kazati po 2000 din. Vsem ostalim pa
ostane upanje, da bodo izleti tudi pri-
hodnja leta. Pa še spremljevalna ekipa.
poleg novinaijev: ansambel Vita Mu-
ženiča iz Ljubljane, oktet Studenček, "
ki letos slavi lO-letnico obstoja, har-
monik^ a Vili Sumer in Heri Kuzma,
čarovnik ter Andrej Meze ali Celjski
Poldek. Pokroviteljstvo je prevzela
poslovna skupnost Hmezad-Merx, so-
del^ejo pa še mnoge delovne organi-
zacije ter posamezniki, kot Janko Me-
lanšek in Ljubo Korber iz Žalca, Vrt-
narstvo Medlog s cvetjem. Ljubljan-
ska banka Splošna banka Celje, Toper,
Agrotehnika in še kdo. S slikami za
akcijo »umetnost v kmečke domove«
pa bo tokrat sodeloval slikar Jure Ce-
kuta.
TONE VRABL
številka 11 • cena 60 din
Celje, 20. marec 1066

GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, mOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Pa smo jo dočakali - pomlad! Jutrišnji začetek pomladi daje upati, da se bo zima umaknila in, da bo sonce bolj
radodarno s svojimi žarki. In medtem ko čakamo prvo pomladansko brstenje, so naši cestarji in uporabniki cest manj
navdušeni nad asfaltnim »cvetenjem«. Naš fotoreporter pa se je malce pošalil in združil dva posnetka. Ivana
Zagoričnika iz Podloga, ki skrbno obrezuje domačo brajdo in eno naših cest, ki jo je zima grdo zaznamovala.
EDI MASNEC
Delo se šele
prav pričenja
Ob vpisovanju zadnjih
poročil z volišč se je marsi-
komu odvalil kamen s srca.
Prehitro. Velika udeležba
tako krajanov v nedeljo kot
delavcev in obrtnikov
prejšnji četrtek na voliščih
tta celjskem območju je po-
trdila živo zanimanje in pri-
pravljenost za reševanje bo-
Wih gospodarskih in druž-
wnih razmer in oblikova-
nja razvojnih usmeritev po
Mi delegatskega odloča-
Ua. Izbirali in izbrali smo
«legate, ki bodo po našem
prepričanju pripravljeni
n^išljati in iskati naj-
wljše rešitve za svojo te-
meljno organizacijo, kra-
levno skupnost in za obči-
lo, za družbo in njeno go-
l^arstvo v celoti.
Sterilne slabosti doseda-
4ega delovanja delegatske-
îe sistema nas opozaijajo, da
® še daleč ni lahko in da
''ega čez noč ne bo mogoče
ipremeniti - kljub kritični
Malizi delovna političnega
■"stema socialističnega sa-
"oupravlj^a, kljub usme-
"tvam, ki jih bodo dali kon-
ifesi družbenopolitičnih or-
pnizacij. Stopati bo treba
^гак za korakom. Prva pre-
'«ušnja novoizvoljene dele-
ííje že čaka.
■ Od teh, ki smo jih izvolili,
^ odvisno, kdo in kako bo
'odil skupščine občine in
^PšČine samoupravnih in-
^^snih skupnosti, kdo bo
^Pravljal druge odgovorne
Wnosti v občini, republiki
tudi federaciji. Nihče, ki
^ nismo izvolili kot delega-
^ teh dolžnosti ne more
"Pravljati.
Temeljne kandidacijske in
seje občinskih kandida-
tskih konferenc so opozori-
" da o ljudeh, ki bi naj prev-
Ч____
zeli odgovorne dolžnosti,
premalo vemo. Novoizvolje-
nim delegatom bodo na vo-
ljo vsaj nekoliko bolj po-
drobni podatki. Na njihovi
osnovi bodo lažje oblikovali
svoje mnenje na seji svoje
delegacije, lažje pa bo tudi
tistim, ki jih bodo delegirali
na drugo sejo občinske kan-
didacijske konference. Na
njih bodo z glasovanjem do-
ločili kandidate za nosilce
vodilnih in drugih funkcij v
skupščini občine in skupšči-
nah samoupravnih interes-
nih skupnosti in se opredeli-
li do možnih kandidatov za
odgovorne dolžnosti v repu-
bliki in za delegate za zbor
republik in pokrajin skupš-
čine SFRJ.
Delegati, ki smo jih izvolili,
bodo na skupščinah tudi vo-
lili nosilce odgovornih dolž-
nosti. Če smo izbrali ljudi, ki
zn^o enako razmišljati z
lastno glavo kot prisluhniti
mnenju ljudi, ki so jih za de-
legate izbrali, potem bomo z
njihovimi odločitvami zado-
voljni. In od njihovih odloči-
tev je vehko odvisno.
MILENA B. POKLIČ
Rekordnih 2100 kuponov
žal je samo 100 prostih mest za
kmečke ženske, ki bodo 4. in 5. aprila
potovale z nami na 14. izlet na morje
v Piran. Žrebanje smo opravili v po-
nedeljek ob 12. uri v prostorih ured-
ništva.
Prisotne pa so bile tudi tri kmečke
žene, ki smo jih izžrebali že prej po
številkah 14, 114, 1114, ker je pač štiri-
najsti izlet. To so Angela Podrepšek iz
Lekma^ev 1, Vinski vrh pri Slivnici
(doma ima tri otroke, dva vnuka, na
treh hektarih zemlje vse odslužijo z
rokami, ker ni strojev, v hlevu pa vese-
lo mukajo tri kravice), Marija Audič iz
Hramš pri Dobmi (vsega po malem
pridel^o na treh hektarih, sosedom pa
odslužijo z delom, da jim oni pomaga-
jo s traktoriem) in Silva Novak iz Vo-
druža pri Sentjuiju (na 13 hektarih
imajo gozd pa v hlevu sedem glav živi-
ne, za delo pa poprimeta tudi dva
otroka).
Žrebu so se še pridružile kot opazo-
valke: Maijana Javornik iz Svetine (v
hlevu je 14 glav živine, v glavnem pi-
^ci in za mleko), Marija Štarkl iz
Šentjanža nad Štorami (tri glave živi-
ne, pričakujejo četrto), Karolina Go-
bec iz Laške vasi pri Storah (med tri-
n^ stimi glavami živine ima tudi štiri
konje) in Marija Knez iz Belo vega v
laški občini (16 glav živine, kjer prevla-
dujejo biki in krave, na trin^stih hek-
tarih pa n^več pridelajo pšenice in
koruze).
Žrebanje je vodil direktor tozd Novi
tednik - Radio Celje Boris Rosina, ku-
pone pa izvlačeval Matjažev Mihec. Na
izlet bo potovalo 13 kmetic celjske, 15
žalske, 9 mozirske, 5 velenjske, 12 la-
ške, 9 konjiške, 22 šentjurske in 15
šmarske občine. Prva je bila izžrebana
Jožefa Fidelšek iz Ljubečne, takoj za
njo pa 79 letna Marija Lipovšek, ki je
rodila 11 otrok.
Takoj po žrebu smo napisali pisma
in srečne potnice so do danes, četrtka,
že morale dobiti vesela obvestila, da
potujejo z nami na dvodnevni izlet. Do
torka pa mora vsaka od izžrebank na-
V razpravi o vzdrževanju
in rekonstrukciji sloven-
skih cest na seji republi-
škega in gospodarskega,
zbora smo pogrešali kakš-
no besedo o doslej najce-
nejšem slovenskem asfal-
tu, ki so ga po sili razmer
iznašli na Štajerskem in,
ki bi gotovo pocenil tudi
gradnjo bodoče hitre ce-
ste; gre namreč za šmarski
asfalt (v obliki blata in
trave)!
(Novi tednik, 8. 4. 1970)
Kako bogata le naša,
slovenska kuhinlal
Slovenci smo, kar se kuhinje tiče,
Evropa v malem. Reportaža na 12.
strani.
Gledališče le kolektivna umetnost
Intervju s Slavkom Pezdirjem, SIG Celje. Stran 8.
Potrebna In nepotrebna zadružna
administradla
Doklej do regresov in premij s takšno administrativno
muko? Stran 10.
Še se bomo vozili
po siabiii cestaii
v torek so delavci celjske-
ga Cestnega podjetja začeli
krpati prve luknje v asfaltu
na cesti Celje-Laško v Tre-
marju. Letos bi morali za
sanacije cest nameniti 1,2
milijarde dinarjev, Cestno
podjetje pa bo imelo na raz-
polago le 170 milijonov di-
narjev in še to le, če se bodo
sisi odločili, da lahko za ta
dela porabijo sredstva za
amortizacijo.
Na našem območju so naj-
bolj poškodovane ceste Ce-
Ije-Zidani most-Vrhovo^ od-
sek magistralne ceste Sem-
peter-Latkova vas. Maribor-
ska cesta v Celju in odseki
regionalnih cest v Štorah,
Ajja vas-Vinska gora, Roga-
tec-Dobovec, Titovo Vele-
nje-Dolič in Titovo Velenje-
Šoštanj, cestarji pa še niso
mogh oceniti, kako so po-
škodovane ceste v hribovitih
predelih, ker še ni skopnel
sneg. Pozna se, da smo zad-
njih šest let namenjali veliko
premalo sredstev za sanacije
poškodovanih cest, zato je
letos cestna mreža že zelo
slaba. Posameznih odsekov
sicer še ne bo potrebno zapi-
rati (kot so morelli to storiti
na nekaterih drugih območ-
Nekoliko manj denarja za
krpanje cest bo tudi zaradi
tega, ker so pri celjskem
Cestnem poletju porabili
za 100 milijonov dinarjev
več sredstev za zimsko služ-
bo, kot pa so načrtovali. Po-
sebej veliki stroški so bili v
februarju, ko je zapadlo
precej snega. Vendar pa tu
ni prišlo v poštev kakšno
varčevi^e, saj so ceste mo-
rale biti očiščene.
jih), vendar pa cesteiji z raz-
položljivim denaijem spet
ne bodo mogli opraviti vseh
potrebnih del. Tako vse ka-
že, da se bomo letos morali
spet voziti po nekaterih pre-
cej slabih cestah, če pa se ne
bo bistveno spremenilo fi-
nanciranje teh del, bo vsako
leto še slabše.
SREČKO ŠROT
2. STRAN - NOVI TEDNIK
20. MAREC 1986
Več le bilo svetlih kot temnih tonov
y minulem srednjeročnem obdobiu so v Celju uresničili začrtane razwojne naloge
Delo delegatov v zborih
celjske občinske skupščine
in prav tako izvršnega sve-
ta je mogoče za preteklo šti-
riletno obdobje ugodno oce-
niti, s^ so v občini uresniči-
li večino vsebinskih ciljev
in materialnih okvirjev, za-
črtanih v družbenem načrtu
občine in operativnem na-
črtu uresničevanja progra-
ma dolgoročne gospodarske
stabilizacije.
Delegati so v občinski
skupščini redno spremljali
družbenoekonomske razme-
re v občini. Za celo obdobje
je bila značilna velika ude-
ležba in vsebinsko dobre raz-
prave delegatov, kar še zlasti
velja za izvozna prizadeva-
nja, stanovanjsko gospodar-
stvo in sprejeme razvojnih
načrtov. Manj zanimanja so
delegati pokazali za sprejem
različnih odlokov, razen v
zboru krajevnih skupnosti
pri sprejemih zazidalnih na-
črtov. Nigveč razprav, mnenj
in pobud so posredovali de-
legati iz Aera in krajevne
skupnosti Aljažev hrib, niso
pa bih vedno zadovoljni z
vsebino odgovorov na vpra-
šanja.
Predsednik izvršnega sve-
ta Zvone Hudej je na torko-
vem zadnjem zasedanju de-
legatov občinske skupščine
v stari zasedbi ocenil delo iz-
vršnega sveta glede na do-
sežke in neuspehe v občini
kot celoti. Za zadnje štirilet-
no obdobje so sicer težko
primerljivi podatki o gibanju
družbenega proizvoda, ned-
vomno pa seje v celjski obči-
ni povečal in je občina v re-
publiki ohranila oziroma
vsebinsko celo izboljšala
svoj položaj (šesto mesto).
Presežena je bila tudi načrto-
vana rast industrijske proiz-
vodnje. Namesto 1,2 odstot-
ne je bila povprečno 1,9 od-
stotna (v republiki 2,2) in to
ob 87 odstotno odpisanih os-
novnih sredstvih (v republi-
ki pod 75).
Izredno uspešni so bili
ekonomski odnosi s tujino.
Namesto načrtovanih deve-
tih odstotkov so vsako leto
povečali skupni izvoz za 17
odstotkov (republika 5,5), še
ugodnejši pa je bil izvoz na
konvertibilna tržišča - na-
mesto za načrtovanih 11 je
rasel letno za 25 odstotkov (v
repubhki 9). Povečal se je tu-
di uvoz, vendar se je bistve-
no izboljšala pokritost uvoza
z izvozom: v letu 1981 so v
občini za 17 odstotkov več
uvozih kot izvozili, lani pa je
izvoz presegel uvoz za 22 od-
stotkov. Delež izvoza se je v
družbenem proizvodu pove-
čal s 15 na 29 odstotkov (v
repubhki lani 28).
Omeniti velja še ustalitev
povprečne rasti zaposlova-
nja na 0,8 odstotka in izbolj-
šanje izobrazbene strukture
zaposlenih, ugodne premike
pri uvajanju razvojno in teh-
nološko intenzivne proiz-
vodnje, boljšo preskrbo in si-
cer skromno, a vendar rasto-
čo akumulacijo in boljšo re-
produktivno sposobnost.
Skupna, splošna in osebna
poraba niso ogrozile gospo-
darstva, s^ se je delež sred-
stev zanje zmanjšal, zaostaja-
nje osebnih dohodkov v
družbenih dejavnostih za go-
spodarstvom pa bi naj pre-
mostili do konca leta.
Delegati so ugodne ocene
soglasno, brez razprav, pod-
prli, prav tako pa tudi pred-
log dolgoročnega plana obči-
ne za obdobje 1986 do 2000.
Priprave na sprejem tega do-
kumenta so potekale kar šti-
ri leta ob širokih razpravah.
Samo od osnutka do predlo-
ga je bilo oblikovanih 95
vprašanj in stališč.
MILENA B. POKLIČ
Neresni delegati
y celjskem sisu za varstvo zraka
Celjski samoupravni inte-
resni skupnosti za varstvo
zraka nikakor ne uspe, da bi
spravila pod streho sedmo
sejo skupščine sisa. Prvič so
sejo sklicali že lani decem-
bra, a je bila nesklepčna,
premalo delegatov (le 18 od
53) pa je prišlo tudi v iorek
11. marca, ko so sejo ponov-
no sklicali.
Manjkali so delegati iz ne-
katerih večjih delovnih orga-
nizacij v Celju, na primer Že-
lezarne Štore in Ema, pa tudi
nekaterih celjskih krajevnih
skupnosti, kjer imajo soraz-
merno slab zrak. Stvar je to-
liko bolj nerodna, ker bi na
tej seji morah sprejeti pred-
log samoupravnega sporazu-
ma o temeljih srednjeročne-
ga načrta sisa, torej zelo po-
memben akt za ta sis.
Delegati, ki so prišli, so bili
ogorčeni, saj se zaradi neres-
nosti drugih delegatov po-
stavlja vprašanje, ali Celje
sploh potrebuje takšen sis.
"Ridi predsednik skupščine
sisa Maijan Krajne je v vabi-
lu za ponoven sklic sedme
seje zapisal, da bodo v pri-
meru nesklepčnosti menih,
da Celje ne potrebuje tega
sisa. Upajmo, da je v tretjem
poskusu le uspelo (seja je bi-
la včerjg, to je v sredo, 19.
marca, torej že po zaključku
naše redakcije, zato v tej šte-
vilki še ne moremo poročati
ali je bila sklepčna). Seveda
pa ne bi smeh postavljati
pod vprašaj smiselnost ob-
stoja sisa za varstvo zraka v
Celju, še posebej, ker je Celje
med najbolj onesnaženimi
mesti v republiki in ker je sis
doslej že precej naredil, da se
je zrak le nekoliko izboljšal.
Stvar bi veljalo zastaviti ne-
коИко drugače in na odgo-
vornost poklicati neresne
delegate.
SREČKO ŠROT
Posodabllanje
šentjurske
proizvodnje
v letošnji resoluciji "o iz-
vajan načrta šentjurske
občine so med drugim zapi-
sali tudi naložbe, ki naj bi
jih letos uresničili, veljale
pa naj bi več kot milijardo
dinarjev.
V Alposovih temeljnih or-
ganizacijah nameravajo po-
staviti nove proizvodne hale.
V	Opremi bodo halo opremi-
li s stroji za razrez, krivljenje
in valjenje, v Cevarni pa ure-
dih novo orodjarno. V Bo-
hoijevi žagi in furnirnici bo-
do uredih hnijo mokrih ška-
rij in posodabljali proizvod-
njo ter uvajali računalniško
opremo. V Kmetijskem
kombinatu ima vsaka te-
meljna organizacija svoje in-
vesticijske načrte. V Klavni-
ci naj bi uredili skladišče, "v
Trgovski dejavnosti posodo-
bili trgovino v Dobju in so-
vlagali v Klavnico, v Koope-
raciji pa načrtujejo nove hle-
ve za govedo, silose za krmo,
novo farmo za pitanje praši-
čev, melioracijo Voglajne ...
V	Lastni kmetijski proizvod-
nji naj bi postavili objekt za
sušenje kokošjega gnoja,
uredili nasade jablan in me-
liorirali zemljo. Transport pa
načrtuje nakup novih ka-
mionov. Nekaj manjših po-
sodobitev pa bodo opravili
tudi v Tajfunu.
TC
O reformi
reforme
Srečanja srednješolcev
Slovenije v Slovenj Grad-
cu, kjer so razpravljali o
usmerjenem izobraževa-
nju, seje iz celjske občine
udeležila Klara Pavšer,
predsednica sveta za
vzgojo in izobraževanje
pri OK ZSMS Celje. Raz-
prave so potekale v treh
skupinah, največ zanima-
nja pa je bilo za tisto, kije
govorila o novi reformi
usmerjenega izobraže-
vanja.
Pred tem srečanjem
so v Celju sklicali vse čla-
ne sveta, da bi se dogovo-
rili o tem, kakšne pripom-
be im^o mladi s celjskih
srednjih šol na račun
usmerjenega izobraževa-
nja. Vendar pa ni prišel
nihče, zato je lahko Klara
Pavšer govorila le o svo-
jih izkušnjah in pogledih.
Tako je, kot učenka druž-
boslovne šole menila, da
so veseli, ker se v novem
predmetniku obeta več
ur matematike, fizike in
ostalih naravoslovnih
predmetov tudi za druž-
boslovce. Iz predmetnika
pa naj bi izpadlo bibliote-
karstvo. Radi bi le, da bi
nov program veljal tudi
za tiste, ki so že v drugem
letniku in ne le za prvo-
šolce. »Občutek imam, da
se reforma reforme vrača
nazaj na stari gimnazijski
predmetnik, kar je za nas
razveseljivo, sßj bo to ver-
jetno pomenilo tudi večji
obseg pridobljenega zna-
wa za kasnejši študij.«
Žalostno je le, da je bilo
med ostalimi srednješolci
v Celju tako malo zanima-
nja za srečanje v Slovenj
Gradcu in da je svet za
vzgojo in izobraževanje
takorekoč pred razpa-
dom. Morda pa so člani
prepričani, da reforma re-
forme pomeni rešitev
vseh težav srednješolcev?
TC
iz združenega dela na kongres
sindikatov
Celje: Florjan Potrata - Železarna Štore, Stanko
Dolinšek - Zlatarna, Albina Karner - Aurea, Ljubimko
Stanimirovič - Emo, Ladislav Kaluža - OS ZSS Celje
Maks Pečnik - Cinkarna, Marjan Mirnik - Aero, Jozç
Mešl - Ingrad, Jože Zimšek - Razvojni center, Rajko
Čižek - Mesno predelovalna industrija, Stanko Godec
-	Merx, Potrošnik, Jožica Cocej - Kovinotehna, Fanikj
Ilijaš - Gostinsko podjetje, Jože Kocman - Remont
Franc Ulaga - LIK Savinja, Drago Beljakovič - Metka'
Katarina Judež - OŠ Store, Jovica Bilbija - ŽTo|
Ernest Zidanski - Izletnik, Natalija Stopinšek - I^'
Slavica Krajne - Ljubljanska banka, Ivan Bindas ^
Zdravstveni center, Jelka Brvar - Knjižnica Edvarda
Kardelja, Albin Cocej - Upravni organi občine in Tat-
jana Jenčič - Višje sodišče.
Laško: Franc Pfajfer - Pivovarna, Slavko Špilar -
TIM Laško, Lidija Lazar - VIO Laško in Irena Flis ~
Zdravstveni dom.
Mozirje: Alojz Hanžekovič in Jože Časi - Zgornjesa-
vinjska kmetijska zadruga.
Slovenske Konjice: Franc Krupej - Unior Zreče,
Marinka Marzidovšek - Kostroj, Mirko Krops - Konus
in Ivan Lorger - Comet.
Šentjur: Jelka Godunc - Tolo in Anton Rataj -
Alpos, tozd Cevarna.
Šmarje pri Jelšah: Franc Sever - Lip Bohor Mesti-
nje. Ivica Osojnik - Metka Kozje, Zlatko Hohnjec -
ZTK Šmaije in Zlatko Novak - Steklarne Boris Kidrif
Rogaška Slatina.
Velenje: Konrad Brunšek - Nama, Franc Dolar -
Termoelektrarna Šoštanj, Rafael Drev - Tovarna usnja
Šoštanj, Franc Druks - Rudnik lignita Titovo Velenje,
Ciril Grebenšek - OS ZSS Velenje, Alojz Hudarin -
Vegrad, Roman Jurič - OS ZSS Velenje, Franc Kumer
-	Vekos, Štefan Meršak - Rudnik lignita Titovo Vele-
nje, Alojz Saje - REK ESO, Jurij Vavpot - Gorenje,
Albin Vrečar - Gorenje Comerce, Alojz Žičkar -
Zdravstveni center in Magda Žist - VIZ.
Žalec: Silva Učakar - Savinjski magazin, posloval-
nica Vransko, Maijan Tamše - SIP Šempeter, Lidija
Koceli - OŠ Žalec, Anton Plobl - LIK Savinja, Pohi-
štvo Šempeter, Kristina Kočevar - Tekstilna tovarna
Prebold, Dušan Vedenik - Kmetijska zadruga Savinj-
ska dohna in Ivan Žohar - Aero, tozd Kemija Šem-
peter.
Povečati vlogo akcijskih konferenc ZK
Do učinkovitejšega gospodarjenja z inventivnostjo in dobrimi kadri
Kakovosten razvoj gospodarjenja,
razvoj delegatskega sistema in krepi-
tev družbenoekonomskega položaja
delavca in občana ter krepitev demo-
kratičnega centralizma znotraj Zve-
ze komunistov so značilnosti nalog,
ki so si jih začrtali celjski komunisti
v programskih usmeritvah. Te je
sprejel občinski komite na zadnji se-
ji, oplemenitil pa jih je predvsem s
poudarki iz bogate razprave na pro-
gramsko volilni konferenci občinske
organizacije.
Obsežne so naloge na ekonomskem
področju. Komunisti ugotavljajo, da
dolgoročni program gospodarske sta-
bihzacije v občini ne uresničujejo v
zadostni meri. Prizadevanja bo treba
okrepiti predvsem pri kakovostnem
razvoju gospodaijenja s poudarkom
na večjem uvajanju znanstveno razi-
skovalnega dela, inovacij in avtomati-
zacije proizvodnje. Program prestruk-
turiranja celjskega gospodarstva vse
to vk^učuje. Predpogoj za njegov
uspeh pa je še nadaljnje spreminjanje
kadrovske sestave z vključevanjem
večjega števila speciahziranih strokov-
njakov v združeno delo. Svoje bo pri-
spevalo tudi osvobajanje bremen iz
preteklosti, saj bi bila ukinitev proiz-
vodnje rešitev tudi za koga drugega,
ne samo za Tovarno traktorjev.
Pri razvoju pohtičnega in samo-
upravnega sistema v celjski občini
zadnje čase ugotavljajo stiske in zaga-
te; kot pravi sekretar občinskega ko-
miteja Stane Mele, pa bo čas pokazal,
če so očitane napake res napake ali
korak naprej. Sicer paje pri razvijanju
delegatskega sistema v ospredju raz-
mišljanje o njegovi racionalnejši orga-
niziranosti in pri tem mora biti najpo-
membnejša vloga ih pomoč prav Ž ve-
ze komunistov.
Načela demokratičnega centralizma
so po mnenju celjskih komunistov os-
nova za krepitev akcijske in idejne
enotnosti, žal pa to razume vsak po
svoje, kar prinaša precej škode ugledu
Zveze komunistov. V celjski organiza
ciji nameravajo predvsem okrepiti od
prtost, javnost dela. V delovnem pro
gramu so zato zapisali, da bodo vs^t
večini skušah doseči, da bodo gradi«
pred sejami komiteja obravnavali!
vseh osnovnih organizacijah. Več slo
bi bodo namenjali tudi učinkovitost
dela 296 osnovnih organizacij. Jan.
stvo za večjo učinkovitost bi lahko bili
tudi dobra struktura sekretarjev, 2
katere je značilna tako idejna pripad
nost kot usposobljenost in izkušenof
za pohtično delo.
Za lažje obvladovanje informaci
skih tokov bodo v občini povečali vb
go akcijskih konferenc, ki bi naj postJ
le povezovalni člen, oblika in metodi
dela, preko katerih bi deloval občinsk
komite. Uspešnejše delo je v velili
meri pogojeno z idejnim pohtičnin
usposabljanjem. Možnosti za to je vel'
ko, v celjski občini pa se v vodstven
oblike vsako leto vključuje 7 odsto"
kov članstva. MILENA B. POKLK
Vso podporo preventivni
zdravstveni dejavnosti
Preventivna zdravstvena dejavnost ima v tem
srednjeročnem obdobju vso prednost in podporo.
Takšna je osnovna novost in glavni poudarek prejš-
nji teden sprejetega samoupravnega sporazuma o
temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti
Celje.
Delegati so na seji skupščine izrekli tudi podporo
samoupravnemu sporazumu o usklajevanju planov
zdravstvenih skupnosti v Sloveniji za obdobje do leta
1990 in s tem drugačnemu usmerjanju solidarnosti v
zdravstvu. Dosedaj uveljavljeno regijsko solidarnost
bo po njem zamenjala republiška.
Precd pozornosti so namenili tudi denarnim vpraša-
njem. Čeprav so v občinski zdravstveni skupnosti
Celje lani pametno poslovali, so leto zaključili s 380
milijoni dinarjev izgub. Ta izguba je posledica uveljav-
ljanja zveznega interventnega zakona, zaradi česar so
morah iz lanskega na letošnje leto prenesti 610 milijo-
nov dinarjev. Izguba je bila torej povsem knjigovod-
ska, sam prenos denarja v leto 1986 pa bo omogočil
poleg pokritja izgube še poračun več zbranih sredstev
po resoluciji in sicer 190 milijonov dinarjev, ostalo pa
bo še za pomoč pri obnovi otroškega letovišča celjskih
otrok v Baški in za obnovo opreme v celjskem zdrav-
stvenem domu.
Delegati so sprejeli tudi začasni, prve tri mesece
veljavni finančni načrt, po katerem bo občinska zdrav-
stvena skupnost prejela 30 odstotkov več denarja, kol
je bilo lansko povprečje.
MBP
Svetovni dan
invalidov v nedeljo
Preprečev^e invalidno-
sti v celoti je skorajda ne-
mogoče, vsega tega se zave-
dajo tudi invalidi in prav
zato ne prosijo miloščine,
temveč zahtevajo le svoje
pravice in izpolnjevanje
dolžnosti. To je osnovno ge-
slo mednarodne organizaci-
je invalidov FIMITIC, v ka-
tero so vključene tudi naše
organizacije invalidov. Si-
cer pa je mednarodna orga-
nizacija invalidov FIMITIC
določila prvo pomladno ne-
deljo kot svetovni dan inva-
lidov.
Čeprav je svetovni dan in-
validov priložnost, da name-
nimo več pozornosti tem
vprašanjem - pa bi morah na
položaj invahdnih ljudi mi-
sliti vsak dan. Predvsem ta-
ko, da bi jim omogočih nji-
hove z Ustavo določene pra-
vice. Tako, da bi lahko izpol-
njevah svoje dolžnosti, kot
vsi ostali ljudje. Gre pred-
vsem za odpiranje primerni)
delovnih mest za invalide, ^
njihovo priznavanje in ena
kopravno obravnavanje ^
krajih, kjer živijo.
Na celjskem območju ј^
bilo za izboljšanje položaja
invalidnih oseb že ve^'
stoijenega, vendar je vse
še vedno premalo. Več P'
bomo lahko naredili le ^
krat, ko se bomo znebili sv"'
jih predsodkov in pričeli #
dati na invahdne osebe k"'
enakopravne člane družb«
Kot takšne, ki želijo po svi>
jih sposobnostih sodelova"
v naši socialistični izgradn]''
in ne marajo biti potisnje"'
na rob. Tudi takrat, ko se g''"
vori o drugih stvareh.
Ob svetovnem dnevu in^'^^
lidov pa je medobčinski sV«
SZDL Celje včeraj sklical W
di razgovor vseh predstavi"
kov regijskih invalidskih
ganizacij.	.
E. C.'l^
la. IVIAREC 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Izvolili smo svoje delegate
fiajboljša udeležba le bila na voliščih konilške občine
Tako na volitvah v združenem
delu kot v krajevnih skupnostih se
je največ volilcev odzvalo v konji-
čki občini. V združenem delu so do-
segli 95,5 odstotno udeležbo, pri
obrtnikih in pri njih zaposlenih de-
lavcev 97 odstotno, v krajevnih
skupnostih pa kar 97,28 odstotno.
V združenem deluje bila od konji-
gj^e le nekoliko nižja udeležba v ob-
xjni Moziije, Kier so dosegli 95 od-
stotkov, sledi Šentjur z 91,3 odstot-
ka, Žalec z 90 odstotki, Celje z 89,2
odstotka, Šmaije z 89 odstotki in Ve-
lenje z 86,8 odstotka. Drugačna so
bila razmeija pri obrtnikih in pri
njih zaposlenih delavcih. Tudi tu je
bila najvišja udeležba v konjiški ob-
čini, takoj za konjiškimi obrtniki pa
so bili velenjski z 93,9 odstotno ude-
ležbo. Sledijo občine Celje z 88,1 od-
stotka, Moziije z 84 odstotki, Žalec z
83 odstotki, Laško z 80,5 odstotka,
Šmarje z 77,6 odstotka in Šentjur z
76,7 odstotka.
Po začasnih podatkih (dokončni
bodo za vse znani šele aprila) je bila
tudi v nedeljo najbolj množična ude-
ležba na voliščih krajevnih skupno-
sti konjiške občine - 97,28 odstotna.
Sledita občini Laško in Velenje z 95
odstotki, Moziije z 94 odstotki,
Smaije z 92,7 odstotka, Žalec s 92
odstotki, Celje z 90,6 odstotka in
Šentjur z 90,53 odstotka. MBP
Volitve po
radijski zvezi
Radioamaterji so že veliko-
krat reševali iz zagate laško ob-
čino, če je bilo potrebno vzpo-
staviti zveze z občinskimi sre-
dišči in krajevnimi skupnost-
mi, katerih večina ima prema-
lo telefonov ali pa sploh še ni-
majo telefonske napeljave. Ta-
ko je bilo tudi ob volitvah.
V vsej občini je bilo 54 vo-
lišč, kar iz enaintridesetih vo-
hšč so podatke ob dogovorje-
nem času pošiljali preko radij-
skih zvez. Radijske zveze so tu-
di tokrat uspešno organizirali
in tudi izpeljali radioamaterji
radeškega kluba YU 3 DGA.
Najboljša juha
Terezlke
Andrinekova Terezika se
zadovoljno smeji. Kaj bi se
ne, saj so vohšče v njeni hiši
v Slatini zaprh že okoli tretje
ure popoldne. Zadovoljni pa
so bili tudi volilci iz zaselkov
Slatina in Lutaije (KS Po-
nikva), saj jih je Terezika pri-
jazno sprejela in tudi malce
postregla. Za volilno komisi-
jo pa je skuhala takšno do-
mačo juho, ki so jo vsi po
vrsti na moč hvalili. Sicer pa
ljudje iz teh krajev pri Andri-
nekovih vohjo odkar se voli-
tev spomnijo. »Veste, takrat,
kmalu po vojni, smo hišo še
lepše ,okranclali', postavljah
smo celo mlaje, pa straža je
bila pred vrati«, se spominja
Terezika starih časov.
M. A.
V velenjskem rudniku je bilo v volilni seznam vpisanih 5455 upravičencev, od tega jih je na volišča prišlo 4976, kar
pomeni 91,2 odstotka. Na posnetku je volišče v Jašku v Škalah, tozd Jamska mehanizacija.
Foto: L. OJSTERŠEK
V Lastovki manj delegatov
Na delegatske vohtve so se v Tovarni nogavic na Polzeli
pričele pripravljati že v začetku lanskega leta. Najprej so
> izdelali kritično analizo dela delegacij in delegacij skih kon-
ferenc. Pri tem jim je bila vodilo ugotovitev, da vehko
število delegatov in delegacij ovira delovanje delegatskega
. sistema. Doslej so imeli v tovarni 4 delegacije za ZZD in 25
i delegacij za skupščine SIS. Sedaj pa so izvolili vsega 12
' združenih delegacij in tako zmanjšali število delegatov od
209 na 115.
T. TAVČAR
Na volišču v Šempetru.
Foto: EDI MASNEC
Volišče pri Čakševili v Koretnem
Tam kjer krajani nimajo
skupnega prostora. Iger bi
se lahko zbirali, so bila vo-
lišča kar v kmečkih doma-
čijah, ta pa so bila pravilo-
ma najlepše pripravljena,
tako da je bilo vzdušje še
posebno prijetno.
Tako je bilo tudi v vasi Ko-
retno, v krajevni skupnosti
Smaije, pri Čakševih. Go-
spodinja Danica je imela v
nedeljo vehko skrbi, še več
zato, ker ji ni bilo vseeno,
kakšno je počutje volilne ko-
n^isije, kako je bilo vohšče
Pripravljeno in kako so se
krajani počutih, ko so pre-
stopih prag njihove doma-
čije.
O tem je Danica Čakš po-
sedala tole: »Smo že vajeni,
kako naj volitve pri kmetu
Poteklo, saj je v naši hiši
\^olišče že četrtič, prej pa
bila sama v volilni ko-
'nisiji, ko smo glasovali malo
^išje, pri Tacerju in pri Vrbe-
ku. Že prejšnji danje vse pri-
Pfavljeno, skirnjica z volil-
materialom, malo okra-
prostor, da je bolj pri-
jetno. In ker je volišče doma,
^selej volimo med prvimi,
^lane volilne komisije malo
•Postrežemo, volilce pa s ko-
ncem pijače. Včasih se
sprašujem, zakaj se moramo
Koretnem zbirati takole pri
knietih. Gre za veliko ob-
močje, pa nimamo skupnega
prostora. Ker smo v veliki
krajevni skupnosti Šmaije,
imamo občutek, da smo za-
postavljeni, dà gredo sred-
stva bolj v trg Smaije. En-
krat smo se že hoteli odcepiti
od te krajevne skupnosti in
se priključiti manjši, nemara
bi šlo potem hitreje naprej.
Ampak v zadnjem času se je
le nekaj premaknilo na bo-
lje: dobih smo asfaltno cesto
v vasi, dodatni transforma-
tor, zelo pa pogrešamo ne-
kakšno središče kraja, več-
namenski prostor, saj je tudi
mladih pri nas kar precej.«
M.A.
V Franciji v glavnem uresničene napovedi
Na francoskih parlamentarnih voli-
tvah so stvari potekale po napovedih; v
glavnem. Koalicija desničarskih strank
in skupin je dobila v parlamentu abso-
lutno večino, z dvema poslanskima
mandatoma nad spodnjo mejo takšne
večine. To je bilo pod pričakovanji in
navzkriž z bučnimi napovedmi prista-
šev desnice, češ da bodo imeli nad 300
poslancev; dobili so jih 291.
Ko to pišem, še ni znano, kdo bo man-
datar za sestavo nove francoske vlade
(največkrat omenjajo Jacquesa Chira-
ca). Predsednik republike François Mit-
terrand, socialist, ki bo ostal na čelu
države do 1988. leta, preudarno vleče po-
teze v okviru novega položaja, v kate-
rem je na čelu republike socialist, vlado
pa bo sestavil predstavnik konservativ-
ne, na volitvah zmagovite koalicije. Pri
tem ima Mitterrand razen širokih poo-
blastil, ki jih ima predsednik francoske
republike, pri roki še en adut. Socialisti
na volitvah sploh niso slabo odrezali: z
216 poslanci so najmočnejša strankar-
ska poslanska skupina v parlamentu.
Francijo torej v političnem pogledu ča-
ka obdobje vsaj kočljivih odnosov med
predsedstvom republike in vlado, pri če-
mer bo vlada morala pokazati, da je pi-
sana, raznorodna konservativna koalici-
ja v resnici tako enotna, kot seje skuša-
la kazati ob volitvah.
Francoske volitve je treba presojati
tudi z vidika odnosov med socialisti (so-
cialnimi demokrati) ter desničarskimi
strankami v Zahodni in Južni Evropi.
Lahko rečemo, da val konservativnih
volilnih zmag od druge polovice sedem-
desetih let precej jenjuje. Spomnimo se:
švedski socialni demokrati so izgubili
1976. leta, zdaj so pa spet v vladi. Britan-
ski laburisti so izgubili 1979. leta, zdaj
pa se pripravljajo na vrnitev na krmilo
v upanju, da bo stranka Margaret Thatc-
herjeve na naslednjih volitvah poraže-
na. Enako je z zahodnonemškimi social-
nimi demokrati, ki so izgubili 1982. leta,
prihodnje leto pa se bodo borili za vno-
vično večino v parlamentu. Naj še pri-
pomnim, da so v začetku osemdesetih
let socialisti zmagali v južnoevropskih
državah - Španiji, Grčiji in na Portugal-
skem.
Značilnost francoskih volitev je tudi
hud poraz komunistov, ki so dobili manj
kot deset odstotkov vseh glasov. Druga
značilnost je vzpon skrajno desničarske
»nacionalne fronte*, kije pobrala malo-
ne desetino vseh glasov, ne nazadnje s
svojim rasistično, zoper tujce naperje-
nim programom.
Po svoje so imeli francoski socialisti
smolo, kajti okrevanje gospodarstva, bi-
stveno znižanje inflacije (na dva odstot-
ka) je prišlo nekako prepozno, da bi mo-
glo vplivati na razpoloženje volivcev v
smislu večinske podpore socialistični
stranki.
Težko je sicer biti prerok, toda nekate-
ra znamenja kažejo, da sta se v Franciji
trajneje izoblikovali dve izraziti grupa-
ciji - socialnodemokratska levica, ki bi
utegnila (spet) sodelovati s komunisti in
drugimi manjšimi levičarskimi grupaci-
jami, v boju s konservativnim priti-
skom, težečim po kleščenju socialnih in
razrednih pridobitev, doseženih v dolgo-
letnih spopadih interesov kapitala in za-
poslenih. Pri vsem tem velja pripomniti,
da se položaj zapleta tudi zaradi zatona
»klasične* industrije in s tem »klasične-
ga* delavskega razreda, s prodorom av-
tomatizacije in drugih novih tehnologij.
Francija kot eden stebrov Zahodne
Evrope pa je hočeš nočeš - tako kot dru-
ge evropske države - tudi pred vpraša-
njem, kako nadoknaditi relativno, me-
stoma pa tudi absolutno tehnološko zao-
stajanje za dvema velikima gospodar-
skima tekmecema - Združenimi država-
mi Amerike in Japonsko.
Piše Jože Šircelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
20. MAREC 1986
Slabo gospodarjenle v občini iViozirJe
v občini Mozirje so lani slabo go-
spodarili, še več, ob obravnavi gospo-
darjenja za lansko leto so na izvrš-
nem svetu skupščine občine Mozirje
ocenili, da so lanski rezultati med
najslabšimi v zadnjih dveh desetlet-
jih. Za izboljšanje položaja bi bilo
potrebno v vseh delovnih organizaci-
jah z izjemo Gorenjeve tovarne malih
gospodinjskih aparatov in Cinkarni-
nega tozda Kemija pripraviti predsa-
nacijske programe, v Glinu, kjer je
izguba, pa tudi sanacijski program.
Resolucijo so uresničili le pri kmetij-
ski proizvodnji, v turizmu, delno tudi
pri izvozu in pri zaposlovanju.
Najbolj zaostajajo na področju indu-
strijske proizvodnje, ki je ostala takš-
na kot v letu 1984, medtem, ko so v
resolucijo zapisali, da se bo povečala
za 8 odstotkov. Čeprav so dohodek po-
večali bolj kot so zapisali v resoluciji,
niso dosegli nikakršne realne rasti,
akumulacijo v dohodku pa so zmanj-
šali za 10 odstotkov in ne povečali za 2
odstotka kot so si začrtali z resolucijo.
Tudi osebna poraba močno prekora-
čuje načrtovano. Po resoluciji bi na-
mreč morala zaostajati za rastjo do-
hodka za 10 odstotkov, ustvarjena pa
jo prekoračuje za skoraj 44 odstotkov.
Za planiranim zaostaja tudi doseže-
ni dohodek, ki so ga nad povprečjem
občine ustvarili le v šestih delovnih
organizacijah. Tudi struktura delitve
čistega dohodka se je spremenila v ko-
rist bruto osebnih dohodkov. Značilno
je (izjema pri tem je le Elkroj), so v
delovnih organizacijah, kjer so poslo-
vali najslabše in tudi z izgubo (Ghn),
izplačevali najvišje osebne dohodke.
Izguba v Ghnu je znašala 282 milijo-
nov din, od tega je bilo nekrite za 171
mio din (v tem času so jo že pokrili z
sanacijskimi krediti). Analize o izgubi
zaenkrat še ni. Jasno je, da niti z del-
nim prestrukturiranjem niti s cenami
v Glinu niso sledih inflatorni rasti cen
vhodnih materialov, verjetno pa so
vzroki tudi še drugje. Glin, ki izvaža z
izgubo (domači trg je prem^hen), je
vsekakor v težkem položaju, iz katere-
Na gibanje porabljenih sredstev in
s tem dohodka so najbolj vplivale
močno povečane obresti za obratna
sredstva. Za te obresti so lani name-
nili kar trikrat več kot leta 1984 ali 38
odstotkov ustvarjenega dohodka. To
je enkrat več, kot so lani dali za sa-
moupravne interesne skupnosti.
ga se bodo lahko po oceni nekaterih
rešili le z nadaljnim prestrukturira-
njem proizvodnje.
Prav za prestrukturiranje pa velja,
da ciljev tudi v srednjeročnem obdob-
ju v občini niso uresničili, kar velja
tudi za izvoz in naložbe.
R. PANTELIČ
Gospodarstvo v Icieščah deviznega režima
Lani smo áobro Izvažali In povečali obseg proizvodnje
Prejšnji petek je skupšči-
na Medobčinske gospodar-
ske zbornice Celje ocenje-
vala gospodarska gibanja
lani in v prvih dveh mese-
cih letos. Iz poročila pred-
sednika zbornice Janeza Le-
nasija povzemamo nekaj te-
meljnih ugotovitev.
Brez občin Mozirje in Ve-
lenje je gospodarstvo na šir-
šem celjskem območju lani
nadpovprečno za slovenske
razmere povečalo obseg pro-
izvodnje in izvoz, medtem
ko produktivnost upada že
četrto leto zapored. Indu-
strijska proizvodnja je bila
za 3,6 odstotka večja kot leto
prej (v republiki za 1,2 od-
stotka), kar je predvsem za-
sluga celjske in konjiške ob-
čine (Celje za 6,1 in Konjice
za 6,5 odstotka), vse ostale
občine niso dosegle predlan-
ske ravni.
Združeno delo gospodar-
stva je lani izvozilo za 216
milijonov dolarjev blaga, od
tega na konvertibilno po-
dročje 171 milijonov, pri če-
mer je spodbuden podatek.
da se delež konvertibilnega
izvoza zadnja leta nenehno
povečuje. Toda podatki za
prva dva letošnja meseca po-
nujata povsem drugačno po-
dobo: v izrednem porastu je
prav klirinški izvoz, kajti go-
spodarstvo v njem najde več
dohodka. Kot je opoziril v
uvodnem poročilu Janez Le-
nasi, dopolnila predstavnica
LB, Splošne banke Celje Er-
na Vrabič in povsem potrdi-
la tudi razprava, je glavni ra-
zlog takšne prorientacije go-
spodarstva v klirinški izvoz
v še povsem nejasnem in ne-
razdelanem deviznem reži-
mu po uvedbi nove zakono-
daje kljub oznaki prehodno-
sti za prvo četrtletje 1986.
Drugače povedano: konver-
tibilni izvozniki so povsem
dohodkovno nespodbujeni z
ukrepi tekoče ekonomske
pohtike, pri čemer smo na
skupščini zbornice lahko sh-
šali samo glas upanja, da bo
kmalu prišlo do temeljite
»rehabihtacije« prav teh iz-
voznikov.
Dediščina izgub iz prejš-
njega leta ni m^hna - skupaj
jih je za približno tri milijar-
de in pol dinaijev. Sanacijski
programi se sicer uresničuje-
jo, vendar primanjkuje pro-
stih sredstev in še vedno je
vprašljivo, če so vloženi res
največji napori za pokrivanje
izgub oziroma za potrebno
prestrukturiranje gospodar-
stva.
Janez Lenasi je ob zaključ-
ku svoje ocene gospodarskih
gibanj ponudil v razpravo in
potrditev štiri temeljne
usmeritve za gospodarjenje
letos: intenzivno povečevati
obseg proizvodnje, zaustavi-
ti upadanje produktivnosti,
gospodarjenje bistveno bolj
dvigniti na strokovno raven
(stroka, znanje in inventiv-
nost) in vse sile usmeriti v
izvoz.
MITJA UMNIK
Direictorje tudi »odstavijamo«?
članek novinaija Vilija Ein-
spieleija »Razrešili direktorja
Opreme« me je naprej presene-
til, po ponovnem branju pa zgro-
zil. Ne toliko zaradi delovne vne-
me novinaija, ki je zaradi dej-
stva, da so pač v nekem kolekti-
vu razrešili direktorja o tem na-
pisal članek, kot zaradi tega, ka-
ko je zadevo p"redstavil javnosti.
Kot nalašč je prav na isti strani
predstavljen problem »zguba-
šev«, tako kot jih je omenil tudi
Zvone Hudej v citiranem član-
ku, kjer gre res za milijarde, pa
niso bili direktorji deležni takš-
ne »pozornosti«.
Sicer pa k dejstvom. Novinar
v uvodu članka navaja: »Očitali
so mu sklepanje nedonosnih po-
godb, malomaren in neodgovo-
ren odnos do dela ter alkoholi-
zem«. Da bi te tri temeljne argu-
mente osmislil, se moram, žal,
poslužiti naše zakonodaje, pa tu-
di siceršnje literature.
Nedonosne pogodbe: Takšne
pogodbe naša pravna teorija ne
pozna. Kot medklic naj napišem
samo, da bi bili v raju, če bi bile
vse pogodbe donosne. Tako ime-
novana »škodljiva pogodba« pa
je, kot upam tudi novinarju in
javnosti znano, kazensko pre-
ganljiva.
Malomaren in neodgovoren
odnos do dela: To je verjetno
takšen odnos, ki zahteva uvedbo
disciplinskega postopka s celot-
nim dokaznim gradivom (kdo,
kdaj, kje, kako in zak^). To mi
doslej ni bilo dokazano.
Alkoholizem:
Po Verbincu je alkoholizem
pijanstvo, vdanost pijači kot so-
cialno zlo, oz. zastrupitev z alko-
holom. Očitek, ki ga ni prezreti,
našel pa bo ustrezno mesto v
ustreznem postopku.
Toliko, da si razčistimo pojme,
ki jih je novinar pomešal že v
tem uvodnem delu članka.
V nadaljevanju je Anton Špe-
gelj, ki je sicer opravljal dela in
naloge komercialista, odgovor-
nega za pripravo kalkulacij, po-
nudb in pogodb, i^avil, da smo
zaradi tega, ker nisem »bil pri-
pravljen nikomur prisluhniti«,
sklenili nedonosno pogodbo s
Stilles Sevnica. Ko sem članek
bral, sem najprej mislil, da gre
za pogodbo s taisto DO, vendar
za predelne stene za Prištino, po
kateri je bila izguba cca. 4 milj.
dinarjev. To pogodbo je namreč
sklenil moj predhodnik v letu
1984, realizacija pa se je vlekla v
polovico leta 1985. Špegelj mi je
razložil, da ni mislil te »nedonos-
ne« pogodbe, temveč pogodbo,
ki je bila sklenjena v začetku le-
ta 1985 za izdelavo miz. V zvezi s
tem samo naslednje: O ponudbi
je bil seznanjen celotni kolegij o
možnosti posla za cca. 30 milj.
Za pripravo kalkulacije in po-
godbe je bil zadolžen ustrezen
komercialist. Tudi na kolegiju
(razvidno iz zapisnika) je büa
ocena, da je tako pogodbo treba
skleniti. Šele na podlagi pozitiv-
nega mnenja kolegija, ki so ga
sestavljali vsi odgovorni, je bila
pogodba tudi podpisana. Pogod-
bo z zasebnikom iz Slovenj
Gradca sem podpisal šele, ko je
ustrezen komercialist izdelal
kalkulacijo in ponudbo. Kateri-
koli komercialist je pripravljal
pogodbo, je moral s svojim pod-
pisom jamčiti tudi »donosnost«
take pogodbe. To je Špegelj, če-
prav mu to ni bilo najbolj všeč,
tudi dobro vedel. Medvedjo
uslugo pa si Špegelj naredi, ko
trdi, da je prišlo do nesporazu-
mov »tudi zaradi pogodbe s Cav-
tatom«. Špegelj je bil kot zadol-
ženi komercialist prisoten ves
čas od prvih razgovorov o po-
godbi do sklenitve pogodbe. Še-
le iz članka sem razbral, da je
prišlo do nesporazuma. Sam
Špegelj je namreč našel tehnič-
no rešitev za dela, »ki jih doslej
še nismo opravljali« in je sam
pripravil kalkulacijo zanje. Gle-
de na take trditve, ki sem jih
prebral v časopisu prvič v priču-
jočem članku, pa ni čudno, da so
se »odločili« za nezaupnico.
Z Vinkom Krašovicem, pred-
sednikom DS, ki je sicer delovo-
dja, sem celo leto 1985 dobro so-
deloval. Ne vem pa od kod mu
konstrukcija krivde po, kot on
pravi, »občinaijih«. Krašovic se
bo spomnil, spomnil pa ga bom
tudi sam, skozi kakšne zagate
smo šli v letu 1985 on, jaz in ko-
lektiv, vendar bomo o tem raz-
pravljali drugje.
Ano Špat bom vprašal samo
Kako, kateri in zak^ »smo mu
dali še eno možnost«. Izkrivlja-
nje resnice ne more ostati nedo-
rečeno.
Najbolj žalostno paje, da novi-
nar, samoupravno, politično an-
gažiran novinar, ne ve, kdo je tu-
di njegov predsednik občinske-
ga sveta zveze sindikatov. Ftanci
Vrbnjak namreč ni na tej funkci-
ji, pa bi se mu novinar lahko tu-
di opravičil. Glede na to, da mi
je Vrbnjak zatrdil, da novinarju
ni dal nikakršne iqave, pa si lah-
ko jaz in bralci mislimo svoje.
Lepo je, da se je Albin Cocej
spomnil na 169. čl. zakona o de-
lovnih razmerjih, vprašanje pa je
zakaj se v istem postopku in in-
tervjuju ni spomnil na 520. do
522. čl. o združenem delu, згц bi
to vendarle po uradni dolžnosti,
kolikor poznam situacijo, moral
storiti.
Res je, kar je dejal sekretar ob-
činskega komiteja ZK. Nič ma^
pomemben ni manjši kolektiv
kot kakšna velika delovna orga-
nizacija. Pri tem pa pozablja na
dejstvo, da se direktorju manjše-
ga kolektiva (ki ni nič ukradel,
poneveril itd.) posveča takšna
pozornost, kot bi bila od tega od-
visna polovica gospodarstva v
Celju ali širše. Tudi izključna od-
govornost direktorja za izgubo v
tako majhnem kolektivu še ni
dokazana.
Res sem bil v stiskah in tudi
nisem nameraval celjski javnosti
»klošmrelu«, kot bi rekel humo-
rist Šarlah, dati dodatno kost za
glodanje, zato bom izkoristil vse
možnosti, ki so mi v tej samou-
pravni družbi dane, da poleg
svoje odgovornosti dokažem tu-
di odgovornost drugih.
Ob zaključku tega odgovora
pa razmišljam, če ni sedanja ak-
cija sicer zapoznel, vendar še
pravočasen »povračilni ukrep«
za moje vztrajanje kot družbene-
ga pravobranilca samouprav^a-
nja, v borbi za takšne odnose v
družbi, kjer bo delavec imel svo-
jo besedo in, kjer se bodo zašči-
tile njegove pravice. Morda ima-
jo k^ pri tem tudi »vplivni« in
»odgovorni«, ki so bili v letu
1979 vmešani v stanovanjsko
afero? Kdo ve? Menda so delali
po načelu: »Čez sedem let vse
prav pride«. Ob tem se spomnim
Alena Doona, ki je skrajšano re-
kel: »Če slišiš zvoniti, se zavedaj,
da zvoni vedno le tebi«.
RUDIPEPERKO
Informacija o poslovanju
Železarne Štore v letu 1985
v preteklih dneh - v začetku meseca marca - so bile
v sredstvih javnega obveščanja posredovane informa,
cije s tiskovne konference v Splošni banki Celje, ki se
nanašajo predvsem na izgube v celjskem gospodar-
stvu. V teh informacijah so navedeni tudi problemi
pokrivanja izgub.
S takšnim načinom informiranja, kot je bilo objav-
ljeno v dnevnem tisku, bi nepoučen bralec lahko razu-
mel, da je Železarna Štore v preteklem poslovnem letu
končala svoje poslovanje z izgubo v višini 750 milijo-
nov din. Preseneča že dejstvo, da so bili posredovani
podatki o predhodnih ocenah izgub, ne pa dejanski
podatki iz zaključnih računov TOZD, predani Službi
družbenega knjigovodstva Celje, dne 28. 2. 1986. ,
Za pravilno informiranje moramo poudariti, da Žele-
zarna Štore posluje vsa leta pozitivno, da pa so se v
posameznih temeljnih organizacijah pojavljale izgube.
V letu 1985 so od 15 temeljnih organizacij Železarne
Štore imele izgubo tri temeljne organizacije v skupni
višini 608 milijonov dina^ev (od tega tovarna traktor-
jev v likvidaciji 460,5 milijonov, TOZD elektro plavž 97
milijonov in livarna strojne litine 50,5 milijonov din).
Pri oceni poslovnega rezultata je potrebno posebej
poudariti, da je Železarna Štore vodila politiko pospe-
šenega obračuna amortizacije, tako da je pri skupno
obračunani amortizaciji v višini 2.285 milijonov din
obračunala pospešeno amortizacijo za 443 milijone
din. Poslovnega sklada je bilo ustvarjenega za 655
milijonov din. Posebej je potrebno tudi informirati, da
je Železarna Štore za revalorizacijo zalog porabila 2.043
mio din in da pokriva svoje zaloge z lastnimi viri v
višini 82%, kar je daleč nad povprečjem pokrivanja
zalog s svojimi sredstvi slovenskega ali jugoslovan-
skega gospodarstva.
Železarna Štore je v preteklem letu kljub zahtev-
nemu obvladovanju celotnih poslovnih procesov izva-
jala velike modernizacijske in razvojne naložbe, saj je v
letu 1985 investirala v te namene sredstva v višini 2.664
mio din.
Pri problematiki izgube je treba povedati, da je v
TOZD elektroplavž prišlo v letu 1985 do daljšega
izpada proizvodnje zaradi dvakratne težje okvare
transformatorja, kar je imelo za posledico več kot 4-
mesečni izpad proizvodnje na tem agregatu - zato tudi
izguba.
Livarna strojne litine je v sanacijskem postopku z
izvajanjem pomembne investicijske modernizacije, ki
bo v smislu bistveno povečane produktivnosti, kvali-
tete proizvodov in ekonomičnosti poslovanja izpeljala
celovit sanacijski postopek.
Za obe ti temeljni organizaciji je bila izguba pokrita
pred predložitvijo zaključnih računov SDK Celje iz
rezervnih skladov ostalih temeljnih organizacij združe-
nega dela Železarne Štore.
Za tovarno traktorjev so bile že pred meseci posre-
dovane informacije o odločnem posegu v odpravo tega
žarišča izgube v Železarni Štore z uvedbo redne likvi-
dacije te TOZD. Izguba tovarne traktorjev bo likvidi-
rana v samem postopku redne likvidacije TOZD
tovarne traktorjev.
Smatramo za potrebno, da v vaših sredstvih informi-
ranja na ustrezen način objavite dopolnilno informa-
cijo, ki bo ^dala pravo shko o poslovnem rezultatu
Železarne Štore v letu 1985, za katerega sicer ne
moremo trditi, da je bil dober, vendar so koreniti
posegi v odpravo žarišč glavnih problemov in nastaja-
nja izgub garancija za mnogo boljše poslovanje v letoš-
njem in prihodnjih letih.
Predsednik poslovodnega odbora
DUŠAN BURNIK
50 milijonov za
razvoj papirništva
z vodnimi znaki so si utrdili položaj
proizvajalcev specialnega papirja
v Tovarni kartnega in do-
kumentarnega papirja v
Radečah so presegli fizični
in flnančni plan delovne or-
ganizacije za lansko leto ter
poravnali vse flnančne ob-
veznosti za odplačevanje
deleža tujemu partnerju za
sovlaganje v Muflon in vse
ostale devizne obveznosti
za papirna stroja v višini
3,2 milijona dolarjev.
Med najpomembnejše pro-
izvodne dosežke te delovne
organizacije pa sodi osvoji-
tev vodnih znakov in priče-
tek opremljanja strojev s
procesnimi računalniki.
Lani je bila radeška papir-
nica dobro preskrbljena z re-
produkcijskimi materiaU,
surovinami in energijo. Tudi
sedaj imajo dobro likvid-
nostno situacijo in so pre-
skrbljeni z osnovnimi suro-
vinami za približno mesec
dni. V skladu z ustalitvenimi
ukrepi so lani dosegli 90-od-
stotno izkoriščenost strojev,
zmanjšali uporabo nekaterih
surovin, zlasti vlaken in kle-
jev, zaradi proizvodnje zah-
tevnejših vrst papirjev pa so
porabili več energije.
Celotni prihodek delovne
organizacije je znašal lani
11,2 milijarde dinarjev, pri-
merljivi dohodek v višini
2,1 milijard pa je dvakrat
večji kot leta 1984. Čisti do-
hodek je večji za 118 odstot-
kov in znaša 1,4 milijarde
dinarjev. Delež akumulaci-
je so povečali za 86 odstot-
kov in znaša že četrtino do-
hodka. Osebni dohodki so
se skupno povečali za dva-
krat, na zapofiilenega pa za
91 odstotkov. Povprečni
osebni dohodek je znašal la-
ni 49.790 dinarjev, in še ved-
no zaostajajo za povpreč-
jem v republiki in v sozdu.
Z vodnim znakom si je ra-
deška papirnica utrdila polo-
žaj proizvajalca specializira-
nih vrst papirjev, kar je v
skladu z dolgoročno usmeri-
tvijo tozda Papirnica. V Mu-
flonu pa so pričeli s poso-
dablj^em proizvodnje Ш
razširitev asortimana in bolj
šo kakovost samolepilnih ir)
drugih papirjev. Če k tem4¡
dodamo še opremljanje рг(Н|
izvodnje z računždniki, po^j
tem smo v grobem opredelili'
temeljne dolgoročne cilje Ц
delovne organizacije.
Da dosežejo te cilje in s po'!
stopnim posodabljanjem teh'
nologije dohitijo svetovno рз
pirniško industrijo, so poseb-
no pozornost namenili razvojii
s katerim se ukvarja razvojni
skupina na ravni delovne orgä"
nizacije. Letos bodo za razvoj
namenili 50 milijonov dinar i
jev. Organizirani pristop k raz-
voju obsega tudi razvoj inven;
tivne dejavnosti, v katero näl
bi pritegnili čim več zaposl^
nih (pred kratkim so sprejel"
tudi nov pravilnik za to deja^'
nost) in pa krepitve kadrovsltf
in kvalifikacijske sestave.
Radeška papirnica je
vozila manj kot leta 19^
Kljub temu izvoz še vedno oP'
sega 30 odstotkov celotne pi"!^
izvodnje, vendar vrednostno i'
petino, zaradi razlik med ce^ ]
mi doma in na tujem. KÜH^
temu so dosegli izvoz v visi^*
6,5 milijonov dolarjev.
Razlogi za ma^ši izvoz s®
poleg omenjenih cenovni ;
neskladij tudi večje zahte^
domačega trga in pa obrenj^
njenost proizvodnih zmo|Ü_
vosti za potrebe Narodne ba"
ke Jugoslavije.	^
VIOLETA V. EINSFIELÍ-''
jlOMABEy^
NOVI TEDNIK - STRAN 5
miladim ni vseeno, kako Je s kmetijstvom
^elovnlh organizacijah sozúa Hmozaä iJola 1500 mladih
tfoordinacijska konferen-
Zveze socialistične mla-
rne v sozdu Hmezad zdru-
1не osemnajst osnovnih or-
Siizacij v delovnih organi-
i^iiah, v vsem sozdu pa je
1500 mladih do 27. le-
ta starosti.
lahko bi torej rekli, da
mladi dobro poznajo proble-
matiko sozda in še zlasti po-
¿nieznih delovnih organiza-
^ v katerih živijo, vendar
tóiìiu ni čisto tako. Vzrokov
ЈЛ to je več, o delu in vlogi
mladih v sozdu Hmezad pa
srno se pogovarjah s pred-
^nikom koordinacnske
^ference Andrejem Spo-
гјоош.
, Dobršen del delavcev
j^a Hmezad predstavlja-
jo mladi. Kako ocenjujete
njihovo delo v osnovnih or-
^izacijah Zveze sociali-
stićne mladine?
Šporin: »Aktivnost mla-
dih v Hmezadovih delovnih
organizacijah je drugačna
kot aktivnost osnovnih mia-
Andrej Šporin
dinskih organizacij v krajev-
nih skupnostih in šolah. Mla-
de predvsem zanimajo speci-
fični problemi delovnih or-
ganizacij, kot so problemi
izobraževanja, šolstva, šti-
pendiranja, stanovanjske po-
htike in predvsem kmetij-
stva. Mislim, da prav proble-
mov, s katerimi se srečuje
kmetijstvo, ne bi smeli zapo-
stavljati. V razreševanje te
problematike bi se morah tu-
di mladi precej bolj vključe-
vati, kot smo se doslej. Ve-
mo, da za kmetijstvo ne ve-
IjeUO tržne zakonitosti, saj je
oblikovanje cen vhodnih
materialov svobodno, cene
kmetijskih proizvodov pa so
pod družbeno kontrolo. Na
to delavci v kmetijstvu ves
čas opozarjajo, vendar ni no-
benih pravih rezultatov in
tudi mladi se sprašujemo,
kako dolgo se bodo druge
gospodarske dejavnosti raz-
vijale na račun kmetijstva.
Sicer pa menim, da je pro-
blemov za slabo gospodarje-
nje še več. Še so notranje re-
zerve, ki bi jih lahko izkori-
stili.«
- Kje vidite mladi svoje
mesto in vlogo pri iskanju
teh notranjih rezerv?
Šporin: »Ena izmed po-
membnih stvari je izobraže-
vanje mladih. Hmezad je tu
že doslej kar precej storil, saj
štipendira mlade kmete tudi
če se ne mislijo kasneje za-
posliti v Hmezadu. Hmezad
jih štipendira zato, da bi kas-
neje ostali na svojih kmeti-
jah ter da bi se povečala izo-
brazbena struktura mladih
kmetov, ki bi se sicer težko
šolali, v vsakem primeru pa
računamo na te ljudi kot na
bodoče kooperante.«
- Zdaj ste mladi sredi
priprav na kongresa. Precej
razprav je verjetno tudi
med mladimi v Hmezadu?
Šporin: »Predvsem mi-
shm, da bi se morali mladi
na kongresih zavzeti za polo-
žaj kmetijstva. Temu po-
dročju je v vseh dosedanjih
dokumentih bilo namenje-
nih premalo razprav in po-
bud. Sicer pa pri nas obrav-
navamo nekatere specifične
probleme mladih v delovnih
organizacijah. Ves čas tudi
ugotavljamo, da bi se morali
mladi bolj vključevati v delo
samoupravnih organov.
Tam, kjer se, so vidni tudi
rezultati in beseda mladih
ima večjo veljavo.«
JANEZ VEDENIK
Praznili KS
Šentjur-center
Letošnji prapik krajev-
ne skupnosti Šentjur-cen-
ter, ki ga praznujejo 18.
marca, je bil nekoliko
skromnejši kot prejšnja
leta.
V	torek so se krajani,
mladinci in planinci zbrali
pri spomeniku na Resevni,
za katerega sedaj skrbi Ve-
terinarska postaja v Šent-
jurju. Program v počastitev
spomina na padlo Cvetko
Jerin in Dušana Leiha so
pripravili šentjurski osnov-
nošolci. Prejš^a leta so v
počastitev kr^evnega prćiz-
nika pripravili celo vrsto
športnih prireditev, tokrat
pa bo na osnovni šoli v pe-
tek, soboto in nedeljo odpr-
ta razstava računalniških,
tehničnih in likovnih izdel-
kov šentjurskih osnovno-
šolcev.
V	krajevni skupnosti
Šentjur-center ugotavljajo,
da so v času med enim in
drugim praznikom predv-
sem komunalno urejali
кгдј. Zgradili so pločnik na
magistralni cesti skozi
Šentjur, semaforizirali kri-
žišče pri osnovni šoli, do-
končali javno razsvetljavo,
kanalizacijo v nekaterih
ulicah in opravih še celo vr-
sto manjših del. Vsa dela so
veljala 30 milijonov dinar-
jev. v prihodnje so pred
i4imi še pomembnejše na-
saj bodo morali ures-
ničiti zastavljeni referen-
dumski program.
TC
Konjiško mladino skrili za delo
Izvolili vodstvo In delegata za kongresa
Mladi konjiške občine so
na včerajšnji programsko
volilni konferenci Zveze so-
cialistične mladine pouda-
rili, da bodo v prihodnje na-
menjali več pozornosti delu
z mladimi, ki so šele vstopi-
li v mladinske vrste, pove-
zovali se bodo z delegati, da
bodo bolj zastopali interese
mladih, z občinske konfe-
rence pa se bodo bolj pove-
zovali z osnovnimi organi-
zacijami. Za novo predsed-
nico so izvolili Marinko
Marzidovšek iz Kostroja,
sekretar pa ostaja Zvonko
Fevžer.
Mladi so spregovorili tudi
o problematiki zaposlovanja
in pripravništva, saj je prav
to področje za njih eksi-
stenčnega pomena. Z zad-
njim januarjem letos je bilo
prijavljenih 128 iskalcev za-
posUtve, med njimi 81 žensk.
Do 26. leta starosti je iskalo
delo 77 mladih, prvo zaposli-
tev je iskalo 39 oseb. Bolj
spodbudno je, da so v občini
dokaj uspešno rešili pro-
blem pripravništva, za kar
gre zahvala družbeno-poli-
tični usmeritvi, da združeno
delo, glede na sistem usmer-
jenega izobraževanja o ob-
veznem opravljanju priprav-
ništva, zaposli vse pripravni-
ke. Ob tem pa kajpak ne gre
pozabiti, da je velika večina
mladih zaposlenih za dolo-
čen čas. Ko bodo pripravni-
štvo končah, pa je v občini
pričakovati ponovni dvig
števila brezposelnih, zlasti
žensk, za katere je v občini
manj ustreznih delovnih
mest.
V programskih usmeri-
tvah za letos so zato mladi
zapisah, da se bodo zavzema-
li za takšno reformo izobra-
ževalnega procesa, ki bo teži-
la k prestrukturiranju gospo-
darstva in s tem odpirala
možnost za vedno večjo ka-
kovost izobraževanja s širi-
tvijo splošnega znanja ter za
proces izobraževanja ob
delu.
Ob koncu so izvolih tudi
delegate za oba mladinska
kongresa. Kongresa ZSMS
se bodo udeležili: Dušan Ku-
bot, Erika Furlan, Mitja Hla-
stec in Valentina Smolnikar.
Na kongresu ZSMJ pa bo
mlade iz konjiške občine za-
stopala Marinka Marzi-
dovšek.
MATEJA PODJED
Nove ceste, vodovodi in stanovanja
Na skupščinah interesnih skupnosti materialne proizvodnje
v šentjurski občini so oblikovali letošnje delovne programe.
V	cestni skupnosti so lani razpolagali z 250 milijoni dinarjev, s
čimer so zgradih most na cesti Jakob-Osredek, asfaltirali cesto
Dramlje-Bovše, sofinancirala izgradnjo mosta na Voglajni in
opravili več drugih modernizacij. Med njpomembnejšimi deli v
preteklem letu paje začetek modernizacije jezerskega klanca, ki
ostaja prioritetna naloga tudi letos. Poleg te ceste pa bodo letos
uredili še vozišče med Prevorjem in Lesičnim ter med Slivnico
in Žegarjem.
V	komunalni skupnosti bodo letos dokončali vodovod Kapsl-
Dobje, uredili vse potrebno za začetek gradnje vodovoda Koza-
rica in sproti reševali komunalne težave v krajevnih skupnostih.
Program stanovanjske skupnosti pa obsega nove objekte na
Ponikvi v Grobelnem in v Dramljah. Najprej bodo dokončali
blok v Šentjurju, kjer bo 16 stanovanj. Na Ponikvi pa bodo
dobili sedem novih stanovanj, ki naj bi jih začeh graditi aprila.
Na željo vaške skupnosti Grobelno in PIT Celje bodo postavih
poslovno-stanovanjski objekt, v katerem bo prostora za pošto,
vaško skupnost in tri stanovanja. V drugi polovici leta pa bi
začeli v Dramljah graditi blok z 20 stanovanji.	TC
Ivanovo slovo od dolgoletnih sodelavcev
^ žalski Gradnji se delavci dobro razumejo
y Gradnji Žalec dela pre-
cej delavcev iz drugih repu-
blik. Zlasti veliko jih je iz
oosne in Hercegovine ter iz
fi^aškega Zagorja. Dolga
'eta je bil v Gradnji zapo-
Jen tudi Ivan Dodlek, pred
«levi pa se je upokojil.
Sodelavci v Gradnji so ga
Poštovali zaradi prizadev-
J^ga dela, aktiven pa je bil
v samoupravnih orga-
in družbenopohtičnih or-
ganizacijah. Pred dnevi se je
poslovil od svojega kolekti-
^ katerem je bil zaposlen
J, let. Sodelavci so u pripra-
■ ^ prisrčno slovo in takrat
Nastal tudi tale klepet.
" Od kod ste doma, Ivan?
u ^z vasi Behca blizu Ča-
ovcg. Taj^ imam tudi svojo
tj^^ino in 6e kaj, potem sem
^bolj pogrešal vsa ta leta
Ivan Dodlek
predvsem svoje najdražje, h
katerim pa sem se vračal
skoraj vsak konec tedna. Ve-
ste, ni lahko kar tako zapu-
stiti družine in oditi v svet. K
sreči je Čakovec blizu. Težje
bi bilo, če bi bil iz Bosne.«
-	Kako ste se razumeli s
svojimi sodelavci?
»Šrečo sem imel, da sem
delal v kolektivu kot je
Gradnja. Kljub temu, da tu
delajo delavci iz razhčnih re-
publik, se med sabo dobro
razumemo in nikdar ni bilo
kakšnih nacionalnih proble-
mov. Delavci iz drugih repu-
blik smo vedno bili tudi do-
bro zastopani v samouprav-
nih organih in družbenopoli-
tičnih organizacijah in sedaj
ko odhajam, mi je težko za
mnogimi prijatelji, ki sem jih
tu spoznal. Kadar bo le pri-
ložnost, jih bom obiskal.«
-	Ste za svoje delo prejeli
tudi kakšna priznanja?
»Med drugim sem prejel
red zaslug za narod s srebr-
nim vencem in najvišje odh-
kovanje delovne organizaci-
je Gradnja. Na obe priznanji
sem ponosen, ker mi doka-
zujeta, da so ljudje znali ce-
niti moje delo.«
Kako pa ste spremljali
razvoj Gradnje?
»Gradnja je naredila vehk
napredek zlasti v zadnjih
dvanajstih letih. Pohvahmo
se lahko z zanimivim proiz-
vodnim programom in s
tem, da smo ves čas deyali
poseben poudarek razvoju.
To se nam obrestuje, saj smo
eno redkih gradbenih podje-
tij, ki se lahko pohvali, da jih
zaostrene gospodarske raz-
mere niso našle nepriprav-
ljene in celo v časih, ko je
vedno manj naložb, naše iz-
delke sorazmerno dobro pro-
dajamo.«
JANEZ VEDENIK
Sindikati si morajo
postavljati naloge
Sindikati so še vse preveč
izvrševalci nalog, namesto
da bi bili pobudniki za nji-
hovo uresničevanje. Razlo-
gov za to je več, prav tako
kot poti za večje uveljavla-
nje sindikatov. Številni čla-
ni sindikata pričakujejo ka-
žipot predvsem od dogovo-
rov in dokumentov kongre-
sa slovenskih in jugoslo-
vanskih sindikatov. O pro-
blemih, potrebah in priča-
kovanjih smo spregovorili s
predsednikom občinskega
sveta Zveze sindikatov Ce-
lje Petrom Privškom, ki je
to dolžnost prevzel šele
pred kratkim, prišel pa je iz
industrije gradbenega ma-
teriala Ljubečna.
Delo v sindikatih že
nekaj mesecev preveva-
jo priprave na sindikal-
na kongresa. Prišli ste iz
združenega dela in dobro
poznate priprave v njem
in na občinski ravni. Ali
so med njimi razlike?
Privšek: Razhke so. V de-
lovnih organizacijah se osre-
dotočajo na lastne težave ali
težave v panogi. V gradbeni-
štvu, od koder izhajam, jih je
veliko in prepričan sem, da
bodo o njih spregovorih tudi
na kongresu. Skupno, pre-
vladujoče mnenje v delovnih
organizacijah in na ravni ob-
čine, pa so velika pričakova-
nja, ki jih pogojujejo težke
gospodarske razmere.
V pripravah na kon-
grese bi se naj vključili
vsi delavci. Do vseh bi
naj segli kongresni do-
kumenti, vsi bi naj pri-
spevali svoj delež k nji-
hovemu dokončnemu
oblikovanju. So res?
Privšek: Prav bi bilo. Vsaj
z grobo vsebino dokumen-
tov bi morali biti vsi sezna-
njeni. A kot je že navada,
smo tudi pri tem v časovnem
zaostanku in vsi dokumen-
tov že niso v celoti obravna-
vali. Prepričan pa sem, da
poznajo vsaj osnovna izho-
dišča in cilje.
Celjsko občino zastopajo
na kongresu slovenskih-
sindikatov številni dele-
gati. So za delo na kon-
gresu dobro priprav-
ljeni?
Privšek: Vseh 25 delega-
tov je bilo vključenih v tri
delovne skupine in v vsaki
so oblikovali po dve razpra-
vi. Ker zaradi težkih razmer
pričakujemo na kongresu
številne razprave, naši dele-
gati vseh gotovo ne bodo
mogli ustno predstaviti, ver-
jamem pa, da bodo tudi zgolj
napisane prispevale h kon-
gresnim dokumentom.
Če bi izbirali, katero
razpravo bi na kongresu
tudi ustno predstavili?
Kaj je tisto, na kar je tre-
ba na vsak način opozo-
riti?
Privšek: Ni področja, ki ne
bi bilo pomembno, saj gre za
tesno povezan splet nalog.
Če bi že moral izbirati, bi iz-
bral razpravo o vlogi in polo-
žaju sindikata pri obhkova-
nju gospodarske politike. Iz-
postavlja vlogo osnovne sin-
dikalne organizacije pri izde-
lavi planskih dokumentov.
Pri načrtovanju imajo
sindikati torej pres-
kromno vlogo. Po drugi
strani pa so zelo pogoste
pritožbe, da so sindikati
z delovnimi nalogami
preobremenjeni.
Privšek: Premalo so uve-
ljavljene osnovne organiza-
cije. Njihovo delo sloni na ra-
menih predsednikov, ki niso
strokovnjaki za ekonomsko
politiko, za ekonomske od-
nose. Z njihovim usposablja-
njem se nekaj da spremeniti,
vsega pa ne, s^ cela vrsta
tako imenovanih struktur
postavlja naloge sindikatu,
namesto da bi bilo obratno.
Tako se dogaja, da je sindi-
kat namesto pobudnika sa-
mo izvrševalec bolj ali manj
pomembnih nalog.
Kakšni so za to ra-
zlogi?
Privšek: Več jih je, med
seboj povezanih. Gospodar-
ske težave še pospešujejo za-
piranje v lastne kroge, apa-
tične odnose do opravljanja
družbenih funkcij. Vse bolj
se odloča v odtujenih centrih
moči, predvsem v strokov-
nih strukturah. Na to opozar-
ja tudi kritična analiza delo-
vanja pohtičnega sistema.
Tu smo pri osnovnem pro-
blemu: člani sindikata in sin-
dikalni voditelji niso stro-
kovryaki in ne morejo iz
strokovnih informacij raz-
brati, kaj je v njih pomemb-
no, kaj je prav in kaj ne. Veli-
ko lažje se vključujejo in
uveljavljajo pri nalogah za
zaščito in razvoj družbenega
standarda kot pri načrtova-
nju ali ugotavljanju in vpli-
vanju na poslovno politiko.
Ravno motnje pri po-
slovanju največkrat
povzroče razmere, v ka-
terih morajo sindikati,
kot samo pogosto priza-
deto ugotavljate, posre-
dovati kot neke vrste de-
žurni gasilci.
Privšek: Naziv ima v sebi
precej resnice. Ob motnjah
poslovanja, ki privedejo do
izsiljenih sestankov in po-
dobnih obhk nezadovolj-
stva, se sindikati vključijo,
ko že skoraj ni več kaj poma-
gati. Morah bi se prej in pre-
prečiti motnje v poslovanju.
A to je v zapletenih gospo-
darskih razmerah težko. Mo-
rali bi imeti pripravljen vsaj
sistem preprečevanja mo-
tenj.
Sindikatom še zlepa ne
bo zmanjkalo nalog. Ve-
liko jih je, bolj ali manj
enako pomembnih. Za
katere menite, da so še
posebej pomembne in
jim boste tudi kot pred-
sednik občinskega sindi-
kalnega sveta kolikor je
to mogoče, dajali pred-
nost?
Privšek: Osnovne bodo
naloge, povezane z uresniče-
vanjem sklepov 11. kongresa
Zveze sindikatov Slovenije
in 10. kongresa Zveze sindi-
katov Jugoslavije. Pokazala
bosta smer razreševanja na-
kopičenih problemov. Verja-
mem v to, veliko pa pričaku-
jem tudi od rešitev, ki jih na-
kazuje kritična analiza delo-
vanja političnega sistema.
Izredno pomembno pa je še
uveljavljanje osnovnih sindi-
kalnih organizacij v združe-
nem delu. Nobeno vpraša-
nje, nobena naloga, ki je po-
vezana z uveljavlanjem de-
lavca v procesu odločanja,
ne sme mimo njih.
MILENA B. POKLIČ
6. STRAN - NOVI TEDNIK
20. MAREC 1986
Za višjo raven vozniške kulture
Letos praznuje AMD Šlander Iz Celja UO-letnlco
Avtomotodruštvo Slan-
der Celje je že od ustanovi-
tve regijskega značaja, če-
prav so kasneje ustanovili
še društva v Laškem in Ti-
tovem Velenju, sicer pa se-
daj »pokrivajo« pet občin
na širšem celjskem območ-
ju. Ob ustanovitvi je dru-
štvo štelo 55 članov, danes
pa jih združuje že 10.531.
Če govorimo o takšnem
društvu, kot je AMD Šlan-
der, potem je treba upošte-
vati več razsežnosti: športno-
rekreacijsko, servisno-avto-
mehanično, avtošolo, pre-
ventivno za dvig vozniške
kulture in še kaj. Športni
motivi so bili v društvu moč-
ni že v začetku delovanja, tr-
di sedanji sekretar društva
Martin Andrejaš, s^ so z
imenom Celja in društva pr-
vi tekmovalci sodelovali na
državnem prvenstvu 1946.
leta v Tržiču. Športno-tek-
movalna dejavnost je bila
pomembna ves čas in mnogi
tekmovalci AMD Šlander so
segali po nžgvišjih odličjih.
AMD Šlander je močan
zlasti v kartingu, čeprav go-
ji tudi druge športne zvrsti,
kot so motokros, avtorally,
spretnostna tekmovalca v
vožnji in podobno. Njihov
član Jože Mesarec je doslej
petkrat osvojil državno pr-
venstvo v kartingu in v dru-
štvu upajo, da mu bo tudi
letos uspelo osvojiti zlato
čelado.
Društvo je leta 1980 aktiv-
no sodelovalo pri izgradnji
avtopoligona na Ljubečni in
vložili vanj veliko sredstev,
leta 1982 so zgradili moto-
kros projgo v Lembergu, kije
po oceni strokovnjakov ena
najlepših pri nas, čeprav je
res, da zaradi prostorske ure-
ditve še ne morejo organizi-
rati državnih ah večjih pr-
venstev (ni prostora za parki-
ranje in obiskovalce). Šlan-
drovci se lahko pohvalijo z
zborom preko sto športnih
sodnikov vseh rangov, o ka-
terih kakovost priča kup
pohval, skoraj vedno jim za-
upajo tudi zvezne treninge.
Tudi letošnje jubilejno leto
bo veliko prireditev. Že 13.
aprila bo republiško prven-
stvo v kartingu na pohgonu
pri Šempetru v Savinjski do-
hni. Načrtujejo turistični ral-
ly, ki naj pokaže, koUko v
resnici znamo po predpisih
in označbah voziti (ne bo šlo
za nobeno hitrostno tekmo-
vanje). Republiško prven-
stvo v motokrosu in pozivna
dirka Kozjansko bosta na vr-
sti junija, v začetku julija bo
zbor motoristov Jugoslavije
in avgusta po tradiciji držav-
no prvenstvo v kartingu na
pohgonu Ljubečna (pred-
zadnjo nedeljo). To so glavne
in jubilejne športne manife-
stacije, bo pa še več drugih
akcij in prireditev s področja
preventive, poznavanja cest-
no-prometnih predpisov, ak-
cije po šolah, akcije Kaj veš o
prometu in podobno.
»Vse na enem mestu, je na-
čelo, s katerim smo skušali
uresničiti kar najbolj naš ser-
vis,« pravi Martin Andrejaš,
»in mishm, da nam je uspelo.
Ob tehničnih pregledih je
mogoče v mehanični delav-
nici popraviti vozilo, ga v
pralnici oprati in v pisarni
društva urediti vse v zvezi z
registracijo in zavarovanjem
vozila ter potnikov. Jasno,
pa tudi avto voziti jih vehko
naučimo.«
V AMD Šlander se zaveda-
jo, da bi glede na povpraše-
vai^e servisnih storitev mo-
rali še k^ dodati, kot na pri-
mer storiti za mopede in ko-
lesa s pomožnim motoijem,
posredovati pri prodaji rab-
ljenih avtomobilov, pa tudi
avtokleparska delavnica bi
bila dobrodošla. Žal, na se-
danji lokaciji nimeOo možno-
sti širitve in je takšna širitev
dejavnosti AMD Šlander to-
Ико večji problem. Po spora-
zumu s PTT Celje jim servi-
sirao mopede in kolesa s po-
možnim motoijem, кгц več
pa trenutno niso v stanju ob-
ljubiti in narediti.
MITJA UMNIK
Martin Andrejaš
Več denarja za intervencije v
kmetijstvu
Zadnje zasedanje zborov šmarske občinske skup-
ščine je potekalo v znamenju ocene delovanja dele-
gatskega skupščinskega sistema v občini in spreje-
manju najpomembnejših razvojnih dokumentov.
Po Resoluciji za letošnje leto, ki so jo delegati spre-
jeli, bo temeljna naloga in cilj družbenoekonomskega
razvoja občine povečanje proizvodnje in še večje
vključevanje v mednarodno delitev dela. Rast družbe-
nega proizvoda za 6 odstotkov in industrijske proiz-
vodnje za 10 odstotkov ter rast izvoza na konvertibilni
trg za 27 odstotkov bo mogoče doseči s posodablja-
njem proizvodnje, z boljšim izkoriščanjem naravnih
danosti, z nadaljnjim prestrukturiranjem gospodar-
stva, krepitvijo vloge izobraževanja, z boljšo kadrov-
sko politiko itn.
Delegati so med drugim sprejeh tudi predlog spre-
membe odloka o zagotavljanju sredstev za intervencije
v proizvodnji hrane v letu 1986. Dosedanjo stopnjo
0,4% so povečah na 0,75%, saj bo le tako mogoče zbrati
dovolj sredstev za uresničevanje nalog iz obveznega in
zlasti neobveznega programa.
M. A.
Albert Mesner (na levi) in Stanilo Čili (na desni) sta dva od več kot 30 zaposleni
Zadrugi, ki se zavedata svojih korenin.
Pri triperesni deteljici
v Pliberku je vse po domače
Slovenske zadruge in po-
sojilnice na južnem Koro-
škem so posejane od Pliber-
ka v Podjuni do Šentjakoba
v Rožu, opravljajo po-
membno poslanstvo. Vse
večji promet v njihovih
marketih postaja tudi moč-
na materialna podpora v
boju slovenske manjšine za
obstoj.
Zveza slovenskih zadrug,
ki ima sedež v Celovcu, pre-
cejšen del dobička namenja
za delo slovenskih organiza-
cij in kulturnih društev. Za-
druga v Phberku, ki nosi
znak triperesne deteljice,
tesno sodeluje s celjsko go-
spodarsko zbornico in tako
postaja pomemben uvoznik
jugoslovanskega blaga, ki ga
ne plasira le v Avstriji, am-
pak tudi v drugih zahodno
evropskih deželah.
O tem se je razpletla bese-
da na nedavnem obisku v
Zadrugi v Phberku s Stan-
kom Čikom, poslovodjem tr-
govine in Albertom Mesner-
jem, vodjo novega oddelka.
Potrebe so namreč nareko-
vale, da so nad spodnjim de-
lom trgovine dogradili še
eno nadstropje in tako razši-
rih bogato ponudbo še s kon-
fekcijo, čevlji, igračami,
športnimi rekviziti. Več kot
10 tisoč izdelkov je zdaj moč
nžuti v trgovini, pravi Stanko
Čik, očitno zadovoljen nad
novogradnjo, za katero je dal
pobudo Fridl Kapun, pred-
sednik Zveze slovenskih za-
drug v Celovcu.
Nova trgovina je pravza-
prav zrasla iz skednja in se
razrasla na 1000 kvadratnih
metrov površine. Vanjo pa
zahaj^o predvsem Slovenci.
»Lepa beseda zmeraj pravo
mesto n^de«, sta dejala so-
govornika in tega se zaveda-
jo tudi prod^alci, ki so jih v
Zadrugi izbrali s pose
pozornostjo med Slove
In res je Zadruga v Plibe
ena redkih trgovin, ki i
slovenske napise, kjer s«
sramujejo slovenske be«
Iger kupca ne želijo opeh
ti na račun svojega dobii
ampak mu ponuditi i
boljše.
Ob slovesu, z lepo slo\
sko besedo, je človeku to
pri duši.
MATEJA PODJ
Foto: EDI MASN
Računalniki za šoli
Občinska raziskovalna
skupnost Celje je prejšnji te-
den podelila sedem računal-
nikov tipa Sinclair tistim os-
novnim in srednjim šolam, ki
skrbijo za razvoj inventivne
in raziskovalne dejavnosti.
Računalnike so prejeli učenci
srednje šole za ekonomsko
usmeritev, trgovinsko dejav-
nost, gostinstvo in turizem,
srednje pedagoške in srednje
družboslovne šole ter osnov-
nošolci iz Hudinje in I. celjske
čete.
»Računalništvo se na naših
šolah vse bolj uveljavlja, pa je
ob tem prav vseeno, ali si to
žeUmo ali ne. Pravzaprav
imam občutek, da velikokrat
prihaja računalniško opisi
njevanje med nas skozi zad
vrata«, je po podehtvi račun
nikov povedal sekretar obi
ske raziskovalne skupna
Zoran Tratnik. Za nag^
nje učencev, ki sodelujejo zi
ziskovalnimi nalogami v aki
»Mladi za napredek СеЦа«,
se na občinski raziskovî
skupnosti odločih lani. M
prvimi nagrajenci so bile
novne šole Štore, Frankolc?
Dobrna, Ivan Kovačič-Efer
ter srednja tehniška šola M
šala Tita.
Skrb za računalniško o
smenjeva^e učencev je le^
dejavnosti pri razvijanju
ventivnega in raziskovalne
dela učencev. Z akcijo »Ml
za napredek СеЦа« so nai
činski raziskovalni skupno
organizirano povezali tovrsi
prizadevanja učencev. Lam
nekaj več kot 250 učencev |
pravilo 56 raziskovalnih na
in inovacy, kot mentoiji ps
sodelovali tudi strokovnj^
združenega dela. Med razisl
valnimi nalogami je bilo ti
šest takšnih, ki so segale
računalniško področje. S»
pa so se v zadryih treh If,
učenci odločali za izdeloval
mikroelektronskih naprav,
ni pa smo si na zaključku аИ;
je »Mladi za napredek Ceíj'
lahko ogledali tudi razisko^
no nalogo, ki so jo učenci P|
kazali kot računalniški P*
gram.
»Sodelovanje učencev in'
šega združenega dela se na ?
dročju raziskovalne in in^';
tivne dejavnosti kaže tu¿'
ko, da delovne organi^
vsako leto razpišejo nekaj
ki jih potem učenci obd^
V tem je veijetno tudi "¡K
da so skoraj vse razisko\'^
naloge uporabne. Sicer sei"}^
presenečen nad visoko rav^
znanja, ki jo imajo učenci
čunalništvu, kljub temu da^^
ski programi temu podroćr j
ne namenjajo dovolj pozo"'^
sti«, meni Zoran Tratnik. ^
Z nakupom računali^'^
trinajstim srednjim in os^i
nim šolam so na občinski
skovalni skupnosti letos '
okrožih prvo stopnjo v P"^
devanjih za računalniško"
smenjevanje učencev. . (■
IVANA
IVIarjana Cmok
če je med 88 zavaroval-
nimi zastopniki celjske
zavarovalnice Triglav ko-
maj za prste ene roke
predstavnic nežnega spo-
la, potem se človek nagi-
ba k mnepju, da gre tako-
rekoč za moški poklic. Pa
meje o nasprotnem kma-
lu prepričala Maijana
Cmok, Šentjurčanka, kra-
janka Nove vasi pri Sent-
juiju, katere zavarovalni
zastop se pokriva z meja-
mi šentjurske občine.
»Včasih ste delali v
banki. Ali ima ta izkušnja
s terenskim zavarovalnim
delom kaj skupnega,*
sem jo začel izzivati. »Se-
veda ima, čeprav na prvi
pogled morda ne. To je
delo z ljudmi, od katerega
moraš imeti veselje, če
hočeš biti uspešen,* je bi-
la hitra z odgovorom.
»Torej ste uspešni,* sem
nadaljeval in dobil diplo-
matski odgovor: »No, mi-
slim, da so z mano ljudje
kar zadovoljni.*
Seveda so z Map ano
predvsem zadovoljni v
Triglavu, s^ je njena
»produkcija* med boljši-
mi. »Kaj pa, so zadovoljni
z vami tudi doma, otroka
in mož,* sem bil moško
šovinistično že prav te-
čen. »Bi jih morali kar vi
sami vprašati,* sem dobil
z obrestmi. In sva postala
kar prijatelja.
Zavarovalniško zastop-
stvo je dinamičen poklic,
veliko je terena in pogo-
vorov z ljudmi. To mi je
povedala Maijana Cmok,
kije že na prvi pogled in s
prvim vtisom dinamična
ženska, zgovorna in ko-
munikativna; seji z enim
ženskim dnevom na leto,
četudi je to 8. marec, ne bi
upal mahati pred nosom
- sva tudi takoj razčistila.
»Takšnih čestitk ne jem-
ljem resno, končno ima
leto 365 dni, ali ne?*
Ljubezen do narave,
zemlje in živali mora biti
že v krvi, sem razmišljal,
ko sem bil za radoved-
nost poplačan s prizna-
njem, da je doma tudi
brez kmetije mogoče ime-
ti kravico, kozo, kokoši,
pa vrt in še кцј.
»N^jr^je sem na vrtu in
kom^ čakam, da zgine le-
tošnja snežna odeja,* sva
v en glas potožila nad vre-
menom in neugnano zi-
mo posebej. Kot dva
pristna slovenska kmeč-
ka človeka, ki se ob po-
vršnem snidenju in bež-
nem pogovoru, če si nista
preveč znana, miraje po-
magata z vremenom. Pa
zadovoljno pomlad, kole-
darsko, že jutri 21. marca!
MITJA UMNIK
Svet skozi sončna očala
v Slovenskih Konjicah žeh-
jo ohraniti nekdanji videz kra-
ja, zato so se tudi lotili načrtne
prenove mestnega jedra. Sana-
cija bo seveda dolgoročna, saj
bo terjala izdatna finančna
sredstva za ureditev pročelij in
notranjosti objektov. A da se
tudi drugače. Vilma Domicelj,
na primer, si je sama uredila
prijeten lokal v središču me-
sta. Na vsega skupaj 14 kva-
dratnih metrih prodaia očala.
Za ureditev lokala je na obči-
ni naletela na razumevanje,
pravi lastnica, ki sicer živi v
Mariboru. Lokal ima odprt še-
le kratek čas, vendar ljudje ra-
di zahajajo k дјеј. Ne samo po
izredno zanimiva in modno
oblikovana sončna očala, skozi
katera, pravimo, je svet lepši in
bolj rožnat, temveč tudi zato,
ker očala na recept dobijo
takoj.
Vilmin M^hen, a lepo urejen
butik očal je naravnan predv-
sem po visoki evropski modi.
Večina okvirjev na njenih poli-
cah je iz uvoza. Tu se srečuje-
mo z imeni kot so Cristian Di-
or, Fleir, Maggy Roof in drugi.
In kakšen je modni ukaz iz
sveta očal za pomlad in polet-
je? Gledali bomo skozi živah-
no oblikovane okvirje oranžne,
rumene, bele, modre in rdeče
barve, pravi Vilma Domicelj.
MATEJA PODJED
la. IVIAREC 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 7
25 let kluba študentov Žalec
■ iilski študentje bodo 25-
li^tnico svojega kluba pro-
lavili s študentskim veče-
im ki ga pripravljajo v so-
zvečer v Hmezadovi
Svorani v Žalcu. Sicer pa se
audentje prav v zadnjih
Vvcb letih aktivneje vklju-
Í idejo tudi v delo mladin-
organizacije v občini.
»petindvajsetletnico klu-
ba študentov bomo proslavi-
J « s študentskim večerom za-
- to ker je to že, naša tradici-
Ioiialna prireditev. Poleg bru-
covanja in spoznavnega ve-
xgi-a namreč vsako leto v
Žalcu organiziramo tudi štu-
dentski večer, sai je to tudi
g¿en od načinov našega fi-
nanciranja«, je povedal pred-
sednik žalskega kluba štu-
dentov Borut Sitar.
^ V zadnjih dveh letih se
^ vaš klub povezal z občin-
konferenco mladih. V
¿etn se kaže to sodelovanje?
»Mislim, da smo tudi štu-
. ¿entje spoznali, da se je po-
' frebno vključevati v delo do-
ђј inače mladinske organizaci-
m je. Že zi^to, ker nas je veliko
r» takšnih s štipendijami in
4 smo vezani na domačo obči-
I no. V delo mladinske organi-
i zacije pa se vključujemo
ai predvsem na tistih področ-
k jih, ki nas najbolj zanimajo,
ij Gre predvsem za izobraževa-
i дје, štipendiranje in kadrov-
al sko politiko.«
^ - Čeprav praviš, da ste v
f klubu postali aktivnejši, pa
E se to v številu vaših članov
, k ne kaže.
»Res je. Zaenkrat v klubu
k aktivno deluje le približno 30
> od nekaj več kot 450 študen-
1 tov. Da bi naše članstvo po-
" večali, prav sedaj ustanavlja-
li mo nek^ sekcij. Imamo
I dramsko in športno sekcijo,
' pred časom pa je prav zaradi
' nezanirnanja razpadel naš
I pevski zbor. Moram reči, da
' je več študentov aktivnih v
i mestih šolanja. Predvsem pa
; je to pomembno za študente
prvih letnikov.«
- Kakšno je vaše delo v
Ljubljani in Mariboru?
»Že pred časom smo v ok-
viru kluba ustanovili dve
skupini, eno za delo v Ljub-
ljani, drugo pa za v Maribo-
ru. Tako se sedaj žalski štu-
dentje dobivamo v študent-
Borut Sitar
skem naselju in skupaj hodi-
mo v kino in na gledahške
predstave. Kupili smo tudi
karte za plavanje in enkrat
tedensko se srečujemo na
bazenu. Sicer se pa največ-
krat le pogovarjamo in malo
posedimo.«
- In kje je po tvojem me-
sto kluba študentov, v do-
mači občini ali v kraju štu-
dija?
»Menim, da je pomemb-
nejše prav povezovanje štu-
dentov v mestu, kjer študira-
jo in preživijo večino svojega
časa. Ob tem pa seveda ne
smemo pozabljati, da se bo
večina vrnila domov. In prav
zaradi tega smo se v Žalcu
povezali z občinsko konfe-
renco mladih, dobili svoj
prostor, kjer se sestajamo in
poskušamo že v času študija
čimbolj aktivno delati tudi
doma.«
IVANA FIDLER
Bračlčevl dnevi
Taborniški odred v Slo-
venskih Konjicah nosi ime
heroja Mirka Bračiča, po
ryem pa se imenujejo tudi
tekmovanja tabornikov, ki
bodo letos od 4. do 6. aprila.
Baza akcije bo v osnovni
šoh Edvarda Kardelja v
Slovenskih Konjicah, kjer
bodo člani ekip tudi pre-
spali. Tekmovalni del se bo
odvijal v okolici mesta.
V tekmovalnem delu se
bodo ekipe med drugim
pomerile v skicah terena in
poti, streljaryu z zračno pu-
ško, prvi pomoči, signaliza-
ciji in v testih o NOB. Pri-
pravljajo tudi spretnostno
tekmovarye v vezanju vo-
zlov in signalizirar\ju. Za
sodelovanja na akciji se
lahko prijavijo taborniki
vseh starosti, prijave pa
mor^o prispeti na Odred
heroja Bračiča do 25.
marca.
MP
Uspešni
učenci glasbe
v Kopru
v Kopru je bilo konec
prejšnejga tedna tekmo-
vanje učencev in študen-
tov glasbenih šol Sloveni-
je. Torkat so se pomerih
godalci, kitaristi in pev-
ski zbori. Med 104 gojenci
glasbenih šol jih je bilo
tudi petnajst s celjskega
območja ter en pevski
zbor glasbene šole iz Tito-
vega Velenja, ki je zase-
del drugo mesto.
Učenci z našega ob-
močja so se dobro odreza-
li, saj je med sedmimi go-
jenci celjske glasbene šo-
le ena prejela drugo na-
grado, trije učenci so pre-
jeh tretjo nagrado in trije
pohvalo. Iz Titovega Ve-
lenja so na srečanje poto-
vali štiije kitaristi - eden
je prejel tretjo nagrado,
trije pa drugo. Med dve-
ma kitaristkama iz Šent-
jurja je ena dobila tretjo
in ena.drugo nagrado. Ki-
taristka iz Žalca, Monika
Krajne pa je dobila prvo
nagrado v svoji kategori-
ji, medtem koje žalska vi-
ohnistka prejela drugo
nagrado.
N. K.
i^lavdušeni računalnikarji
Učenci, ki delujejo v okviru računalniškega ш elektron-
skega krožka na osnovni šoli Franja Malgaja v Šentjurju, so
pod mentorskim vodstvom Marjana Gradišnika pripravih zani-
mivo razstavo računalništva in elektronike. Razstava ni prva, saj
so krožkarji že lani pripravili pregled računalništva in elektro-
nike. Letos pa želijo prav z razstavo narediti še korak naprej v
računalniškem opismenjevanju v šentjurski občini. Razstava bo
na ogled v prostorih osnovne šole Franja Malgaja jutri popoldne
in v soboto ter nedeljo.
Na Osnovni šoli Peter Šprajc-Jur v Žalcu so v soboto pripra-
vili za vse osnovne šole v občini dan računalništva. Nanj so
povabili tudi Gorenje z računalnikom Dialog in Zvezo organiza-
cij za tehnično kulturo Slovenije, ki so predstavili računalnik
Orik. Učenci so se zanimali predvsem za igrice, ki so začetek
spoznavanja računalnika, nekateri, ki imajo že več izkušenj pa
so se zanimah predvsem za programiranje. Govorili so tudi o
tem, da bi morali biti za vse šole, ki imajo računalnike in krožke,
enoten sistem dela. Tudi računalniki naj bi bili enaki.
SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO
Komisija za podelitev Priznanja občine Laško - 2.
julij
razpisuje
na podlagi 8. člena odloka o uvedbi in podelitvi
»Priznanja občine Laško - 2. julij« (Uradni vestnik
občine Laško, št. 1-1/75)
za leto 1986
DESET PRIZNANJ
Priznanja podeljuje Skupščina občine Laško za
izredne uspehe in dosežke pri pospeševanju gospo-
darskega in družbenega razvoja občine, dosežene v
daljšem časovnem obdobju.
Priznanja lahko prejmejo posamezniki in skupine
občanov, ki stalno prebivajo na območju občine
Laško, temeljne organizacije združenega dela, de-
lovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, sa-
moupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti,
družbene organizacije in društva, ki imajo svoj sedež
na območju občine.
Priznanja lahko prejmejo tudi posamezniki in orga-
nizacije, ki ne prebivajo oziroma nimajo sedeža na
območju občine Laško, imajo pa zasluge za razvija-
nje bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi naro-
di in narodnostmi, kakor tudi pri razvijanju medob-
činskega sodelovanja na gospodarskem in družbe-
nem področju.
Priznanja bodo podeljena 2. julija, na praznik občine
Laško.
Predlog za podelitev priznanja občine Laško - 2.
julij, lahko podajo temeljne organizacije združenega
dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organi-
zacije, družbene organizacije in društva, krajevne
skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in po-
samezniki.
Predlog mora biti primerno obrazložen.
Predloge sprejema komisija do vključno 15. maja
1986.
Pozneje prispelih predlogov komisija ne bo obravna-
vala.
Predloge je treba poslati na naslov:
Skupščina občine Laško - Komisija za podelitev
priznanj občine Laško - 2. julij.
OGREVA HITRO IN POCENI
Dvorano Gasilskega društva
Prekopa so začeli ogrevati s
pečjo, ki je nov izdelek Kovin-
ske industrije Vransko, in se
imenuje «Energetik 1000«.
Peč je namenjena ogrevanju
posameznih večjih prostorov,
kot so na primer dvorane.
Predsednik GD Prekopa Ivan
Brišnik nam je povedal, da so
zaenkrat s pečjo zelo zado-
voljni. Peč je na trdo gorivo,
posebnost pa je ta, da peč
ogreva zrak, ki se skozi po-
sebne šobe izpihava v prostor.
"Tako je učinkovitost ob soraz-
merno majhni porabi velika,
pa tudi ravnanje s pečjo je ze-
lo preprosto. Na posnetku
^^arko Brišnik pri kurjenju no-
ve peči Energetik 1000.
Tečaji za gasilce
Občinska gasilska zveza Velenje in prostovoljno gasilsko
društvo Velenje sta uspešno zaključila trimesečni tečaj za
nižje gasilske častnjke. (Na fotografiji.) Izpite je opravilo 52
gasilcev iz občine. Gasilska društva v velenjski občini so
tako strokovno bolje usposobljena in pripravljena, da v
vsakem trenutku priskočijo na pomoč.
V laški občini so pričeh s tečajem za nižje gasilske čast-
nike. Ker je v skupini 45 kandidatov, so predavanja organizi-
rah v Laškem in Radečah.
Program, ki obsega 150 ur, zajema organizacijo gasilcev in
predpise, gasilsko tehniko s poudarkom na uporabi sred-
stev za gašenje nevarnih snovi, nadalje nuđenje prve medi-
cinske pomoči in drugo. Tečaj bodo zaključili 29. marca s
prikazom gašenja in reševanja iz požara. Tisti, ki bodo
uspešno opraviU teoretični in praktični del izpitov bodo
prejeh diplome in naziv nižjega gasilskega častnika.
LO-WE
40 let IGD tovarne nogavic
v soboto so se na 40. letnem občnem zboru sestali člani
Industrijskega gasilskega društva tovarne nogavic na Pol-
zeli. Iz poročila predsednika Avgusta Palirja in poveljnika
Franca Tevžiča je razvidno, da je bilo delo tega društva, ki
praznuje 40-letnico obstoja v minulem letu uspešno. Ženska
desetina je bila na občinskem tekmovanju za pokal Matevža
Haceta prva, člani pa so zasedli tretje mesto. Poleg tekmova-
nja so poskrbeli tudi za izobraževanje gasilskih trojk v posa-
meznih obratih, uspešno sodelovali s CZ v delovni organiza-
ciji in krajevni skupnosti. V program za letos so zapisali, da
bodo še naprej posvečali vso skrb izobraževanju članov
društva v tovarni in vseh zaposlenih, posebno pa še gasil-
skih trojk v posameznih obratih. Udeležili se bodo vseh
razpisanih tekmovanj, za novega predsednika pa so izbrali
Branka Turnšek.
T. TAVČAR
8. STRAN - NOVI TEDNIK
20. MAREC 1986
Gledališče je kolektivna umetnost
Probleme bo potrebno rešiti z wellko družbeno podporo
»Moja odločitev za odhod
iz slovenskega ljudskega
gledališča Celje ni rezultat
kakršnegakoli razočaranja
ali zamere, ampak prepro-
sto želja, da bi se poskusil
še na kakšnem drugem de-
lovnem področju, ki me tu-
di zanima«, je v pogovoru
ob odhodu dejal dosedanji
upravnik SLG Celje Slavko
Pezdir. Kolektiv pa je nalo-
ge in dolžnosti v. d. uprav-
nika zaupal Borutu Aluje-
viču.
Natanko štiri leta ste bili
upravnik gledališča. S
kakšnimi načrti ste stopili
v Talijin hram?
»Prišel sem z velikim spo-
štovanjem do kolektiva, ki
sem ga dobro poznal že od
prej in do katerega sem kot
upravnik čutil veliko odgo-
vornost. Še posebej zato, ker
so bili pred menoj, na tem
delovnem mestu, vrhunski
kulturni in javni delavci. Pr-
va ambicija mi je bila, da bi
to kontinuiteto v razvoju gle-
dališča o njegovi programski
opredehtvi za angažirano in
aktualno dramatiko zadržal
tudi naprej.«
- Vam je to uspelo
»Upam, da je vtis, ki ga
imam, objektiven, in da smo
v programskem in repertoar-
nem smislu obdržali začrta-
no usmeritev. Seveda je dru-
go vprašanje, ah so posamez-
ne predstave dosegle podob-
no družbeno odmevnost kot
nekatere izpred let. O tem je
težko govoriti in skozi to
ocenjevati svoje delo, ker je
gledališče kolektivna umet-
nost in če je rezultat dober,
je le-ta odraz skupnega dela
vseh. Nemogoče je govoriti,
kdo ima več ali manj zaslug.
Drugače Je pri ugotavljanju
krivde. Če kaj zaškripa, če
pride do zastoja, ted^ se na-
vadno vsi obrnejo na vo-
dilne.«
- Vprašanje razvoja je
n^tesneje povezano, in od-
visno, s položajem gledališ-
ča v svobodni menjavi dela
v okviru republiške in ob-
činske kulturne skupnosti.
»Moram reči, da smo v tem
obdobju delili dokaj težke
gmotne razmere z vsemi dru-
gimi kulturnimi ustanovami,
in da se je v tem času kot
pomembno vprašanje vedno
bolj izkazovalo neenako fi-
nanciranje s strani obeh kul-
turnih skupnosti, kjer je ob-
činska kulturna skupnost iz
leta v leto bolj zaostajala za
deležem repubhške. Na to
smo preko delegatov in sami
opozaijali občinski komite
za družbene dejavnosti in or-
gane kulturne skupnosti.
Vendar do sedaj tega nega-
tivnega razvoja nismo uspeli
ustaviti.«
-	Kakšen pa je odnos de-
lavcev gledališča do samo-
upravnih pravic in obvez-
nosti?
»Specifičen. Na to sem bil
pripravljen pred prihodom v
gledališče. Zato sem si zadal
za eno od pomembnih nalog,
da stalno spodbujam delo sa-
moupravnih organov, delel-
gacij in družbeno-političnih
organizacij. Zlasti z delom
samoupravnih organov sem
zadovoljen, saj so vsi eiktivno
delali in mi s svojim odno-
som do skupnih ciljev vehko
pomagah pri mojem delu.«
-	Ostajajo problemi, ki
jih brez velike družbene
podpore v naslednjih letih
ne bo mogoče rešiti.
»Zaradi neprimerne opem-
Ijenosti, prostorske stiske in
preskromne kadrovske zase-
denosti se gledališče nahaja
na robu profesionalnosti in
če ob tem dosega kakovost,
ki je znana, je to predvsem
rezultat vehkega entuziazma
in velikih ustvarjalnih po-
tencialov ljudi, ki delajo v
gledališču.«
MATEJA PODJED
Ženitev v Trnovljah
člani kulturno-umetniškega društva Zarja Trnovlji
pravljajo za v soboto premierno uprizoritev Gogoljeve
tve v režiji Štefana Žvižeja, na sceni Franca Ostrožnikj
kostumih po zamisli Vide Zupan. Predstava bo ol
osmih zvečer v kulturnem domu.
Na fotografiji: prizor iz predstave. Od leve proti desi
Alenka Pešakova, Nada Vrenkova, Cvetka Videce\
Mateja Piklova.	<■
Kulturni dan ob dnevu šole
Učenci osnovne šole I. celjske čete v Celju so 19. marec
šole, počastih z živahno kulturno dejavnostjo, ki je bila pn
dela mladih, ob pomoči njihovih mentorjev, na kultui
področju. Sodelovali so učenci z razredne in predmetne ste
in se predstavih v pesmi, besedi, pisanju in kvizu. Dan kult
dejavnosti na tej šoh je dosegel vrh na skupni proslavi v tek
niči, kjer so mladi poročali o svojem delu in izbrali negb
hkovne in hterarne prispevke za razstavo.
Vabilo na razstavo
Likovna dejavnost je začela v Slovenskih Konjicah oživ
ko so pri delavsko prosvetnem društvu Svoboda ustan
likovno sekcijo, ki združuje 14 članov. Po skupni razstavi lil
nikov amaterjev, ki je bila lani, se zdaj v avli kulturnega dor
Slovenskih Konjicah s svojimi deh predstavljajo samo i
člani. Milan Lamovec z 12 deli v disperzijski tehniki in na k
ter Franci Rataj (intarzije) in Slavko Slapnik (оЦе). Njihova (
bodo na ogled še do nedelje, vsak dan od 17. do 20. ure.
Celjska kultura ni izgubar
Novi delegati v nove bitke: za dinar, kadre In prostor
Minulo sredo so se zadnjič
v tretjem mandatnem ob-
dobju sešli delegati skupš-
čine kulturne skupnosti Ce-
lja. Bitka za uresničitev ob-
širnega dnevnega reda je te-
kla na robu sklepčnosti
obeh zborov, kar gre najbrž
pripisati dejstvu, da so bile
na pragu nove volitve in da
so bili delegati že utrujeni
od prizadev^ za razreše-
vale številnih vozlov, ki so
bili v kulturi v minulem ob-
dobju v največji meri pove-
zani s finančnimi sredstvi,
kadri in prostori.
Delegati so med drugim
ugotovili, da so programske
naloge za minulo leto v veli-
ki meri izpolnili in, da zato
kulturna ponudba ni bila
okrnjena. Podprli so, s fi-
nančnim deležem seveda,
kulturno in pohtično sodelo-
vanje z mestom Greven-
broich v Zvezni republiki
Nemčiji j in sprejeh tudi do-
кгу zapleteno shemo zaključ-
nega računa za lani, ki izka-
zuje, da kulturna skupnost
ni med izgubarji, čeprav je
nenehno na robu dejstva:
imamo in spet nimamo.
Iz delegatskih vrst je tudi
prišla pobuda, kije opozorila
na problem knjižničarstva,
saj knjižnica Edvarda Karde-
lja v Čelju ni več kos slediti
založbam pri nakupu knjig,
vpisnine pa so tudi tako niz-
ke, da si z njimi ni mogoče
predstavljati razrešitve tega
Skupščina kulturne skup-
nosti Celja se je lani sestala
na treh rednih in enem
izrednem zasedanju, skupni
organi skupščine pa so se
sestali 32 krat. Splošna je
ugotovitev, da so se organi
skupščine in skupščina sa-
ma, tudi lani veliko ukvar-
jali z zagotavljanjem zado-
voljivih pogojev za delo,
premalo pa z vsebino dejav-
nosti in njenim razvojem.
Programske naloge za leto
1985 so v glavnem izpolnje-
ne, žal pa tudi lani ш bil
sprejet način združevanja
sredstev za izgradnjo objek-
ta za Zgodovinski arhiv,
očitno je bilo zaostajanje
osebnih dohodkov v kultu-
ri, neuresničeno je ostalo
načrtovano zaposlovanje in
nabava knjižničnega gra-
diva.
problema. Samo za ilustraci-
jo: zamudnina knjižne enote
na dan velja 1 dinar! Vendar
pa knjižničarstva ne gre gle-
dati samo skozi leposlovje, je
bilo shšnti iz delegatske klo-
pi, ampak so tu tudi druga
področja - od znanosti do
izobraževanja, zato bi bilo
smiselno, da bi to proučil tu-
di odbor za svobodno menja-
vo dela pri kulturni skupno-
sti. Nove delegate čakajo na
področju kulture še vehke
bitke, je dejal ob zaključku
seje predsednik skupščine
Drago Medved, ko seje dele-
gatom ziahvahl za njihovo
delo.
MATEJA PODJED
»Nepotrebni stroški« za amaterizem
v razpravi o financiranju
programa kulturne dejavno-
sti v Sloveniji je na zadnji
skupščini Kulturne skupno-
sti Slovenije, bila je februar-
ja, ena od delegatk zbora iz-
vajalcev dejala, da seji zdijo
predvideni izdatki za ljubi-
teljsko kulturno dejavnost
previsoki, pravzaprav celo
odveč, ker je amaterizem, to
že beseda sama pove, za-
stonjski. Ni žela ravno priz-
nanja in soglasja, čeravno ji
je v zboru, v katerem je sede-
la, nekaj delegatov vneto pri-
trjevalo.
Stiska, v katero je kultur-
na dejavnost na Slovenskem
vgreznjena, pa naj bo za pro-
fesionalne kulturne institu-
cije, tem bolj pa za ljubitelj-
ske (amaterske), rojeva neza-
želene stranske učinke. Za-
čelo se je prerivanje »okoli
korita«, pri čemer tudi čeka-
ni prav pridejo. Vsa prizade-
vanja, da bi obdržali že itak
skromno dolžino pokrivala
za potrebe kulture, je le-ta
relativno vsako leto krajša.
Zdaj se pa dajmo med seboj!
Namesto, da bi se razvrščali
po dobrih in slabih (diletent-
skih) dosežkih, se že gremo
poklicne, ki jim je kultura in
umetnost tudi kruh in med
amaterje, ki bi bojda radi ho-
norarčili?!
Zanemarimo zdaj republi-
ško raven. Takšnih, ki si be-
sedo amaterizem razlagajo
skoraj izključno kot zame-
njavo za besedo brezplačno,
ne manjka vse tja dol do kra-
jevnih skupnosti. Takšni so
potem pripravljeni odriniti
za izrazito komercialne sku-
pine težke vsote iz družbe-
nih sredstev če vstopnina ne
pokrije astronomskih številk
zahtevanih gaž, domače
amaterje pa na dobičkanos-
nih prireditvah odrinejo s
steklenico piva in polovičko
kranjske, češ, saj v občini
kulturno dejavnost vzdržuje-
mo s prispevno stopnjo za
SIS.
Seveda sem tudi sam pre-
pričan, da bi nagrajevanje
amaterjev bila grobnica lju-
bitelj stvu. Gotovo amaterski
kulturni delavec, najsi poje,
igra, pleše, slika, muzicira,
dela to iz veselja, streže svo-
jemu konjičku. Saj tudi po-
klicni umetnik tega ne poč-
ne iz kakšnih drugih nagi-
bov, razen da mora ob tem še
zaslužiti za preživljar^e. Ven-
dar so tudi v amaterizmu do-
ločene meje, kjer se popolno
zastonjkarstvo ustavi.
Prvič. Tudi v amaterizmu je
potrebna določena strokov-
nost, izobraževanje vodite-
ljev in mentorjev. Tudi v ama-
terskih društvih veliko po-
meni sodelovanje poklicnih
umetnikov. Živ dokaz za to
je mlada, neiskušena skupi-
na iz laške pivovarne, kije že
drugo odersko uprizoritev
izredno dobro izpolnjevala
ob strokovnem vodstvu po-
klicne umetnice. Preden zra-
ste dober režiser, pevovodja,
dirigent, je na stotine, tisoče
ur učenja, vadbe, kar je daleč
čez »normativ« ostalih čla-
nov skupine. Seminarji, te-
čaji, posveti - vse to je
najbolj vnetem onkraj m
gole zabave in ljubiteljski
zadovoljstva. In tak člo\
n^ porabi za vse to svoj i
ni letni dopust in če mu Ц
zmanjša še brezplačnega!^
Drugič. Do kod naj seii
stroški, kijih amaterski ia
turni delavec še nosi na s«
je breme, ne da bi mu vn&
čez čas ne začela pojema'
Članstvo mnogih društev
domicilno razteza čez m
krajevne skupnosti in tú
občine in se mnogi vozijo)
deset in več kilometrov Í
leč. No, takšne stroške dof
jo povrnjene le redki, večii
pa nosi tudi stroške potavi
na gostovanja, ker se gá
rekvizitov tudi ne da орга^
z redkim in večernim uri
neprilagojenim javnim p*
metom.
Kolikor po svojih dolgo«
nih izkušnjah vem, so arf
terski kulturni delavci ii-'
sicer družbeno aktivni, W
v drugih društvih, družbe^
organizacijah itd. Dalje j
ve<? kot očitno, da v drušP'*
niso ravno ljudje z visoi^^
osebnim standartom, ki s|
je »kulturne« potrebe
voljujejo na mnogo bolj dÑ
in ekskuziven način. Tei
amaterji nimajo žepov b'ï
dna in časa brez omejitevA
bi bila ljubezen do kultm
ustvarjalnosti пеотејеН
Takšni so samo posarne^,
zares redki, ki pa posIed¡^
takšne privrženosti tudi o
čutijo in prenašajo.
Najbolj pa je hudo, da P'
digarji absolutnega am^'ü
rizma niso ravno vzor pO"*
tvovalnosti in bi bili prif^J
Ijeni o amaterizmu brez Fi
bitega beliča predavati ^^
honorar!	J
JURE KRAŠOVn
Pomembna pridobitev celjskega muzeja
Leta 1851 so v Celju, na današnjem
Trgu V. kongresa zgradili veliko
stavbo, imenovano »kresija«. Pri iz-
kopu temeljev so med številnimi rim-
skimi kamnitimi spomeniki, našli tu-
di mali bronasti kipec. Kot je bilo
takrat običajno, so vse lepe in zani-
mive arheološke najdbe rimskega
mesta odnašali v velike muzeje na
Dunaj in v Gradec. Tako se je zgodilo
tudi s kipcem tega najdišča.
Po 135. letih zopet zidajo stavbo za
novo banko. Arheologi so tokrat pred
pričetkom gradnje preiskali še vmes-
ne, nepoškodovane zemeljske plasti. V
neposredni bližini mesta, kjer je ležal
kipec, so ležali drobci izjemne freske,
mozaik, stavbe, ogrevalni sistem ...
In prav sedaj so se kolegi iz graškega
muzeja Joanneja, ki poseduje kipec in
je razstavljen v arheološkem oddelku
v Eggenbergu, odločih posredovati
njegovo kopijo. Original jim seveda ni
treba vrniti, saj je bil najden v času
Astrijske države.
18,5 cm visok, bronast kipec ima
spodaj nastavek, ki je služil kot okov
pohištvenega kosa. In prav ta nasta-
vek je hkrati podstavek sedeče posta-
ve na prestolu. Prestol je bogato okra-
šen in opremljen z baldahinom. Kip
predstavlja domače božanstvo, mest-
no boginjo Celejo. Oblečena je v dolgo,
spodnjo obleko, preko nje nosi z
okrasnimi robovi opremljen plašč. Na
glavi ima diadem s petimi kraki. V
rokah drži grozd. Nenavaden naglavni
nakit lahko opazujemo tudi pri drugih
rimskih božanstvih, genijih in doma-
čih bogovih. Grozd ponazarja boga-
stvo oz. obilje.
Stilistična obravnava, predvsem
oblačila s svojimi shematičnimi guba-
mi, kaže na provincialni nastavek ki-
pa. Verjetno je bil narejen kar v Celeji
in to v 3. stoletju našega štetja.
Izkopavanja v zadnjih letih so nam
dokazala izdelovanje malih bronastih
plastik tudi pri nas.
Boginja »Celeia sencta« oz. sveta Ce-
leja, bo odslej izpopolnjevala stalno ar-
heološko razstavo Pokrajinskega mu-
zeja v Celju.
VERA KOLŠEK
Celeia sancta - mala bronasta plasti-
ka iz 3. stoletja. Foto: V. BERK
la. IVIAREC 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Letos na Grossglockner
Planinci celjske Cinkarne se letos odpravljajo na
Grossglockner, načrtujejo pa tudi pohode na bosan-
sko-hercegovske vrhove in kolesarski maraton od
Celja do Logarske doline. V Logarski dolini priprav-
ljajo tudi enotedenski otroški planinski tabor, na
IVlozirski planini pa dan planincev.
Sicer pa so planinci konec prejšnjega tedna na svo-
jem občnem zboru ocenili delo v preteklem obdobju in
poudarili, da so lahko zadovoljni s planinsko vzgojo
mladih. Pripravili so tudi veliko vzponov v domače in
tuje gore, že nekaj časa pa dobro sodelujejo s Planin-
skim društvom Metalurg iz Titovega Velesa. Prav s
planinci iz Makedonije bodo letos tudi obiskali Gross-
glockner. Drugače pa planinci iz Cinkarne največ
hodijo v domače gore, od Julijskih in Savinjskih Alp
do Zasavskega hribovja in Pohorja. Planinci iz Cin-
karne so na občnem zboru ponovno izvolili za predsed-
nika sekcije Adija Vrečerja.
I. F.
Uspeli občni zbori turističnih društev
v minulih štirinajstih dnevih so
imela uspele občne zbore turistična
društva Topolšica, Gornji grad in Do-
brna.
V	Topolšici, kjer so se pogovorili o
opravljenem delu in delovnem progra-
mu, so bili lani kar uspešni, saj so po-
skrbeli za nekaj novih spominkov, iz-
dali novo razglednico, marsikaj so tudi
storili za lepši izgled kraja, ter poma-
gali turističnemu krožku na šoli. Orga-
nizirali so tudi izredno uspel karneval
ter dobro sodelovali z zdraviliščem. Na
občnem zboru so za pribhžno 150 ude-
ležencev pripravili uspel koncert Mo-
škega pevskega zbora iz Šoštanja, za
predsednico pa so ponovno izvolili
Majdo Menih.
V	Gornjem gradu so si pretekli pe-
tek najprej ogledali film o Gornji Sa-
vinjski dolini, ki gaje pripravila tovar-
na Gorenje. Po poročilu, v katerem
smo slišali da so ponatisnili prospekt.
izdali razglednico, kakor vsako leto
pripravili Čebelarski praznik ter skr-
beh za lep izgled kraja, je stekla izred-
no živahna razprava, v kateri so ocenili
delo v minulem letu, predvsem pa se
zavzeli za boljše delo v prihodnje. Po-
magali bodo pri obnovi katedrale, po-
stavili novo vlečnico, v kraju predsta-
vili etnografsko in zgodovinsko zbir-
ko, oživeti pa mora tudi turistični pod-
mladek. Sodelovali bodo z vsemi dru-
gimi dejavniki v kraju, predvsem pa s
kulturnim društvom in šolo. Podprli
bodo ureditev šolskega športnega
igrišča, ki bo služilo vsem krajanom in
tudi turistom. Gornji grad ima z odlič-
nimi gostišči in precejšnjimi prenoči-
tvenimi zmogljivostmi vse pogoje za
uspešnejši razvoj stacionarnega in
izletniškega turizma. Izvolili so nov
upravni odbor, ki si bo sam izbral svo-
jega predsednika.
Na Dobrni so zborovaU preteklo so-
boto. Predsednik Marjan Stor je v
svojem poročilu razgrnil turistično in
splošno problematiko Dobrne in dru-
štva, katerega delo je bilo dobro tako
pri urejanju kraja in organizaciji prire-
ditev. Dobro je bilo sodelovanje z zdra-
viliščem na področju propagande. V
razpravi so omenili uspelo prireditev
Noč pod kostanji, precej je bilo govora
o delu društva in o zasedenosti zaseb-
nih sob ter o številu nočitev, ki je bilo
lani na Dobrni rekordno. Zabeležili so
kar 163 tisoč nočitev, od tega 17 tisoč
tujskih. Ob zaključku so za predsedni-
ka društva izvolili Venčeslava Fle-
reta.
Vsi občni zbori so bili dobro priprav-
ljeni in obiskani, v razpravi pa so ude-
leženci in delegat Celjske turistične
zveze odkrito ocenili dosedanje delo in
povedali, kako naprej.
ZORAN VUDLER
iaj jedo temperamentni Argentinci?
irečanje z argentinsko kuliinjo v Itoteiu Merx v Cei ju
> ste se kdaj vprašali, kako
-fedo in kaj jedo v Južni
Ameriki? V Argentini, na
'primer. Za tiste, ki jim hra-
la pomeni več, kot zgolj za-
dovoljevanje osnovnih po-
treb, ki znajo ob hrani uži-
pti ali na sploh doživeti
nekaj posebnega, neznane-
ga, so v hotelu Merx v Celju
mova poskrbeli. V program
iostinsko-turistične ponud-
il so vključili »Dneve ar-
gentinske kuhinje«, ki so se
pčeli v torek, zaključili pa
^ bodo v ponedeljek, 24.
[шагса.
[Mojster Iz Phoenixa
S predstavljanjem nam
manj znanih kuhinj imajo v
hotelu Merx lepe izkušnje,
če se samo spomnimo dne-
:vov kitajske kuhinje, ki so
jpredlani privabili številne
'goste. Tokrat so se odločili
za Argnetino in znova pova-
bili strokovnjake iz enega
najbolj znanih zagrebških lo-
kalov »Phoenix«, kjer so se v
zadnjih dveh letih preorien-
tirali od kitajske na argentin-
sko kuhinjo. Glavni mojster-
kuhar Jasminko Tulek-Bra-
co je zdaj v Celju in vsak dan
s svojim pomočnikom Vla-
dom pripravlja številne jedi,
ki so gostom na izbiro. Ja-
sminko se je v svoji bogati
kuharski karieri dodobra
spoznal z mnogimi kuhinja-
mi v svetu, za argentinsko pa
je bil na specializaciji leto
dni. Pravi, da se v Celju do-
bro počuti. »Hotel Merx ima
dobro kuhinjo, sposobne ku-
haije in osebje, tako da se
počutim kot doma. Material
za pripravo jedi je vedno
svež in prvovrsten,« je pove-
dal, ko smo ga zmotili pri
pripravi ene od argentinskih
jedi.
Kaže, da so se v hotelu
Merx osredotočih na inter-
kontinentalno kuhiryo, saj
namerava o v prihodnje
predstaviti še turško, kitaj-
sko oziroma sečuansko in še
kakšno drugo deželo s svoji-
mi kulinaričnimi značil-
nostmi.
Argentinci jedo v glavnem
govedino in piščančje meso,
vehko zelenjave, mojstri so v
pripravljanju najrazličnejših
omak, neskončno pa ljubijo
začimbe, veUko začimb, ki
dajejo njihovim jedem svoj-
stveri, značilen okus. Najbolj
je v svetu poznan argentin-
ski file steak, pa Empanada,
argentinska mesna vrečka in
Chilh con carne, fižolova ju-
ha z govedino. Sicer pa je
argentinski jedilnik v hotelu
Merx izredno bogat, za vsa-
kogar je nekaj, bi lahko rekh.
Tudi za sladkosnedneže: pa-
nirane banane s krem kara-
melo, omlete, polnjene z viš-
"njami in prelite s čokolado,
pa »kavbojska pita« z jabol-
ki, cimetom in rozinami...
Za nameček
ArgenUnski tango
Da je vzdušje v hotelu
Merx v tem času čim bolj
»argentinsko«,, skrbi glasbe-
nik Alberto Gregorič iz
Ljubljane s svojo skupino.
Alberto je Argentinec, sicer
pa naše gore list. Sed^ živi v
Ljubljani in vehko igra. S
temperamentno argentinsko
glasbo skrbi za primerno
vzdušje ob srečanju z argen-
tinsko kuhinjo.
MARJELA AGREŽ
V hotelu Merx v Celju so zopet poskrbeli za zanimiv kuli-
narično-kulturni dogodek. V času od 18. do 24. marca bodo
v »Dnevih argentinske kuhinje « svojim gostom predsta-
vili široko in bogato paleto jedi iz te oddaljene dežele, ki
slavi po svojih specialitetah. Da bi se v Celju cim bolje
spoznali z argentinsko kulinariko, skrbi Jasminko Tulek-
Braco iz Zagreba, ki se menda dobro spozna na vse kuhi-
nje tega sveta.
Obuditi znanje gostincev
Poslovna skupnost za turizem in Srednja šola za gostin-
stvo in turizem iz Celja organizirata pred pričetkom glavne
turistične sezone dodatno izobraževanje gostincev celjske
regije na temo gostitelj-gost. Na osemindvajsetih seminarjih
v temeljnih organizacijah gostinstva in turizma bodo na
štiriurnih seminarjih pokazali ter povedali, kako se gosta
sprejme, postreže in odpravi, ter s tem gostince spomnili na
vse tisto, česar so se sicer že učili v šoli. Seminarje, prvega so
prejšnji teden oganizirali v hotelu Evropa, bodo zaključili do
konca maja.
Razstava kitajske umetnosti
v Mozirju odpirajo jutri, 21. marca razstavo kitajske ljud-
ske umetnosti, ki jo s pomočjo kulturnega centra LR Kitaj-
ske v Beogradu pripravlja Zveza kulturnih organizacij
občine Mozirje. Na razstavi, ki bo v galeriji Mozirje odprta
do 4. aprila, bodo predstavih staro kitajsko fotografijo,
dediščino, ki jo hranijo v mozirskem arhivu, ter več kot sto
izdelkov kitajske ljudske umetnosti, ki jih je za to priložnost
posodil kitajski kulturni center v Beogradu. V kulturnem
programu ob otvoritvi, ki bo od 18. uri, sodeluje Slovenski
oktet.
Invalidke za pokal 8. marec
Kot vsako leto, tako so tudi letos pri Društvu invalidov
Laško pripravili družabno srečanje za svoje članice. Udele-
žilo se ga je preko 70 žena. Z njimi so bili tudi predstavniki
krajevne skupnosti Laško. Prisrčen kulturni program so
pripravili učenci Osnovne šole Dušan Poženel, po njem pa
so pripravili še zanimivo predavanje o krvnem pritisku, ki
ga je imel dr. Borič. Sredstva za srečanje so prispevale čla-
nice same, nekaj denarja pa so dobili od delovnih organiza-
cij v Laškem.
Invalidi so izvedli tudi tradicionalno strelsko tekmovanje
za pokal 8. marec.
VM
TTG - Turizem transport gostinstvo
^TOZD Turizem Maribor
Turistična poslovalnica Celje
STE TURIST?
Ste na svoji koži zaznali pomanjl<ljivosti in
vrzeli turistične ponudbe?
Mislite, da bi vi znali bolje?
Pokličite in prepričajte nas!
TTG je turizem, transport, gostinstvo. Poznamo se že.
Srečali smo se na Belem vlaku, na pizzi v Ko-ra baru,
smučarskem središču Kobla nad Bohinjsko Bistrico,
zdravilišču Atomske Toplice v Podčetrtku, potovali ste z
našimi spalniki in Zelenimi vlaki v Benetke, Rim, peljali
smo vas v Budvo, Ohrid, Dubrovnik, Mostar, skupaj
odkrivamo vso Trojo . .. Pri nas se s tem ukvarja team
mladih, strokovnih in ambicioznih delavcev, ki ga želimo
razširiti. Potrebujemo mlajše strokovne sodelavce.
Zahtevamo: višje ali vsaj srednješolsko izobrazbo, smisel
za teamsko delo, iniciativnost, pripravljenost na trdo
delo
Nudimo: stimulativno nagrajevanje, prijetno delovno
okolje, dobre medsebojne odnose, zanimivo in kreativno
delo in možnosti za uresničitev vaših idej
Menite, da izpolnjujete naše zahteve in mi vaša
pričakovanja ? Pokličite nas po tel. 062 26-524,
dogovorili se bomo za pogovor in vam dali možnost, da
nas prepričate!	^^
Ne sanjajte o svojih idejah -	^ ^Ê
uresničite jih z nami!	# 1 1
_
Iz malega raste veliko?
Prodajna služIta gostinstva In turizma sozda Merx že
uspešno deluje
v sozdu Merx so prodajno službo za
potrebe gostinstva in turizma obliko-
vali šele konec lanskega novembra,
Pa bi po dobrih treh mesecih še ne
^oieli pričakovati poslovnih »čude-
^v«, smo ugotovili že na začetku po-
govora z vodjo te službe Bredo
ivovač.
bistvu gre za to, da v okviru soz-
integrirano predstavimo turistično-
pstinsko ponudbo vseh članic na ši-
bkem območju od Koroške, Pohoija
zdraviliškega turizma Dobrne in za-
Pipiivosti krajev konjiške, celjske in
^ske občine, vključno s Spodnjo in
уогпјо Savinjsko dohno,« pravi Breda
^ovač, po .poreklu Vojničanka in s tu-
^stično-gostinskimi izkušnjami z
. Nova prodajna služba gostinstva in
^'^izma sozda Merx se je v kratkem
času od svojega obstoja dokaj uspešno
vključila v predstavitev zimskih cen-
trov Kope in Golte, poslovna naveza z
zdravihščem Dobrna je delovala
predvsem s popestritvijo bivanja go-
stov, zdravilišča, prodajati so začeli
smučarske karte za oba omenjena zim-
ska centra, čeprav se zavedajo (komaj
tričlanski kolektiv!), da prodaja ozke-
ga turističnega aranžmana-prenočišč
in hrane, ne more ostati pretežni del
njihovega poslovnega poslanstva.
Poskusili so se že tudi s prireditvami
in njihovim usklajevanjem v različnih
Merxovih objektih. Čeprav bolj inter-
nega značaja je bilo uspešno pustova-
nje v šentjurskem motelu, za 8. marec
pa je Zvončkov večer v Laškem že
presegel poskusni okvir prireditve.
Prodajna služba se vsebinsko kljub
jasnim ciljem še oblikuje, je takorekoč
»v izgradnji« in bi bilo prezgodaj oce-
njevati njena poslovna tipanja izven
okvirov sozda.
»Osebno sem zadovoljna z doseže-
nim v tako kratkem času, čeprav je
jasno, da je veliko želja in idej, do kate-
rih uresničitve pa je še dolga pot.
Končno je veliko lažje usmerjati ko-
mercialno dejavnost v eni delovni or-
ganizaciji, kot pa na primer pri večih,
kot je to primer v našem sozdu; bistve-
no več je potrebno koordinirati, se do-
govarjati in podobno,« je optimistična
Breda Kovač.
Čeprav se bo poslovni domet prodaj-
ne službe gostinstva in turizma sozda
Merx prav gotovo kmalu razširil v slo-
venski in jugoslovanski prostor, pravi-
jo, da ne želijo postati turistična agen-
cija sedaj poznanega tipa. Zaenkrat
gre še vedno za »interno« službo sozda
Merx, ki pa se z izletništvom za svoje
goste širi po vsej Sloveniji že sedaj. O
dolgoročnejših ambicijah lahko le po
svoje razmišljamo in pa na osnovi do-
sedanjih mnogih izkušenj pri nas, kjer
so se ob poslovno prodornih sistemih
rodile mnoge, kasneje dokaj ugledne
turistične agencije.
MITJA UMNIK
10. STRAN - NOVI TEDNIK
20. MAREC 1986
Potrebna in nepotrebna zadružna administracila
Dokieß do regresov In premU še s takšno administrativno muko?__
Tako kot drugod je glav-
na naloga pospeševalne
službe tudi v Kmetijski za-
drugi Celje uresničitev na-
črta kmetijske proizvodnje
(pravkar so ga za leto 1986
tudi sprejeli in je zahteven),
njihova skrb pa je še pose-
bej poleg sklepanja pogodb
za tržno pridelavo in prire-
jo predvsem intenzifikacija
kmetijske proizvodnje.
Po mnenju dipl. inženirke
agronomije Andrijane Zu-
pane je glede na živinorejski
značaj kmetijstva v celjski
občini v ospredju problemov
živinorejska kriza. Globino
te krize lahko ponozorimo z
dvema številkama o izgubah
v kooperacij ski proizvodnji
lani: enajst starih tisočakov
izgube je pri kilogramu go-
vejega mesa, pri litru mleka
pa 9 dinaijev in pol. Takšna
slaba računica, ki se ne izzi-
de, seveda ne spodbuja k
večji pridelavi in prireji in
dokler bodo cenovna neso-
razmerja v živinoreji rušila
temeljni ekonomski motiv
pridelovalcev in rejcev, nam
ne bodo pomagali nobeni, še
tako lepo zapisani proizvod-
ni kmetijski načrti. To je ne-
sporna resnica, kot je po
mneriju pospeševalcev res
tudi to, da so premije izgubi-
le značaj razvojnih spodbud
in postale komaj delna nado-
mestila za izgube.
Pašništvo razvijajo v celj-
ski občini predvsem na ob-
močju Dobrne, Paškega
Kozjaka, Brdc, na Svetini,
nek^ pa je že tudi poskusov
uvajanja nižinske paše v
Arclinu in Ljubečni.
V takšnem položaju naše
»zaklane živinoreje« med po-
speševalci zadruge ni opti-
mistov, da bi bilo mogoče v
živinoreji doseči na leto 3 do
4-odstotno rast prireje.
Andrijana Zupane: »Sa-
moupravni sklad za inter-
Andrijana Zupane
vencije v kmetijstvu v občini
Celje sicer opravlja svojo
funkcijo in si brez njega dela
pri nas ne predstavljamo,
vendar je vloga regresov in
premij preveč kompenzaci-
ja. ne pa razvojna spodbuda.
Sam sklad tega ne more niti
spremeniti. Ob republiško
določenem obveznem pro-
gramu in omejenim sred-
stvom skušamo vendarle re-
zervna sredstva usmerjati
tja, kjer čutimo, da so najbolj
potrebna. Tako smo se v Ce-
lju odločili za razvoj inten-
zivnega pašništva. Pokriva-
mo polovico vseh stroškov
za ograje in 600 kilogramov
mineralnih gnojil na
hektar.«
Preveč
administracije?
Očitkov na račun preveli-
kega administriranja v za-
družnem kmetijstvu je mo-
goče vehko slišati zlasti od
kmetov, pa tudi mnogi po-
speševalci zaradi nje tožijo.
Zanimivo je mnenje Adrija-
ne Zupane: »Po moje je s
tem približno takole. Za
uspešno delo pospeševalca
je potrebno določeno admi-
nistrativno delo, ki ga je bilo
mogoče včasih celo premalo.
Pravimo, da teren ni bil do-
volj obdelan, niti ni bilo po-
datkov o razpoložljivih
zmogljivostih kmetijske pro-
izvodnje, paje bilo tudi načr-
tovanje včasih težje. Druga
stvar pa je admninistrativno
delo, ki se nam najbolj kopi-
či (zanj porabimo tudi veči-
no delovnega časa) - to pa je
obračunavanje in izplačeva-
nje premij in regresov, ki je
zelo komplicirano. Namesto,
da bi se premije priznavale
že pri kilogramu mesa ali li-
tru mleka, se izplačujejo iz
drugih virov, posebej jih mo-
ramo uveljavljati, kmetom
jih ne smemo izplačevati,
ampak jim priznavamo le
dobropise. Pri sedaj veljav-
nih odkupnih cenah za meso
in mleko, pa takšni dobropi-
si niti ne predstavljajo ne-
vem kakšen denar za kmeta
pri nakupih repromateriala,
pa vseeno toliko administri-
ranja in tohko potov.«
MITJA UMNIK
Dognojevanje
žita
Takoj, ko sneg skoj
bomo posevkom ozii
prvič dognojih. N^l
primerni so dnevi,
zemlja ponoči še zmra
in ne naredimo pre
škode z vožnjo po pos
kih. Prvo dognojevanji
zlasti pomembno za
sevke, ki niso dovolj
sti, z njim pa vphvamo
obraščanje žit in na raz
zasnov klaskov.
Pšenico bomo dogno
s 30 do 60 kg na ha čiste
dušika, ječmenu in rži
od 30 do 50 kg na ha čis
ga dušika. Z večjimi c
merki gnojimo posevl
ki so v kolobarju izdati
gnojene z organskii
gnojih ter na splošno p
sevke, za katere ne pre
videvamo zelo velik
pridelkov.
-n
Karlu Goričanu se ob bikcih snaeb kar razleze po obrazu.
»Krompir bi mi najraje na kaljenje razstavil kar po vsej hiši, če bi mu pustila,* se budi
Lizika na svojega moža.
v resnici moraš biti rojen kmet
Na Jankovinl v RazdeUu pri Strmcu se kmečke rodovne korenine lepo razraščajo v prihodnost
Pogovarjati se s kmetom
Karlom Goričanom, po do-
mače pri Jank, v Razdelju
pri Strmcu, pomeni, da boš
kot prišlec odnesel s sabo
marsikatero kmečko izkuš-
njo preteklih in sedanjih
dni. Vseh sort so te izkušnje,
tudi niso samo slabe, če-
prav te zadnje prav sedaj v
živinoreji prevladujejo.
Ampak Kari Goričan je pre-
več nabit z izkušnjami, sa-
mozavestjo in pretkanostjo
(menda mi tega ne bo zame-
ril) slovenskega kmečkega
človeka, na katerega so zna-
li pritisniti vseh vrst drža-
votvorni in drugačni re-
žimi.
Rod na Jankovini je star,
morda tristo let, čeprav go-
spodar tega še ni natančno
raziskal. Toda že to, kar se
ve, je dovolj za spoznanje o
močnih koreninah te kmeti-
je, ki se je do 1916. leta po-
skušala tudi z gostilno. Go-
stilne ni maral Karlov oče,
ki se jé k edini domači hčeri
priženil, čeprav verjame-
mo, da najbrž ni imela sla-
bega prometa, takole ob ne-
koč pomembnejši cesti pro-
ti Socki in Vitaigu.
Kari je s kmetijo zrasel iz
otroških let in, ker je imel
zemljo v srcu in duši je ved-
no rinil nazaj na kmetijo,
čeprav se mu je včasih na-
smihala drugačna življenj-
ska usoda. O vsem ga je od
fantovskih let do statusa
gospodarja podučeval do-
mači hlapec, ki je bil pri
Goričan član družine in je
njegov glas nekaj veljal.
Kari priznava, da se je mo-
ral še kot gospodar posveto-
vati z njim o prodaji ali na-
kupu.
Nisem bil samo vljuden,
dejansko sem mu ob naji-
nem srečanju prisodil naj-
boljša leta za moškega, pa
me je popravil, da so ta ob
njegovih 66 letih že mimo.
Žena Lizika nama je sicer
ušla v kuhinjo, pa je nisva
posebej vabila za razsod-
nika.
Kriz smo poznali
veliko že včasih
Tako pravi Kari Goričan,
ki se spominja let pred zad-
rgo vojno, ko so mnoge kme-
tije šle »na kant«. Tudi takoj
po vojni niso bili rožnati ča-
si, pa potem obvezne oddaje.
»Ampak takrat sem bil mlad
in udaren, pa se tudi nisem
pustil,« mu nasmeh preleti
obraz. Spomnim ga še na di-
plomo kmečkega udarnika,
ki sem jo pri prihodu opazil
med drugimi listinami na
steni v veži. »No, tisto je še iz
časov, ko je bilo udamištvo
moderno tudi v kmetijstvu.
Menda sva jo dva dobila v
tedanjem celjskem okraju.
Zakaj sem jo dobil? Veste,
vedno sem si prizadeval za
boljše kmetov^e in znal
sem povedati tisto, kar sem
mishl. Nekaterim to ni bilo
vedno ljubo; teh je bilo še
največ.«
Kmetija Goričanovih je v
glavnem živinorejska z пекго
mlečne pridelave. V novem
in velikem hlevu na drugi
strani Hudinje smo se hitro
Kari Goričan: »Preveč ad-
ministracije je v zadrugi.
Včasih so bili štirje od po-
speševalcev na terenu, pa
dva v pisarni. Zd^ je pa
obratno. Za kmetijsko in-
špekcijo pa je tako najbolj
pomembno, da imajo bikci
številke v ušesih in jaz pod-
pisano pogodbo.«
prepričah o tem, kaj je reja
pitancev. Poleg petih krav in
petih telic smo našteh še 30
bikcev raznih starosti in te-
že. Koliko pa je bilo lani trž-
ne prireje in pridelave, sem
bil radoveden. »Enžust ton
mesa in 9 tisoč litrov mleka,«
je bil Kari jedrnat.
Okrog sedanje živinorej-
ske krize se je nato rezpletal
pogovor. Goričan mi je zatr-
jeval, da ne mish, kako je
meso prepoceni, ampak, da
so mineralno gnojilo, škropi-
va in repromaterial predragi.
»Tudi ni res, da mi kmetje
povišujemo cene«, je bil že
skoraj jezen. »Poglejte in si
izračunate, kohko kilogra-
mov mesa ali htrov mleka
sem moral dati za gnojilo
pred štirimi leti in koliko
zd^j. S svinčnikom v roki
imaš takoj dokazano računi-
co in ni potrebno vehko go-
vorjenja.«
Kot polž v svojo
hiško
»Slovenski kmet bi davno
propadel, če ne bi bil rojen
kot kmet. Biti moraš tudi
konservativen, ne smeš vse
verjeti. Slabo bi se končalo
zanj, če bi vsakega poslušal -
že prej, pred davnimi deset-
letji, tudi stoletji. V boljših
časih se kmet mora malo raz-
gledati naokrog, se razširiti,
v slabših pa se potuhniti in
potegniti vase; kot polž v
svojo hiško,« seje razvnemal
moj sogovornik.
Zasukal sem pogovor na
zadružništvo in ga izzival z
vprašanjem, kohko je kme-
tijska zadruga njegova,
kmečka. Pa, če je res, da je
kmetu prav sedaj, če je zgolj
od kravjih repov odvisen,
kar težko.
»Res je težko. Zase že priz-
nam, da bi mogoče mary tve-
gal z naložbami, če ne bi imel
po drugi liniji (upokojenski)
že neko socialno varnost.
Res je tudi, da imam sina, ki
je zagnan za kmetijo. Rad bi
se specializiral, sam pa mi-
shm, da je to tvegano. Če te
ne nese pri mleku, te pa pri
mesu ah čem drugem. Kmet-
je svoje Mdruge nimamo,
kajti sedanja zadruga je pač
podaljšek, roka kmetijske
politike, takšne kakršno pač
imamo. Sprašujete, če je za-
druga bolj trgovina kot pa
zadruga? К^ vem. Sam z njo
dobro sodelujem, hkrati pa
vem, da tudi zadruga ne mo-
re vsega narediti, ker гм
dovolj denarja ...« Pravi d
ričanov monolog, lahko u^
tovim.
I
Lizika Goričanova naju)
zvlekla v kuhiryo, kjer je í
po na toplem kahl semens}
krompir in je dišalo po kai
Vzdušje je pripomoglo, i|
sva kmečko politiziranje i
okrožila bolj po družinslif
Hitro sem zvedel, da so j!
jima rodili trije otroci, kari
po po vrsti, da sta se že ustn
šila: najprej Alenka, Draá
in nato Irena. Vsi so v svojj
pokhcih in starima staršerij
so že namenih šest vnukol
Verjamem, da bo tudi k(f
od njih zastrupljen s kmf
kim stanom.	j
MITJA UMNfl
FOTO: EDI MASNP
la. IVIAREC 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Zaradi bolezni
na zatožno iclop
žalostno, toda resnično.
j«ii to anekdota ali humore-
ska, kot zveni naslov, ampak
tragična zgodba 49 letnika,
¿ivečega v takoimenovani
»izvenzakonski skupnosti« z
žensko nekje od leta 1974 v
svojem stanovanju. Znašel
sem se pred sodiščem kot
obtoženec. Morda do vseh
teh nevšečnosti ne bi prišlo,
te temu ne bi botrovala bole-
zen in pa seveda negativni
faktoiji moje partnerice, ka-
terim je bila privržena že
pred najinim poznanstvom.
To so: alkohohzem in nezve-
stoba. Mogoče se bo marsi-
komu zdelo čudno, da sem
se združil z žensko takih last-
nosti, še posebej, ker sem bil
s tem predhodno seznanjen.
Zagotavljam pa, da so bila
posredi čustva, katerim ni-
sem mogel, niti znal kljubo-
vati. Prepozno sem ugotovil,
da človeška podlost ne poz-
na meja. Pa pustimo sedaj
to, saj pregovor pravi, da po
toči zvoniti je prepozno. Za-
četek vseh teh nevšečnosti
sega v leto 1980, ko sem mo-
ral zaradi bolezni, ki je kro-
ničnega značka, na operaci-
jo. Za njo je sledila daljša te-
rapija, ki me je priklenila na
dom. Moja partnerica me je
čedalje bolj zanemaijala in
se odtujevala. Začela je zo-
pet svoje staro sladko življe-
nje s popivanjem in pogosti-
mi daljšimi odsotnostmi z
doma. Po takem životaije-
nju, nenehnih prepirih in
grožnjah, je najino skupno
gospodinjstvo razpadlo. Sta-
nje bolezni se mi je čedalje
bolj slabšalo, do te mere, da
sem bil priklenjen na poste-
ljo. Nudena mi je bila vsa-
kodnevna zdravniška pomoč
(prejemal sem injekcije). Za-
radi tega sem bil prisiljen za-
pustiti svoje stanovanje za
določen čas in iskati pomoč
pri prijateljih, kjer so mi nu-
dili nego, s^j sem bil skoreO
nepokreten. Po delnem
okreva^u sem se vmil v svoj
dom, kjer me je čakedo nepri-
jetno presenečene, saj ni-
sem mogel vstopiti zaradi za-
тецјапе ključavnice na
vhodnih vratih mojega sta-
novala. Prisiljen sem bil
iskati pomoč na postaji mih-
ce, kjer so me odpravih, češ
da oni niso kompetentni za
bilo kako intervencijo. Na-
potih so me na pristojno Te-
meljno sodišče, kjer sem mo-
ral s pravdo dokazovati svo-
jo upravičeno odsotnost z
doma. Po maratonskem pro-
cesu, kljub nujnosti primera,
sem v pravdi uspel. Obtožen-
ka ni bila kaznovana za stor-
jeni prekršek. Sodišče ji je
naložilo, da ključavnico po-
novno zamenja in postavi
vse v prvotno stanje ter da se
podobni prekršek ne ponovi.
Dolžna mi je bila tudi povr-
niti stroške pravde pod iz-
vršbo. Končno mi je uspela
vrnitev v moje stanovanje,
kjer sem se nastanil v dnev-
nem prostoru, vse ostalo pa
prepustil v koriščenje sosta-
novalki. Lahko si je pred-
stavljati v kakšnem peklu
sem živel odslej. Ne bi želel
niti hotel opisovati grožnje,
žahtve in psovke, ki so deže-
vale na moj račun. Svoj bi-
valni prostor sem vedno za-
klepal, pa bil prisoten ali ne
in to iz preventivnih razlo-
gov. Več kot očitno je, da je
hotela doseči svoj cilj na naj-
bolj umazan in prostaški na-
èin. Vse to sem mirno prena-
šal ali pa se umaknil z doma.
Tako sem bil primoran tavati
okoli večkrat po cele dneve
in sem se večkrat vračal do-
niov šele pozno zvečer, samo
zaradi miru.
Nesreča nikoli ne praznu-
je, pravi pregovor. Zgodilo
Se je namreč, da sem nekaj
piesecev kasneje doživel in
komajda preživel prometno
nesrečo. Po poškodbi, ki
sem jo utrpel, preživi približ-
no do 20% poškodovancev.
Po ugotovitvi diagnoze v
Celjski bolnišnici (Aneury-
sma postreumatica aortae
desc), sem bil prepeljan v
Klinični center Ljubljana,
kjer so mi izvršili operativni
postopek dne 15. 10. 1984. 9.
11. istega leta sem bil odpuš-
čen iz bolnišnice in prepe-
ljan domov na nadaljnje
zdravljenje. Dodeljena mi je
bila patronažna služba vse
do sredine februarja nasled-
njega leta. Razumljivo je, da
ves ta čas nisem mogel bivati
v svojem stanovanju zaradi
že prej omenjenih nevšečno-
sti in pa karakteija bolezni.
Tako sem bil zopet prepuš-
čen na milost in nemilost tu-
jim ljudem, kjer pa sem nale-
tel na razumevanje, pomoč
in sočustvovanje. Počasi
sem okreval in ko sem bil že
sposoben za kr^še in lažje
sprehode, sem se odločil, da
obiščem svoje stanovanje.
Moral sem se dobro psihično
pripraviti na to srečanje, saj
sem vnaprej slutil, da zopet
nekaj ni v redu. Vstopil sem
zlahka in ko sem si že skor^
oddahnil češ, da so bile moje
zle slutnje odveč, sem bil ne-
nadoma šokiran. Poskušali
sem odkleniti moj bivalni
prostor, vendar je bil le-ta že
prej nasilno odprt. Ugotovil
sem, da je prostor preurejen
v nekakšno »ljubezensko
gnezdo«. Kasneje sem ugo-
tovil, daje sostanovalka vanj
vsehla svojo hčer z ljubim-
cem. Koristila sta vse moje
premičnine, moje osebne
stvari pa so izginüe neznano
kam. Pa smo zopet tam, sem
si dejal in se odpravil s prizo-
rišča tragedije v ponovni boj
proti nasilju in nečloveške-
mu ravnanju bitja, ki sem
mu nekoč nudil vso materi-
alno in moralno podporo.
Níóeti sem zopet moral od-
vetnika, ki se je nemudoma
lotil posla. Pričakoval sem,
da bo ta postopek mogoče
krajši in enostavnejši zaradi
vnovičnega prekrška storil-
ke. Tudi tokrat me je dolete-
lo presenečenje, saj meje od-
vetnik po nekaj dneh obve-
stil, da sem namesto tožnika
postal obtoženec. Sostano-
valka me je namreč optožila
za razlastitev stanovanjske
pravice, zaradi domnevne
neupravičene odsotnosti in s
tem zanemć^anja stanova-
nja. Obtoženi branite se in to
sem tokrat jaz. Prišlo je do
razprave, kjer mi je bilo nalo-
ženo, n^ predložim ustrezna
zdravniška potrdila, kar sem
nemudoma storil. Sklep sod-
be prve stopnje se je glasil,
da se tožba, kot neutemelje-
na zavrne, S tem pa proces
vseeno še ni bil končan. Tož-
nica je imela pravico do pri-
tožbe na Višje sodišče, kar je
tudi izkoristila. Višja inštan-
ca je njeni pritožbi delno
ugodila in predala ves mate-
rial v ponovni postopek na
prvo stopnjo z utemeljitvijo,
da je dokazano gradivo ki
sem ga dostavil, pomanjklji-
vo, predvsem pa premalo la-
ično sestavljeno. Začel sem
ponovno zbirati takoimeno-
vana laična potrdila in jih
dostavil. Sodišče je zahteva-
lo tudi ustrezne pismene iz-
jave delovnih organizacij v
katerih smo zaposleni udele-
ženci procesa, o možnih reši-
tvah stanovanjskih proble-
mov. Prispele so izvaje vseh
zainteresiranih.
1.	OZD tožnice, ki je ena
največjih v celjski regiji in
n^bolj znanih v SFRJ, pa tu-
di zelo dobro situirana, je po-
slala izjavo, ki je vse prej kot
objektivna, saj so v njej na-
vedeni nemogoči pogoji bi-
vanja njihovih delavcev in
da tožnica kljub dolgoletni
delovni dobi nima možnosti
za pridobitev stanovanja.
2.	Izjava ustanove, kjer je
zaposlena njena hči, je vse-
bovala več ali manj objektiv-
no dejavnosti stanje. Nave-
deno je, da je prisilka na pri-
oritetni listi in ima v dogled-
nom času možnost pridobiti
stanovanje.
3.	Odgovor DO, kjer sem
zaposlen jaz glasi: »Z začu-
denjem in ogorčanjem odgo-
varjamo na zaprosilo ome-
njenega sodišča. Začudeni
smo, ker nas sprašujete
kakšne so možnosti, da bi
naš delavec pridobil ustrez-
no stanovanje. Imenovane-
mu je že bilo v letu 1981 do-
deljeno ustrezno stanovanje
- torej ga že ima. Zato je ab-
surdno govoriti o možnostih
za dodelitev novega itd. Na-
dalje nav^a: Ogorčeni smo
ob dejstvu, zak^ predlagajo-
ča stranka ne išče stanovanj-
ske rešitve v svojih OZD ob
predpostavki, da je zaposle-
na. Ne moremo dopui^i, da
se nam na obravnavani na-
čin zmanjšuje obstoječi sta-
novanjski fond, ki smo ga
ustvarili delavci OZD-a z od-
povedovanjem pri dehtvi
OD in namenom, da bodo v
njih stanovah naši delavci -
ne pa kdorsibodi.
To so torej bile izjave zain-
teresiranih strank. Tako je
bila zbrana vsa potrebna do-
kumentacija in razpisana je
bila obravnava za 3. 2. 1986.
Sodnica je navzoče seznanila
z vsebino dokaznega gradiva
in po krajši razpravi posto-
pek zaključila ter ga vrnila v
pretres Višjemu sodišču.
Vsa ta procedura traja že pri-
bližno leto dni. Medtem pa
se nihče ne vpraša, kako je z
menoj, kot težkim bolnikom,
ah imam streho nad glavo in
pomoč, ki mi je potrebna?
Ta takoimenovana »izvenza-
konska skupnost« se sicer
enači z zakonsko skupnost-
jo, ki določa gotove pravice
in dolžnosti partnerjev, ven-
dar mi to k^ malo koristi, saj
se vseskozi obravnavajo sa-
mo pravice partnerke, ne pa
tudi dolžnosti. Na zadnji
obravnavi sem sicer opozoril
sodišče na to pristranost,
vendar nisem dobil odgovo-
ra. Ostaja mi še samo uteha,
da ni bolezen kaznivo deja-
nje, s^ bi bil sigurno ob-
sojen!
T. D. Celje
Veselje do
kmetovanja
v vašem časopisu sem pre-
brala sestavek Zaščitene
kmetije ni mogoče deliti. Za-
nima me, kako je z ostareli-
mi kmetijami v ŠkoQi vasi,
za katere pišete, da jih je tam
nEoveč. Sem kandidat za
takšno kmetijo. Preživljala
bi ostarele in nudila vso
oskrbo. Sem kmečka delav-
ka iz Titovega Velenja in
imam interes za kmetovanje,
pa tudi vehko veselja in volje
za delo na zemlji.
Vprašala sem na kmetijski
zemljiški skupnosti СеЦе, pa
so mi odgovorih, naj se obr-
nem na tistega, ki je pisal v
časopis NT, in da oni o tem
nič ne vedo.
Lepo vas prosim, sporoči-
te mi, če je kje v okohci Ce-
lja, Žalca ali katerekoli dru-
ge občine kakšna možnost
obdelovanja zemlje in kme-
tovanja. Jaz sem na razpola-
go z veseljem in voljo.
MARIJA OVČAR
Škale 127, Titovo Velenje
Pripis uredništva:
Objavili smo vaše pismo,
morda se vam bo kdo ogla-
sil, pa boste uresničili svoje
želje. Glede zemljiške kme-
tijske skupnosti Celje pa le-
to: niso vam odgovorili le-
po, kajti podpisani sem
takšne podatke, kot sem jih
zapisal v omenjenem se-
stavku, dobil prav pri njih,
pri tajniku Juriju Novaku.
MITJA UMNIK
Plošča potrebna
obnove
Lani je bila 90-letnica nižje
slovenske gimnazije v Celju,
za katero se je v dun^skem
parlamentu več leti bila tež-
ka in viharna borba, zaradi
tega vprašanja je padla celo
ena vlada.
Večino let je bila gimnazija
v dvonadstropni hiši na Mu-
zejskem trgu 3 v Celju, hiša
je bila last dr. Vekoslava Ku-
kovca.
Pred leti smo nekdanji di-
jaki odkrili spominsko ploš-
čo s primernim besedilom te
hiše. Kaže pa, da je izdelova-
lec te plošče za besedilo upo-
rabil slabo zlato in napis je
postal nečitljiv. Ob odkritju
plošče je kot predstavnik
celjske občine to v varstvo
občine prevzel takratni pod-
župan Jože Marolt. Kot eden
še zelo redkih še živečih nek-
danjih dijakov slovenske
nižje gimnazije v Celju pro-
sim našo občino, da pristoj-
nim organom naloži obnovo
napisa.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Zahvala društvu
Društvo za pomoč prizade-
tim s cerebralno paralizo v
Celju deluje že 3 leto. Kljub
temu je že na začetku delo-
vanja poslalo tri otroke v te-
Č£u smučanja v Kranjsko go-
ro. Lani je prvič samostojno
organiziralo smučarski teč^
na Rogli za gibalno motene
otroke. Tečaj je uspel. Poleti
je društvo omogočilo petnaj-
stim otrokom letovanje na
morju. Prostor je odstopil
Pionirski dom Cvetke Jerin
v Celju, v Baški. Tudi to ni
bilo brez uspeha, saj se je ve-
čina otrok naučila plavati.
Letos pa je društvo pripra-
vilo 6-dnevni smučarski te-
čaj za otroke in šolo za starše
otrok na. Mariborskem Po-
horju v Železničarskem do-
mu. Tja smo se odpeljah 3.
februarja. Seminarja oz. šole
se nas je udeležilo približno
34. Dopoldan in popoldan so
imeli otroci smučarski tečaj,
za kar gre velika zahvala tov.
Mariji Seničar. Starši, ki smo
spremljali otroke pa smo
imeli seminar oziroma pre-
davanja, ki so jih vodih pred-
sednik Zveze društev za CP
Slovenije tov. Poiane iz Ma-
ribora ter dr. Vehčkovič in
njegova žena iz Ljubljane;
skratka - dneve, ki smo jih
preživeli v čudovitem zim-
skem okolju, smo preživeh v
enkratnem vzdušju. Pridobi-
li smo mnogo znanja in izme-
njali izkušnje s starši.
Res velika zahvala gre dru-
štvu, da je našim otrokom in
staršem omogočila 6-dnevno
bivanje na Pohorju. Otroci
so si pridobih znanje iz smu-
čanja, starši pa strokovno
znanje, ki bo marsikomu po-
magalo pri delu in vzgoji
otroka s cerebralno paralizo
v naprej.
Preko Novega tednika se
želim zahvaliti v imenu star-
šev in otrok vsem, ki so ka-
korkoli pripomogli, da smo
se lahko udeležili smučar-
skega tečaja oziroma šole za
starše.
ANGELCA PIKL,
Celje
SLOVENSKO IJUDSKO GLEDAL1ŠĆE CELJE
gostuje nocoj v Šoštanju. Ob 19.00 se bodo predstavili
z Brešanovo Slavnostno večerjo v pogrebnem zavodu.
Jutri bodo na odru celjskega gledališča nastopih
člani francoskega krožka Srednje družboslovne šole iz
Celja. Na željo gledalcev bodo ponovili uspešno upri-
zoritev dela Mali princ z večerom šansonov. Predstava
bo ob 17.30.
Člani gledališča pa bodo tega dne gostovali v Litiji.
Odigrali bodo delo Georgesa Feydeauya Bolha v
ušesu. Isto delo bodo v soboto uprizorili na odru SNG
Drama v Ljubljani.
V	ponedeljek in v torek, obakrat ob deseti uri, bosta
še dve zaključeni predstavi Plešočega oslička, avtorja
Erica Vosa. Prva predstava bo za osnovnošolce iz
Petrovč, druga pa za šolarje iz Shvnice.
V	ZDRAVILIŠČU LAŠKO bo danes nastopil ženski
nonet Torno Zupan, ki deluje v okviru medobčinske
organizacije slepih in slabovidnih Kranj. Gostja večera
bo opema pevka Zlata Ognjanovič. Koncert se bo začel
ob 16.30
V	NARODNEM DOMU V CELJU bo nocoj ob 19.30
koncet Mešanega pevskega zbora Gostinskega
podjetja Celje, ki praznike 10. obletnico delovanja. Kot
gost bo nastopil Moški pevski zbor Avto Celje, na
prireditvi pa bodo podehh tudi Gallusova priznanja.
KULTURNI DOM ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI bo
v soboto gostil gledališko skupino KUD France Preše-
ren iz Vojnika, ki se bo predstavila s komedijo Carla
Goldonija Krčmarica Mirandohna, v režiji Frzmcija
Korošca. Predstava bo ob 19. uri.
V	KULTURNEM DOMU KUD ZARJA v Trnovljah
bo v soboto nova premiera. Tokrat se bodo člani Zarje
predstavih s komedijo v dveh dejanjih Ženitev Niko-
l^a Vasiljeviča Gogolja. Predstava bo ob 19.30, vstop-
nice pa so naprodíy pri Zvezi kulturnih organizacij, v
Gregorčičevi 6.
V	ZADRUŽNEM DOMU NA LJUBEČNI bodo v
nedeljo ob 16. uri gostovah člani KUD France Preše-
ren iz Vojnika z Goldonijevo komedijo Krčmarica Mi-
randohna.
VI. ABONMAJSKI KONCERT Zavoda za kulturne
prireditve Celje bo v torek, 25. marca ob 19.30 Tokrat
bo nastopil Slovenski kvintet trobil.
DOM KULTURE TITOVO VELENJE bo jutri, ob
19.30 gostil simfonični orkester Slovenske filharmo-
nije pod vodstvom Uroša Lajovica. Na sporedu bodo
dela Škerjanca, Mozarta in Mendelssohna, kot sohsti
pa bodo nastopih člani godalnega kvarteta Slovenske
filharmonije.
V	sredo, 26. marca, bodo na odru kulturnega doma
nastopih člani gledališča Glej iz Ljubljane in sicer z
grozljivko Petra Weissa Noč gostov.
V	AVLI RAZVOJNEGA CENTRA v Celju si še do
srede lahko ogledate razstavo slik Dore Plestenjak.
V	AVLI PIONIRSKEGA DOMA CVETKE JERI-
NOVE razstavljajo likovna dela učenci osnovne šole
XIV. divizije z Dobrne.
V	CENTRU ZA KLUBSKO DEJAVNOST v Cankar-
jevi uhci v Celju se predstavlja fotograf Zoran Lešič.
V	MAYERJEVI VILI v Šoštanju so na ogled slikar-
ska dela dveh članic šaleških likovnikov, Helene
Čebul in Viktorije Meh.
V	KNJIŽNICI TITOVO VELENJE sta odprti razstavi
Velenje nastarih razglednicah in Primož T^bar - 400
letnica smrti.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Kako bogata Je naša,
slovenska domača kuhinja!
Slovenci smo, kar se kuhinje tiče, Evropa v malem
Slovenija, kjer se srečuje-
jo alpska, panonska in sre-
dozemska kultura, ima pe-
stro in bogato kuhinjo, ki
pa se je, vsaj pri predstavi-
tvi navzven, še preveč sra-
mujemo. Toliko opevana
dunajska kuhinja je morda
celo revnejša od naše, le da
mi svoje gibanice, potice in
ostalih kulinaričnih poseb-
nosti ne znamo tako ponu-
diti. To je le dvoje misli s
seminarja o narodnih jedeh
celjske in koroške regije, ki
so ga v okviru rednih preda-
vanj za slovenske gostince
prejšnji teden odlično orga-
nizirali na Srednji šoli za
gostinstvo in turizem v
Celju.
Kaj je pravzaprav naša na-
cionalna kuhinja? To je stara
hrana našega kmeta, ki je bi-
la ob petkih in svetkih eno-
stavna, preprosta, skromna a
pestra in tudi bogata ob
praznikih. To je tudi poseb-
na hrana gozdarjev, splavar-
jev, oglaijev, je tudi domača,
malce bogatejša hrana, ki so
jo jedli v trgih, mestih in v
gradovih, kjer je sicer pre-
vladovala dunegska in itali-
janska, pa tudi francoska ku-
hinja. Vse to je nacionalna
kuhinja, v kateri so tudi pri-
mesi ostalih kuhinj, saj gre
za povsem samosvoj način
priprave. Predvsem naša do-
mača kuhinja, ki ima vrsto
res izrednih posebnosti, je
po krivici pozabljena. Na
vprašanje zakaj, je doktor
Boris Kuhar, ravnatelj Na-
rodnega muzeja Slovenije,
predavatelj na seminaiju,
odgovoril:
»Vzrokov je več, eden po-
glavitnih pa je, da domačo
kuhinjo premalo poznamo in
vsi skupaj, ne le gostinci,
premalo cenimo. Ker je sta-
nje takšno, ne poznamo nje-
ne vrednosti. Trdim, da smo
Slovenci, kar se kuhinje tiče,
Evropa v malem. Tisto, kar
bi moral človek iskati po
vsej Evropi, najde pri nas,
kjer se srečujejo tri evropske
kulture s svojo kulinariko, ki
je izredno pestra in bogata. V
Sloveniji imamo 40 kuhna-
ričnih področij, vsako s svo-
jimi specifičnimi jedmi. Sam
imam registriranih več kot
1300 imenitnih domačih slo-
venskih jedi, jedi ki so jih
kuhali in mnoge med temi še
kuhajo pri nas. Te seminarje
smo pričeli organizirati rav-
no zato, da gostince prepri-
čamo, da imajo bogastvo v
tej kuhinji in, da bodo goste
dobili ravno zaradi te doma-
če kuhinje. Povsod v svetu
to uspeva in ne vem, zakaj ne
bi tudi pri nas. Na prvem se-
minarju v Novem mestu je
bilo 25 udeležencev, danes v
Celju že več kot 80, kar po-
meni, da je zanimanje med
gostinci vedno večje.«
Kako domače iedi
vključiti v gostinsko
ponudbo?
Recept ni preprost, poseb-
no še, ker je osnovna naloga
dobrega gostinca ta, da gost
zaiüteti mizo sit in zadovo-
ljen. Enako zadovoljen pa
naj bi bil Italijan, Nemec ali
pa Beograjčan, Ljubljančan,
zato, kot je dejala Marija Be-
zovšek, ki je predavala na to
temo, jedilnik ne more biti
sestavljen izključno iz doma-
čih jedi. Kot pospeševalka za
kmečki turizem ima pri tem
precej izkušenj. Zato v Gor-
nji Savinjski dolini jedilnike
skrbno sestavljajo in doma-
čo hrano vanjo nevsiljivo
vključujejo. Če nekdo žgan-
cev ne je, bo na mizi nekaj
takega, kar bo jedel. Domača
hrana je na mizi pri vseh
obrokih, jedilnik pa je z njo
najbolj obarvan pri kosihh.
Pri tem izbirajo predvsem ti-
ste posebnosti, ki so »doma«
na posameznih področjih.
Ob tem je pomembno tudi
upoštevanje modernih prin-
cipov zdrave prehrane.
Gostinci pri vključitvi jedi
narodne kuhinje seveda ne
smejo pozabiti na jedi in spe-
ciahtete drugih območij v
domovini in izven nje, ven-
dar je pri tem bistvena speci-
alizacija ponudbe, ali po do-
mače, dogovor med njimi,
kaj bo kdo ponujal, ter pri
tem nuditi tisto, kar znajo
res dobro napraviti in ponu-
diti. Na turističnih kmetijah
Gornje Savi^ske doline lah-
ko gostje pri zajtrku izbirajo
tudi med žganci, masovni-
kom, obrnjenkom, cvrtnjaki,
vrsto mlečnih kaš, močniki,
siri, zaseko, suho govedino
in želodcem, domačimi pa-
štetami iz ocvirkov. Prav
lahko bi poleg kocke masla,
marmelade v plastičnem
ovitku, sira in jajca, kaj od
prej naštetega ponudili tudi
v kakšnem hotelu. A ne gre
le za vprašanje kaj, temveč
tudi kako ponuditi?
Oticet bo, ohcet bo
Enega takšnih modelov,
namreč, kako nekaj ponudi-
ti, so ob odlični asistenci
učencev in učiteljev Srednje
gostinske šole v Celju pri-
pravili člani kulturnega dru-
štva Anton Tane iz Marija
gradca pri Laškem, s svojim
prikazom svatovskih šeg in
navad, kakršne so bile v rabi
pred sto in več leti po koz-
janskem delu laške občine.
Prikaz Ohcet bo, ohcet, ki je
v režiji Jureta Krašovca na-
stal po večletnem iskanju za-
nesljivih virov, pisnega in
ustnega izročila in, ki pona-
zarja obredje in potek stare
kmečke ohceti s starimi sva-
tovskimi vižami, pesmimi in
z vsem kar zraven sodi
(vključno z oblačili in noš-
njami), bi pravzaprav poleg
gostincev in tistih, ki so si na
različnih odrih na Celjskem
stvar že ogledali, moral vide-
ti tudi kateri od snovalcev
naše turistične propagande.
S takšno ohcetjo bi se lahko
brez sramu predstavili tudi
na berlinski turistični borzi
ter s tem za našo deželo
ustvarili med tujci gotovo
več zanimanja kot pa tisti, ki
so tam kazali le prospekte.
Sočasno so med prikazom
ohceti tudi gostje, ki so si
stvar ogledali, jedli svatov-
sko župo, domače predjedi
in vse ostale dobrote, kakrš-
ne so bile »v rabi« pred sto in
več leti, kar je tudi dober
model, kako bi lahko takšno
kmečko ohcet ponujah naši
večji hoteh, lahko pa bi bila
Tudi med jedmi in jedilni
predvsem južnega dela I
Savinjske doline, Dravinjs
Kozjanskega je že veliko po
jedi, ki niso več tako pogost
juha, koruzna juha, godlja,
pirja, jabolčna juha z močni
njimi luknja, gornjesavinjs
ska pršnjača. Med mesnim
savinjski želodec, poleg vrs
je tu še kolinja potica iz ok
Savinjske doline, znamenit
Pohorju. Tudi štruklji se pri
nov, podobno je z žlikrofi (
poticami (zidana, bučna, ze
bogat je tudi izbor zelenja
fižolov jabolčnik ali fižol s ä
Ije, pa je verjetno malo tiS
ni), ki bi poznali ali na mit
vršičke ali hmeljevo solato.,
vsa stvar povezana tudi sli
kakšno večjo turistično pri-i
reditvijo. Ne le zaradi zasluž-
ka, saj ta zaradi stroškov, po- »
vezanih s takšnim prikazom,
verjetno ne bi bil nevemkak- '
šen. Bi pa s tem pokazah ti; ^
sto, kar goste, turiste, najbolj i
zanima. Kdo smo in kaj smo, ^
kako smo živeli (in kako živi- e
mo) in tudi kakšna je naša ■
hrana. Ničesar se nam ni tre- ^
ba sramovati!	^
Upajmo, da bodo tudi go- >
stinci iz vse Slovenije, ki so •
se udeležili celjskega semi- J
narja, podobne je Splošno ^
združenje gostinstva in turiz;
ma pri GZS organiziralo tudi ^
v drugih krajih Slovenije- ^
kaj od tistega, kar smo slišali ^
in videli, pokazali tudi r
praksi. Pri tem so jim lahko
v pomoč tudi izkušene kuha-
rice in stare kmečke gospo-
__
Dr. Boris Kubar: »Trdim,
da smo v Sloveniji, kar se
kuhinje tiče, Evropa v
malem.
Ohcet bo, obcet, in KUD Anton Tane iz Marija gradca,
turistično borzo.
Vsem udeležencem seminarja, predvsem pa nastopajočim, seje v imenu Srednje šole za gostinstvo in turizem zahvalil
Ob prikazu običaja kmečke ohceti izpred 100 let so lahko
udeleženci seminarja poizkusili tudi svatovske jedi s
področja okolice Laškega, Kozjanskega, Savinjske doline,
Pohorja in Koroške. Na jedilniku je ob nekaterih že nešte-
tih jedeh bilo tudi pohorsko pleče, savinjski želodec,
domači sir iz Luč, klobasa v masti iz Kozjanskega, sladka
juha z rezanci in ocvrtimi jetrnimi gobicami (področje
Laškega), sladka juha z jetrno klobaso (Oplotnica), kuhana
govedina, topli hren, jajčni in jabolčni hren, pražen krom-
pir, vinska polivka (Laško), svinjska glava po kozjansko,
pečenka po svatovsko, pečeni puran z mlinci (Rog. Sla-
tina), pečena kura v loncu (Pohorje), kislo zelje-z ocvirki,
solate z bučnim oljem, ajdov, mešani, soržični in beli
kruh...
Učenke in učenci gostinske šole so skupno z izkušenimi kuharicami iz Brez, Rogaške Slatine, Labomnega, Sedraža in
Celja pripravili pravcato svatovsko pojedino.
la. IVIAREC 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 13
ki so neprecenljiv vir
Bv. Da brez njihove
ti ne bi šlo tako glad-
[v Celju dokazale Roza-
Kk iz Lahomnega, Le-
lec in Frančiška Zaje
tez (izdelovalki rož-
Ipinterci), Ida Napret
Iraža, Emilija Koštrun
jaške Slatine in Marija
buni našega območja,
Spodile in Gornje
Celjske kotline in
fa. Naštejmo le nekaj
njej podobna železna
lu iz fižola in krom-
ta kašnatih jedi, med
ni žganci ali kozjan-
i edina posebnost le
ih in mesenih klobas
iskih Toplic, žolča iz
i lonec, pa bunke na
►vsaj na dvajset nači-
18 skuto, z rižem) ali
tfMova...). Posebno
•	Ce že kdo še pozna
li morda zeljne štruk-
fostinci pa jih sploh
li zabeljene hmeljeve
' iz Celja, ki so učen-
^ učiteljem gostinske
•omagali pri pripravi
^^ketga kosila. Izkazali
'udi učenci in učenke
^ад šole (kuhaiji in na-
J.iz Celja, ter oddelka
•	iz Slovenj Gradca, ki
aeležence seminaija
^ s koroškim zajtr-
'^čelo se je torej z rže-
J^hom, ^dovimi in si-
' štruklji, ajdovimi žli-
^Sanci po koroško s ki-
[•Mom, končalo pa z
pohorsko in laško
zidano, mlinčno in
^ potico, laškim in
jagnjetom (sladi-
^•^im trijetom, ajdovim
in shvami v žganju.
°ogatajenaša kuhinja!
Rado pantelič
f^oto: EDI MASNEC
Čarodej mora predvsem vaditi
in čuvati sitrivnosti magije
Nenavaden konjiček JanUa Jošovca Iz Petrovč_
čarovnija, verovanje, da si je
mogoče podvreči nadnaravne
moči z določenimi kretnjami,
znamenji in formulami, ter z
njimi vplivati na zemeljske do-
godke, je obstajala že v prazgo-
dovini in v vseh kasnejših ob-
dobjih, v malce drugačni in tu-
di v opisani obliki pa se s čara-
njem srečujemo tudi danes. Pri
tem seveda ne gre za tisto co-
pranje in skrivne formule, ki
jih uporabljajo upokojenci in
še kdo, ko se s skromnimi po-
kojninami prebijajo iz meseca
v mesec, temveč za pravo,
pravcato čira-čara in hokus-
pokus dejavnost. Razlika med
današnjim časom in prete-
klostjo je le v tem, da so še
pred par stoletji za takšno de-
javnost (in ne le za to) sežigali
domnevne čarovnice na grma-
di, danes pa je lahko čaranje
kar prijetna prostočasna de-
javnost, morda celo popoldan-
ska obrt. Janiju Jošovcu je ča-
ranje njegov najljubši hobi, ce-
lo nekaj več od tega...
»Otloci, poglejte žogico! Sedaj
pa rečem čira-čara top, in žogice
ni več!« In žogice ni bilo več, za
uvodno rokohitrsko predstavo
pa je pri Jošovčevih v Petrov-
čah poskrbel mali, dve in pol
letni Luka, veijetno najmlajši
čarodej pri nas. Ni hotel izdati
skrivnosti svoje čarovnije z žo-
gico, kajti tako kot njegov oče
Jani spoštuje načelo čarovniške
dejavnosti: »Čuvaj skrivnost
magije« kar je zapisano in pod-
črtano tudi na zadnji strani član-
ske izkaznice »The Supreme
magicians'club-a« iz Londona,
mednarodnega kluba čarode-
jev, katerega član je tudi Jani
Jošovec, ki se z čaranjem ukvar-
ja že deveto leto. Zakaj ravno s
čaranjem?
»Predvsem zato, ker me je ča-
ranje, ko sem se prvič srečal s
tem, zelo pritegnilo. Sedaj sem z
magijo že kar precej zastrupljen
in ji namenjam večji del proste-
ga časa. Nekdo za hobi zbira
znamke, drugi spet metulje,
kaktuse ali pa staro orožje, jaz
pa se ukvarjam z »magijo«, je
pojasnil Jani. Zgodba je sicer še
malce daljša. Janija je namreč
prvih čarovniških trikov učil
Mirko Žerjav, v Sloveniji in Ju-
goslaviji tudi med nevernimi
najbolj znan duhovnik in »ča-
rovnik«, ki mu v rokohitrskih
spretnostih skoraj ni para. Jani
Jošovc se je med svojim študi-
jem v Ljubljani spomnil besed
ki jih je Mirko Žerjav izrekel na
enem njegovih nastopov, ko je
omenil, da nima pravega na-
slednika med mladimi. Zato se
je nekega dne oglasil k njemu in
tako se je tudi začelo ...
Če hočeš čarati, moraš
predvsem veliko vaditi
v devetih letih je Jani svoje
čarovniško znanje tako izpopol-
nil, da lahko danes pripravi tudi
deseturni program odrske
splošne, komične in mikroma-
gije, dejavnosti torej, ki je pove-
zana predvsem s spretnostjo iz-
vajalca. Udeležuje se vseh sre-
čanj in tekmovanj domačih ča-
rovnikov, z Mirkom Žerjavom
pa sta bila predstavnika Jugo-
slavije na svetovnih kongresih
čarodejev v Bruslju in Madridu.
Na drugem mednarodnem sre-
čanju v Lipici je zasedel tretje
mesto, lani pa je bil na drugem
mednarodnem srečanju v Can-
karjevem domu prvi v splošni
magiji. Treba je namreč poveda-
ti, da tudi čarovniki na svojih
srečanjih in tekmovanjih, kjer
se ocenjuje poleg rokohitrske
spretnosti še stil, scena, glasba,
izbira programa, izvirnost in
inovativnost, tekmujejo v razhč-
nih kategorijah. Jani se ne uk-
varja z iluzionizmom, hipnozo,
telepatijo in pojavi s področja
parapsihologije: »Tako kot mo-
jemu učitelju, kije sicer »doma«
tudi na ostalih področjih, je'za-
me glavno rokohitrstvo, za kar
je potrebno predvsem veliko va-
je in spretnosti, pa tudi domi-
šljije in kančka igralskih spo-
sobnosti, če hočeš občinstvo
razvedriti ali spraviti v smeh, še
posebej pa, da na tekmovanjih
prepričaš in »prineseš okoli« iz-
kušene mage, ki sedijo v stolč-
kih ocenjevalne komisije.
Žal za magijo pri nas ni poseb-
nega zanimanja, kar dokazuje že
dejstvo, da vsakoletna srečanja
v Čankarjevem domu organizira
»British petroleum«. Škoda je
tudi, da za razvoj magije in in-
ventivnost na tem področju skr-
bimo predvsem amaterji, med-
tem ko profesionalci, ki jih je v
Sloveniji kar precej, na kongre-
se ne hodijo in ne sledijo novo-
stim, ter na svojih nastopih po-
navljajo tudi dvajset let stare
točke.«
Po zaslugi nekaterih slabih
čarovnikov, ki z svojimi nastopi
»vlečejo« le denar, coprništvo
pri nas res nima posebne velja-
ve. Janija to sicer ne moti pre-
več, saj mu je to konjiček in še
k^ več, saj v prostih urah v ma-
giji najde veliko veselja. Pro-
učuje tudi njeno zgodovino de-
javnosti, ter prebira strokovno
hteraturo, ki je v tujini res ne
manjka. Njegova kryižnica je
polna knjig z najnovejšimi triki,
ki jih skuša savinjski čarodej
prikrojiti in med sabo povezati
še po svoje, v čemer je bistvo
uspeha. Vehko pa se nauči na
kongresih svetovne organizaci-
je čarodejev ^ISM), kjer sta bi-
la z Mirkom Žerjavom, kljub te-
mu da Jugoslavija ni članica te
organizacije, deležna precejšnje
pozornosti.
Debeli zajci niso za v
cilinder
čarobne rutice, hudičeve po-
dobice (karte), kovanci, cigare-
te, čarobne palice, kvadrati, žo-
gice ter čarobni krogi so le del
rekvizitov, kijih najraje uporab-
lja. S fotoreporterom sva skuša-
la slediti Janijevim čarovnijam.
Ni nama uspelo. Iz nitke, ki je
zgorela v njegovih rokah, je na-
stala pisana rutka, ki se je spet
spremenila v vino, ki gaje stočil
v kozarec. Na zdravje! Toda ne,
vino ni priteklo iz kozarca, spet
se je pojavila rutica. No, pa
kljub temu na zdravje.
»Kako si to storil?«
»Skrivnost magije.«
Dobro, pa naj bo skrivnost,
bom že pogruntal za кгц gre. Pa
nisem, vsaj tega trika ne in tudi
naslednjih ne, ko so stvari v nje-
govih rokah dobesedno izginja-
le, spreminjale barvo in po-
dobno.
»Aha, cilinder tudi imaš?«
»Imam.«
»Pa nimaš nič v njem?« sem
modro ugotovil, ko sem videl da
je prazen.
»Kako da ne, goloba imam,«
odgovori, spregovori nekaj ho-
kus pokus besed, opravi nekaj
potrebnih magičnih kretenj, ter
potegne iz cihndra golobico,
pravzaprav indijsko grhco. Ima
par, kupil pa ga je v Bologni.
»A zajca pa nimaš?«
»Ne, tega pa nimam. Pravza-
prav sem ga imel, pa je zrasel in
ne gre več v cihnder.«
Tako torej, vsaj eno skrivnost
je izdal, to da zajec, če je prede-
bel, v cilindru nima kaj iskati.
Da pa stvar z golobi (grhcami)
res ni preprosta, sem ugotovil,
ko je pokazal tri knjige s po 320
stranmi, enciklopedije o tem,
kako ravnati z golobi, skrbeti
zarye in jih hraniti ter seveda
učiti »skrivnosti magije«.
Naše gospodarstvo rabi
drugačne coprnike
Pravzaprav je bil Jani priza-
nesljiv in je nekaj trikov le ra-
zložil. Nobena skrivnost namreč
ni, da je veliko skrivnosti pove-
Jasno, da je vsaka čarovnija
iluzija. Publika vidi le njen re-
zultat. Priprave nanje pa so
vse mogoče - od tega, da zavih-
tiš karto, pa do desettisoč ur-
nega treninga. Če so priprave
dobre in Če jih je dovolj» potem
narediš čarovnijo brezhibno:
še skoraj preden sploh začneš,
je že opravljeno.
zanih z rekviziti, ki jih lahko ku-
piš predvsem v tujini. Stanejo
od 200 starih jurjev naprej, med
njimi paje tudi precej takšnih za
široko ali recimo kar za domačo
uporabo in zabavo, največ pa je
takšnih, kjer je treba zraven še
vaditi, vaditi in spet vaditi, s^
brez spretnosti pravih čarovnij
ni. Med rekviziti so tudi iluzije,
reči, s kakršnimi lahko na pri-
mer nekoga lepo prebodeš z me-
či, tako da preprosto izgine, po-
tem pa se živ, cel in po možnosti
nasmejan ponovno pojavi. No,
za takšno iluzijo je treba seči
globoko v žep, kar po dvajset ali
več milijonov recimo. Za kaj ta-
kega čarodej iz Petrovč, ki je
tudi član našega edinega kluba
čarodejev v Sloveniji, Čarobne-
ga kroga iz Maribora, nima de-
narja. Ze za tisto kar ima, tega
pa ni malo, je namreč porabil
več, kakor pa je zaslužil z na-
stopi.
»Čarovnikom pa se kdaj tudi
kaj ponesreči?«
»Da do tega ne pride, je po-
trebno veliko vaditi. Sicer pa
moraš ob spodrsljaju ostati hla-
den in priseben. Če se mije kdaj
pripetilo, da mi je recimo ena
kar^ zdrsnila iz rok, sem se pri
sebi potolažil s tem, da jih imam
v roki še vedno enainpedeset,
ter z nastopom nadaljeval, kot
da se ni nič zgodilo. Včasih pa
se pripeti kaj nepredvidenega.
Tako mi je na primer na prvem
srečanju v Lipici nek čarodej
minuto pred nastopom po ne-
sreči prevrnil mizico z rekviziti.
Potem sem moral pa resnično
čarati, da ne bi bilo vse skupaj
polomija.«
»In kaj se ti je v tujini, na kon-
gresih najbolj vtisnilo v
spomin?«
»Tako kot mnogim drugim
dodatek na odru svetovnega
kongresa v Bruslju, nastop
Francoza Christiana Fechnerja.
Ko se je zastor dvignil, smo za-
gledali na odru pred nami pra-
zen stol, mizo z svetilko, stekle-
nico vina s praznim kozarcem.
Na steni je visela slika. Na praz-
nem stolu se je, nerazumljivo
kako, nenadoma pojavil Fran-
coz. Shka je padla s stene na tla
in ne da bi se ji približal, je va-
njo uperil prst in slika se je
dvignila ter samo odšla nazaj na
steno. Nato je »ukazal steklenici
na mizi, da se je dvignila in na-
točila vino v kozarec. Nato je
sedel, ter se pričel s stola dvigati
visoko v zrak. Ob koncu konre-
sa je prejel najvišje priznanje za
izvirnost, sam pa sem skrivnost
trika doumel šele na kongresu v
Madridu. No, takšnih dogodkov
je še precej.«
Tudi to skrivnost magije je Ja-
ni seveda obdržal zase, saj sicer
vsa stvar, če bi vedeli, kako gre,
ne bi bila več zanimiva. Zanj bo
lahko zvedel le Luka. pa tudi
žena Sabina, ki sicer ne čara,
ima pa precej zaslug, da so Jani-
jeve rutice, obleke, fraki in me-
tuljčki vedno zlikani in na pra-
vem mestu.
Na koncu meje zanimalo le še
to, ali lahko pričara tudi denar
in kakšno devizo.
»Tudi lahko, a le za zabavo
gledalcev. Na sindikalnem sre-
čanju smučarjev-delavcev lesne
industrije Slovenije, zaposlen
sem namreč v Liku Savinja, je
bilo med mojim čarovniškim
nastopom v šah omenjeno, da bi
bilo dobro, ko bi z svojimi copr-
nijami lahko kako pomagal na-
šemu finančnemu sektorju. Bila
je res le šala, vendar, naša delov-
na organizacija pa tudi naše go-
spodarstvo rabi drugačne copr-
nike. Služba je pač služba in tu-
di delo v Liku strogo ločim od
svojega konjička. Obojemu pa
je vendarle skupno eno - če ho-
češ uspeti, moraš delati!«
RADO PANTELIČ
Med Janijevimi priljubljenimi rekviziti so tudi hudičeve podobice.	Foto: EDI MASNEC
Mirko Žerjav in Jani Jošovc sta bila v Španiji deležna precejšnje
pozornosti. Takole soju ovekovečili tudi na naslovnici mesečne
revije Salezijancev.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
20. MAREC 1986
Pionirji fotografirajo
Vse kaže, da ste resno poprijeli za delo,
saj skoríy ni dneva, ko nebi prejeli vaših
izdelkov. Letos se za nagrado Fotolika
(fotoaparat ZENIT) potegiije že 15 osnov-
nih šol, kar je največ v treh letih, kolikor
naša akcija že poteka. Vsekakor to še ni
dokončna številka, in bo naša komisija v
začetku junija imela težko nalogo, izbrati
najboljše za zaključno razstavo. Ob tem
bo potekala tudi zaključna prireditev na-
šega OTROŠKEGA VRTILJAKA, katero
bo snemal tudi radio Celje in bodo naj-
boljši prejeli nagrade in priznanja. V teh
dneh se je naši akciji priključil tudi naš
največji proizvajalec fotografskega mate-
riala FOTOKEMIKA iz Zagreba, ki bo
tudi prispevala več nagrad. Vsekakor se
velja potruditi in nam čimprej poslati
svoje izdelke, saj upoštevamo tudi sode-
lovanje skozi vso leto.
Serijo fotografij iz ptičje perspektive
(slikanje iz višine) nam je poslala Barbara
KUncov, ki obiskuje foto-krožek na os-
novni šoh Frana Roša v Celju. Tako nam
v objavljeni fotografiji lepo prikazuje
otroške poti nekoliko drugače. Morda bi
morala le nekoliko popaziti na izrez, saj
je ob robovih nekoliko preveč praznega
prostora, ki razdrobi živahnost otrok. Fo-
tolik ji za objavljeno fotografío podarja
nagradni kupon.
Urednik fotografije
informativni dan
v štorah: Po predavanju smo si lahko ogleda-
li šolo - delavnice in ostalo. Srečali smo tudi
nekaj bivših učencev naše šole. Ti so nam govo-
rili: »Čim dlje od te šole - tem bolje!« Mi pa smo
se jim smejali, ko smo jih gledali, kako pilijo.
Videli smo stroje in izdelke učencev.
Šola nam je bila všeč, odšli smo dobre volje.
Kar pa zadeva tisto »Čim dlje«, se pa mi ne
damo.
SANDI PETREJ, 8. a
V Velenju: Ko smo hodili po šoli, so se nam
starejši učenci smejali. Nekdo je rekel: »Glej,
mala šola je prišla!«
Ogledali smo si dve učilnici z računalniki,
nazadnje pa še angleško učilnico. Tam smo si
poveznili na ušesa slušalke. Poslušali smo an-
gleško besedilo, nato pa še svoj glas. Preden
smo šolo zapustili, nam je predstavnik povedal
še nekaj zanimivosti.
Ko sem odhajal, sem opazil, da sem lačen.
Čeprav mi je krulilo v želodcu, sem bil zadovo-
ljen, saj sem izvedel marsikaj, kar mi je poklic
računalniškega tehnika močno približalo.
MILAN HRIBERNIK, 8. a
OŠ VOJNIK
Odločitev
Sploh še ni dolgo, kar smo pr-
vič korakali v hram učenosti. Ka-
ko smo plašno gledali učitelje! pa
ne dolgo. Hitro smo se spoznali z
vsem novim, se navadili na šolo,
postali že kar razgrajači. Počasi,
toda vztrajno smo pisali prve be-
sede. Kdo je pozabil ohrabrujoče
poglede učiteljic, njihove prijaz-
ne besede, ko kaj ni šlo? Res je
bilo lepo.
Ampak kmalu smo se nekako
naveličali. V četrtem, petem ra-
zredu se nam je zdela šola nuja, v
katero moramo hoditi vsak dan.
Z zavistjo smo gledali učence, ki
so bili na robu osemletke. Kako
smo jim zavidali! Želja, da bi bili
na njihovem mestu, je bila ve-
Uka.
Joj, kako čas beži. Smo že tu, v
osmem razredu. Odločiti se mo-
ramo za poklic, kar pa je vse prej
kot lahka stvar. Težka odločitev.
Nekateri ne morejo v načrtovano
smer zaradi uspeha, drugi imajo
težave s kakšno boleznijo,
tretji...
Ocene ... le kdo si jih je izmi-
slil? Nekateri se učijo s polno pa-
ro, drugi še zabušavao. Ja, pa še
puberteta! Da je vse skupaj še
bolj zasoljeno. Skrivni pogledi,
bežni nasmeški, zasanjana pi-
semca, romantične pesmi, nera-
zumevanje s starši, čudno ve-
denje ...
Pred leti smo se zelo radi igrali
zdravnike, kuhaije, šoferje, fri-
zerje ... Svet smo videli v dru-
gačnih barvah kot danes. Vse je
bilo sončno, pristno otroško. Igra
bo kmalu postala delo v pravem
pomenu besede. Preteklost bo
postala sedanjost. Tem težje seje
odločiti, ker bomo vse življenje
vezani na izbrani poklic. Res se
splača premisliti, da nam ne bo
kasneje žal.
Malo sem zaskrbljena pred no-
vim, ki me čaka. Pa saj je vsak
začetek težak. Z dobro voljo in
marljivim delom se pa tudi mar-
sikaj doseže. Zatorej pogumno
na start, ki nas vodi v zaželjeni
cilj. NADA HROVAT, 8. A
ZREČE
Moja prijateljica
Moja najboljša in пгуljubša pri-
jateljica je Barbika Bizjak.^tara
je devet let. Stanujeva v istem
bloku.
Barbika je suha, počasna, ži-
vahna, majhna, korajžna, mirna,
lepa, prijazna in pridna. Kadar
imava čas, se skupaj igrava, gle-
dava televizijo, poslušava radio,
pomagava mamici in očku in
drugim ljudem. Barbika rada de-
la, pomaga sošolkam in sošolcem
pri boleznih in drugih stvareh.
Z Barbiko imava med seboj
prijateljske odnose in upam, da
bova imeli ta odnos vse življenje.
POLONCA KRAJNC, 3.d
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Miličnik na obisku
v četrtek pri uri spoznavanja
narave in družbe nas je obiskal
miličnik. Povedal nam je, kje je
šola, katero orožje uporabljajo in
kaj delajo.
Najprej je tovarišica postavlja-
la miličniku nekaj vprašanj, ki
nam jih je razložil. Ko nam je vse
povedal, smo dobili dovoljenje,
da smo še mi kaj vprašali. Ni bilo
veliko učencev, ki bi bili radi kaj
izvedeli. Največ sva vprašala jaz
in Matej. Nato nam je razložil, po
kakšni potrebi uporabljajo orož-
je in kdaj. Ko nam je vse povedal,
je odšel.
Ta dan se mi je zdel zelo zani-
miv, ker sem slišala veliko zani-
mivega.
POLONA KRAJNC, 3. d
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Kje se radi Igramo
Na šoli imamo plezala. Imamo
pet gugalnic, ki so zelo fine. Radi
se na njih gugamo. Imamo tudi
lojtrce in sicer so bele in se hitro
umažejo. Tudi na njih se lahko
gugamo. Na plezalih smo radi
med rekreacijo, v prostem času
pa tudi po pouku.
TOMAŽ LAZNIK, 2. r
OŠ STRANICE
Borci na obisku
Tovariš Gračner nam je poka-
zal štirinajst partizanov. Bili so
lepi. Naredil jih je iz lipovega le-
sa. Povedal nam je, kako se ime-
nuje vsak partizan. Med njimi je
bil tudi Šarh. Njegovo ime nosi
naš pionirski odred. Bilo je zelo
lepo.
VESNA MARTINC, 3.r
OŠ XIV. divizije
TITOVO VELENJE
Sedmi kontinent
Morda je nekje svet, kjer ni
vojn, bolezni in drugega gorja.
Morda je kje svet, kjer ne vlada
lakota. Morda je nekje svet, kjer
živijo ljudje drugačni od nas.
Morda, morda sta mir in sreča
tam doma. To je gotovo sedmi
kontinent. Kraj, kjer so otroci
prijatelji vsi. To je svet, kjer je
mir in strahu ni.
Zgradimo tudi mi drugačen
svet, tam, kjer bodo ljudje srečni
vsi, tam, kjer barva kože prepre-
ka ni, tam, kjer mir in prijatelj-
stvo za vse ljudi sveta gori.
JERNEJA LIPIČNIK, 8. c
OŠ Franjo Vrunč
CELJE - HUDINJA
Moja Maja
Med vsemi igračami, ki jih
imam, imam najraje svojo punč-
ko Majo. Ima črne lase, rožasto
obleko ter v laseh belo pentljo.
Imam voziček, v katerem jo več-
krat peljem na sprehod. Maja
ima tudi šiviljo, ki ji vedno nare-
di kaj novega. Za rojstni dan je
dobila hlače, pleten pulover in
toplo pižamo.
Zvečer, ko grem spat, nikoli ne
morem zaspati brez nje, zato ker
jo imam zelo rada.
JELKA ŽLOF, 3. r
COŠ Solidarnost 74
LOKA PRI ŽUSMU
Oh, te koze!
Zazvonilo je.
»Končno!« seje zaslišalo po ra-
zredu. Vsi so se zagnzdi proti vra-
tom. Prerinila sem se skozi mno-
žico sošolcev in z olajšanjem od-
šla proti avtobusni postaji. Sre-
čala me je prijateljica. Pričela se
je pogovarjati, toda meni ni bilo
3o tega. Že v šoli sem se slabo
počutila in bila sem bolj slabe
volje.
Končno sem se znašla doma.
Mislila sem, da bom malo legla,
toda čakal me je velik kup poso-
de. Hočeš, nočeš - morala sem jo
umiti. Bila sem zatopljena v umi-
vanja, naenkrat pa sem začutila,
da me po vsem telesu nekgj žgeč-
ka. Popraskala sem se, toda nič
ni pomagalo. Poklicala sem ma-
mico. Videla je, da imam po ce-
lem telesu majhne mehurčke.
»Ti imaš vodene koze,« je pre-
strašeno zaklicala in odšla po
kremo.
»No, zdaj pa imam!« sem si mi-
slila. Ravno zdaj, ko je največ
učenja, pri novinarskem krožku
sestavljamo glasilo in jaz ne bom
mogla pomagati. Joj, kako mi je
žal!
»Pripogni se, da te namažem!«
je dejala mamica, ki me je z mr-
zlo kremo prebudila iz premišlje-
vanja. Stresla sem se.
Nekaj pa je bilo dobrega v teh
kozah. Imela sem tri tedne po-
čitnic.
JASNA LEV ART, 7. a
OŠ Ljubo Šercer
LOČE
Atkina zanka
TRAVA, HIŠA, OBLEKA,
HRAST, OBLAK, TONE
Po dve zgornji besedi imata nekaj skupnega. Poišči
prave pare! Rešitev napiši na dopisnico in jo do torka, 25.
marca pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000
CELJE. V uredništvu bomo med pravilnimi reštvami
izžrebali nagrajenca, ki ga bo nagradila tovarna Aero.
Atkino zanko v prejšnji številki si zlahka rešil, kajne?
Pravilna rešitev je SNEG. Nagrado pa tokrat dobi: Roman
Pinter, Lipa 22, 63213 FRANKOLOVO.
TEMELJNA ORGANIZACIJA
KOOPERANTOV ŠENTJUR
objavlja
prosta dela in naloge
tehnolog za govedorejo
Za opravljanje navedenih del in nalog zahtevamo:
VII. stopnjo zahtevnosti kmetijske usmeritve - dipl.
kmetijski inženir in 48 mesecev delovnih izkušenj
poskusno delo 3 mesece
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom.
TOZD LASTNA KMETIJSKA
PROIZVODNJA
objavlja
prosta dela in naloge
1.	delovodja farme Slivnica
2.	poljedelec
Za opravljanje navedenih del in nalog zahtevamo:
pod. 1.
-	VI. stopnja zahtevnosti kmetijske usmeritve - kme-
tijski inženir in 24 mesecev delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
pod 2.
-	II. stopnja zahtevnosti kmetijske usmeritve - kme-
tovalec in 3 mesece delovnih izkušenj
-	poskusno delo 1 mesec.
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljite v osrnih (8) dneh po objavi na naslov: Kmetijski
kombinat Šentjur, splošna služba.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po odlo-
čitvi samoupravnih organov.
Hmezad
Hmezad Agrina Žalec
r
Komisija za delovna razmerja Hmezad Agrina Žalec
TOZD Veleprodaja
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	vodenje DE drobna kmetijska
mehanizacija
2.	samostojna komercialna dela v
DE drobna kmetijska
mehanizacija
3.	komercialna dela v DE drobna
kmetijska mehanizacija
in
ponovno objavlja
prosta dela in naloge
4.	komercialna dela v DE gradbeni
material
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje pogoje:
pod 1) - ekonomist komercialist ali inženir kmetij-
stva strojna usmeritev
-	5 let ustreznih delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
pod 2) - diplomirani ekonomist komercialist ali di-
plomirani inženir kmetijstva
-	3 leta ustreznih delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
pod 3) - ekonomist komercialist ali inženir kmetij-
stva strojna smer
-	3 leta ustreznih delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
pod 4) - ekonomist komercialist
-	3 leta ustreznih delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov:
Hmezad Agrina Žalec
Kadrovska služba
Celjska cesta 7
^О. MAREC 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 15
•	Mladoletni Boris S.
si je na celjski avtobusni
postaji uro po polnoči ho-
tel »sposoditi« avtobus.
Že je spravil v tek motor
vozila, ko je prihitel var-
nostnik; zdelo se mu je
čudno, da bi ob enih zju-
traj odpeljal kakšen avto-
bus, če pa po voznem re-
du to ni predvideno. Zato
je brž zgrabil mladeniča,
da ne bi imeli kakšne ne-
predvidene dodatne
vožnje.
•	Uroš V. je v restavra-
ciji v Novi vasi razbil lep
kup kozarcev. Tako je bil
zavzet z razbijanjem, da jev
komaj opazil miličnike,*
ki so prišli posredovat.
Uroš je noč prebil v pro-
storih za treznenje, kjer ni
kozarcev.
•	Ruvejd O. in Slavo Ć.
sta se stepla v bifeju na
avtobusni postaji v Celju.
Oba sta mislila bolj na
obrambo kot na napad,
zato sta jo odnesla brez
kakšnih resnejših po-
škodb in n^bolj vneti
gostje v bifeju niso bili
prav zadovoljni z njuno
predstavo.
•	Milan M. in Roman
B. sta zvečer po 10. uri
poskušala priti v hotel
Merx, čeprav so takrat že
zaprli vhodna vrata. Mi-
lan in Roman sta bila
vstrajna in sta razbijala
tako dolgo, da so prišli
miličniki, ju zapisali v be-
ležke in prijavili k sodni-
ku za prekrške. Milan in
Roman sta tisti večer
ostala žejna, denar, ki sta
ga privarčevala, pa bosta
lahko namenila za kazen,
ki jima jo bo odmeril sod-
nik za prekrške.
•	Pred hotelom Evro-
pa pa sta se pretepala Vi-
tomir G. in Mato T. Milič-
niki so jo pomirili, toda
vse kaže, da Vitomir ni bil
zadovoljen z izidom pre-
tepa, zato je malo kasneje
začel vpiti in razgrinjati.
Miličniki so ga odpeljali v
prostore za treznenje,
kjer je lahko vpil ne, da bi
koga motil.
S. Š.
I Sodniki na Ceijskem bolj
I strogo sodijo nasiinikom
Celjsko Višje sodišče je
nekoliko znižalo zaporne
kazni 24-letnemu Antonu
Rebiču in 30-Ietnemu Boži-
darju Rebiču iz Rogatca, ki
sta bila na prvostopenj-
skem sodišču obsojena za-
radi nasilništva.
Bratov Rebič so se v Ro-
gatcu precej bali, še posebej
v diskoteki »M-klub«, kamor
sta večkrat prišla in tudi več-
krat razbijala ter pretepala
druge. Do prvega pretepa, ki
ga je obravnavalo celjsko so-
dišče, je prišlo 28. julija lani
proti polnoči, ko je Anton
Rebič napadel Maijana O. in
ga lažje ranil, nato pa še
Srečka Š., ki je pomagal
Maijanu O. Ko sta Marjan O.
in Srečko Š. že odh^ala iz
gostišča, je prišel še Božidar
Rebič in Maijana O. s pestjo
zbil na tla.
Anton Rebič je le nekaj
dni kasneje v Rogatcu na po-
ti iz diskokluba udaril Marja-
na Č. in ga lažje ranil.
Premalo
skrbnosti pri
prodaji družbene
lastnine
Celjsko Javno pravobranil-
stvo ugotavlja, da zakon o
prodaji stanovanjskih hiš in
stanovanj v družbeni lastnini
ne ščiti dovolj družbene last-
nine, saj so pogoji prodaje,
predpisani v tem zakonu pre-
več ugodni za kupce.v
Hkrati pa pravobranilstvo
ugotavlja, da tudi družbeno-
pravne osebe pri teh prodajah
niso dovolj skrbne in daje vse-
eno marsikdaj kakšna pogod-
ba sklenjena na škodo družbe-
nega premoženja. Gre pred-
vsem za objavljanje licitacij;
pogosto jih objavijo kar v
Uradnem listu SRS, ki ga bere
zelo malo občemov (tako je bilo
na primer tudi pri prodaji hiše
pod Starim gradom). Na takš-
ne licitacije potem ponavadi
pride zelo malo možnih ku-
pcev, dosežena cena pa je te-
mu primerno manjša.
Škoda nastaja tudi zaradi
prepočasnih postopkov, saj od
odločitve, da se nepremičnina
proda do licitacije mine preveč
časa, kar stalno zahteva nove
cenitve, ugotavlja Javno pra-
vobranilstvo.
S. ŠROT
Anton in Božidar Rebič sta
bila v zadnjih dveh letih pet-
krat kaznovana pri sodniku
za prekrške zaradi prekr-
škov zoper javni red in mir,
Božidar Rebič pa je bil že
dvakrat kaznovan pred so-
diščem, med drugim tudi za-
radi nasilniškega obnašanja.
Vsi ti prekrški in kaznivi de-
janji kažejo, da sta Rebiča
nagnjena k nasilniškemu ob-
naš^u, kar jima je prvosto-
penjsko sodišče štelo kot
oteževalno okoliščino. Anto-
na Rebiča so zato za oba pre-
tepa obsodili na enotno ka-
zen 7 mesecev zapora, Boži-
daija Rebiča pa na leto dni in
tri mesece zapora. Oba sta se
pritožila na Višje sodišče, ki
jima je le nekoliko znižalo
kazni: Antonu Rebiču na 6
mesecev zapora, BožidEuju
Rebiču pa na leto dni zapora.
Obema se v kazen všteje tudi
čas prebit v priporu od 19.
septembra in 12. septembra
lani.
SREČKO ŠROT
Iz podatkov Višjega sodišča v Celju je razvidno, da
sodniki Temeljnega sodišča (prva stopnja) zadnji dve leti
bolj strogo obravnavajo nasilnike in jim tudi izrekajo
strožje, večinoma na pogojne zaporne kazni. Od leta 1979
do 1981 so na Višjem sodišču obravnavali le po dve pri-
tožbi obdolžencev na leto, leto kasneje samo eno, v letu
1983 pa 3. Leta 1984 se je na Višje sodišče pritožilo 14
obdolžencev, ki so bili na prvi stopnji obsojeni zaradi
nasilništva, lani pa že kar 19. Čeprav so to le podatki o
pritožbah obdolžencev, pa le kažejo na to, da sodniki
strožje obravnavajo nasilnike, ker se večina tistih, ki so
obsojeni na zaporne kazni, pritoži na Višje sodišče.
Višja kazen za
vinjenega
voznika
Celjsko Višje sodišče je
zvišalo kazen 27-letnemu
Mirku Koštom^u iz Tr-
novelj, ker je julija leta
1984 vinjen vozil osebni
avto in zapeljal s ceste. V
nesreči so se huje ranili
trije sopotniki v njego-
vem avtomobilu.
Koštomaja je prvosto-
penjsko sodišče obsodilo
na 3 mesece zapora, višje
sodišče paje menilo, daje
kazen nekoliko prenizka,
ker je Koštomaj takrat
vozil precej vinjen (1,9
promila alkohola v krvi)
in je zaradi tega tudi pri-
šlo do nesreče, ko ni zvo-
zil ostrega ovinka inje za-
peljal v obcestni jarek,
potem pa trčil v drevo.
Poleg tega je Mirko Ko-
štomaj bil že pred tem
kaznovan zaradi vožnje
pod vplivom alkohola.
S. Š.
Prekrškov med mladimi manj
¥oznlkl pa še kar radi vozUo »pod gasom^
Iz poročila sodnika za
prekrške v Slovenskih Ko-
njicah je razvidno, da od le-
ta 1982 v občini upada šte-
vilo podanih predlogov za
obravnavo. To število je la-
ni upadlo od 1027 na 1001
zadevo.
Po posameznih področjih
predstavljao največje števi-
lo kršitev cestno prometni
prekrški, ki zavzemajo kar
75 odstotkov podanih pred-
logov. Od teh je bilo lani 157
zaradi vožnje pod vplivom
alkohola in 56 predlogov za-
radi odklanjanja poiskusa ali
strokovnega pregleda o vi-
njenosti. V tem obdobju so v
Slovenskih Konjicah izrekli
161 varnostnih ukrepov pre-
povedi vožnje A, B ali C ka-
tegorije za dobo treh mese-
cev in 8 varnostnih ukrepov
za dobo od treh do šest me-
secev.
Sodnica za prekrške je lani
obravnavala še ostale kršitve
posameznih predpisov, in si-
cer kršitve določil Zakona o-
gozdovih, zoper javni red in
mir. Obrtnega zakona, krši-
tve predpisov s področja
gradnje in urbanizma, var-
stva rastlin, okolja, voda in
druge.
Lani je kršilo Zakon o goz-
dovih 45 posameznikov, z
izrekom kazenske sankcije
je bilo do konca leta rešenih
16 zadev. V teh primerih naj
bi namreč obdolženci na ne-
dovoljen način posekah sku-
paj 150 kubičnih metrov
iglavcev in 58 kubičnih me-
trov listavcev. Denarne kaz-
ni za te prekrške so znašale
od 500 do 4000 dinaijev.
Zaradi gradee brez loka-
cijskega dovoljenja je bilo la-
ni podanih šest predlogov in
deset zaradi gradile brez po-
trdila o priglasitvi pomožnih
del. Brez gradbenega dovo-
ljenja je začelo graditi 18 po-
sameznikov. V prvem prime-
ru so se denarne kazni gibale
od 2000 do 12 000 dinaijev, v
drugem pa od 2500 do 7000
dinaijev.
Zaradi pranja motornih
vozil pri odprtem potoku v
Grajski ulici je bilo v posto-
pek predlaganih 14 občanov.
Na področju mladoletni-
ške delikvence je bilo lani
predlaganih v postopek 114
mladih, pravnomočno kaz-
novanih je bilo 84 mladostni-
kov. Sicer pa velja za konji-
ško občino ugotovitev, da
mladoletniško prestopništvo
ne predstavlja večjih skrbi.
N^več prekrškov so storili
mladi zaradi vožnje z motor-
jem brez potrdila o znanju
cestnoprometnih predpisov,
zaradi vožnje brez luči, teh-
nično nepopolnih vozil in
podobno.
MATEJA PODJED
Vlamijala v
avtomobile
Celjski mihčniki so prijeli
mladoletna Stanislava O. in
Jožeta M., ki sta na Teharski
cesti v Celju vlomila v tri
osebne avtomobile in ukrad-
la dva avtoradia.
Čigavi so nakradeni predmeti
Celjski miličniki so pred časom prijeh tatu, ki je med
osteUm lani in letos večkrat vlomil v avtomobile parkirane
pri dvorani Golovec in v okolici. Pri preiskavi so miličniki
zasegli precej nakradenih stvari, za katere ne vedo, kdo je
lastnik. Zato prosijo vse oškodovance, da se oglasijo na
Postaji milice Celje ob Ljubljanski cesti zaradi prepoznave
ukradenih stvari.
Lani je bilo manj
nesreč s traktorji
V zadnjih petih letih je v
naši republiki v prometnih
nesrečah in nesrečah pri de-
lu umrlo 224 voznikov trak-
torjev, 386 pa se jih je rani-
lo. Na našem območju izsto-
pata po številu nesreč obči-
ni Šmarje pri Jelšah in
Žalec.
Zaradi tolikšnega števila
nesreč s traktoiji bodo sveti
za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu pripravili
akcije, v katerih si bodo pri-
zadevali, da bi čim več vozni-
kov traktoijev pridobilo po-
trebno znanje. Statistika na-
mreč kaže, da polovica trak-
toristov, ki so se ponesrečili,
ni imela vozniškega izpita za
traktor in temu primerno tu-
di manj znanja. Za te vozni-
ke naj bi organizirali poseb-
ne teč^e, kjer bi pridobili
potrebno znanje.
Sveti za preventivo si bodo
poleg tega prizadevah, da bi
bih tehnično brezhibni tudi
tisti traktoiji, ki niso registri-
rani in jih lastniki uporablja-
jo na poljih. Hkrati naj bi tu-,
di čimveč teh traktoijev
opremih z varnostnim lo-
kom ah kabino. Statistike za
zadnjih pet let namreč kaže-
jo, da se je tri četrtine nesreč
pripetilo tako, da se je trak-
tor prevrnil in pokopal pod
sabo voznika.
Na celjskem območju se
je, predvsem lani, nekoliko
zmanjšalo Število nesreč s
traktoiji, kar priča,"da so tu-
di sveti za preventivo in se-
veda mihčniki dobro delah.
Precej voznikov traktoijev
seje udeležilo tečajev in dru-
gih obhk dodatnega izobra-
ževanja, večina traktoijev pa
je tudi opremljenih z var-
nostnimi loki ali kabinami.
Na našem območju je lani
umrlo 5 voznikov traktoijev,
10 pa se jih je huje ranilo.
Sveti za preventivo si bodo
skupaj z miličniki prizadeva-
h, da bi bila letos ta statistika
še ugodnejša.
S. Š.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
20. MAREC 1986
Štefan Jug »razprodan«
v prejšnji številki Novega
tednika smo poročali o vti-
sih vodje jugoslovanske ro-
kometne reprezentance na
svetovnem prvenstvu v
Švici Mileta Zupančiča, to-
krat pa dajemo besedo dru-
gemu Celjanu, mednarod-
nemu sodniku Štefanu Ju-
gu, ki je bil skupaj z Ljub-
ljančanom Herbertom Je-
gličom ter dvema Švedoma
in Norvežanoma proglašen
za najboljši sodniški par
med dvanajstimi sodelujo-
čimi! Oba Slovenca sta zno-
va potrdila, da sta trenutno
resnično med najboljšimi
na svetu, zato ni čudno, da
sta tudi povsem »razproda-
na« za mnoge mednarodne
tekme, turnirje in ostale ve-
like športne prireditve.
Štefan Jug je bil ob povrat-
ku kljub napornemu delu na
svetovnem prvenstvu izred-
no zadovoljen: »Sodila sva
štiri tekme: ČSSR - Island,
Švedska - Danska, Madžar-
ska - Romunija (najtežje) in
Švedska - Island. Finala za-
radi naših nisva mogla sodi
ti. Za vse tekme sva dobila
brez posebne hvale izredne
ocene in tudi že povabila za
nova sojenja. Tako bova 27.
marca sodila v Trstu prija-
teljsko tekmo Italija - Av-
strija, katero si bo ogledalo
tudi 5000 mladih Italijanov,
ki se navdušujejo za roko-
met in jih bodo tisti dan v
Trst pripeljah iz vse Italije.
Potem greva v Innsbruck,
kjer bova sodila tekmo Av-
strija - Belgija, od tam pa v
ZR Nemčijo na sojenje četr-
finala evropskega pokala.
Posebna naloga naju čaka fe-
bruaija prihodnje leto, ko bo
v Italiji B-svetovno prven-
stvo za uvrstitev na olimpij-
ske igre v Seul leta 1988. Sa-
mo dve ekipi imata možnost,
nastopili pa bodo med dru-
gim Sovjetska zveza, Romu-
nija, ČSSR, Poljska. ZR
Nemčija, Danska, Švica.
Kdor se spozna na rokomet
ve, da je to v bistvu že kar
malo svetovno prvenstvo.
Potujeva kot neutralna sod-
nika. Sicer paje za mene sve-
tovno prvenstvo močnejše
od ohmpijskih iger, kjer so
štiri reprezentance manj. V
Švici so me poleg naših naj-
bolj presenetili Spanci, od-
hčno igrajo zlasti v obrambi,
kjer so kot »kitiyski zid«.
Najprijetnejši občutek v tuji-
ni na velikih tekmovanjih pa
je, da imamo edine prave na-
vijače, Jugoslavijo v malem.
Tam smo Jugoslovani res-
nično enotni. Po zmagi v fi-
nalu so naše rokometaše za-
vih v zastave, igrah na har-
moniko, enkratno. To moraš
doživeti.«
Želja Štefana Juga in Her-
berta Jegliča?
»Dobro sojenje doma in v
tujini, utijevanje in potrjeva-
nje težko priboijenega ugle-
da ter seveda končni cilj,
olimpiada v Seulu.«
TONE VRABL
Uspeh Borisa Golica
v Žalcu je bilo repubhško prvenstvo v karateju, kjer je nastopilo 83 tekmovalce\
različnih težnostnih kategorijah. Lep uspeh so dosegh tudi predstavniki Titovega Velen
Celja in Žalca. V kategoriji do 60 kg sta si razdelila tretje mesto Rafael Kokol iz Žalca
Mujaga Ahmetović iz T. Velenja, v kategoriji do 65 kg sta bila tretja do četrta Boštj
Grinčič in Tomaž Kenda, oba Ingrad Celje, v kategoriji do 75 kg sta bila tretja do čet
iiebojša.Gubrinič in Peter Pejkunovič oba T.Velenje, največji uspeh pa je dosegel
kâ'tegoriji do 80 kg Boris Golič z drugim mestom iz Žalca. Vsi osvajalci medalj so se ti
uvrstili na državno prvenstvo, ki bo 12. aprila v Makedoniji. Sodih so tudi trije sodn
celjskega območja Vinko Gobec, Silvester Marič in Tone Maruša.
MIRAN MAČEK, Foto: T. TAVČ/
Rokometne vesti
II. zvezna moška liga: rokometaši Aera so po nepri-
čakovanem porazu doma z Inlesom za pokal Tita izgu-
bili v gosteh tudi uvodno tekmo v spomladanskem
delu proti Vrbasu 31:26. Zadnja dva poraza sta lahko
posledica slabe pripravljenosti, ki je po šestih zmagah
v Franciji nismo pričakovali. Ali pa je bila ta turneja
zgrešena zaradi slabih nasprotnikov? Razgor je bil
znova najučinkovitejši s sedmimi goli, razigral pa seje
tudi vedno bolj uveljavljeni Bamfro, kije dal pet golov.
Celjani so zdrsnili na predzadnje mesto in borba za
obstoj v ligi v letu obletnice (40 let obstoja kluba) bo
težka. V prihodnjem kolu, v soboto, 22. marca, igra
Aero proti drugouvrščenemu neugodnemu Veležu, s
katerim ima še vedno neporavnane račune iz kvalifika-
cij za 1. zvezno ligo pred mnogimi leti.
II. zvezna ženska liga: velenjske rokometašice so
dosegle na uvodu v drugi del prvenstva pomembno
zmago nad favorizirano ekipo Podravke na domačem
igrišču 19:15. Kričejeva je dala 6 golov. Velenjčanke so
se s to zmago povzpele na 6. mesto in močno izboljšale
možnosti za obstanek v ligi.
TV
SKL moški: Libela je v 19.
kolu v Celju premagala no-
vomeški Novoles 116:106.
Gostje so izkoristili brezvolj-
no igro Celjanov in povedli v
13. minuti prvega dela 39:26.
V igro sta tedaj pri Libeli
vstopila branilca Govc in Ce-
rar ter odlično zaigrala. Oba
zavzeto v obrambi, v napadu
pa predvsem Govc, ki je
uspešno gradil igro in na-
tančno metal v koš. Nasploh
je bila to njegova najboljša
predstava v letošnji sezoni.
Zdi se pa, da bi igralec s tako
velikim potencialom kot ga
on vsekakor ima, moral ime-
ti bolj proste roke v igri sa-
mi, saj skoraj vedno po zgre-
šenem metu nanj letijo ne-
upravičene kritike trenerja.
Libela je tako do polčasa ra-
zliko znižala na dve točki, ta-
koj na začetku drugega pa je
Zoran Gole začel zadevati iz
vseh položajev in Celjani so
razhko povečali kar na 17
točk in s tem tekmo odločii v
svojo korist.
Libela : Govc 22, Gole 40,
Tomašič, Gajšek, Cerar 4, Pi-
pan 20, Medved 8, Kahvedžić
18 in Kralj 4.
Tri kola pred koncem je
Libela na 4. mestu z istim
številom točk kot tretjeuvrš-
čeni Hehos, vendar za točko
slabšo koš razliko, ki pa si jo
bo lahko popravila že v pri-
hodnjem kolu pri Bistrici, ki
je zadnja.
Comet je v Ljubljani izgu-
bil z Ihrijo 94:110. Konjičani
so bih enakovredni do polča-
sa, ko so zaostajali le za štiri
točke, potem pa so kvalitet-
nejši domačini prevzeli po-
budo. Največ košev so dose-
gh: Šmid 26, Rozman 21 in
Zeleznikar 20.
Comet je že nekaj kol na
osmem mestu, v prihodnjem
pa gosti vodečega Slovana.
Opozoriti velja, da so Konji-
čani izredno močni na doma-
čem parketu, saj so doma po-
razili Nanos (2) in Libelo (4),
medtem ko je želja po »maš-
čevanju« zaradi katastrofal-
nega poraza v Ljubljani prav
proti Slovanu največja.
II. ZKL ženske : Kors Roga-
ška, druga najboljša sloven-
ska ženska ekipa, je doma
premagala kranjsko Savo-
Commerce 77:71 (38:37). Pri
Rogaški gre večino zaslug
za sedmo zaporedno zmago
v prvenstvu pripisati trojki
Čuješ, Virant in Pešič, ki so
z odlično igro v obrambi in
napadu priborile zasluženo
zmago nad kvalitetnimi
gostjami.
Kors Rogaška : Pešič 24,
Virant 19, Jagodič Ka-
menšek 4, Polutnik 7, Ci^ež
14. Košarkarice iz Rogaške
Slatine so si dve koli pred
koncem lige že zagotovile
drugo mesto, v prihodnjem
kolu pa gostujejo pri Mursi,
ki je šesta.
SKL ženske : Metka je v No-
vem Mestu visoko izgubila z
Labodom 82:35 (40:20). Pri
Celjankah so se v hsto strelk
vpisale le tri Jurše 11, Turn-
šek 19 in Podgoršek 5. Metka
se ne premakne s predzad-
njega mesta, v naslednjem
kolu pa bo v Celju gostila
vodečo Ilirijo.	'
Območna liga: v razigra-
vanju je v Celju Kovinar Sto-
re težko premagal uporne
Šentjurčane 93:89 (49:45), ki
so se predvsem zaradi odlič-
nega Polutnika vso tekmo
uspešno vpirah sicer kvah-
tetnejšim domačinom. Za
Kovinar sta bila najuspeš-
nejša Planko 27 (5 trojk) in
Benčan 24, za Šentjur pa Po-
lutnik 36 (5) ter Martič 23 (5).
V soboto, 22. marca igrajo 2.
kolo: Rogaška : Šentjur, Za-
gorje : Kovinar in Elektra :
Pomurje.
DEAN ŠUSTER
Pečovnikova odlični
v Bački Topoh je bil dvo-
boj reprezentanc Jugoslavije
in Madžarske v kegljanju kot
priprava za nastop na sve-
tovnem prvenstvu maja v
Münchnu. V ženski repre-
zentanci je v dragem nasto-
pu nastopila tudi Celjanka
Tončka Pečovnik, ki je bila s
452 keglji najboljša posa-
meznica in dokazala, da je v
odlični formi.
Republiška liga moški:
Celjani so v Golovcu dosegli
pomembno zmago v boju za
obstanek v hgi, ko so prema-
gah Radensko 5348:5207.
Najboljši posameznik je bil
Urh 925. Celjani so na petem
mestu, v prihodnjem kolu pa
gostujejo pri Brestu, ki je na
zadnjem mestu.
Republiška ženska liga:
presenetljivo zmago so dose-
gle kegljavke Celja druga
ekipa, ki so doma premagale
Triglav iz Kranja 2387 : 2359.
Najboljša je bila Bajdetova
419. Vodi prva ekipa Celja, ki
je zaostalo srečarpe odigrala
v torek, druga ekipa pa je na
predzadnjem mestu. Prihod-
nje kolo: STC Ljubljana -
Celje II in Triglav - Celje I.
Druga republiška liga
moški: derbi v Žalcu je dobil
Hmezad, ko je premagal
Tekstilno	Pre bo
5185:5035. To je bilo 11. k
lo, do konca prvenstva so
tri kola, Hmezad pa deli dr
go do tretje mesto. Hmeza
Lešnik 918 (rekord keglji
ča), Jovanovič 867, Trost 83
Rotar 858, Ramšak 855
Kompan 853, Tekstilna: Pi
tar 836, Razpotnik 840, Jak
povič 857, Podkrajšek 83
Golavšek 830 in Kačič 83
Hmezad bo 29. marca nast
pil doma s Fužinarjem ob 1
uri.
Druga republiška žensi
liga: Hmezad je doma pn
magai Slovenj grade
2294 : 2277 najboljši sta bi
Napradnik 415 in Miloši
411, na lestvici pa je drug
22. marca bodo kegljavk
Hmezada gostovale v Šenl
jurju.
Občinska kegljaška Jigj
Celje moški: Hmezad Žale
- Libela Celje 4731 : 438".
Najboljša Hmezad Šon 87Í
Libela 785.
Tj
Miro Cerar skrivnostni gost
V 74. šahovski nagradni igri je bil skrivnostni gost oddaje, H
jo na Radiu Celje pripravlja Franci Pešec, eden najboljših juge
slovanskih športnikov telovadec Miro Cerar. Spoznala ga jI
Mira Vrečko iz Podgorja 7 a, Celje. Za pravilne rešitve na šahoM
skih kuponih (dr. Milan Vidmar) pa so dobih nagrade celjslf
METKE: Mile Novokmet, Boža Damjanoviča 4, Mladenovai
Vikica Pinter, Lipa 22, Frankolovo in Marjana Kocuvan,
čeva 4, Celje.
^О. MAREC 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Tri medalje za celjske judoiste
V Novem Sadu je bilo državno pr-
venstvo v judu, kjer so bili po osvoje-
jjjli medaljah najuspešnejši pred-
stavniki celjskega kluba Ivo Reya,
saj so s tremi tekmovalci osvojili tri
0iedalje - Štefan Cuk in Stanko Än-
derte zlati, Jaka Oštir pa bronasto.
Z njimi je bil tudi Vojko Rovere:
»Dosegli smo lep uspeh, lahko pa bi
bilo še bolje, če sodniki ne bi oškodo-
vali Oštiija. Taje sploh imel smolo, saj
se je po odločitvi zveznega kapetana
moral pripravljati za superlahko kate-
gorijo, kar pomeni zbijanje odvečnih
kilogramov. Vso noč pred tekmo je
tekal po stopnišču v hotelu, da bi v
tem uspel. ,Kilažo' je zbil, žal pa se je
to poznalo na psihični obremenitvi in
telesni slabosti, svoje so dodali še sod-
niki in zlato ter uvrstitev v reprezen-
tanco sta bila izgubljena. Je pa Oštir
velik borec in bi bilo prav, da bi to
odgovorni tudi upoštevali. Cuk in An-
derle bosta v naslednjih dneh nastopi-
la na številnih tekmovanjih, da bi se
čimbolje pripravila za nastop na
evropskem prvenstvu v Beogradu. Je
pa vprašanje, če se - še posebej Cuk -
ne bosta prenasitila juda. Še vedno Ce-
ljan Marjan Fabjan je ћа državnem pr-
venstvu osvojil srebrno medaljo, tudi
tu so svoje dodali sodniki. Upamo pa,
da bomo Maijana kmalu znova videli v
celjskih vrstah, kar bi pomenilo z naj-
boljšimi mladimi tekmovalci in držav-
nimi reprezentanti povratek med elito
jugoslovanskega ekipnega juda.«
Uspeh mladih Judoistov
Mladinci judo kluba Ivo Reya iz Ce-
lja so v prijateljskem dvoboju prema-
gah sovrstnike iz Titovega Velenja, ki
niso uspeh niti enkrat zmaMti. Za Ivo
Reya so nastopih Andrej Spiler, Du-
šan Kačičnik, Tomaž in Oto Seles,
Slavko Djakovič, Zoran Savič, Ivan
Knaflc, Boštjan Ban, Branko Črepin-
šek in Janez Kovačič, za T. Velenje pa
Andrej Meža, Slavko Robnik, Želj ko
Radič, Milan Meža, Domin Cafuta, Pri-
mož Meža, Iztok Hercog, Bojan Ostro-
vršnik, Poldi Jelenko in Matjaž
Lesjak.
/^ï^ SOZDo	j^N STROJNA INDUSTRIJA, n sol o.
^^r^y aQrOS	р^ Sempeter v savinjski dolini
objavlja
prosta dela in naloge
1.	Vodenje in organiziranje varstva
pri delu
Pogoji:
-	vamostni inženir (VI. st.) in 3 leta delovnih izku-
šenj
-	dipl. strojni inženir (VI. st.) ali strojni inženir (VI.
st.) in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj z možnostjo
izobraževanja za področje varstva pri delu
2.	Diplomirani inženir organizacije
«dela
(VII. st., lahko je tudi pripravnik)
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljite v roku 8 dni na naslov:
SIP - Strojna industrija, TOZD TKS Šempeter v Sa-
vinjski dolini.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po
sprejemu sklepa o izbiri.
gorenje
GORENJE VABI K SODELOVANJU,
PRIJAVITE SE, V DOBRO DRUŽBO
BOSTE PRIŠLI
Naše vrednote so: človek, znanje, ustvarjalnost,
delo, delovni napor, pošteni medsebojni odnosi.
Uspehi, ki jih Gorenje ima, niso prišli sami po
sebi: ustvaril jih je človek s svojinn znanjem,
ustvarjalnostjo ob delovnem naporu, ob poštenih
medsebojnih odnosih, v dobri družbi, v prezrače-
ni delovni klimi.
Prijavite se, v dobro družbo boste prišli!
Ob načrtih, ki jih imamo v mislih, bi tokrat vabili
k sodelovanju predvsem ljudi z višjo in visoko
izobrazbo ter magistre in doktorje znanosti. Po-
sebno take, ki so si izoblikovali svoje področje
dela, za katerega menijo, da bi se v Gorenju dalo
koristno uporabiti. A tudi mlajše vabimo, ki so
pripravljeni, prilagoditi se in se vključiti v že for-
mirana področja dela.
Prijavite se, v dobro družbo boste prišli.
Nov korak naprej bi radi naredili na področju or-
ganizacije dela, svobodne menjave dela, razvija-
nja ekonomskih odnosov, računalništva, razvoja
proizvoda, razvoja tehnologije. Pričakujemo odziv
strokovnjakov s področja informatike, računalni-
štva, strojništva, elektrotehnike, tehnologije, pra-
va, kadrologije, ekonomije, organizacije.
Prijavite se, v dobro družbo boste prišli.
Kaj lahko obljubimo?
Možnost nadaljnjega strokovnega razvoja, tudi iz-
popolnjevanje v tujini. Možnosti realizacije vaših
idej, kar pomeni dobre pogoje za delo. Dobre
osebne dohodke. Učinkovito pomoč pri rešitvi
stanovanjskega vprašanja. Dobro počutje v Gore-
nju, kajti v dobro družbo boste prišli.
Osebno se lahko zglasite v Kadrovskem sektorju
Delovne skupnosti splošnih poslov (tajništvo, so-
ba št. 1). Če kličete s telefonom, je to: (063) 853-
231 Interna 423 ali (063) 854-473 (to je vodja Ka-
drovskega sektorja). Če bi se javili s pismom, pi-
šite na naslov: Gorenje DSSP Kadrovski sektor,
63320 Titovo Velenje.
V pismu nam povejte kaj več o sebi.
Gorenje vas vabi k sodelovanju, prijavite se, v
dobro družbo boste prišli.
Šahisti za regijskega
prvaka
Nastopilo je štirinajst šćihi-
stov, med njimi en mojster FI-
DE in pet mojstrskih kandida-
tov. Igrali so po švicarskem si-
stemu devet kol. Zmagal je Mi-
lan Lesjak iz Celja pred Majda-
nom Črepanom Žalec, Mila-
nom Matkom Titovo Velenje,
vsi po sedem točk, Fraryom
Bogadijem Celje 6,5 točke,
Francijem Pešcem 6, Dragom
Kristanom Titovo Velerie, Du-
šanom Brinovcem Žalec, oba
po 5,5 točke, íYancijem Bri-
novcem Žalec 5 itd.
v soboto, 29. marca pa bo v
celjskem šahovskem kljubu
regijsko prvenstvo za pionije
in pionirke, najboljši trije z
vsake konkurence pa se bodo
uvrstili na repubhško prven-
stvo.
Pešec pred H/lajcnom
Združenje šoferjev in avto-
mehanikov СеЏе je pripravilo
tradicionalni šahovski turnir,
kjer je nastopilo 14 šahistov,
zmagal pa je Pešec pred Majc-
nom in Gračneijem.
Olga Hrihernik druga
v Celju je bil v organizaciji
Partizana Gabeije republiški
5. C turnir v badmintonu, kjer
je Celjanka Olga Hribernik
med ženskami osvojila 2. me-
sto, pri moških pa je bil naj-
boljši domačin Darko Krošl na
5. mestu
METOD TREBIČNIK
Boksarji na Ptuju
Na Ptuju je bilo republiško
prvenstvo v boksu, kjer je na-
stopilo tudi sedem predstavni-
kov boksarske sekcije pri Par-
tizan Celje mesto, vsi pa so se
vniih z medaljami. Med mla-
dinci je v welter kategoriji
osvojil naslov repubUškega pr-
vaka Davorin Knežević, v
srednji kategoriji pa je bil bo-
jan Copar drugi. Med člani sta
osvojila srebrni medalji v pol-
velterski Milisenko Malbašič
in polsrednji Primož Čretnik,
bronasti v poltežki Stane Jako-
povič in težki Marinko Mitro-
vič, zlato pa si je priboril v
srednji kategoriji Ifet Hukano-
vič. Oba zmagovalca bosta na-
stopila na državnem prven-
stvu, ki bo od 2.-6. aprila v
Loznici. Trener Sašo Jokano-
vič: »Uspeh bi bil še večji, če bi
lahko nastopila naša najboljša
tekmovćilca Ivan Ratajc v wel-
ter in Nedža BjeUč v supertež-
ki kategoriji. Nastop sta jima
preprečile poškodbe.«
Zaključek v občinski
ligi
strelci z zračno puško so
ziik^učili tekmovanja v I. in II.
občinski ligi, v III. ligi, kjer na-
stopa več ekip, pa mor^o izve-
sti še dve koli. Končni vrstni
red v I. ligi: Kovinar I Celje,
Kovinar II, Franc Štekhč Škof-
ja vas. Miličnik in Ingrad, ki je
izpadel. Med posamezniki je
po seštevku vseh petih kol pre-
pričljivo zmagal Branko Ma-
lee, Kovinar Store pred Jože-
tom Jeramom in Ervinom Sr-
šenom (oba Celje) in ostalimi.
Vrstni red ekip v II. ligi: Ce-
lje II, Ingrad II, Frankolovo,
Kovinar III, Metka in Zlatar, ki
je izpadel in se seli v III. Ugo.
Med posamezniki je z veliko
prednostjo zmagala Alenka Jä-
ger (Celje) pred Rudijem Pe-
trejem, Frankolovo, Daijo
Kačnik, Celje idr.
TONE JAGER
Zmagali rokometaši
cos Fran Roš
V prijateljski rokometni tek-
mi sta se pomerih ekipi mlsy-
ših pionirjev ZRK Aero Celje
in COŠ Fran Roš iz Celja. Tek-
ma, ki je bila v dvorani Tehni-
ške srednje šole Maršal Tito v
Celju, seje končala 17:16 v ko-
rist COŠ Fran Roš.
M. A.
Uspeh mladih
košarkarjev
Šentjurja
Na Ravnah na Koroškem je
bil četrtfinalni košarkarski tur-
nir, Iger je nastopila tudi ekipa
Šentjurja ter dosegla velik
uspeh. Najprej je premiala
Koroško 86:18, nato pa še Šale-
ško 65:63, osvojila prvo mesto
in se uvrstila v polfinale za po-
kal Slovenije za pionirje.
Dve zmagi Simona
Koražije
Na Popovi Šapki v Makedo-
niji je bil pokal republik v alp-
skih disciplinah. Velik uspeh
je dosegel Celjan Simon Kora-
žija, ki je nastopil za mladin-
sko reprezentanco Slovenije,
saj je zmagal tako v slalomu
kot veleslalomu, kar je odslej
njegov največji uspeh. Simon
je star 15 let, dijak celjske teh-
nične šole, rćizvija pa se v od-
ličnega alpskega smučarja.
Zimske igre Merxa
Na Kopah se je zbralo 300
udeležencev iz 19 od 21 delov-
nih organizacij v SOZD Merx
na tradicionalnih zimskih
športnih igrah, kjer so se po-
merili v veleslalomu in smu-
čarskih tekih. Rezultati: vele-
slalom: veteranke Milica Ga-
bron, ekipno DSSS Merx, žen-
ske B Sonja Kun, ekipno Hote-
li gostinstvo, ženske A Vlasta
Smonkar, ekipno Blagovni
center in skupno ekipno Tka-
nina, Blagovni center in Hoteli
gostinstvo. Veterani: Slavko
Lisec, ekipno Potrošnik Celje,
moški B Emil Gregor, ekipno
Potrošnik Celje, moški A Silvo
Gobec, ekipno Blagovni cen-
ter, skupaj Potrošni Celje, Bla-
govni center in Avto Celje.
Smučarski teki: veteranke Ma-
rija Petauer, ženske B Fani
Jamnik in ženske A Verica
Vrečko, ekipno Potrošnik,
Tkanina in Blagovni center.
Veterani Martin Zabukovšek,
moški B Rado Sodin in moški
A Zmago Teinjšek, ekipno Tka-
nina, Blagovni center in Po-
trošnik. Najboljše ekipe celot-
nega tekmovarya obeh disci-
pUn: Blagovni center. Tkanina
in Potrošnik.
stoici v Sarajevu
v Sarajevu je bilo državno
prvenstvo v streljaryu z zrač-
nim orožjem, kjer so s celjske-
ga območja nastopili tudi strel-
ci SD Mrož iz T. Veleria in SD
Dušan Poženel iz Rečice pri
Laškem. Vsi so bih uspešni,
saj so se vrniU z vrsto medalj.
Pri članih v streljaryu s pištolo
je SD Mrož iz T. Veleria osvoji-
la enega izmed treh za Sloven-
ce naslovov državnih prvakov
v postavi Vinko Trinkaus, Ja-
nez Štuhec in Alojz Trstenjak.
Mladinke Rečice so bile ekip-
no tretje, posameznice pa 2.
Helenca Lavrinc, 12. Leonida
Gozdnikar in 18. Gabriela Je-
ran. Pri članicah s pištolo je
bila Helenca Lavrinc tretja,
ekipa pa četrta, pri puški so
bile mladinke SD Mrož sedme,
med posameznicami pa Denis
Bola 16. in Mojca Močivnik 18.
Denis Bola je bila s puško pri
članicah enajsta.
V Lihojah smučarski
ples
v soboto, 22. marca, se bo
120 članov petih sekcij (smuča-
nje, namizni tenis, rokomet,
mali nogomet in streljanje)
Partizana Liboje zbralo na
občnem zboru, ki se bo začel v
prostorih kulturnega doma ob
15. uri. Predsednik Partizana
Liboje Milek Kveder: »Lani
smo bih pri našem delu uspeš-
ni. Pripravili smo vrsto tekmo-
vanj ob praznovanju občinske-
ga praznika, uredili športno
mrišče in ol3novih smučišče.
Zelje? Še nekaj del je potreb-
nih pri dokončni obnovi igri-
šča, na smučišču bomo na na-
vo uredili razsvetljavo za noč-
no smuko, poskrbeli pa tudi
bomo za nove člane. O tem se
bomo pogovarjali na občnem
zboru v soboto pa tudi na 5.
smučarskem plesu, ki bo takoj
po njem, igrali pa bodo Veseli
hmeljarji, prvi na letošnjem
khnu za popularno loiterco.«
(Celjski plavalci, kandidati za visoka mesta na državnem prvenstvu in nastop na evrop-
skem mladinskem prvenstvu (z leve) Dejan Tešovič, Grega Jurak, Tanja Drezgič,
Raderle, Tanja Fermentin in Nataša Lavrič.
Foto: T. TAVČAR
Pred državnim
plavalnim
prvenstvom
v soboto in nedeljo bo v
Mariboru zimsko državno
mladinsko in člansko plaval-
no prvenstvo v 25-meterskih
bazenih. Nastopila bo tudi
ekipa celjskega Khma -
Neptuna.
TVije celjski plavalci in pla-
valke imajo realne možnosti
za uspeh in pridobitev vize
za evropsko prvenstvo v
NDR. To je Tarya Drezgič na
800 in 400 m kravi ter 400 m
mešano. Dejan Tešovič na
1500 m kravi in 400 m meša-
no ter Mojca Anderle na 100
in 200 m prsno.
Poleg njih bodo v Maribo-
ru nastopili še Nataša in Sa-
ša Lavrič ter Mojca Toplak.
Ostah, zlasti mlajši plavalci
letnik 1972, pa bodo sodelo-
vali na mednarodnem mitin-
gu v Zagrebu.
J. KUZMA
18. STRAN - NOVI TEDNIK
20. MAREC 1986
bodeči
ммимк
Poosmomarčevska misel
Samo pri porokah so ženske številčno izenačene
z moškimi!
Opomin
v Celju so najobsež-
nejši pregled delovanja
delegacij in delegatov
opravili zdaj, ko so dele-
gati končali svoje štiri-
letno delo. Nekateri me-
nijo, da bi morali o tem
temeljiteje kot so spre-
govoriti med njihovim
»delegatovanjem«.
Razen, če to ni bolj v
opomin novim dele-
gatom.
Pri nedeljskih vo-
litvah smo se izka-
zali: veliko jih je bi-
lo, ki so prišli zelo
zgodaj na volitve.
Čeprav jih zjutraj
ni prebudila kava!
Ljubljanska aka-
demija za likovno
umetnost naj bi v
Celju pripravila li-
kovno šolo.
Namenjena je li-
kovnim amaterjem
-da ne bi kdo pomi-
slil, da tistim, ki nas
že tako preveč far-
bajo.
Temeljito
Letos so se marsikje
občani pritoževali nad
pluženjem cest. In to za-
to, ker ni bilo dovolj te-
meljito. Nekateri ob ce-
sti Medlog-Zalog pa
pravijo, da je bilo pred-
vsem zadnje preveč te-
meljito.
S ceste niso spravili le
snega, ampak tudi ka-
menje in pesek.
Mi smo pa res
čudni.
Marsikje imamo
zdaj spomladi bolje
zorane ceste kot pa
njive!
Čudež
Pravi čudež je, da pri
nas ni aidsa.
Saj smo vendar znani,
da znamo dobro lesti
v...
Morda pa ravno zato,
ker znamo dobro!
Brez jeze
Pri nas je vse več ta-
kih, ki se nič kaj ne jezi-
jo, če bodo tujci zasedli
mesta na Jadranu.
Zaradi njih bi namreč
ostala sicer prazna!
Pravijo, da je vse
manj lesa.
Čudno, da je po-
tem vse več ljudi
malo čez les.
Samo kulturno
v oceni uredniške politike glasil v OZD, ki sta jo
izdelala celjski Indok center in center za raziskova-
nje obveščanja v združenem delu pri Delavski enot-
nosti, so zapisali:
»... treba je zmanjšati delež tujk - razen kul-
turnih.«
Zdj je treba le še ugotoviti, katere tujke so kul-
turne.
Kopne ceste
Po travnikih in njivati
sneg še ne bo kmalu
skopnel.
Upamo pa, da bomo
lahko kmalu nabirali re
g rat vsaj po cestah!
Prav so imeli
Kaže, da so imeli prav
Mozirjani, ki so trdili, da
predvidena lokacija za
turistično vas pri njih ni
pravilna.
Za to vas namreč res
ni nobenega pravega za-
nimanja!
Radovan si je brisal pot in neprenehoma ponavljal:
»Pax, pax, pax.«
Ko seje na videz oddahnil in odhropel,je povprašal v
slabi latinščini, pomešani z grškimi besedami, ali se
pelje trgovec Epafrodit.
Spremljevalci so se začudili in tesneje pritisnili s konji
do Iztoka in Radovana.
»Kaj želiš našemu gospodu Epafroditu?«
»Smrti ga otmem!«
Oblastno je pogledal Radovan konjike. Ves strah je
izginil, pogum, seje vrnil in z njim vsa modrost pretka-
nega godca.
»Smrti ga otme? so ponavljali kupčevi varuhi in se
spogledali ter se vsi hkrati zasmejali.
»Na Krista, katerega moli vaš gospod, vam rečem, da
ste norci, če se smejete mojim besedam!«
»Suni s konja prismojenega barbara?« je zagodrnjal
čokat jezdec in tiščal za Radovanom.
Radovan gaje slišal in se jezen okrenil na konju.
»Suni barbara, suni ga, le suni! Barbar pojde svojo pot,
vaše glave pa ležejo v travo kakor posekane buče. Tako
mi Krista!«
Radovan seje nerodno prekrižal preko prsi.
»Ne govori dalje! Pojdita svojo pot in pustita gospoda,
ki počiva na vozu. Smrti ga otmo naša kopja in meči.«
»Sla bi dalje, ko bi imela pasje srce, kakor je tvoje!
Tako pa ne grem, da rešim Epafrodita!«
Kvadriga se je ustavila pred njima. Lepa damaščanska
preproga, obešena za senco čez voz, seje zganila, in izza
nje so se posvetile sive oči Grka Epafrodita.
»Epafrodit, Epafrodit?« je kričal Padovan.
Trgovec je namignil, stražnik se je sklonil s konja do
preproge.
»Kaj hoče ta barbar?«
»Pravi, da te otme smrti, gospod! Zdi se nam pri-
smojen.«
Grk je razgrnil preprogo in se pokazal na vozu. Gladko
obrito liceje krasil nekoliko vzbočen, šiljast nos. Vm^h-
nih očeh je gorelo kakor skrite lučke, ki prodirajo v
prihodnost in računajo modre račune.
»Barbar naj stopi sem!«
Radovanu so veleli razjahati. Stokajoč in polomljen je
zlezel z visokega konja in si vedno o tiral pot ter hodil
globoko po sapo.
»Povej hitro, kaj želiš? Nam se mudi. Če si lačen, naj ti
dado kruha, če si žejen, lezi na trebuh in pij. Poglej
vode!«
Epafrodit je z gosposko kretnjo pokazal na reko.^
»Ne beračim, gospod, godci nikoli ne beračijo. Če ne
dajo ljudje, da zemlja in da nebo!«
Epafrodit je spustil z eno roko preprogo, konji so
nategnili in kvadriga je zaškripala.
»Stoj, Epafrodit! Ne hodi v smrt! Tunjuš te čaka v
zasedi!« Radovanje držal za voz in kričal. Ime hunskega
glavama je učinkovalo, konji so obstali, jezdeci so se
približali Slovenu.
»Lažeš, barbar! Tunjuš je bil pred dnevi v Odrinu inje
imel s seboj pismo s cesarskim pečatom!«
»Kriste, tvoj Bog, naj te varuje slepote! Poglej ta konja!
Čigava sta? Hunska, Tunjuševa. Moj sin ju je ukradel.
Snoči sva pela in godla Hunom. Pijan je bil Tunjuš kakor
trot. Iztegnil je jezik, imenoval tvoje častito ime in pove-
dal, da te nocoj oropa. Pa si se mi zasmilil in moj sin je
tvegal glavo, daje prišel do konj, zate tvegal, Epafrodit,
ki te ne poznava. A sedaj poglej mene! Skozi haljo tišči
kri na stegnih, ker sem se gnal na smrt, da tebe rešim,
gnal na tem kljusetu, ki ima hrbtišče kakor gabrov
hlod!«
Epafrodit seje nagnil iz voza; na licu se mu je brala
vera, ogledal je konja, jezdeci so prikimavali, zakaj vsi so
videli Hune v Odrinu.
Takrat nenadoma vzklikne Iztok, ki ni razumel nič o
pogovoru:
»Huni! Huni!«
»Hunnoi, Hunnoi!« gre od ust do ust. Vsi se okrenejo.
Proti цјјт sta drevila dva konjika. V trenutku so bila vsa
kopja naperjena vanju. Epafrodit je skočil iz voza in
zasedel čilega arabca, kije bil privezan zadaj ob vozu.
Tudi Radovan je hitro zlezel na konja in na mah poza-
bil vseh bolečin.
»Samo dva! Ta gresta za nama! Dajte jih!« kliče Ra-
dovan.
»Stojte!« veleva Epafrodit.
Dobro so že razločili hunsko opravo, tako blizu sta bila
jezdeca. Tedaj sta se nenadoma ustavila. Spoznala sta
Epafroditov voz in med drugimi koiyi svoja ukradena,
na njih pa Iztoka in Radovana v belih haljah. Zakričala
sta hunsko kletev na Slovena, zasukala konje in bli-
skoma od bežala nazaj.
»Epafrodit, ah še praviš, da lažem?«
»Ne lažeš! Nazaj! Tunjuš je velik razbojnik!«
Obrnili so težki voz. Spremljevalci so morali ostati
daleč zadaj, da so stražili hrbet.
»Kaj vama dam za-plačilo?« povpraša trgovec Rado-
vana.
»Da te smeva spremljati v Bizanc. Tja sva namenjena.*,
»Dobro, do Bizanca z menoj, potem k meni. Velike
slavnosti bodo, tesna bo za prenočišče. Zato bosta pn
meni v gostéh.«
Radovan je pomežiknil Iztoku, ki ni vedel, zakaj. Ali
razumel je, da sta dobro opravila.
»Še nekaj, gospod. Ko bi smel prisesti k vozniku.
Truden sem!«
Epafrodit mu je velel na voz.
Konji so udarili ob cesto, kolesa so zaropotala, voz je
zagrnil oblak prahu.
Še isto noč seje vrnil Balambak do Tunjuša.
Glavo?« je zarežal poglavar.
»Vzemi mojo! Slovena sta nas izdala. Epafrodit seje
vrnil v Bizanc.«
Tunjuš je zaškripal.
»Kdo je razodel nakano tem psom ? Naj takoj pogine!*
»Balambak, tvoj hlapec, ti pravi: Vino razodeva skriv-
nosti!«
»N^ pogine, kakor sem rekel!«
Balambak je šel in prerezal vse mehove, da je vino
izteklo.
Ko so se rdečila tla od žlahtnega vina, ki je drlo iz
mehov, je Tunjuš prisegel na zlato krsto Atile in na
njegovo najlepšo ženo Kerko, da mora v potokih teči kri
Slovenov.
^О. MAREC 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
¿OJIAREygj
Obolenja ven spodnjih oiiončin
Obolenje ven spodnjih
okončin je ena najpogostej-
ših težav, ki peste starejše-
ga človeka. Obolevajo že
mladi ljudje, z leti se težave
povečujejo, v starosti pa bo-
leha za tem že 20% prebival-
cev. S pokončno držo člove-
ka se v venah poveča krvni
pritisk, kar lahko povzroči
okvaro žilnih sten. Pogoste
pridružene bolezni kot so
ravna stopala, hemoroidi
(zlata žila) in kile, pa govo-
rijo za prirojeno slabost ve-
zivnega tkiva.
Obolenje poteka v štirih
fazah: najprej se pojavijo
manjši venski pleteži v koži
ali manjše krtice, ki ne moti-
jo odtoka krvi. V tem stadiju
moti le kozmetični izgled,
radko so prisotne tudi bole-
čine. V drugi fazi se pojavijo
krtice in občasno otekanje
nog okoli gležnjev. Nasled-
nja stopnja nastopi, ko je
oteklina stalna, pojavijo se
spremembe na koži, kot je
obarvanost goleni, koža je tr-
da, pogostol^at vneta. V zad-
nji fazi poleg vseh navedenih
sprememb nastane še rana,
n^pogosteje z notranje stra-
ni goleni nad gležnjem.
V celjski regiji opravi prvi
pregled in registracijo obole-
nja zdravnik v splošni ambu-
lanti, nato pa bolnika napoti
v speciahstično ambulanto
za kirurgijo ožilja. Manjši del
bolnikov s hudimi kožnimi
spremembami zdravijo tudi
v ambulanti za kožne bolez-
ni. V ambulanti za kirurgijo
ožilja postavimo diagnozo in
pričnemo z ambulantnim
zdravljenjem. Bolnika
spremljamo do ozdravitve,
ali do dokončnega izbolj-
šanja.
Podobno je organizirano
zdravljenje venskih obolenj
tudi v drugih regijah, le s to
razhko, da večino ambulant
te vrste vodijo specialisti
dermatologi, kirurgi pa zdra-
vijo bolnike, pri katerih je
potreben operativni poseg.
V vsej republiki pa pogreša-
mo center, kjer bi se ukvaija-
U s preventivo, kurativo in
rehabilitacijo bolnikov s kro-
ničnim venskim obolenjem.
Preventivno bi morah ob-
delati vse prebivalce, ki ima-
jo v družini bolnika z razvito
vensko boleznijo, dalje bol-
nike v začetni fazi obolenja,
ko je možnost za ozdravitev
velika in končno vse bolni-
ke, ki so že preboleli vnetje
globokih ven, s£u vemo, da
se po krešem ah daljšem
premoru pri ryih pojavi ok-
vara ven z vsemi posledi-
cami.
Drugo in tretjo fazo obole-
nja zdravimo operativno ah s
sklerozantnimi injekcijami.
Za zdravljenje razširjenih
ven z injekcijami se uporab-
lja o razhčna kemična sred-
stva. Pri nas uporabljamo
koncentrirano razstopino
natrijevega klorida (kuhinj-
ska sol), ki pa lahko povzroči
vnetja in razjede na mestu
injiciranja. Trenutno najbolj-
ša sredstva so tenzidi, razsto-
pine, ki imajo podobne last-
nosti kot milo. Težave s nji-
mi pa so, ker jih doma ne
izdelujemo in jih moramo
Odlične možnosti za tako
zdravljenje so na Rogli, kjer
so že razvili Medico center,
ki se ukvarja tudi z vodeno
rekreacijo. V kratkem pa
nameravamo tam pričeti
tudi z ambulanto za obole-
nje ven. Poleg pripomočkov
za testiranje prehodnosti
ven, bomo imeli tudi uvože-
na sklerozantna sredstva.
Delo bo opravljal specialist
venolog ob pomoči usmerje-
no izobraženega fíziotera-
pevta. V ambulanti bomo
izvajali preventivo, zdrav-
ljenje in rehabilitacijo bol-
nikov s kroničnim obole-
njem ven spodnjih okončin.
uvažati. Ta sredstva ne pov-
zročajo stijevanja krvi v ve-
nah, zapir^o le vene z okvar-
jeno steno, zdrave žile pa
ostanejo nespremenjene.
Zdravljenje zahteva vedno
tudi povijanje nog z elastič-
nim povojem. Pomembna je
tudi fizioterapija. To so veye,
ki krepijo mišično črpalko
nog. Ker se povijanju nog
pacienti v vročih poletnih
mesecih težko privadijo, z
zdravljenjem takrat ne priče-
njamo.
Rehabihtacija je pomem-
ben del zdravljenja, zlasti
bolnikov s prebolelim vnet-
jem globokih ven na nogah.
Ob stalnem povijanju nog z
elastičnim povojem je po-
trebna fizikalna terapija z va-
jami za zmanjšanje otekline.
Ko je vnetje popolnoma po-
mirjeno, poskušamo zmanj-
šati oteklino tudi z masažo.
Klimatski pogoji z blagimi
poletji, kakršne imamo v na-
šem sredogorju, so za zdrav-
ljenje ven idealni. Rahlo zni-
žan atmosferski pritisk v za-
četni fazi pospešuje krvni
obtok in mobilizira depoje
venske krvi iz nog, kar
zmanjšuje otekhne.
Najvažnejša pa je hoja po
mehkem travnatem terenu,
in vaje za krepitev nožnih
mišic. S tem se izbo^ša mi-
šična črpalka goleni, ki v
glavnem preprečuje nasta-
nek kroničnega venskega
obolenja.
dr. B. F.
O saditvi rastlin moramo vedeti
nekaj več
Spomladi, ko se lotimo presajanja večjega drevesa
(postopek pred tem je opisan v prejšnji številki) najprej
preprečimo, da ne bo iz drevesa izhlapelo preveč vode:
deblo in vse debelejše veje namažemo z gosto tekočo
ilovico in jih trdno povijemo z juto. Šele potem smemo
izkopati drevo. Tik ob lanskem jarku izkopljemo še enega.
Pazimo, da ne ranimo koreninic, ki so se v ugodnih pogo-
jih razvile v prvem jarku. Drugi jarek okrog zunanjega
oboda prejšnjega sme biti širši. Ko jarek izkopljemo zač-
nemo izkopavati drevo vodoravno. Pri tem poleg lopate
uporabljamo tudi ostro sekiro, da bomo obsekovali č\nrsto
kepo zemlje s koreninami vred. Debla ne smemo nagibati
in premikati, saj si s tem olajšamo spodkopavanje (sicer bi
se zemlja med koreninjem razsula in drobne koreninice
pretrgale). Veliko kepo zemlje s koreninami popolnoma
izkopanega drevesa ovijemo najprej z juto in končno opa-
žimo z ozkimi deskami in letvami, opaž pa prevežemo z
debelo žico ali verigo. Ko je drevesna bala čvrsto zvezana,
lahko začnemo drevo vleči iz rastišča. Ker takšna korenin-
ska bala tehta tudi do 300 kilogramov, drevesa ni tako
lahko izvleči in vložiti v vozilo. Pomagamo si lahko z
uporabo dveh močnih plohov, med katerima je železna
cev. Drevo je treba izvleči pokončno, šele na vozilu ga
smemo nagniti.
Sledi saditev v široko jamo. Praznine v jami je treba
zasuti s presejano humusno zemljo. Drevo sme biti največ
5 centimetrov niže od ravnine, v kateri je rastlo poprej.
Dobro ga podložimo, da se bo kar najhitreje vkoreninilo. Z
jugovzhodne in južne strani ga pred sončno pripeko zava-
nyemo z juto ali rogozovino. Deblo in veje naj ostanejo
premazane z ilovico vsaj dve leti. Drevo moramo dobro
zalivati. Najprej zato, da se sadilna jama ob koreninicah
dobro izpolni, kasneje pa zato, ker koreninice še niso
sposobne načrpati dovolj vlage za tako veliko drevo.
Presajanje starejših dreves je torej dolgotrajno, težavno
in zahtevno, vendar, če pomislimo, kaj s takšnim dreve-
som na vrtu dosežemo, se trud izplača.
Saditev v drevesnicah vzgojenega drevja je seveda
mnogo preprostejša. Za takšno drevo, staro od štirih do
šestih let in visoko približno tri metre, je dovolj 100 x 80
centimetrov velika jama. Sterilne primesi iz izkopa
moramo takoj odstraniti. Jamo napolnimo s humusno
zemljo, z dodatkom 0,05 m^ preperelega hlevskega gnoja
ali komposta, ki pa ne sme priti neposredno na korenine.
Tudi to drevo ne sme biti pošteno globlje, kot je bilo prej.
Pri saditvi-zmanjšamo kroSryo za tretjino, iz koreninja pa
odstranimo vse nalomljene ali kakorkoli p>oškodovane
korenine, ki jih obrežemo z ostrim nožem. Po saditvi
drevo učvrstimo z drevesnim kolom. Pri iglavcih nare-
dimo to s poševno stoječim kolom, ki jih sadimo navadno
brez »bale«, pa kar ob deblu. Drevo je treba takoj po
saditvi dobro zaliti, da voda pritisne zemljo h koreninam
in zapre vse praznine.
Tudi nasledrye mesece je treba to drevo negovati, ga po
potrebi zalivati in okopavati.
Metlika
Rod metlik združuje več kot 120 vrst in uspeva v
zmerno toplih in vročih pokrajinah. Njegovo ime Cheno-
podium L. pomeni v grščini gosjo nogo. Nanjo spominja
oblika listov pri mnogih vrstah. To so večinoma hra-
pava zelišča ali grmi z močno srčno korenino in se
razraščajo kot plevel. Pogosto sive ali luskaste razšir-
jajo često tudi neprijeten vonj po gnilih ribah ali pa celo
vonj po citroni kot na primer dišeča metlika (C. ambro-
sioides L.). Ta je doma v srednje ameriških stepah, od
koder so jo prinesli tudi v Evropo, kjer so jo najprej
gojili po vrtovih, nato pa je ušla v naravo in podivjala.
Dišeča metlika je do en meter visoka rastlina s pokonč-
nim razvejenim steblom in ima neprijeten vor\j. Njeni listi
so enostavni, suličasto okrogli, krpati ali ostro zobati.
Poraščeni so z žlezastimi dlačicami. Rumenkasti cvetovi
so zbrani v zbitih klobčičih, ti pa v velike metlice. Cveti do
septembra čez poletje.
Metlika vsebuje eterično оЏе, saponine, smole, jabolčno
kislino. Učinkovino je eterično olje in vsebuje strupen
ascaridol, pa cymol, terpinene, limonene in kafro. Olje
hromi mišice črevesnim parazitom, zlasti glistam in traku-
Ijam. Vendar je olje strupeno inje potrebno določiti natan-
čen odmerek. Odrasli so jemali po osem kapljic trikrat na
dan, nato pa so popili grenko sol, da jih je sčistila. Vendar
je uživanje metlikinega olja lahko nevarno. Prevelik
odmerek lahko povzroči vznemirjenost, bluvanje, omedle-
vico, utrujenost, nezavest, šumenje v ušesih ali gluhost. V
nćgtežjih primerih lahko človek umre zaradi zastoja diha-
nja. Metliko so uporabljali nekoč in jo danes uporabljamo
le tedaj, ko druga sredstva proti zajedalcem ne pomagajo.
Metliko je uporabljal že pračlovek in v prazgodovinskih
žamih grobovih so našli plodove vrste Chenopodium
quinoa. Gojitev te južnoameriške vrste je še danes izredno
pomembna v nekaterih deželah. Seveda obstaja cela vrsta
oblik in barv plodov. Bolivijci pečejo iz moke, ki jo dobijo
iz teh plodov nekakšen kruh, imenovan kispinas. Ker je
moka grenka, jo najprej premešajo z apneno' vodo, da
izgubi grenak okus.
Po jugovzhodnih pokrajinah srednje Amerike raste še
divja metlika, ki ima slično eterično olje kot naša dišeča
metlika. Olje so uspešno uporabljali proti zajedalcem in ga
je šele moderna medicina ukinila, zaradi hudih zastrupi-
tev, ki so nastale pri napačnih uporabah. Vsekakor je bilo
olje zelo сегцепо in se je dobro uporabljalo, saj še danes
trpi zaradi črevesnih zajedalcev več kot 600 milijonov
ljudi. Indijanci so uporabljali metlikino olje tudi proti
krvavi griži in to kar uspešno.
Danes imamo modema zdravila proti ^edalcem, pa
vendarle ne moremo mimo starih zdravil, ki so jih opustili
zaradi strupenih stranskih učinkov, oziroma zaradi nepra-
vilnega jemanja.
BORIS JAGODIČ
Škrubanki
Potrebujemo: en kilogram krompirja, sol, 20 dag moke,
5 dag margarine, 5 dag čebule.
Krompir olupimo, razrežemo na manjše koščke in skuhamo,
vendar ne premehko. Vodo odlijemo, krompirju dodamo moko,
napravimo s kuhalnico lukrye do dna posode in varye vlijemo
odlito vodo. Na malem ogryu jed počasi kuhamo 20 miiiut, da se
moka prekuha. Vodo ponovno odlijemo, krompir in moko
dobro premešamo, da dobimo gladko, a trdo testo. Z ostro žlico,
ki jo sproti pomakamo v vročo maščobo, narežemo iz testa
žličnike, katere polagamo v pogreto skledo in jih zabelimo s
prepraženimi drobtinicami ah z ocvrto čebulo. Škrubanke lahko
potresemo s sladkorjem ter jih serviramo s kompotom.
^О. MAREC 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
20. MAREC 1986
^О. MAREC 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
20. MAREC 1986
Peklenska diretissima v Cerro Torreju
Tudi Silvu se v nasled-
njem raztežaju ni godilo nič
bolje in moral je zavrtati kar
pet svedrovcev; za 40 metrov
je porabil kar štiri ure. Sam
je plezal še po 20 metrov po
zadosti dobri razpoki, potem
pa sva odnehala. Silvo je na-
mreč ves čas mojega pleza-
nja stal v manjšem slapu le-
deno mrzle vode. Po uri in
pol ga je že pošteno zeblo,
poleg tega pa se je dan začel
prevešati v noč. Vračala sva
se utrujena a zadovoljna, za-
kaj premagala sva še en del
stene, ki nas je precej skrbel.
Vrh se nam je že nasmihal.
Piše	3
FRANČEK KNEZ
Ampak samo nasmihal, za-
kaj naslednjih sedemnajst
dni so nas spravljali v obup
peklenski viharji, ki so po-
metali po Patagonskih hri-
bih. Bili so to dnevi obupa,
jeze in nemoči. Zdelo se nam
je, da narava ne bo popustila.
Peter in Pavel, ki sta bila
na vrsti za plezanje, sta se v
snežni luknji »igrala« komu-
nalca; vseh sedemnajst dni
sta čistila sneg in tako rešila
opremo. Če bi samo za en
dan zapustila luknjo, je niko-
li več ne bi našli.
V bazi smo na različne na-
čine ubijali dolg čas in odga-
njah slabo voljo. S Slavcem
sva našla zanimiv balvan in
se poskušala vzpeti nanj.
Meni je končno uspelo, zato
je Slave poskusil še enkrat,
vendar ni uspel. Odskočil je,
padel med kamenje in si ne-
rodno izpahnil palec. Ta ne-
rodnost je Savcu kasneje
preprečila, da bi se z nami
povzpel na vrh, čeprav si ga
je zaslužil, saj je dal pomem-
ben delež k premagovanju
stene.
Navdušanje nas je preve-
valo, ko so razbesneli vetrovi
končno le potihnih. Peter in
Pavel sta še zjutraj začela ži-
mariti proti koncu stalnih vr-
vi in da ta dan sta potegnila
še poldrugi raztežaj po zale-
denelih pečeh.
Ker Slave ni mogel v ste-
no, smo morali zamenjati na-
veze. V snežni luknji smo
skovali taktiko, ker je bilo za
nami že 700 metrov stene,
vrh pa tik pred nami. Odloči-
h smo se, da bosta Silvo in
Janez v vršni navezi, sam pa
se bom vzpenjal z Matjažem
in poskušal dva najteža raz-
težaja splezati prosto in tako
dvigniti smeri oceno v pro-
stem plezanju.
Naslednje jutro sta Silvo
in Janez že ob štirih odšla iz
luknje, uro za njima pa še
midva z Matjažem. Sam sem
nosil tudi del opreme za bi-
vakiranje, zakaj odločih smo
se, da ne odnehamo, dokler
ne bomo stali na vrhu.
Čeprav so bile stalne vrvi
ponekod poledenele, smo
kar hitro napredovali.
Sam sem se lotil najbolj
previsnega dela stene, ki
smo ga prej preplezali s teh-
ničnimi pripomočki; dva
raztež^a, ki nosita oceno 8-)-,
sta dvignila tudi oceno v pro-
stem plezanju v Peklenski
diretissimi.
Ker pa sem se precej za-
mudil s plezanjem, sva se z
Matjažem že raztežaj nad
previsom znašla v ledeno
mrzlem slapu vode. Matjaž je
V dneh, ko smo bili v baz-
nem taboru smo skoraj udo-
mačili lisjaka, ki se je smu-
kal okoli. Metali smo mu
ostanke hrane in vsak dan
je prihajal bližje. Nazadnje
smo ga lahko slikali že na
razdaljo treh metrov in ob-
našal se je že skoraj tako
kot kakšen domač pes.
žimaril naprej in se izognil
tej neprijetni prhi, sam pa
sem se namakal kakšnih de-
set do petnajst minut. Do-
volj, da sem bil moker do ko-
že. Začelo me je tudi mraziti
in grabili so me krči. Vseeno
sva z Matjažem le uspela pri-
to do ozke poličke. Čeprav
sva komaj stala na цјеј, sem
se moral preobleči. K sreči
sem imel v nahrbtniku do-
volj rezervne suhe obleke,
vseeno pa takšno preoblače-
nje zahteva precej akrobat-
skih spretnosti. Matjaž mi je
pomagal, da sem najprej za-
menjal zgornji del obleke,
nato pa še spodnji. Mokro
obleko sem vrgel kar pod
steno 700 metrov globoko,
žal pa je malo kasneje za njo
odletel tudi moj čevelj. Mat-
jaž ga je držal v roki, ko je iz
stene preletel leden projek-
til. Izpustil je čevelj v kate-
rem so bile tudi moje suhe
nogavice in plinski ku-
halnik.
Prvi trenutek nisem vedel,
kaj bi. Vrh, ki je bil že tako
blizu, je bil naenkrat spet ta-
ko daleč. Odločil sem se, da
se vseeno povzpnem 150 me-
trov višje, kjer sta plezala Ja-
nez in Silvo, potem pa se vr-
nem v dohno. Brez čevljev
res ni mogoče na vrh.
Ko sva prišla do vršne na-
veze, sem se vseeno odločil,
da bivakiram skupaj s tova-
riši. Boso nogo sem zavil v
pulover.
Žimarjenje po stalnih vrveh - Cerro Torre smo lahko osvojili le na takšen način, da smo
napeli stalne vrvi in se vsak dan po ¡Uih spustili nazaj v dolino. Le zadnjo noč pred
vzponom na vrb smo bivakirali v steni.
Po naših belih cestah pa turati je fajn, so luknje prav
goste in kelnarce so...	3 ^ ^^^^^
Zlatoporočenca Miklavc
V vzorno urejenem domu na Polzeli živita SO-letni
Helena in Adolf Miklavc, ki sta pred dnevi tiho ii
skromno proslavila 50-letnico skupnega življenja.
Oba sta rojena Polzelana, tako njuno poznanstvo ni bilo
naključje. Leta 1936 sta sklenila zakonsko zvezo in začelo se
je njuno skupno življenje. Adolf je izučen mizar, leta 1939 je
opravil mojstrski izpit in odprl svojo delavnico. Bil je zelo
znan mojster in v letih njegovega obrtništva se je pri njem
izučilo kar 22 vajencev. Ti se svojega mojstra radi spomi-
njajo, saj so se svojega poklica pri njem naučili zares naj-
boljše. Medtem ko je Adolf mizaril in se ukvarjal vodenjem
delavnice (imeli so tudi po tri vajence in več pomočnikov), je
Helena gospodinjila in skrbela za dvoje otrok, od katerih
sedaj živi sin Adi.
Danes je že precej pestijo leta, vendar še vse postorita
sama. Posebno veselje imata z vrtom, majhnim sadovnja-
kom, veselita pa se vsakega obiska svojega sina in njegove
družine, posebno vnuka ju radostita. Ob svojem jubileju si
Miklavčeva želita le, da bi bila vsaj še tako pri močeh kol
sedaj, da bi živeh v miru in, da bi se rast draginje končno
ustavila. Kajti sicer, pravita, bodo morali upokojenci, pa
čeprav so delali leta in leta, krepko zategniti pas.
TONE TAVČAE
Zgodi se, da včasih česa
гтпацјка na policah proda-
jaln. Trenutna nejevolja se
poleže. Hočeš nočeš, se je
potrebno sprijazniti s tem.
Kadar pa gre za naš ljubi
kruhek, temu ne more biti
tako. Težko se je namreč
sprijazniti z napisom na
vratih prodc^alne s kruhom
sredi belega popoldneva,
da kruha ni več. Prodajalna
je seveda zaprta, čeprav je
zapiralni čas več kot dve
uri kasneje.
In k^ sed^i? Poskušaš
pač poiskati tiste trgovine
v Laškem, kjer kruh še pro-
d^ajo. Včasih je uspeh od-
visen tudi od naglice posa-
meznika, največkrat pa ve-
lja isto, kot za prodajalno
kruha, da tudi tam kruha
ni. V minulem tednu je bilo
tako kar trikrat. Tudi v so-
boto so ob pol dvanajstih
(trgovina je sicer odprta do
15. ure) prod^alci kruha že
preštevali denar in brisali
tla, ker so prodajalno že za-
pirali. Kruha je zopet
zmanjkalo. Ali so ga res vsi
že kupili za dva dni? Ver-
jetno ne. Ko sem vprašal
prod^alce kruha, kaj se
zadrge dni v Laškem doga-
ja s tem živilom, sem izve-
del, da Laščani zelo nedis-
ciplinirano jemo, peki pa
niso vsevedi, da bi vedeli,
kdaj ima v Laškem lakota
mlade.
Pri nekaterih jo, žal, mo-
ra imeti. Zakaj? Kdo se bo
discipliniral?
VLADO MAROT
Pa še to: V Laškem so se
v času praznika Dneva že-
na potrudili in od nekod
priskrbeli tudi kavo. Žal, so
si jo lahko privoščili samo
tisti, ki so kupili darilni za-
vitek za 1350 dinarjev, v ka-
terem je bila med drugim
tudi kava.
Prekajene >»bunke«<
Na domačiji Antona Potočnika v Markačici pri Oplotnici
že vrsto let ohranj^o staro spretnost domačega prekajeva-
цја mesa. Anton, ki se je invahdsko upokojil, skupaj z ženo
Marijo v zimskih mesecih skrbi, da v prekajevalnici na
dvorišču nikoli ne zmanjka dima, ki mora ravno pravšnje
dišati pa tudi preveč ah premalo ga ne sme biti.
»Dimljenje«, kot prekajevanju največkrat rečemo, ni tako
preprosto opravilo. Anton in Marija se s tem delom ukvar-
jata že približno petnajst let in sedaj sta že osvojila svoj
postopek dela. Na dvorišču imata majhno prekajevalnico z
zidanim kuriščem, pod stropom pa deset do petnajst lesenih
pahc, na katerih v zimskem času vsak dan visi sveže meso,
klobase, salame in »bunke«. Prek^ e vainica je ravno dovolj
vehka, da lahko naenkrat v njej dimita do 150 kosov mesa.
Dim - takšen iz bukovih drv in s prgiščem smoljeka za boljši
vonj je najboljši - mora namreč zajeti vse meso. Kljub temu
pa Anton od časa do časa vse meso, ki se dimi, še enkrat
preloži. In da mesa ne zmanjka, poskrbijo sosedje in tudi
oddaljenejši gospodarji, ki Potočnikovima od novembra pa
tja do konca marca prinašajo meso v dimljenje.
JOŽE NOVAK
Lovec rešil srniačka pred psom
Dolga in hladna zima je zagodla tudi divjadi, še največ
težav ima srnjad, ki se le s težavo prebija skozi visoki sneg.
Lovci imajo temu primerno zelo veliko dela tako s krmlje-
r\jem divjadi kot z utrjevanjem snežnih gazi. Divjadi pa je
treba včasih pomagati tudi kako drugače, tako je Franc
Blažič iz velenjske lovske družine pred dnevi rešil srnjačka
pred potepušlum psom in zimo.
»Najprej sem opazil potepuškega psa, ki je očitno nekoga
preganjal. Sledil sem mu in opazil kako je napadel srnjačka.
Le-ta se je branil z zadnjimi močmi. Pregnal sem psa, srnja-
ček pa je bil že tako brez moči, da se mi je prepustil brez
vsakega odpora. Tako onemoglega sem nesel v avto in odpe-
ljal domov, kjer sije sčasoma opomogel. Še med fotografira-
njem ni vedel, k^ se dogaja z njim. Kasneje sem pokhcal
revimega vodjo in lovskega tehnika Janka Meha, ki ga je
odpeljal na opazovanje.«
Smjaček je imel tokrat srečo in bo že čez nekaj dni izpuš-
čen nazíó v naravo. Lovci ob tem pravijo, da potepuški psi
povzročajo divjadi nemalo težav. Zato so se odločih, da bodo
streljah na vsakega psa, ki se bo brez nadzorstva potikal v
bližini gozda.	L. OJSTERŠEK