VtTflVVlf X
Mzm Ja JlaP	imlm
Leto X., štev. 25
Ljubljana, 26. junija 1962
Cena 30 din
Veleblagovnica
v Ljubljani
Velika izbira vsakovrstnega blaga
Potrošniški kredit
1111,11,n .
II sz
\	•	ft
Bojevniki doma - boj še traja
Sivimo - Svet. ki v njem živimo - Svet, ki v njem
4>
>
Xf)
4>
r/>
4<
0
3
4> V)
E
4*
•*-»
C
3
•**
4)
>
E
*
►
2
i
©
I
E
4 0 t*
5
©
e
E
!E
E
4f
•5
0
3
U
1»
O
E
E
A
c
►
£
M
0
1 »M
E
*
e
a
I
V govorih vodilnih političnih teoretikov in praktikov, v časopisnih in revijskih člankih in esejih, v debelih, studiozno sestavljenih knjigah z razpravami o,%Jgmieljnih resničnostih mednarodnih razmer pifmca čuden, zdaj prikrit, zdaj odkrit dialog. Začnimo na primer z Američanom Walterjem Lippmannom. Znani komentator je poslušalcem iz washingtonskega Instituta za pravo pred dnevi dejal:
»Po mojem je razmerje sil v preteklem letu postalo za nas bolj ugodno... Drznil si bom reči, da. se ravnovesje vojaških moči v osnovi zelo določno nagiba na našo stran... O tem govorim, ker je to poglavitno določilo svetovnega položaja in mora biti zato znano tistim, hi oblikujejo politično mišljenje in akcijo..
Ta resničnost svetuje Sovjetski zvezi zdaj previdnost: ne zunanje ekspanzije ampak notranji razvoj...«
Sovjetski vojni minister Rodion Malinovski je v teoretičnem glasilu CK KP SZ (St. 7, 1962) pisal o temeljih sovjetske vojaSke doktrine in poudaril popolno reorganizacijo sovjetske armade, prevladovanje raketnih sil, pomen »prvega udarca« v morebitni vojni, pomembnost globalnih raket in tako dalje.
Funkcionarji ameriškega vojnega ministrstva so pravkar izdali nekaj podrobnosti v zvezi z načrti ZDA za razširitev strategije na vesoljski prostor. Poveljnik strateSkega letalstva, general Thomas Pouier, je v tej zvezi izjavil: »Tisti, ki se bo prvi utrdil v kozmičnem prostoru, bo njegov gospodar... Ne smemo dopustiti, da bi izgubili dominacijo v vesolju.«
Malinovski je v Pravdi ob obletnici nemškega napada na Sovjetsko zvezo 22. junija zapisal: »Ce agresivne težnje ameriških imperialistov
Pravi
dialog
ne bodo pravočasno ustavljene, bo bodoča vojna pogoltnila stotine milijonov ljudi ter spremenila temeljna središča svetovne civilizacije v razvaline.«
V V/ashingtonu se je te dni vzdignil oblak prahu okrog dokumenta, ki ga je izdelal eden Kennedgjevih političnih planerjev Walt Rostov}. Opozicijska republikanska stranka je v svojem glasilu Battle Line (Bojna linija) napadla koncepte iz načrta, ki ni bil še niti objavljen niti sprejet — češ da so v njem takele zamisli: priznanje zakonitosti vzhodnoevropskim vladam, revizija ameriške politike v zvezi s Kitajsko ter »udarec osnovnemu orodju naše diplomacije, ki ga predstavlja Izjava, da ne bomo nikoli zadali prvega jedrskega udarca, razen če bi se srečali z množičnim komunističnim vdorom v zahodno Evropo«. Argument republikancev: »Zarote in tiranije ni mogoče odpraviti s tem, da bi jima omogočili uspevati!«
Komentator radia Moskva Sergej Ivanov je med pripombami okrog igre z ravnotežjem sile rekel:'»Imperializem je za vedno izgubil vojaško premoč. Vrnili mu je ne bodo več niti ne vem kako krčeviti napori.«
V Washingtonu in Moskvi enako prepričano zagotavljajo tujim obiskovalcem, da med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo ni nika-kih bistvenih vojaških skrivnosti več. Vohunstvo je razširilo svoja sredstva od letal iz vrste U-2 na tajne špijonske satelite. Prva jaza hladne in potencialno vroče vojne se je v soglasju s tem že pomaknila v vesolje. ZDA bodo letos potopile v kompleks kozmičnih raziskav dvanajst milijard dolarjev. Sovjetska zveza je pravkar zvišala cene mesa za 30, cene masla pa za 25 odstotkov. Razlogi za ameriške kozmične, raziskave niso samo vojaški in za sovjetsko zvišanje cen tudi ne — toda ...
V dobi, ko je oboroževalna dirka že tako požrešna, da pogoltne po 335 milijonov dolarjev na dan, se vrti okrog gole, brezskrivnostne in surove dirke s silo ugibajoč dialog okrog tega, komu v prid kaže razmerje sil ta trenutek in komu naslednji. Toda, ali naj bo to dialog okrog temeljnih vprašan) časa? V Beogradu lani jeseni, v Akri zdaj, v Kairu čez nekaj tednov — stopajo v ospredje vprašanja razvitosti in nerazvitosti, bogastva in revščine, sitosti in lakote ter predvsem miru in miru — ob katerih je brezizhodni dialog okrog sile samo pošasten in otročji hkrati.
Dušan Dolinar
Ul
n
E
«a
3
bii
rt
S
N<
cn
<
E
<
s
b<.
S
N«
B
o
G«
E
<
p
3
i
o
cn
<
E
<
t!llll!llllllltlll!llillllllll!l!!lll!llllllllllllllllllllllllllllltl|l!IIIIIIIIIIIIIIIHII|lll|!ill|||ltl|||||||||||tl|t
SONČNO
Jugoslovanska parlamentarna delegacija, pod vodstvom predsednika Zvezne ljudske skupščine Petra Stamboliča, se mudi te dni v Sovjetski zvezi na obisku. Med svojim bivanjem si je delegacija ogledala vrsto krajev v notranjosti Sovjetske zveze, minulo soboto in nedeljo pa je preživela v turističnem središču na Krimu — Jalti. Naši parlamentarci si bodo ogledali še Kijev in Leningrad, nakar se bodo vrnili v Mo-skvo, kjer bodo nadaljevali z uradnimi razgovori s predstavniki Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze. Obisk naše parlamentarne delegacije bo brez dvoma pripomogel k nadaljnjemu zbližanju ter krepitvi medsebojnih odnosov med obema državama. — Na sliki: Naši parlamentarci na letališču »Beograd« pred odhodom v Sovjetsko zvezo.
m
l>o	četrtka se	nam	jg
obeta	pretežno sončno	g
in toplo vreme. Nočne temperature okoli	15" C.	g
I	S
iiiiiHiiiiiNiimiHiiiniinitiiaiHiffliiitiiiiniiiiiiiNiiiiiiiiiiiilniinHiiniHiiiHitiiHiiiiiiHiimiiHtt
  tim milili lil Hill       I    .............................................................................................................................................................................................................................................
S
Boeing „70?“spet na prvih straneh i
Komaj teden je tega, kar smo v našem listu pisali o vzrokih letalslke nesreče Boeing 707, ki je stala življenje 49 potnikov in niiti mesec dni še ni poteklo, kar se je na pariškem letališču Orly zrušilo reakcijsko letailo iste vrste in pokopalo pod seboj 130 oseb, ko mora zgodovina civilnega
letalstva spet zabeležiti katastrofo letala Boeing 707, ki se je 21. tega meseca zrušilo na majhnem otoku francoske zahodne Indije Guadailiupe. Nesreča je zahtevala • življenje 112 potnikov in članov posadke.
Medtem ko je preiskovalna komisija za prvi omenjeni pri-
: hokej brez ledu
cn
rt
E
<1
d
u*.
rt
3
S«.
I
C/J
<
E
<
B
bt.
rt
s
N<
3
o
cn < rt
C: MrtfoCv-
mer ugotovila poseg z.loč inske roke ih za drug primer domnevno tehnično okvaro v enem izmed reakcijskih motorjev, so vziroki za to poslednjo nesrečo še neugotovljeni.
Edini očividci tragedije, ki mislijo, da so nekaj videli, so kmetje in ribiči vasice Desha-ye, pa si v svojih Iizjavah niso edini. Eni trdiijo, da se je letalo vžgalo v zraku, druigi pa zatrjujejo, da so slišali silho eksplozijo, verjetno ob trčenju letala v 400 metrov visok grič. Trčenje In eksplozija sta povzročila, da se je letalo povsem razletelo in da so reševalne skupine, ki so se s težavami prebile škozi močvirnato
in zaraščeno goščavo, našle 1* razbitine in zmrcvarjena trupla na prostoru s premerom več
sto metrov.
Tehniki preiskovalne komisije so ugotovili doslej samo to, da je bilo- letaV> pravilno
usmerjeno proti stdzi letališča Bointe-a-Pitre, oddaljeno kakih 15 kilometrov, na katerem je pilot nameraval zasilno pristati zaradi neurja in motenj v stiroju.
Reševalne ekipe so doslej našle okrog 70 trupel, večino katerih pa ni moč prepoznati. — Druga so še pogreznjena v močvirje ali pa vise po vejevju gostega drevja.
UVOD V POLETJE • VHIM
Minuli dnevi okoli poletnega sohčnega obrata' so evropski celini dokončno prinesli poletne vročine. Na razpredelnici najvišjih temperatur je Jugoslavija pretekli petek dosegla svojevrsten rekord: v Titogradu se je živo srebro povzpelo na 35 stopinj m s tem preseglo vsa živa srebra v evropskih termometrih. Tega dne je bila najnižja temperatura v Bitoli - 26 stopihj. Vročina je vladala tudi v drugih celinskih mestih naše države: Ljubljana in Zagreb 26, Beograd pa 31 stopinj, v obmorskih krajih pa je bila manjša, kot bi človek pričakoval: Pulj 27, Reka in Split 30, Dubrovnik pa 28 stopinj..
Ves ta čas je bilo po vsej Evropi lepo vreme: krajevne nevihte , so bile le na Balkanu in v južnih predelih SZ. Ko so meteorološke postaje poročale o lepem ih vročem vremenu, pa se je Evropi bližal val zraka z Atlantika, ki je prinašal nevihte. Včeraj je severno Ir-
sko ter severne kraje Anglije zajelo hudo neurje z vetrom, ki je pihal s hitrostjo 140 ki-, lometrov na uro. Gmotna ško-da je ogromna, v Wemyss Ba-yu pa se je potopila jahta s tremi člani posadke. O neurjih in poplavah poročajo tudi iz Zahodne Turčije.
Poslednji teden pred referendumom Je bil v Alžiriji precej mirnejši kot pretekli tedni. OAS je, potem ko ji ni uspelo potegniti za seboj večine francoskih naseljencev ter uveljaviti teze o dveh Al-žirijah, v Alžiru in drugih mestih dežele ustavila akcije, nadaljevala pa jih je v Oranu: to dejstvo priča o globokem razcepu znotraj teroristične organizacije.
Za zadnji teden so značilne tudi učinkovite akcije FLN v. okviru- priprav na referendum. V alžirska mesta prihajajo politični. predstavniki FLN, pa- tudi vojaki se že, kot kaže naša slika, po sedemletnem boju vračajo na svoje domove. Po več kot dvotedenskem potovanju podpredsednikov začasne alžirske vlade Budijafa in Bel-kasema pričakujejo zdaj politični opazovalci, da se bo vlada še ta teden preselila iz Tunisa na alžirsko ozemlje. Hkrati je začasna izvršilna oblast sporočila, da že pripravlja nov zakon, po katerem bodo izvoiili prvo ustavodajno skupščino svobodne Alžirije.
Bonatti spet zmagovit
Prvič v zgodovini alpinizma sta italijanska plezalca Walter Bonatti in Cosimo Za-.ppeli preplezala severno steno Pi-lier d’Angle na grebenu Peu: terray in od tam na vrh Mont Rlahca. Gre za 1500 metirov visoko navpično steno ledu in sikal. Plezalca sta porabila za efektno plezanje 29 ur, v steni pa sta preživela 48 ur. Med težavnim in nevarnim vzponom jima je bila nekajkrat zaprta vsaka možnost za umik,
Cez oba plezalca so nekajkrat grmeli ogromni snežni in skalni plazovi. Bonatti, ki je eden izmed naj'bod,j izkušenih himalajskih- plezalcev, je dejal, da je stena med najtežjimi, kar jih je doslej preplezal.
Med plezanjem sta morala alpinista med drugim izdolbsti tri metre dolg rov skoz) led, da sta lahko premagala neki kočljiv prehod ih sekati več kot 200 stopinj.
— Olupili tuafu A Pl 'J9AS — OUIJAJi UlafU A H ‘J3AS
V jugoslovahskem središču za hokej na travi, v Zagrebu, so številni ljubitelji tega malo znanega športa 1 pravkar minulo nedeljo imeli redko priložnost, da so videli “-pri delu« najboljše izbrane hokejske igralce iz Italije in Jugoslavije. V tem prijateljskem meddržavnem srečanju, že tretjem po vrsti med tema tekmecema, so sicer zmagalli prodornejši gostje z najtesnejšim rezultatom 1:0, saj so Igrali bolje in koristneje, vendar pa so se tudi domači zastopniki iizkazatt z lepo, a — žal — neučinkovito igro. To je bila prva zmaga italijanskih hokejistov nad našimi; v dosedanjih srečanjih so namreč enkrat zmagali Jugoslovani, druga tekma pa se je končala z ne-odločehim izidom. — Naš posnetek kaže italijanskega vratarja, kako posreduje pred svojimi vrati.
Zgodbica je kratka in močno preprosta:
Nekega dne — bilo je pred kratkim — se je socialni zavarovanec N. napotil z avtobusom iz Kranja v Ljubljano, kamor ga je poslal kranjski zdravstveni dom. V malhi suknjiča je imel napotnico za specialistični pregled na ljubljanski Polikliniki oziroma za tri preglede, ki bi jih moral opraviti tistega dne, da hi lahko potlej zdravniki ugotovili popolno diagnozo njegovega bolehanja.
Ko je prišel do prvega specialista — in po opravljenem pregledu — je bil močno začuden, ko so mu dejali, da mora nazaj v Kranj, po novo napotnico za drugega specialista in po opravljenem drugem pregledu še po tretjo napotnico za tretjega in zadnjega specialista.
Tovariš N., zaposlen v enem izmed znanih kranjskih podjetij, je debelo gledal in si ni znal svojega popotovanja razlagati. Sprva že ne, pa tudi pozneje ne, ko sta ihta in jeza začeli prevladovati v njegovih mislih in postopkih.
Zakaj se je pravzaprav razhudil zavarovanec N. in zakaj je moral navsezadnje trikrat po napotnico ter prepotovati sto petdeset kilometrov namesto pičlih petdesetih?
Zaradi naslednjega in hkrati edinega razloga:
Naše zdravstvene ustanove poslujejo na podlagi samofinanciranja. se pravi, da se same vzdr-
Kdo bo
žujejo ter moralo zategadelj gledati na vsak dinar, ker je od tega odvisen njihov poslovni uspeh. In — ker je tako določeno — da plačuje specialistični pregled tista ustanova, ki izda napotnico zanj, je bilo nujno, da Je zavarovanec trikrat potoval iz Kranja v Ljubljano, čeprav bi lahko nadaljnje preglede opravil kar nemudoma,
z napotnico, ki bi mu jo »podaljšali« kar v Ljubljani!
V tem primeru je torej šlo za varčevanje in morebiti tudi za princip: kdo je dolžan plačati zavarovancu preglede in iz katere blagajno naj bi šli ti izdatki!?
SamofinanciranJe kot poglavitni vzvod varčevanja tudi v zdravstvenih ustanovah, je povsem na mestu. To je smotrno in se je že tudi izkazalo v praksi, če počiva, seveda na zdravih osnovah in temeljih.
V omenjenem primeru pa je bil cilj le enostranski. Ali pa je kdo pomislil tudi na škodo -gospodarsko škodo! — ki jo .je utrpela družba zaradi odsotnosti delavca z delovnega mesta, je kdo upošteval njegovo izgubo časa in naposled tudi prevozne stroške?
Kaže, da je bil v tej zadevi zavarovanec N. tisti, ki je »potegnil ta kratko«, tudi kot — človek!
Se vam ne zdi, da tak način »varčevanja« diši po igri »kdo bo komu podtaknil«
IZTOK AUSF.C
k
Poslednja barikada
Val terorističnih akcij Organizacije tajne armade se je v Alžiriji začel po prekinitvi ognja 19. marca letos. Od takrat so teroristi po približnih ocenah oblasti pobili okoli 2000 muslimanov ter 300 francoskih naseljencev, ki so jih obsodili kot »izdajalce«, medtem ko je ogromna materialna škoda neugotovljiva. Teroristi OAS so z minometalci obstreljevali muslimanske četrti mest, mimo tega pa so nastavljali peklenske stroje ter metali bombe v zgradbe, kjer stanujejo muslimani. Najbolj krvava v tem obdobju je bila znana akcija v alžirskem pristanišču, ko so teroristi med alžirske delavce zapeljali poln tovornjak eksploziva: pri eksploziji je izgubilo življenje 64 ljudi.
Naša slika je bila posneta v Miami u na Floridi, priča pa o tem, da so ameriške oblasti sprejele begunce s Kube odprtih rok. Vendar pa dvojezični napis na lokalu še ne pomeni, da jih ne bi prav tako rade spravile nazaj — o tem priča lanska neuspela invazija na Kubo ter posnetki s skrivnih poligonov, kjer ameriški »strokovnjaki« urijo pobegle Kubance za ponovne' podobne pustolovščine
Gostoljubni
Američani
tt • telegrami
0 RIM — Iz vlaka predsednika italijanske republike so minuli teden neznani tatovi ukradli pribor iz nerjavečega jekla v vrednosti 2000 lir. Glede na vrsto vlaka so očitno pričakovali, da bo pribor zlat. Policija tatov ne išče.
0 SAARBRUCKEN — Petindvajset grobov na židovskem pokopališču St. Ingbert je bilo nekega jutra minuli teden razkopanih in prepleskanih z rumeno barvo. Policija je izjavila, da gre za izgrede »pijanih ponočnjakov«.
0 PARIZ — Preplaha, ki je nastal v Dijonu, ko so neposredno pred prihodom de Gaulla v ta kraj na nekem drevesu odkrili padalo, je konec. Policija je ugotovila, da gre za zaviralno padalo nekega reaktivnega letala, ki je nesrečno padalo po nesreči izgubil.
0 TOKIO — Pred dnevi so prebivalci Tokia lahko opazovali takle prizor Na predvolilnem zborovanju goVori poslanski kandidat. Ko konča, ga poslušalci nagradijo s ploskanjem, nato pa zleze z odra, se nato še enkrat povzpne in začne še enkrat govoriti: tokrat za svojega tekmeca, ki je obležal v postelji zaradi revmatizma.
Kot je 17. junija objavila agencija AFP, so se stiki med OAS in predstavniki začasne izvršilne oblasti začeli že v začetku maja. Konec aprila je predsednik začasne oblasti Fares uporabil izrek nekega britanskega državnika in dejal, da se je pripravljen zvezati tudi z vragom, da bi se v Alžirijo povrnil mir. Kasneje je tudi OAS, ki ji ni uspelo potegniti evropskega prebivalstva v prepad nasilja ter zaustaviti izseljevanja Francozov preko morja, v eni od gusarskih radijskih oddaj 27. maja objavila: »Mir bo zavladal v deželi le, če se bodo sporazumeli vsi, ki imajo Alžirijo za svojo domovino« Komaj dva dni kasneje je Fares zanikal poročila, po katerih naj bi začasna izvršilna oblast navezala stike z OAS. Agencija AFP zatrjuje zdaj. da so se pogajanja začela pod odkril jem uradnih demantijev in s posredovanjem pooblaščenih posrednikov, kot je bil na primer nekdanji predsednik alžirske občine Jac-ques Chevalier, ki se je 13. maja 1958 sicer umaknil iz javnega življenja, vendar si je ohranil številne prijatelje
med Francozi in Alžirci.
Do preobrata v pogajanjih naj bi po zatrjevanju iste agencije prišlo prvega junija. Na večer tega dne je bil baje sklican prvi sestanek predstavnikov začasne izvršilne oblasti, OAS ter posrednikov — »med štirimi očmi«. OAS je tedaj postavila naslednje pogoje za premirje in mir: OAS naj bi bila enakopraven partner pri pogajanjih, razglasili naj bi amnestijo za teroriste ter dovolili Evropejcem sodelovanje v bodočih oboroženih silah Alžirije.
Posledica teh pogajanj je bilo zatišje v prvih dneh tega meseca. Znakov popuščanja napetosti je bilo vse več in Fares je skupal s člani začasne izvršilne oblasti sprejel enega od voditeljev sindikata francoskih delavcev v Alžiriji; omenieni sindikat je večkrat organiziral akcije, ki so bile nasprotne uveljavljanju evianskih sporazumov. Nepričakovano pa je OAS po svojem radijskem oddajniku sporočila, da zaostruje svoje stališče. V gusarskih oddajah je bilo spet vse več groženj: o prihodnosti Alžirije naj ne
»Izredni ukrepi«
Španska vojaška sodišča ukrepajo naglo, ne da bi preveč tankočutno ocenjevala dokazno gradivo — Incident z ameriškim veleposlaništvom
VSEM, KI ČAKAJO NA HONORARJE!
Da n« bo nepotrebnega čakanja na denar In razburjanja, sporočamo na&im sodelavcem, naj nam kar najhitreje pošljejo aJl ŠTEVILKO SVOJEGA 2IRO RAČUNA če pričakujejo, da bodo dobili enkrat samkrat večji honorar kot 10.000 dinarjev ali od našega podjetja letno več kot 30.000 dinarjev ali če imajo izven svoje službe več kot 100.000 dinarjev honorarjev na leto — ali pa
IZJAVO, DA TOLIKŠNIH HONORARJEV NE DOBIVAJO Izjava naj bi bila približno taka:
Podpisani..............po	poklicu................v	službi
pri..............stalno.bivajoč	v..............začasno	bivajoč v .........izjavljam,	da	nisem dolžan odpreti žiro raču-
na, ker moji honorarni dohodki ne dosežejo za to potrebne vtftin«.
Kraj in datum
Podpis
Val sodnega nasilja divja v Španiji z nezmanjšanim pritiskom. Minuli teden se je v Barceloni začela razprava zoper enaindvajsetletno študentko Anno Mario Sales ter njenih sedem tovarišev, med katerimi je tudi njen mož. Skupina je obtožena »upora, neredov na javnem prostoru, podtalne propagande in žalitve osebe šefa države«. Obtožba je zahtevala kazni od leta in pol do šestih let zapora, španska vojaška sodišča so si v kratkih nekaj mesecih
IZPOSO/ENA
• 4.’ fr/: .
m,
Prostor na soncu
(The Sacramento Bee)
pridobila sloves, da ne gledajo preveč natančno na trditve tožilca in da v dokaznem postopku zanemarjajo vse, kar bi utegnilo koristiti obtožencem; naslanjajo se tudi na povsem nesmiselne obtožbe. Tako bodo v kratkem postavili pred sodišče enega od pripadnikov Fronte za narodno osvoboditev Carlosa Zayo pod neverjetno obtožnico, ki zatrjuje, da je zagrešil zločin, ker je bil »v stikih s tujim tiskom«.
Da bi se izognili valu aretacij, so se mnogi španski antifašisti zatekli v tuja Veleposlaništva v Madridu. Gre za ljudi, ki so se udeležili znanega protifrankističnega kongresa v Miinchenu, pa tudi za druge znane nasprotnike Franka z vseh grupacij levice.
Frankove oblasti so zadnje dni posegle po ukrepih, ki kršijo temeljne navade diplomatskega občevanja. Ameriško veleposlaništvo je minuli teden poslalo zunanjemu ministrstvu Frankove viade oster protest, ker je policija na letališču dvakrat pregledala prtljago kurirja veleposlaništva Lindquista. Kljub upiranju kurirja in v nasprotju z mednarodnimi običaji so policisti pregledali njegovo osebno prtljago, pred diplomatsko pošto, ki velja v mednarodnem pravi; za nedotakljivo, pa so se ustavili šele, ko je kurir zagrozil z neposrednim posredovanjem veleposlaništva. Od prejšnjega tedna dalje policija natanko pregleduje osebno prtljago vseh ljudi, ki prihajajo na madridsko letališče.
Ameriškemu veleposlaništvu se je špansko zunanje ministrstvo opravičilo s potrebo po »izrednih ukrepih«.
odloča Francija, marveč francoski naseljenci v Alžiriji, se pravi OAS, ki hoče tolmačiti voljo vsega evropskega prebivalstva v severni Afriki. Začenja se tudi akcija »požig Alžirije«, po politični plati pa se OAS trudi, da bi odpravila vsakršno predstavništvo alžirskih Francozov, ki ne bi bilo pod njenim neposrednim okriljem.
Zaradi nesprejemljivih pogojev OAS in pa zato, ker začasna alžirska vlada na pogajanjih ni hotela sodelovati, je Fares opustil misel na sporazum. V sredo, 6. junija zvečer, dobe komandosi OAS ukaz, da nadaljujejo operacije, »posebno na ekonomske cilie«. Tako se nadaljujejo požigi in atentati, čeprav napovedovalec tajnega oddajnika OAS izjavlja, da je »še vedno mogoče nrav vse«, ko omenja premirje in pogoje zanj.
8. juniia odpotujeta Fares in Mostefaj iz Rocher Noira v Trinolis ter nato v Tunis, kjer se sestaneta s podored-sednikom začasne alžirske vlade Krimom Belkasemom. Zd! se, da je nrav v teh dneh prišlo do globokega razcena v vodstvu teroristične organizacije: večji del desničarskih voditeljev ugotavlja, da nekajmesečni teror ni rodil posebnih političnih sadov, marveč samo odnor do akcij OAS, meoigi del. ki hoče gojiti ul-t.raško tradiciio, pa meni, da je treba nadaljevati morilske in uničevalne akcije za vsako ceno.
OAS je nadaljevala atentate in uničevalne akcije »proti ekonomskim in vojaškim ciljem«, že v ponedeliek, 11. juniia, pa je teroristična oddajna postaja prepovedala atentate na muslimansko prebivalstvo. Predsednik začasne vlade alžirske republike Ben-heda je 13. junija zavrnil vsakršno možnost za spremembo evfanskih sporazumov, vendar zatrjuje Aep, da so se no-gaianja kljub temu nadalie-vala: baje so se zastopniki obeh stran’ sporazumeli o sodelovanju Evropejcev v ooH-ciisk'h s’lah ter o amnesif,i. Do hulš’h trenj naj bi prišlo zakadi oblike sporazuma: OAS želj sporazum »črno na belem«, nasprotna stran na ne želi s tem priznati O a s kot edinega zastopnika Evropejcev v Alžiriji. Istega mnenja je tudi francoski Visoki komisariat. V soboto, 16. junija, nai bi se baje sporazumeli tudi o obliki: običajna deklaracija. vendar je treba v niej omeniti OAS. V nedeljo do-
• ■ -
st'■
i: y • i
Konec vojne v Alžiriji je prinesel s seboj tudi konec Tujske legije. Ustanovljena za obrambo francoskega kolonialnega imperija je Tujska legija z njegovim razpadom izgubila smisel obstoja. Njene ostanke so nedavno začeli preseljevati na Madagaskar in v francosko Gvajano
poldne spregovori po alžirskem radiu dr. Mostefaj in omeni »voditelje OAS«. Istega dne zvečer tajni radijski oddajnik objavi sporočilo »visokega poveljstva Organiza-je tajne armade«, v katerem izraža »solidarnost s predlogi« začasne izvršilne oblasti. Zdi se, da ne gre za sporazum o sodelovanju, marveč za sporazum o porazu. Po 18. juniiu so teroristične akcije v Alžiriji skorajda prenehale; nadaljevale so se le v Oranu, iz katerega žele ultraši narediti evropski center severne Afrike ter ga spremeniti v samostojno ozemlje. Dokončni »ne« k takšnim in podobnim akcijam kolonističnih skrajnežev bo izreklo alžirsko prebivalstvo 1. julila na referendumu o samoodločbi.
Mladi hočejo k strojem
Industrializacija je tudi socialističnim državam nakoaala precejšnje težave — Razmerje med mestnim In vaškim prebivalstvom se naglo spreminja — V industrijo silijo predvsem mladi
Države vzhodne Evrope se zadnji čas srečujejo z velikimi težavami, ki so nastale kot posledica nagle industrializacije ter gradnje velikih industrijskih središč. Gre za beg kmečkega prebivalstva v mesta in tovarne, predvsem pa za beg mladine iz vasi, kjer so možnosti za zaslužke in izobrazbo manjše, v nove tovarne, kjer so dohodki večji, delovni dan krajši in življenjska raven višja. Ta beg ima za posledico dejstvo, da se je povprečna starost kmečkega prebivalstva precej zvišala, prav to pa je spet ovira pri uvajanju sodobnih agrotehničnih ukrepov ter kmetijskih strojev, ki terjajo v prvi vrsti mladih kadrov.
Kot je sporočila češkoslovaška vlada, je bila povprečna starost aktivnega kmečkega prebivalstva leta 1955 okoli 40 let, danes pa se je povzpela na 50 let. Povprečno so trije od petih kmetovalcev starejši od 45 let.
SMRT ZAPATISTA
»Boj Je treba nadaljevati. Kot Je rad pravil Pancho Vil-la, sc mož lahko odpočije šele, ko je v grobu,« .je minulo leto dejal nekemu mehiškemu časnikarju Ruben Jaramillo, stari bojevnik Zapatove revolucionarne vojske, ko so njegovi kmetje zasedali zemljo v državi Morelos, zahodno od velike arterije, ki povezuje Cuema-vaco Z Acapuicom.
Stari Ruben zdaj že počiva: pred mesecem dni, zadnji teden v maju, so njegovo truplo našli blizu azteškega mesta Xoehlcalca. Z njim so ležali njegova žena in trije sinovi, vsi mrtvi. Ruben je imel v čelu odprtino, ki jo je povzročila krogla kalibra ■ 45. Dnevniki mehiškega glavnega mesta so novico objavili pod naslovom »Smrt bandita«, toda kmalu je prišlo na dan, da so bili banditi tisti, ki so ga ubili. Rube-na so zaJeli, ko je odhajal iz bolnišnice v Cuernavacu. kjer je obiskal bolnega prijatelja. Prijel ga je neki kapitan mehiške vojske ob pomoči tovornjaka vojakov. Kot so povedale priče, je bil pri aretaciji na-
vzoč neki general, ki se je skrbno skrival v svojem črnem avtomobilu; doslej še niso mogli odkriti njegovega imena. Trupla štirih žrtev so našli čez nekaj dni. Ob tej priložnosti je eden od levičarskih časnikov napisal, da je kapitan, ki je prijel Rubena, »48 ur po tem dogodku priredil veliko slavje z whiskyjem, ženskami, orkestrom in streljanjem v salvah«.
Smrt Rubena Jaramilla v mnogočem spominja na smrt njegovega starega poveljnika Zapata. Tudi tega so pred 43 leti imenovali bandita in tudi njega je ujel verolomen polkovnik, ki je hotel spraviti v žep sto tisoč pesosov, obljubljenih za Zapatovo glavo; to glavo so na mulinem hrbtu razkazovali po vsej državi Morelos, da bi ustrahovali kmete. Plačniku, diktatorju Carranzi. Pa jo je prinesla Armada za osvoboditev juga in Zapata je bil še enkrat strašen svojim nasprotnikom.
'Ruben .laramlllo je bil star Zapatin sobojevnik in je do leta 1942 delal v ministrstvu za
kmetijstvo; tega leta je zapustil službo in vlado. Ugotovil je, da agrarna reforma mehiškim kmetom ni prinesla tistega, kar so od nje pričakovali, in da so veleposestniki tako ali drugače spet prišli do zemlje in odločanja o njeni usodi. Začel je pravcate gverilske akcije, skrivajoč se v gorah Morclosa, ki dosežejo tudi 4000 metrov višine. Prišlo .je do oboroženih spopadov s policijo, vojsko, napadov in dolgih pohodov. Nekoč je Jaramilla obkolilo štirideset policistov pred šolskim poslopjem v Cuernavaci, vendar mu je uspelo prebiti obroč in uiti v gore.
Protest starega zapatista je bil naperjen proti izdaji agrarne reforme, izdaji starega sna Emiliana Zapata. V znamenitem »Plan de Ayala«, ki ga je pred Zapatino armado pred skoraj petdesetimi leti prebral kmetijski teoretik Otilo Montano, »el maestro rural tcorico de zapatismo«, je bilo rečeno: zemljo, gozdove in vode. ki so bili iztrgani vasem z izrabljanjem zakona in sodišč ter z
nasiljem tiranije, je treba nemudoma vrniti njihovim zakonitim lastnikom ... Vsi vaščani, ki so izgubili zemljo, jo morajo vzeti nazaj ter jo braniti z orožjem v roki...« S temi besedami je bil označen poglavitni cilj revolucije.
Ruben Jaramillo je imel o uspehu revolucije svoje mnenje. Ni zanikal, da je revolucija zmagala in prišla na oblast, hkrati pa je bil mnenja, da se je oblast veleposestnikov in vojske okrepila v takšni meri, da je zvodenila cilje revolucije ter še bolj izvajanje agrarne reforme. Kljub razdelitvi zemlje med kmete so velenosestnikl spet nagrabili posestva v svoje roke. »Revolucija ni zmagala do kraja In zato j« treba boj nadaljevati,« je Ruben Jaramillo izpovedal v intervjuju, ki smo ga omenili na začetku. To je povedal februarja 1961. ko je pet tisoč kmetov začelo zasedati zemljo. Korakali so pojoč »Adelito«, bojno pesem zapa-tislične armade, prav isto, ki je odmevala, ko je Montano bral sloviti »Plan de Ayala«.
Hoteli so ustanoviti vzorno vas, ki bi jo imenovali po Montanu. »Res je, zasesti hočemo zemljo: pa veste zakaj?« je nadaljeval Jaramillo meti intervjujem: »Ker leta 1922, ko je bila zemlja razdeljena, vaški župani kmetom niso pustili delati. Zemlja je bila razdeljena le teoretično. Nekaj ljudi brez pomislekov se je okoristilo s tem: veleposestnik Ramon Espin na primer, ker se je znal nasloniti na vojsko in guvernerja«
Jaramillova akcija pa je bila akcija nian.jše skupine kmetov in oblasti je jasno niso sprejele naklonjeno. Nad kmete je odšla vojska In jih poslala nazaj na domove. Jaramilla so prijeli, vendar ga je sodišče kmalu spustilo na začasno prostost: vse mehiške leve sile so se potegnile zanj, med njimi tudi ljudje, ki so bili v vladi. Osem dni pred tem. ko bi se moral Jaramillo spet pojaviti pred sodiščem, so ga skupaj z ženo, staro prijateljico nekdanjega predsednika Cardenasa, in sinovi ubili znani neznanci. V mehiški javnosti je mnogo ugibanja, vsi pa se strinjajo o tem, da gre za naročen umor. Prav zato se spet spominjajo lakomnega polkovnika Guajar-da, ki je ubil Zapato za 100 tisoč pesosov.
Podoben položaj je tudi na Madžarskem. Od leta 1949 se je preselilo vsako leto iz vasi v mesta po 100.00(1 ljudi. Po ugotovitvah madžarskih statistikov je bila večina ljudi, ki so zapustili zemljo, da bi se lotili dela v industriji, stara od 19 do 25 let. časopis »Tarsadalmi Szemle« je objavil podatke, po katerih je le 42 odstotkov kmetovalcev starih manj kot 42 let, medtem ko je v industriji ta odstotek precej višji in znaša skoraj 65 odstotkov. Vsaj 20 odstotkov kmetovalcev je starejših od 60 let, v industriji pa je teh manj kot 5 odstotkov.
Po podatkih, ki veljajo za Poljsko, je beg z zemlje za to socialistično državo zadnii čas manj pereč: vzrok za to so zasedena delovna mesta v industriji in pa zboljšanje življenjskih razmer na vasi. Kljub temu pa velja, da le vsaj 12 odstotkov aktivnih kmetovalcev, se pravi tistih, ki se preživljajo z obdelovanjem zemlje, starejših od petdeset let.
Mimo industrializaciji? je Vzhodno Nemčijo prizadel tudi beg mladih ljudi na Zahod: zdi se, da je prav mladina z vasi najraje podlegala zahodni propagandi ter bežala čez mejo. — Po pisanju časnika »Ostspiegel« je v zadrugah skoraj 57 odstotkov ljudi, ki so starejši od 40 let, vsaj 40 odstotkov pa je takšnih, ki so stari od 50 do 60 let.
Podoben je položaj v Bolgariji. Prvi sekretar 'bolgarske KP Todor Živkov je na plenarnem zasedanju Centralnega komiteja aprila lani povedal, da je beg mladih ljudi z zemlje najbolj prizadei gorske in hribovite kmečke predele, kjer je obdelovanje zemlje manj donosno.
V Romuniji je stanje malo drugačno. Vlada še vedno spodbuja preseljevanje z vasi v nova industrijska središča, ki jih grade po vseh koncih države. Od leta 1948, ko so začeli izvajati obsežen program industrializacije, sta se preselila k strojem dva milijona ljudi, vendar tega procesa očitno še ni konec, ker je v industriji še vedno dovolj prostih delovnih mest. Nasprotno sta češkoslovaška in • bolgarska vlada že sprejeli UDravne ukrepe, da bi preprečili beg ljudi, še posebej pa mladine, iz vasi v mesta.
Ameriška dilema.
Ko so po letu 1938 v ZDA začeli resneje razpravljati o rasnem razlikovanju in položaju črncev v ameriški družbi, je znani Carneggiev inštitut sklenil poskrbeti za finančna sredstva, ki naj bi služila za obsežno študijo o položaju črnega državljana. Za vodjo raziskovalnega dela so takrat izbrali švedskega ekonomista in uglednega znanstvenika profesorja Gunnarja Mgrdala. Le-ta je po šestih letih trdega dela objavil študijo z naslovom »Ameriška dilema«. Položaj črnca je ocenil z očesom in razumom človeka, ki se je rodil in izšolal na zahodu ter z merili, ki veljajo v družbi »svobodnega tekmovanja«. Vendar mu to ni branilo, da ne bi izrekel nekaj pikrih na račun takratne ameriške družbe in njenega odnosa do črnega državljana. Študija je bila tako izčrpna, da dandanes velja za klasično delo s tega področja, njen avtor pa za enega najbolj avtoritativnih strokovnjakov. Za uspešno opravljeno delo mu je Harvardska univerza podelila častni doktorski naslov.
Pred nekaj meseci se je profesor Myrdal vrnil v ZDA na nekaj, kar je sam imenoval »sentimentalno potovanje« da bi svoje ugotovitve iz leta 1944 primerjal s sedanjim stanjem. V poročilu ki ga je poslal državni administraciji v Washington, je predvsem poudaril, da je hitrost napredovanja temnopoltega prebivalstva »osupljiva« ter da je bilo pred začetkom druge svetovne vojne le malo strokovnjakov, ki bi bili lahko napovedali tako nagel razvoj. Ko je omenil rasne izgrede v južnih državah ter dogodke v Little Rocku, je dejal, da gre najbolj verjetno le za »motnje« v tem razvoju.
Profesor Mgrdal je napisal, da je kot tujec laže opazil napredek kot ga more domačin: belo in temnopolto prebivalstvo se vse bolj mešata »pri delu in zabavi« in da se s tem utrja zavest, da so vsi sku-kaj »Ijidje iste vrste, z enakimi kulturnimi potrebami, enakim veseljem in žalostjo ter enakimi željami in ambicijami...«.
Ko je omenil mlado črnsko inteligenco v ZDA, je dejal, da prav mlada generacija še vedno nosi v svoji zavesti rane, ki jim jih je zadal rasizem. V tej zvezi je še posebej poudaril: »človek se mora jasno zavedati, kakšna je smer razvoja, da mu ne zmanjka poguma. Boj črncev za enakost je malodane že izvojevan,« je napisal, zato se njihov položaj iz dneva v dan boljša. Zato je pozval temnopolte izobražence, naj se ne zapirajo zgolj v krog poklicnega m pridobitnega dela, marveč naj si vzamejo čas tudi za boj za rasno enakost, dokler črni državljan ne bo popolnoma enak belemu.
Ameriška državna uprava je sklenila temeljito proučiti pripombe, ki jih je poslal profesor Mgrdal, ter jih uporabiti pri Izvajanju ukrepov za rasno združevanje, ki so se začeli že pod Eisenhowrovo upravo in ki jih sedanja vlada nadaljuje.
Tako so protestirali črnci v Nashvillu, ko oblasti niso hotele uveljaviti sklepov zvezne vlade o rasnem združevanju v šolah in javnih prostorih
DRŽAVLJAN KOT STRANKA
KOZERI JA
ŽIRO RAČUNARSTVO
TT
KDAJ BO
Tistega sodnega dne, trinajstega junija letos, je Franci Žiroračunčič vstal pol urice bolj zgodaj kot običajno. Pa ne zato, da bi naposled le enkrat v življenju, točno ob sedmih sedel za pisalno mizo! Ne! Kaj še!
Zavedajoč se svojega družbenega položaja, ki mu je kar naenkrat zrasel v noči z dvanajstega na trinajsti junij, je vehementno stopil v kopalnico in se zazrl v ogledalo. Levo oko je ifialce priprl, levo zgornjo ustnico zaokrožil navzdol, trznil z glavo in si s prsti desne roke popravil poležane lase. Tako je nekaj trenutkov stal pred ogledalom, zadovoljen z dejstvom, da tudi on postaja pomembna in odločujoča osebnost, državljan s šopom delnic družbenega ugleda v listnici.
Nato je oblekel najboljšo obleko, najlon srajco za pet tisočakov, si zavezal kravato, ki mu jo je pred petimi leti poslala teta iz Amerike, špičake, ki mu jih je naredil ljubljanski obrtnik za sedem jurjev, si še enkrat pogladil brčice in bodro stopil na pločnik.
Ozrl se je na levo, potem na desno, da bi videl ali ga je kaka znanka opazila in v
strumni drži telovadnega prvaka odkorakal službenemu razmerju naproti. S privzdignjeno glavo državljana, ki ima čisto vest, in z jasnim pogledom je pozdravil vratarja in čez hip že sedel za pisalno mizo.
Najprej je prelistal jutranji časopis in ko je bil pravkar zatopljen v reševanje izraza križanke »pod 7 navpično: najnovejši ukrep državnih organov glede kontrole dohodkov državljanov«, je zazvonil telefon. Na drugi strani žice je sonorni bas enega izmed urednikov povprašal:
— Je tam tovariš žiroračunčič?
— Da. želite? — je odgovoril Franci in v njegovem glasu je bilo čutiti, da se zaveda pomembnosti svojega imena.
— Tu uredništvo časopisa... Prošnjo imamo do vas, tovariš Žiroračunčič!
— Prosim, prosim... če lahko ustre-žem...
— Kot veste, je danes stopil v veljavo odlok o žiro računih. Trinajstega smo, namreč... Vi kot strokovnjak na tem področju ste vsekakor seznanjeni z vsem, kar je v zvezi s tem. Naše bralce pa bi radi obvestili nekolikanj podrobneje, ker še ne vedo vsega, kaj vse je treba storiti za uvedbo žiro računa... Zlasti bi nas zanimalo, kakšen je postopek... in, seveda, v tem smislu naprej ... Zdi se mi, da ste vi, tovariš Žiroračunčič, najbolj posrečena oseba — seveda kot strokovnjak za ta vprašanja — da bi nam o tem napisali informativni članek... Torej...
— Da, da. Že razumem! To bo malenkost, saj veste, da mi ta materija ni tuja... Kakšna pa sme biti dolžina sestavka? — .štiri strani? Velja... V redu... Prav... Do opoldneva boste imeli članek že na mizi... Pozdravljeni!
Nato je pritisnil na zvonec in začel diktirati brhki tajnici članek o žiro računih, kar v stenogram.
Opisal je načela, ki so vodila državne organe pri tem, da morajo drSanlfani odmreti' svoje račune pri komunalnih bankah ali mestni hranilnici; povedal je vse podrobnosti o ciljih, ki jih zasleduje ta odlok ter slednjič tudi sam postopek: kako je nujno, da banke zaračunajo določen znesek za obvestila državljanom koliko denarja imajo na svojih žiro računih (saj že tako ali tako delajo z izgubo in ti prispevki državljanov že tako ali tako ne bodo pokrili velikanskih stroškov za nakup svinčnikov!), da bo poslovanje izredno hitro in da še pomisliti ne gre na to, da bi moral kdo čakati pred okenci v vrsti ...In tako naprej.
t\j apisal je tehtno razpravo na štirih
/\ tipkanih straneh in jo celo sam prinesel v uredništvo točno opoldne, ker komurkoli drugemu ni zaupal, da bo članek res oddal. Navsezadnje, kakšna škoda bi bila, če bi se izgubil, tipkarica pa je čisto pozabila pretipkati ga v kopijah...
Članek je bil objavljen. Uvodno! Zaradi aktualnosti. Bil je »šlager« tiste številke.
Franci ga je z užitkom in samovšečno prebiral in nato položil časopis na desno stran pisalne mize, da bi ga ja, kdorkoli je prišel k njemu, opazil.
Minita sta dva dneva.
V Franclnovi duši je prevladoval občutek zadovoljstva, podprt s kvalificiranostjo bančnega strokovnjaka... In ker mora povsod prevladovati načelo — za hitro in strokovno delo ustrezno plačilo — je poslal v blagajno uredništva kurirja, naj prevzame honorar za objavljeni članek.
Blagajničarka je kurirja debelo pogledala in mu rekla:
— Oprostite, ampak denarja vam ne morem dati. Tovariš mora odpreti žiro račun... To velja že od trinajstega tega meseca. On bi že moral o tem več vedeti, saj je pisal...
— Nič ne vem. Poslal me je po denar in prosim...
— žal vam ne morem dati... Ali tovariš žiroračunčič ne bo odprl žiro računa?
— Ne— je odsekal kurir. — Njemu to ni potrebno, saj je vendar bančni strokovnjak!!	SENEODPRTIZIRORAČUN
KONEC
PAPIRNATE
VOJNE?
DESET IN DESETTISOČI NAŠIH DRŽAVLJANOV V VEČ KOT ŠESTSTO OBČINAH, KOLIKOR JIH JE V JUGOSLAVIJI, SLEHERNI DAN PRITISKAJO NA KLJUKE POSAMEZNIH URADOV, DA BI DOBILI BODISI KAKŠNA OBVESTILA ALI ZAHTEVALI DOLOČENE DOKUMENTE, KI SO JIM POTREBNI PRI UREJANJU NJIHOVIH PRAVIC ALI DOLŽNOSTI
Največ prihajajo po najrazličnejša potrdila. Koliko jih je treba imeti, če hočeš doseči ali izpolniti neko svojo obveznost? Težko bi dali odgovor na to vprašanje tudi strokovnjaki — statistiki. Trdijo namreč, da je nujno potrebnih potrdil za uveljavljanje državljanskih pravic, kar STO PET! In dalje: pravijo, da na področju Jugoslavije izdajo vsi organi ljudskih odborov občin letno nič več in nič manj kot SEDEMDESET MILIJONOV najrazličnejših potrdil in odločb, kar znese približno štiri odločbe na državljana, od dojenčka v zibki, do slehernega starčka!
Ce bi vse te odločbe polagali drugo na drugo, bi pred nami zrasel stolp višji kot Mount Everest. Pa so vsa ta potrdila tudi dejansko potrebna? Se mar ne bi dalo poenostaviti določenih postopkov in izdajanje posameznih potrdil olajšati ter predvsem skrajšati čas, ki ga potrebuje potrdilo od »vložišča« do tedaj, ko se znajde v državljanovih rokah?
Na ta vprašanja sta skušala reporterja najti odgovor. Obiskala sta nekaj občinskih ljudskih odborov, se pogovarjala z ljudmi, kakor tudi uslužbenci. Njuni zapiski morebiti le v neki meri povedo, v katerem grmu leži zajec...
— Kako to?
— Hja, nisem vedel... Kako pa bi naj tudi, ko pa je obvestilo viselo v hodniku občine na oglasni deski in ga seveda nisem videl ... Drugje pa obvestila ni bilo. Ta deska je premalo in tudi vsi ne moremo vedeti za vse, saj ne hodimo vsak dan na občino, da bi zvedeli kaj je novega. Danes sem že tretjič tu in mogoče bom le uredil!
Možakar z Notranjskega je prišel v stavbo občine po potrdilo, ki ga je nujno potreboval.
Koliko pa je takšnih potrdil ali podobnih formularjev treba predložiti za izdajo posameznega dokumenta? — V nekaterih primerih zares preveč ...
0 Zakaj je, denimo, treba iti po izpisek iz matične knjige rojenih sleherni dve leti? (Kajti nikjer ne moreš predložiti tega izpiska starejšega od te dobe.) Ali ni dovol.i imeti eno samo dokazilo, da si rojen? In če živiš, je naposled povsem vseeno, koliko let je star ta izpisek?
• Zgolj Zavodi za socialno zavarovanje zahtevajo od zavarovancev, ki uveljavljajo svoje pravice, kar štirinajst najrazličnejših potrdil, ki jih sami dalje »obravnavajo«, medtem ko je treba drugih devet potrdil dobiti še pri dru-
občinskih ljudskih odborih kar ŠTIRINAJST TISOČ NAJRAZLIČNEJŠIH OBRAZCEV IN FORMULARJEV, ki jih državljan, kot stranka, potrebuje kot prediogo za izdajo dovoljenj, potrdil, odločb in podobnega!
Potrdilo, da je bil za pogrebom
Sreda popoldne. Da, v Radovljici z izrednim posluhom za državljane uradujejo tudi popol-
da so v resnici rojeni. Vidite, pa vse to piše v osebni izkaznici. Sploh se mi zdi, da osebne izkaznice podjetja in ustanove podcenjujejo. V njih piše: da je državljan rojen, kje stanuje, če je samski, poročen ali ločen. Vse v njej piše, pa jim nihče ne verjame.
— Po kakšna potrdila največ prihajajo državljani?
— Da ni žena nikjer zaposlena, da je nekdo poročen ali pa ne, hodijo po izpiske iz rojstne matične knjige, največ zato, da lahko otroke vpišejo v šole in kaj vem kaj še. Šestdesetega leta sem napravil tisoč dvesto potrdil.
Matičar bi še marsikaj pokazal in povedal, če ne bi spet nekdo potrkal na vrata... Pri vratih je s klobukom v roki ponižno obstal mlad železar:
— Tovariš, se spomnite, ko ste me v soboto poročili?
— Kaj se ne bi... Je morda kaj narobe?
— Ne, nič ni narobe... Le potrdilo bi rad, da sem se res poročil.
— Zakaj pa, saj sem vam dal izpisek iz poročne knjige!
— Dali ste ga že, ampak ne velja! Zdaj potrebujem še posebno potrdilo, da mi bodo v tovarni plačali zamujeni dan!
Matičar je brez besede izdal potrdilo, na katerem je zaškripalo pero v podpis, kot da samo sebi ne verjame, da je moglo podpisati tak nesmisel.
Oglasna deska je premalo
Čeprav ni bil tisti četrtek »uradni dan za Stranke«, sem v ne preveč svetlih hodnikih občinskega ljudskega odbora v Cerknici srečal starejšega možakarja J. K. iz Martinjaka, nekaj kilometrov oddaljene vasi od občinskega središča. Namenjen je bil v oddelek za gospodarstvo.
Pa sem ga povprašal:
— Ste danes kljub temu prišli, ko ni dan za sprejemanje strank?
— Kaj hočem. Moram urediti neko svojo zadevo... Veste nepotrebne težave so nastopile ... Predvsem zaradi tega, ker nisem vedel, do kdaj je rok za oddajo prošnje.
gib organih, kjer pa zavodi nimajo nobene ingerence!
• če želiš, na primer, dobiti gradbeno dovoljenje za začetek Zidanja stanovanjske hišice ali česa podobnega, je nujno imeti pri sebi celo aktovko potrdil. Če jih boš štel — jih boš naštel petnajst! Ko si boš vse to preskrbel, pa lahko — ne da bi te grizla vest — odspiš zimsko spanje v dolžini šestih mesecev, preden boš gradbeno dovoljenje dobil!
Poti, po katerih mora hoditi državljan, preden izposluje izdajo določenega potrdila, so dostikrat pravcati labirinti, v katerih večina ljudi zaide. Izpolniti moraš kopico formularjev najrazličnejših vrst, kjer so nekatera vprašanja tudi taka, da sploh ne sodijo »k stvari«. Strokovnjaki so ugotovili, da kroži v naših
Dojenček v hotelu
— Pa vi, tovariš? — je reporter vprašal do-brovoljnega možakarja.
— Ha, ha, sin se mi je rodil! Tako velik fant je, da ga je polna hiša.
— Ste ga že zalili?
— Kje pa, ni časa! Zdaj letam od Poncija do Pilata, da bo polna zibelka v kuhinji tudi uradno potrjena. Imam izpisek iz rojstne matične knjige, vrsto drugih papirjev, vsa soseska ve, da nas je obiskala štorklja, zdaj pa sem prišel po potrdilo, da živi dojenček v skupnem gospodinjstvu z ženo in menoj... Ja, veste, so menda dojenčki, ki so se na ata in mamo požvižgali In šli kar v hotel. Madona, ali ni to vse skupaj špasno?!
Za vsako stvar na občino
— špasno in žalostno, — je potrdil matičar Ivan Ravnik:
— Šestdeset odstotkov ljudi prihaja na občino po nepotrebnem. Uro hoda imajo na primer iz Vašče brd pod Jelovico, pa vendar pridejo zato, da kdove katerikrat že dokazujejo,
Vodja liberalne stranke Pearson, ki je na volitvah dobila 16 mest v novem parlamentu,
je včeraj apeliral, naj bi čimprej sklicali parlament zaradi rešitve finančnih problemov dežele.
(Ljubljanski dnevnik 21. junija — »Hitro sklicanje parlamenta«)
Volivna potvorba! Pearsonova liberalna stranka je dobila na zadnjih volitvah 97 od 265 mest v kanadskem parlamentu.
■a-
Na zemljevidu Gane v Delu 22. junija 5. stran:
SLONOKOŠČENA OBALA (franc.)
TOGO (franc.)
DAHOME (franc.)
Močno kolonialističen zemljevid! Slonokoščena obala je postala samostojna 7. avgusta 1960, Togo 27. aprila 1960 in Dahome 1. avgusta 1960.
-H-
Na koncu naj omenimo še FOTOFOBIJO, to je strah pred boječnostjo.
(Nedeljski dnevnik 24. junija — Vsi smo nevrotični« )
Strah pred boječnostjo je FOBOFOBTJA, foto-fobija pa je medicinski izraz za strah pred svetlobo pri bolnih na očeh.
VERJETNO NE BOMO PRAV NIČ POGREŠILI, ČE ZAPIŠEMO:
• Vse premalo zaupanja imajo organi državne uprave do posameznih državljanov in prav zategadelj morajo le-ti prinašati s seboj tudi taka potrdila, katerih utemeljitev je moč zaslediti tudi v osebnih izkaznicah: kdaj si rojen, kje si rojen, kje stanuješ in podobno. Na splošno je osebna izkaznica, kot temeljni in poglavitni dokument slehernega nad šestnajst let starega državljana vse premalo upoštevana. Koliko nepotrebnih poti bi odpadlo, če bi jih v večji meri »spoštovali«!
Zanimiv je tudi predlog, ki ga je čedalje boli slišati na različnih straneh:
0 Ali ne bi bilo pametno in preudarno, če bi za slehernega državljana vpeljali nekakšno »DRŽAVLJANSKO KNJIŽICO« (ali kartonček, to je pač vseeno!), v kateri bi bili zapisani najpomembnejši podatki o določenem državljanu? Ali ne bi to v veliki meri poenostavilo vsakodnevno poslovanje, hkrati pa odpravilo tisti moreči občutek, da ti — pravniško gledano — ne verjamejo, da si rojen, čeprav prav v tistem hipu osebno .stojiš pred uslužbencem, z osebno izkaznico v rokah?
Podpredsednik Rankovič s soprogo Slavko je v spremstvu veleposlanika Javorškega in soproge ter članov jugoslovanske delegacije davi odpotoval iz Stene proti Francozom.
(Delo 18. junija — »Obisk v Italiji je bil koristen«)
Ker so blizu Siene Firence, Francozov pa daleč naokoli nič, moramo pač sklepati, da je visoki gost odpotoval proti Firencam in ne proti Francozom.
■H-
Skopje, 17. junija (Tanjug). Na letni skupščini novinarjev Makedonije, na kateri so razpravljali o nalogah redakcij v nekdanjih pogojih našega družbenega življenja...
(Delo 18. junija — »Zbor makedonskih novinarjev«)
Skoraj bi si upali trditi, da so makedonski novinarji razpravljali o nalogah redakcij v sedanjih pogojih našega družbenega življenja ...
dne. Reporter se je postavil v vrsto pred vrati, na katerih je tablica — »Matični urad«.
— Nesmisel, — je robantil jeseniški železar, — oče mi je umrl, zdaj pa čakam na uradno potrdilo, da je res umrl.
— Zaradi dediščine?
— Kje neki! Zato, ker sem šel za pogrebom in da bom na podlagi tega potrdila dobil plačan dan. Rad bi poznal tistega, ki zbija šale na račun smrti sorodnikov in ga zato ni na šiht!
Vrsta se je pomikala po polževo. Neki delavec se je prejšnjo soboto selil in zato ga ni bilo v službo. V podjetju zahtevajo potrdilo (jasno, matičar mora vedeti vse!), da se je resnično preselil, sicer mu ne bodo mogli plačati zamujenega delovnega dne. Prinesti mora potrdilo, čeprav v osebni izkaznici tega delavca jasno in razločno, z drobnim uradnim žigom potrjeno piše, da se je preselil ta in ta dan.
Kritika na račun poslovanja posameznih uradov in uslužbencev je največkrat upravičena, čeprav smo v tem oziru zadnja leta precej napredovali. Vendar moramo »oblast« še v večji meri približati ljudem, slehernemu državljanu, da bo lahko svoje obveznosti opravil čim hitreje in čim bolj uspešno, brez čakanja v vrstah in nepotrebnega zapravljanja časa. (Ali je moč sploh izračunati, koliko delovnih dni gre v izgubo zgolj zaradi tega, ker orga-nizacilo državnega aparata ne znamo približati državljanu?).
Zato se ni čuditi, da DRŽAVLJAN KOT STRANKA trka na vrata vseh tastih činiteljev, ki skrbe za to, da bi poslovanje na relaciji DRŽAVA—DRŽAVLJAN postalo preprostejše, hitrejše in v zadovoljstvo vseh. Upajmo, da bo samoupravljanje v javni in državni upravi v pifihodnje krepko zastavilo v to smer...
TZTOK AUSEC EDI HRAUSKY
Pribilovci: Prvi vojak
po
:«8»
VESELO ŽALOSTNA ZGODBA
Prvo črk© na straneh še neobjavljene zgodbe o dveh mladih ljudeh, 20-letnem Jovanu Durašoviču in 19-let-nem Gavrilu Tripkovlču, njunih starših in sosedih ter neuklonljivi majhni ,vasi Pribi-Iovcih, so bile napisane julijske noči leta 1941. Te zle julUske noči so se proti majhni hercegovski vasici Pribilovci pomikale dolge kolone podivjanih ustašev, da z ognjem in mečem vzamejo prebivalcem svobodo in mirno življenje.
Od te krvave noči dalje je vsako jutro, vsak večer dolge mesece zapored prinašal zasužnjenim In ponižanim prebivalcem vasi vse hujše muke, nevzdržne bolečine in smrt.
Poletje 1945... Tudi ta košček hercegovske zemlje, prepojen s krvjo nedolžnih in brezmočnih otrok, njihovih dedov, starih mater, očetov in mater, je začel zbirati pod ' svojim okriljem preživele prebivalce. Daljno bobnenje topovskih salv je bilo že utihnilo. V dolgi in nepregledni koloni borcev partizanov, ki se vračajo po prašnih poteh in cestah svoje zadnje vojne etape, stopata tudi dve ženi, ki jima je uspelo uiti strašnemu pokolu v Pribilovcih. Ena od obeh je mati Koviljka s svojima dvema sinovoma Miho In Jovanom.
Gavrilo Tripkovlč in oba sinova preživele Koviljke Miho in Jovan so bili edini živi otroci v tej vasi. Dnevi njihovega življenja so bili prepleteni s spominom in ža-lcs.jo za vsem tistim, kar so jim neizprosno odvzele strahote minule vojne.
Po končani osnovni šole je Gavrilo ostal doma, Miha in Jovan pa sta odšla, da bi se izučila obrti. Ko je dopolnil dvajseto leto, se je Jovan začel pripravljati na odhod v JLA; njegov tri leta starejši brat Miha je bil invalid.
Na dan pred odhodom Jovana v vojsko v vasi Pribilovci nihče ni delal. Vsi so veseljačili kot na največjem prazniku. Zakaj tudi ne bi! Jovan je bil prvi rekrut, ki je po sedemnajstih letih odšel iz vasi k vojakom. Razen starcev in majhnih otrok so lepega pomladnega .jutra vsi skupaj krenili na železniško postajo v Čapljino, približno štiri kilometre od Pribilovcev, da po tolikih letih čakanja pospremijo svojega rekruta v vojsko in da mu zažele srečno pot.
Ta čas pa, ko je Jovan že nekaj mesecev v vrstah enot garde, se 19-letni Gavrilo Tripkovič pripravlja, da prostovoljno in pred rokom sledi svojemu starejšemu tovarišu in postane drugi rekrut iz Pribilovcev.
Oba imata mnogo načrtov za prihodnost. Jovan bi rad potem, ko bo odslužil rok, postal član ansambla narodnih plesov — tako vsaj pripoveduje njegova mati.
Gavrilo le glede svojih načrtov za prihodnost še bolj določen: »V vojski bom opravil šoferski izpit, po odsluženju roka pa se bom zaposlil kot šofer.«
Prvi denar, ki ga je Jovan dobil za majhne potrebe, je porabil tako, da se je dal slikati po vojaško, v srcu, ter poslal sliko materi in bratu za spomin iz JLA.
Iz Postojne odhaja turistični avtobus - na strehi kovčki z nalepnicami tujih hotelov: inozemski turisti zapuščajo znamenito jamo. Za spomin jemljejo s seboj enkratni vtis podzemeljskega sveta.
Spomin - že res! Toda vsem ni dovolj samo vtis, prehitro zbledi. Radi bi si ga oživili -< kdo se ne spominja rad dopusta - s spominkom, souvenirjem. Spominek z imenom kraja, ki tujcu tako čudno zveni - značilni košček sveta, ki so ga bili obiskali.
Prebrskajmo lepi tujki kovček. Posebno skrbno je spravljen iz letvic in slame napravljen kozolec, na »špi-rovcu« je pribita tablica: Postojna. Kozolec - zadnjega so bili izletniki srečali tam nekje za Ljubljano - naj bi bil torej opora spominu na kraški svet. Kako narobe!
Inženir je potrkal na vrata podjetja: »Z ženo se ukvarjava z iznajditeljstvom. Imava registriranih že več patentov, med njimi je tudi imeniten pater.t, ki bi vas utegnil zanimati.«
»In to je?« so pokazali v podjetju izredno zanimanje.
»Patent za pakiranje zobotrebcev.«
V podjetju je vsem zastal dih, inženir pa je spretno pojasnil•
»Gre za pakiranje zobotrebcev v polivinilaste vreč-ke.«
»Kaj, kako preprosto!« so se spogledovali v podjetju in kolektiv je zardeval zaradi kompleksov, da se česa takega niso mogli sami spomniti.
Spričo tega, da je pri vsej stvari šlo za čisto navadno pakiranje zobotrebcev, kot je v trgovini že lep čas v navadi, inženir, seve, ni dal patenta registrirati . Pravzaprav v bistvu sploh ni dal ničesar od sebe. Dobi! pa je polnih 100.000 dinarjev.
Komaj se je dobro poleglo navdušenje okrog patenta za zavijanje zobotrebcev, že je iznajditelj spet potrkal na vrata:
»Vsesplošna težnja je, da moramo našemu kmetijstvu pomagati, če ni dežja, imamo za to namakalne naprave. Ampak kakšne! To, kar sva pogrun-tata midva z ženo, pa je povsem nekaj drugega.«
Na dolgo in široko je razlagal patent novih namakalnih naprav iz cenenih polivinilastih cevi, ki na) bi jih sklapljale neke posebne sklopke. Tako prepričljivo je govoril, da je bila v hipu podpisana pogodba, s katero se je podjetje obvezalo, da bo plačalo za odstop izumiteljskih pravic 900.000 dinarjev, da bo za vsako poslovno leto plačalo še minimalen znesek 1,000.000 dinarjev, da bo iznajditelj udeležen pri delu dobička pri prodaji naprav in da bo šel vsako leto na stroške podjetja za deset dni v inozemstvo. Ne da bi možakar povedal kaj več o patentu, je pospravil v listnico akontacijo 600.000 dinarjev, čeprav patenta niso še nikjer sprejeli, še manj kje preizkusili.
Širokogrudno podjetje, ki se mu je imenitno zdelo, da ima opravka z iznajditeljem, je začelo iskati kooperanta. In našlo ga je nekje za Savo.
»Ugriznite v zadevo,« je inženir iznajditelj pri-govarjal kooperantu. »Ne bo vam žal. Vsa stvar je tako preprosta, da boste že letos lahko začeli s serijsko proizvodnjo namakalnih naprav. Sem takšen strokovnjak, da vam lahko mirne duše zagotavljam, da boste še letos imeli 150 milijonov prometa, drugo leto pa lahko že 680 milijonov, kar pomeni 120 milijonov čistega dohodka.«
Rožnate obljube so omamile naivno podeželsko mestece, ki je tam nekje za Savo začelo poželjivo požirati sline. To toliko bolj, ker v vodstvu obrtnega podjetja ni bilo nikogar, ki bi se na stvari razumel kaj bolj. Obrtno podjetje je začelo delovati: najprej so se pobrigali za obratna sredstva, potem uredili delovne prostore, najeli delavce in začeli z nekakšnimi poskusi. V vso stvar so vložili deset milijonov dinarjev, ko je iznenada udarila vest:
»Ljubljanski kooperant likvidiran, ker ni znal gospodariti.«	.	,.	,,
Kot je bila vest žalostna za obrtno podjetje, tako
Bruno Thaler; »Kako posrečen in preprost je spominek s Polževega — pozlačena polžja hišica!«
Turizem je trgovina. Naši zamejski sosedje prodajajo izletnikom vse, tudi smehljaj. Ze na obmejnih prehodih začno ponujati spominke, pritrjati na tuje avtomobile nalepnice in zastavice. Po tistem znanem pravilu dobrih poslovnih ljudi: majhne ribe — dobre ribe.
Ko bi si radi tudi pri nas doma ogledali pisano Stojnico spominkov. Jo iščemo zaman. In namesto da bi nam spominke ponujali na vsakem koraku, jih moramo poiskati za zaprtimi vrati privatnega stanovanja, pri zbiralcu, ki so mu turistične značke, leseni izdelki, obeski in makete — konjiček! Pa ne samo hobby, ampak tudi del poklicne dolžnosti.
Obiskali smo Bruna Thalerja,' tajnika Komisije za spominkarstvo pri Turistični zvezi Slovenije.
Za steklenim oknom v vitrini stojijo ptujski Kurent, ribniški konjiček, blejska ladja, istrski osel — tipični predstavniki svojega kraja, spomin na prav posebno doživetje. Gotovo njihovi souvenirski bratje docela izpolnjujejo svoj spominkarski namen.
Toda zdi se, da ti odlični spominki kar žalostno gledajo svoje slabše kolege: postojnski kozolec, gorenjsko »marelo«. s koprskim napisom, mušnico, kot obesek za avtomobilske ključe z vtisnjenim posvetilom: Spomin iz Pirana.
4000 souvenirjev je zbranih v eni sami sobi — saj niso veliki. Na stenah so nabiti našivki za na rokav, na mizi je cel koš obeskov (rumena ali srebrna kovina pa pisan emajl), redke so nalepnice iz hotelov, še redkejše tiste za na avtomobilska stekla. Pa leseni in keramični spominčki.
»Zdi se mi, da je osnova vsakega dobrega spominčka njegova individualnost, značilnost za kraj in pok-.ajino, ki Jo zastopa.«
V posameznih znanih turističnih središčih torej značilni izdelek, potem pa za zbiralce še souvenlrjl od drugod, toda ne -z napisom kraja, pokrajine, v katero ne sodijo.
Oglejmo si zbirko od bliže! Primerjajmo spominčke, ki jih je bil zbiralec prinesel iz tujine, z domačimi:
Italijanska chiantarica (miniaturna seveda) pa pomanjšana steklenička poljske vodke — iz Slovenije pa buteljčica. še boljša se zdi miniaturna steklenička slivovke, ki bo gotovo za marsikaterega turista izza Alp značilen in drag spomin na »sli-wowitz«!
Holandski usnjeni obesek za ključ na avtomobilu: mlin na veter, ki je tako značilen za celo deželo nasipov. Med vsemi štiri tisoč slovenskimi souve-
Naj bo drugod po svetu ali pa pri nas: otroci so posebno poglavje prometnih nesreč. Poročil, da je avto povozil otroka, ali pa da je otrok skočil pred avto, je vedno več. Zlasti v poletnih mesecih. Prejšnji teden sta na primer v Ljubljani na križišču Streliške ulice in grajskega predora povzročili dve punčki prometno nesrečo. Samo zato, ker ceste nista prečkali pri semaforu, kjer »zebra« označuje prehod za pešce, am-
sem zavil v desno, vendar se ni dalo dosti storiti. Z levim blatnikom sem podrl deklico ...
če se ne bi Živana spretno izmaknila in stekla na cesto.
Zavore volkswagna so zaškripale, Živana je obležala na tleh, avto pa je obstal na pločniku. Živano so z zlomljenim kolenom in pretresom možgan odpeljali v bolnišnico, šofer Alojz Bandelj pa je povedal:
Cesta	ni
nirjl mu ni najti enakega. Spominek, ki bi ga bilo mogoče kupiti na meji in bi spremljal recepcije in stojnice na vsej poti. Spominek na Slovenijo kot celoto — morda s karakteristiko: gore — kras — morje.
Takšen univerzalni spominek bi bil gotovo še posebej primeren za avtomobilske nomade, ki jim je bilo potovanje iz kraja v kraj izpremenilo vso deželo v en sam vtis. Obesek za na avtomobilski ključ je menda najprimernejša oblika takšnega sou-venirja.
Ustavimo se pri avtomobilskih nalepkah, zastavicah. Zastavic je cela vrsta, nalepka pa ena sama — Ljubeljski prelaz. Izbira je prav nasprotna povpraševanju: zastavice so za v avtobus ali za otroke, nalepke so za na šipe osebnega avtomobila in teh pride na leto v Slovenijo več kot pol milijona. Koliki izmed te verige avtomobilov pripeljejo k nam čez prelaze, pa si za svoj avtomobilistični uspeh ne morejo kupiti niti »apcigbilderškega« priznanja.
Cez Slovenijo teče del velike šoferske alpske poti — AIJPS. Pa ni nalepke niti na tako zahtevnih prelazih kot sta Vršič ali Predil. Vprašajmo avtomobiliste: »Ali se ne bi postavljali s spominkom ceste na Mangart?«
Vseeno pa številka 4000 slovenskih spominkov, pa naj so dobri ali slabi — dokazuje, da je pri nas dovolj ljudi, ki bi se bili pripravljeni ukvarjati z izdelavo souvenirjev. Turistična zveza je naštela kar 17 privatnih obrtnikov, ki že izdelujejo spominke, zbrala imena ustanov, ki so pripravljena posredovati pri izdelovanju prekmurskih majolik, idrijskih čipk, bohinjskih kravjih zvončkov, škofjeloških kruhkov, kroparskih kovanih značk.
Piranski občinski odbor se ukvarja z mislijo, da bi postavil posebno podjetje,, ki hi izdelovalo spominke, pa tudi posredovalo in usmerjalo prodajo. Tržišče je — vsaj kar zadeva dobre spominke — malodane prazno in upajmo, da ne bo ostalo samo pri dobri misli.
»Spominčkov bi bilo dovolj, samo prodajati jih ne znamo,« pravi Bruno Thaler.
Od Kurenta, ribniškega petelinčka in blejske ladje smo torej presedlali na turistično trgovino: še vedno ne znamo prodajati drobnih prisrčnosti, ki so tako poceni, pa jih je moč tako drago zaračunati!
ANTE MAHKOTA
Srčkana sveča z Bleda, istrski osel, ptujski Kurent, ribniški konjiček in zbirka suhe robe — spominki
na tipično okolje, na enkratno doživetje
pak sta to storili kar pri predoru, iz katerega ,je po vseh predpisih pravilno pripeljal osebni avtomobil. Nesreča je bila neizogibna. Prva punčka je po nezgodi zbežala, drugo pa je neznani avtomobilist odpeljal neznano kam. Vsekakor v nobeno izmed ljubljanskih zdravstvenih ustanov, ker bržčas poškodbe niso narekovale zdravniško pomoč.
S hujšimi posledicami pa se je končala prejšnjo sredo nezgoda v Savskem naselju, kjer je junijsko sonce zvabilo na plan otro-čad. Igrali so se vsak po svoje, kjer so vedeli in znali, kajti na skromnem otroškem igrišču ni prostora za vse. Zato je bila peščica otrok zaverovana v igro tudi ob Savski cesti pri bloku št. 20.
— Kdo me ujame? — se je prešerno zasmejala osemletna Živana Gajzer in stekla. Otroci kajpak za njo. Kmalu bi jo že ujeli, levo ne na desno. Da bi preprečil nesrečo,
~wahtinska
prestavljati začetek proizvodnje iz meseca v meseo in se začel nervozno izmikati, da v tako ozkem in skromnem obsegu ni vajen delati.
Kolektiv se je trudil, da bi mu ustregel. Pilili so sklopke, sestavljali cevi, jih ogrevali, varili, lepili in sploh počeli vse, kar je naročil iznajditelj. Toda cevi niso vzdržale pritiska in so pokale.
»če ne znate, pa ne znate,« se je iznajditelj jezil na delavce.
Kot da komercialisti ne bi vedeli, kaj se dogaja v delavnicah, so začeli na široko sklepati pogodbe. Napravili so lep kup zaključkov in si naprtili obveze, ki jih niso mogli nikdar izpolniti. Zato ker z namakalnimi napravami ni bilo nič. Potem ko so
zase. Obrtno podjetje mu je priznalo participacijo na proizvodnjo namakalnih naprav, poleg tega letno najemnino milijon dinarjev »zaradi moderne tehnične rešitve spajanja in uporabe plastičnih cevi za namakalne naprave in da se omogoči nadaljnji razvoj te tehnologije«, potem posebej 250.000 dinarjev za sestavo elaborata za namakalne naprave, tudi kilometrino, se razume, za vsak kjerkoli in kadarkoli prevožen kilometer, poseben honorar za vsako efektivno delovno uro (po 400 dinarjev) pa še dnevnice. Samo to? Kje neki! Obrtno podjetje je povrhu vsega napetnajstil, da je on patentiral Jugovinilove cevi in da mu zato pripada tudi rabat, ki ga je Jugovinil v Splitu priznal podjetju za Savo.
Skratka, iznajdljivi iznajditelj je skupaj z ženo prodal isti patent dvema podjetjema v dobrih tri četrt leta in spravil v žep v razmeroma kratkem času 3,028.000 dinarjev. Dobil je tolikšno mošnjo denarja, od sebe pa je dal bore malo. Kajti kljub obljubam 'proizvodnja ni stekla. Ostalo je le pri preizkusih in prototipu, iz katerega je voda »špricala« vsepovsod, samo tam ne, kjer bi morala. Iznajditelj je začel
— Pel jal sem s 50 kilometri na uro proti Žalam. Tedaj je iznenada pritekla pred avto z leve strani punčka. Ni se ozrla ne na C* Naj velja vselej in vsakokrat, da naj starši ne puščajo otrok brez nadzorstva,
• vozniki motornih vozil pa naj vselej, ko vidijo na pločniku ali ob cesti otroke, podvojijo pozornost, ker ni nikdar moč sklepati, kaj nameravajo otroci storiti.
SAVSKA
se je je inženir razveselil. O prenosu pogodbenih obveznosti in dolžnosti ni hotel niti slišati. Za bregom je imel namreč novo pogodbo.
Obrtno podjetje, ki je toliko vložilo v prototip, da so se odločili pokazati namakalno napravo javnosti, je klonilo na predvečer otvoritve zagrebškega velesejma in podpisalo pogodbo z ženo iznajditelja. Talcšno, da se je ubogo obrtno podjetje zavezalo plačati (takoj ob podpisu pogodbe) iznajditeljici milijon dinarjev za najemnino iznajditeljskih pravic, da bo razen najemnine plačalo vsako leto še milijon dinarjev, da bo dobila iznajditeljica tri odstotke posebej za vsako prodano namakalno napravo. Inženir je potem sklenil še eno pogodbo. Tokrat
delavci videli, da patent namakalnih naprav ni dozorel in da bi bilo potrebno za njihovo proizvodnjo ne tri mesece, ampak tri leta, svojega nezadovoljstva niso skrivali. Iznajditelj je postal muhast. Namesto v proizvodnjo se je začel vpletati v pogodbene obveznosti. Iskal je dlako v jajcu. Nekega dne pa, ko mu delavski svet ni hotel več nasesti in odobriti posebnega biroja z armado uslužbencev v Ljubljani in ko so ga končno vendarle jasno in glasno vprašali, kdaj bo pravzaprav stekla proizvodnja, se je iznajditelj ujezil:
»če je tako, pa razderimo pogodbo.«
»Kaj pa stroški?« so ga vprašali.
»Jih plačam, pa grem! Stroški so moja stvar, vas to ne briga.«
Pa je šel in se doslej ni vrnil, za vrnitev stroškov pa se tudi ne zmeni. Ta zgodba ni izmišljena. Se kako je resnična- Skoda se suče okrog 20 milijonov, to pa je znesek, ki bi lahko spodbudil tiste organe, ki morajo po svoji službeni dolžnosti skrbeti, kako se upravlja družbeno premoženje.
E. Hrausky
BLOK it 90
TT
UM KALTHUM
Glede na število navdušenih poslušalcev lahko štejemo Um Kalthum za najbolj priljubljeno pevko sveta, čeprav jo na zahodu le redko kdo pozna
Vsak prvi četrtek v mesecu, ob desetih zvečer po kairskem času, zajame ves Bližnji vzhod skrivnostna sprememba. Prometna gneča na ulicah Kaira se znatno zmanjša. V Casablanci, dobrih 3500 kilometrov proti zahodu, vstajajo starci v kavarnah od svojih iger, s katerimi si preganjajo čas. 1200 kilometrov proti vzhodu, v Bagdadu, vstajajo bogati Arabci od miz, za katerimi so se kratkočasili z bridgeom, in začno misliti na nekaj drugega. Med tema dvema skrajnostlma arabskega sveta pa se v puščavi, ki pokriva največji del dežel polmeseca, tiho zbirajo v šotorih popotniki in čakajo.
Vsi skupaj čakajo, da se bo začela radijska oddaja. Trajala bo pet ur; v eter gre osemkrat na leto, v njej pa nastopa pevka po imenu Um Kalthum. Um Kalthum je na zahodu skoraj popolnoma neznana. Zato pa ima na Bližnjem vzhodu brez števila privržencev, tako da jo je moč prišteti med najbolj priljubljene pevce sveta.
Celih 35 let je bila ta ženska senzacija muslimanskega sveta. »Za njeno ime je slišalo več ljudi,« je dejal neki egiptovski šolar, »kot jih je kdajkoli slišalo za Fatimo, Kadijo ali Aješo (Fatima je bila prerokova hči, preostali dve pa njegovi ženi.)«
»Zamislite si mešanico Kate Smithove, Binga Crosbyja, Willa Rogersa, Mauricea Chevaliera, Franka Sinatre in Jaoka Bennyja,« je dejal Američan, ki je dalj časa prebil na Bližnjem vzhodu, »in dobili boste vsaj približno predstavo o tem, kaj pomeni Arabcem Um Kalthum«. Njene predstave so vedno razprodane p čeprav dobi za vsako od njih po 15.000 funtov, honorar, ki ga lahko zahteva le malo pevcev na svetu. Um Kalthum je naredila iz sebe hhlijonarko — in je po vsej priliki edina arabska ženska, ki je sama dosegla takšen položaj.
ko ie daleč vstran od odra, ji sledijo množice ljudi in dejansko se ne sme pokazati v javnosti, razen kadar to terja njen poklic. Nje-Oa poroka je bila za Egipt tako pomemben do-goaek, da je bilo sporočilo o. njej še najbolj podobno uradnemu vladnemu komunikeju. Ko Je pred leti zbolela, jo je prevzela v oskrbo ameriška vlada in jo zastonj zdravila v ame-iski mornariški bolnišnici, da bi tako izrazila naklonjenost arabskemu svetu.
Tako velik je vpliv Um Kalthum na musli-manske ljudi, da so v drugi svetovni vojni upo-n^en glas Britanci in Nemci — na plo-cah in brez njenega dovoljenja — ter z njim začenjali svoje propagandne oddaje v arabščini. Doslej jo je odlikovalo pet arabskih de-zei: Egipt, Irak, Libanon, Jordanija in Sirija.
Huda preizkušnja za zahodne poslušalce	(
Oseba, ki si je bila pridobila vso to naklonjenost, je majhna in čokata ženska blizu šestdesetih let in niti njeni najvnetejši privrženci »e trde, da je ljubka. Visoka je komaj meter in
pol, tehta pa okoli 60 kilogramov; okroglega obraza je in temne polti.
Če je njena pojava za nemuslimana neprivlačna, je zanj njeno petje korpaj še znosno. »Noben zahodnjak,« je dejal eden od arabskih politikov, »ne bo doumel arabskega načina mišljenja, dokler ne bo sposoben razumeti petja Um Kalthum.« Ta preizkušnja pa je huda in težko je najti zahodnjaka, ki jo je bil prestal.
Um Kalthum poje s tresočim se tarnajočim glasom in — za ušesa človeka, ki ni Arabec — neubrano. »Nikoli nisem poskušala peti, kttt pojejo na zahodu,« je dejala. Kdorkoli jo je že slišal, o tem prav nič ne dvomi. Poje v klasičnem arabskem stilu, ki je star že dobrih tisoč let. Tako petje prav nalahno spominja na špansko glasbo flamenco, o kateri pravijo, da izvira iz arabske, čeprav je povsem drugačna. Egiptovski glasbeni strokovnjaki navdušeno in z užitkom razpravljajo o 90 četrttonih, ki jih Um Kalthum lahko zapoje, ter o nadnaravnem nadzoru dihanja, ki ji omogoča, da poje eno samo razvlečeno noto kar nekaj minut skupaj, pa o lahkoti, s katero improvizira in ki ji omogoča, da daje besedilu nov in poseben pomen.
To njeno petje izvira iz njenega otroštva, ko jo je oče — tako vsaj pripovedujejo — slišal, ko je pela verze iz korana in ga je prevzela nepričakovana lepota njenega glasu. Njen oče je bil siromašen kmet, ki ga je pestila revščina in ki si je kdaj pa kdaj zaslužil nekaj denarja s tem, da je prepeval verze iz korana pri bogoslužjih v svoji revni vasi v Nilovi delti okoli 150 kilometrov od Kaira. Zavzel se je za hčer in ta se je kmalu poklicno pojavila v javnosti, ko je pela na vaški svatbi in dobila za plačilo približno 30 centov (okoli 250 dinarjev). Takrat je imela sedem let. Čez mesec dni je že lahko zahtevala sedem in pol dolarja, plačila in od takrat dalje se je preživljala samo s petjem.
Nekaj let se je skupaj z očetom potikala po egiptovskem podeželju, včasih peš, včasih na oslu, včasih pa — če si je lahko privoščila — na lesenih klopeh vagona tretjega razreda. V Kairo je prišla v veliki dobi tega mesta leta 1924 in brž uspela: v dveh letih je postala največja arabska pevka, vsepovsod znana po svojem vzdevku Souma. Leta 1934 je začel oddajati kairski radio in nastopila je v prvem programu. Od takrat dalje je idol vsega Bližnjega vzhoda.
Trenutni nagib ji je prinesel priznanje
V Egiptu ima Um Kalthum poseben položaj. Vedno je bila zelo blizu vladi in v Faru-kovih časih so celo zatrjevali, da vpliva na politične odločitve. Kot poročajo, je eden od Fantkovih premierov opustil načrte za aretacijo političnega nasprotnika potem, ko ga je Um Kalthum posvarila: »Ne stori tega, preveč je priljubljen.« Leta 1944 se je Faruk, očitno pod vplivom trenutnega nagiba, pripeljal v Narodni športni klub in jo na mestu odiikoval z najvišjim odlikovanjem, ki ga lahko dobi Egipčanka — z medaljo Al-Kamal. Tako se je prvič pripetilo, da so visoko odlikovanje podelili ženski, ki se ni rodila v vrhnjem sloju egiptovske družbe in prav to je bil vzrok za pritoževanje v »boljših krogih«; po drugi strani pa je na vse druge naredilo velik vtis. »Najbolj priljubljena reč, kar jih je Faruk kdajkoli storil,« je kasneje menil pameten Egipčan.
Pevko so imeli za tako priljubljeno pri Fantkovih vladnih gradnikih, da so najbolj vneti
revolucionarji menili, da je treba s Farukom zrušiti tudi njo, ko so kralja leta 1952 pregnali. Prepovedali so ji peti in novo uradno glasilo vlade je napisalo, da jo »poslušajo samo uživalci hašiša«. Vodja revolucionarjev Gamal Abdel Naser, ki je pevko dobro poznal in je vedel, da je ena od njegovih najbolj zvestih pobornic, je opomnil glavnega urednika časopisa in vprašal: »Mar hočete reči, da jaz uživam hašiš?« Um Kalthum potem tisk ni več nikoli napadel.
Ko ji je leta 1953 povečana ščitna žleza ogrozila glas, so novico nekateri časniki objavili s črnim okvirom. Njena bolezen je malone povzročila mednarodno krizo. Noben zdravnik — bodi Egipčan bodi državljan katerekoli države, ki je kaj dala na dobre odnose z arabskim svetom — se je ni upal operirati. Končno so jo prevzeli Američani, katerih zdravstveni delavci so prav tedaj razvili novo metodo zdravljenja z obsevanjem.
Če hoče človek spoznati vpliv Um Kalthum na ljudi, bo storil najbolje, če bo prišel na enega njenih radijskih koncertov. Prirejajo jih v različnih kairskih gledališčih. Prostor je razprodan že precej časa vnaprej, poslušalci pa prihajajo z vseh koncev Bližnjega vzhoda. Na dan. ko je koncert, so vsa letala, ki lete v Kairo, nabito polna njenih ljubiteljev, nekateri bogati Arabci pa najemajo celo posebna letala.
Koncerti sami so za nemuslimana ubijajoče, hrupne in dolgočasne zadeve. Ko se pevka pojavi na odru, mahajoč s svojim robčkom, izbruhne dvorana s klici: »Ya Souma!« Nato pa zvezdo kar naprej prekinjajo s kriki ekstaze, s prošnjami, naj ponovi posebno lepe koruse, in z naklonjenimi komentarji.
Petje, ki povzroči vse to razburjenje, je čudna melodija, v kateri je besedilo tako preprosto, da ga skorajda ni, glasba sama pa je gibka in spreminjajoča. Njena prva pesem je na primer ljubezenska balada »taktooka«, ki jo sestavlja nekaj fraz, ponavljajočih se v neskončnost. Ena od takšnih fraz je lahko na primer »ya layl« (oh, noči), toda pevka jo zapoje desetkrat ali dvanajstkrat. Med koncertom si vzame uro časa za prepotrebni odmor, nato pa spet nadaljuje do tretje ure zjutraj. Za osem takšnih koncertov dobi od egiptovske radijske družbe 50.000 funtov ter delež izkupička, ki ga dobi koncertna dvorana. Nastopa pa tudi ob drugih priložnostih ter sem in tja tudi v drugih arabskih deželah, kjer privlačuje neznanske množice: v Alepu jih je na njen koncert prišlo okoli 10.000, v Damasku pa 12.000.
Njeno zasebno življenje je bilo za njene ljubitelje vedno vir zanimanja. Ko so se leta 1948 razširili glasovi, da se bo poročila — stara 40 let — z malo znanim pesnikom Mahmudom el-Sherifom, so jo ljudje ustavljali na cesti ter ji v dvoranah kričali, naj tega ne stori. Poročila se je končno šele leta 1954. Njen mož je postal strokovnjak za bolezni kože dr. Hasan el-Hif-nawi. Sporočilo o poroki je prišlo v javnost šele dva meseca po dogodku, ker je tako sklenila vlada.
Naj se v njenem zasebnem življenju pripeti karkoli — nič ne more vplivati na njen glas. »Pravzaprav,« je dejal nedavno eden od arabskih glasbenikov, »je njen glas lepši kot kdajkoli doslej. Starejša je, bolj tresoč, bogat in ljubek glas ima,« Nato je premolknil in čez hip dejal: »Na Bližnjem vzhodu se dve stvari ne spreminjata. Druga stvar so piramide.«
Pred nekaj tedni je v Zahodno Nemčijo odpotovala Številna skupina italijanskih filmskih delavcev, da bi pod vodstvom Vittoria De Sice posneli film po znanem odrskem delu Sartra »Zaprti v Altoni«. Dramo so z uspehom igrali v Franciji in Italiji, govori pa o krizi vesti nemškega častnika — vsebina, ki očitno ni po volji mnogim ljudem z razvito nostalgijo po nacističnih časih
Ekipa je za kraj snemanja izbrala Hamburg, vendar so krajevne oblasti že spočetka storile vse, da bi umetnikom, med katerimi je bila tudi Sophia Loren, vzele voljo do dela. Začela se je igra z dovoljenji, ki so prihajala prepozno, z organizirano sovražnostjo vseh, ki naj bi sodelovali oziroma pomagali pri snemanju, in z vsem, kar imenujemo metanje polen pod noge. De Sica se je naveličal, čeprav je po naravi skrajno potrpežljiv: pri snemanju filma je pač treba spoštovati roke, mimo tega pa je uspešno delo mogoče Je v kar najbolj jasnem ozračju.
Potem je prišlo do tistega, zaradi česar je v nekaterih zahodnonemških glavah zavrelo: De Sica je zahteval, naj mu dovole snemati v taborišču Bergen-Belsen, kjer so nacisti pobili nekaj milijonov Zidov. Nosilci kampanje za »ponovno ocenitev zgodovinske vloge Velike Nemčije« so uspeli prepričati oblasti, da takšnega dovoljenja ne smejo izdati. In res: zvezni organi so sporočili, da snemalci ne smejo v taborišče, da ne bi »obudili spomine na žalostne dogodke, ki kažejo Nemčijo v slabi luči.«
Ko mu ni preostalo nič drugega, je De Sica prestopil »zid«. To svoje dejanje je opravičil s tem, da so mu za film potrebni tudi nekateri kadri iz znanega Brechtovega gledališča »Bcr-line Ensemble«, ki ga v Vzhodnem Berlinu zdaj vodi Helena Weigel, vdova velikega nemškega dramatika. V tem gledališču naj bi Sophia Loren recitirala nekaj Brechtovih odlomkov iz del »Arthur Ui« ter »Vzpon in padec Tretjega Rajha«; De Sicova ekipa pa naj bi ta čas od enajstih zvečer pa do šestih zjutraj snemala film v kar najpopolnejšem miru.
Od dneva, ko sta prestopila mejo, so oba italijanska umetnika sprejemali z največjim gostoljubjem, še ko je bila na poii iz Hamburga
Sophia je mirna kljub gonji, ld so jo sprožili zahodnoberlinsld časniki. Prosti čas porablja za nakupe ter za tenis: tudi tega igra včasih v vzhodnem Berlinu
Enako privlačnost kot nekoč so na Baliju ohranili poročni obredi. Na slild spremljajo nevesto dekleta v bogato okrašenih oblačilih: za svatbeno glasbo skrbe starodavna bronasta in lesena glasbila
• Civilizacija je-očitno hudo nasprotna vsemu, kar so popotniki in
• umetniki minulega časa imenovali »raj na zemlji«: Tahiti, Noa Noa
• in drugi otoki Polinezije niso več tisto, kar so bili pred petdesetimi
• ali sto leti, in Gauguin bi bil verjetno razočaran, če bi se dandanašnji
• še enkrat odpravil slikat domačinke na Tahiti. Indonezijski otok Bali
• je eden od poslednjih krajev te vrste in o njem je v italijanski
• reviji »Tempo« pisal italijanski reporter Lamberti Sorrentino - kot
• o »zemeljskem raju«, ki pa, žal, izginja.
Ko sem pred osmimi dnevi prišel na Balt, sem si rekel: »Tod bi hotel ostati vse življenje.« Danes, na večer pred odhodom, sem še vedno zaljubljen v otok, vendar malo manj, prav toliko, da se ne bi hotel za večno združiti z njim. Bali je eden največjih otokov sveta, raj, in podobno kot Capri dolguje svojo slavo nekakšnemu skrivnostnemu sevanju, ki potniku. brž ko stopi na kopno, zbriše iz glave vse skrbi in iz srcg vse bolečine. In podobno kot Capriju mu turizem daje živahnost in jemlje sijaj.
Toda Capri je majhen, saj sem ga sam v čolnu obkrožil v nekaj urah, ima pa komaj 11.000 prebivalcev. Bali je povprečno širok miljo, dolg pa devetdeset: obsega okrog 2000 kvadratnih milj in ima tri milijone prebivalcev. Capri in Anacapri imata dvanajst cerkva, ki pa nišo vse odprte. Bali ima dva tisoč templjev vseh velikosti, od takšnih, ki so veliki kot naše bazilike, pa do majhnih, ki jih je mogoče primerjati z vdolbino v zidu. Prebivalci Balija so očitno zelo verni, kajti med vsemi templji ni enega, v katerem ne bi na večer darovali — če ne drugega, pa vsaj pravkar utrgano rožo.
Na Baliju imajo redno tri žetve na leto: sistemi teras in namakanje so prinesli prebivalcem otoka priznanje, da so odlični kmetovalci. Ni kvadratnega centimetra zemlje, ki ga ne bi ljubkovala človekova roka ali potlačilo kopito vola. Čeprav si je devet rajahov (knezov), ki so do leta 1949 vladali otoku, prilastilo velike kose zemlje, za katere gojenje so kmatu prepuščali tretjino ali četrtino pridelka, kakršna je bila pač rodnost zemlje, je še vedno ostalo precej zemlje Ustim, ki jih ml imenujemo neposredni obdelovalci.
V takšnem okolju je hindujska religija izgubila velik del svoje strogosti in od treh božanstev Brahme, Višnuja in Sive časte 16 še Siva »dobrotnika«, ki je sicer res simbol smrti, predvsem pa tudi zmagovalec nad njo, ki zažge in upepeli boga ljubezni, le-ta pa je po drugi strani bog plodnosti in ga časte tudi v obliki falusa. Iz krave, tako svete v Indiji, delajo na Baliju zrezke. Zažiganje vdove, ki po strogem hinduističnem pojmovanju ne more preživeti moža, ker je zakonska zveza nerazdružljiva, so na Baliju nadomestili s pravico vdove, da se znova poroči, ter z običajem razveze zakona, kar znajo opraviti brez nepotrebnih formalnosti.
Zažiganje mrličev pa je po drugi plati popolno, kot še nikoli ni bilo v nobeni od religij Indije. In prav zato je na Baliju velik praznik, ko se umrli v ognju znebi zlih duhov ter poleti v nebo, da se utelesi v drugo bitje, boljše od človeka.
Ob takšnt smrti postane življenje na Baliju vesel praznik.
Ljudje so, odmaknjeni od sveta, stoletja tn stoletja preživljali v popolni sreči. Ko je val muslimanstva zajel Indonezijo in jo preplavil od kraja do Jeraja ter nadomestil Mohamedovo vero z vero Brahme, Višnu in Sive, Bali ni jemal resno novih pridigarjev, posmehoval se je njihovemu fanatizmu ter zbral vse svoje zle duhove, da je z njimi vrgel tuje bogove v morje. Zato je dandanašnji na Baliju, koder vlada kar največja mo-
v Berlin, se je Sophia spomnila, da nima potrebne vize za vstop v Demokratično republiko Nemčijo: potrebno je bilo le telefonirati na obmejno postajo in vse formalnosti so bile urejene. Oba umetnika stanujeta zdaj v Zahodnem Berlinu in se vsak dan vozita na delo v zahodni del mesta. Če je odhod iz Vzhodnega Berlina tekma, kdo od prebivalcev ju bo lepše pozdravil, je povratek v Zahodni Berlin spopad z »nasprotujočim javnim mnenjem«. »Skoda, Sophia!« je napisal še posebno duhovit časnikar in potožil, da je Sophia postala Ulbrichtov trojanski konj.
Sophia pa ni ženska, ki bi jo bilo lahko preplašiti. Ni popustila pred napadi moralistov in cerkve, ki so se spravili na njen zakon s producentom Carlom Pontijem. Enako trmasto je branila tudi svoje umetniške nazore: ko so na festivalu v Cannesu izrezali iz filma »Boccaccio 70« neki prizor, je skupaj z drugimi sodelavci tega filma protestirala tako, da je za en dan ustavila delo, čeprav je bil njen mož tisti, ki je sklenil izrezati film.
Ko je Sophia prišla v Berlin, so jo najprej pozdravili vplivni zahodni dnevniki. »V sedanjih okoliščinah — in res nam je zelo žal — vas ne moremo pozdraviti z dobrodošlico, Sophia,« je napisal reakcionarni pa zelo razširjeni »Bild Zeltung«. Križni ogenj zahodnonemških časnikov ni letel le na igralko, marveč tudi na režiserja. »De Sica je preveč familiaren s političnimi osebnostmi Vzhoda«, so se pritoževali v zahodnem delu mesta. »Zdi se, da za De Sico meja morilcev sploh ne obstaja!« je užaljeno zaklical neki drug časnik. Komentator Henno, ki dela za »Berliner Zeitung«, je užaljeno zapisal, da ima »De Sica pravico delati kjer hoče, zato pa mora dovoliti, da si mi, prebivalci Zahodnega Berlina, ustvarimo svoje mnenje o dejstvu, da odhaja na delo onkraj zidu sramote... De Sica in Lorenova sta zabredla v najslabši družbeni sistem, kar si jih je mogoče zamisliti.«
Sophia se ne jezi. Smehlja se vsem in vsak dan sama hodi v bližnjo trgovino v Zahodnem Berlinu. Prav tako De Sica. Od vse skupine sta oba umetnika pravzaprav edina objekta napadov. Američanov Roberta Wagnerja in Friedricha Marcha ne napadajo, prav tako pa tudi ne omenjajo imena letošnjega Oscarja Maxi-miliana Schella.
Nevesta v slavnostnem sprevoda
goča verska strpnost in kjer prebivajo trije milijoni ljudi, le malo kristjanov in nepomemben odstotek muslimanov, čeprav je muslimanska vera tako rekoč uradna vera Indonezije, katere del je tudi Bali. Vsak rajah je postavil tri ali štiri monumentalne templje, od katerih se nekateri raztezajo na površini, ki je velika kot trg sv. Marka v Benetkah; vsaka vas ima svoje dva ali tri skupne templje; vsaka družina — ali bolje, skoraj vsaka družina — pa ima svoj manjši tempelj, v katerem hrani pepel prednikov: na le-te se obračajo, kadar so potrebni nasveta ali zaščite. Mehikanec Miguel Cavarrubias, ki je dolga leta preživel na otoku, je zato upravičeno napisal, da žive prebivalci Balija »skupaj s predniki v veliki mešani družini živih in mrtvih.«
Turisti so pripravili prebivalce otoka do tega, da odstranijo enega od zunanjih znakov, zaradi katerih sl je Bali pridobil sloves raja na zemlji: njihove ženske so včasih nosile nepokrite prsi na soncu, vetru in dežju. V te) goloti ni bilo greha in razkrivanje ni imelo prav nič erotičnega za domačine; prav isto pa je veljalo tudi za Evropejca, ki se je v nekaj dneh navadil na pogled, kot se človek navadi ali odvadi vsega, kar ga obkroža.
Od vsega tega pa se Bali že počasi poslavlja. Sodobnost je že posegla nanj: Bali je sicer zemeljski raj, vmdar raj, ki izginja.
Hi
«w,„
Ipg
filmi, ki jih gledamo
»ZLATA ARENA« NAJVISJA NAGRADA PULSKEGA FESTIVALA ZA UMETNIŠKE DOSEŽKE V DOMAČEM FILMU. OBIČAJNO JE ZDRU2ENA TUDI Z DENARNO NAGRADO
<
(LANI NI BILA)
Brezposelni nagrajenec
NAGRADE IN POHVALE FILMOM »TRIGLAV-FILMA« DOMA IN NA TUJEM
DR
Jugoslovanski film po istoimenski komediji Branislava Nučiča v proizvodnji Avala film — Beograd; adaptacija scenarija in režija Soja Jovanovič; v glavnih vlogah: Milivoj« Zivanovič, Mija Aleksič, Bata Živojinovič, Beba Lončar, Perica Slavenski. Distribucija Croatia film.
Med komedijami velikega srbskega komediografa Branislava Nučiča so najbolj znane Narodni poslanec, Sumljiva oseba, Gospa ministrica, Žalujoči ostali, Dr (19116) in Pokojnik.
Nučiče ve lahkotne komedije hočejo vzbujati smeh, zabavati in kratkočasiti. Komediograf jc znal dejanje spretno zaplesti in razplesti in komičnim situacijam je našel takoj pravi prostor. Bil je bister opazovalec in kritik, ki se je delal naivnega, da je mimogrede povedal resnico. Zelo napadalen ni bil, zato je ostal pri komediji in se ni spoprijel s satiro. Obravnaval pa je družbene bolezni kot so podkupljivost, korupcija, stremuštvo, sebičnost; uporabljal jc za svojo snov spletke, prevare, ženitve, lov za dediščino in še marsikaj. Odkrival je neumnost in nenravnost birokracije, častihlepje stremuhov in skorojevičev; vrste njegovih likov segajo od primitivcev preko ma.lomešcanov an uradnikov do ministrov.
Iz političnih razlogov so Nušiča večkrat upokojili. Prvič je prišel v navzkrižje z zakonom zaradi pesmi, ki so ji očitali, da je žalila kraljevsko veličanstvo.
Komedija Dr pripoveduje o bogatem ^ivoju Cvijoviču, ki se je prepustil sanjarjenju, kako bo svojega sina Milorada, doktorja filozofije oženil s hčerko ministra za promet in si s tem zagotovil udeležbo pri Transbalkanski železniei — ko jc udarila vanj nepričakovana vest, da ga mlsU obiskati profesor Reiser iz Heidelberga, pri katerem je študiral njegov sin Milorad. Ta obisk bi lahko uničil vse Cvijovičevc načrte, ker je v Heidelbergu pri profesorju Reiserju študiral pod Milo-radovim imenom reven študent Velimir. Stari profesor pride...
... v naše veselje se dejanje spretno vozla in ob koncu razvozla Cvijoviču in nam, da se z denarjem da kupiti vse — razen pameti.
Čeprav Nušičev družbeni pogled ni bil dovolj jasen, je bil Nušič kronist svojega časa in aktualen komediograf. Ustvarjalci filma Dr to niso, čeprav bodice narahlo obračajo v sedanji čas, se jim kmalu povesijo iz aktualnosti in brez-časovnosti v nezahtevni ritem komičnih zamenjav in šale zaradi šale. Daleč čez zastavljeni okvir sega kreacija osamljenega Mije Aleksiča kot IŽivojinega svetovalca Blagoja. Njegove solo točke in tista v krčmi, ko mu ministrira nemški igralec Hans Nielscn v popivanju, so več vredne kot ves ostali del filma.
Režija Soje Jovanovič ni nikdar preveč dobro obvladala celote, čeprav suvereno vodi posamezne prizore, katerim pa daje ob nepravem času glede na celoto prevelik poudarek. Tudi stališče do snovi je megleno in nepregledno.
Po Sumljivi osebi in Gospe ministrici je film Dr tretji poizkus presaditi Nušičevo komedijo na film. Ustvarjalci filma niso bili dorasli komediografu, zato je Dr ostal kratkočasje zaradi kratkočasja.
VOJKO DULETIC
Slovenska proizvodna hiša »»Triglav-film«*, ki je v petnajstih letih dobila 63 zveznih in drugih nagrad, zlatih in srebrnih me-dalj, aren, prstanov, peres itd., se letos lahko pohvali z enim samim priznanjem In še to za kratki film! Odpravimo se torej na kratek sprehod med te nagrade - saj drugega trenutno o »Triglav-filmu«, žal, nimamo poročati...
Najstarejše slovensko filmsko podjetje »Triglav film« je ustavilo kamere in se za nekaj časa razšlo z našo stvarnostjo. V času najbolj kritičnih trenutkov jugoslovanske kinematografije je skupaj še 7. dvema drugima filmskima podjetjima odpovedalo udeležbo v letošnji filmski areni. »Triglav film« ni posnel za letošnji Pulski festival niti enega filma. Ne bomo raziskovali molka v osrednji hiši slovenskega filma, čeprav nas njena trenutna kriza skrbi. »Triglav film« je bil namreč vse do zdaj ena najbolj delavnih, resnih in pri izbiri filmske snovi, eksperimentiranja in soočevanja z družbeno stvarnostjo, ideološkimi, psihološkimi in sociološkimi rečmi ena najbolj pogumnih filmskih hiš pri nas.
Po naključju nam je prišel v roke seznam nagrad, ki jih je to filmsko podjetje od 1947 leta pa fo danes prejelo za svoja umetniška prizadevanja na področju kratkega, eksperimentalnega, dokumentarnega in celovečernega igranega filma. Marsikateri slovenski gledalec niti ne ve, koliko zlatih Aren, bronastih levpv, pohval, diplom, nagrad, zlatih prstanov in drugih priznanj je »Triglav film« prejel v minulih letih.
Da bi bilo potovanje mimo priznanj pestrejše in nazornejše, si bomo spotoma ogledali še proizvodnjo drugih, najboljših ali najslahših filmov, značilnih za razvoj ali nazadovanje celotne jugoslovanske kinematografije.
1947
To leto je rojstna letnica organizirane jugoslovanske kinematografije. Vjekoslav Afrič je posnel prvi domači ignmi film »Slavica«.
Kratki film Franceta Štiglica »Mladina gradi« je prejel prvo zvezno državno nagrado v Beogradu. Na festivalu v Benetkah je prejel bronastega leva.
1948
Nanovič je posnel »Nesmrtno mladost«. Novakovič »Sof-ko.«
Slovenski kratki film »Partizanske bolnice« prejel drugo zvezno državno nagrado v Beogradu. Prvi celovečerni film Franceta Štiglica »Na svoji zemlji« prejel drugo zvezno državno nagrado za režijo v Beogradu.
1949
Vjekoslav Afrič je posnel film »Barba žvane«, Pogačič pa »Zgodbo o tovarni«.
Slovenski Obzornik 21 pod naslovom »Hrastniški steklarji« prejel drugo zvezno državno nagrado za scenarij, ki ga je napisal Franc Jamnik.
France Kosmač prejel »Prešerna« — nagrado FLRJ 1949.
1950
Jugoslovani smo posneli dva nepomembna filma: »Plavi 9« in »Čudodelni meč«.
Leta 1950 »Triglav film« ni posnel niti enega celovečernega filma.
1951
Novakovič posnel film »De-/ček Mita« po scenariju Oskarja Daviča. Pogačič realiziral neuspeli film »Poslednji dan«. Hanžekovič se je lotil svojega prvega celovečernega filma »Bakonja fra Brne«.
ČIGAV JE KINO?
Lastniški oziroma najemniški spori okrog ljubljanske Slog«
Kino Sloga (v Ljubljani pred kolodvorom) se je včasih imenoval Ljubljanski dvor. Takrat, pred leti je bii ponos ljubljanske kinematografije. Lepa, moderna dvorana z bal-končki je vzdihovala ob Greti Garbo in se v isti sapi do solz smejala Patu in Patachonu. Zdaj ni več Grete Garbo ne Pata in Patacho-na pa tudi Ljubljanskega dvora ni več. Zdaj se imenuje kino Sloga in ni več reprezentativna dvorana. V nasprotju z imenom je v resnici pravo razdejanje. Dvorana ni sicer svinjak, je pa taka, da se obiskovalec počuti v njej mučno. Skratka, kino Sloga je takšen javni lokal, da dela beli Ljubljani *mo sramoto.
— Ze zdavnaj so narejeni načrti za preureditev kino dvorane. Toda z železničarji ne moremo priti na zeleno vejo, — je povedal direktor Kinematografskega podjetja Karlo Grahek.
Stvar je namreč v tem, da je kino Sloga pod upravo .Skupnosti železniških podjetij«, kateri plačuje kinematografsko podjetje letno 720.000 dinarjev najemnine. Okrog tega najemnega razmerja so se v zadnjem času vse češče pojavljali spori. Tako daleč je prišlo, da so železničarji enostavno dvorano sodno odpovedali. Tega kinematografa Ljubljana že nekaj časa ne bt imela, če ne bi bil sodni postopek začasno ustavljen. Kinematografsko podjetje je želelo obnoviti najemno pogodbo, vendar se železničarji niso hoteli vezati na daljši odpovedni rok. Skratka, pri urejanju odnosov prihaja zaradi nenormalnega upravljanja osnovnih sredstev do sporov, za katere se je izkazalo, da jih enostavno ni moč rešiti.
— Ze vrsto let si prizadevamo, da bi dobili to dvorano v neposredno upravljanje, je povedal direktor in dopolnil: Z občinsko odločbo je namemb-ost dvorane določena za predvajanje filmov in podjetje za te storitve smo mi. V kinu Slogr bi radi obnovili parket, za-
menjali stole, nabavili nove projektorje, uredili predprostor in sanitarije. Deset milijonov imamo že pripravljenih, pa ne moremo napraviti ničesar, kajti investicije na tujih osnovnih sredstvih bi vodile do pravnih zapletov. To pa ni potrebno, če v našem gospodarskem sistemu velja načelo, da pripadajo osnovna sredstva tistemu, ki jih upravlja za svojo dovoljeno dejavnost.
Potem ko smo se prepričali, da s kinom Sloga toliko časa ne bo nič, dokler ne bodo urejeni odnosi med železničarji in Kinematografskim podjetjem, smo izkoristili priložnost in vprašali direktorja, koliko kino-sedežev je Ljubljana pridobila v šestnajstih letih poslovanja njihovega podjetja.
— Predvojno število sedežev se je povečalo za natanko 45 sedežev(f), Ljubljančanov pa je, kot veste, še enkrat toliko.
— Pa ne nameravate zgraditi nobene nove dvorane?
— V jeseni bo otvoritev nove kinodvorane z 800 sedeži poleg občine Šiška. Prav zdaj pa smo v razgovorih za novo gradnjo bodisi za Kozolcem bodosi na Trgu revolucije.
— Se hodijo ljudje tako radi v kino?
— Ne bi dejal, fičoti in televizija se poznajo. Zlasti ob sobotah in nedeljah. Lani smo imeli v vseh ljubljanskih kinematografih v prvih petih mesecih 1,400.000 obiskovalcev, letos pa samo 1,200.000.
— Nameravate vstopnice podražiti?
— Ne, to smo storili lani.
— Kaj pa nonstop filmske predstave?
— Nesmisel, je premajhen filmski fond.
Razgovor se je končal. Z obojestransko željo, da tii se vprašanje kina Sloge vendarle že premaknilo z mrtve točke! Z željo, da bi železničarji razumevajoče odstopilt dvorano nam, se pravi javnosti, saj je v bistvu pravzaprav naša.
Hy
France Štiglic posname »Trst«. Jože Gale snema mladinski film »Kekec«.
1952
Vjekoslav Afrič posname ponesrečen film »Hoja! Lero!« Popovič nas prvič zapelje na morje, k izvirom jugoslovanske kinematografije — »Vsi na morje«. Štiglicu se ponesreči »Svet na Kajžarju«. Nanovič posname prvi makedonski film »Frosina«.
Celovečerni mladinski film Jožeta Galeta »Kekec« prejme na Četrtem mednarodnem festivalu mladinskega filma v Benetkah nagrado za najboljši film za mladino od 11 do 14 let starosti.
1953
Jugoslovanska filmska produkcija doseže devet filmov. Stupica snema »Jaro gospodo«. Gost iz Češkoslovaške František Cap snema prvo slovensko komedijo »Vesna«.
»Triglav film« slavi uspehe na področju kratkega filma:
»Pomlad v goriškem letovišču« prejme srebrni pokal na festivalu v Trentu v Italiji;
»Barok v Ljubljani« prejme prvo nagrado za režijo in kamero na vsedržavnem festivalu v Sarajevu (Milan Kumar);
»Pomlad v Beli krajini« prejme Prešernovo nagrado za režijo in kamero (Milka in Metod Badjura).
1954
Jovanovič, Pogačič, Hanžekovič in Belan pOsneli štiri nepomembne filme. Prvi Pulski festival. Popolno zmagoslavje slovenskega filma.
»Vesna« prejela prvo nagrado za film na prvem filmskem festivalu v Puli.
František Cap prejel prvo nagrado za režijo;
Metka Gabrijelčič prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo na prvem filmskem festivalu v Puli.
»Triglav film« prejel pokal bralcev »Filmskega sveta« za najboljši film v 1954 letu.
Kratki film »Okroglica« prejel prvo nagrado za kratki film na prvem filmskem festivalu v Puli.
1955
Kavčič, Pretnar in Kosmač posneli prvi slovenski omnibus film »Tri zgodbe. Mitrovič posnel svoj prvi film »Ešalon dr. M«.
Čapov celovečerni film »Trenutki odločitve« prejel prvo
nagrado na drugem filmskem festivalu v Puli;
František Cap prejel prvo nagrado za režijo na drugem filmskem festivalu v Puli;
Stane Sever prejel prvo nagrado za moško vlogo;
Stane Potokar prejel nagrado za najboljšo stransko vlogo. .
Kratki igrani film iz omnibusa »Tri zgodbe«, režiser Igor Pretnar, prejel nagrado žirije kritike na drugem filmskem festivalu v Puli.
1956
Branko Bauer posname film »Ne obračaj se sinko«.
Celovečerni film »Dolina miru,« delo Franceta Štiglica, prejel tretjo nagrado za film na tretjem filmskem festivalu v Tuli;
Marijan Kozina prejel nagrado za glasbo na tretjem filmskem festivalu v Puli;
ing. arh. Ivo Spinčič si deli nagrado za scenografijo na tretjem filmskem festivalu v Puli;
posebna nagrada »Zlata medalja« za vlogo »Črnca« Johnu Kitzmillerju in za vlogo »Lot-ti« Evelini Wohlfeiler.
1957
Naša filmska podjetja posnela dvanajst filmov. Med njimi: »V soboto zvečer« (Pogačič), »Svojega telesa gospo-
dar« (Hanžekovič), »Pop Cira in pop Spira« (Soja Jovanovič).
Slovenski celovečerni film »Dolina miru« prejel »zlato palmo« za najboljšo moško vlogo na festivalu v Cannesu (John Kitzmiller).
Kratki film »Fantastična balada« prejel prvo nagrado za film na četrtem filmskem festivalu v Puli;
Boštjan Hladnik prejel prvo nagrado za režijo na četrtem filmskem festivalu v Puli. »Fantastična balada« pa je prejela še: najvišjo denarno nagrado za kratki film iz filmskega sklada;
»zlato pero« žirije kritike za najboljši umetniški dosežek na četrtem filmskem festivalu v Puli. In še kasneje: posebno nagrado za audiovi-zualni izraz na festivalu v Montevideu 1958;
drugo nagrado na festivalu za kratld film v Rimu 1959.
1958
De Santis snema pri nas »Cesto, dolgo leto dni« za Ja-dran-film. Mirko Grobler posnel svoj prvi celovečerni film »Dobro morje«. Hieng in Go-lik realizirala film »Kala«.
Koprodukcijski film »Široka sinja cesta« prejel posebno nagrado na festivalu v Karlovih Varyh 1958.
Groblerjevo »Dobro morje« prejelo nagrado »Kekec« za mladinski film na petem filmskem festivalu v Puli.
Hladnikov film »Življenje ni greh« nagrajen na mednarodnem festivalu filmov o umetnosti v Benetkah junija 1958 leta.
1959
Posneli štirinajst filmov. Pretnar:	»Pet	minut	raja«.
Veljko Bulajič uspel s filmom »Vlak brez voznega reda«. France Štiglic posnel nepomembno »Vizo zla«.
Babičev film »Tri četrtine sonca« prejel drugo nagrado za film na Šestem filmskem festivalu v Puli;
režiser Jože Babič je prejel prvo nagrado za režijo na Šestem filmskem festivalu v Puli.
Celovečerni film Franceta Kosmača »Dobri stari pianino« prejel nagrado za glasbo (Marijan Lipovšek) na Šestem filmskem festivalu v Puli. Nagrado za animacijo lutkovnega filma »Motoritis« prejel Saša Dobrila. Kratki film »V dolini Soče« prejel nagrado iz filmskega sklada za kratke filme.
1960
Jugoslovanski film zaide v komercialne vode in filmsko konfekcijo. Startni znak: »Lju-
•...
..LOLir
Mladi režiser Sta.nley Kubrick je tako rekoč za zapahnjenimi vrati posnel svoj vseeno že zdaj mnogo obrekovani film sLo-lita«, čeprav je znana njegova težnja, da to ne bo senzacionalni ocvirek, ampak resna psihološka študija. Snemanje je trajalo 6 mesecev. Zgodba je, kot smo že slišali, dokaj kočljiva in mnenje ameriške javnosti ji ni naklonjeno — knjiga V. Nabokova pa je bila seveda bestseller. Delikatno vlogo starajočega se ljubimca igra James Mason, mladoletno zapeljivko 15-letna Sue Lyon (na obeh slikah levo in zgoraj!), njeno mater, s katero se možak poroči, da bi se najlaže približal dekletcu, pa Shelley Win-ters. Med nepotešljivo strastjo tega ljubimca in hladnim koketiranjem dekletca je še tragična smrt njegove žene (ali njene matere) in umor, ki ga možak zagreši v svoji strašni ljubosumnosti.
bežen in moda«. František Cap posnel »X — 25 poroča«, Jane Kavčič »Akcijo«, Jože Babič snema »Veselico«, France Kosmač »Ti loviš«.
Kratki film »Na sončni strani ceste« prejel drugo nagrado na festivalu dokumentarnih in kratkih filmov (Matjaž Klopčič);
France Cerar prejel drugo nagrado za fotografijo v filmu »Na sončni strani ceste«.
Fran Jurjevec prejel nagrado za ozvočenje za film »Akcija« na Sedmem filmskem festivalu v Puli;
Duško Janičijevič prejel nagrado za igralca do trideset let starosti za vlogo v filmu F. Capa »X — 25 poroča«.
1961
Rekordno leto celovečernih filmov v Jugoslaviji: 36.
šligličev film »Balada o trobenti in oblaku« je prejel na Osmem filmskem festivalu v Puli:
»Veliko zlato areno« /a film leta;
»zlato areno« za glasbo Alojza Srebotnjaka;
»zlato areno« za fotografijo Rudija Vavpetiča.
Hladnikov film »Ples v dežju«:
posebna nagrada za ekspresivnost filmskega izraza, artistične in obrtne kvalitete Boštjana Hladnika;
»zlata arena« za najboljšo žensko vlogo Duši Počkajevi;
nagrada za tonsko opremo Hermanu Kokoveju;
»zlato pero« žirije kritiko za režijo,
»zlato pero« žirije kritike za glavno žensko vlogo Duši Počkajevi.
Celovečerni film »Veselica«: »velika srebrna arena« za film,
»zlata arena« za najboljšo moško vlogo Mihi Balohu, nagrada za montažo Vanji Bjenjašu,
nagrada lista »šport i svet« (naročniki izbrali »Veselico« za najboljši film leta) in »zlati prstan«, ki ga podeli isti časopis najboljšemu režiserju (Jože Babič).
Nagrada žirije domače kritike za najboljši repertoar podjetja.
Koprodukcijski film »Ograda«:
' »velika srebrna medalja« (prva nagrada v Moskvi) za režijo Armandu Gattiju;
priznanje piscev za TV in film v Cannesu;
priznapje festivalske žirije v Mannheimu;
priznanje Nemških ljudskih univerz;
priznanje nemške državne žirije v Wiesbadenu.
1962
Kratkometražni film Jožeta Pogačnika »Kako to boli« prejel pohvalo za režijo na festivalu kratkega in dokumentarnega filma v Beograrlu in nagrado iz filmskega sklada.
Tako, pa smo na koncu. Od 1947. leta pa do danes je »Triglav film« prejel nič manj kot 63 nagrad in priznanj. Seveda, največ jih je nabral doma, kjer so filmski kriteriji milejši in prizanesljivejši kakor v tujini. Letos je pospravil eno samo pohvalo in kaže, da bo pri tem tudi ostalo, saj bo Deveti filmski festival minil brez filmov iz najstarejše slovenske filmske hiše. Zato pa filmski delavci pri »Triglav filmu« obljubljajo, da bodo prihodnje leto zopet ponovno resno posegli po zlatu in srebru, ki v Puli čaka na najboljše domače ustvarjalce. Toda to je še tako daleč...
BRANKO ŠOMEN
TT
Od vseh vrlin, ki jih Slovenec že leta nazaj deduje, mu je gotovo najbolj pri srcu in pri roki — vztrajnost. Vztrajnost ne sa-rno zategadelj, ker se lahko ob vsakem času in pred slehernikom z njo postavi in če le more obrne sebi v prid, marveč vztrajnost tudi ali predvsem v tistem neprijetnem, skvašenem pomenu besede, ko je lahko prej nadležna in zoprna kakor pa zdrava in pokončna...
Konkretno: na drugi strani ulice, morda takoj poleg nas, nam na levi živi ustvarjalec m oblikovalec domače besede. Vemo, da je napisal to in ono. vemo, da je kritik o njegovem delu dejal, da je »zanj značilne j še filozofsko razmišljanje in družbena kritika kakor čisto pripovedništvo«, vemo, da dela po svojih močeh, da pravzaprav živi v Ljubljani m piše že celih petdeset let. Toda, ali smo se kdaj domislili in ga tako, mimo dnev-
Namesto intervjuja ob 70-letnici slovenskega pisatelja
JUŠA KOZAKA:
(3) S poti po Sovjetski zvezi
OKOSOVA
.le nekaj, na kar obiskovalec Sovjetske zveze postane pozoren. Prijetno ga presenetijo ijudje, ki izredno veliko bero. Bero na cesti, v trolejbusih in metrojih... Drži, da tudi drugod po svetu noro v prometnih sredstvih, le da tam prevladujejo časopisi, ki J*h zaradi pomanjkanja časa preletijo, kar na poti z doma ali domov. In če je tako na zahodu, kjer je življenjski tempo ubijajoč, tega občutka nisem imel v Sovjetski zvezi. Ljudje, ki bero časopise, *o redki. Prevladujejo taki, ki so zatopljeni v zajetne knjige ruske beletristike, saj žepnih izdaj' skorajda ni. Skoraj vsak drugi je * knjigo v rokah ..,
Sicer pa: toliko, kolikor je Sovjetska Zveza žrtvovala sredstev za kulturo in prosvet-ljevanje, menda ni nobena država na svetu. In če opazuješ kulturno in izobrazbeno rast povprečnega sovjetskega človeka, ugotoviš neverjeten napredek.
To povedo tudi vodiči, ki so nas tisto majsko dopoldne Peljali po Moskvi. Seveda je bila prva pot — ogled univerzitetnega poslopja Lomonoso-Va.
2e spotoma v avtobusu nam je Iročka — tako smo klicali našo vodičko — pravila, da le v Moskvi študira na različnih fakultetah kar sto enainštiri-ueset tisoč študentov, med katerimi je močno številna kolo-nija iz drugih držav; v njej Prevladujejo menda študenti * afriškega kontinenta. Avtobus se je ustavil in zagledali smo impozantno zgradbo moskovske univerze. Seveda smo noteli brž fotografirati ta čudoviti »grad«, a nas je Iročka ostro opomnila. v.~ Bom že rekla, kdaj boste sli lahko slikat!
Nato smo poslušali ta živi »Inturistov« Bedecker.
— Poslopje je visoko dvesto štirideset metrov! V njem J® toliko sob, da bi lahko Pravkar rojeni dojenček, če bi v vsaki izmed sob ali pro-
storov preživel le en dan, prišel skozi vrata kot šestdesetleten starec! V univerzitetnem poslopju živi in dela tri tisoč univerzitetnih profesorjev in znanstvenih sodelavcev. Tudi študentje, ki žive tukaj, imajo na razpolago devet kvadratnih metrov stanovanjske površine, zanjo kot tudi za samo univerzo pa je moral sleherni izmed njih prispevati deset ur prostovoljnega dela!
— Tako, — je rekla. — Zdaj so vam na voljo tri minute za slikanje!
Disciplinirano smo se na moč podvizali, da bi ujeli v svoje leče stavbo, zaradi katere so bili arhitekti ostro grajani, seveda šele v postalin-skem obdobju.
Zaradi naglice, ki je bila predvidena v dnevnem programu, nismo mogli niti vstopiti v ta kolos, da bi si ogledali kot posebno zanimivost knjižnico, v kateri je dvajset milijonov knjig; sleherno izmed njih lahko dobiš po tekočem traku, s pritiskom na gumb, v pičlih dvajsetih minutah... No, nič ne de verjetno tudi sicer ne bi mogli tako hitro videti vseh devetnajst nadstropij, v katerih je moskovska univerzitetna knjižnica...
(Tri minute so minile, Iročka!)
Ta živi leksikon nam je sku-
NOVOSTI ZALOŽB
VVIIliam Shakespeare: MILO ZA DRAGO
•Tevedel Matej Bor. Spremne besede in opombe napisal Francč Koblar (Založba Slovenska matica v Ljubljani)
Lucijan Marija Škerjanc: HARMONIJA
(Državna založba Slovenije)
Zane Grey: SENCE NA POTI
Prevedel Bogo Pregelj (Državna založba Slovenije)
Zane Grey: VVILDFIRE
Prevedel Stanko Klinar (Državna založba Slovenije)
Zane Grey: VVESTERN UNION
Prevedel Marijan Tavčar (Državna založba Slovenije)
šal povedati toliko podrobnosti, da je bilo vsega preveč: »Vsako leto doštudira v Sovjetski zvezi sto enaintrideset tisoč inženirjev in njim se moramo zahvaliti, da imamo v Sovjetski zvezi prvi satelit! Prvi najučinkoviteje osvajamo vesolje«, nam je povedala Nada, ko smo si ogledali stalno gospodarsko razstavo... »V Združenih državah Amerike se ne morejo pohvaliti s tem. Tudi zdravnikov imamo toliko, da ...«
Da. Drži. Dosežen je bil velik napredek na kulturnem področju.
— To še ni vse... Moskva ima osemintrideset gledališč za odrasle in štiri otroška gledališča. V vsej Sovjetski zvezi imamo zdaj šeststo gledališč, 1970. leta pa jih bomo imeli še nadaljnjih šeststo! Sleherno mestece, sleherni večji kolhoz ali sovhoz bo imel čez deset let svoje gledališče.
Boljšoj teater! Svojevrstno doživetje. Ostaneš brez besed in zamaknjen... In če veš, da temu svojevrstnemu kulturnemu hramu streže »samo« tri tisoč umetnikov (da pomožnega osebja niti ne omenjam), ti to prečudovito zavetje boginje Talije vzbudi spoštovanje. Res pa je, da poltretji mesec čakaš na vstopnico!)
In ker je v Sovjetski zvezi vse planirano, je tudi kultura planirana. In če upoštevam zavzetost ljudi za kulturne dobrine, potem lahko rečem, da se najbrž — vsaj glede gledališč — ne bodo »zaplanirali«.
Neverjetno presenetijo človeka takile prizori: ob sedmih ali osmih zjutraj (blagajničarka pride šele ob štirinajstih!) ljudje čakajo disciplinirano v vrsti, in to nič manj kot pred Filharmonijo! To sem videl pred poslopjem leningrajske Filharmonije, nasproti hotela, kjer smo stanovali. Ta filharmonija je imela celo v času devetstodnevnega obleganja v pretekli vojni redne koncerte dvakrat tedensko, pod zemljo, v eni izmed postaj leningrajskega metroja! (Da bi pri nas kdo stal v vrsti za vstopnice za koncert Filharmonije, se gotovo ne bo še tako kmalu pripetilo. Za kino karte ali jazz že...)
Univerza Lomonosova v Moskvi
Pisatelj z grčavo roko in živimi očmi reagira, se naju brani.
— Kaj bi dajal intervjuje... Če se me do danes niste spomnili, kaj bi še zdaj. Nočem maltretirati bralcev z izjavami o sebi...
Besede so trde. človek, ki jih je izgovoril, jih z živahnimi očmi, begajočimi po najinih obrazih, skuša omiliti, jim odvzeti pravhipno nerazpoloženost.
— 2e nred vama me je obiskal novinar »Dela«. Odklonil sem mu prošnjo za razgovor. Kaj bi govoril.
Ne siliva več vanj.
Življenje in delo zadnjih let sta ga zapečatila kakor dragoceno knjigo. Skozi okno na ulico je obdržal stik s svetom in prvišnja bridka užaljenost se je umaknila zreli sa-tiričnosti.
— Če bi imel že kaj reči, bi bilo to kaj veselega, jedkega, satiričnega ... Pri nas pa tega Hud je niso vajeni. Vse jemlie-jn preveč resno. Slovenci se pač ne znamo ali pa ne upa-
jim denar za bencin ... Knjige, branje, saj za to nimajo več časa. Sam vidim... Moj vnuk, no ja, prej še bral ni, zdaj pa večkrat pride k meni, vzame trideset knjig in jih čez tri dni prinese nazaj. Zagotavlja, da jih je prebral.
Pogovor o knjigah ga razvname. Z njimi nama je odkril posamezni dogodek in spomin, drobno izpoved svojega življenja. Kakor da bi razvijal film s posnetki iz ...
— Da, tudi fotografiral sem rad. Imam »Praktico«. Ko sem bil mlad, smo snemali še na plošče. Zdaj bi me kvečje-mu veselila barvna fotografija, a je predraga. Toda ne-
nega načrta, obiskali, ogovorili na sprehodu, mu nevsiljivo in tako prijateljsko (beri: po kranjsko) pogledali čez rame, kaj je zapisal in skušali radovedno pobrskati po njegovih načrtih; ali so nas kdaj živo zanimali njegovi načrti in pogledi na reči, ki so mučili tudi nas, ali smo o njih morda samo slišali, da so ...
Slovenski književnik Juš Kozak doma tam na levi strani ulice, praznuje 26. junija sedemdeseti rojstni dan.
Lahko bi ga bil praznoval čisto sam, zasebno, če se ga javnost ne bi bila spomnila.
Namnožila so se vprašanja, lepo po vrsti napisana in še tista, še ne dokončno izoblikovana, saj se vse do danes, roko na levo stran prsi, zanj nismo kdo ve kaj zmenili, že leta nazaj ga nismo nič spraševali, kakor da...
Samovšečno trkanje na vrata. Stanovanje odraža preproščino in delavnost.
Knjige so izredno poceni, kar je razumljivo, saj ima sleherna izmed njih večmilijonsko naklado. Vstopnice za kino in gledališča so razmeroma tudi poceni. Se najbolj poceni pa so gramofonske plo-plošče! In te so bile in brž čas bodo »leitmotiv« sleherne skupine, ki bo obiskala Sovjetsko zvezo. Razumljivo je, da smo se kljub skopo odmerjenim devizam najprej zaleteli v specializirane trgovine z gramofonskimi ploščami; nad vhodom se je bleščal neonski napis »Flastinica«. Ce si hotel kogarkoli najti, si ga gotovo našel tam. Nekdo je hudomušno pristavil:
— Evo, tržaški »UPIM« za jugoslovanske izletnike, sredi Leningrada!
Tu kupujejo vsevprek. Od navadnih plošč ruskih narodnih pesmi pa do »Trojke«, »Ej uhnjem« in »Podmoskovnije večera« ter seveda — za kurio-zum in bahanje pred prijatelji, ko te bodo prišli obiskat z namenom, da jim boš pri-povedo val, kako je bilo tam, za »železno zaveso« — ves po tek Gagarinovega poleta v ve-
kdaj zasvetilo. A prav tako se je odpravil za njim po prekmurskih kolnikih. In med stisnjenimi ulicami ljubljanskega predmestja...
— V zadnjem času se dogajajo v slovenski književnosti čudne reči. Korajžo pri mladem človeku sem pa vedno cenil.
Razvname se. Od problemov drugih slovenskih piscev je prišel do lastnih.
— /daj pišem izpovedi. Nekaj čisto novega, močnega... a me vse to, ta bolezen, ta žilna skleroza, kakor to strokovno imenujejo zdravniki, daje. Na dan ne morem delati več kot dve, tri ure. Priporočili so mi ležanje, a to najbrž zdravnikom bolj koristi kot meni... Nerad govorim o svojem delu. Vedno, kadar sem vnaprej oznanil, da kaj pišem, ni bilo iz tega nič. Nekaj me je prosila Slovenska Matica, Cankarjeva založba bi pa rada, da bi napisal še kakaTlo pol eseistično in pol pripovedno masko. Kaj hočem, samo pogovarjali smo se, oni so pa to že razglasili za dokončno.
koč... skupaj z Ravnikarjem ...
In že vstane in s težavo stopi okoli mize — pred dvema letoma ga je zadela kap — in pobrska po zgornjem miznem predalu.
— Poglejte to fotografijo, mati z otrokom.
Fotograf Leon je navdušen: ta svetloba!
— Kaj bi, mladi ljudje ste danes radi površni... premalo se ukvarjate s svetlobo.
Skozi življenje je hodil z lučjo v roki iskal in osvetljeval človeka. Res je, najčešče ga je našel v ječi, vlažni celici, kamor je sonce le kdaj pa
70 pomladi: avtor šentpetra.
Znova se pogovarjamo o knjigah, pa o tem, kako se je nedavno selil.
— Mejduš, priduši! sem se, da se nikoli več ne bom selil.
Te knjige sem moral sam zlagati. Na poslednje počivališče bom odšel brez knjig... brez rokopisov... brez odlikovanj ...
Za trenutek mu glas zazveni kot šempetrski zvon, a samo za hip. Nenadoma vstane in stopi k oknu. Zunaj je začelo pršiti.
Tako sam, ob oknu, v srajci in še vedno grčast in čil, kakor da izraža vso umetniško eksteritorialnost — kot je med pogovorom o tem, zakaj ne misli dati intervjuja, bridko ironično pripomnil.
Branko Somen fotografiral Leon Dolinšek
Celice, Mask, Blodenj, Lesene žlice. Stezic... Se neobjavljenih Izpovedi
solje, posnet na gramofonski plošči, in to za pičlih trideset kopejk! Tudi druge plošče, na katerih je po osem pesmi, ne veljajo več kot štirideset kopejk, opera »Boris Godunov« pa velja tri rublje osemdeset! Res bagatelne cene! Ljubitelji klasične in ljudske glasbe bi še kako prišli na svoj račun, medtem ko bi ljubitelji jazza odhajali iz trgovine s kislimi obrazi. (Je pač tako!)
Biti v Moskvi dva dni — pomeni ne videti ničesar! Leto dni, no, nekako. Samo pomislite: samo Moskva ima sto petdeset muzejev, galerij in tako dalje. Zdaj bodo začeli graditi novo Tretjakovsko galerijo, ki bo imela spet »samo« sto petdeset dvoran. Ta bo največja... sploh je v Sovjetski zvezi marsikaj »naj«. Zlasti na kulturnem področju!
Bogata kulturna dediščina — bogati kulturni »danes«, postaja čedalje bolj last najširših ljudskih množic v Sovjetski zvezi pa tudi iz leta v leto številnejših turistov, ki prihajajo tjakaj.
IZTOK AVSEC
NAGRAJENCI MED SLOVESNOSTJO V KLUBU MLADINSKE KNJIGE. (Žirije so izbirale med 22 izvirnimi leposlovnimi deli, 54 predlogi izvirnih ilustracij in 24 Izvirnimi poljudnoznanstvenimi deli, ki jih je bila leta 1961 izdala MK)
mo smejati lastnim napakam. Ostali smo premajhni, tu ... v srcu in umu. Okoli nas pa se reči tako hitro spreminjajo. Ko tako pogledujem skozi okno mladež na vespah, mi kar ne gre v glavo, od kod
Vprašanja in odgovori se zlivajo. Podaljšujejo kramljanje.
— Med vojno. Na svobodno slovensko ozemlje sem prišel jeseni štiriinštiridese-tega. Iz Firenc sem trikrat letel z letalom v Slovenijo. Prvič nismo mogli pristati, ker je lilo kot iz čebra. Drugič je v Beli krajini pokalo in grmelo, da smo bili prepričani, da se je začela nova ofenziva. Kasneje so nam povedali, da je bil osvobojen Beograd in da so partizani slavili... Tretjič in slednjič sem le izstopil iz letala. Kar pozabil sem, da sem v partizanih kaj napisal. Matevž Hace me je pred kratkim opozoril na krajšo reč, »Domovinsko trobentico« ... Pisal sem o trobentici, ves zavzet nad njenim klitjem in ko sem jo pokazal »višjim«, so zmajali z glavami — ,Juš, vse naokrog vojna, ti pa o — trobentici!’
— Ali vam je morda ostala v rokopisu še kakšna krajša reč?
— Kje pa! Srečo imam: iz mene so vse izcuzali.
Ubuc nagrade
Besedo imajo nagrajenci:
V četrtek zvečer so v novem, okusno urejenem klubu založbe Mladinske knjige podelili letošnje Levstikove nagrade za izvirna leposlovna in poljudnoznanstvena mladinska književna dela ter za ilustracije. Nagrajenci Roža Piščanec (izvirne ilustracije za »Medenjakovo hišico«), Vid Pečjak (»Drejček in trije Marsovčki«), Tone Pavček (»Velesenzacija«) in dr. Anton Ramovž (»Zemlja skozi milijone let«, »Geološki izleti po ljubljanski okolici«) so ob tej priložnosti dali za naš list naslednje izjave.
TONE PAVČEK: »čudno, pa vendar je res, da je pred leti prva Levstikova nagrada za knjigo »Juri Muri v Afriki« napravila name mnogo večji vtis; takrat sem bil še poln radoživega, svetlega otroškega sveta, tistega, ki z leti v človeku menda umira. S tem umiranjem pojema tudi vrelec, ki je nujno potreben za ustvarjanje, zlasti za mladino. Ta nagrada je prišla rahlo pozno (za isto knjigo je Pavček namreč dobil že lansko jesen v Beogradu od »Mladega pokolenja« nagrado za najboljšo mladinsko knjigo v Jugoslaviji, op. p.) tako, da me trenutno zanimajo in okupirajo že povsem drugi problemi. Zdaj sem usmerjen v mnogo manj optimistična in svetla področja — v življenje in svet, ki ga živimo.«
VID PEČJAK:
»Eden glavnih namenov moje knjižice je bil, prikazati otrokom v njihovem jeziku -našo borbo za mir, o čemer to delce na svojevrsten in fantastičen način veliko govori«.
ROŽA PIŠČANEC:
»Nagrade	nisem
pričakovala, ker je ta slikanica drugačen svet, kot ga sicer ilustriram. Sama zase nisem čisto prepričana, da je realizacija povsem v skladu s predstavo, ki sem jo imela o tem delu. Umetniki pač nismo nikoli čisto zadovoljni. Delala sem dolgo in sem morda že izgubila odnos; vendar sem želela, da bi napravila knjižico, ki bi jo imeli otroci res radi.«
Dr. ANTON RAMOVŽ: »Vesel sem nagrade, ker mi daje priznanje za prizadevanje in trud, ko poskušam v kolikor mogoče razumljivi besedi približati mladini zgodovino zemlje skozi več sto let. Poljudne knjižice sem začel pisati predvsem zaradi tega, da bi mladini in drugim zbudil zanimanje za tudi navidezno neživi del narave. Na tem področju smo že dolgo opažali velike vrzeli; dijaki so često čutili odpor do geologije in mineralogije, a ne zato, ker ne bi bili zanimivi, temveč zato, ker ni bilo ljudi, ki bi jim mogli in znali pokazati v razuipljivi in pri-lačni obliki ta zanimiva področja. Ti knjižici sta namenjeni predvsem srednješolski mladini, želel bi pa, da bi tudi ostali mladini in odraslim pokazali tisto, česar niso imeli priložnosti spoznati v šoli v taki obliki. Rad bi dal tudi osnovnošolskim otrokom kakšen tak priročnik, da bi tudi oni na svojih izletih lažje spoznavali različne kameninske oblike in sploh zemljo, na kateri živijo.«
J. M.
V MOSKVI RAČUNAJO Z DOBRIM PLASMAJ EM SOVJETSKIH ATLETOV IN ATLETINJ NA BEOGRAJSKEM PEA
ZLATIH
Sedmo evropsko prvenstvo v atletiki, ki bo od 12. do 16. septembra t. I. v Beogradu, bo vsekakor dogodek številka 1 letošnje atletske sezone. Na pol poii med Rimom 1960 in Tokiom 1964 bo vsekakor tehten pokazatelj za prihodnje olimpijske igre v deželi vzhajajočega sonca. Od tega evropskega merjenja sil pričakujejo zlasti veliko v Moskvi.
V nekem pogovoru za vodilni poljski strokovni list »Prze-glad Sport,owi« je glavni trener sovjetske atletske federacije Gavril Korobkov precej odkrito in vrh vsega še podrobno razložil, kaj pričakujejo atleti in atletinje SZ na beograjskem šampionatu. Prvi sovjetski atletski strokovnjak namreč sodi, da bo Sovjetska zveza osvojila kar 18 zlatih kolajn, in sicer 8 v moških in 10 v ženskih konkurencah. S tem imenitnim izkupičkom naj bi sovjetsko zastopstvo v uradni ekioni razvrstitvi udeleženih držav zasedle kajpak najboljše mesto z velikim naskokom. Na častnem drugem mestu pričakuje Korobkov reprezentanco Poljske. Skupno nemško zastopstvo bi seveda utegnilo spodriniti poljsko ekipo z najbolj častnega mesta za prvaki. — Nadaljnji vrstni red — po Korobkovu — pa naj bi bil tak: Anglija, Francija in Italija.
Glavni sovjetski trener velja v strokovnih krogih za zelo treznega ocenjevalca in napovedovalca. Pred olimpijskimi igrami v Rimu (1960) je na primer dejal, da bodo atleti in atletinje Sovjetske zveze osvojili 12 zlatih kolajn. Res je sicer, da jih nato niso dobili toliko, toda še zmeraj jih je bilo 11, ker je samo up sovjetske reprezentance v ma-ratonskem teku Popov (zma-
govalec na evropskem prvenstvu v Stockholmu 1^58) ostal praznih rok.
Ugledni trener je šel celo tako daleč, da je napravil popoln seznam vseh dobitnikov zlatih, srebrnih in bronastih kolajn. Pri tem je zanimivo, da ne računa s kako zmago naših atletov in atletinj; po njegovem Jugoslavija torej ne bo dobila nobene zlate kolajne. Razen tega je v tem pregledu spustil tudi svetovnega rekorderja v metu kopja, Italijana Lievora, medtem ko je poljskemu svetovnemu rekorderju v troskoku Schmidtu »podelil« samo srebrno odličje. Pri reše-tanju evropske atletske elite je spravil ob vse možnosti za osvojitev kakega priznanja tudi nekaj znanih nemških atletov, med njimi Schmidta (800 metrov), Jahza (400 me-
nega mitinga sovjetska šampionka Marija Itkina; zanjo meni, da bo zmagala na 100 in 200 metrov in morda še na 400 metrov (druga favoritki-nja je prav tako Rusinja Par-ljuk), kaka kolajna pa se ji utegne nasmehniti še v štafeti 4x100!
V podrobnem je časten seznam zmagovalcev na beograjskem PEA tak:
Moški:	100	m	Foik	(Polj-
ska), 200 m Berruti (Italija), 400 m Metcalfe (Anglija), 800 m Kilford, 1500 m Valentin (Nemčija), 5000 m Grodotzki (Nemčija), 10.000 m Bogey (Francija), 110 m ovire Mi-hajlov (SZ), 400 m ovire Morale (Italija), 3000 m zapreke Krzyszkowiak (Poljska) ali Macsar (Madžarska), 4x100 m Sz, 4x400 m Anglija, višina Brumel (SZ), skok ob palici
PJA
<
u
5
Francoski rekorder na 1.500 m, »srebrna kolajna« iz Rima — Francoz Michel Jazy
kratko
ITT. HrupTl
Španska nogometna reprezentanca sc na svetovnem turnirju v Cilu nJ plasirala kdove kako sijajno in je morala neuradno zasesti -nesrečno- trinajsto mesto med šestnajstimi. O tem plasmaju bodo Spanci še marsikdaj burno debatirali. — Med Spanci letošnjega kova je imel prav gotovo eno najvidnejših vlog nekdanji dirigent madžarske nogometne elite Ferenc Pu-skas, ki so ga novinarji med bivanjem v Cilu nekoC le dobili dobro razpoloženega ln jim je tedaj pripovedoval razne drobnarije o svojem sedanjem življenju. Nasploh pravi, da se mu godi prav dobro In služi »kros 30.000 dolarjev letno. Pogodba ga veže do leta 1964, do tedaj pa bo del kapitala že vlo. žil za stare dni v neko specializirano italijansko gostišče v Mi Uteh en u. Puskas Je dalje tudi zelo dober družinski oče in bo priskrbel hčerki Aniki prav čedno balo - ne glede na to, da bo medtem končala tudi visoko šolo in obvladala obenem nekaj svetovnih Jezikov. Seveda mu še zmeraj misli rade uhajajo v čase, ko je madžarska reprezentanca . z žogo krotila vso Evropo, tako da je porabil čilsko gostovanje tudi za nekaj prijetnih razgovorov s svojim starim prijateljem Bozsikom,
iiiiiiiiiiiiifliiiiiiii)iiiiiiimiHiiniiiiiiiiiiiinii[iHiiiiiiiiniiiiuiiiHiiiiiniiiiiniiiiiiHiiimmi|i|||W
med katerim sta po največ -sanjala- o starih lepih časih. V	a
Madridu In pri bogatem Realu	1
mu ni nič hudega, živeti pa	š!
mora prav solidno. (Samoza-	B
vestno Je priznal, da Je zadnji	I
kozarec vina izpil avgusta 1957	s
na Dunaju.) Novi dom si (e u-	s
redil dovolj udobno, žena pa Je vzgoiila gospodinjsko pomoč-	g
nleo. da zna pripravljati nepo-	p
grešljlve obroke golaža in pa-	1
prikaša. Največ veselja uživa	H
sicer pri dirkah hrtov In Je ludi	s
sam lastnik ene takih živali.	S
Kadar tekmuje s tem psom -	f
pravi, dnM ali Izeubi In Je	P
pravzaprav prav toliko nezan**»	ff
ljiv kakor on sam.
Preussger (Nemčija), daljina Ter-Ovanesjan (SZ), troskok Gorjajev (SZ), krogla Rowe (Anglija), . disk Fiatkowski (Poljska), kladivo Rudenkov (SZ), kopje Sidlo (Poljska), deseteroboj Kutenko (SZ), maraton Bajkov (SZ), hoja na 20 km Mathews (Anglija), hoja na 50 km Thompson (Anglija).
Zenske: 100 m Itkina (SZ), 200 m Itkina, 400 m Itkina ali Parljuk (SZ), 800 m Lisenko (SZ), 80 m ovire Irina Press (SZ), 4x100 m Nemčija, višina Balas (Romunija), daljina ščelkanova (SZ), krogla Tamara Press (SZ), disk Tamara Press, kopje Ozolina (ZS), peteroboj Irina Press (SZ).
Nogometna mrzlica bo v prihodki sezoni bolj kot doslej za jemala vso Sl oveni j o. Z nazSl rifcvij o n. zvezne in slovenske conske lige se je število slovenskih nogometnih liga&ev namreč precej povečalo. Tekem zvezne lige sedaj ne bodo spremljali samo Mariborčani, marveč tudi Lžjnfbljančani	(Olimpij a
je že ligaiš, Slovan pa bo to laihiko postal s kvalifikacijami), srečanja za točke slovenske conske lige pa so z novimi ligami zajela malodane vso republiko. Med 14 tekmeci 60 namreč ekipe iz Ljiuibljane, Maribora, Celja, Trbovelj, Kranja, M. Sobote, N. Gorice, Izole ln Velenja. Ta razširitev bo nedvomno ugodno vplivala na povečanje kvalitete te igre pri nas - hkrati pa so — in to je najmanj tako pomembno — že storili vse, da bo to tekmovanje potekalo v mejah, ki so jih začrtali zadnji sestanki najvišjih nogometnih forumov. Gre namreč zato, da je treba enkrat za vselej prenehati z nekontroliranim nagrajevanjem nogometašev in razmetavanjem družbenega denarja
/in m *be- M
RAZŠIRITEV
Osmič evropski pokal
SEDMO SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V CILU SE NI POZABLJENO IN 2E JE SREDI POZORNOSTI PRIVR2F.NCEV NOGOMETNE 20GE PRI NAS IN NA TUJF;M NEKO DRUGO VELIKO MEDNARODNO NOGOMETNO TEKMOVANJE: POKAL EVROPSKIH ŠAMPIONOV. V SEZONI 1962/63 BODO NAJBOLJŠE EVROPSKE ENATSTORICE 2E OSMIČ ZAPOVRSTJO IGRALE ZA TO DONOSNO LOVORIKO. PETKRAT JO JE DOSLEJ DOBIL REAL IZ MADRIDA ZADNJI DVE LETI PA TA TAKO MOČNO ZA2ELENI POKAL KRAST PREPOLNE POLICE BENFICE IZ LIZBONE
Letošnji Wtmbledon bn spet želo močan. Za Jugoslavijo bo ta turnir, ki velja bolj ali manj za neuradno svetovno prven-»tvo, letos še rjasti zanimiv, ker bosta med teniško elito »veta nastopila tudi oba naša vrhunska Igralca Jovanovič In Pillč. Neposreden vstop na turnir so priredite!« dovolili lis moškim in 86 ženskam, cela vrsta drugih pa bo morala seveda dobiti vstopnice zan) šele po Izločilnih nastopih. Med moškimi velemn>stri Je nič man| ko 22 Avstralcev z lanskim prvakom Lavcrjem na čelu In 14 Američanov.
*
Ameriški športni potapljač Fred Baldasere je nedavno p-1 vodo preplaval okrog 5 km I-roko Me* insko ožino, od Kalabrije na Sicilijo. Ta reč je tra. Jala 3 ure ln 41 minut.
Svetovna in evropska rekorderka v skoku v daljino atletinja Tatjana Ščelkanova
sovjetska
Doslej se je z- osmi zavrtljaj evropskih prvakov prijavilo že 15 nogometnih šampionov ln seveda tudi lanski zmagovalec Benflca. Prvič v zgodovini tega tekmovanja se bo za klubski evropski nogometni prestol potegoval tudi prvak Sovjetske, zveze. Toda ker bodo ondi z državnim prvenstvom zaključili šele pozimi 1962, ho igral v tej konkurenci prejkone kar zadnji prvak iz leta 1961 - Dinamo iz Kijeva. 2e zdaj pa je jasno, da še na nobenem tekmovanju doslej ni sodelovalo toliko slovitih moštev, kakor pa Jih bo v leto'u|i osmi reprizi. Od -čisto velikih-bodo zraven Real iz Madrida in Benflca iz Lizbone, Italiio pa bo zastopal FC Milan, ki je že leta 1958 prišel do finala v Bruslju (z Realom po podaljšku 2:3). Razen tega pa so se milanski nogometaši častno odrezali Se v sezonah 1955/56 ln 1959/66. Francoski prvak Stade Reims je doslej v lej eliti igral trikrat <1955/56, 1958/59 in 1960/61), od tega kar dvakrat v finalu: madridski Real se je moral res pošteno potruditi, da je leta 1956 in
is	g
lil1/ J*WI!lffll*l!MIII*IIIIIIIIMIIIIIIIBnil!*IMllllMIIM
trov ovire) in Steinbacha (skok v daljino).
V moški konkurenci je Korobkov takole »razdelil« zlate kolajne: Sovjetska zveza — 8, Anglija — 6, Poljska — 4, Nemčija — 3, Italija — 2 in Francija — 1.
V ženskem tekmovanju pa računajo v Moskvi, da bodo sovjetske tekmovalke osvojile vsa zlata priznanja, razen dveh (skok v» višino: Balas, Romunija in štafeta 4x100 metrov: Nemčija).
Iz seznama favoritov Je še razvidno, da utegne biti najuspešnejši udeleženec velikega beograjskega mednarod-
Mm®«*
H
najboljšemu - plaketo branka ziherla
Pester weekend
Malokdaj so Imeli športni novinarji šestih uredništev ki
Sb?rlUJki? p?iv°mienmi°V^f	V	™hrikl’
1 ^TMraic9 (Olimpija?*"^ košarka, 15. 4. Perko (Maribor) — speedwav 12	5 Daneu
m m,siJna)(o7lmrn^ka' v^7.' ®“tave' (Branik) -'kolesarstvo in Basln (Olimpija) — košarka, po 5, 8_9. Grom (Liubliana)
(MartSrT- odbojka,	P°	<•	»»• Kogalova
1959 naposled odpravil S*» 8 Francozi (4:3 in 2:0). iRazen Barcelone, Fior*nt1ne in Eintrachta (Frankfurt) bodo torej zbrani vsi finalisti dosedanjih tekmovanj!
I.epe možnosti za dobro uvrstitev ima letos gotovo tudi prvak Jugoslavije — beograjski Partizan.
Izraziti »novinci« med to elito so samo Ipswtch Town (Angliia), Union (Luksemburg) in	Dnndee
(Škotske) ter znhodnnncmški nr-vak, ekipa bivšega jugoslovmske-ga reprezentant* Zl*tka	Čajkov-
skega — FC Kttln. Seznam prvakov «4» kaže. da je kar sedem državnih prvakov obranilo naslove Slrer pa	kar	nogleimo,	katera
moštva so osvoiila državna prven-
Wl,ltl	P™*)«
BELGIJA	—	Anderlecht	(Stan-
dard), ANGLIJA - lp,wlch Tnwn (Tottenham ITotsmirs). FHAVCIJA Stade RHms (NTonaro). fJRCTTa (p*natinaikos>. NIZOZEMSKA — Fevennord (Feve-noneti). ITALIJA - Milan (Jmrn-Uš). LUKSEMBURG _ un|nn (Spnra), AVSTRIJA -	Austria
(Austria),	PORTUGALSKA —
Sporting (Benflca), ŠKOTSKA — nundee (G1asgow>. S VIC A   Spr-
(RTIU2' Sp,VNIJA - Real
(Real), MADŽARSKA — Vana« *A»ODNA NEMČIJA -
KHVi (NUmbcrg) in JUGOSLAVIJA — Partizan (Partizan).
Edina država, ki bo Imela dva zastopnika, bo torej Portugalska: že lani Je bilo tako. Sporting lz Lizbone, ki Je za evronsk! pokal igral že v sezonah 1955/56 in 1938 59, Je priSel lani do besede kot »vice-1<kto* PA 1° SPC* Portugalskem nogometnem prestolu, medtem ko je Benfica v nacional-nem prvenstvu zasedla -samo-tretje mesto!
rf#^Li!?v»k*a<ierih« . vz*lo^nnevropskih deželah tekmujejo nogometaši dru-
nf.n	»vropl.	Zato še
niso izluščili lastne državne prva-
nfu f? tUdi slcer d<> Prvlt> pokalnih tekem ne bodo povsod končali z domačim obračunom (na primer na Danskem ln Švedskem). Te države bodo zato prijavile -polovič-
iIčveET.T 7 *kip,‘- k* "> v prvem delu domačega prvenstva
zasedle najboljše mesto na lestvici
državnega nogometnega prvenstva.
ROBERT FISCHER IN BORBA ZA SVETOVNEGA
Šahovskega prvaka
Bobbyjeve
obtožbe
Boj za svetovnega Šahovskega prvaka je bil vedno sredi pozornosti milijonov ljubiteljev igre na 64 poljih, v zadnjih letih pa je še zanimivejši zaradi velikih uspehov ameriškega velemojstra Roberta »Bobbyja« Fischerja v mednarodnih šahovskih arenah. Prvi. šahist na svetu je že 15 let Mihail Botvi-nik, ki je dvakrat prepustil svetovni šahovski prestol — toda samo za leto dni — rojakoma Vasiliju Smi-slovu in Mihailu Talju. Botvinik je v zadnjem času večkrat izjavil da ne bo igral dvoboja za naslov svetovnega prvaka v šahu, če bo' na turnirju kandidatov zmagal sovjetski velemojster. V sredo bo v Curacau zadnje kolo turnirja kandidatov takrat pa bomo tudi vedeli — seveda če bo Botvinik držal oesedo — kdo je novi svetovni šahovski prvak: Paul Keres ali Tigran Petrosjan.
Bobby Fischer je vsekakor najbolj samosvoja osebnost med današnjimi velemojstri. Med samim turnirjem kandidatov je večkrat hudo obtožil »aranžmaje« med sovjetskimi velemojstri. Res je namreč, ia so se vse partije med Keresom, Petrosjanom in Gellerjem končale z remijem, tako da so imeli trije najboljši sovjetski velemojstri osem prostih dni več kot drugi. Z omenjeno trojico je remiziral vse partije v prvih dveh krogih ludi Viktor Korčnoj. Ko pa je — po porazu s Fischerjem — odpadel iz borbe za prvo mesto je izgubil zapovrstjo tri partije, in sicer z Gelerjem, Petrosjanom in Keresom ...
Ameriški prvak Robert Fischer je potoval v Curacao prepričan, da bo po prepričljivi zmagi na medeonskem turnirju v Stockholmu zmagal tudi na turnirju kandidatov. Zato je igral že v prvih par-
n
BOBBY JE EDEN NAJBOLJ NEMIRNIH VELEMOJSTROV NA SVETU. ALI NE PRIČA O TEM NAJLEPŠE PISAVA, S KATERO VPISUJE SVOJE POTEZE V ŠAHOVSKI FORMULAR...
I
tijah z Benkbjem s črnimi figurami odločno na zmago in — izgubil. Edini med osmimi velemojstri pa je premagal Keresa in Gellerja, zadal pa je prvi in odločilni poraz še Korčnoju. V 25 partijah je zabeležil osem zmag. Igral pa je vse preveč nemirno, da bi lahko vzdržal v boju za pt-vo mesto Več kot dvanajst kol, ko je bil samo točko za vodečimi. Izgubil je sedem partij, torej več kot v letih 1960 in 1961 skupaj.
Mladenič iz Brookljjna pa je prišel v Curacao še z eno željo; da bi postal /jrvi igralec, ki ima pozitivno bilanco z velemojstri iz ZSSR. Po Portorožu 1958, Ziirichu 1959, Bledu, Zagrebu in Beogradu 1959, Mar del Plati 1960, Buenos Airesu 1960, Leipzigu 1960. Bledu 1961 in Stockholmu 1962 je bil rezultat 16:18, po XXVI. kolih turnirja kandidatov pa je to razmerje nekoliko poslabšal na 21:24.
Vsekakor pa je Robert Fischer kljub nemirnosti, nenavadnemu obnašanju in nekoliko prevzetnosti edini velemojster, ki bi v »normalnih« okoliščinah lahko ogrozil svetovni šahovski primat velemojstrom iz ZSSR.
A. P.
POSEBEN DOPIS ZA »TT« IZ ČEŠKOSLOVAŠKE
še dvakrat sr
V	TEL0VADN0	PRVENSTVO.
BRATISLAVA PA PRIČAKUJE NAJBOLJŠE KEGLJAČE SVETA
»jjBjtgppj,,	>	_	„	--------
Tudi vaše kosilo naj se zalo začne z juho »PODRAVKA« ker boste imeli dobro kosilo.
»PODRAVKA« kokošja juha, goveja in mesno-zelenjavna juha so del našega vsakdanjega jedilnika.
Zdi se nam, kakor da bi bilo včeraj, pa je od takrat že več mesecev. Od tedaj namreč, ko je bila CSSR nazadnje domačin svetovnega prvenstva v eni izmed športnih pcmog. Bilo je to letos pozimi, ko so se najboljši umetnostni drsalci borili za naslove svetovnih prvakov. V prav isti športni dvorani v Pragi pa se bo čez nekaj dni začela nova prireditev na najvišji ravni - letošnje svetovno prvenstvo v vajah na orodju. S tem pa seznam svetovnih prvenstev za letos v CSSR še ni izčrpan. Konec septembra bo v Bratislavi še svetovno prvenstvo v kegljanju.
XXX
Za svetovno prvenstvo v telovadbi v Pragi ne bo nič manj zanimanja kakor za nastope najboljših drsalcev. 19.500 gledalcev bo po vsej verjetnosti spremljalo tudi te preizkušnje. Dvorano so za to veliko prireditev, za katero so se prijavili telovadci in telovadke iz 49 držav, preuredili tako, da bodo tekmovalni pogoji povsem ustrezali ravni šampionata. Na šestih odrih bodo postavljena orodja in k vsakemu odru bo poseben dohod.
XV. svetovno prvenstvo se bo začelo 3. julija s slavnostno otvoritvijo, zaključili pa bodo v nedeljo 8. julija s finali moških in žensk na posameznih orodjih in, seveda, s tradicionalno slovesnostjo.
Kakor živi Praga že zdaj vsa v znamenju tega svetovnega prvenstva, tako se Bratislava, glavno mesto Slovaške, tudi že veseli »svojega« šampiona-ta — kegljaškega. Mesto ob Donavi je še večkrat prirejalo tekme za najvišje svetovne naslove (padalstvo, hokej na ledu itd.) in še vedno so se tekmovalci
kar najlepše izražali o njegovi gostoljubnosti. Osemdesetčlanski pripravljalni odbor si zato prizadeva, da tudi letos — od 23. do 29. septembra — ne bi bilo drugače.
Za svetovno prvenstvo gradijo v Bratislavi novo šeststezno kegljišče. Projektanti so na njem uredili tudi tribuno za približno 600 gledalcev, vendar so prireditelji prepričani, da jih bo zmeraj več. Svojo »udeležbo« so namreč najavili zlasti kegljaški klubi iz vse CSSR (ki že več let tekmujejo v l'0i) in zato so organizatorji določili, da bo ob večjem navalu ena »izmena« gladalcev lahko spremlja boje le štiri ure.
Po informacijah, ki smo jih dobili pri organizacijskem komiteju, so se za Prvenstvo že prijavili Vzhodni bi Zahodni Nemci, Madžari, Jugoslovani, Avstrijci, Romuni, Švicarji, Francozi, Avstralci in seveda domačini — ekipa CSSR. Seveda je veliko zanimanje posebno za nastop svetovnih prvakov — Jugoslovanov, med katerimi so v Bra-tslavi najbolj znani Popovič, kot prvi ekmovaleč, ki je presegel znamko 1000 ,	’	ter Smoljanovič in Grom. Vsi
v CSSR so si tudi edini v oceni, da so Jugoslovani veliki favoriti tudi letos.
\ *dneh šampionata, ki se ga bo
1 fr0 okrog 180 tekmovalcev in tek-
» bo tudi kongres Mednarodne
2 federacije (PIQ). Patronat naa posameznimi ekipami so prevzele bratislavske tovarne, ki bodo svojim
na Prosti dan prvenstva (26.
mect ,ra) razburkale slovaško glavno
ZilZu naf!snamenitejše točke njegove slikovite okolice.
IGOR MRAZ
XV. MISTHOVSTV!
Ali se v tej zajemalki skriva tudi tisto, kar ti bo podaljšajo življenje? • Če je juha premastna, ti je ne priporočamo, čeprav tolikokrat slišiš: »Kako dobra mastna juhica!« • Beljakovine, vitamini in minerali so za visoko starost prav tako važni kot mirno življenje • Pet osnovnih sestavin v naši prehrani, ki jih ne sme nikjer manjkati: pivski kvas, sladkorna melasa, jogurt, nemastno mleko v prahu in klijoča pšenica
Ljudje se v zadnjem (asu vse bolj ukvarjajo z mislijo, da bi si podaljšali življenje do skrajnih meja, ki jih v najidealnejših razmerah zmore naš organizem. Pravzaprav gre za to, kako doseči te najidealnejše razmere. Gotovo je za take razmere silno važno dajati organizmu vse življenje pravilno hrano. Naj pove zdaj Gaylord Hauser, avtor mnogih razprav o prehrani in dolgem življenju, nekaj misli In ugotovitev iz svoje knjige »Pokažimo\se mlajši, živimo dlje!«
Mnogi znanstveniki po svetni, ki se ukvarjajo s problemom, kako podaljšati človeško življenje, so našli številne dokaze, da je osnova vitalnosti našega organizma v pravilni prehrani.
Najidealnejša vsakdanja prebrati a zahteva hrano z zadostnimi beljakovinami — mlekom, še posebno jogurtom, jajci, ne-
mastnimi mesom, ribami In svežim sirom — zelenjavo, sadnimi in zelenjavnimi sokovi, sadjem in raznimi žitaricami. Razen tega ha j bi vsi, ki so prešli štirideseto leto starosti, dopolnjevali to svojo osnovno prehrano z vitaminskimi in mineralnimi tabletami.
Jejte torej raznoliko hrano, svežo ali
srednje kuhano. In uživajte v jedi. Začinite si meso ih vse drugo, da vam bo kar najbolj teknilo. Zamislite si solato kot najvažnejšo sestavino vsakdanje prehrane in jo jejte pred kosilom pa tud; tedaj, ko ste najbolj lačni. Tudi sadje naj bi bilo obvezen dodatek vaše prehrane. Najbolje je sveže ali pa kuhano z medom. Vendar pomnite, da so osnova vitamini ih beljakovine — vsi vitamini po vrsti.
Jogurt je čudovit
če bi v naši vsakdanji prehrani vzeli najvažnejše elemente, bi jih našteli pet: pivski kvas, nemastno mleko v prahu, jogurt, klijočo pšenico in sladkorno melaso. To naj bi bila obvezna prehrana.
V pivskem kvasu je 17 vitaminov in še
UH-PLI9 puščo asunn sin
Le kdo med lJuWtel.fl plošč ne pozna kratice I-P, to je long-p!ay plošče? Brez pretiravanja smemo trditi, da je takih le malo ali pa jih sploh ni. Te nove plošče ne omogočajo samo izredno vernih posnetkov, ampak tudi nepretrgano, do 23 minut dolgo poslušanje glasbe na vsaki strani.
Tehnična revolucija long-playa je nastala kot posledica med seboj docela neodvisnih, čeprav številnih dosežkov na raznih področjih.
Prej so plošče izdelovali s stiskanjem mešanice šelaka in raznih polnil. Te plošče pa niso bile kaj prida — bile so krhke, lahko so se lomile pa tudi površinski šum je bil močan. Cc smo hoteli doseči določeno kakovost, je tudi najtišji odstavek skad-he moral biti precej močnejši od šuma, da bi ga tako preglasil.
kor toliko dobre plošče, mora biti valovanje tudi za najtišji zvok precej veliko. Toda ta rešitev vnaša še druge nevšečnosti, čeprav nam omogoča premagovanje šuma. Preprečuje nam večjo bližino brazd, ki tvorijo spiralo. Posamezne brazde spirale seveda ne smejo biti nikoli tako blizu, da bi se med seboj dotikale. Toda čas igranja plošče je odvisen od dolžine spirale.
Pri enako dolgi spirali bi na isto dolžino lahko posneli neprimerno daljšo skladbo, če bi se plošča vrtela počasneje kot z 78 obrati na minuto. Toda prav to povzroča še eno nevšečnost, ker se na obodu 30 centimetrov plošče, ki se vrti z 78 obrati na minuto, kaže nota 10 000 hercov na sekundo kot vrsta valov izredno majhne dolžine.
Ce .je nota tudi tako močna kot je visoka, bo igla morala premagovati ostre
Pri izdelavi plošče opisuje rezilno orodje valovito brazdo v vrtečo se ploščo, na katero snemamo. Ti valovi so točen posnetek zvočnih valov iz mikrofona. Cim močnejši je zvok, tem širši so valovi brazd; čim daljši je zvok, tem krajša je tudi dolžina ustrezajočih valov na površini plošče.
Rezilno orodje pa ne vrezuje samo bra-*de, ampak se hkrati pomika tudi proti središču plošče. Posledica je zvezna spiralna brazda, ki se začne pri obodu in konča v bližini središča. O valnvitosti te brazde se najtočneje prepričamo, če si navadno Ploščo ogledamo z močnim povečevalnim steklem ali celo z mikroskopom.
Snemalce plošč lahko velikost valovito-sti brazde uravnava po volji s tem, da spreminja gibanje rezilnega orodja. To valovanje naj bi bilo čim manjše.
Pri snemanju odloča kot vodilo najtišji ®vok, ki ga želimo posneti na ploščo. Ta je t«di najmanj valovit. Toda same stranske brazdo niso nikoli povsem gladke in tudi te neenakomernosti povzročajo vibracije gramofonske igle, prav tako kot valovitost. Ce ni, količinsko vzeto, valovitost občutno Vpčja od vseh nepravilnosti v stenah bra-*de, potem se posneti zvok izgubi v šumu ozadja.
Te brazde so prav posebno grobe pri Ploščah iz šelaka. Ce želimo dobiti še koli-
ovinke brazde. V primeru, ko bi še nadalje zmanjšali hitrost plošče, na katero snemamo, bi rezilno orodje pri zapisovanju take note naredilo še močnejše in ostrejše ovinke. Plošče, ki bi .jih izdelovali po tern vzorcu, igle ne bi mogle obdržati v brazdi in bi zato kmalu iztirile.
Z iznajdbo umetnega tvoriva, vinila, ob koncu druge svetovne vojne so izginile tudi vse težave pri izdelavi plošč. Iz vinila izdelane plošče imajo le majhen površinski šum, stranske stene brazd pa so močne in se zato ne drobijo in lomijo. Prav ta gladka površina pa je tudi dovolila manjšo razdaljo med posameznimi brazdami ter s tem vrezavanje daljše spirale — mikro-hrazde — prav tako tudi istočasno zmanjšanje števila vrtljajev z 78 na S3'/j. Slaba stran teh mtkruplošč pa je dejstvo, da so brazde plitvejše, stene bolj izpostavljene ter se pri morebitni mehanski poškodbi te plošče huje poškodujejo kot navadne.
Občutne izboljšave so bile deležne tudi konstrukcije pick-upa ali reprodukcijske glave. Zmanjšali so jim težo in s tem pritisk na ploščo. Glavna igla je sedaj laže sledila ostrejšim ovinkom vrezane brazde in pri tem ni iztirila.
Vprašanje obrabe igle pa s tem ni bilo rešeno. Čeprav je teža reprodukcijske glave bila zmanjšana, je pritisk na iglo, ki mora drseti po brazdi mlkro plošče in je zato zelo tenka, še vedno precej velik. Upoštevati je treba še. da taka Igla naredi na svoji poti po 30 cm plošči pot dobrih 000 metrov, da je torej izpostavljena hudim naporom. Zato se tudi zelo hitro obrabi. Toda menjati iglo po vsaki popevki, po vsaki stranici plošče je dolgočasno. Na srečo je sodobna tehnologija lahko pomagala z odporno in močno snovjo, s sintetičnim safirjem. Vendar je tudi njegova življenjska doba omejena, saj z njo lahko predvajamo le kakih 100 strani, kar je približno 40 ur. Kakovostno neprimerno boljše so diamantne igle, ki so prišle na tržišče šele pred nekaj leti. Res je, da so nekajkrat dražje od safirnih igel, vendar 5000 predvajanih strani plošče brez menjave igle to nekako odtehta.
Preden pa se je dalo mikro plošče praktično uporabiti, je bilo potrebno iznajti pogon, ki bi obračal krožnik s konstantno hitrostjo s 33'/a obrata na minuto. Pri taki majhni hitrosti .je težko doseči gladko vrtenje in zvočna popačenja so posledica majhnih razlik v hitrosti, ki nastopajo kot posledica zobniškega pogona. To nevšečnost psi je uspelo odpraviti s sila preprosto rešitvijo. Krožnik poganja sinhronski motor, čigar hitrost je določena s frekvenco izmeničnega toka. S tem trenutkom pa so bili podani tudi vsi pogoji za uspešen prodor mikro plošč.
Zanimivo bo omeniti še nekaj podatkov o "bitki« med posameznimi hitrostmi. Danes boste na tržišču srečali predvsem plošče s 54 in 33'/» obrati na minuto. Slednje uporabljajo predvsem za klasično glasbo; na vsako stran 30 cm plošče lahko posnamemo približno 25 minut glasbe. Plošča s premerom 25 cm in hitrostjo 331/« se ni posebno uveljavila pri priljubljenih popevkah in so za te v glavnem uporabili plošče s 45 obrati na minuto.
V kategori.H 17 cm plošč s 45 obrati na minuto ločimo dve inačici, in to tisto, ki traja tako dolgo kot 30 cm plošča z 78 obrati na minuto, to je 4,5 minute, ter podaljšano inačico s trajanjem 7,5 minute.
V zadnjem času pa vedno pogosteje razpravlja.jo o posebno dolgi plošči s hitrost,jo 16% vrtljaja, toda pri tem mora,jo rešiti še številno tehnične probleme, saj motor mora ohraniti konstantno hitrost, kar je Izrednega pomena, ker se hitrost plošče zmanjšuje. Precej težav bo povzročala tudi igla Pri tako majhni hitrosti bo morala igla naglo menjati svojo smer zaradi valov brazde. Njena prečna hitrost bo hitrejša od hitrosti naprej v taki meri, da jo bo zelo težko obdržati v brazdi. Zato tudi ni pretirano, če trdimo, da v dogledni prihodnosti vsaj glede števila vrtljajev pri gramofonih ni pričakovati nadaljnje revolucije.
kompletna družina vitamina B, 16 aminokislin in 14 osnovnih mineralov. V njem je tudi 46 odstotkov beljakovin, ni pa sladkorja, škroba in masti. Uživajte ga z mlekom, vodo. paradižnikovim sokom, ali sadnimi sokovi.
Vrednost nemastnega mleka v prahu je v bogastvu njegovih beljakovin, kalcija, vitamina B-2 (ribotflavin) in drUigilh sesta-vihah, ki niso v zvezi z maščobo. To sicer ne pomeni, da se moramo izogibati svežega mleka. Pol skodelice mleka v prahu lahko dodajamo kruhu, pecivu in juhi brez vseh sprememb receptov.
Jogurt, ki si ga lahko privoščimo v vsaki mlekarni, lahko pijemo kot osvežitlo pa tudi z raznimi jedmi. Kaže, da je v naši izbiri prehrane najvažnejša sestavina za dolgo življenje. Pri Bolgarih, kjer je obvezna sestavina vsakdanje prehrane, je povprečna dolžina življenja večja kot drugje, znani pa so tudi po tem, da vse do pozne starosti ohranijo mladostno svežiho.
Klijoča pšenica je najboljši vir vitamina E, železa in vseh vitaminov B. Pol skodelice vsebuje beljakovin za štiri jajca. Jemo. jih lahko z mlekom ali pa dodajamo hladnim in toplim cerealijam. Tudi z moko j'i(h lahko mešamo in dobjmo tako maso za izredno okusno pecivo.
Sladikorha melasa je silno bogata z vitamini skupine B, železom, kalcijem in drugimi minerali. V bistvu pa je stranski proizvod v proizvodnji sladkorja in ga lahko uživamo z mlekom ali kot nadomestek za sladkor.
Za sladkor pa moramo reči, da bi bilo zelo dobro, če bi njegovo vlogo prevzeli čim prej prirodm sladkorji — med, melasa in javorjev! sirupi — ker je rafinirani sladkor zelo neprimerna prehraha v starejših letih.
Sladkor - nevarnost za debelost
Vsem, ki jim debelost pomeni oviro za vsakdanjo dejavnost, priporočajo jogurt, ki nima maščobe in ostaja dolgo časa v želodcu ter zmanjšuje občutek lakote. Pri ostalih vrstah hranil se ni treba omejevati, le živalskih maščob, mastnega mesa in mastne riibe se morajo izogibati.
Pa še nekaj pravil:
• Beljakovine krepijo naše' telo. Zato jih jemljimo v zadostnih količinah.
Navadite se na najrazličnejšo zelenjavo, izogibajte pa se vseh živalskih maščob, masla in majoneze! Namesto tega olja in razne margarine!
Odvadite se priljubljenih slaščic, ker redijo!
• Kavo pijte raje brez sladkorja — črno In belo!
Tobaka in alkohola nikar!
Alkohol ml priporočljiv. Le pivo je primerno, pa še to v zmernih količihah. Tudi izredno majhne količine vina, Id pomagajo prebavljati, so lahko koristne. Nikakor pa se ne smemo navaditi na žgane pijače, ker ustvarjajo odvečne kalorije in zmanjšujejo zanimanje za drugo hrano.
■ Eha cigareta po obedu lahko umiri organizem. Vendar je znano, da imajo strastni kadilci zelo slab tek in jim zato telo običajno pogreša zadostne količine beljakovin, vitaminov in mineralov. Zato so še bolj nervozni in jemljejo cigareto za cigareto. Znižajte torej dhevni obrok cigareti alii pa jih popolnoma pustite, ker se vam bo to le obrestovalo, še posebno v starosti.
Krti niso slepi
Presenetljiva trditev, mar ne? Toda s tem še zdaleč ne trdimo, da so ostrovidni. Krt lahko loči le dnevno svetlobo od teme. Kako veliki pa so krtovi organi vida? Niso nič večji od glave bucike.
Skunk — smrdljivi ostrostrelec
ta naš čudni, neverjetni svet!
Dovolite majhen popravek;
skunki niso samo dobri strel- _________________________________________
ci, marveč tudi hitri in spretni. Preden izstrelijo smrdečo
tekočino iz žleze, običajno opozorijo na svoj namen tako, da spustijo glavo in nekajkrat zapeketajo s sprednjimi nogami. Toda ta obred ni obvezen in skunk včasih »strelja« tudi brez opozorila.
Kolikšna je količina tekočine, ki jo skunk izstreli v enem »strelu«. Težko boste vetjeli, vendar le eno dvajsetino kavne žličke, ki pa je pod velikim pritiskom in se zato močno razprši.
In kako daleč skunk lahko strelja? Približno .7 do 4.5 metra. Včasih človek ali žival, ki dobi to ostro, jedko dišečo tekočino v oči, začasno oslepi. Vonj te tekočine oziroma skunkovega »izstrelka« je včasih čutiti tudi na 800 do 900 metrov daleč.
Toda ta odblizu tako odbijajoči vonj, daje fino razpršen v gozdu le-temu vonj, ki ga ne more pozabiti noben lovec. V svojem področju, v gozdu, ima ta tekočina ravno tak pomen kot hlevski gnoj na kmetiji — vsaj kar zadeva vonj.
Ježevec — strah gozdov
To na videz nepomembno in zanikrno bitje kaj pogosto lahko pokonča tudi precej večje živali, kot so volkovit medvedi in pume. Lovci so našli že mnogo teh živali in pri raztelesenju ugotovili, da so smrt povzročile nazobčane bodice, ki so počasi, vendar neusmiljeno prodrle v notranjost, do življenjsko važnih organov.
Pa vendar je ježevec miroljubno bitje. Svojih bodic ne izstreljuje. Divje živali, njegovi sosedi pa dobro vedo, da je jezni ali prestrašeni ježevec kaj nevaren. V jezi namreč kot večina živali opleta z-repom. Sem ter tja odleti pri tem ena izmed bodic in se lahko zapiči v tistega, ki je slučajno v njegovi bližini. To ni toliko znano v teoriji, vendar je docela resnično. Zgodilo se je že. in teh primerov ni malo, da so lovci videli, kako je razburjeni ježevec z bodico od daleč zadel pse goniče, ki so si žalostno izkustvo za vselej dobro zapomnili.
Razen teh zastavljajo ljudje tudi druga enako zanimiva vprašanja.. Tako jih zanima, če se ježevec pred napadom oziroma v obrambi zvije v .kroglo. Ugotovili so, da tega ne stori nikoli, to je lastnost ježa. V obrambi si ježevec skuša zaščititi predvsem nos, ker je ta izredno občutljiv. Ze rahel	udarec	s palico po	tem
občutljivem delu ježevca	običajno ubije.	Ježevci	v obrambi	stis-
nejo noge skupaj in nasršijo bodice, da so videti dvakrat večji kot v resnici. Bodic je približno kakih 25.000.
Rakuni »perejo« svojo hrano
Ta ameriški medvedek se hrani pretežno s takimi vodnimi bitji, kot so školjke, ki pa jih je treba pred jedjo oprati. Rakun kot vesten in natančen uživalec ne bo ničesar pojedel, ne da bi tudi dobro opral. Prednje rakunove tace so podobno majhnim rokam. Z njimi prime košček hrane, ga pomoči v potok in ga namaka in potaplja, obrača po nekaj minut in ga večkrat tudi skrbno pregleda preden	ga nazadnje	vtakne	v gobček.	Nedvomno je, vsaj po tej	ienkovestnosti, zgled	mnogim višjim
bitjem.
ti in
Aprila so bili Fordovi ekonomisti noč in dan poglobljeni v strahotne analize. Pred njimi je bila zadeva »Kardinal« in ta kardinal naj bi bil prvi ameriški malolitražni avtomobil, ki naj bi izrinil volksumgen z ameriškega tržišča. Vprašanje je bilo, če bo prodrl z razsežnostmi, ki so le rahlo večje kot pri volksivagnu, in s ceno. ki hi bila za sto dolarjev nad ameriško ceno volksmagna. Sploh bi bil za ameriško avtomobilsko industrijo nekaj nenavadnega — imel bi pogon na sprednja kolesa in trošil le osem litrov bencina na sto kilometrov. V ozadju so bili seveda sto in stomilijonski zaslužki za Forda.
Iste dni so Fordovi zastopniki razposlali celi vrsti ameriških tehničnih revij podroben opis svojega novega avtomobila in ko so bile novice že v tisku, je desetega aprila zvečer telefon neusmiljeno brnel po uredništvih. Fordov zastopnik, je klical: »Preklicujemo Vse izjave. Kardinala ne bomo prodajali v ZDA.« Zastopnik je prebral še posebno sporočilo Henrpja Forda II, ki v njem pravi, da so prišli do svoje odločitve po dolgi in resni presoji položaja na tržišču in ob upoštevanju številnih dvigih činiteljev.
Tako je morala revija »Popular Science« prečrtati naslov svojega članka o kardinalu in postreči bralcem s pojasnilom, da v ZDA kardinala ne bo.
Ford se je šest tednov pred tem res odločil, da bo izdeloval novi avto v svoji tovarni v Louisvillu, vendar se je v tistih šestih tednih, nekaj zgodilo.
Tisti glavni činitelj. ki je posegčl vmes, je bil potrošnik s svojim okusom, ki ga lahko zasežeš v sila zapleteni aritmetiki. Leto 1959 je pomenilo za ZDA višek uvoza tujih avtomobilov. Američani so nenadoma hoteli majhne evropske avtomobile in jih kupili kar 614.131 v tistem, za ameriško industrijo nesrečnem letu. Od tega števila je bila četrtina volksivagnov. Leta 1960 je to število zdrsnilo na 498.785 in leta 1961 celo na 378.622, od iega je bilo 203.863 »nemških hroščev«, kot pravijo v ZDA volksumgnu.
Takole so modrovali pri Fordu. Število uvoženih »evropejcev« je začelo padati, ker smo pričeli izdelovati avtomobile, ki so za spoznanje manjši kot standardne »cestne križarke«, se pravi, da smo trg že spet pridobili za ameriške proizvode. Zmanjševanje števila kupljenih volksuiagnov pa še ne pomeni njihovega poraza. Število se je res znižalo, vendar je treba zato imeti tiste, ki so kupili volksrvagcn, za trmoglavce, ki bodo pri svojem okusu vztrajali. Tako bi novi kardinal — to ime je le delovno ime in bi se v prodaji bolj fordovsko imenoval »falcon IV« ali »fairlane IV« ali mogoče »humingbird« — lahko trenutno spoprijel le z razmeroma majhnim krogom interesentov za mala vozila, lahko pa bi se celo zgodilo, da bi posegel v boj proti ostalim Fordovim proizvodom, in še posebej proti kategoriji njihovih srednjih avtomobilov. To pa spet. za Forda ne bi bilo najbolje.
Tudi afera Edsel je še v predobrem (bolje preslabem) spominu. To vozilo je na risalni deski marsikaj obetalo, izkazalo pa se je le kot običajno vozilo s številnimi dragimi domislicami, ki so Fordu pobrale nič manj kot četrt milijarde dolarjev.
No, vse to pa še ne pomeni, da je kardinal mrtev. Ford ga namerava uporabiti kot bojno kopje za vdor na evropsko avtomobilsko tržišče. Smešno se sliši, da ga bodo lahko kupili Američani le kot uvožen avtomobil.
m
Kardinal je trenutno edini ameriški osebni avtomobil, ki ima motor z le štirimi valji. Ti imajo sicer še vedno 1370 kubikov, kompresija pa je 8,5, kar pomaga ustvariti celih 52 konjskih moči. Hladilnik je postavljen za motor in do tja doteka zrak po lepo izoblikovanem kanalu. Razvija največjo hitrost nad 110 kilometrov na uro. Za poslastico lahko povemo, da se časi le malo spreminjajo In tudi avtomobili niso pri tem izvzeti. Kardinalove vzmeti so natanko takšne kot so bile pred 35 leti pri slovitem Fordovem modelu T, s katerim so ZDA postale motorizirana dežela.
Veliki	izumitelji -	Gottlieb
Obvestilo naročnikom
.‘‘Vm z"iaIniia1,| "®še skupne poštne stroške za Inkaso, smo se odlo-
sirnn	?	mpcii'	ir i1*.!’ u P Čel1	Ink?siratl naročnino 3 mesece, in ne kot doslej
samo za	2	meseca.	Vplačilo bo torej	znašalo 360 din namesto dosedanjih 240 din.
«riz.PIi®priČani S!"°' d*a bos,e sPre>eli ,a ukreP z razumevanjem na znanje, saj tako El? ..	T	vomJn	naše™u Podjetju letno dvakratne poštne stroške za inkaso. Poleg
I "l0 "lzka	in V0S ,ako ta sPrememba ne bo preveč prizadela.
Priporočamo se in vas lepo pozdravljamo!
NAJBOLJŠI PISATELJ KAVBOJK IN VVESTERNOV
ZANE GREY:
1 ■ ■ ■■
pravkar |e izšla druga sertja treh njegovih romanov:
SENCE NA POTI VVILDFIRE WESTERN UNION
UR GO
LAHKO KUPITE*TUDI ,V. NOVI EMBALAŽI
ŠKATLICA S'
E
ZAHTEVAJTE ARGO JUHO ,V TEJ NOVI EMBALAŽI!
♦ KOCKAMI
KOKOŠJA JUHA 100 DIN
GOVEJA JUHA • 90 DIN
VARČUJTE, • KJER JE MOGOČE!
PROIZVOD KOMBINATA. DELAMARIS - IZOLA
SPLOŠNA
PLOVBA
PIRAN
VZDR2UJE
Z MODERNIMI TOVORNO-POTNISKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN—ZAHODNA OBALA AFRIKE—JCZNA AMERIKA kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA
(iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko, ZDA — Zahodna obala, sredozemske luke) ter nudi LADIJSKE PREVOZE PO VSEM SVEi*J Z MODERNIMI TOVORNIMI LADJAMI OD 8.000 DO 18.000 TON NOSILNOSTI
ZA VSE INFORMACIJE SE OBRNITE NA UPRAVO PODJETJA
»SPLOSNA PLOVBA« — PIRAN ZUPANČIČEVA ULICA 24 TELEGRAMI: PLOVBA PIRAN TELEXI:	035-22, 035-23
TELEFONI:	72-170 do 72-177
IN NA NASE AGENTE PO VSEM SVETU
SAPONIA OSDEK
Javnost naprošamo, da nam oprosti, ker ne moremo zaradi nepredvidenih zadržkov objaviti imen izžrebanih dobitnikov
Lastnikom In uporabnikom motornih vozil! Obrtno podjetje
PR0TEKT0R-VULKAN
LJUBLJANA. ŠMARTINSKA 64
o b v e S C a
vse interesente, da protcktira avto plašče vseh dimenzij z letnim ali zimskim profilom. Razen tega izdeluje razne gumijaste predmete po naročilu strank; za kakovost jamči.
Poslužujte se naših uslug, katerim smo znatno znižali cene.
DOBITNIKI NAGRADNE IGRE
»OTROŠKO VESELJE«
HorvatDJura, Ljubljana, Linhartova 36 = 9; Nered Anica, Pijava gorica 31, p. Škofljica pri Ljubljani — 10; Lemič Jadranka, Ljubljana, Djakovičeva 15/1 =* 12; Adi Končar, Elektro strojno podjetje »TIKI", Ljubljana, Podutiška 45 = 14; Leopold Kadiš, p. Dravograd, Meže 15 «= 16; Valentič Marija, Piran, Gruberjeva 12 =■ 17; Dolmovič Rozi, Male Brusnice 5, p. Velike Brusnice pri Novem mestu =■ 24; Konšek Zora, Piran, Trubarjeva 6$ = 17; Capuder Mira, Domžale, Ljube Šercerja št. 12 = 25; Zorko Marija, Cesta zmage št. 43, Zagorje ob Savi = 28
»ALBUS«
Avtomobilska cesta in velik avtomobil: Široka armaturna plošča, oblazinjeno krmilo; pogled čez pokrov na motorju — za okvir Mercedesova zvezda.
Modernemu lastniku, ki si želi samo zmanjšati svet, skrajšati čas, usmeriti časovni tok v najbolj ozko korito, ne pomeni živeči agregat motorja mič drugega kot zvestega spremljevalca, porabljeno gorivo, za-varovailniino, cestnino. Toda pod pokrovom z Mercedesovo zvezdo — sinonim za moderno avtomobilsko proizvodnjo — je pribita drobna tablica: Daimler - Benz. Samo majbina, jeklena tablica je sipoimiin na življenjsko zgodbo starega očeta: Gottlieba Daimlerja.
Življenjska zgodba moža, ki je imel za maiksimo: »-Ni je boljše zabave od trdega dela!*«
WUrttemberg pred 100 leti. Ni še velikih avtomobilskih tovarn, ki so danes tako značilne za ta del Nemčije (Daimler-Benz, NSU, Deutz) in le patriarhalno mestece Schorndorf je prav takšno, kot je Se danes. V hiSl z lesenimi oporniki la opečnatim zidom se je 17. marca 1834 rodil, kot drugi otrok meščanske družine, mali Gottlieb.
Hodi v osnovno Solo, potem v realko. Ni nadpovprečno bister, toda tako delaven, da ima uspeh. Vase zaprti otrok je skoro preveč resen In pravi Studijski entuziast. Namesto da bi se igral z brati in tovariši, sedi pri knjigah in izpopolnjuje svoje znanje.
Namesto otroških tovarišev si za prijatelja izbere 17 let starejšega bratranca — arhitekta pri mestni upravi. Oče, ki vidi v marljivem sinu bodočega državnega uradnika, iz vsega srca podpira to prijateljstvo. Čeprav loči bratranca velika starostna razlika, sta si kot brata — oba Gottlieba. Zbližujejo ju knjige, ki Jih ima na pretek starejši Gottlieb. Mladega Gottlieba privlači Schiller, požira knjige iz nemške vojaške zgodovine, se navdušuje nad četami, ki so premagale Napoleona, spoštuje rojstno mesto, sc 'seznanja z njegovo upravo. Na najboljši poti je, da postane vzoren državni uradnik.
Leta 1848 iruu je štirinajst let in zapusti šolo. Revolucionarno leto; razbiti uradi in osovraženi uradniki; podere očetu iluzijo o odličnosti uradniškega stanu. Zato določi sinu nov poklic. Da ga v uk za mehanika — in da bo poklic kar najbolj konjunktu-ren — za orožarja.
Gottlieb postane vajenec pri orožarju v domačem mestu Hermanu Raitheilu. Ročno delo privlači mladeniča še bolj kot romantične knjige in mehanika se mu zdi cilj, ki mu velja posvetiti življenje.
Štiriletno vajeništvo mora zaključiti s posebnim, »izpitni,m izdelkom«, ki ga kasneje oceni posebna mojstrska komisija in mu tako izda kvalifikacijo. Revolver, kii ga pripravi za izpit, je tako izvirno izdelan, da opozori mojstre ha velike Daiimlerjeve tehniške sposobnosti. Odlično opravljeni izpit in mojster Raithel mu pohudi dobro plačano službo.
Mladi pomočnik pa gre raje v Stuttgart k novemu mojstru, saj ga je bil domači mojster že naučil vsega, kar je znal. Novi mojster je dvorni orožar, med njegove stranke sodijo številne vplivne osebnosti: tudi dr. Steinbeis, ki mu jev državni upravi poverjena naloga razvijati nemško industrijo, ki naj bi dohitela tisto iz drugih evropskih dežel. Dr. Steinbeis odkrije v mladem orožarju moža, ki bi ga bilo vredno šolati.
Po enoletnem službovanju v Stuttgartu se mladi Daimler odloči, da ne bo nadaljeval s specializacijo v orožarstvu, ampak da se bo lotil splošnega strojništva. Zato se vdihja kot navaden mehanik pri stroj-
Po vrnitvi v Nemčijo se želi tudi privatno ustaliti in se poroči z Eimmo Kurz.
V prvih petih letih zakona kar dvakrat menja službo. Najprej je obratovodja v re-uttlinški tovarni lokomotiv. Tam sklene globoko prijateljstvo s konstruktorjem
Prvo motorno kolo na svetu je zgradil Daimler 1885. leta
niškem podjetju v Strassburgu, podjetju, ki izdeluje tako mostove kot železnice, pa vagone in stroje za tobačne tovame.
Dvajsetletni Daimler je fizično močan, vendar je komaj kos izredno napornemu delu. Kadar je v tovarni največ naročil, mora. delati tudi od petih zjutraj pa do enajstih pohoči.
»Ta fant bo še daleč prišel, raje ga imam kot sto drugih mehanikov!« Tako ga hvalijo predstojniki.
Pa ne samo kadar je naročil največ, tudi sicer je delovnik dolgotrajen m naporen. Toda Daimler kljub temu najde časa za večerno šolo, ukvarja se s strojniško teorijo. Dolgo v noč ostaja pri pouku v khjižnici.
StudU Strojništva ga tako privlači, da bi rad ra za dve leti pustil delo in se posvetil samo Študiju na Politehniki v Stuttgartu. Nima denarja, da bi plačal Šolnino, kaj šele da bi zmogel svoje življenjske stroSke za čas Šolanja. Ko bi ga le oprostili plačevanja Šolnine ! _ Na Politehniki je namreč med 110 Študenti 23 oproščenih plačevanja šolnine. Or. Steinbeis doseže po svojih vplivnih zvezah prosto mesto za Daimlerja.
Leta !857 postane študent strojništva. Politehnika Je sicer majhna, toda Izredna po Studijskih metodah. Izobražuje se v fiziki, mehaniki, uči se Jezikov.
Doktor je zadovoljen z uspehi svojega proteži-ranca in po končanem šolanju mu preskrbi državno štipendijo za študij v tujini. Leta 1859 Daimler zapusti domovino. Najprej potuje v Anglijo, kjer de la v obeh tovarnah znamenitega inženirja Whitwortha — izumitelja modernih pušk. izpopolnjuje se v konstrukciji novih, lahkih orožij, iz Anglije ga vodi pot v Alzacijo, ki je takrat v francoski upravi. Spet z nalogo, da se special.zirn v izdelavi orožja. Bivanje v Franciji pa ni pomembno le za Daimlerja — tehnika, ampak tudi za Daimlerja - človeka. Ustvari si sodbo o tuJ;nl’,‘>u™rlU:"th Pogledih na svet, izpopolni svoje ““"J® D^ucoSCine. ki Jo kasneje kot poslovni	kako	Potrebuje.	Ccz Bel-
rIJ o m vrne v Nomcijo.
Triintridesetletni stroj« Jnženiir z evropsko izobrazbo se talko vrne na
delo v domovino. Resen, mlad mož,
gosti temini lasje, velika brki, prodoren pogled _ takšen je njegov osebni opis. Ob prvem srečanju se zdi ^nedostopen, toda na zunaj hladni mož rukoli ne pozabi ljudi, ki so mu bili storili dobro.
Gottlieb Daimler
WiJhelimom Maybachom — prijateljstvo, ki miu ostane zvest vse življenje.
Čez dve leti zapusti Reuttlihigen, ker dobi odgovornejšo službo, postane tehnični direktor v veliki tovarni v Karlsruhe. Tudi tam ne ostane dolgo...
Znamenita inženirja Otto in Langen sta bila namreč izumila štiritaktni' bebcinski motor in se odločila, da odpreta v Deutzu podjetje za razvoj in proizvodnjo teh strojev. Leta 1872 izbereta Daimlerja za vodjo tovarne. Med pravice novega vodje sodi tudi kompetenca, da si sam izbira osebje: tako postavi za glavnega konstruktorja svojega prijatelja Maybacha, na druga odgovorna mesta nastavlja samo najboljše strokovnjake, ki jih je bil spozhal na svojih prejšnjih službovanjih.
Probleme rešuje Daimler natančno in nikoli ne od jen ja: »Ne more biti tako zapleteno, da bi ne bilo rešljivo!«
Deset let ostane direktor pri Ottu in Langcnu in v tem času mu uspe tako odlično organizirati proizvodnjo, da prihajajo v Deutz k Daimlerju študirat industrialci iz Evrope in Amerike. 1882 sta oba lastnika tako prepričana v uspeh svojega podjetja, da želita zakupiti tudi proizvodnjo, ki je posredno navezana na bencinske motorje. V ta namen potuje Daimler v Rusijo, v Odeso, kjer naj bi preizkusili možnosti za izkoriščanje naftnih polj. Toda podjetje pade v vodo.
Daimler, ki se Je bil ž.e prej večkrat sprl z delodajalcema, se ob povratku ostro spoprime z Ottom in odpove službo.
Začel bo na svoje! — Tveganje, za katerega se umirjeni oče štirih otrok le težko odloči. Ima le majhen kapital ih ostal je brez lednih dohodkov. Toda za uresničitev ideje o hitro tekočem motorju z notranjim izgorevanjem je pripravljen tvegati vse! Stroj, ki bo boljši od počasnega Otto-vega. Novi motor, ki bo uporabnejši od že obstoječih, ki bo imel boljše izkoristke, ki bo lažji.
VCamstattu si kupi hišo, kii ima na vrtu veliko lopo — v njej opremi delavnico. V lopo da napeljati plin 5n ob h jej postavi še manjšo, barako, ki jo spremeni v risalnico. V obeh lopah na vrtu konstruira in izdela svoj znameniti eksplozijski stroj.
Za dello žedii pridobiti še Maybacha, ki pa na začetku noče zapustiti stalne služlbe in se lotiti tveganih eksperimentov. Samo Daiimlerjeva neomajna vera v uspeh ga na kohcu prepriča in oba moža skleneta družabništvo. Inženirja se v največji tajnosti lotita poskusov. Kot zarotnika sta, ko zgodaj zjutraj odhajata na delo, skrivoma vračata na kosilo in šele pozno ponoči prihajata spat. Na vrtu imata psa čuvaja, da le ne hi nihče od nepoklicanih prišel do dragocenih načrtov. Polhočna plinska luč v barakah in tajinstvena moža spodbudita radovednost sosedov in ovadijo ju, da se ukvarjata s ponarejanjem denarja. Ko Daimler mirno spi, je na vrtu tajna policijska preiskava. Policaji ne vedo, za kaj gre, ko premetavajo zamotane načrte in premetavajo strojhe dele, toda prepričajo se, da moža ne delata prav nič nezakonitega in ju označijo za ekscentrična havdu-šenca.
Daimlerju Je Jasno, da bo Sele nov vžlgalnl sistem omogočil delovanje hitro tekočega motorja. Ottov vžigalo! sistem, ki takrat velja za najboljšega, Je za novi motor veliko preokoren. Daimler razvije nov sistem vžlganja z žarečo platinasto cevjo. Cev Je nameščena izven valja, greje jo poseben Busenov gorilnik in ko dvigajoči se bat potisne eksplozijsko mešanico tudi v cev se le-ta vžge. Vžlganje je zanesljivo tudi pri še tako hitro tekočem motorju. Sele novi vžlgal-ni sistem omogoči praktično izvedbo hitro tekočega eksplozijskega motorja. Vsa motoma vozila prvih začetkov ga uporabljajo.
Nekaj mesecev eksperimentov in oba družabnika že izdelata enovaljni motor na zračno hlajenje, ki doseže 900 obratov v minuti. Za osemdeseta leta 19. stoletja izreden uspeh, toda Daimler Se vedno ni zadovoljen.
Družabnika izdelata še drugi motor, ta ima Se izpopolnjen vžig in že dvoje prestav: počasno in hitro. Daimler prijavi (1883) patent — prvi patent za hitro tekoči motor z notranjim izgorevanjem.
Da bi demonstriral svoj novi stroj, se Daimler loti izdelave motornega kolesa. Na težak, stabilen lesen olkvir — sedež je kot »koza« iz gimnazijske telovadnice — mohtira novi motor. Ob straneh okvira je pritrjeno dvtjje majhnih koles, da bi voznik laže obdržal ravnotežje. Kakšna spaka v primeri z modernimi motorji! Toda ko motor 1885. leta preizkusijo, vozi — in to dobro.
Takratni opis iz časopisa:
»Med voznikovimi nogami In pod sedežem je nameščeh stroj z močjo poldruge konjske moči. Motor dobiva gorivo iz posebnega rezervoarja in dotok je moč regulirati s posebno pipo. Preden zaženemo motor, prižgemo gorilnik, potem šele s posebno ojnico poženemo motor. Vžiganje je opravljeno prej kot v eni minuti... Potem
ko se vozhik odloči, da bo pognal kolo, dvigne noge pod sedež, prime za krmilo in priključi motor ha zadnje kolo. Motor vozi počasi ali hitro; kakršna je lega vzvoda, ki upravlja prenosnike. Ko prestavimo kontrolni vzvod v vzvratni položaj, se motorno kolo ustavi, motor teče v prostem teku.«
Gre za prvo motorno kolo, ki je bilo kdaj koli zgrajeno na svetu. Toda le redki so, ki si upajo ta nevarni stroj tudi ‘upravljati. Zdi sc, da je novi izum samo senzacija!
Za Daimlerja je značilno, da ni nikoli zadovoljen z doseženimi uspehi: komaj je načrt uresničen, že se loti novega. Ko dokaže, da Je moč njegov novi stroj uporabljati za pogon kopenskih vozil, že ga hoče preizkusiti tudi na vodi. Z Maybachom zgradita šest metrov dolg čoln, opremita ga z motorjem z 1 KM in čoln doseže hitrost do 10 km na uro. Senzacionalna splavitev na Neckarju in uspešni poizkus ju spodbudijo, da namenita čoln prevažanju potnikov. Daimlerju je jasno, da si ne bo nihče upal potovati s čolnom, ki ga poganja bencin, saj se bo bal požara. Zato stroj spretno opremi s porcelanastimi izolatorji in žicami, češ motor poganja elektrika.
Vožnje za reklamo postanejo zelo popularne in motorni čolh je deležen še večjega priznanja kot kolo. Podobne čolne naročita perzijski šah in kancler Bismarck. Sledi veliko naročilo! Izdela naj močnejše stroje za pogon v hamburškem pristanišču.
Dvaihpetdesetletni Daimiler je torej končno uspel! Naročila mu omogočijo večje dohodke in lastno podjetje zaživi že štiri leta potem, ko je zapustil Otta.
Istega leta kot Daimler je zgradil prvo motorno kolo tudi Benz. Novo vozilo je križanec med kočijo in triciklom: prvo (edino) kolo je zvezaho s krmilom, zadnji dve sta pogonski.
Dvoje očetov za prvi avtomobil — toda kakšna razlika v značajih. Benz je hitro zadovoljen, tudi resnih ih dobronamernih nasvetov ne upošteva in je že po prvem uspehu prepričan, da je dosegel najboljše; Daimler je resen, vedno nekoliko skeptičen, pripravljen izboljševati. Prav zaradi tega je Daimler za razvoj avtomobilizma veliko pomembnejši. Vsak še tako uspešen stroj popravlja, dela nove poskuse, če le pričakuje, da ga bo lahko izboljšal In ni mu žal he časa ne denarja.
Naslednji cilj je kočija, ki jo bo »namesto konj poganjal motor s konjskimi močmii«. V Canstattu kupi Daimler ogrodje stare kočije, vgradi stroj in opremi prvi dve kolesi z volanom. Dela popolnoma neodvisno od Benza. saj za njegove poskuse niti dobro ne ve. Stroj ha kočiji brez konjev je podoben tistemu z motornega kolesa, ima dve prestavi in mehanski prenos z žičnimi vrvmi na zadnjo pogonsko gred. *
Marčne noči 1887 starta na Daimlerjevem vrtu prvi avtomobil na svetu. Polnočni poizkus je uspeften, avtomobil doseže 35 km na uro. Toda že vožnja pri taki majhni hitrosti — zn Dalrn-lerjev čas Je izredna — Je zelo neudobna. Daimler se pomanjkljivosti zaveda, toda ve, da je začetek dober. Loti sc Izdelave novega vozila. Tokrat je motor vodno hlajen — voda cirkulira skoz.1 radiatorju podobni hladilnik. Novi avtomobil Je že popolnejši, toda Daimler še vedno ni zadovoljen. Zgradi še tretje vozilo, tokrat z dvovaljnim motorjem — spet velika novost.
v dveh letih kar troje novih vozil! Zaključek Je Jasen: ni dovolj, da opremimo samo kočijo z motorjem, treba je tudi novega ogrodja.
Četrto vozilo že ima šasijo, opremljeno Je še z Izpopolnjenim strojem in ima štiristopenjski menjalnik. Resnični avtomobil, ki daleč preseže vse Benzove izdelke.
Grof Zeppelin želi angažirati Daimlerja pri izdelavi zračnih ladij, pa ga zavrne: »Ljudje mislijo, da sem idiot, ko želim s cest spodribiiti konje, če jim sedaj povem, da hočem letati, potem bodo dejali, da me luna trka!« Čeprav ne sodeluje pri gradnji letal, vendar njegov motor poganja prvi cepelin.
Na svetovni razstavi v Parizu (1889) demonstrira Daimiler svoja voziila. Uspeh je prodoren in naročila dežujejo z vseh strani. Loti se reorganizacije proizvodnje, saj obe tesni lopi na vrtu he moreta več zadoščati. Ker z Maybachom nimata dovolj denarja, da bi zgradila novo tovarno, osnuje Daimler 28. novembra 1890 delniško družbo: Daimler Motoren Geseillschaft.
V tovarni sta zaposlena tudi izumiteljeva sinova Adolf in Paul.
Daimler — lastnik tovame — nikoli he pozabi, da je bil včasih mehanik. Svojim delavcem posveča veliko skrb, zato pa zahtevat veliko delovno disciplino. Ne trpi favoriziranja; ko njegov mlajši sin pelje novi avto hitreje kot je dovoljeno, ga suspendira.
Leta 1890 začno tudi v drugih državah graditi kočije brez konj. Toda vse druge konstrukcije so toliko slabše od Dalmlerje-vih, da se tehtnejši investitorji raje odločajo za halkup licence. Tako piroda Daimler svoj patent Panchardu v Franciji, potem še v Anglijo.
Angleška tradicija meče polena pod kolesa novih vozil. Toda počasi se začne javno mnenje obračati in leta 1896 sprejme parlament odlok, da se dovoli vožnja »vozilom brez vprege« tudi p>o deželnih cestah — z omejitvijo hitrosti na 12 milj ha uro. V proslavo tega odloka se lastniki avtomobilov In zastopniki tovarn odločijo za organizacijo rallyja med Londonom in Brightam. Na rally je povabljen tudi dvainšestdesetletni Daimiler, kot potnik v avtomobilu, ki ga bo vozil pobudnik Britdsih Daimler Company.
Rog naznani začetek tekmovanja. Veliko vozil, ki so na startu, .se sploh ne premakne — motor noče vžgati. Nekatera kasneje le startajo, druga ostajajo.
Rally vseeno uspe, pa Čeprav ostane nekaj vozil na cesti. Najbolj nesrečni šofer potrebuje za 74 km dolgo pot skoro 18 ur, tolikokrat mora popravljati avtomobil.
Napor na avomobilski dirki je bil za Daimlerja prevelik. Po povratku iz Anglije si ne opomore več in 6. marca 1900 umre.
Napis na hiši v Canstattu: *V spomin (iznajditelju Daiimlerjevega stroja, ki je novembra 1885 na tem vrtu vozil prvi avtomobil na svetu.-« — Preprosto, kakor Je bil preprost oče avtomobila.
Prelom stoletij je tudi prelomnica v proizvodnji avtomobilov, ki jilh začho po vsem svetu izdelovati v velikih serijah.
Mercedesova zve/xia je Daimler jev spomenik.
,.-, ‘■fn.tt/L > ,<, U’
mm..
MAUgEl/^e
v*L'
r----------------------
■ Rimska policija je prijela sumljivega človeka, ki se je izdajal za Francoza in venomer zatrjeval, da ne zna niti besedice itali-j	jansko. Na policijski postaji so mu ponudili stol, eden izmed
5	stražnikov je povedal najnovejšo smešnico. »Francoz« se je naj-
•	bolj krohotal. Pri natančnejšem pregledu so ugotovili, da jim je
prišel v roke žepar iz Genove, ki so ga že dolgo iskali.
•
Neznanec je po telefonu vprašal škotskega filmskega igralca Jamesa Robertsona Justicea: »2e od nekdaj občudujem vašo brado. Mnogo lepša je od moje. Ali bi mi zaupali naslov vašega frizerja?« Jezno je odgovoril igralec: »Brado si negujem sam, novih strank pa za zdaj ne sprejemam.«
•
Na cesti pred Capetownom v Južni Afriki je policijski narednik Teeters opazil avto, ki je drvel z veliko hitrostjo. Na motornem kolesu je dohitel voz ii ga ustavil. Za krmilom je sedela njegova žena, ki si je pri sosedu izposodila voz, da bi bila pravočasno — v porodnišnici.
•
Petdesetletnico obstoja je praznoval eden najbolj ekskluzivnih klubov, katerega člani so največji sladokusci Francije, število članov ne sme preseči stotice, ženske po klubskih pravilih nimajo vstopa.
Uprava neke ameriške revije je dobila po pošti vrnjeno številko s pripombo: »Nedostavljivo, naslovljenec umrl.« Spodaj je nekdo pripisal: »Nov naslov ni znan.«
Čeprav velja Nizozemska za	um	~~ /f	K-------m
»raj lisk in drugih krav«, je pri	MB;	 s)
njenem prebivalstvu margarina WMl\ . JyC^/'—*•. // Šb bolj v čislih kot kjerkoli dru-	Kil	'	U/
god. Po statističnih podatkih uži-	KU. /—■**’ >	§9
va maslo le 21 odstotkov Nizo-	Ji	8»
zemcev. Za primerjavo: v Zvezni	'P'	/^~	/r Ml
republiki Nemčiji, kjer je maslo F	  i
zelo drago, znaša ta odstotek 45, I C	‘)
v Veliki Britaniji pa celo 59.	---- *- *----------------——-
Približno 50 študentov tokijske	univerze Waseda	je	za	dvanajst ur zaprlo sedem profesorjev.	S tem so se jim	hoteli	ma-
ščevati: profesorji so nekaj dni prej izključili tri študente.
Določila libanonske žandarmerije: kdor zna pisati in brati, mora biti visok vsaj 170 cm, za kandidata z zaključeno osnovno šolo je predpisana višina 168 cm, kandidati s srednjo šolo pa so sprejeti, čeprav niso višji kot 165 cm.
•
španska založba Mateu pripravlja novo izdajo Hitlerjeve knjige »Mein Kampf«.
•
Zaradi popevke »Mesečina nad Maubeugeom« so začeli turisti množično prihajati v sever-nofrancosko mesto Maubeuge. V glavnem zelo razočarani se vračajo, zakaj to mesto ima le nekaj industrijskih podjetij, o pokrajinskih lepotah pa ni sledu. •
Olga Detering, 35-letna mili-mre Rn	.	u	,	Jonarjeva	hči, ki je v obdobju
19,i6—60 delala kot bolniška sestra pri Albertu Schvveitzeriu v Lambareni, trenutno potuje po ZDA. Prenočuje na zadnjem sedežu svojega cadillaca. V hotel ne mara, češ da tam »ne govorijo pravilne angleščine«.	J
•
V prihodnje smejo študentje v Manili le še v kopalnih oblekah prestopiti prag univerzitetnega poslopja. Odkar velja ta ukrep, ne izgine nobena knjiga več. — Naj povemo, da je v Manili vse leto zelo vroče.
•
,K<>t vlomilca so prijeli 31-letnega Johna Bensona iz Londona. Možakar je direktor podjetja, ki izdeluje alarmne naprave. Pred sodniki je dejal: »Več ko bo vlomov, bolj bodo ljudje kupovali varnostne naprave.«
•
Ernest Williams iz New Yorka je priznal, da je letos izropal nad 50 telefonskih avtomatov, potem pa se je nasmehnil preiskovalcu ki ga je zasliševal: »Ce kaj delaš, moraš delati v redu.« Vlomilcu dolgo niso prišli na sled, ker je opravljal svoje »delo« v zelenkasti uniformi, kakršne nosije nameščenci telefonske družbe.
NOV PRIMER EVTANAZIJE JE RAZBURIL EVROPO. VSI IŠČEJO ODGOVOR NA VPRAŠANJE AU JE IMELA MATI DEFORMIRANEGA OTROKA PRAVICO NASILNO SKRAŠATI NJEGOVO ŽIVLJENJE
Suzanne Vandcputte so konec maja pripeljali v porodnišnico bolnišnice Rocourt nedaleč od belgijskega mesta IJcga. V bolniški list nosečnice so vpisali običajne podatke: starost (25 let), poklic (uslužbenka), ime, starost in poklic moža (Jean Vandeputte, uslužbenec, 35 let). Nihče ni posvečal nosečnici kake izredne, pozornosti. Opazili so sicer, da je nekoliko bolj razburjena kot druge bodoče matere, toda tudi to ni nič posebnega za žensko, ki pričakuje svojega prvega otroka. Toda že čez nekaj dni so zanjo vedeli vsi, ki delajo v bolnišnici, šepetaje so ponavljali njeno ime in veliko jih je prišlo »službeno« v sobo, kjer je ležala mati novorojenčka. Vendar Suzannc iz njihovih pogledov ni mogla uganiti, da je rodila deformiranega otroka hrez lahti in nadlahti, kateremu sta izobličeni roki od zapestij naprej z nekaj prsti rasli kar iz ram.
V bolnišnici so se zavedali neznosnega položaja mlade matere, zato je primarij odločil, da ji takoj prvi dan ne pokažejo otroka. Z izgovorom, da je dojenček Se v inkubatorju, so ga potem skrivali pred materjo Se štiri* dni. Ko pa so nedvomno ugotovili, da je otrok razen svoje deformacije povsem zdrav duševno in telesno in da bo ostal pri življenju, tragičnega srečanja ni bilo moč več preprečiti.
Ko je Suzanne videla malo Karine, se ji je pogled zameglil v grozi in po vseh hodnikih so zaslišali njen krik: »Saj je pošast!« Dali so ji injekcijo za pomiritev, toda ko je prišla mlada mati k zavesti, še nikakor ni bila pomirjena z usodo. Vsa iz sebe Je nenehno rotila zdravnike: »Toda saj je ne smete pustiti živeti! Njeno življenje bo pekel! Dajte ji nekaj, naj umre, prosim vas, prosim vas! Ce ji vi ne boste skrajšali trpljenja, bom naredila to sama, takoj ko pridem iz bolnišnice.«
Ko je Suzanne to grožnjo ponovila tudi tik preden so jo spustili iz porodnišnice, je dr. Weerts, ki je imel mlado žensko na svojem oddelku, spoznal, da misli resno. Odhitel Je k primariju dr. Gottslilaku in mu svetoval, naj o vsem takoj obvesti policijo. Toda primarij je menil, da bi žensko, ki je že tako do skrajnosti razburjena, prihod policije na dom samo še bolj prizadel in zato se ni upal tvegati tega skrajnega ukrepa. »Nadaljeval sem z delom,« je kasneje izjavil dr. Gottshlak novinarjem, »toda tisto, kar mi je povedal kolega, mi nikakor ni šlo iz glave. V izrednih primerih sicer res pustimo, da deformirani novorojenčki umrejo. Toda gre res za izredne primere, pri katerih bi tudi zdravilen je lahko podaljšalo življenje le za kak dan ali teden. Mala Karine na je bila kljub svoii deformaciji popolnoma zdrava. Imela je pravico do življenja in morali bi Ji pomagati, če bi ji kdorkoli skušal odvzeti to pravico. Zdravnik lahko izda poklicno skrivnost, če s tem prepreči zločin. In v tem primeru bi res lahko prišlo do zločina, čeprav nikakor nisem mogel verjeti, da bi katerakoli mati lahko umorila svojega otroka, pa Čeprav Je deformiran. Toda kljub temu sem naslednje Jutro, dvanajst ur po tem. ko je mlada mati zapustila z otrokom porodnišnico, o svojih bojaznih obvestil državnega tožilca.«
BILO .TE 7.F. PREPOZNO
In tako so odkrili čez dobro uro enega najbolj Pretresljivih primerov evtanazije, kar Uh v Relgiii pomnijo zadnia leta. Ko se jo policijski inšnoktor oglasil pri Vandeputtovih. mu je vrata odorla Suzanne. »Otrok Je preminul to noč.« je rekla policistu. Toda že uro kasneie je mlada žena br*z obotavUanJa priznala pred preiskovalnim sodnikom: »Da, umorila sem svojo hčerko. Z uspavalnim praškom. Nisem se mogla sprijazniti z mislijo, da bi jo pustila živeti. Nisem mogla prenašati misli o njenih mukah, ko bi rasla In postajala ženska. Pa tudi nase sem mislila. Sramovala sem se je. Ce bi le mogla, bi jo skrila pred vsemi.« In potem je enako odkritosrčno priznala, da Je naredila zločin v soglasju s svojim možem, materjo in sestro.
AGONIJA JE TRAJALA TRI ITRE
Preiskovalni sodnik je notem ugotovil, da se le oče ni strinjal z evtanazijo. Toda potem ro je odločil, da se v vso zadevo »ne bo mešal«. Zapustil Je stanovanje. Tri ženske so se potem posvetovale in ugotovile, da je treba poklicati na pomoč zdravnika. Izbrale so dr. Castersa, ki Je bil star družinski prijatelj. Mati je prevzela na sebe dolžnost, da ga prepriča, da bi predpisal kak strup, od katerega bi deklica brez večjih muk zapustila življenje.
»Mlada sta, poročena koma) dobro leto,« Je govorila zdravniku. »Mlada sta, srečna, zaljubljena, pred seboj Imata še vse življenje. Deformiran otrok bi lahko uničil njun zakon. Morate jima pomagati. Ko boste pomagali njima, pa boste pomagali tudi otroku. Prihranili mu boste njegovo pošastno kalvarijo v življenju.«
Dr. Casters se je pustil prepričati. Odšel je pogledat dojenčka. 2e je pričel pripravljati injekcijo, toda potem se je zadnji hip premislil. Mogoče se mu je zazdelo, da Je le nekoliko prenevarno, četudi sam napravi zločin. Menil Je, da bi prehitro odkrili strup. Zato Je predpisal neki uspavalni prašek, ki bi ga bilo težko ugo-
Alkatrazu je šel po vodi
PO DVEH TEDNIH ŠE VEDNO NISO IZSLEDILI TROJICE, KI JI JE USPEL POBEG IZ »NAJBOLJ VARNE«
AMERIŠKE JEČE
Ali je uspel pobeg treh kaznjencev iz Ječe Aloatraz na majhnem otočku nasproti San Francisca? V direkciji JetniSnice, ki Je doslej veljala za najbolj varno na svetu, »iz katere lahko uideš samo v smrt«, se tokrat prvič, od kar so jetnišnico ustanovili, pripravljeni dati pritrdilen odgovor.
V ponedeljek, 11. junija, ob 20.30 je paznik, kot vsak večer, zadnjič pogledal, če je v celicah vse v redu. Snop svetlobe iz ročne svetilke se je sprehajal po celicah in preverjal, če so vse postelje zasedene. In vse je bilo v redu. Vsaj videti je bilo tako. Toda ko so v torek ob osmih zjutraj kot običajno odprli celice in poklicali vse jetnike v zbor, se tri Številke niso odzvale. Celica Johna in Cla-renca Anglina in Farrisa Morrisa so bile prazne.
Preplah se je sicer takoj razširil tudi na bližnjo obalo, kjer je direktor zapora poklical na pomoč policijo, carino, obalno stražo in celo vojsko, toda poročila »Se vedno nismo našli ničesar«, so si kar sledila. Le eden
izmed helikopterjev je odkril na obali bližnjega Angelskega otoka zapuščen splav. To tedaj sicer ni pomenilo še prav ničesar, toda ko so minevali dnevi in ko še vedno ni bilo nobenih sledi za ubežnikom, so se kaznilniške in policijske oblasti pričele počasi miriti z mislijo, da je tokrat pobeg kaznjencev le uspel in da se je trojica že izgubila v kakem skrivališču ameriškega podzemlja.
Vsi trije Jetniki so imeli okrog trideset let ih vsi isto »specialnost«; bančne rope in vlome. Arthur Dollison; direktor kaznilnice je izjavil novinarjem: »Trojica je morala pripravljati svoj pobeg dolge mesece.« In verjetno bo kar držalo. Zakaj ugotovili so, da so trije jetniki pobegnili skozi rova, ki so ju z žlico izpraskali pod posteljami (živeli so v dveh celicah) do navpičnega rova z električnimi vodi. Od tam so potem splezali na streho, kako pa je tekel pobeg naprej pa lahko le domnevajo. Jetniška uprava je zvedela, da so trije zadnje čase nekaj brkljali v delavnici in da bi tisto, kar
so pripravljaU, lahko bil
splav. Preden so zlezli v rov, so izoblikovali iz raznih predmetov pod odejami nekaj, kar bi ob hitrem pogledu lahko spominjalo na človekovo postavo, tako da niti ne morejo ugotoviti, kdaj so pravzaprav zbežali. Čeprav je možno, da so si naredili v delavnicah splav, to še nikakor ne pomeni, da je bil pobeg lahka stvar. Otok je sicer samo tri kilometre oddaljen od Angleškega otoka in še nekaj manj od obale, toda izredno močnemu toku se lahko uspešno upirajo samo motorni čolni. Prav zaradi teh otokov je Obveljalo, da iz Alcatraza ni moč zbežati, kar ja praksa tudi dokazala. Odkar je leta 1934 Alcatraz postal federalna ječa je skušalo zbežati dvajset kriminalcev, toda dvanajst so jih ujeli, pet ustrelili, enega je tok vrgel mrtvega na obalo, za dva pa so vsi prepričani, da sta postala žrtve morskega toka, potem pa rib in da zaradi tega ni bilo moč najti njihovih trupel.
Prav zaradi tega je Alcatraz zaslovel kot edinstvena
Ječa v ZDA in turistični vodiči številnim radovednim turistom kaj radi govorijo: »To je ječa, v katero lahko pridete v desetih minutah, toda da jo zapustite, potrebujete vsaj dvajset let.. ,«Za njegove zidove pa so spravili najhujše ameriške kriminalce na čelu z Al Caponejem.
Pobeg trojice je sedaj hudo omajal mit. Toda komisija, ki je morala proučiti, kako je sploh lahko prišlo do pobega, je prišla do presenetljive ugotovitve, da aleatraški zidovi že dolga leta niso več nepremagljivi. Tako so stari in izsušeni, da jim je lahko kos vsak metalen predmet. In kaže, da je s tem pobegom ječa za vedno izgubila svoj sloveš. Zakaj ugotovili so tudi, da bi bilo treba porabiti vsaj štiri milijarde v našem denarju, če bi hoteli vrniti ječi njeno nepremagljivost.
Alcatraz: ječa na otoku v neposredni bližini San Francisca
ZADNJI POGLED NA NARAVO
»Cw. nekaj let boste popolnoma oslepeli. Vaše bolezni ni mogoče ozdraviti,« je rekel o-četsni zdravnik 58_letnemu Kurtu Petersu, mojstru iz papirnice v WiHbadu (Zah. Nemčija).
Kurt se je žalostno vrnil v svojo sobo, dva dni ga ni bilo na spregled, nafto pa je nenadoma pripravil prtljago, vzel v roko poipotno palico ter se. oglasil pri svojem delodajalcu.
»Preden bom oslepel,« je dejal. »bi rad prepotovali svet ter občudoval vse tiste lepote narave. ki Jih imam tako rad. Nabral bi sl rad čimveč sipo- * mi nov ...«
Tako je btlo pred štirimi leti. Kurt je peš, 7. avtostopom in drugače prepotoval precejšen del sveta. V Indiji ga je sprejel premier Nehru, v Angliji pa ga niso marali videti, slab sprejem je doživel tudi med Nizozemci. Pred tedni je btl tudi v Franclji, nato pa se je nameril proti Španiji In severni Afriki.
»Čedalje slabše vidim, kmalu pa bo prišlo najhujše. Vendar se bo-m takrat ustavil, kamor bom prišel in skušal živeti dalje ob lepih spominih. Vse bolj in boli sem navezan na naravo.« pripoveduje Kurt slehernemu, ki ga sreča.
toviti pri avtopsiji. Sestra Je potem odhitela po strup, ga zmešala z mlekom in dala otroku stekleničko z dudko.
Zenske so potem opazovale, kako deluje strup. Sel« po treh urah je dojenček iz sna odšel v smrt. Ko se je oče vrnil domov, je bilo že vse končano. Sestra je kasneje izjavila pred preiskovaMim sodnikom: »Zločin bi bil hujši, če bi dekletce pustili živeti.«
TAKO SO MISLILI IN DELALI NACISTI
Ce ne bi zdravnika iz porodnišnice obvestila policijo, verjetno umora ne bi nikdar odkrili. Tako pa se je sedaj pe tori ca — oče, mati, njena sestra, mati in zdravnik, ki je predpisal uspavalni prašek — znašla v Ječi. In kot pri večini primerov evtanazije se je tudi tokrat javnost razdvojila. Zlasti v Belgiji in Franciji so polemike v časopisju, na radiu in televiziji izredno žive in ostre. Eni menijo, da sodišče nima moralne pravice obsoditi ljudi, ki so odvzeli deformiranemu otroku življenje, drugi pa menijo, da ravno starši in sorodniki niso imeli te pravice, ki so si Jo prilastili.
Francoska radijska postaja Je posvetila posebno oddajo temu belgijskemu primeru evtanazije in pozvala svoje poslušalec, naj povedo svoje mnenje. Samo pet odstotkov anketiranih Je menilo, da Je.treba mater obsoditi. V Liegu, ki je sicer znano katoliško in protestantsko mesto, pa obsojajo zdravnika iz porodnišnice, ki sta prijavila vso zadevo. Tako da je dr. IVeerts zagrenjeno izjavil novinarjem: »Zdravnik sem in moram kakorkoli preprečiti smrt človeškega bitja, pa četudi sc rodi deformirano. Saj nismo več v času Spartancev ali nacistov, da bi zaradi čiste rase uničevali človeška bitja. Zato sem tudi menil, da je treba obvestiti policijo. Zdravniki ne moremo biti sentimentalni. Naša dolžnost je samo, da ljudem pomagamo živeti.«
Mnenja pa so še toliko bolj deljena, ker tokrat ne gre za primer čiste evtanazije, skrajšanja muk človeku, ki je že tako obsojen na smrt. Zakaj deklica bi živela. Kako, to Je sicer drugo vprašanje, toda ankete nekaterih časnikov med deformiranimi ljudmi so pokazale, da je tudi njihovo življenje lahko srečno in plodno. Francoski listi navajajo predvsem primer Denise Lcgrix, ki se je rodila s podobno deformacijo kot mala Karine, pa je sedaj priznana slikarka in pisateljica.
Po drugi plati pa zapleta primer belgijske evtanazije predvsem dejstvo, da je do deformacije prišlo, ker je mati uživala uspavalne praške softenon, zaradi katerih se Je zadnje čase rodilo v Evropi mnogo deformiranih otrok (o zadevi smo poročali tudi v našem tedniku).
Sodišče se bo sicer izreklo v kratkem, toda naj bo njegova odločitev taka ali drugačna, problem evtanazije bo še vedno ostal ena največjih dilem človeško vesti.
Mati deformirane deklice
JEZUS
JE PRIŠEL IZ VESOLJA
NEZNANSTVENA ŠPEKULACIJA SOVJETSKEGA UNIVERZITETNEGA PROFESORJA
Jezus Kristus je res živel, vendar pa ni bil z našega planeta. Na Zemljo je prišel iz vesolja, na neki vesoljski ladji, po poklicu pa je bil verjetno zdravnik. Zemljani pa so ga zaželi častiti kot boga, ker jih je popeljal v dotlej še neznane dežele. Do te nenavadne misli je prišel sovjetski profesor V. K. Zajcev, docent ha leningrajski univerzi, ki je sicer, vse do te svoje vesoljske razlage o nastanku krščanstva, slovel v univerzitetnih krogih kot resen znanstvenik.
Leningrajska “Pravda« pa se nikakor ne strinja z Zajčevim in hjegovo teorijo. Precej ostro ga je napadla in hkrati obžalovala, da univerzitetne oblasti niso pravočasno posredovale in »opozorile znanstvenika na večjo zgodovinsko in ideološko resnost-.
Zajcev je posredoval svoje misli prvič javno ha nekem predavanju. Po njegovem si gre Jezusov prihod “iz nebes na Zemljo-razlagati s pristankom neke vesoljske ladje. Ladja je pripeljala Jezusa pa tudi odpeljala ga je po krajši smrti, ki pa je bila »samo navidezna (Jezus je po lastni volji prešel v tako hipnotično stanje). Jezus se je. po besedah sovjetskega znanstvenika, izkrcal na Zemlji s še dvema članoma po-
sadke in od tod je kasheje krščanstvo dobilo predstavo o bbžji trojnosti. Na Zemlji je živel dolga leta in ves ta čas zdravil bolne in pohabljene z neko posebno vrsto hipnoze. Očitno je prihajal s kakega vesoljskega planeta, kjeT sta bila znanost in umetnost veliko bolj razvita kot na tedanji Zemlji ih zato so si tudi toliko njegovih dejanj razlagali kot čudeže.
^Pravda« je opravila s to nenavadno vesoljsko teorijo še kar na kratko. Z vrsto polih zgodovinskih in drugih znanstvenih dejstev je pobila marsikatero njegovo domnevo, potem pa se nekoliko pozabavala še z znanstveno in ideološko reshostjo avtorja. Pravi, da je docent na najbolj grob in neznanstven način zavrgel vsa marksistična pojmovanja zgodovine, kulture ih religije in da njegova teorija nihilistično podcenjuje človekove ustvarjalne moči. V zakliučku pa piše: »Če bi bilo na leningrajski univerzi Se več podobnih znanstvenikov kot je Zajcev, hi ta sovjetska visokošolska ustahova kaj hitro izgubila svoj, doslej povsem zaslužen sloves enega najpomembnejših središč marksistične vzgoje v Sovjetski zvezi«.
No, pa kaže, da je bilo posredovanje
»Pravde« skoraj odveč. Na univerzi so kaj hitro ugotovili, da si je znanstvenik privoščil precej divjo špekulacijo, ki naj bi mu zagotovila nekaj publicitete.
	
	myj
NAMIŠLJENE BOLNICE
Bodoče laborantike v kemičnih tovarnah in inštitutih so sedle za mizo kolegija v Romainvillu. Nenadoma je ena izmed njih vstala, se prijela za trebuh in zastokala: “Zastrupila sem se z živim srebrom!« Nato se je zgrudila na tla ter se zvijala v krčih. Kmalu nato je bilo na tleh še deset njehiih tovarišic, starih okoli 15 let. Vse so bile v transu. Ko je prišla upravnica, je poklicala zdravnico, ki je rekla: “Dekleta so gotovo zastrupljena. Nujen je prevoz v bolnišnico.«
Pridrvel je rešilni avtomobil, naložili so dekleta in jih odpeljali v bolnišnico. Tam pa...
Tam so jim dali pomirjevalno sredstvo, zdravhik pa jim je napisal potrdilo, da se niso mogle zastrupiti z živim srebrom tako, kot so si mislile.
Prva “zastrupljen ka- je namreč povedala, da se ji je med poskusi zlomil termometer ter da se j:i je živo srebro razlilo po roki. Tako naj bi živo srebro prišlo v njen organizem..,.
Zdravnik je izjavil, da gre le za kolektivno živčno krizo. Saj se je nemogoče zastrupiti s preprostim dotikom rolke in živega srebra. “Zastrupijenka« pa je morda vedeia, kakšni so znaki resničnega zastrup-ljehja: opekline v ustih, sapniku m grlu, bljuvanje, želodčni krči itd. Ko se je bala teh napadov, ji je resnično postalo slabo, pri tem pa je hipnotično vplivala na svoje kolegice.
Včasih so take napade pozdravili z nekaj udarci po zadnji plati, danes pa napredek medicine in psihologije prepoveduje takšen poseg v psiho pubertetnika...
...» OXFORDU: Šaljivec je odprl pregrado med morskimi prašički in prašičkami v patološkem inštitutu univerze. Računajo s prirastkom 700 repkov.
...» NICARAGUI: Dvoboj razjarjenih vaških velmož je ostal brez posledic za njiju, pač pa je bil v nogo ranjen eden od sekundantov.
1 današnjo številko pričenjamo objavljati vrsto posnetkov, ki bi jih lahko označili kot najimpozantnejše v zgodovini novinarske fotografije. Večino posnetkov so sicer posredovale kamere poklicnih reporterjev, marsikateri amater pa se je prav s to fotografijo uvrstil med »velike«. Razen najstarejših so sicer vse fotografije nastale v delčku sekunde, toda koliko časa in naporov je bilo treba, da se je »ujel« ta delček, je za večino ljudi, ki so občudovali te fotografije, ostala večna skrivnost. Zato dajmo seda| besedo fotografijam in njihovim avtorjem.
Robert Fenton Je eden prvih časopisnih fotografov. Dvajsetega februarja 1855 Je Fen-ton naložil na ladjo namenjeno na krimsko bojišče 3« zabojev izbranega fotografskega materiala in opreme, hrano kot tudi Šotore potrebne za zgraditev začasnega bivališča. Na ladjo so tudi naložili voz, ki ga Je Fenton predelal v temnico.
Ob prihodu na bojišče Je Fenton trčil ob vse težave krimskega poletja. Svojim znancem piše: »Po deveti oziroma deseti uri Je delo zaradi neznosne vročine nemogoče. Zamaški izletavajo iz steklenic in uničujejo moje rezerve, a sama vročina pa kvari posnetke.« Fentonova temnica je bila pogosto pod ruskim topniškim ognjem. Obstreljevali so ga tudi pešci. Fotografskega materiala je bilo vedno manj, toda posnetki, ki jih je Fenton naredil med svojim bivanjem, navzlic temu štejejo med klasiko časopisne fotografije. Možak je s temi svojimi posnetki predstavil Angliji vse nevšečnosti in stvarnost bojevanja na krimskem bojišču.
Zanimivo je, da je Fentonu kljub za današnje pojme primitivni tehniki uspelo doseči talko kakovostne posnetke. Pri svojem delu je uporabljal prav tedaj iznajdeni postopek »mokrega kolodia«. Bistvo tega postopka je v tem, da Je bilo treba prevleči stekleno ploščo z emulzijo, v teku zapustiti temnico, vstaviti držalo v kamero ter Jo osvetliti za tri do dvajset sekund ter spet steči nazaj s tem steklenim negativom, še preden se Je emulzija posušila. Vročina, prah, dež, močen veter, celo fotografova sapa Je lahko ploščo uničila. Ce k temu prištejemo, da je ves ra postopek trajal pet do osem minut, potem šele znamo ceniti kakega kova Je bil fotograf Robert Fenton.
.»Ne morejo vzeti vse,« sem odvrnil.
»Ne?« je vprašal Schwarz.
Molčal sem. Kaj naj bi tudi odgovoril? Da in ne je bilo isto.
»Cernu ne potem najbolj zapuščenih?« Je vprašal Schwarz. »Takih brez znamenitega imena in brez zaslug?«
Spet nisem odgovoril. Schwarz je imel dva ameriška vizuma — kaj pa je še hotel?
Ko da bi uganil mojo misel, je pripomnil: »Nikogar ne poznam v Ameriki. Ampak nekdo mi je dal naslov v New Yorku. Pisal sem. Pisal sem tudi na druge naslove. Popisoval sem najin položaj. Potem mi je nekdo rekel, da sem napravil napako: bolnikov ne spustijo v Združene države. Neozdravljivo bolnih še celo ne. Moral sem začeti od kraja in narediti Helen za zdravo. Helen je pogovor slišala. Nisem mogel preprečiti — vsi v tem zbeganem mravljišču Marseillu so govorili samo o tem.
Tisti večer sva sedela v kavarnici blizu Cannebifere. Veter je pometal ceste. Nisem bil malodušen. Upal sem, da bom našel zdravnika, ki bi po površnem pregledu podpisal spričevalo, da je Helen zdrava. Se zmeraj sva se igrala staro igro: drug drugemu sva verjela, da ničesar ne veva. Pisal sem v najini taborišči, naj nama pošljejo potrdilo, da sva ogrožena. Našla sva sobico; dobil sem dovoljenje za bivanje, ki je veljalo teden dni; delal sem na črno v neki restavraciji, pomival sem krožnike; in neki lekarnar mi je izdal na Duboisov recept deset ampul morfija — trenutno sva torej imela vse, kar sva potrebovala.
Sedela sva pri oknu v kavami in gledala na ulico. To razkošje sva si zdaj lahko privoščila, ker se nama ni bilo treba skrivati. Iznenada pa se Je Helen zdrznila in me prestrašena zgrabila za roko. »Georg,« je šepnila v grozi.
97	»Kje?«
»V odprtem avtomobilu. Prepoznala sem ga. Ravnokar se je peljal mimo.«
»Pa se ne motiš?«
»Kje neki!«
ždelo se mi je skoraj nemogoče. Zunaj je bila tema in ko sem sam poskušal razločiti obraze v avtomobilih, ki so vozili mimo, nisem videl drugega kot obrise. Vendar me to ni pomirilo. Vedel sem, da naju išče. In predobro sem ga poznal, da ne bi vedel — mož ne bo odnehal.
»Od tod morava,« sem rekel.
»Kam?«
»V Španijo.«
»Ali Španija ni	še	nevarnejša?«
Govorili	so, da	je	gestapo v Španiji kot doma	in	da
množično zapira begunce — ampak dandanašnji govorijo marsikaj in vsega ne kaže verjeti.
Šel seftn po starih stopinjah: španski vizum, ki so ti ga dali samo, če si imel portugalskega — in tega spet, če si se lahko izkazal z vizumom za neko drugo deželo. In zraven še najbolj nepojmljivo sekiranje, kar si ga je mogoče zamisliti: francoski izstopni vizum.
Nekega	večera	sva imela srečo. Ogovoril naju	je
Američan. Bil je malce okajen in je iskal nekoga, s katerim bi se	lahko	po	angleško razgovarjal. Cez	nekaj
minut je sedel pri najini mizi in nama naročil, kar sva želela piti. Bilo mu je kakih petindvajset let in čakal je na ladjo, da bi se vrnil v Ameriko. »Zakaj ne gresta zraven?« je vprašal na vsem lepem.
Od osuplosti nisem mogel takoj odgovoriti. Naivno vprašanje ko da je trgalo namizni prt med nami. Tu ti prisede človek z drugega planeta in se mu zdi samo po sebi umljivo kot dihanje, kar je za naju sedemkrat zapečatena iluzija.
»Nimava vizuma,« sem rekel slednjič.
mmu*
»Pa pojdita jutri ponj. Konzulat Je v Marseillu. Prijazni ljudje, res.«
Poznal sem te prijazne ljudi. Bili so polbogovi in na njihove sekretarje je na cesti prežalo nešteto parov prosečih oči.
»Sel bom z vama tja,« je rekel Američan.
»Prav,« sem odvrnil in mu nisem verjel.
»In na to pijmo!«
Pili smo. Gledal sem njegov zdravi povprečni obraz in le z muko sem ga prenašal. Helen je bila skoraj prozorna ta večer, ko nama je Američan pripovedoval o broadwayskem morju luči — pravljice v tem mrakobnem mestu. Gledal sem Helen, ko je prisluhnila imenom igralcev, naslovom gledaliških del, lokalov in vsemu, kar je razgibavalo mesto, ki ni nikdar pognalo vojne. Počutil sem se bedno, a vendar sem bil vesel, da je poslušala, kajti doslej je bila do vsega, kar se je imenovalo Amerika, skrajno ravnodušna. V zadimljenem lokalu je njen obraz bolj in bolj oživljal, smejala se je in obljubila mlademu možu, da bo šla z njim gledat neko delo, ki mu je bilo zlasti pri srcu. Pila sva in vedela, da bo jutri vse pozabljeno.
Pa ni bilo pozabljeno. Ob desetih je Američan potrkal na vrata. Prišel je po naju. Imel sem mačka in Helen ni hotela z nama. Deževalo je. Prišla sva do strnjene množice emigrantov. Bilo je kot v sanjah: množica se je pred nama razdelila kot Rdeče morje pred izraelskimi emigranti iz faraonovega Egipta. Zelena knjižica je bila zlati ključ iz pravljice, ključ, ki je odprl vsaka vrata.
Nepojmljivo se je v resnici zgodilo. Ko je mladi mož slišal, za kaj gre, je malomarno izjavil, da jamči za naju. Vse skupaj se mi je zdelo nesmiselno. Bil je tako mlad. Za kaj takega, se mi je zdelo, bi moral biti starejši. Na konzulatu sva ostala kakšno uro. 2e
on pred tedni sem bil napisal, zakaj sva ogrožena. S te-žavo sem s posredovanjem drugega in tretjega dobil potrdilo iz Švice, da sem bil v nemškem taborišču, in drugo potrdilo, da naju Georg išče in hoče spraviti nazaj. Namignili so mi, naj pridem spet čez teden dni.
Zunaj mi je mladi Američan stisnil roko. »Lepo, da sva se srečala « Izbrskal je vizitko: »Tu ... Pokličite me, ko boste onkraj.«
Pomahal mi je in hotel oditi. »In če se kaj zgodi? Ce bi vas še potreboval?« sem vprašal.
»Le kaj naj se zgodi? Vse je v redu.« Zasmejal se je. »Moj oče je dokaj znan. Slišal sem, da odpluje jutri neka ladja v Oran; šel bi še tja, preden se vrnem. Kdo ve, kdaj pridem spet sem. škoda bi bilo pustiti to priložnost. Torej, na svidenje!«
Izginil je. Pol ducata emigrantov se je zgrnilo k meni; hoteli so zvedeti njegovo ime in naslov! zasluv.ili so, kaj se je bilo zgodilo. Ko sem jim rekel, da ne vem, kje stanuje v Marseillu, so me ozmerjali. Pa v resnici nisem vedel. Pokazal sem jim vizitko z ameriškim naslovom. Prepisali so ga. Rekel sem jim, da nima smisla, kajti mož potuje v Oran. Dejali so, da ga bodo počakali pred ladjo. Razdvojen sem se vrnil domov. Mogoče sem vse pokvaril, ker sem pokazal vizitko. Kdo ve? Bil sem malodušen.
Povedal sem to Heleni. Ta večer je bila zelo nežna. V najini tesni sobici, ki sva jo najela od nekega podnajemnika — saj veste, naslovi od ust do ust — je neumorno pel zelen kanarček, ki sva morala zanj skrbeti, kot sva se ob vselitvi obvezala. Tuja mačka je prihajala pogosto na okno in čepe na polici ure in ure srepela v kletko, ki je visela s stropa. Bilo je že hladno, toda Helen je želela, da je okno odprto. Vedel sem, da trpi hude bolečine. To je bilo eno od znamenj ...
Hiša se je pozno umirila. »Se še spominjaš gra- gg diča?« je vprašala Helen.
»Spominjam se, vendar tako, kot bi mi nekdo pripovedoval,« sem odvrnil. »Kakor, da ne bi bil tam jaz, marveč nekdo drug.«
Pogledala me je. »Vsakdo ima več jazov v sebi,« je rekla potem.
»Jaz ne,« sem dejal. »Zmeraj sem monotono isti.«
Zmajala je z glavo. »Kako se motiš. Toda šele kasneje boš sprevidel, da se motiš. Ko boš sam.«
»Kako to misliš?«
»Pozabi. Glej mačko na oknu. In kanarčka, ki ničesar ne sluti. Vzhičena žrtev!«
»Zastonj se napreza. Nikoli ga ne bo dobila. Na varnem je v svoji kletki.«
Bruhnila je v smeh. »Na varnem v kletki!« je ponovila. »Kdo pa si želi varnosti v kletki?«
Protu jutru sva se prebudila. Vratarica je kričala in zmerjala. Odprl sem vrata, oblečen in pripravljen za beg, vendar policije ni bilo.
»Kri!« je vpila ženska. »Pa ni mogla tega kje drugje napraviti? Svinjarija! In zdaj dobim še policijo na vrat! To imaš v zahvalo, če si človeški. In najemnine tudi ni plačala za pet tednov!«
Na ozkem hodniku so se gnetli stanovalci in zijali v sosedno sobo. Zenska približno šestdesetih let je napravila samomor. Prerezala si je žilo na levi roki.
Kri je neslišno kapljala ob postelji na tla.
»Pojdite po zdravnika,« je rekel Lachmann, emigrant iz Frankfurta, ki je v Marseillu trgoval z venci in podobicami.
»Zdravnika!« je zakričala vratarica. »Saj je že nekaj ur mrtva, ali ne vidite? To imaš, če si dober do vas, razbojnikov! Zdaj pride policija! Kar naj vas vse skupaj zapro! In postelja! Kdo jo bo počistil?«
»Mi bomo počistili,« je rekel Lachmann. »Pustite
policijo na miru!«
»Pa najemnina? Kaj pa z njo?«
»Zbrali jo bomo,« je odvrnila starejša ženska v rdečem kimonu. »Kam pa naj gremo drugam? Bodite vendar usmiljeni.«
»Bila sem usmiljena! Pa te samo izkoristijo, to je vse. Kaj pa je imela? Nič?«
Vratarica je začela iskati po sobi. Gola žarnica je rumena in prstena razsvetljevala sobo. Pod posteljo je stal navaden kartonast kovček. Vratarica je pokleknila k vznožju postelje, kjer pod ni bil okrvavljen, in potegnila kovček k sebi. Njena debela zadnjica v progasti domači halji je spominjala na orjaški krvoločni mrčes, ki se pripravlja, da bo požrl žrtev.
Odprla je kovček. »Nič! Nekaj cunj! Ponošeni čevlji.«
»Kaj pa tole?« je rekla starejša ženska. Pisala se je Lucy Lowe, na črno je prodajala nogavice z napako in lepila razbit porcelan.
Vratarica je odprla škatlico. Na rožnati vati je ležala drobna verižica in zraven prstan s kamenčkom.
»Zlato?« je vprašala debela vratarica. »Gotovo je samo pozlačeno.«
»Zlato,« je rekel Lachmann.
»Ce bi bilo zlato, bi ga že zdavnaj prodala,« je dejala vratarica. »Preden je to napravila.«
»Tega človek ne napravi samo zaradi lakote,« je mirno odvrnil Lachmann. »Verižica in prstan sta zlata. In kamen je rubin. Vredno je najmanj sedem do osem sto frankov.«
»Nesmisel!«
»Če želite, vam prodam.«
»In me lepo ofrnažite? Ne, dragi moj, mene že
ne!«
Poklicati je morala policijo. Emigranti, ki so stanovali v hiši, so ta čas izginili. Večina jih je šla na konzulate, kot običajno, ali po poslu. Drugi so šli v cerkve in čakali na znamenje izvidnika, ki je stal na vogalu in prežal.
S Helen sva šla v cerkev. Nenadoma se je domislila, da bi se spovedala. Čudilo me je, ker ni bila nikoli verna. Sedel sem v klop pod prižnico in čakal. Nisem vedel, ali se je spovedala ali ne in ali je molila in h komu — najbrž k sebi. Pomislil sem na stolnico v Osnabriicku, kjer sem bil čakal nanjo. Našel sem popolnoma spremenjenega človeka in celo zdaj mi je bila vsak dan bolj tuja. Uhajala mi je — to sem čutil — v kraj brez imena, v temo. Čeprav se je trudila, da bi se vrnila k meni, ni bila več moja in nemara nikoli ni bila...
A kdo je že čigav in kaj je to: biti čigav? Ta meščanski pojem brezupne iluzije! Ampak zmeraj znova, ko se je vrnila, za uro, za hip, za noč, sem se počutil kot knjigovodja, ki ne sme računati, marveč brez vprašanja vzeti, kar mu daje nesrečnica, prekletnica. Vem, za to so drugi izrazi, ceneni — ampak ti veljajo za drugačne razmere in za drugačne ljudi, ki mislijo, da so njihovi sebični zakoni božji zakoni. Samota išče sopotnike in ne vpraša, kdo so. Kdor tega ne ve, ni bil nikdar samoten — ampak samb sam.
»Za kaj si molila?« sem jo vprašal in takoj obžaloval.
Čudno me je pogledala. »Za ameriški vizum,« je odvrnila potem in vedel sem, da je lagala.
»Amerika?« je bila nekoč dejala. »Kaj pa boš tam? Cernu bežati še dlje? V Ameriki bo spet druga Amerika, kamor boš hotel, in potem spet druga Evropa. Ne uvidiš tega?«
t
Ničesar novega več si ni želela. V ničesar več ni verjela. Smrt, ki je glodala v njej, ni hotela več bežati. Obvladovala jo je vso.
Bolezen se je igrala z njo strašno maškarado, kakor sva se midva igrala nedolžno maškarado v gradiču, in včasih me je gledal s plamenečimi očmi iz drobne lobanje človek, ki me je sovražil, drugikrat človek, ki je bil žalostno vdan, pa spet neznansko pogumen igralec, včasih ženska, ki jo je bila sama lakota in obup, vendar zmeraj človek, ki je imel samo še mene, da se je lahko vrnil iz teme, in je bil za to hvaležen v grozi in bojazni pred smrtjo.
Oglednik je prišel povedat, da je policija odšla.
»Bolje bi bilo, ko bi šli v muzej,« je rekel Lac-mann. »Tam je zakurjeno.«	j
»Kaj je tu kak muzej?« je vprašala ženska, ki so ji žandarji odpeljali moža in je že pet tednov čakala nanj.
»Seveda. Muze.i...«
Moral sem pomisliti na pokojnega Schwarza. »Bi šla tja?« sem vprašal Helen.
»Ne zdaj. Vrniva se domov.«
Nisem hotel, da bi vnovič videla mrtvo žensko; vendar je nisem mogel zadržati. Ko sva prišla, je bila vratarica že pomirjena. Morda je dala medtem tudi oceniti prstan in verižico. »Uboga ženska,« je rekla, »saj nima niti imena.«
»Ali ni imela dokumentov?«
»Ne.«
»Jo hočete videti?«
»Ne,« sem rekel.
»Pač,« je rekla Helen.	'
Spremil sem jo. Pokojnica je popolnoma izkrvavela. Dve ženski, emigrantki, sta jo umivali. Pravkar sta jo obrnili, ravnodušno kot belo desko. Lasje so ji viseli do tal. »Ven!« je siknila ena od žensk.
1 ni šel sem. Helen je ostala. Cez čas sem se vrnil, da bi jo odpeljal. Sama je stala v ozki sobi ob vznožju postelje. Strmela je v beli, upadli obraz; eno oko ni bilo povsem zaprto. »Pojdi zdaj,« sem rekel.
»Takle torej je človek potem,« je rekla tiho. »Kam jo bodo pokopali?«
»Ne vem. Med siromake. Ce bo kaj stalo, bo že vratarica zbrala. Malo še zase.«
Helen je molčala. Potem je spet vprašala: »Kdaj jo bodo pokopali?«
»Jutri ali pojutrišnjem. Mogoče jo bodo odpeljali na obdukcijo.«
»Zakaj? Ne verjamejo, da se je ubila?«
»To že verjamejo.«
Po stopnicah je prišla vratarica. »Jutri bodo prišli ponjo in jo odpeljali na kliniko. Na takih truplih se mladi zdravniki učijo operirati. Njej je tako vseeno, nas pa nič ne stane. Bi skodelico kave?«
»Ne,« je rekla Helen.
»Jaz pa moram,« je rekla vratarica. »Čudno, kako taka reč razburi človeka, kaj? Umreti bomo morali vendar vsi.«
»Tako je,« je rekla Helen. »Le da nihče noče verjeti.«
Ponoči sem se nenadoma zdramil. Helen je sedela v postelji in zdelo se mi je, da prisluškuje. »Tudi ti vohaš?« je vprašala.
»Kaj?«
»Mrtvo. Voham jo. Zapri okno.«
»Ni res, Helen, ne vohaš je. To ne gre tako hitro.« »Pa jo.«
»Najbrž so veje.« .Emigranti so nabrali šop lovor-|evih vej in jih položili na rajnico in ji prižgali svečo. »Zapri okno. Spet voham.«
Vstal sem in zaprl okno. Na nebu je bila polna jQ2 luna in mačka je čepela poleg okna. Ko jo je oplazilo krilo, je prhnila in skočila pokonci. »Kaj je to?« je vprašala Helen za mojim hrbtom.
»Mačka.«
»Tudi mačka čuti, vidiš!«
Obrnil sem se. »Helen, mačka sedi tu vsako noč in čaka na kanarčka iz kletke. Zaspi, drago moje. Sanjalo se ti je. Res ni vonja iz druge sobe.«
»Potem zaudarjam jaz?«
Osupnil sem. »Nihče ne zaudarja, sanjalo se ti je.«
»Ce ona ne, potem jaz. Nikar ne laži!« je odvrnila nenadoma ostro. »Vem, kaj misliš, da mi je! In gnusim se ti! Zakaj nisi odkrit in mi ne poveš?«
Molče sem stal in čakal, naj pove, kar mora povedati. Vendar ni rekla nobene več. Čutil sem, kako trepeče. Sedela je v postelji, bled nejasen lok, oprt na roke, z očmi, ki so bile velike in temne v votlinah, in z močno našminkanimi ustnicami — že nekaj dni se je šminkala tudi pred spanjem — ki so bile videti črne v slabotni luči, in strmela je vame kot ranjena žival, pripravljena na napad.
Dolgo je nisem mogel pomiriti. Slednjič sem potrkal pri Baumu v prvem nadstropju in kupil žepno stekleničko konjaka. Sedela sva na postelji in pila in čakala jutra. Truplo so zgodaj odnesli. Možje, ki so prišli ponj, so ropotali po stopnicah z nosilnico. Slišati je bilo njihove šale skozi tanko steno. Uro zatem so prišli novi najemniki.
Nekaj dni sem kupčeval s kuhinjskim orodjem, ki ne zahteva sumljivega kovčka. Dvakrat sem se vmil domov prej kot običajno — in soba je bila prazna. Čakal sem nemiren in napet, toda vratarica mi je povedala, da nihče ni bil prišel ponjo. Da je odšla sama pred nekaj urami.
Vrnila se je kasno zvečer. Z obraza nisem mogel razbrati, kaj ji je. Ni me pogledala. Ugibal sem, kaj naj storim, ampak molčati je bilo še neprijetneje kot vprašati.
Zato sem vseeno vprašal: »Helen, kje si bila?«
»Na sprehodu,« je odvrnila. »Pač, v tem vremenu. Ne kontrolirat me!«
»Saj te ne,« sem dejal. »Samo v skrbeh sem bil, da te ni nemara policija zgrabila.«
Hripavo se je zasmejala. »Policija me ne bo več zgrabila.«
»To bi srčno rad verjel.«
Zastrmela se je vame. »Ce boš še naprej spraševal, grem. Ne prenesem, razumeš? Ne prenesem, da me nekdo kar naprej opazuje, ne moreš razumeti? Hiše zunaj me ne opazujejo! Prav ravnodušne so. In ljudje, ki hodijo mimo, so ravnodušni. Ne sprašujejo me in ne opazujejo!«
Bilo je na dlani, na kaj je merila. Zunaj ni nihče vedel za njeno bolezen. Tam ni bila bolnica; bila je ženska. In ženska je hotela ostati. Hotela je živeti. Biti bolnica, je zanjo pomenilo počasi umirati.
Ponoči je v spanju jokala. Zjutraj je vse pozabila. Somraka ni mogla prenašati. Kot zastrupljena pajčevina je legel na njeno prestrašeno srce. Opazil sem, da je potrebovala čedalje več mamila. Vprašal sem Levija, ki je bil prej zdravnik in je zdaj trgoval s horoskopi. Povedal mi je, da je za vse drugo prepozno. Kakor je bil rekel že Dubois.
Odslej je prihajala pogosto kasno domov. Bala se je, da jo bom spraševal. Pa je nisem. Nekoč, ko sem bil sam doma, je postrešček prinesel velik šopek rdečih vrtnic. Odšel sem in ko sem se vrnil, šopka ni bilo več. Začela je piti. Nekaj ljudi je čutilo potrebo, da mi pove, da so jo videli po barih, in to ne s&mo.
Vse moje upanje je bil ameriški konzulat. Končno sem dobil dovoljenje, da smem čakati v predsobi; toda dnevi so minevali in nič se ni zganilo.	,
Potem so me ujeli. Dvajset metrov od konzulata je policija obkrožila emigrante. Skušal sem doseči konzulat, toda to je bilo še boli sumljivo. Kdor je bil v konzulatu, je bil rešen. Videl sem Lachmanna, ko je izginil skozi vrata; iztrgal sem se, planil in padel. Zandar mi je bil podstavil nogo. »Tega na vsak način!« je rekel mladenič v civilu in .se smehljal. »Sumljivo se mu mudi!«
Pregledali so naše dokumente. Šest od nas so zadržali. Policija se je umaknila. Nenadoma so nas obkrožili civilisti. Potisnili so nas v zaprt tovornjak in odpeljali v predmestje. Hiša je stala precej na samem v vrtu.
Danes se mi zdi skoraj čudež, da me niso že prej zgrabili. Vedel sem, da naju Georg ne bo nehal iskati. Nasmejani mladenič mi je to povedal. Na nesrečo sem imel pri sebi tudi Helenin potni list; vzel sem ga s seboj, ko sem šel na konzulat. »Končno smo le ujeli el?,0i0lrl*)'c'11 se J° razveselil. »Druga bo kmalu sledila!« Tako je rekel in se smehljal in me udaril v lice. Na roki je imel polno prstanov. »Ni tako, Schwarz?«
Obrisal sem si kri z ustnice. V sobi sta bila še dva ista- »Mogoče nam želite naslov sami povedati.« je vprašal nasmejani mladenič.
d v5m naslova,« sem odvrnil. »Sam iščem svojo ženo. Pred tednom sva se sporekla pa je zbežala.«
»Sporekla? Kako grdo, srček!« Mladenič me je vnovič udaril. Presekal mi je desno veko. »Na, za kazen!«
Ko je stal tako blizu, sem vohal njegov ostri parfum. Nisem se ganil. Vedel sem, da je zaman vsak poskus bega in da je še bolj nesmiselno hliniti pogum. Zato sem se ob naslednjem udarcu z bičem stokajoč
103 zgrudil. Vsi so se zarežali. »Zbudi ga, Miiller,« je nežno dejal mladenič.
Miiller je potegnil cigareto, se sklonil k meni in se mi z gorečim delom cigarete dotaknil ranjene veke. Zabolelo me je, ko da bi mi nekdo nasul ognja v oko. Možje so se krohotali. »Vstani, fantič,« se je oglasil nasmejani.
Opotekel sem se. Komaj sem se vzravnal, me je zadel nov udarec.
»To je samo vaja, za ogrevanje,« je rekel nasmejani. »Nič se nam ne mudi, čas imam, celo življenje — celo vaše življenje, Schwarz! Pri naslednjem simuliranju vas čaka čudovito presenečenje. Po vseh štirih boste leteli v zrak.«
»Ne simuliram,« sem odvrnil. »Hudo bolan sem na srcu. Lahko, da prihodnjič ne bom več vstal, karkoli že storite z mano.«
Nasmejani se je obrnil k bikovskima pajdašema. »Na srcu je bolan, naš fantek, kdo bi si to mislil!«
Spet me je udaril, vendar sem čutil, da je pomagalo. Georgu me je moral predati živega. »Se še niste spomnili naslova?« je vprašal. »Bolje je, da zdaj poveste, kasneje ne boste imeli več zob.«
»Ne vem naslova. Kaj bi dal, če bi vedel!«
»Kako junaški je naš prijateljček! Ljubko, kaj? škoda, da ga razen nas nihče ne vidi. In ne bo več videl.«
Udrihal Je po meni in brcal, dokler ni omagal. Ležal sem na podu in skrival obraz.
»Tako,« je rekel naposled, »in zdaj bomo našega prijateljčka zaprli v klet. Potem bomo večerjali in po večerji se bo šele prav začelo. Lepa nočna seja!«
Njegova bika sta me zvlekla v klet. Roke sta mi zvezala k petam, me še nekajkrat brcnila in obljubila, da se vrneta.
m
SAPOM IA OSIJEK
jrideset metrov pred njim je signalna luč prešla na rumeno. Martin je vozil počasneje. Ko se je zasvetila rdeča, je ustavil natanko na črti. Moral se je .. izogibati vsakršnega tveganja, moral je oiti previden, bolj kot kdajkoli. Ni se bal, da bi odkrili Beatricino truplo zadaj v prtljažniku. r?}t blatnik ali premaknjen odbijač ne more Otti vzrok, da bi odpirali prtljažnik.
Stražnik bi hotel čisto enostavno ugotoviti vzroke nezgode in odgovornost prizadetih. “Večjemu bi hotel vedeti, če voznika, eden ali ~ru9j izmed njiju, nista bila pod vplivom pijače, tn Martin ni pokusil niti kapljice alkohola; vsaj danes ne.	t	■
p°trpežljivo je čakal na zeleno luč-in počasi odpeljal. Ne, sam po sebi bi mu navaden prometni prekršek ne napravil resnih neprijetnosti, ‘■oda zapisali bi evidenčno številko in tega si mkakor ni smel privoščiti. Ne ta trenutek!
Vestno je pazil, da ni prekoračil predpisane nitrosti in ko se je bližal Sedmi aveniji, je zavil na levo ter se kmalu znašel na Nacionalni čemi 32, kjer tisti ponedeljek zvečer proti pol osmi ni bilo veliko prometa. Pri vsakem avtu, >il ga je srečal, je Martin skrbno zasenčil luči. oez četrt ure bo na robu gozda. Krenil bo na stransko cesto in tam doli je bilo vse priprav-jeno. Jama, ki jo je skopal v nedeljo zvečer, la čakala na Beatrico., Ne bo treba drugega, ko da, umakne nekaj vej, s katerimi je luknjo preiti- In o Beatrici ne bodo več govorili.
Seveda bo njeno izginotje vzbudilo zanimanje policije. Navsezadnje je posel teh ljudi, da sumničijo in skušajo priti stvarem do dna. Toda navsezadnje bodo prisiljeni sklepati, da je preprosto pobegnila in ga zapustila.
Martin si je lahko predstavljal svoj pogovor s policaji. To bo ob desetih jutri zjutraj. Eno uro pozneje ga bo komisar odpustil.
Prav gotovo ga bo potem mučil hud glavobol in popil bo močno črno kavo.
»Ko sem se vrnil domov.« jim poreče, »sem opazil, da Beatricina postelja ni razkrita.«
Zasliševalec bo menil: »Mar je ne bi mogla ?e postlati in oditi na nakupovanje... ali pa kam drugam?«
Martin bo na videz okleval: »Da... Toda navadno vstane zelo pozno; ne pred poldnevom oh celo ob eni uri.«	1
Tako si bo on pričel delati predstavo o Bea-tnci. Lahko bi se tudi čudil, zakaj je Martin tako naglo obvestil policijo: »Pa ste nas poklicali takoj?«
»Približno pet minut zatem, ko sem opazil, oa je ni doma. Mislil sem, da je nemara prenočila pri sestri, včasih je tako naredila.«
»Ste telefonirali še kam drugam?«
»Beatricini prijatelji so redki. Da po pravici povem, za nobenega ne vem. Mislil sem pač, da bi poklical bolnišnico, toda v telefonskem imeniku Jih je toliko... Bilo je pametneje, da obvestim vas. V primeru nesreče bi vam javili, mar ne?«
Zasliševaleci bi spet pogledal na zapisek: »Davi ste se vrnili ob pol desetih. Delate ponoči?«
»Ne, delam od šestnajste do polnoči.« Potem bi nekaj hipov okleval, preden bi priznal: »Zaprt sem bil davi približno do osme ure.«
Mož bo usločil obrvi in Martin bo pojasnil: »Ko sem takoj po polnoči prišel iz tovarne, sem stopil v pivnico.«
Policaj nato: »Da, in potem?«
»Bojim se, da sem se ga malce nalezel, in ko Arm	sem se zaletel v parkiran avto.«
Naredil bo na pol užaljen obraz: »Odkar vozim, se nisem imel prav nikake nezgode, nobenega prekrška. Toda ko so prišli policaji, so me naložili in vtaknili v luknjo. Sele zjutraj so spustili, ko sem položil kavcijo.«
Verjetno bo častnik dejal: »Da. Tu zapremo “Se voznike, ki jih ponoči dobimo vinjene. Po-lem lahko prekuhavajo popito vino, ne da bi koga ogrožali.«
»Do...?«
»No, torej, če že mora biti. Pred približno šestimi meseci je ravnateljstvo tovarne sklenilo, da bo ustanovilo mesto glavnega kontrolorja. Računal sem na dolgoletno zaposlitev in svoje ocene... Mislil sem, in Beatrice tudi... skratka, delala sva račun brez krčmarja. Imel bi boljšo plačo.«
»Je bila razočarana?«
»Nedvomno.«
»Je očitala vam ali tovarni?«
Martin ne bo odgovoril in možakar si bo mislil svoje.
Spomnil se je svoje velike potrtosti, ko so imenovali drugega. Personalni je čutil potrebo, da ga je poklical k sebi in mu obrazložil vzroke; za to mesto je bil potreben energičen človek, ki bi znal ukazovati in naglo odločati. Martinu pa
bi bil pripravljen prenašati njo, njen značaj in njeno pijančevanje.
Prišel je na razpotje, ustavil in previdno zavil na Državno cesto št. 32.
Zavedal se je, da bo policijski uradnik preizkušal njegovo bistroumnost. Postavljal mu bo kočljiva vprašanja.
»Je bila vaša žena življenjsko zavarovana?«
Odgovoril bo, da ne. Pač pa je na svoje ime imel dve polici.
To bo zasliševalec vzel z zanimanjem na znanje.
»In pravite, da delate od šestnajste ure do polnoči?«
»Da. Toda od doma grem ob četrt na štiri. Do tovarne potrebujem pol ure in ne maram tvegati, da bi bil parkirni prostor zaprt.«
»Parkirni prostor zaprt?«
V
M
■ artin je to dobro vedel in tudi uporabil pri svoji lažni uprizoritvi. Policaj bo hotel preiskati sobo. Opazil bo zakonsko posteljo in pogledal bo v na pol prazno omaro. Martin bo mimo pri-pomnil: »Večina njenih oblek je izginila.« Opa-u oo. da manjkata tudi dva najboljša kovčka.
Zasliševalec bo še vprašal: »Kako je bila oblečena vaša žena, ko ste jo zadnjič videli?«
'0Tnntt se bo: »Mislim, da nam to ne bo chko pomagalo. Ko sem včeraj približno ob etrtčez tri odhajal, je bila še v domači halji.«
»So bile med vama kakšne... težave?« r„ , * e te9a bo rad povedal resnico. To bo aziozilo vzrok Beatricinega odhoda. Včasih se 0 moral pretvarjati, da le nerad govori.
»Nekaj, pa ničesar važnega. Prepirčki, kakr-ne ima lahko vsakdo, do...«
je manjkala odločnost in podjetnost. Bil je preveč neznaten... »Razumete, kako mislim?«
Zmanjšal je hitrost, da bi zavil z glavne ceste v stransko. Osemsto metrov dlje je zapeljal pod smreke.
Ni mu bilo prav lahko izvleči Beatricino telo iz prtljažnika in ga odnesti do mesta, ki ga je pripravil za pokop, kakih trideset metrov dlje v podrasti. Vrnil se je po lopato in oba kovčka.
T-v eatrice je umrla v sijajnih okoliščinah.
M-T Iz stekleničke v omarici za zdravila je
M 9 drugo za drugo izmikal tablete uspavalnega sredstva, dokler ni imel zadostne zaloge. To je terjalo dokaj časa, toda ni maral ničesar tvegati.
Davi jih je raztopil v steklenici z žganjem. Ob tričetrt na tri je popila svojo prvo porcijo žganja z nekoliko sifona. To je bila vsak dan ura, ko je pričela piti. Potem je v kuhinji pripravljal obložene kruhke in polastil se ga je občutek ponosa in zadoščenja.
Prav tisti trenutek, ko se je pripravljal, da zapusti stanovanje, si je spet napolnila čašo.
Martin je skrbno poravnal zemljo in jo pokril z listiem. ki ga je bil odmaknil. Ob lunini svetlobi je skrbno pregledal svoje delo. Zdelo se mu je kar dobro onravlieno. Beatrice in oba kovčka sta za vselej izginila.
Skrbno je osnažil lopato, sedel v voz in pognal.
To življenje je trajalo deset let; deset let vznemirjanja, zbadanja in tiranije. Toda imel je za zakon nekakšno globoko in mistično svo-štovanje in vrhu tega je globoko v sebi odklanjal misel, da bi sc stvari nikoli ne zboljšale.
Tako o ločitvi ni govoril vse do tiste zadeve z izjalovljenim povišanjem. Odkar pa je predlagal, da bi šla narazen, je postala Beatrice še neznosnejša kot prej in v trmasti togoti vztrajno odrekala pristanek na ločitev. Brez dvoma se je bala, da ne bo našla nobenega moža, ki
»Da, tisti, ki je last podjetja. Privatni parkirni prostor je ves ograjen. Zgradili so ga, da bi preprečili tatvine, ki so se dovolj pogosto ponavljale. Vrata zaklenejo približno četrt ure po izmeni nameščencev, če zamudiš, moraš pustiti avto zunaj, kje v okolici.«
Morda bi potem inšpektor vprašal, če ima dotični parkirni prostor več vrat.
»Dvoja,« bi odgovoril, »ena na južni, druga na severni strani. Oboja imata urejen dovoz.«
»In vaš voz je bil sinoči tam do malo pred polnočjo?«
* »Seveda. Delal sem:«
»Ali bi paznik utegnil pričati, da je bil vaš avto na parkirnem prostoru?«
'm -v elal se bo, ko da razmišlja: »Pridem
M a vedno skozi južni vhod. Tam je Joe
f / Bgrnes. Da, mislim, da se me bo spomnil. Dobro me • pozna.« In Joe Bgrnes se bo spomnil. Kadar ustaviš človeka zato, da bi mu vrnil posojenih pet dolarjev, tega ne bo pozabil.
»Kaj pa, če morate oditi predčasno? Kaj se zgodi, če na primer zbolite?«
»Tedaj morate poiskati paznika. Zapiše si vaše ime in številko avta; to je vse.«
»Je na vratih parkirnega prostora stalen paznik?«
»Da...« Toda to ni bila čista resnica. Joe Bgrnes bi sicer moral biti tam, toda ko zaklene vrata, gre vedno na klepet k Edu Parkerju, ki čuva vhod ha drugi strani. Joe si misli, da bo vsakdo, ki bi hotel oditi, preden poteče delovni čas, rajši odšel skozi severna vrata. Bila so pripravnejša in bliže tovarniškega poslopja. Toda Joe ne bo nikoli o tem govoril. In Parker prav tako ne. če bi to priznala, bi tvegala, da ju nemudoma odpuste, vsaj Joa.
Ko je popoldne prišel na delo, je Martin pustil avto blizu južnih vrat. Ob devetnajsti uri je skrivaj smuknil iz poslopja. Prepričal
El R
"Stiic Egbert b0 pt.igel 6ez nedeljo,«
J® mračno rekla Edith in vrgla telegram v koš papir. »Kdove, kaj neki bo popravil tokrat?« Stric Egbert si domišlja, da je spreten mož, vsakokrat, ko pride k nam, pusti za seboj sledove uničenja. Ce popravlja vodovodno pipo, ugotovi, da kaže običajna pipa, kako njen izumitelj ni imel dosti fantazije. Popolnoma znova napravi pipo, tako da se sploh ne vrti, ali pa če s®» brizga voda iz nje kakor iz vodometa.
»Mislim, da bi bil že čas, da damo stricu Egbertu dober nauk,« sem rekel. »Zberimo vse njegove iznajdbe — v ropotarnici in v vrtni lopi Jih je zadosti — in opremimo z njimi sobo za goste. To ga mora ozdraviti za vedno.«
Edith je odobravala to zamisel in tako sva izpraznila sobo za goste ter jo popolnoma opremila z iznajdbami strica Egberta.
Najprej sva namestila železno posteljo z Eg-bertovo žimnico. Ta je narejena pretežno iz naramnic in avtomobilskih vzmeti in zbuja vtis v®like mehkobe, toda vsakokrat, ko se vzmet sproži (kar se zgodi približno enkrat v desetih minutah), vrže tistega,, ki leži na postelji, najprej visoko v zrak, nakar pristane na tleh.
Potem je tu EEb,rUOT
matičnim odpiranjem predalov. Naredil jo je ^ato, ker smo tožili, da predali kdaj pa kdaj obtičijo in jih Je težko izvleči. Stric Egbert jih Je poskobljal, nato pa mu je prišlo na misel, u§ starinski način, ko je treba potegniti predal y®n, če se hoče priti do stvari, ni za rabo; zato J® na hrbtu vsakega predala pritrdil vzmet in spredaj patentno zapiralo. Predali so označeni
z A, B, C itd. in na vrhu omare so majhni gumbi kakor pri zvoncih. Ce pritisneš na gumb A, je pričakovati, da bo predal A šinil ven. Stric Egbert pa je napravil samo dve majhni napaki: narobe je označil gumbe in tudi vzmeti je naredil premočne: če pritisneš gumb A, se sunkovito odpre predal C in te sune v trebuh, če pa nisi ravno pred predalom, šine po tleh do sredine sobe, pri čemer vse popada iz njega.
Za vrati leži stričev podrsni predpražnik, ki izjemoma deluje.
Naredil je tudi posebno posteljno luč. Stric Egbert je rekel, da mora človek imeti luč za seboj in ne nad glavo, če hoče brati v postelji, in tako je naredil nekakšen škripec za potezanje luči gor ali dol. To je bila dobra zamisel, ampak luč prispe dol tako hitro, da so se naši gostje po navadi pojavljali zjutraj z, obliži na glavi, preden smo iznajdbo premestili v ropotarnico.
Egbertov naslanjač
med njegovih najbolj uničujočih izumov, ker je na prvi pogled videti čisto navaden trden naslanjač, toda napaka strica Egberta je bila v tem, da mu je naredil noge z vzmetmi. Navadni stoli, je dokazoval, imajo vzmeti v sedežih, toda očitno bi bil stol z vzmetmi v nogah precej prožnejši. Toda v praksi se naslanjač prevrne, brž ko kdo sede vanj. 2e to je dovolj hudo, toda razen tega je notranjost stola tako grajena, da se naslona vbočita, takoj ko sedeš vanj, in te držita kakor primež, tako da moraš, ko se stol prevrne, ostati na tleh, dokler ne pride kdo in te ne izmota.	1
Stric Egbert se je odločil, da bo iznašel tudi milo, ki se bo zares dobro penilo. To mu je uspelo, toda pena se strdi takoj po uporabi in
jo je zelo- težko odstraniti, tako da so gostje, ki so uporabljali njegovo brivsko milo, prihajali k zajtrku z bradami kakor leopardi.
Egbertov izum, ki preprečuje žvenketanje okenskih šip, je popolnoma neškodljiv, razen da povzroča težko odpiranje oken in skoraj onemogoča zapiranje.
Edith in jaz sva odšla na čaj k Hoggsovim, toda služkinji sva pustila navodila, naj strica Egberta odpelje v njegovo sobo, takoj ko dospe. Pritrdil sem Egbertovo pipo na umivalnik in upal, da bo za začetek dobil pošteno prho v obraz.
Ko sva se vrnila domov, naju je služkinja pričakovala na vratih s precej preplašenim izrazom.	4
»Stari gospod „ „tMn.
stvari,« je rekla, »skoraj se je utopil v vodi, nakar se je ujel v naslanjač in luči so zgrmele nanj, ko je legel na posteljo, da bi si opomogel, in nato ga je celo vrglo po tleh. In sedaj se mu je še brada ujela med okno in jaz si ne upam dovolj blizu, da bi mu lahko pomagala.«
Edith je prebledela.
»Toda stric Egbert vendar nima brade,« je rekla. »Naš edini bradati strlo je stric Richard. Telegram je bil podpisan samo ,stric*, toda zdelo se mi je samo po sebi umevno, da bo to Egbert.«
Stric Richard je bogat in brez otrok in zato sem se pognal po stopnicah, da bi ga rešil.
»Postoj!« sem rekel, ko sem planil v sobo. »V trenutku te bom Izvlekel iz te zagate.«
Nato sem stopil na Egbertov podrsni predpražnik in kot sem dolg in širok treščil na tla.
PREVEDLA VERA PETRISIC
se je, da sta Bgrnes in Parker pri severnem vhodu in krenil proti ograji, jo mirno odprl, zapeljal svoj avto ven in zaprl vrata za seboj.
Policaj bi mogel še vztrajati: »Ima razen paznika še kdo drug ključe od te ograje?«
»Nimam pojma.«
»Ni nobenih dvojnikov?«
Martin bo skomignil z ramo: »že mogoče. Verjetno imajo kje zaklenjene.«
Toda Joe Bgrnes bržčas ne bo dosti mislil na te ključe. Prepričal se je o tem. In ko je spoznal, da je lahko priti do njih, je skoval načrt, kako bi se rešil Beatrice. Sunil je ključe že pred tremi meseci in kolikor je vedel, se Joe ni zmenil zanje. Seveda, kljub temu jih bo treba položiti nazaj na njihovo mesto. Če bi jih kdaj kdo le iskal...
Pri Capitolu je ustavil pred rdečo lučjo, spet pognal in zavil na desno. Za njim je črn zaprt avto krenil na isto pot.
Policaj bo še nadalje poizvedoval:
»Ste včeraj iz kakršnega si bodi vzroka peljali avto iz parkirnega prostora?«
»Ne, povedal sem, da sem delal.«
»Kaj delate?«
»Preskrbovalec sem.«
Zasliševalec ne bo o tem poklicu ničesar vedel.
»Pazim na to, da bi delavcem ne zmanjkalo materiala. Na primer: če vidim, da imajo nekje le še malo vijakov, grem takoj v skladišče in naročim, naj jih nesejo tja.«
»Torej vi med svojim poslom neprestano prihajate in odhajate v delavnico? Potemtakem bi moglo veliko ljudi izpričati vašo prisotnost med šestnajsto uro in polnočjo?«
»Seveda. Na desetine.«
Tu pa je bila šibka točka njegovega načrta, toda ni si mogel pomagati drugače! Nikomur ni mogoče, da bi bil hkrati na dveh različnih krajih.
-m m artin je naredil, kar je mogel, in rav-
wM nal ia^°> da bi številne osebe opa-J_ fl zile njegovo navzočnost med šestnajsto in devetnajsto uro. Tako bo napravil tudi po povratku po enaindvajseti uri. Računal je na gibanje in zmešnjavo, ki sta vladala v tovarni, in upal, da mu bosta po-mogla. Prepričan je bil, da se bo več delavcev »spomnilo«, da so ga videli med tem časom. V najslabšem primeru se ne bodo mogli domisliti, če so ga opazili ali ne.
»Opravljate v tovarni samo vi tak posel?«
»Ne. Imam še deset tovarišev. Hanson je moj šef.«
»Bi vas pogrešali pri delu, če bi izostali dve uri?«
Martin bi se zasmejal: »Mislim, da?«
Dobro je vedel, da ga ne bi. Pri desetih preskrbovalcih ni bilo verjetno, da bi Hanson opazil njegovo odsotnost. Toliko manj, ker je šlo pravzaprav le za poldrugo uro. Pol ure je treba odšteti za malico.
Preden je zavil v Dvajseto ulico, je Martin pogledal v zrcalo, črni avto mu je še vedno sledil. Namrščil je obrvi.
Zasliševalec bo vztrajal: »Koliko časa ste po končanem delu ostali v tisti gostilni.«
»Približno eno uro.«
»Kako se imenuje tisti lokal?«
»Pri Pierrotu. Je čisto blizu tovame.k-
In dotični Pierrot bo lahko potrdil njegovo izjavo. Odkar je Martin zasnoval svoj načrt, se je navadil, da je hodil vsak večer v to pivnico. Tam so ga zdaj dobro poznali.
Slednjič bi policaj hotel zvedeti še nekaj: »Kdo je po vašem mnenju zadnji videl vašo ženo?«
»Donašalec iz pralnice, približno ob petnajsti uri.«
Ta mož je redno prihajal vsak teden v ponedeljek in Martin ga je bil nekoliko nepotrpežljivo čakal.
Zasliševalec bo tedaj lahko obnovil potek dogodkov. Nameščenec iz pralnice je videl njegovo ženo ob treh popoldne. Mož je odšel četrt ure nato, da bi za časa prišel do parkirnega prostora. Avto je ostal tam do polnoči. Potem ko je bil eno uro pri »Pierrotu«, se je zaletel v stoječ avto. Policaji so ga odpeljali v keho, od koder so ga spustili davi ob devetih. Sel je naravnost domov in brez odlašanja telefoniral policiji. Ne, tudi če bi ubil svojo ženo, bi ne imel časa, da se znebi njenega trupla. Razen če je še v stanovanju. To pa lahko še preiščejo.
Zdaj je Martin krenil na desno, črni avto je vozil še vedno za njim. Polotil se ga je nemir. Kaj naj to pomeni. Voz ni bil podoben policijskim avtomobilom. Samo če ni eden tistih voz-pasti, s policajem v civilu? Zakaj bi mu sledil? Ves čas je vozil s predpisano hitrostjo. Je mar spregledal kak znak za: Stoj!? Toda v tem primeru bi ga že prijel. Spet ga je ustavila rdeča luč. Naglo je pogledal čez rame. Ne, to ni bil policaj v civilu. človek je bil nizke’postave. policija pa je zahtevala celo za tako delo določeno višino. Ko se je pokazala zelena luč je počasi pognal in zapeljal na prvo cesto na desni. Oni mu je ostal za petami.
Tedaj ga je popadla groza in znoj ga je oblil po vsem telesu. Nemcčra je pa ropar, ki čaka prilike, da bi ga napadel v kaki samotni ulici? Zakrožil je okrog bloka poslopij, da bi se spet vrnil v mestno središče. Z nepopisnim olajšanjem je opazil, da je črni avto izginil. Nedvomno je bilo samo naključje! Voz ni imel prav nobenega namena, da bi ga sledil.
Brez ovire je prispel do vhoda v tovarno. Odprl je južna vrata parkirnega prostora in namestil vozilo. Na poti v tovarniško poslopje je moral blizu do severnih vrat, kjer je videl, da sta Bgrnes in Parker zatopljena v igro s kartami.
Zdelo se je, da ga nihče ni opazil, ko je stopil v delavnico. Malo pozneje mu je šef pomo-lel list s seznamom predmetov, ki jih je moral priskrbeti: »Nate Martin, poskrbite za to.« Ni si dal dvakrat reči.
11 M aihen moi ie izstopil iz črnega avta,
Im/M ki se je ustavil pred lepim šestnajst-
I f M nadstropnim poslopjem, človek je vstopil, skočil v dvigalo, prekoračil dvorq.no, kjer je vladalo živahno vrvenje, in krenil proti nezavzetemu pisalnemu stroju. Prepisal je beležke iz svojega zapisnika, da jih izroči svojemu predstojniku. Ko je stopil v pisarno, ga je ta pogledal: »Torej je končano?«
»Nič prekmalu. Trdo delo je to, če moraš pol ngči slediti vozovom.«
Sef je pogledal listo: »Kdo je srečni prejemnik? Kdo dobi 4000 dolarjev?«
Možiček je s prstom pokazal na papir: »Tale. Sledil sem mu skoro štiri kilometre. Niti najmanj ni prekršil prometnih predpisov.«
»Glede na to, da smo sredi bitke za ,Najboljšega voznika', bomo objavili vse te evidenčne številke. Imena dobitnikov tiskajte z velikimi črkami. Poiščite mi lastnika voza št. 25 388. Napravite majhen intervju in sliko. Vse to bo prišlo na vidno mesto. To bo .vžgalo’, kaj!«
vam
štedi
K
4
%
fr
fr
&
%
denar
čas
trud
perilo
roke
Ju z vi/
meso ne žaru in soldtiir ploščo
Dovolite, da vam najprej nekoliko razloiim, kako in kaj pečemo na žaru, kako in kaj na ražnju. Na žaru pečemo tako, da manjše kose mesa polagamo na ogreto mrežo, pod katero po navadi žari oglje. Na žaru pečemo: ražnjiče, čevapčiče, zarebrnico, bržolo, rezine jeter in telečje zrezke
Na ražnju pa pečemo tako, da koščke mesa ali pa mlajše cele živali nabodemo na palico in vrtimo ob žerjavici tako dolgo, da se prepeče. Tako lahko spečemo mlado kokoško, mlado raco, jagnje, odojček ali hajduč-ki čevap (več vrst mesa nabodeno na palico).
Za pečenje na žaru je primemo le kvalitetno, dobro uležano meso mlajših živali.
V zadnji TV kuharski oddaji 13. junija so si gledalci lahko ogledali: ČEVAPČIČE, RAŽNJIČE, BRŽOLO IN SOLATNO PLOŠČO.
ČEVAPČIČE pripravljamo iz govejega mesa, ne pa Iz svinjskega, kot je napačno napisano, in to kar v štirih jezikih, v nekem vodniku po Ljubljani.
Za čevapčiče vzamemo torej sočne kose govedine, volovski vrat, lahko pa tudi jlam, le da mu moramo odstraniti kožice in ožiljke. Za prave čevapčiče vzamemo 80% volovskega vratu in 20% ovčetine. Ker pa pri nas ovčje meso le redkeje dobimo, vzamemo 20% manj mastne svinine. Meso srednje drobno zmeljemo, premešamo in polovico tega zmeljemo še enkrat, nato solimo. Na kilogram mesa dodamo 2 dkg soli (zato je prav, posebno če pripravljamo večjo količino mesa, da meso in sol stehtamo), dodamo mlet ali tolčen poper, nekaj zrn zdrobljenega česna in na kilogram mesa približno pol decilitra vode, Ki jo zmehčamo z noževo konico sode bikarbone. Nato maso dobro mesimo, in sicer tako dolgo, da postane vlaknasta. Premešano maso postavimo za nekaj ur v hladilnik ali pa vsaj na hladen pro-
Za TT sestavil TV kuhar Ivan Ivačič
stor. Nato jo še enkrat premesimo in oblikujemo čevapčiče, po navadi s posebnim nalašč za to narejenim lijakom. Naj bodo za prst debeli, torej ne pretanki, ker se nam pri pečenju preveč izsušijo, čevapčiče brizgamo na rob deske, ki jo navlažimo z vodo, da nam lepše drsijo. Brizgane čevapčiče še z roko zgladimo in zlagamo na krožnik. Zložimo jih lahko drugega vrh drugega in ne bodo se sprijeli, če smo jih navlažili z vodo. Vse do pečenja postavimo pripravljene čevapčiče zopet v hladilnik. Pečemo jih le toliko, da niso več krvavi.
Iz iste mase lahko pripravimo tudi pleskavico. Masi dodamo malo sesekljanih feferonov, oblikujemo manjše tanke zrezke, ki jih prav tako pečemo na žaru.
RAŽNJIČE pripravljamo običajno iz nepremastnega gvinjskega mesa, Makedonci pa vzamejo tudi bravino. Za tiste pa, ki imajo dieto, jih pripravljamo iz teletine, le da jih manj solimo, poper pa opustimo. Meso za ražnjiče zrežemo na srednje debele lističe, ki jih plo-snato nabadamo na lesene paličice (kupite jih v prodajalni suhe robe). Tudi ražnjiče lahko že poprej naredimo in jih šele pred pečenjem solimo in popramo, to pa zato, da nam meso ne pušča soka. Pred pečenjem ražnjiče solimo, zelo malo popramo in če nam pri pečenju niso dobili najlepše barve, jih lahko tudi zelo natanko potresemo z mleto rdečo papriko.
BRŽOLO na žaru odrežemo iz dobro uležanega volovskega hrbta, po možnosti brez kosti. Bržolo, ki naj ne bo tudi sicer pretanka, le malo potolčemo, solimo, popopramo, po okusu namažemo s česnom, pokapljamo t oljem in do pečenja postavimo na hladno.
Meso smo tokrat pekli na pomožnem žaru, in sicer kar na plošči. Tudi plošča Štedilnika, ki ga kurimo z drvmi, je za to primerna, važno je le, da na plošči izberemo mesto, Ki ni niti preveč niti premalo vroče. Ploščo pri električnem štedilniku pa že poprej ogrejemo in med pečenjem po potrebi vklopimo ali izklopimo.
Ploščo (že ogreto) tanko namažemo z oljem ali pa s koščkom loja. Kose mesa polagamo drugega poleg drugega, če je plošča premalo vroča,'se sok izcedi in bo meso suho, če pa je prevroča, se izpod koščkov kadi in se meso kaj kmalu prismodi. Najbolje je, če temperaturo plošče najprej z manjšim koščkom mesa preizkusimo. Paziti pa moramo, da meso pečemo le toliko, da ni več krvavo, torej še sočno.
Le pri govedini — v tem primeru pri goveji bržoli, lahko naredimo izjemo. Njo lahko pečemo tudi tako, da je sicer skozi pregreta, vendar v sredini še roza barve ali, kot pravimo, angleško pečena.
Na žaru pečeno mepo okrasimo z mlado čebulo, paradižnikom, svežo ali vloženo papriko, kislimi kumaricami, vloženimi gobami, zraven pa lahko ponudimo gorčico ali ajver. Primerne priloge: riž v vseh oblikah (posebno djuveč) in pa pečen krompir ali ocvrt krompir v raznih oblikah. K vsem vrstam mesa, pečenega na žaru, lahko ponudimo tudi katero koli sezonsko solato, bodisi posamezno ali mešano.
SOLATNA PLOŠČA. Pri nas je navada, da jemo solato k pečenki. Solatno ploščo pa lahko ponudimo tudi posamezno, bodisi kot hladno začetno jed ali pa kot vmesno osvežujočo jed. Pridamo ji lahko trdo kuhana jajca, traven pa ponudimo še črn kruh z maslom.
Solatno ploščo pripravimo takole: več vrst sezonskih solat operemo in zložimo v kupčke na večji krožnik, nato pa pripravimo solatni priliv. Zanj vzamemo razredčeni ali še boljši domači kis, porabimo lahko tudi nakislo vino, malo solimo, lahko dodamo tudi limoninega soka, žlico gorčice pa tudi žlico sladkorja. S sladkorjem namreč kis omilimo. Solata naj ne bo nikoli preveč kisla, morda le toliko, kolikor kislo zelje, da ne bo škodljiva za želodec. Solatnemu prilivu dolijemo za eno četrtino celotne količine dobrega olja. Vse skupaj vlijemo v steklenico. Da pa< solatni priliv lažje brizgamo, si pripravimo tudi poseben zamašek. Nanj zarežemo dve trikotni zarezi (po dolžini) in z zamaškom zapremo steklenico. Solatni priliv lahko brez škode stoji v hladilniku ali na hladnem. Pred pripravljanjem solate ga le dobro potresemo, če želite, da bo solatni priliv še posebno aromatičen, mu dodamo še malo pehtranovega kisa. Za solatno ploščo pri zadnji oddaji sem uporabil tole zelenjavo: zeleno solato, sveže tanko narezano zelje, mlade neolupljene kumare, na krhlje narezan paradižnik, vse skupaj okrasil z rdečo redkvico, potresel z narezanim drobnjakom in zgotovil s solatnim prilivom.
Solatna plošča je nepogrešljiva v sestavi shujševalne kure. Posebno, če želimo hujšati po principu — najej se' do sitega, vendar manj redilne hrane.
Vse kaže, da je bila to zadnja kuharska oddaja v letošnji TV sezoni. Z rednimi kuharskimi oddajami bomo začeli spet v jeseni. V poletnih mesecih pa vam bom v kratkih šestminutnih oddajah, ki bodo v sklopu obzornika, pokazal nekaj letnih specialitet. Zahvaljujem se za predloge, ki mi jih pošiljate, in vas do prihodnjič lepo pozdravljam.
I
Švedski strokovnjaki v Ljubljani • Kakšni so barvni zakoni?
Od 4. do 15. junija je bil v Ljubljani intenzivni tečaj »Barva in tekstil«. Pripravil ga je klub »Barva in oblika« v sodelovanju z DIT tekstilne stroke in je bil namenjen našim oblikovalcem tekstilnih vzorcev. Predavali so Lena Ringenson, prof. Gosta Sandberg in arhitekt Carl Gustav, vsi trije znani švedski strokovnjaki za racionalizacijo barvnega sortimenta tekstilne industrije. Tečaj je obiskovalo okrog trideset desinaterjev pomembnejših slovenskih tekstilnih tovarn z namenom, da bi se usposobili za kvalitetnejše oblikovanje tekstilnih vzorcev na osnovi aplikacije načel naravnega barvnega sistema. V okviru tega tečaja je profesor Gosta Sandberg na posebnem predavanju »Osebna izbira barv« predaval in demonstriral povabljenim gostom, ki imajo opraviti z modo kaj več, načela osebne izbire in kombinacije barv.
— Pa nikar ne misliti, da so lepo oblečeni samo tisti, ki imajo zanesljiv in izbran okus, — je uvodoma pojasnil profesor Sandberg in nadaljeval: — Kajti, so ljudje, ki imajo izreden okus, pa se ne morejo za nobeno ceno lepo obleči. Zakaj? Ker si moramo biti jasnem, da je pri vsej stvari odločujoča zunanjost posameznika.
Iz uvodnih besed povzemamo, in to bo najbrž bralke zanimalo, da se moramo zavedati, kadar se vprašujemo, katere barve nam pristajajo, da osebna izbira barv ni nič drugega kot določena stopnja znanja o barvah. To znanje pa je moč črpati iz klasičnega barvnega kroga, v katerem je zgoraj rumena barva, spodaj modra, na desni rdeča in na levi zelena. Toda z znanostjo v kraj! Ce se hočemo dokopati do lastne barvne sheme, moramo torej spoznati svojo zunanjost. Točno moramo določiti barvo oči, barvni ton las in sijaj polti. Izmed teh izhodišč je najvažnej-
ša barva oči. Zakaj lase lahko obarvamo, prav tako kot lahko z uporabo različnih tonov spreminjamo polt, če tega ne storijo že letni časi. Barvo oči je treba natanko ugotoviti pri dobri dnevni svetlobi. Važno je namreč, da upoštevamo tisto barvo oči, ki prednjači tudi takrat, kadar oko vsebuje več barvnih odtenkov. Barve oči delimo običajno v štiri skupine: rjave, zelene, modre in sive. Ko določimo barvo oči, moramo določiti še barvo las. Znahost o usklajevanju barv jih je razdelila v tri skupine: plave, rdeče in rjave.
Kadar obleki izbiramo barvne tone, ki naj bi harmonirali z barvo oči, las in polti, lahko to storimo tako, da iščemo barve v istem barvnem tonu (z očmi) ali pa vsaj blizu v barvnem krogu. Tako dobimo miren in uglašen barvni vtis. Lahko pa izbiramo na osnovi odnosov med barvami. Barve v nasproti ležečih območjih barvnega kroga so si namreč v živahnem kontrastu.
Skratka, barvo obleke izbiramo ali v istem barvnem tonu ali pa v kontrastnem območju barvnega kroga.
Vso stvar je profesor praktično demonstriral na treh manekenkah z barvnimi rutami. Dokazal je, da črnolaski s temnorjavimi očmi in toplo rjavo poltjo pristaja vse, pa naj bo obleka v rumenih, rdečih ali pa modrih in zelenih tonih. Ženski s kostanjevimi lasmi in zelenkastosivimi očmi pristojajo razen blaga v olivno zelenih tonih tudi modrikasto modro rdeče nianse. Za Slovenke pravijo, da imajo tako tipično zunanjost: rjavkaste oči, kostanjeve lase in srednjo polt (temnejšo kot
Svedinje). Te tri izhodiščna
točke so v barvnem krogu na moč občutljive in ni mogoče postaviti drugačnega recepta kot je tale: modrikasto modri zeleni toni. Tiste bralke, ki imajo modre oči ter zlatoru-mene lase in izbirajo blago med modrimi barvnimi odtenki, pravilno izbirajo. Kajti z lasmi tvori modra barva efekten barvnotonski kontrast, medtem ko s svojim značajem v istem barvnem tonu, kakršnega imajo tudi oči, še enkrat poudari prav njihovo barvo. Tisti, ki imajo rjave oči, temnorjave lase in toplo barvno polt, bo dosegel miren vtis z izbiro različnih nečistih barv iz rumeno rdečega območja, kamor sodijo tudi beige in različni rjavi barvni odtenki. Skratka, ob zanimivem predavanju o osebnih barvnih akordih (tehtnejši in obširnejši zapis bo objavljen v prihodnji številki Manekena) so vsi zbrani uvideli, da naša tekstilna industrija, ki je po vojni naredila brez dvoma velik korak, greši, ker blago sestavlja iz dveh, treh pa tudi štirih barv, in to tistih osnovnih, ki so najmanj pripravne za lep osebni izbor. Lep je namreč samo tisti vzorec, ki je umirjen in so barve iz enega samega območja barvnega kroga. Vsa druga prizadevanja so nepotrebna in odveč, ker sicer ni moč barv uskladiti z osebnim barvnim akordom.
EDI IIRAUSKY
Z desetim do dvanajstim letom se pri mladostnikih pojavlja prehod od nazornega (konkretnega) k nenazornemu (abstraktnemu) mišljenju. V otroški dobi je otrokovo mišljenje nazorno, kar pomeni, da se mu pri poslušanju in izgovarjanju besed običajno ustvarjajo predstave in je mišljenje zato tesno vezano z njimi. Abstraktnih pojmov še ne uporablja veliko. Z nastopom predpubertete pa postaja otrokovo mišljenje vedno manj vezano na predstave, zato pa toliko bolj gibljivo. Lahko bi ta skok v mišljenju primerjali s prehodom od naturalnega k denarnemu gospodarstvu.
Mladostnik se ne zanima več samo za konkretno, interese prenese tudi na abstraktne odnose in razmerja. Zna že sklepati, zato postane sposoben za algebro. Sposobnost sklepanja se postopoma razvija, zato jo mladostnik še počasi in s trudom uporablja. Kadar ima v šoli premalo časa, da bi lahko uporabil svojo še netevežbamo in neutirjeno sposobnost, se poslužuje načina miš-
Ijanju. Pri današnji mladini nastopajo v dnevnem sanjarjenju tudi vsebine, ki zadovoljujejo potrebe po materialnem pridobivanju, na primer avta, skuterja idr., kar mu je nekakšno merilo uspešnosti in sposobnosti v življenju. Ta dnevna sanjarjenja se pred mladostnikom odvijajo kot
film, ki si ga vedno bolj izpopolnjuje. Vsebine svojih dnevnih sanjarjenj skriva zase. čim večja je razlika med tem, kar si mladostnik želi, in tem, kar v resničnem življenju doseže, tem pogostnejša so njegova dnevna sanjarjenja, ker si v njih brez težav zadovolji svoje želje. Pre-
pusti se sanjarjenju pri belem dnevu. Na zunaj se to kaže kot odsotnost, če je dnevno sanjarjenje prepogosto, tako da mladostnika povsem »zaposli«, bosta prav majhna njegov šolski uspeh in pripravljenost truditi se in resnično delati za dosego kakega cilja.	-nt-
»PARKING« ZA OTROKE
Prvi poizkus občasnega varstva
Nasproti Muzeja v Ljubljani ob Prešernovi cesti je otroški vrtec »Franc Prešeren«. V tisti hiši, ob kateri je s ceste moč razločno videti star ljubljanski tramvaj. Koliko časa že čara v mladih glavicah najrazličnejše podobe, ni pomembno. Res pa je, da je vrtec najstarejši v Ljubljani in so se prvi varovančki (v resnici varovanke) že poročili. In kako se ne bi, ko pa je od tega že petnajst let.
V tem času je vrtec prehodil dolgo in odgovorno pot. Predšolskim otrokom je nudil drugi dom in ga spretno povezoval z vzgojnim programom, ki obsega vse od jezikovne, likovne in glasbene vzgoje pa do telesne vzgoje in iger. S povprečno sto otroki na dan bo vrtec prišel v anale ljubljanskih vzgojno-varstvenih ustanov. Pa samo zaradi tega? Ne, tudi zaradi domiselne novosti, o kateri je kolektiv že nekaj časa razmišljal in jo zdaj uresničil.
— Odločili smo se za občasno varstvo, — je povedala upravnica Stojanka Radinja in dopolnila: — Cas je prerasel naš koncept in ker je poleg tega še lokacija našega vrtca nadvse ugodna, sodimo, da bomo ustregli materam in gospodinjam, če bomo popazili na njihove otroke med tem, ko bodo same kupovale po mestu.
— Koliko časa bodo otroci lahko pri vas?
— Toliko časa, da bodo mamice v miru opravile vse opravke v mestu. Morda dve uri, tri, lahko pa tudi več.
— In kaj bodo otroci delali v tem času?
— Zaposlili jih bomo bodisi z igrami, bodisi z likovno ali glasbeno vzgojo.
— Pa cena?
— Na uro bo treba plačati 50 dinarjev. Ce pa bo otrok pri nas tudi malical bodo mamice doplačale še 40 dinarjev.
Posrečena misel, ki bo našim materam v veliko pomoč in ki bi jo nemara lahko uvedli tudi v drugih otroških vrtcih.
Hy
0 mladostnikih (3)
Nič ni laže kot zdravo jesti, če le vemo, kaj potrebuje organizem, da se nenehno obnavlja, in kaj vsebujejo posamezna živila. Pri tem igrajo posebno vlogo vitamini in minerali. Na željo naših bralk, ki bi rade imele pri roki abc teh življenjsko važnih snovi, objavljamo seznam najvažnejših vitaminov, s katerimi lahko dopolnjujemo svojo prehrano.
Ijenja, ki je zanj lažji, hitrejši in manj naporen — nažornega mišljenja. V tej dobi mu je treba dati več časa za premislek pri odgovorih na vprašanja, ki zahtevajo abstraktno mišljenje, kot prej, ko je uporabljal samo konkretno mišljenje.
Spremeni se tudi način, kako si mladostnik zapomni tekst, zgodbe ali pesmice. V tej dobi se začenja razvijati logičen spomin, predpubertetnik se spominja ne le besed, ampak predvsem smisla kakega besedila. Ne more si več tako dobro zapomniti snovi, ki je ne razume, ker se je* sposobnost njegovega spominjanja spremenila. Sprememba v načinu spominjanja pripelje z drugimi vzroki vred k slabšim šolskim uspehom. Učenci teh let občutijo odpor proti učenju na pamet in si skušajo vsebino tekstov ohraniti s pomočjo logičnih odnosov. Učenje tujih jezikov, kjer si je treba mehanično zapomniti besede, je zato najbolj priporočljivo že pred predpuber-teto, ko je mehanično pomnjenje največje. Kasneje pa je že potrebna drugačna metoda učenja tujega jezika, osnovana na smiselnih zvezah.
Mišljenja v predstavah mladostnik ne opusti trenutno. Posebno ohranjeno je v njegovem dnevnem sanjarjenju, ko si mladostnik pričara slike in predstave, katerih vsebina mu nudi izpolnitev vseh neizpolnjenih želja v resničnosti, tako erotično-sek-sualnih kot tudi želja po uveljav-
VITAMIN A
Neki znanstvenik je imenoval vitamin A vitamin dolgega življenja. Lahko bi ga ozna-
čili tudi kot najboljši notranji lošč za kožo. Hrani namreč plast maščobe, ki leži tik pod kožo in ohrani polt glad-
ko. Pomanjkanje vitamina A ima lahko za posledico kalne, utrujene oči, raskavo kožo, krhke nohte, puste lase in prhljaj.
• Največ vitamina A vsebujejo: ribje olje, jetra, jajca, polnomastno mleko, smetana, korenje, temnozeleno sočivje, marelice, mandlji in melone.
DEKLICA RDEČA - POD ZEMLJO SE SKRILA - ZUNAJ
ŠOPEK PUSTILA...
Kaj je to? Uganka! Da, uganka Otona Zupančiča. Marsikdo ne ve zanjo, rešitev pa vsakdo dobro pozna.
Malo je med nami takih, ki ne bi radi pohrustali vabljive rdeče redkvice, ki jo postavi gospodinja na mizo. Jemo jo lahko s kruhom, dobra je s praženim ali nakoc-kaniin krompirjem, prilega se k raznovrstnemu pečenemu mesu od teletine, govedine in svinine, fina pa je tudi s prekajenim mesom in mesnimi izdelki.
Otrokom jo pripravimo za malico s kisom in oljem. Narežemo jo na tanke lističe, osolimo, pustimo stati pol ure in zabelimo. Kis nadomestimo z limoninim sokom. Pomešamo jo pa lahko tudi med krompirjevo, fižolovo in mesno solato namesto čebule. Seveda jo tudi poprej narežemo in nasolimo.
Najhvalcžnejša pa je redkvica kot* okras. Kamorkoli jo bomo posadili, povsod bo deležna priznanja s svojo prečudovito rdečo barvo. Zato ne pozabimo nanjo, če pripravljamo narezek, če serviramo ruska jajca, z
njo okrasimo francosko solato, potaknemo jo med najraznovrstnejše mesne jedi, pa tudi na brezmesni plošči bo več kot zadovoljivo odigrala svojo vlogo. Da bo še pri-kupnejša, ji narežimo rdečo kožico od vrha do sredine in jo s topim malim nožem privzdignimo, da bodo kraki odmaknjeni od bele sredine. Delati moramo previdno, da se nam koža ne zatrga. Tako nastale drobne rožice pred uporabo tudi malo nasolimo.
Rdeča redkvica, narezana na kolobarje, Pa naj ne manjka na obloženih kruhkih, otrokom pa jo dajnio tudi na kruh, kadar jim ga namažemo z maslom, pašteto, zaseko ali obložimo z rezinami prekajene slanine.
Tudi bela podolgovata redkvica bo, narezana v obliko tulipana, prišla zelo do veljave, če ne bo na ovalu v družbi z rdečo, Ce pa se nam mudi in ni časa za zamudno rezljanje, redkvico kar prerežemo čez pol, na vrhu pa pustimo malo zelenja, pa bo »deklica rdeča« s šopkom prav tako dobrodošla.	A.	K.
VITAMIN B
Skupina vitaminov B je zelo številna, tako da bi komajda lahko vse našteli. Bistveno važni so za presnovo, sladkorja (vir energije) v telesu in za zdrave živce. Nervoznost olajšajo večje količine vitamina B. Tudi v meni lahko vitamin B olajša napetost in nervoznost, tako da nekateri zdravniki večkrat predpišejo velike količine vitamina B. V naravi se pojavljajo v skupinah, zato je najbolje, da jih uživamo v naravni sestavi.
• Največ vitamina B vsebujejo: jetra, možgani, srce, skuta, mleko, žitni kalčki, kvas, grah, kreša in beluši.
VITAMIN BI
Franzoci imenujejo ta vitamin »joie de vie« — vitamin radoživosti, lahko bi ga pa imenovali tudi vitamin lepote številka 1. Preprečuje izčrpanost, utrujenost, depresije, apatičnost.
• Največ ga je v pšeničnih kalčkih (kalčkov kruh!) jetrih, kvasu, mleku, zeleni solati, rumenjakih, mesu in orehih.
VITAMIN B 2 (riboflavin)
Vitamin B 2 prispeva, da je koža gladka in zdrava, oči sijoče, živci mirni. Zaradi pomanjkanja tega vitamina oči skelijo in postanejo občutljive za svetlobo, kadar pa počijo ustni koti, je to znamenje hudega pomanjkanja tega in drugih B vitaminov.
• Veliko vitamina B 2 je v mleku, jetrih, mesu, jogurtu, skuti, jajcih, zelenem sočivju, mandljih, kvasu in grahu.
VITAMIN B 6
Je prvovrsten vitamin. Potrebujemo ga vsak dan! Zelo
važen je pri presnovi maščob in maščobnih kislin, in zlasti dragocen pa je, kadar je koža poškodovana, presuha ali premastna. Razen tega prehrana, bogata z vitaminom B6, pomirjevalno vpliva na živce in pomaga, da dobro spimo.
• Največ ga vsebujejo ista živila, ki smo jih navedli že prej:	jetra,	kvas,	pšenični
kalčki, kruh z otrobi, orehi, rumenjak, mleko in zeleno sočivje.
PARA-AMINO-BENZOIN-
KISLINA
je ena izmed več členov skupine vitamina B, ki so jo uporabili pri poskusih z živalmi za to, da bi preprečili sivenje. Pogosto je pomagala tudi proti alergijam.
• Največ je je v mesu, predvsem pa v jetrih, ledvicah, srcu, razen tega v kvasu, ribah, sadežih, orehih in zrnju žitaric.
NIKOTINSKA KISLINA
Ta vitamin je bil manjkajoči ključ do pelagre, tiste neusmiljene in večkrat smrtna bolezni, ki je razsajala v začetku našega stoletja. Eden izmed simptomov pelagre je bila iznakažena polt, polna madežev. Danes vemo, da povzroča pomanjkanje nikotinske kisline lažje primere pelagre. Razen tega predpisujejo zdravniki ta vitamin proti boleznim kože, živcev, pri prebavnih težavah in proti obolenjem dlesni.
• Najbogatejši z nikotinsko kislino so: mleko v prahu, kvas, ribe, jetra, srce, pšenični kalčki, nemastno meso, laški lešniki, kruh z otrobi.
(Prihodnjič naprej)
F15 TOT
OlPtCTf UP
ARTlSUOUf
AU'usunvJ^
,LA V.EDE! J
Ikalo nei
STORITI
DEKLE VUtZNO 54LMA. VRCTT' *A<3EDI •
W3 BOW POTEGNIL .■?£ BO 7REKU-,CNILA.,TAXO KOT DE NAROČILNICI
SAD Dl NE »O NIC, ČE SE NE ®>° BRANILA'
VRV POKRIVATI LISTJEM,"DA TE NE BO V ©ELA!
—^WF?i
s M	im
CtL Ulit Sči»A**»
*+-25
5e /valo ■'Tnerad spotikamkowe rrj i\cv ; zakad ne bi preprosto. Hi W \ POrcaNiLA revolverjev?
OuKA SE JERI, is JA* LIAVi EAV.A, TODA CESAR NE„VE,MUNE MOEe
NE BI SAO I UJETI DO MORAVA BRCI STRELJANJA
)RO MISLI, TODA A ASE SAMA SKRBELA ’
AUh^uJ?) iLA V.E7EI J
PRIMI DO! 'ij
CISCO IN PANCHO NA BLljNJEKA HRIBU SLItrTA KLIC.
DA,pojdiva!
mo;dekle’
\TlMo!1, /
NAPO MOŽ! )
KOND SK PREVRNK
DEKLE MMRNO JAN A PROT' *A<3ED1 •
p ust o I o v š č in e ci s ca kida
izdaja in tulu Časopisno podjetje -Delo* v Ljubljani — Glavni urednik Milan Pogačnik. Odgovorni “rednik Zoran Jerin. Uredništvo: Ljubljana, ToinSlčeva S/Il p. p. 150—III. _ Telefon 23-522 do 23-526. Naročnln.kl oddelek Ljubljana. Titov. S. telefon 20-463 In 21-632. Naročnina, celoletna 1140 dinarjev, polletna 720 dinarjev, četrtletna 360 dinarjev mesečna 120 dinarjev Oglasni oddelek: Ljubljana- Titova 1. Telefon 21-896. — Številka žiro računa NB 600-11/1-187. Rokopisov ne vračamo
— Martin!
— Ali je kdo notri?
Brez besed
POVEZANI MAGIČNI KVADRATI	KRIŽANKA
— Brigita, ali še potrebuješ strojček?
— In kaj znate še?
_ jy» - ' - i-na pa ima rada opicel
Brez besed
T. kvadrat: 1. sodobni slovenski pisatelj, dramatik in esejist (Bratko), 2. mlada italijanska filmska igralka (Giovanna), 3. največji sodobni angleški pesnik (Thomas Stearns), 4. rastlinstvo, 5. velikan, gigant.
II. kvadrat: 1. denarna kazen, 2. osnovna merska enota za tekočine, 3. tuje moško ime, 4. slavni jugoslovanski nogometni vratar (»veliki Vladimir«), 5. glavno mesto francoskega departmaja Pas-de-Calais.
III. kvadrat: 1. stvaritev likovnega umetnika, 2. eno najboljših italijanskih nogometnih moštev, 3. antično mesto v Makedoniji, kjer se je ohranilo mnogo dragocenih spomenikov, 4. tepec, idiot, 5. mesto na skrajnem severu Cila, kjer je igrala jugoslovanska nogometna reprezentanca,
IV. kvadrat: 1. pismeno potrdilo, spričevalo, 2. znana Puccinijeva opera, 3. prijetno dišeča organska spojina, 4. prizor, oder, 5. ime Gogoljevega junaka Bulbe.
Srednji kvadrat: 1. novejši nemški pesnik in pisatelj (Wil-helm), 2. arabski junak v starem veku, tudi simfonična pesnitev Rimskega Korsakova, 3. grška boginja modrosti, 4. rodovitna pokrajina med Tiso in romunsko mejo, 5. muza ljubavnega pesništva.	(P)
Vodoravno:	1.	rastlina, ki u-
speva na suhih puščavskih tleh, 7. vremenski pojav v nevihti, 12. mlada italijanska filmska igralka (Mairisa), 14. sodobni slovenski pesnik in prevajalec (Lojze), 15. okov, 16. romunska atletinja, svetovna prvakinja v skoku v višino (Jolanda), 18. kemični znak za barij, 19. sotočnica Tare, 20. mrtvec, 21. kos celote, 22. ime ameriške filmske igralke BJyth, 23. slovenski literarni zgodovinar in dolgoletni urednik -Ljubljanskega zvona* (Franc), 24. mesto v zagorski Dalmaciji z znano viteško igro alko, 25. izraz pri kvartanju, 26. rahel prijem, 27. telesna poškodba, 28. znameniti francoski filmski režiser (Rene), 30. velika kamnata gmota, 32. ime umrlega ameriškega igralca Flynna, 34. vrsta mesne jedi, 36. lise, maroge, 37. spominska knjiga s slikami, 39. kratica za »vojna pošta«, 41. ime nove predsednice ljudske skupščine Slovenije Tomšičeve, 42. francoski skladatelj, ki je umrl lelos februarja, 43. ljubkovalno ime za očeta; 44. drag grad-
šaljivec, pavliha, 4. jezero v Abe-
siiniji, iz katerega izvira Modri Nil, 5. naša kratica velike države v Severni Ameriki, 6. kemični znak za silicij, 7. otok v južnem Jadranu z razvitim turizmom, 8. izrastek na glavi, 9. pritok Kame v Rusiji, 10. kratica belgijske letalske družbe, 11. ljubljanski dramski in filmski igravec (Boris), 13. izrastek nad očesom, 14. poziv, apel, 17, moško ime, 20. podzemeljska železnica, 21. naša denarna enota, 23. največja francoska reka, ki se izliva v Atlantski ocean, 24. arabski pozdrav, 26. nemški šahovska mojster, lanskoletni udeleženec blejskega turnirja, 27. kraja sadja po tujih vrtovih, 29. mesto v srednji Angliji, središče volnairske industrije, 31. zelo strupena tropska kača, na-očarka. 33. okrasna vodna ptica, 35. stroj, ki opravlja določeno delo sam, samodej, 36. komična figura v francoskem gledališču, 38. razglasni plakat, 40. osvežujoča tekočina, 41. mokrota, vlažnost, 42. drugo ime za Perzijo, 43. dokaz, da ob določenem času nisem
40Hk
On že ve, zakaj je vaš portret dal narediti tako velik; je kratkoviden!
Sodnik je strogo pogledal obtoženca: »Saj nam vendar ne morete dokazati, da je vaš prekršek samo nesporazum! Gotovo ste videli, da denarnica, ki ste si jo prisvojili, ni bila vaša.«
Obtoženec: »Da, da, to že, gospod sodnik, toda bankovci, ki so bili v denarnici, so se mi zdeli strašno znani.«
XXX
»Mama, kako dolgo si že poročena z očkom?«
»Osem let, draga moja.«
»In kako dolgo moraš še biti?«
XXX
»Milan je najbolj nesramen mladenič, kar sem jih srečala v življenju. Sinoči sem mu dejala, da ga ne maram več videti.«
»In kaj je storil?«
»Ugasnil je luč.«
XXX
»Draga hčerka, ti sploh ne veš, kaj si storila, ko si zavrnila doktorja. Danes je poslal še račun za 30 obiskov na domu...«
XXX
»Se nikoli poprej me nisi tako čudovito poljubila!« je fant nežno zašepetal deklici v uho. »Ali je to zaradi tega, ker je tako zelo temno, Renata?«
»Ne,« je odvrnilo dekle, »to je zaradi tega, ker se imenujem Barbara!«
XXX
Janez je prišel z dopusta in pripoveduje, kako je bilo• »Toda najbolj všeč mi je bilo v Mali vasi!«
»Toda to je vendar pravo zakotno gnezdece!« ugovarjajo prijatelji.
»To že. Toda ondi sem našel denarnico s 120.000 dinarji.«
lir
Mala Suzi pelje prijateljico v kopalnico in ji pokaže novo tehtnico.
»Kaj je to pravzaprav?« vpraša prijateljica.
»No, da,« odvrne Suzi, »jaz vem samo, da je treba stopiti nanjo in potem se razjeziš.«
beni material, 45. trg pod strmim severovzhodnim roibom Jelovice z zelo razvito umetno kovaško obrtjo, 46. plast, 47. ploskovna mera,
48. sultanov Ukaz v stari Turčiji,
49. podnebje, ozračje, 50. vratar pri raznih športih z žogo, 52. spletena šiba, gorjača, 54. močan in okreten človek, korenjak, 55. ime ruskega politika Hruščova.
Navpično: 1. ime nemškega pisatelja in filozofa Lavaterja, 2. gorski vojak, planinec, 3. burkež,
VSTAVLJALNICA
K E---------A,	M--------I C, T O------------S,	AL------
 A D, KO--------------,	K A-----------,	S-------------,-----
 C N I K, O-----------------NA,-----------AVA,------------TI
K A,------------D	E R, M----------N G.
Črkovne skupine AKOR, BILA, KIBI, NIJ, ODPR, OKRAT, POMO, STI, TAK, TOLIK, TOMA, USTA, VARI vstavi med dane črke ali obnje, da dobiš besede znanega pomena. Po vrsti brane vstavljene črke na črticah dajo neko misel.	(P)
bil na kraju dejanja, 45. matematični znak, 46. vitek, ozek, 48. naziv 49. življenjska tekočina, 51. enaka soglasnika, 53. osebni zaimek.	W
REŠITEV UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Križanka: Vodoravno: 1. sekta. 6. klapa 11. Miller, 12. renome, 14. Mar-vin 15. Dewar, 16. TS. 18. odtis, 19. Te-tls, 20. kal, 21. kras. 22. Times, 23. Como 24. A(nton) A(škerc), 25. argon, 26. ’ pelin, 27. Sternen, 30. teTen, 31. akter, 32. Miran, 33. curek. 34. bankrot. 36. kanal, 37. porto, 38. rd, 40. imun, 41. terna, 42. veda. 44. nos, 45. Verne, 46. kamin, 47. oe, 48. barka, 49. Malone, 50. srajca, 52. savana, 63. kraal, 54. Agata. Magični lik: 1. Ferrari, 2. kreator, 3. dražest, 4. satelit, 6. grosist. Skrita misel: Ce se silimo, da bi ostali zvesti ljubljeni osebi, je to prav tako malo vredno, kakor če bi ji bili nezvesti, lzpolnjevanka: 1. Minerva, 2. Tltov-ka, 3. krava-ta, 4. Bohorič, 5. Marin-ko, 6. Miran-da. 7. Spira-nt, Vatikan. Zlogovni ca: 1. blaginja, 2. optimist, 3. Leopardi, 4. jegulja, 5. ekspoze, 6. jezikanje, 7. elaborat, 8. idiotlzem, 9. mehanika, 10. elegija, U. tekočina. Bolje je imeti malo kot nič. Mala križanka: Vodoravno: 1. čistina, 8. Ankogel, 9. stan, 10. S(lmon) Gregorčič), U. el, 12. Spa, 13. srp, 14. ta, 15. IV. 16. lama, 18. raflner, 20. kleveta. posetnica: Murska Sobota.
... in vašega psa Imam rad kot svojega!
— Saj ne vem, kaj se je zgodilo; samo na neko majhno ročko sem malo pritisnil...!
Brez besed
AN TO e. NE-
9&	........................
fc ':''
mmmm
? m
m$mmmf
VISEcA MREŽA, m so jo »nm n»
nedavnem sejmu Izumov v Milanu, naj bi odvzela smisel neStetim dovtipom o človeku, ki Ima eno drevo in mrežo in seveda ničesar, kamor naj bi pritrdil drugi konec gugalnice. Konstruktor tega izdelka zagotavlja, da je njegovo stojalo nadvse ceneno in da ga lahko Izdela vsak mehanik, pasar in celo vodni inštalater.
BEATRICE ARNAC dolguje sicer svojo popularnost skrbno Izbranemu programu fran-
cofkih Šansonov po tekstih francoskih klasikov, s katerim) nastopa po pariških zabaviščih. Toda odkar so jo proglasili za »miss hrbet«, so njeni kostumi utrpeli rahlo korekturo.
POREŠKA PM. *
oživela. Francoske letovi-ščarke iz turističnega naselja v Picalu se ne bojijo mrzlega morja, še manj .morskih volkov«. Tudi lepa Parižanka se ho vrnila domov s spominom na lepe počitnice in na sončne ure, ki jih je bila preživela v na novo urejenem kopališču.
GUANO * lskftn
ptičji gnoj. Zato je pred dobrimi tridesetimi leti Adolf Winter zgradil ta umetni otok, na katerem so imeli ptiči vse, kar so potrebovali za hrano in gnezda. Ptiči so se počasi privadili na novo razkošno domovanje in sedaj že vsako leto dobijo s tega umetnega otoka ob obali Jugozahodne Afrike po 1000 ton guana.
LADY GODIVA Je pred osmimi stoletji gola jahala skozi angleško mesto Coventry, da bi tako protestirala proti hudim davkom, ki jih je n,jen mož naložil prebivalcem. Prebivalci Covcntryja — ki so se po legendi tedaj diskretno obrnili — sedaj vsako leto obnavljajo to epizodo iz zgodovine svojega mesta.
AKCIJA REŠEVANJA
div,jih živali je pripeljala v civilizacijo tudi tega nosoroga, ki je izgubil mater. Veterinar iz južne Rodezije je menil, da ho najbolje, če si žival nekoliko opomore kar na njegovem dvorišču. In tako se je rodilo to nenavadno prijateljstvo, o katerem priča naša fotografija. No, o kakem večnem prijateljstvu bi bilo v tem primeru kaj težko govoriti,
im
mmmA
1 .*?, * :*•' -
e* ' ' "'V
* z 1 m	mm gBKtm
SEKUNDA PRED SMRTJO	wk
preživljata poslednje trenutke krutega boja, ki se. skoraj vedno konča s smrtjo enega izmed bojevnikov. Fotografija je ujela obraz bikoborca, preden je zarinil meč v bikov tilnik. Vidimo, kako ga maliči sovraštvo in krutost. Iz bika pa kar žari hladnokrvno zaupanje v lastno moč. In to zaupanje je bilo tudi zanj usodno.
»LAHKO BI BILO TUDI RES« . _
oborožitve v Angliji pričeli z novo vrsto demonstracij. Številni privrženci gibanja, id so se do sedaj bojevali proti atomski oborožitvi s »sedečimi demonstracijami«, so legli na tla pred Westmlnstersko katedralo in »odigrali« mrtve. »Ce bi prišlo do atomske vojne,« opozarjajo nenavadni demonstranti, »bi bil ves London pa tudi druga mesta tak pošasten prizor.«
N,
IUI
; MUSTER/ «
7Lff FRCPL
VIDIM
p
n
'PLnvnrt
VIDIŠ UJE