tiče trgovinskih po-godeb, izrekla je uže Nemčija, daje voljna stopiti v dogovore, mej tem ko se z Italijo dogovori uže vspešno vrše. Na vsak način pa mora vlada pri dogovorih imeti popolnoma prosto roko, ker zavezana roka bi delala le ovire, ne pa koristila, vlada bi potem ne mogla varovati državnega interesa. Poslanec Suess je opazil nasproti Zallingerju, da bo strogo spolnovanje gozdnega zakona tirolske gozde gotovo bolj varovalo, nego omejitev izvožnje lesa. Sprejel se je v drugem in tretjem čitanji zakon glede pobiranja priklad za kranjski zemljiško-odvezni zalog in resolucija princa Hohenlohe glede naredeb, da se odvrne lakota na Goriškem. Na to je zbornica razpravljala predrugačbe gosposke zbornice zakona o zavarovanji delalcev za primer-ljaj bolezni §. 3. se je sprejel po prvotnem sklepu z 130 glasovi proti 118 in se jo tedaj pripoznala pristojnost deželnih zborov pri zavarovanji delalcev na kmetih. §§. 42-49 %o se sprejeli tudi po prvotnem sklepu, drugi pa po predrugačbah gosposke zbornice. Poslanec Pattai je predlagal, naj se uvede davek za borso za blago; grof Lažanski, dr. Kronavvetter in dr. Lueger pa predru-gačbo opravilnega reda glede interpelacij. Poslanec Virgani je interpeliral glede izdanja stroge službene pragmatike, Lažanski glede necega ukaza praškega poštnega vodstva, po katerem se poštnim uradnikom v Podmoklih tudi v zasebnem občevanji predpisuje raba nemškega jezika. Nazadnje je načelnik dr. Smolka izjavil, da dr. Ilalvičev predlog glede ustanovitve umetniško-obrtne šole v Pragi postavi na dnevni red eno prvih prihodnih sej, rekel, da dan prve prihodnjo seje pismeno naznani in vošil poslancem vesele praznike in srečno novo leto. Odgovor na interpelacijo zastran srednjih šol je vlada še dolžna ostala, znamenje, da jej dela preglavico, in da še sama ne ve, kako bi ukrenola. Stvar je v resnici zelo ozbiljna in mi menimo, da sprava ni mogoča, ako vlada ne žrtvuje ministra Gauča, ki je pri Slovanih zgubil zaupanje. — Državni zbor se neki 20. januarja zopet odpre, deželni zbori pa začno svojo zborovanje žo ta mesec. Cesar jo sprejel 29. oktobra opo-ludne ogersko delegacijo, eno uro pozneje pa avstrijsko; oba načelnika sta v nagovoru naglašala udanost cesarju in požrtvovalnost za moč in veljavo države. Cesar je obema enako odgovoril: Zahvaljujem se delegatom za zagotovila zveste udanosti, katera ste mi prav zdaj izrekli; ona me vedno odkritosrčno vesele. S zadovoljstvom smem naglašati, da so zunanje državne razmere nepromenjeno ugodne in vesele, da stanovitna politika Moje vlade, ki se prizadeva za mir in ohranitev na pogodbah oprtega pravnega stanja, ne nahaja le pripoznavanja, temuč tudi krepko podporo. Bolgarsko prašanje v Mojo žalost ni še rešeno, vendar se nadejam, da ohrani tudi vprihodnje krajin značaj in da se konečno reši tako, da ustreže dopustljivim željam Bolgarov in evropskim pogodbam in interesom. Če tudi Evropo stiskajo neprestano čuti negotovosti in to Mojo vlado sili, da se v skrbi za brambeno moč ne da preseči, vendar je opravičena sodba, da goreča prizadevanja in tesna zveza vseh za ohranitev miru skrbečih vlad obvarujejo njegovo kalitev tudi vprihodnje. Hvala domoljubnej vašej požrtvovalnosti, moglo se jo to leto pričeti novo oboroževanje vojske. Za nadaljevanje tega bo morala vojna Moja uprava v prihodnjem letu več zahtevati, temu nasproti pa se je prizadevala to višje zahtevanje zmanjšati z vsemi dopustljivimi upravnimi naredbami. Troski za upravo Bosne in Hrcegovine pokrijć se tudi to leto izključljivo iz dohodkov teh dežel, kakor se je tudi zdaj zopet znižal kredit za vojsko v Bosni in Hrcegovini. Prepričan sem, da predloge, ki se vam podade, pretresetes potrjeno previdnostjo in domoljubno gorečnostjo; želim vašim delom dober vspeh ter vas srčno pozdravljam. Pre8tolnik Rudolf in visoka njegova soproga sta zadnji teden obiskala Gradec, Maribor in Celje in bila povsod Bprejemana s presrčno navdušenostjo. Vnanje dežele. Iz Sredca se poroča, da je v Varni zasačeni sumljivec Črnogorec. On je neki izjavil — če je res — da ga je poslal slovanski odbor v Odesi, da osnuje i atentat zoper Koburžana, ministerskega! načelnika Stambulova in finančnega ministra Načeviča. Za to so mu zagotovili 5000 napoleondorov in dobro službo na Ruskem. Iz Rima so poroča, da dogovori mej avstrijskimi in italijanskimi poverjeniki glede sklenitve trgovinske pogodbe vspešno i naglo napredujejo ter se utegno uže konec tega tedna izvršiti. Franco ske republike načelnik Grčvy je hotel odstopiti, ako poslanska zbornica sklene preiskavo o umazanoj zadevi zastran prodajanja redov, ker je tudi njegov zet "VVilson v to stvar nekoliko zapleten. Vlada jo o tej stvari sklenola, da tudi odstopi, ako zbornica sklene preiskavo. Stvar je tedaj zelo kočljiva. Mini-sterski načelnik Rouvier, senatni načelnik Leroyer in poslansko zbornice načelnik Floquet so Grevy-a vendar pregovorili poudarjajoč, da več poslancev odstopi od prvega sklepa, ko sprevidijo, da bi to bilo nevarno republiki. j Pogodbo mej angleškoin francosko vlado glede sueškega kanala sprejele so uže Nemčija, Rusija in Spanja. Iz Kahire se poroča, da Sudanci zopet hudo napadajo posadko v Vadihalfi in da se je vsled tega tja pomoč poslala. Zulu — zamurci zopet pretć Angležem i vsled tega Angleži množe vojsko v južnej Afriki. Brazilijanski cesar don Pedro se neki ne povrne več v Rio do Janeiro. Svojo odpoved pošlje iz Evrope, ker noče več gledati, kako so protivijo brazilijanski odličnjaki in sploh boljši krogi popolnej oprostitvi zamurskih sužnjev. stor slavno uredništvo „Slovenskega Naroda", katero z dopolnitvami doslej v listu priobčenih podatkov ustreže na prvem mestu zlasti slovenskemu občinstvu na Goriškem, Omenjeni dopis „Slovenčev* z Goriškega pravi mej drugim: „ 16. julija je bila zopet zdravstvena komisija v Goriški bolnišnici usmiljenih bratov radi žo znanih pritožeb dr. Rojca, kateri je poslal svoje obtožbeno poročilo ob onih dozdevnih po-manjkljajih in nedostatnostih na justično ministerstvo na Dunaj." Dalje: „dr. Rojcu so bodo pa vse njegove neutemeljene pritožbe v prihodnji sesiji deželnega zbora pobijale točka za točko!" Istina je, da sem poslal svoje poročilo o tukajšnji bolnišnici „usmiljenih bratov" — poročilo, katerega sem prebral nad dve tretjini 10. januvarija t. 1. v seji visokega dež. zbora, in katero sem priobčil pod naslovom „Svojim volilcem" — in pa 27 originalnih dokumentov 1. junija t. 1. visokemu ministerstvu notranjih zadov na Dunaj. Ni istina, da sem v onem obtožbenem poročilu navajal o bolnišnici usmiljenih bratov „dozdevno pomanjkljaje in nedostatnosti* in „neutemeljene pritožbe", temuč sem navedel kažnjive samovoljnosti, in nepostavne pomanjkljaje in nedostatnosti, katere sem z dokumenti in paragrafi utemeljil in dokazal. I. Javna bolnišnica mora imeti namreč štatut, kateri potrdi vis. c. kr. namestnistvo. Ker ga pa tukajšnja bolnišnica usmiljenih bratov nima, jej je slavni dež. odb. v svojem poročilu na vis. deželni zbor od dne 10. julija 1884. tajil javnost, kar nasprotuje c. kr. min. odloku od 3. janu-varja 1876. št. 18950, s katerim min. odlokom je bila namreč tukajšnja bolnišnica usmiljenih bratov proglašena za javno, občno bolnišnico z vsakdanjo preliranitnino 2 gold. za I., 1 gold. 40 kr. za II. in 70 — (reci sedemdeset) kr. za III. razred. Tu naj omenim, da so bili deželni odbor od zdravniške enketne komisije, deželni poslanci obeh narodnostij po meni opozorjeni, da je bolnišnica usmiljenih bratov javna in torej protipo3tavno brez štatuta. Deželni zbor je potrdil ono poročilo, koje jo odobrilo tudi c. kr. namestnistvo, in bolnišnica usmiljenih bratov jo ostala še daljo brez štatuta, kar škoduje deželnemu interesu in humaniteti. In to je, kar jaz zahtevam, da so uvede. II. S to bolnišnico je združena blaz" niča; da je res blaznica in no samo opazovalnica, sem dokazal s tem, da jo priznava oskrbništvo samo za tako v vseh svojih letnih poročilih, ne da bi temu c. kr. namestništvo oporekalo; potem s tem, da dežela ne odpošilja blaznih v drugo blaznice, ampak da jih je še sama izvlekla iz Tržaške blaznice, iz Ljubljane in celo iz Pariza, in pa ker imajo samo naši blazni v tukajšnji blaznici več preskrbo-valnih dnij nego v bolnišnici vsi bolni I skupaj. No vsled naredbe notranjega mi-' nisterstva od 14. maja 1874, §. 21, mora imeti vsaka blaznica, bodisi javna ali za-sobna, štatut, potrjen od c. kr. minister-stva nostranjih zadev; a blaznica usmiljenih bratov tudi tega nima; in jaz zahtevam iz ; dobrih uzrokov, naj se štatut postavno uvede. III. Navedel sem v pritožbi, da ne ; stanuje noben zdravnik v bolnišnici; daljo da je do leta 1883. samo dr. Perco zjutraj obiskoval bolnike za letnih 400 gold.; | in da so bili do onega leta blazni ne le i brez zdravnika za umobolno (brez psihi-I jatra) ampak celo brez vsako zdravniške pomoči, akopram je potegnilo bolnišnično oskrbništvo nad G200 gold. na račun zdravnika. Sploh pa ne zdravi blaznih niti danes psihijater, ki bi moral po postavi celo v blaznici stanovati in bi koristil celi deželi, ki je brez njega. Za vse to sem navedel dokumente in postave. Daljo sem , visokemu ministru naznanil, da v konventu nimajo no zdravnika, ne okulista; o psihijatru pa niti govora ni; za to imam v rokah uradni dokument. IV. Vlado sem opozoril, da bolnišnično oskrbništvo krivo navaja v svojih letnih poročilih itd. min. odlok, ki izrecno zahteva, da jo prihranitnina v vseh razredih za domačine in tujce jednaka, torej v III. razredu 70 kr. na dan. Ako pa boln. oskrbništvo nasproti min. odloku dobiva od naših bolnikov III. razreda direktno le 40 kr. (tujci, katerih jo vedno tretjina, in pa finančna Btraža, plačujejo direktno 70 kr.) in od naših blaznih lil. razreda 50 kr. na dan, si doplača boln. oskrbništvo pri-mankljaj do 70 kr. iz zapuščin naših pra-dedov, z dohodkom javnega zaloga za uboge itd., s katerimi dohodki bi moralo ono vzdržavati vsak dan 27 bolnikov brezplačno, cesar pa no stori. ziku, ustanoviti mu potrebnih šol, v katerih mu je možno zajemati omike v njemu edino umljivem jeziku in z eno besedo : — oživeti v narodu žarek ljubezni do jezika in do domovine svoje. Domovina kličo nas na pomoč; sovražnik preti od vseh strani narodu našemu. Od laške strani vporablja rudeča „Pro Patria" vsako silo, da nas polagoma zamori, od severja hlasta Uismarkov Sohul-verein, ter nas hoče požreti vso od Dravo do Adrije. Domovina tedaj nas kličo na pomoč, dosti jej sicer gmotno ne moremo pomagati, ker naše moči so preslabe, ali 10 borih krajcarjev'nnleto more vender vsakdo izmed nas prinesti v to, da so krepi šolstvo in omika, čim bolj naš narod. Dragi sorojaki! Vam no bode menda klic domovine na pomoč — glas upijoČega v puščavi; vsakdo se bodo gotovo brigal, da se ta prekoristna družba krepi in se ž njo more pomoči in podpreti narodno šolstvo in omika našega naroda. Vsi skupaj stvarjamo domovino, namen družbe je tudi pomagati domovini do večje slave in duševnega napredka, od katerega jo odvisno tudi materjalno blagostanje. Kdo izmej nas se ne bodo toraj trudil in žrtvoval v ta namen? Gaslo nam bodi: — vse za dom — za domovino drago! V. Opozoril sem vlado, da bolnišnično poslopje dežela vzdržuje, da dežela ga-rantuje bolnišnici za dohodke ubozih bolnikov III. razreda, da ima dežela besedo pri urejenji takse, a vendar da nima ni-kakeršne kontrole pri dohodkih in stroških in da ima oskrbništvo javne bolnišnice še celo zdravnike v svoji oblasti, kar je nezaslišano, in da ni hotelo oskrbništvo dati potrebnih dat za preiskavo, niti gosp. dež. glavarju, akopram sem jaz izračunal, da so znašali zavodovi dohodki 1882. leta 39.644 gld. 79 kr. in ne 35.759 gld. 93., kakor navaja oskrbništvo v svojem nepopolnem poročilu od 1. 1882. VI. Na podlagi obrisa, kateri mi je v ta namen pripravil in uročil vis dež. odbor leta 1886, in ki obsega staro in ono leta 1883. dozidano bolnišnično poslopje, sem vladi dokazal, da je celo to razširjeno poslopje pretesno za število bolnikov od leta 1882, ker ne pride na bolnika po oni štetvi niti celih 15 m* prostora, namesto vsaj 35 mJ; da je pritličje za bolnike postavno nesposobno in nezdravo, brez primernih odprtij, brez primerne ventilacije in primerne svetlobe f da je veliko sob celo brez pečij in da mrtvašnica v vsakem obziru nasprotuje zdravi pameti in postavnim zahtevam; da v zavodu nemajo niti kletij za led itd. Ako bi pa to ne bilo resnično, nisem jaz temu kriv, ampak dež. odbor, ki bi ini bil potem uročil napačen plan. VII. Na podlagi priloženih dokumentov sem vis. ministerstvu dokazal, da boln. oskrbništvo ne vsprejema vseh bolnikov, kakor to postava zahteva, da oskrbništvo brez zdravnikovega vedenja bolnike odpušča, da je oskrbništvo kopičilo v jedno in isto sobo skupaj ranjence, sifilitične bolnike, pelngrozne, tuberkulozne in celo blazne in da je vsem skupaj stregel jeden in isti postrežnik ; da je terjalo oskrbništvo od posameznikov nepostavno, preveliko prehranitnino, da niso bili bolniki primerno postrežem, da niso dobivali od zdravnika predpisanih zdravil, da je bila večkrat jed tako slaba, da bi jo ne bila jedla niti žival, da so posvetni strežaji i tudi usmiljeni bratje z blaznimi prehudo ravnali itd. Te dogodbe, mej katerimi so celo kažnjivi, in nepostavnosti naj vis. c. kr, ministerHtvo po §. 48. kazenskega po-stopnika preišče in ovrže, potom bodo dežela in podpisani njen poslanec zadovoljen, ne pa, ako pisec pravi, „da je komisija strmela, kako je mogoče dajati bolnikom za borih 49 kr. takšen vsakdanji živež in zravila, kakor menda nikjer drugod — mej tem ko morajo v Trstu plačevati 84 kr.tt Ako pa primerjamo razmere Tržaške t našimi, moramo priznati, da bi tukajšnja bolnišnica res lahko izhajala nasproti Tržaške) le s 40 kr., mej tem ko ji pride ne 40, ampak 70 kr. na dan od vsakega tujca in našinca III. razreda. Sicer pa imamo mnogo javnih, boljše urejenih bolnišnic, kakor jo naša, ki izhajajo z dosti manjšo prehranitnino. In taki kažnjivi prestopki so uzrok prevelike in zelo škodljive konkurence javne Tržaške bolnišnico, ki jo ločila lota 1882 naših bolnikov 1473, mej tem ko jo došlo onega lota v tukajšnjo javno bolnišnico usmiljenih bratov samo 032 naših bolnikov. In leta 1883 je lečila Tržaška javna bolnišnica 1330 naših bolnikov, ki so imeli skupaj 45.099 oskrbovalnih dnij, mej tem ko jo bilo onega leta v tukajšnji javni bolnišnici U8in. bratov samo 578 naših bolnikov. Ta in še druga žalostna facta, katerih nečem navajati tukaj, pač pa pri morebitni sodnijski obravnavi, naj mi postavni organi temeljito ovržejo, sicer ni moje postopanje „nepotrebno žaljenje vodstva usmiljenih bratov", ampak žalibože je postopanje koga drugega žaljenje ubozih davkoplačevalcev in človekoljubja. Za ta moj trud mi pisec podtika javno nepoštene namene. Moj namen je pa povsod, v interpelaciji, v brošuri in v pritožbi na vis. c. kr. ministerstvo javno izrečen : Jaz zahtevam od javno bolnišnice usmiljenih bratov, da zadostujo vsaj postavam, ker zadostujemo mi njej denarno; daljo od visokega c. kr. ministerstva, da naj stvar preišče po tj. 48. kazenskega postopnika, da zadosti zahtevam eloveenosti in doželnemu in javnemu blagru. To zahtevati som že postavno dolžan kot praktičen zdravnik in še posebej pa kot deželni poslanec. Zato imenujem pisca v tem oziru zlobnega obrekovalca. Jaz tudi no rušim narodne discipline mej slovenskimi poslanci — in samo za to smo na izrecno zahtevanje dr. Abrarna solidarni — ker ni šlo tukaj za narodnost, ampak za javni interes in še posobe za intoros celo naše dežele, in kar je še najvažnejše, za človekoljubje, ki ne spada k DOPISI. Iz goriške okolice, 25. oktobra. — Slavno uredništvo! Naš deželni zbor se i zbere meseca novembra. Bolnišnično pra-i šanje bo na dnevnem redu. Bolnišnico nas spravljajo na boben. „Slovenski narod" | jo prinesel v štv. 205 silno važno razpravo o tej stvari in ker smo zastonj ča-kali, da bi Vaš list. ki je tukaj dobro razširjen, to za nas silno važno razpravo j priobčil, zatorej Vas s tem vljudno pro- j simo, da ga saj zdaj blagovolite natisnoti. i Da je stvar jako važna, lahko — sklepate iz podpisov raznih občin in zavednih rodoljubov, zatorej sto zopet pro-šeni, da našej želji vstrežete. (Več podpisov iz raznih občin). Zadevajoči dopis se glasi: Iz Gorice, 9. septembra. [Izv. dop.| „Slovenski Narod" jo objavil ob svojem času in ob raznih prilikah jako obširne in jasno članke ter dopise o stanji in razmerah bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici. Tudi je sedaj stvar znana in je prebivalstvo obeh narodnostij na Goriškem dobro presojujo iu pravično obsojuje. Italijani, kakor Slovenci zdaj že dobro vedo, komu je jedino še mari, stvari prikrivati in očitne neugodnosti zagovarjati. Po vsem tein jo jako obžalovati, da so je našel celo slovenski dopisnik, ki je šel na led, in ki jo vsled tega popolnoma napačno poročal o neprijetni zadevi v „Slovenci", št. 185, z dne 17. avgusta t. 1. v dopisu z Goriškega. Zartuli stvari najbolj, potem v lastno obrambo hotel sem z dopisom od 23. avgusta g. dopisniku v „Slovenci" obširneje odgovoriti. Ker se mi ni sprijel ta dopis v „Slovenci", nadejam se, da mu da pro- narodnosti. Tudi se nisem uprl, da bi to dosegel proti slovenskim, ampak proti VSeiTI deželnim poslancem, akopram v slovenskem jeziku, ne glede na trud, na moralno in materijalno škodo, katero sem si s takim postopanjem naklonil. Sicer pa sem se potegoval tudi drugikrat javno, kedar je šlo za blagor ljudstva, a zmirom le iz znanstvenega in človekoljubega namena ; tako mej drugim leta 1878. pri neki epidemični bolezni, ki je zadela naše mesto in okolico, in leta 1879 pa pri Goriškem pokopališči. Iz tega naj čitatelji sodijo, s kako pravico oznanja pisec s svojega visokega stališča, da objavljam „dozdevne" pomanjkljivosti in nedostatnosti bolnišnice usm. bratov „ter da ulagam" neutemeljene pritožbe na vis. vlado ki uzrokuje nepotrebno žaljenje vodstva usm. bratov. Menim, da moje postopanje jo utemeljeno na dejanskih razmerah in dejanjih, katerih do zdaj niti deželni zbor in odbor nista mogla tajiti, in da torej žaljenje vodstva usm. bratov je jako potrebno v korist žaljenim deželnim koristim in žaljeni človečnosti. Dr. A 1 e k s i j Roje, deželni poslunec. Iz Sllvja 17. oktobra Že davno zagotovljeni in zaželjeni sv. misijon vršil se je v tukajšnjo) božjej veži od 8. do 10. oktobra t. 1. v najlepšem redu. Dne 7. oktobra sta prišla dva čestita gospoda La-zarista misijonarja od bv. Jožefa nad Celjem In ko domači ljudje zaslišijo znamenje zvona, ki je naznanil prihod dotičnih gospodov, zbero se hitro v cerkvi in gredo 8 križem in crkvenimi zastavami mej pritrkavanjem milih zvonov željno pričakovanima gospodoma naproti in ju sprevode v cerkev. Drugi dan, t. j. na 8. oktobra pričela sta čestita gospoda misijonarja svojo nalogo spravljati. Ves čas sv. misijono sta bila blaga gospoda noutrudljiva. Njune pridige so bile izvrstne, in kdor je imel priliko poslušati jih, ta se gotovo ne bode kesal. Vsak dan je bila sv. maša v petej uri v jutro, druga je bila pa ob G. uri in po sv. maši pa pridiga. Tisti človek, kateremu se niso med pridigovanjem solzice potočile, moral je imeti kamenito srce. K ljubu slabemu vremenu je bila veža božja od 4. ure v jutro do 8. ure zvečer vselej z vernimi ovčicami napolnjena. Malokateri kapolanec je, da ne bi bil sv. spovedi opravil; in če je kedo izostal, bil jo to gotov uzrok. Cestitama gospodoma misijonarjema prišli so pomagat spovedavat čestiti gospodje farmani in gospodjo kapelani iz bližnjih fara in kapelanij. Na 15. oktobra dan zvečer je bila pa pridiga sprave in mini tako ganljiva, aa ni bilo v ccrkvi suhega očesa; in ko J* o zbrana množica pred izpostavljenim sv. lešnjim Telesom odgovarjala na prašanja božjega namestnika in so zvonovi zapeli v znamenje mini in sprave, nastalo je po cerkvi splošno in glasno jokanje. Na 15. in 10. t. j. v soboto ves dan in v nedeljo v jutro bilo jo ponavljanje veliko spovedi. To drugoj sv. maši, katera je bila ob G. uri v nedeljo v jutro, bila je pridiga za pripravljanje k splošnemu sv. obhajilu. Po dokončanej pridigi se jo pričelo sv. obhajilo med cerkvenim petjem in pritrkavanjem milih zvonov. Ob 10. so je pričela velika sv. maša, katero je bral naš domači čestiti gospod M. Rebol. Po dokončanej sv. maši je č. g. M. R. vsem kapelanijskim dekletom naročil, naj jih pride kolikor je mogočo ob 3. uri zapol-dne se svečami v cerkev k blagoslovljenju bv. misijonskega križa. Ko ob 3. popoldan zvonovi zapojo, pridejo v cerkev oba čestita gospoda misijonarja, prečestita gospoda farmana iz Brezovice in iz Hrušice in zbrani fantje prineso lepi misijonski križ, odičen s krasnim vencem zelenih cvetlic in ga postavijo pred veliki oltar. Okoli križa zbero se prišla dekleta z gorečimi svečami in čestiti gospod misijonar blagoslovi sv. misijonski križ, potem rožne vence, sveti-njioe, križce in podobice. Po dovršenem sv. blagoslovu vzdignejo se vsi gori imenovani gospodjo v procesijo se svetim misijonskim križem, katerega je nosilo šest fantov in ga spremljalo k ljubu slabemu vremenu nad 2500 ljudi, Vrnivši so v cerkev postavijo misijonski križ na levo stran prižnice in čestiti g. misijonar stopi zdaj na levo in razklada raznovrstno odpustke sv. misijona ter spodbuja zbrano množico na bogoljubno in pobožno živenje in jej podeli blagoslov sv. očeta papeža. Na to za-pojejo vsi gospodje dušni pastirji: „Tebe Boga hvalimo in pevci zapojejo na koru zahvalno pesem. Ko se je zahvalna pesem izpela, bil jo sv. blagoslov z moštranco. Na 17. oktobra dan ob 0. uri v jutro je bila sv. maša in druge cerkvene molitve za rajnke mrtve te kapelanije, kakor je bilo že prvi dan od čestitega misijonarja oznanjeno. Mnogo ljudstva se je še tega svetega opravila udeležilo in mnogo britkih solzic se je po rajnkih mrtvih po-točilo. Kmalu po 8. uri sta se pa naša čestita gospoda misijonarja od nas odpeljala na svoj namenjeni kraj, in množica vernih ovčic ju je spremila nekoliko pota s cerkvenimi zastavami in zvonovi so pre-milo zvonili. Srečna jima pot! V imenu vseh vernih ovčic te kapelanije izrekam najtoplejšo zahvalo mnogo čestitima gospodoma misijonarjema za izvrstne pridige in lepo podučevanje ! Ilvala lepa vsem drugim čestitim gospodom in duhovnikom za trud in sodelovan je pri sv. misijonu! Preponižna zahvala našemu če-stitemu dušnemu pastirju g. M. Ilebolu za blagodušno skrb, da se je v nasej kape-laniji napravil ta sv. misijon in za vse, kav je žitoval v ta blagi namen! Bog naj mu v obilnosti vso to poplača! Iz Kanala se nam piše: Naš rojak, bivši vojak, mlinarjem v obče poznani mehanikar in mlinar, gospod Anton Vuga' iz Morska-Kanal, znašel je tak stroj, dal se bode lahko ob enem žito rololo na en m , kraju, na drugem pa prihajal na dan pečeni J kruh; ker pa on nema toliko denarja, da' napravi ta nov stroj, želi dobiti moža ali | društvo, da bi mu k temu pomagalo in i šlo na roke. Kdor hoče več izvedeti, naj ' se potrudi osebno k njemu, ali naj se pismeno obrne do njega pod naslovom: Anton Vuga, mekanikar in mlinar v Plavi. Ako bi se to uresničilo, dobivali bi kruh ceneje, nego ga dandenes jemo pri toliko nizkej ceni moke. Mi želimo dober uspeh našemu mehanikarju. (Mi tudi, še boljše pa bi bilo, ako bi se znašel tak stroj, da bi se vanj na enej strani devali kameni, na drugej pa hlebi iz njega leteli; tak stroj bi bil kakor nalašč za Kraševce, da bi kamenje in kruh prišla v pravo razmerje. Sicer pa s to opazko ne oporekamo zgoraj omenjenej znajdbi. Ured.) Domače vesti. Odlikovanje. Veliki posestnik g. Anton Dottori-Alberoni v Tržiču jo dobil plemstvo z naslovom „vitez". Gosp. Fran Levstik zbolel je nevarno, kakor smo užc javili. Zadnjo dni se mu je zdravje tako shujšalo, da ni skoro nobenega upanja več in da se vsak hip skoro pričakuje katastrofa. Umrl je v Spljetu odgovorni urednik lista „La Difesa". R. i. p. Za Družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo: v veseli družbi v čitalnici 1. 50; neimenovana oseba pri sv. Jakobu 1 gld. ; v veseli družbi na ženitovanji g. Kovača 2. 60 in v Perhavčevi krčmi 50 ; novč. vkupo vsega 5, 60 gld. Vivant se-j (juentes! „Jour flx" tržaškega Sokola v soboto jo bil dobro obiskan. Kakor jo bilo obljubljeno, skrbeli so reditelji za zabavo, pevci pa so razveseljevali navzoče svojim petjem. Sprožila so je tudi misel, naj bi so osnovalo v Trstu splošno slovensko zabavno društvo, kojega naloga bi bila priskočiti raznim razceplenim slov. društvom pri veselicah, predstavah itd. ter jih vsaj v enakih prilikah po svojem posredovanju vezati, Ideja je izvrstna in mi jo popolnoma odobravamo, kajti nam tržaškim Slovencem je gotovo pogibelno, ako se cepimo v Bog ve koliko taborišč in to samo radi osebnih odnošajev. Ako sprožena misel dozori, pridobf si novo društvo lepih zaslug. Na delo tedaj! Delalsko podporno društvo napravi društveno veselico na Silvestrov večer. Veselični odsek se sedaj užo pridno pri-pripravlja, da bo mogel goste z obširnim programom iznenaditi. Predstavljali se bo-deti tudi dve igri. — Vreme. Skoraj bi mogli reči, da nam je zopet nastala spomlad. Imeli smo po mrazu in burji zadnjih dni jasno nebo in solnco jo prav energično dokazalo svojo moč. Veselje pa, katero so provročili krasni dnevi, ni trajalo dolgo časa. Temni oblaki so nam zagrnoli nebo in mrzla burja jo prepustila vlado toplemu južnemu vetru. Človek prvi takih okolnostih ne ve, ali so pri nas zima šo le začne, ali jej jo uže konec. Zadnji izlet v Izolo. Uprava Lloydova je obustavila včeraj za letos prazniško izlete na Izolo. Nikar v Amoriko ! Pod tem naslovom smo priobčili v zadnej številki vest, ka- tera dokazuje, kako žalostno je stanje izseljencev, koji nemajo obilo premoženja v novem svetu. Danes doznamo, da je izdalo c. kr. namestnistvo v Trstu okrožnico v tej zadevi na primorska okrajna glavarstva in tudi redarstvenoj oblasti na Krku, v Trstu, Gorici in Rovinju. Dotična okrožnica poziva imenovane oblasti, da se z vsemi silami ustavljajo izseljenju ter prosi še posebno čest. duhovščino, da ljudstvo poduči. Tržaške novosti. Na pokopališči pri s v. Ani. Deževno vreme je sicer branilo da se okrase po lepej starej navadi grobovi rajnkih, ali k ljubu temu bilo je tržaško pokopališče pri sv. Ani mnogoštevilno obiskano. Vencev položilo se je veliko število, tudi petje se je pripravljalo v spomin rajnkih, ali žalibog ni bilo dovoljeno. Zvečer se je videlo morje brlečih sveč in svctilnic. Kdor pa je danes pri slabem vremenu doma ostal, bode vsekako pri prvi priložnosti šel na grob svojih dragih umrlih. Poskušen s a m omo r. 21 letna Anka Stuparič si je prerezala včeraj žilo na roki, da so usmrti. Kaj je nagib tej ža-lostnej nameri, ne vemo. Morda zopet — nesrečna ljubezen ? Deklica je v bolnici in gotovo se ozdravi. Nesreča. Na Vrdeli se je igrala 3 letna hčerka kmetice N. z ognjem, mej tem ko jo nesla mati mleko na prodaj. Otroku se jo unela obleka in ko se je mati povratila, bilo je dete na pol mrtvo. Mučilo se je še 24 ur in potem je umrlo. Stariši, pazite na svojo otroke! Znorela jo kmetica Marija Oreblo iz Zavelj. Vedla se je v mestu tako, da so jo morali stražarji odpeljati v bolnico. Zvest služabnik jo bil 161etni agent Ivan Kramar, rodom iz Ljubljane. I Zapravil je svojemu gospodar ju nad 300 gl., katere si je „izposodil" iz blagajnice gosp. Jos. Bullo. Ker dotični gospodar ne pri-pozna takih posojil, dalje „gospoda" Kramarja zapreti. Izpod Krasa nam pišejo: Dne 16. t. m. je bila veselica s petjem, igro in plesom v Prvačini. Izvršila se jo uprav divno. Predstavljala se je šaljiva igra „Eno uro doktor", katero so diletantje izvrstno rešili. — O petji ne omenimo ničesa, kajti dobro jo znano, da „Orlovi" pevci slove daleč po Goriškem. -- Čast gre tudi Dorn-; beržanom, ki so mnogoštevilno obiskali lepe prostore Prvaško čitalnice in tako pripomogli do krasnega vspeha. Omeniti moramo tudi mlado deklamovalko gospo-I dičino L., v katerej smo spoznali krepko I moč in podporo pri naših domačih veselicah. — Čestitamo vrlim Prvačkovcem ' na tako lepem uspehu ter želimo, da napredujejo na istem potu. Za Erjavčev spomenik je na mestu, kjer zdaj rajnki počiva, med drugimi grobovi premalo prostora; zato jo kupil odbor, ki sprejema doneske za spomenik in ustanovo, poseben prostor v gaju, kateri bo primernejši za večji spomenik. „Soča" poroča, da jo uže odločen prostor, kamor se po praznikih prenese truplo Erjavčevo, namreč nekoliko više nad grobovi Stre-' keljnove in Baderjove družine; do tedaj I ostane grob brez spomenika, le okrogla ' tablica znači, kje leži naš duševni velikan. Rodoljubi naj se ga spominjajo posebno zdaj, ko bodo obiskovali grobove svojih dragih. Iz Pulja nam piše prijatelj, da je trgovinsko ministerstvo neki dovolilo inženirju g. Polla graditi Tram\vay na par, odnosno na elektriko od mornarske plav-nice skoz predmestje sr. Polikarpa ob obali do železnične postaje. To podvzetjo bi prometu gotovo mnogo koristilo, in zato želimo, da ta vest no bi bila — raca, kakor ona o električnej razsvitljavi v Pulju. Osepnice razsajajo po okolici Ljubljanskoj. Tudi v mestu so se uže pojavile in je doslej znanih osem slučajev. Pravicoljubje Popotnik piše: Urednika slovanškega učit. lista „Dom a Skola", izhajajočega 3. leto, izdavajočega letos 1. leto „Priatelia dietok" in „Domovy kalendar" v lastnej založbi, obsodilo je ma-djarko sodišče kot „panslava" in pisatelja z dohodkom na platež davka od vseh v znesku 355 gld., ki so bili po poti ekse-kucije tudi izterjani. Kaj takošnega doslej v Avstriji še nismo slišali, toda dvomimo tudi, da se zboljšajo magj. finance, naj tudi vsacega učitelja, ali za omiko ljudstva delujočega pisatelja odero temu podobno do bele kosti. G. uredniku K, Salvi pa izrekamo Slovenci svoje sočutno pomilovanje. Volapiik dobiva vedno več veljave. Bavarsko naučno ministorBtvo ga že misli uvesti kot neobvezni predmet v gimnazije. Od poštnih in brzojavnih uradnikov mislijo tudi llavarci zahtevati znanje volapiika. Šaljivi koledar začel se je raz-prodajati za I. 1N88 in stane v tiskarni Dolenčevi 40 novcev na d00 — Premijna reserva vseh oddelkov » 7,342.780*36 Reserva za škode • 2t>7 001 — V portfelju: Premije, k> hc imaio potirjati v prihodnjih letih ...» 1G,9.>4.118 o7 Skupni znesek vt h škod plačanih od I. 1838 do 1883 gld. 114.949 847 01 Urad ravnateljstva 21-25 Via Valdirivo, fct. 2 (v la*tn«j niSi) Želodečne bolezni ozdravi brzo in posvema JERUZALEMSKI BALZAM edini in nedosegljivi želodčni pijači J>:i »I človek izvoli pravi ]ek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lenko. posebno dandenea, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enak* luke V.'čina raznih kapljic, izlečkov Itd., kataru se ohainutvn kakor pravi čudeži priporočajo. niso nič druzegu, nego Škodljiva »tnes Edini Jeruza l«mnkl bal* »»m ti je zagotovil vsled svoje priproste soHtavH, odločno oživljajoča in Želodčne živce hitro kr*pčalne ni"či pravio« prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilamt, kar dokazuje tudi sd vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta baliam bogat na delajočlh stiovih kineSke robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-n^RR ncodnega upliva na prebavljenje ni ČliČMj«, je zanesljivo sredstvo proti teŽuvam v Želodcu odvisnim od slabega prebnvljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki In zvedenci priporočujejo proti nejeSfinosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatencl in vaakej bolezni v črevesju Steklenica z navodom vred stane 30 novcev. 1—15 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladiića v Trstu v lekani Marku Rarastni i G. B. Rotiš, na Reki v lekarni al Redentore, G. Omeiner, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tomlnu v lekarni E Palisca. 4—25 ISREBRNICO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. Karol K r c i k e n b a u m 18 Braunschweig. 37—52 Zdravilni plašter (CEROT). Ozdravi temeljito vsako rano. bodisi še tako zastarana in tudi take, ki so se ■uže spremenije v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revrnatizma v zglobah, čudelno pomaga v bolečinah materinskih itd. 501etna skušnja z izvrstnim vspehom, kakor razvidno po neštevilnih spričalih, kateri se morejo pokazati vsakemu — dobiva se v lekarni ROVIS, Corso št. 47. 3—10 Podpisana vsoja se naznaniti da je odprla v ulici ai Navali št. 14 pod vodstvom zdravnikov gg. dr. Brettauer, D'Osmo, Escher in prof. Welponer zavod za sprejem bolnikov. Isti leži v jako prijetnem in zdravem kraju ter jo dobro preskrbljen z vsim potrebščinam. Imenuje se „Vila Mahorsič" in zasluži, da se s tim vsakemu toplo priporoči. Pripravljena naznaniti v vsakem slučaju natančne pobližnosti bilježi z visokim spoštovanjem j 5 - 5) Ana Mahorsič. Pristno BRNSKO SUKNO za jesensko in zimsko sezono nadvladnje kar se tiče tinosti interpežnosti vsaki štićen fabrikat, po-»ilje proti poštnem povzetju Hkladišče sukna SIEGEL - 1MH0F Brno (Brrinn). I kupon sukna za obleke Mtr. 310 « fine volne f. ^ Mtr. hWB«" „ 7.75 Mir. 3'° K „ 10.50 I kupon sukna za črno obleko Mtr. 325fBO?«kBčr,gl f. L- U; P 'i25 j»k® fin Tem- Q JIM. d rienneinDnikiiig« JJ.dU Vsaki koupon zad-sinje za kompletno moško obleko | Hlače, prs-tjuk in suknjoj. Sukno za zimske suknje Mtr. 2 Boy fino f. 4 go Mtr. 2 Boy jako fino f. 8._ Mtr. 2 Palmeston fini f. 7,— Mtr. 2 ^almerston j. fino f. 9.5O MIT. \i0 lovsko^Ukaj f. 4.20 Sukno iz češljane volne, Tiiffel, suknja za deževne kabanice za gospe in vsako vrstno sukno po jako nizkej ceni. Uzore zastonj in franko. 20-7 Lekarni Trnkćczv, zraven rotovža ™ v Ljubljani »lotlft tu nekatera toli %i«lt vulnlli plmom t svoKngt povrnila, da moro ncd.ij pri Rvojih opravkih biti. 1'msim .:a to mojo talivalo rai|flaaltua mila, Z odličnim HpoAtovaujein Alojz Novak, »'Vetliftar. VaBn lil .jei družini mnojiitr starim ozobiu mi konea storil, finp av nii* kaj rad na z k upam onim tuko imenovanim un ivertmlnun pomoflkoia, von lar sam odloiil ni VaKlli kri Čistilnih kroRljin vkuplti, da z njimi preranetn d»l • (T .letno lioinorojdtl ,o boNuen, In res iipoveda i moram, da mi je Va**« sredstvo p i Štiri dnevnem u*i-vatlju mojo »(aro bolozen ojvulo for da ga nadaj mojim znancem gorko prlporofiain. UopuMsm Vani, da tu moje vr+ti objavit«, ali brez mojega polnegi podpisa udanl O. pl. T. V UiSu, 80. februarja 18*1. Amerikansko mfuilo /a '^--»»je po udih, najboljši pomooek ru mozgu, migr nl, nervoznim zobu olim, gl.ivobolim, trganju v u'esih itd. itd. I gld, 20 kr. Tekrčina iz alpinsklh trav W. O. B rii-hanl-ov 1 steklenica f 2 HO.'/2 steklenice f. 1 40. Es nca za oči Rnmarhaus^n-«, 1 sklri-iuca f 2.50'/* stnkl. niču f. 1">U. Prp.h za znoj na nogah 1 Škatljloa r>0 kr. 7. poštnino 75 kr. Pserhoferjeva t^nnokininska pomada u«»> tnnofe ■ let °d zdravnikov priposnana kot naj ln'ljše srodrtivo za rastjo las. Luj>o op-avljana Škatli iua 2 g'ild. liniversalni plaštnr at»"đeia pr.ti ----c— vsakovrstnim ranam, frnjusnim ule9om, cel<< proti slavim nlusom na no-gali, ki se zdaj pa zdaj zii ivirt odpirajo, proti Crvu na jirstu (Flugerwurm Ud. 1 pos. GO kr. z poSt- J nino 75 nfi. A. W Bulrichova »»»»ersaina eutiina soi. m^^^hm^hhm Izvrstni ]> m slaba pribave kakor : glavobolu, trganju ulavi, (elodecnl in krSu, h-morojdalnlin bolest m, Bil peki itd. 1 zavitek I gld. Francovo žganje l skelnloa flu kr. J. Pserhofer-jflv Ledeni balzam ul!0 1HIIO- go let »a najboljši pomoS k spo/nan proti ozeblinam vsaka vrsta kakor tudi proti star tu ranam Ud. 1 posodica 40 kr po posti 65 ki. Balzam qnltanec «j»n»sijiv pomoeek proti llrbMluinil VTHtU, 1 ] OH. in kr. po posti ii.ri kr. živinska rsrnca !,,r'\wke lirti,,j|,"ft1' i,r r" mnvmcrMmpiii babli- 11 inu fi'loik'U sinili ]iret>avl, všakovrstnam trženju v doli-njem telesu, izborno domaČe vraCilo 1 Ha^on '.'O kr. Trnotčflv SO*< °bSno znano izvrstno zdravilo proti katnrn lirii uvos:l, v rCneinu kaSljn itd. 1 steklouliia 50 kr. 3 rt.' z p 1 f. tO nC. Izven imenovanih is^ailHivinn Ta Prnv <'ohra ""'l'« P°-/IVIIIO, mHga nilJl)0|ja |iri vgl,h 1 boleznih krnv, konj in uraSiecv. Konje varuje ta d tupa triranja po Crevih , bnavk, vseh ualezljhlb kutnih boleznli, k »fllja. plućnih in vratnih boloznij. t»r odpravlja vse K i st«. tudi vzdržuje konju debe e, okrogle i iskrene. Kravo dalo mno^o dobrega tnlfka. Zamotek 7. rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov Mamo 9 gl. Cvet za konje. _ pomaga |ir| pr.'ienii ?ll, ote- klin i kolen.kopit, nib bol.'z'ii, otrp-nenji v boku, kriX itd n>k I nji II >ur m'l.ll'jili na 1111 Kah, izv. |,m|i t « Cunji i Iti.opnice siHioi Itd.,s kratka firl vs-h vnanllh toleznin in lilr. tli. Steklenica z r ti>i -nim in v 'dom vred stilne 1« 1 trld., 15 SU'kl z rabil ii>u navodom vred samo 4 gld. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo lekarni TRNKOCZY-ja v Ljubljani zraven rotovža in vsak dan s poŠto razpošiljajo 12—11 —12 13-20 Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine. Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaja, povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro 1 (Tergesteo). Lastnik društvo „Edinost11. Izdatolj iti odgovorni urednik Julij Mikota. Tisk urim Dolenc v Trs tir l.e 'n .anc, 15 maja IS83. H ;i(j rodi i Koanod ! Vu»u kro«ljii;e d"lajo kar Buda, oin> unio »-tuke driiirim hvalisniiim pomoBkom, t.'in-vffi v p'-tni i prldolii /dravju v mn, ki iib rabijo. fine krnuljice ki s in jih o vidikonoBi narofiil, sem skor j v ..• razd I iiinjmi /iiatirein in prijateljem in vsem .so pomagile, ueb'i star«, li dane In hiraJoBd osebe sn po njih n;vaj zdravje zadobile, ali v saj ^o j« ntili b.dehnost na n.djs- olirn la. Jai Vas pm--ini z.ito, d. mi jih ?e pet zavitkov poOljet'. Za-ii * lil i ujom V»o »rfim Jaz in z menoj vsi drugi, ki so rabivgl Vufl > kro-ljme oidrnvuii. Martin Deutinger. BfR« Sw. Ojrorujr 111 f.-br. tssa. \ »'Iri'enjeiil gospod! Ne morem se Vam zado tno zahvaliti /n Vafle kroglJiL-n ki-r uie mn -Ro I,.t ju |n"j" sopro :a bd^hiila na zaprtju Cev ter le Vailm krlB stilnim krogljlnam >e ima lahvallti, da Ca t di nI fl • popolnoma <>xl-nvtU t^r tnora S.i kdaj pa zdaj kako vi ti, veiul ir se jej Je ona mladonifika ^BgiTStrasse Nr. zum poldenen Reihsapfel. J. PSER!OFER-jwa Apotheke in Wien Kričisitillie~ n?li.(,R- unlv»r.«ln« krogljice zvane, *an nJtljo res sadnje »mi, kajti ni s koraj bolezni, , ... v1k,,JeJ te kr-ifliiee tlsoBkrat ne p kazalo svojega Budo tvornega uspeha. V ii»JbujKih uoiesnin v kojih ge Je miuijfii drn/.ih zlravll rabilo, seje p i t.di krogijloab iw9tevilokrat in v /olft k a tkem . Porpno ozdravljene zilobllo J^dna Hkatljiea z 16 kngliicanil stane kr jed>n zavitek z (I fikntlii-eami telit- 1» ^r pri iwfrankirH.no poilljatvi po povzetji l far io kr. P oti gotovini stane poSiijat.-v 1 z«. f,Ir' 2 ?iivitlia f :l t H.10, 4 zavitki J. -1.10, 5 zavitkov f. 5,20. 10 zavitkov f. (Manj kot Jnden suvlt k s-- ne pobijaj. IJoilo nam nefltovllo pismn v kojih se kupBev.ilel in rabllcl toh kro.lie zahv»lJuJrtjo za ozdravil,me 1» vsakovrstnih nevarnih bolezni. Vsnkdo, kije le enk at poskal.l je s temi krogljicami zdiavlti jih pr.no-. t oca i arugiin. * FILIJALKA V TRSTU c. kr. priv. avstr. KREDITNEG ZAVODA za trgovino in obrt. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnovni odkaz 2s/«% 3ft-dneviii odkaz 2'/,% 1 5- n 3 „ 3-meseČni n 23 4 „ n I c- „ „ 3 n Vrednostnim papirjem, kateri so nahajajo v okro^u, pripozna se nova obrestna tarifa na temelju ob-jate od 17. in 21. oktobra in 12. novembra. Okrožni odde). V vredn. papirjih 2% na vsako svoto. V napoleonih brez obrestih Nakaznice za Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Reko, Zagreb, Arad, Grac, Hermanstadt, Inoniost, Oolovec, Ljubljano in Salcburg — brez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovfenjo koponov pri odbitku 1% provizijo. Predujmi. Na jamčevne listine v gotovem, obresti po pogodbi. 7, odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti 5'/,°/0 letnih obrestih do 1000 gld., za vekse svote po pogodbi. Uložki v polirano. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali »rebrni denar, inozemski bankovoi itd. — po pogodbi. Trst, 13. oktobra 1887. 44-48 Nič več zobobolov. Voda za zobe lekarničarja G. B. Rovi« ozdravi hipoma vsak največi zobobol, zabrani narejenje tartara in £njiljo zob, ohrani bele, ojači zabrne in čisti ustni dih. Na prodaj v lekarni ROVIS Corso 47 po 50 kr. steklenica. 3—10 . JOSIP SIRK Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno In debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-79 Čudovite kapljice v. Antona Padovanskoga To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč In nI treba mriopih be-Nftdi, da s« dokaž« njihova čudovita mo5. Če se ie rabijo □ •koliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdo vratniSe ielod&ne bolesti. Prav Izvrstno vetrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na ietrth in na vranict, proti črevesnim boleznini in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostlh, zoper beli tok, božjast, zop^r seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 9—12 Prodajno s« v vseh glavnih lekarmcah na svetu; za naroČbo in poSiljatv« na edino v le-karnici Cristofoletli v Gorici, t Trutu v lekarni K. Zanetti i G. B. Rovis, G. B Farahoschi in M Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati seje pokvarjenih potnetkor, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.