$ 5 5 A- A OSREDNJA KJJ1'mI RIiviuHSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 254 (10.166) TRST, petek, 27. oktobra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. BISTVENI PREOKRET V DOSEDANJEM DRAMATIČNEM POLOŽAJU BOLNIŠNIC Današnja splošna stavka pomožnega zdravstvenega osebja odgovor zveznih sindikatov protislovju vladnih ukrepov Vlada bo že danes skušala najti izhod iz krize - * RIM — Današnja 24-uma splošna "®vka bolničarjev in pomožnega zdravstvenega osebja, včlanjenega v sindikalno federacijo CGIL - CISL -naj bi prisilila vlado, da sprejme svoje obveznosti o študijski do-ladi 27 tisoč lir. Položaj v italijanskih bolnišnicah je torej pred bi-ivenim preokretom. Izsiljevanju in aesmdikalnim metodam avtonom-■J1"., sindikatov je vlada odgovorila s Protislovnimi ukrepi, ki so sprožili eakcijo edine sile, ki še prepreču-PpPoln zastoj v italijanskih bol •nsnicah: FLO, sindikat pomožnega - UlLStVenega °Sebja CGIL ' CISL Zaostrovanje v bolnišnicah se je (T^-elo takoj po sporazumu med jado, deželami in sindikalno federa-3°'5. oktobra, ki je določal v no-i delovni pogodbi 50 tisoč lir medenega poviška. Sporazumu so se zoperstavili avtonomni sindikati, ki p° zahtevali nadaljnjih 40 tisoč lir. °niožno zdravstveno osebje nekakih dežel je med tem doseglo poli? . doklade, kljub vsedržavni de-nvtij pogodbi. Enotni sindikati so ,lr° nastopili proti taki diferencialih ki je samo podžigala nezadovoljno med bolnišniškim osebjem. Med jS® Pa se je položaj že tako izro-**■ da je bilo potrebno ponovno tri-,transko srečanje. Sindikalna fe-eracija je predlagala povišek 27 lir, kot neke vrste študijsko ^“dado, ki bi vsaj delno zadovoljijo delavce, kar pa je najvažnejše, Prožila bi tisto strokovno usposab-*nje. ki bi reševalo marsikateri Problem bolnišnic. V imenu vlade ir Podtajnik Del Rio pristal na to o^Promiono rešitev, saj bi med rugim lahko za usposabljenje čr-P®** iz posebnih skladov EGS napojenih poklicnemu izobraževanju. Ojedsednik vlade Andreotti, poji?0110 pa zakladni minister Pandol-vl Hta ^ drugi dan izjavila, da si ac*a ne more prevzeti takega iz-atka. Vsota je prav tako nesprejem-za deželne uprave, saj je niso ggdvidevali. Med ^drugim dežele višek obljut trdijo. j —. da jfe* ■povišek obljubila vla-Sedaj pa naj ga tudi krije. Dosedanji razgovori niso premakni1 z mrtve točke problema kritja Matkov, prav zato je sindikalna ieaera«ii~ — v., do, ki i. ’ Kl Pa bo poleg zahteve po spo-^ ovanju vladnih obljub pomenila turi trenutek soočanja s svojo bazo, in a številno pristopila k pobudam • demagoškim zahtevam avtonomij? .s*ndikatov in raznih spontanih Al , tivov. ge več, marsikateri sin-mni voditelj trdi, da je treba h>arsi*tfitero zahtevo delavcev, če-z zamudo, sprejeti in podpreti. širilo skoraj na vse italijansko ozemlje. Na meddeželni manifestaciji v Firencah so bila predstavništva pomožnega zdravstvenega osebja iz Toskane, Umbrije, Ligurije, Emilije - Romagne, Lacija, Lombardije in Furlanije - Julijske krajine. Priznati je treba, da med njimi niso bili samo člani avtonomnih sindikatov, saj je marsikateri udeleženec pokazal svojo izkaznico zveznih sindikatov pred televizijskimi kamerami. Sindikalna federacija CGIL CISL -UIL ne bo imela zaradi vladne neodločnosti lahkega dela. Tajnik UIL Bugli je celo izjavil: «Najmanj pa si želimo, da bi bilo za Andrecttije-vo vlado vprašanje bolnišnic le pretveza, da lahko neslavno zapusti prizorišče in s tem prikrije svojo stvarno nesposobnost reševanja splošnih problemov tako zaposlitve na Jugu kot politike investicij in smotrnega gospodarskega načrtovanja.* (voc) MADRID — Prvič od svoje ustanovitve se bo ena izmed komisij evropskega sveta sestala v španskem glavnem mestu, proučila bo probleme terorizma v Evropi in odnose med severnimi in južnimi državami. IZRAELSKO - EGIP10VSKA MIROVNA POCAJAMA V ZASTOJU Begin napovedal še množičnejše naseljevanje zasedenih ozemelj Groba kršitev duha septembrskih dogovorov v Čamp Davidu - Zaskrbljenost v ZDA Egiptovska delegacija se menda vrne v Kairo - Pred združitvijo Iraka in Sirije? Predsednik PRI Ugo La Malfa in strankin tajnik Biasini sta poslala ministru za zdravstvo brzojavko z zahtevo, da pozove vse državljane, predvsem pa mladino, ki se kaj razumejo na oskrbo bolnikov, da se javijo prostovoljno v bolnišnicah. Medtem pa so poleg vojakov prispele v rimsko polikliniko Umberto I. tudi pripadnice italijanskega rdečega križa (Telefoto ANSA) NAČELNIKI PETIH PARLAMENTARNIH SKUPIN SO SESTAVIH SKUPEN DOKUMENT l odobritvijo enotnega stališča vladne večine se drevi zaključi razprava o primeru Moro» Včeraj sta med drugimi govorila socialist Balzamo in demokristjan Galloni »ada je torej s svojim protislovju?? ^držanjem sprožila v italiian-T‘], bolnišnicah težko zaustavljivo jj ki lahko prej ali slej spro- žahteve tudi v drugih sektorjih tlesavne uprave. Prav zato bo da-* Pred ponovnim tristranskim sre-dikafm med vlado, deželami in sin-Pfobl m*n'strs^i svet razpravljal o po ‘emih javne uprave s posebnim ju , I*50™ na dramatičnem položa-v italijanskih bolnišnicah. Jeva|d današnjega posveta bo pogo-kj Pobude sindikalne federacije, hfn Že napovedala nadaljnjo 24-po« sPl°šno stavko, če bo vlada tem Vtl° zatajila dane obljube, Med-st P* se stanje v bolnišnicah ni bi-dili ri sPrernenilo. lahko bi celo tr-tov'i?a Pobuda zveznih sindikati n'kala najbujše izpade, saj vče-bi*0 takih izgredov in nevzdr-Sta u ud’ kot v preteklih dneh. vkovno gibanje pa se je raz- •“iiiii RIM — Na formalnem tiru parlamentarnih del se razprava o »zadevi Moro* in boju proti terorizmu zaključuje tako, kot se je začela; na nižjih tonih. Dogovor vladne večine, da se ne bo razklala ob tem vprašanju, ki je (poleg drugega) spremljal njen nastanek, se je ob držal. Načelniki petih skupin vladne večine so se dogovorili o skupnem dokumentu, ki ga bo zbornica najbrž odobrila že danes zvečer, po repliki notranjega ministra Rognoni-ja. Kaj malo verjetno je, da bo Ro-gnoni odgovoril na kopico postavljenih, marsikdaj zagonetnih vprašanj. Vse kaže, da se bo izgovoril, da odgovorov ne pozna, ker spadajo v okvir preiskovalne tainosti. Pomembno pa je, da so se v okviru vladne večine dogovorili o vprašanju morebitne parlamentarne preiskave. V skupnem dokumentu bo najbrž formulacija, da taka preiskava «trenutno* ni mogoča, vendar si večina pridržuje pravico preiskavo odobriti v trenutku, ko bi sodna in policijska oblast zaključili s svojim delom. Skratka, parlamentarno preiskavo (za katero so se ogrevali delno socialisti in nekateri demokristjani) bodo izvedli, vendar pozneje. Skupni dokument nadalje obvezuje vlado, naj skrbno poroča parlamentu o napredku sodne preiskave in naslavlja poziv vsem demokratičnim silam, naj bodo strnjene v boju proti nevarnosti obnove teroristične dejavnosti. Vlado končno obvezuje, naj odobri čimprej reformo policije. I**-* »To so. lepe obveze,* je v razpravi dejal zbornici _ socialist Balzamo, »vendar se bojimo, da jih vlada ne bo spoštovala, kot ne spoštuje dru-gih.* Cilji socialistov so jasni, je dejal Balzamo: najprej smo hoteli rešiti Mora, sedaj pa hočemo vedeti prav vso resnico. Komunistu Natti, ki je prejšnjega dne zagovarjal stališča vlade in «linijo odločnosti* je Balzamo posvetil samo pikro ugotovitev: «Ta linija ni žela uspehov.* Demokristjan Carenini je notranjemu ministru naslovil več vprašanj, medtem ko je Galloni pozval stranke, naj opustijo »jalove polemike,* sicer bo razkroj dosežene solidarnosti pravi uspeh teroristov, ki jim z ugrabitvijo in umorom Alda Mora ni uspelo zrušiti sistema. Galloni je takoj zatem na kratko obračunal z govoricami in šušlja; njem po hodnikih: «če ima kdo kaj povedati ,naj gre k sodniku.* V nasprotnem primeru pa ga lahko vsakdo ima za lažnjivca. (st.s.) Seja vodstva PSI RIM — Med pavzo parlamentarne razprave o «zadevi Moro* se je v Montecitoriu sestalo vodstvo PSI, kateremu je, po daljši odsotnosti zaradi bolezni, predsedoval P. Nenni. Craxi je vodstvu poročal o doseženem sporazumu za predstavitev skupnega dokumenta o «zadevi Moro*. VRHA O «TRILETKI» ZAENKRAT NE BO kd, PŠTIn psdi proti vladni krizi Piccoli poziva komuniste, naj ne zaostrujejo sporov jo"- ~7 V političnih krogih se širi-v jLV°T'Ce 0 možnosti vladne krize tla šf>Zl z Sošpodarsko politiko. Vla-cem^enkrat obljublja, da bo do de-l*j£*a Predložila parlamentu »tri-Ostr * v odobritev, vendar KD zada c)® svoja stališča in ne mara, ’, "andolfijev na^rt spremenili Alsti';_ zahtevajo sindikati, komu-]Vla socialisti. itiuLri^identa je prišlo tudi prej- Stije_ "vitle dne, ko je KD vsilila svojo ^stv V zvez* z reformo spolovilu L.| Komunisti menijo, da je s zuij, p.Ponovno kršen vladni spora-ie sivT lcc°li Pa odgovarja, da lorej azurn pač «splošen» in da je Zvezi ^'Jamontarna dialektika v ho d0 z Negovo interpretacijo ved- je vsekakor poklical Ka ro,c*n>ka pristojne komisije in k«tnj | nai Posreduje med stran-0 ivG? Se spor ne razširil. SovOM ^nosti vladne krize izrecno Vju 2a Vccoli. ki je dal daljši inter-V nier^Unsk' dnevnik »Repubblica*. Poziva komuniste, naj ne othimJ° vladne krize in zato naj Snrotnin?V°je zahteve, kajti v na-irty i Primeru »bodo zaman vse « dokazi odgovornosti*. Verjetno bi za razčiščen je ob vprašanjih gospodarske politike bil potreben «vrh* tajnikov petih strank, vendar tega Andreotti sedaj ne mara. Tako je njegov glasnik Evangelisti pojasnil, da «takega srečanja ni na koledarju*. Evangelisti je tudi dal razumeti, da bo vlada na jutrišnji seji razpravljala o bolniškem osebju, vendar «globalno, v okviru zahtev javnega osebja* in »v okviru Pandolfijevega načrta*. Proti vladni krizi so se izrekli socialdemokrati, ki tudi nočejo, da bi se spremenil »politični okvir*. Preti je s tem v zvezi poudaril, da PSDI odločno nasprotuje vstopu komunistov v vlado. S temi vprašanji se je ukvarjalo tudi socialistično vodstvo, ki nasprotuje vladni krizi. Je že res, da vlada ne spoštuje programa, pravi PSI, vendar bi vladna kriza v tem trenutku bila zelo nevarna, čeprav je spor o reformi spolovinarstva »pomemben alarmni zvonec*. Enrico Manca, ki je član vodstva PSI, je s tem v zvezi dejal, da bi socialisti ne nasprotovali morebitni preosnovi vlade in vključitvi »nestrankarskih izvedencev*, medtem ko odločno nasprotuje-spremembam ka- bineta, ki bi bile izraz zgolj stru-jarskih razmerij v KD. Končno še Ugo La Malfa. Napisal je članek za «Voce repubblicana* in v njem izraža upanje, da stranke ne bodo «naložile vladi odgovornosti za stanje, ki je nastalo po izbruhu divjih stavk bolničarjev*. Politika »narodne solidarnosti* je bil »zadnji poskus rešiti Italijo*, nadaljuje predsednik PRI; je pa tudi bila zadnja preizkušnja za stranke, kot so KD, KPI in PSI. (st.s.) Sinoči v Rimu vrsla atentatov RIM — Sinoči je prišlo v Rimu do vrste atentatov z zažigalnimi bombami, ki so na srečo povzročili le materialno škodo. Tarče atentatorjev so bile najrazličnejše: sak cija KD, postaja ENEL, dve knjigarni, avtomobilski salon, sedež železničarske zadruge in trgovina z oblačili. Najbolj dramatičen potek ie imel atentat proti salonu »Italvvagen*. • Špekulacijam ni konca RIM — Medlem ko, so voditelji petih strank' vladne več,ne sestavljali zaključni dokument. ki bo že danes pred večerom potrdil enotnost demokratičnih sil v zvezi z «zadevo Moro», pa je v parlamentu izbruhnil incident, ki pa ne bo lahko pogasiti, saj lahko spravi na laž dobro vero podpisnikov resolucije. Poslanec Mimmo Pinto, član «LOtta continuav, je namreč javno obložil Piccolija, da je 2. maja na sestanku s socialisti ponudil preobrat | v dotedanji politiki odločnosti, če1 bi se PSI obvezala v najkraišem času sestaviti novo levosredinsko vlado, kateri bi predsedoval prav on. Piccoli bi v tem primeru skupaj s Fanfanijem, dorotejci in rno-rotejci obrnil krmilo stranke in se zavzel za pogajanja z rdečimi brigadami, skratka sprožil krizo Au-dreottijeve vlade. Pinto dalje obtožuje člana vodstva KD Bodrata in Salvija, da ste skušala na vse načine preprečiti poskuse posredovanja za Mo rov o rešitev. Tako naj bi s pomočjo msgr. Capria pritiskala celo na pokojnega papeža Pavla VI. Na te obtožbe je Bodrato odgovoril tudi v Piccolijevem in Sal-vijevem imenu: «Če bi to, kar pravi Pinto, bila resnica, meni in drugim ni več mesta v poslanski zbornici. Enako pa ni mesta za Pinta, 4 če laže. «Zato je pozval predsednika parlamenta lngraa, naj skladno s pravilniki ustanovi ožin preiskovalno komisijo in preveri resničnost teh obtožb. , Mimmo Pinto je tedaj sklical tiskovno konferenco. Da bi se branil obtožb je povedal, da so mu le informacije dali voditelji PSI. Pri tem je povedal imena in datume: 24. septembra naj bi se pogovarjal s socialistom Acquatnvo (na sedežu ACLI), teden dni pozneje pa nuj bi mu jih potrdil član vodstva PSI Cicchitto. Prisotne časnikarje je pripoved prepričala, saj so se mnogi spominjali, da je Cicchitto tudi drugim zaupal podobne verzije dogodkov. Socialisti so stvar zanikali le ne kaj minut pozneje, ko so Pintcve izjave prebrali v agencijskih poročilih. «Rekel sem in potrjujemo — je pribil Craxi — »da je politično barantanje s Piccolijem o možnosti pogajanj za Morovo rešitev gola izmišljotina». Bitka se s tem ni končala. Pinto je takoj sporočil, da ni povedal vsega, kar so mu zaupali socialisti. Tako je ministra Bonifacia obtožil, da je 5. maja telefoniral, da je pripravljen navezati stike z rdečimi brigadami in se z mirni pogajati za zamenjavo «ena proti ena». Tedaj naj bi nastopil podtajnik notranjega ministrstva Lettien in prisilil ženevskega odvetnika Pai/ota, naj se umakne in ne ukvarja več s primerom Alda Mora. Po teh izjavah so mnogi bili mnenja, da je potrebna parlamčii tarna preiskava o Pintovih izjavah Le-ta pa je pojasnil, da take preiskave ne sprejema. Pisal ie Ingrau, nato pa sporočil, da PSI ve še mhdgo več ih da hrani informacije za- morebitno splošno parlamentarno preiskavo o uzadevi Moro». Urednik «Lofta cont,nua» je tedaj vrnil Craxiju žareči kostanj: «Čraxij6vega zanikanja so politično razumljiva, moralno pa vsega obsojanja vredna. Kar so socialisti povedali nam, vedo mnogi časnikarji, ker jim je to povedal član tajništva PSI Claudio Martellh. Ob 20. uri zvečer so se spet o-glasili iz vodstva PSI v Ulici del Corso: «To so provokacije». Gotovo je, da se z drevišnjim glasovanjem «zadeva Moro» ni zaključila. Igra se nadaljuje. MINO FUCCILLO Radio bo oddajal registracijo glasov rdečih brigadistov RIM — Vse italijanske radijske postaje bodo danes več; krat oddajale magnetofonske posnetke devetih telefonskih pogovorov rdečih brigadistov z Morovo družino, prof. Trittom, nekim duhovnikom, časnikarji in drugimi. Preiskovalci upajo, da bo kdo prepoznal glas katerega izmed Morovih ugrabiteljev in morilce/. WASHINGTON - Izraelsko - egiptovska mirovna pogajanja bodo zelo verjetno za daljši čas zavozila na mrtvi tir. Dajan in Weizman sta se po večdnevnem posvetu z Beginom sicer včeraj vrnila v Washington, da bi nadaljevala dogovarjanje z egiptovskima kolegoma Hasanom A-lijem in Butrosom Galijem, sedaj pa vse kaže, da bosta slednja dva zapustila ZDA ter se vrnila v Kairo na podobna posvetovanja s Sadatom. Skratka: dvostranskim pogajanjem resno preti razbitje, kar gre tudi tokrat pripisati slej ko prej nepopustljivi politiki predsednika izraelske vlade. Ta je predvčerajšnjim, kakor znano, načelno odobrila osnutek mirovnega sporazuma, kakor sta ga v prostorih Blair House ob vztrajnem posredovanju Bele hiše sprejela Dajan in Weizman, vendar pod pogojem, da se mu vnesejo nekateri popravki (očitno v zvezi s kairsko zahtevo po navezavi pogodbenega besedila na usodo Cisjordanije in Gaze ozirima na celovito palestinsko problematiko). Hkrati pa je ministrski svet najavil okrepitev, ali bolje pomnožitev židovskih naselij na zasedenih arabskih območjih. V ta namen naj bi porabili kakih 15 milijonov ameriških dolarjev. Ne samo: Begin je tudi izrazil voljo po preselitvi predsedstva vlade in zu-nanjeministrskega urada v arabski del Jeruzalema, ki si ga je Izrael priključil po šestdnevni vojni leta 1967 in ki ga tako Arabci kakor Američani smatrajo za zasedeno o-zemlje po vzoru cisjordanskega in gazinega pasu. Dajan je najnovejše sklepe tel-avivske vlade označil kot povsem utemljene in celo nujne za zagotovitev državne varnosti; v isti sapi je priznal, da utegne to negativno vplivati na mirovna pogajanja z E-gipčani. Sicer pa je dal razumeti, da je zmerno optimističen: »Pogajalska tabori sta naizpo^bi^in ^fciH zala, da hočeta doseči trajni mir;) no, pogajanja se bodo kvečjemu nekoliko podaljšala, nikakor pa ne razbila.* V krogih \vashingtonske zvezne u-prave je zaznati, nasprotno, dokajšnjo zaskrbljenost. Trdijo namreč, da bi ponovno množično naseljevanje arabskih zasedenih ozemelj z židovskimi koloni pomenilo odkrito kršitev, če že ne črke, pa vsaj duha sporazumov iz Čamp Davida, po katerih se je Izrael obvezal, da ne bo gradil novih umetnih naselij v Cis-jordaniji in Gazi, dokler bodo trajala vvashingtonska pogajanja. Ameriški državni tajnik Vanče je izrecno naglasil, da pomeni telaviv-ska poteza hudo nevarnost za mirovna pogajanja, ki so bila že tako šest dni prekinjena. Več šef ameriške diplomacije ni hotel povedati časnikarjem rekoč, da mora iz Izraela najprej prejeti nadrobnejša poiesnila. ZDA so že davno tega menile, da so izraelske naselbine na zasedenih arabskih ozemljih protizakonite, vendar ne gre ameriške zaskrbljenosti gledati le v tei prizmi, temveč tudi v luči odkrito iz zivalnih izjav izraelskega ministra ' za zdravstvo Šostaka; le-ta ie brez slepomišenja dejal, da ni sklep *o-lavivske vlade nič drugega, kakor «op6zorilo> Izraela Američanom, ki da so «pretirano naklonjeni* Pals- glo bliža «arabski vrh* v Bagdadu (2. novembra), kjer je bil včeraj postavljen temeljni kamen politični in vojaški združitvi Iraka in Sirije v znamenju brezkompromisnega boja zoper «imperialistično-sionistično zaroto* — to se pravi proti izraelsko-egiptovskemu načelnemu sporazumu o dvostranski mirovni pogodbi. Iraško in sirsko odposlanstvo, katerima sta načelovala državna poglavarja Al Bakr in Al Asad, sta namreč po štiridnevnem dogovarjanju «v prisrčnem in bratskem vzdušju*, kakor navaja bagdadska uradna tiskovna agencija, sklenila ustanoviti «višji skupni politični komite*; njegova naloga bo usklajevati bilateralne odnose na političnem, vojaškem, gospodarskem, kulturnem, izobraževalnem in jav-noobveščevalnem področju, razen tega pa usmerjati vzporedno ira-škoTsirsko delovanje za dosego vsestranske enotnosti med državama. V «listini za skupno nacionalno akcijo*, ki predvideva ustanovitev omenjenega komiteja, .je rečeno, da je bil tovrsten sklep sprejet zaradi hude nevarnosti, ki preti arabske- mu narodu zaradi imperialistično-sionističnega zavezništva; nevarnost je toliko večja zaradi izdajalskih sporazumov med egiptovskim režimom in izraelskim sovražnikom*. (dg) Tito sprejel Moubaraka BEOGRAD — Jugoslovanski predsednik Tito se je včeraj v Igalu na črnogorski obali sestal z egiptovskim podpredsednikom Hosnijem Moubarakom, ki mu je posredoval Sadatovo poslanico. Ob tej priložnosti je Tito izjavil, da Jugoslavija v celoti podpira vse pobude, ki zasledujejo »celovito, pravično in trajno* reševanje krize na Bližnjem vzhodu. To reševanje lahko poteka postopno, vendar v skladu z načelnimi stališči, ki jih zagovarjajo neuvrščeni, torej ob upoštevanju vseh vidikov tega vprašanja, še zlasti palestinskega. RIM — Italijanski zunanji minister Arnaldo Forlani se je včeraj sestal z ameriškim veleposlanikom Richardom Gardnerjem. iiiiiiiiiiiiniiiimniiiiiiiiiiuililiiiiiiiiHiiiHiiiutinimiiHimiiiiililiiiuiitiiiiMiiiuitmiiiiiiiiiiiimimmiiiip GLEDE NAMERAVANEGA EVROPSKEGA MONETARNEGA SISTEMA Giscard: «Razumevanje» za italijanske težave Evropske teme v ospredju pogovora z Andreottijem - Francoskega predsednika sprejel tudi papež! Pogovor med Andreottijem in Giscardom (Telefoto ANSA) RIM — Pogovori med francoskim predsednikom Giscardom D’Estain-gom in predsednikom italijanske vlade Andreottijem so bili «pozitivni in vzpodbudni*. Tako je na kratki tiskovni ‘konferenci tik pred odhodom v Pariz dejal sam Giscard, ki je tudi povedal, da je bil pogovor, ki je trajal tri ure in pol, v prvi vrsti posvečen vprašanju novega evropskega monetarnega sistema. Kot je znano, je francoski predsednik odločen privrženec te pobude, medtem ko goji italijanska vlada nemalo dvomov, tako da se je govorilo, da bo Rim zahteval določitev »preizkusne stincem. Ne nazadnje se Carter tu-1 dobe*, preden bi Italija stopila kot di boji, da utegne Sadat za nedo- enakopravna članica v novi sistem, gledno obdobje prekiniti mirovna Giscard je na tiskovni konferenci pogajanja; tembolj še, ker se na-1 v tej zvezi dejal, da morajo vse dr- ■iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiniiiiiiiiimiimiiimiiiiiimiuiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Goriški Slovenci z veleposlanikom SFRJ Jugoslovanski ambasador v Rimu Berlslav Jovič se je včeraj sestal s predstavniki goriških Slovencev. Poročilo objavljamo na 3. strani. Na sliki: predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič je obrazložil visokemu gostu položaj Slovencev v goriški pokrajini žave ristočasno stopiti na pot* in da tu ne more biti diskriminacij glede na bolj ali manj ugodno konjunkturo posameznih držav. Postopnost pa je po Giscardovem mnenju v samem sistemu, ki naj bi se sproti o-blikoval ob udeležbi vseh članic. Sicer je francoski predsednik izrazil razumevanje za italijanske težave in zagotovil, da bodo rimski ugovori «skrbno proučeni* še pred bruseljskim vrhom v začetku decembra. Zanikal je tudi, da bi nameraval pritiskati na ostale članice, naj bi kar najhitreje privolile v vstop v novi sistem, v tej zvezi pa je tudi dejal, da ne mara biti nikakršen «posrednik» med dvema taboroma — ZR Nemčijo na eni strani in Italijo in Veliko Britanijo kot gospodarsko najšibkejši državi na drugi — pač pa da ima Francija «vmesni» položaj, ki ji očitno omogoča, da je med najbolj aktivnimi pri uresničevanju te zamisli. Na vprašanje časnikarjev, ali bi novi sistem utegnil obveljati že 1. januarja 1979, je Giscard odvrnil, da je treba v tem roku najti načelni dogovor, medtem ko se bo konkreten in podroben sporazum oblikoval postopoma v drugi fazi, na pogovorih zakladnih ministrov in guvernerjev osrednjih bank devetih držav članic EGS. Giscard je omenil še ostale teme, o katerih se je pogovarjal z Andreottijem. Glede razširitve EGS sta si stališči Italije in Francije »zelo blizu*, kajti obe strani — je razložil Giscard — nameravata odpreti skupnost drugim državam. Po drugi strani pa je francoski predsednik potrdil veliko previdnost Pariza v tem vprašanju, še posebno kar se tiče kmetijstva. Govor je bil tudi o skorajšnjih evropskih volitvah in o nekaterih aktualnih mednarodnih temah. francoskega predsednika je zjutraj v Vatikanu sprejel papež Janez Pavel H. Na tiskovni konferenci je Giscard povedal, da se je s papežem pogovarjal o «najbolj aktualnih in bolečih problemih človeštva in krščanstva*, v tem okviru pa je bila posvečena posebna pozornost položaju v Libanonu. V Vatikanu je i-mel Giscard tudi pogovor z državnim tajnikom kard. Villotom. Sredi popoldneva je Giscard s posebnim letalom odpotoval v domovino. Na letališču v Ciampinu se j« od njega poslovil zunanji ministef Forlani. (tm) TRŽAŠKI DNEVNIK PROTI UVAJANJU PODROČNEGA NAČRTA CIPI Včeraj dveurna stavka kovinarjev v obrambo zaposlenosti v ladjedelstvu Sindikalni shod v tržaškem arzenalu - Sv. Marku - V tem obratu bodo v kratkem predelali sovjetsko ladjo «Svetlomor» 1 * vzMgm Med včerajšnjo sindikalno skupščino na sedežu sindikata kovinarjev pri Domju PO ZAGOTOVILU IZ RIMA Vlada bo podvojila letni prispevek za tržaško luko Od 1. januarja prihodnjega leta bo prispevek znašal 4 milijarde 600 milijonov - Zadovoljstvo deželnih organov Od prihodnjega leta dalje bo država podvojila svoj letni finančni prispevek Neodvisni ustanovi za tržaško pristanišče, ki bo tako nara-stel s sedanjih 2 milijard 300 milijonov na 4 milijarde 600 milijonov lir. V tem smislu se je predsednik ministrskega sveta Andreotti obvezal v začetku okt bra, ko je vlada izdala odlok o reorganizaciji tržaške luke na podlagi zakona o ratifikaciji osimskih sporazumov. Vest o podvojitvi letnega prispevka je včeraj prejelo iz Rima deželno odborništvo za industrijo in trgovino: o ustreznem zakonskem osnutku bo ministrski svet sklepa! v najkrajšem času in morda celo na seji, ki je sklicana za danes. Odbornik za industrijo in trgovino Rinaldi je v zvezi s tem sinoči izjavil, da je vlada že sklenila priskočiti na pomoč tržaški luki s posebnim dotacijskim skladom 15 milijard lir. Sklep o podvojitvi letnega prispevka pomeni pomemben korak naprej na poti postopne krepitve mednarodne vloge pristanišča. Tudi deželna uprava namerava zastaviti svoje sile v tej smeri in je pripravljena izplačati luki predujem na račun novih sredstev, ki bodo prvič pritekla šele prihodnje leto. Prav tako je dežela pripravljena povečati svoj prispevek pristanišču, ki znaša sedaj po dve milijar 'i lir na leto. Vsa ta finančna nakazila bodo med drugim omogočila luški ustanovi, da bo lahko prešla na novo tarifno politiko, ki naj ji omogoča uspešno zoperstavljanje konkurenci drugih pristanišč. To bo toliko laže, je še dejal Rinaldi, ker je dežela že namenila pristanišču, od leta 1980 dalje, novo izredno pomoč v višini 10 milijard lir v dvajsetih letih. Medtem se pospešeno nadaljuje sestava deželnega načrta za pristanišča in prav v prvi polovici novembra bo na vrsti nov sestanek o tem vprašanju med odbornikoma Colonijem in Rinaldijem in predstavniki gospodarskih krogov, ki se poslužujejo sistema pristanišč v Furlaniji - Julijski krajini. • Jutri, 28. t.m., ob 19. uri bo v cerkvi na Largo Panfili koncert «Dua iz Munchna* (kitara in mandolina). • V nedeljo, 29. t.m., bo ob 10. uri v cerkvi v Ul. Giustinelli 7 rimskokatoliška maša v nemščini, ob 17.30 pa bo v cerkvi v Ul. delle mona- VRSTA INTERPELACIJ OBČINSKEMU ODBORU LPT Ob pomanjkanju dotacijskih skladov ovirano delovanje rajonskih svetov Tri vprašanja KPI - Svetovalec SSk Lokar opozarja na nesnago v zgornjem delu Drevoreda XX. septembra Občinski odbor meščanske liste, ki se v dveh mesecih svojega obstoja ni ravno proslavil s posebno delavnostjo in zlasti ne z učinkovitostjo, prejema od demokratičnih svetovalcev vrsto interpelacij, ki ga spodbujajo k odkrivanju njegovih namenov glede vrste vprašanj mestnega interesa. Komunistična občinska svetovalca Kodrič in Monfalcon ugotavljata v vprašanju odborniku za decentralizacijo, da uprava še ni poskrbela za dodelitev dotacijskih skladov, ki jih predvideva pravilnik za rajonske svete, kar močno ovira njihovo delovanje. Vprašujejo ga zato, kdaj misli predložiti ustrezni sklep občinskemu svetu in kdaj bo sklical posebno komisijo za decentralizacijo, ki jo je svet že izvolil. Svetovalci Assantijeva, Costa in Poli (KPI) zahtevajo od župana Ce-covinija, naj jih seznani s stališčem, ki ga je zavzel zastopnik, občine v odboru za statut središča za znanstvene in tehnološke raziskave. To pa zaradi tega, ker (v nasprotju s sporočilom odbora občinskemu svetu) sploh še niso ustanovili posebne svetovalske komisije, ki naj bi izdelala stališče občinske uprave o tem vprašanju. V tretji interpelaciji komunistična svetovalca Monfalcon in Poli vprašujeta odbor, kakšne pobude namerava sprejeti ob prazniku oboroženih sil, ki bo 4. novembra, upoštevajoč tudi določila zakona, ki postavlja načelne norme v zvezi z vojaško disciplino. Svetovalec Slovenske skupnosti Lokar pa opozarja odbornika za mestno čistočo na vso mogočo nesnago (od odpadkov in cunj do crknjenih golobov), ki «krasi» zgornji del Drevoreda XX. septembra med Trgom Volontari giuliani in bivšo pivovarno Dreher in na podobno stanje v odseku med omenjenim trgom in gledališčem Rossetti. Vprašuje ga zato, kdaj in kako namerava ukrepati, da napravi temu nesprejemljivemu stanju konec. • Včeraj so začeli na avtocesti Trst - Benetke delovati telefoni za prvo pomoč. Telefoni, rdeče barve, belgijske proizvodnje so nameščeni na obeh straneh cestišča v raz- Področni načrt za ladjedelstvo, ki ga je pred časom izdelal medministrski odbor za industrijsko načrtovanje CIPI, je nesprejemljiv, ker predvideva, v skladu z navodili Evropske gospodarske skupnosti, občutno okrnitev italijanske ladje-delske industrije in vzporedno zmanjšanje števila v tej panogi zaposlenega osebja. Načrt je toliko bolj nesprejemljiv za našo deželo, kjer je ladjedelstvo kljub nesrečnim »načrtom* CIPE iz polpretekle dobe še vedno razvito in kjer delujejo pomembni obrati kot so Tržaški arzenal - Sv. Marko, ladjedelnica v Miljah in pa obrat Italcantieri v Tržiču. To stališče je pred časom nedvoumno zavzela sindikalna zveza CG1L-CISL-UIL, isto stališče so zavzeli tovarniški sveti prizadetih obratov, proti izvedbi načrta pa se .je po posvetovanjih s pristojnimi organizacijami izrekla tudi stalna komisija deželnega sveta, ki je zadolžena, da sledi problemom industrijskih dejavnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Sindikalne organizacije so sklenile poudariti svoje nasprotovanje temu načrtu, ki bi prizadel zlasti obstoječe lad.jedelske zmogljivosti v naših krajih, z dveumo v se d rž a'mo stavko vsega osebja zaposlenega v kovinopredelovalnih obratih. Delavci so tudi v Trstu stavkali zadnji dve uri vsake delovne izmene, v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku pa .je bila ob 10. uri dopoldne sindikalna skupščina, na kateri so ponovno obravnavali to vprašanje. Skupščine se .je udeležil tudi vsedržavni tajnik FLM Nando Morra, ki je pozneje nastopil tudi na širšem sindikalnem shodu kovinarjev na sedežu FLM pri Domju. Na delavskih srečanjih so med drugim obravnavali tudi vprašanje novih naročil za tukajšnje obrale in v tej zvezi omenili skorajšnjo predelavo, v Tržaškem arzenalu -Sv. Marku, sovjetske petrolejske ladje «Svetlomor» v enoto za čiščenje morja. Delo bo trajalo približno osem mesecev, predelava ladje pa bo stala okrog 10 milijard lir. V Arzenalu predelujejo sedaj motorno ladjo »Ausonio*, ki bo marca prihodnjega leta zadobila vse značil- enotno in demokratično upravo na tržaški občini*. Govorili bodo pokrajinski tajnik Giorgio Rossetti, občinski svetovalec Ravel Kodrič in načelnik svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu Fausto Monfalcon. Novi (3.500) mejni kamni od Peči do Debelega rtiča Posebna italijansko - jugo-slovenska mešana komisija, ki ji je bila na podlagi osimskih sporazumov poverjena naloga markacije meje, je v teh dneh zaključila svoje delo, s katerim je pričela prve dni junija lanskega leta. Komisija je v podrobnostih zaznamovala dokončno mejo med obema državama ter v ta namen postavila vzdolž meje, od tromeje na Peči do Debelega rtiča, 3500 mejnikov. Izvršeno nalogo je mešana komisija proslavila s kratko, a prisrčno slovesnostjo, ki je bila včeraj v Lipici. Poslovilnega srečanja sta se udeležila tudi načelnika dveh delegacij, ki sestavljata komisijo, to sta polk. Bruno Leoni in polk. Bogoljub Marjanac. Če je komisija zaključila svoje delo na terenu, ji ostaja še delo za dopolnitev uradne dokumentacije. V ta namen bo treba izdelati zemljevide. Nadaljnja srečanja mešane jugoslovansko - italijanske komisije so predvidena v prihodnjih mesecih. nosti sodobno urejene ladje za križarjenje. Pred časom so v tem tržaškem obratu zgradili posebno plovilo za polaganje cevovodov na morsko dno, ki ga bodo v kratkem prepeljali v Mesinsko ožino, kjer bodo začeli graditi cevovod, po katerem bo Italija v prihodnjih letih nabavljala zemeljski plin iz Alžirije. Za plovilo, ki so mu nadeli ime »Castoro VI.» so pokazale živo zanimanje številne tuje države, tako zlasti Sovjetska zveza ir. Brazilija. • Tržaška avtonomna federacija KPI prireja v torek, 31. oktobra, ob 20. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 javno manifestacijo na temo: »Za Posl. A. Cuffaro potrjen za deželnega tajnika KPI Posl. Antonino Cuffaro je bil potrjen za deželnega tajnika KPI. Ta sklep je sprejelo deželno vodstvo partije na svoji zadnji seji, ki se je je udeležil tudi član vsedržavnega tajništva partije Gianm Cervet-ti. V novo deželno tajništvo so bili izvoljeni še Tullio Paiza, kot deželni podtajnik, Giorgio Rossetti, Arri-go Pascolat in Lino Crevatin. Prejšnjemu podtajniku Tarondu ter članoma tajništva Renzu Pascolatu ter Giovanniju Proserpiu pa je deželni odbor KPI izrekel zahvalo za dosedanje delo. Deželni odbor je nadalje sklenil ustanoviti poseben urad tajništva, ter sprejel prošnjo Angela De Piera, da bi bil razrešen nalog političnega vodstva v deželnem odboru. • Zaradi popravil bo občinska knjižnica zaprta od I. novembra dalje predvidoma za meseč’ dni. che 3 anglikanska maša. .-L—l-_____________.........................-.......-..—....—....r......:....................... PRITISK NA VLADO, DA SPOŠTUJC DOSEŽENE SPORAZUME *“«»*"*« SREC#N1U N# DEZtLI Od danes do nedelje zjutraj splošna stavka v bolnišnicah Odpustili bodo vse bolnike, ki se lahko zdravijo na domu, sprejemali pa le v nujnih primerih - Poziv sorodnikom, naj pomagajo pri strežbi v oddelkih Bolnišniško osebje tržaške pokrajine je stopilo v splošno stavko, ki bo trajala od 6. ure danes do 6. ure v nedeljo. Sklep o 48-umi stavki so sprejeli r i včerajšnji skupščini, ki jo je priredila Zveza bolniš-niškega osebja CGIL - CISL - UIL, spričo izzivalnega zadržanja vlade, ki skuša spravljati v dvom že dosežene sporazume. Sporočilo sindikatov poudarja, da bodo med stavko zagotovili le najnujnejše službe (nujne sprejeme in minimalno skrbstvo v oddelkih), možni pa bodo obiski sorodnikov v vsem času trajanja stavkovnega gibanja. Sindikati poudarjajo tudi, da so bili prisiljeni poseči po tej obliki borbe, da podprejo napore vsedržavne zveze bol- iiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHMiiiiiiiiiimiinumniMtvniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiii S SEJE REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA Na občinskem ozemlju v teku številna pomembna javna dela Svetovalci med drugim soglasno spre. jeli skoraj trideset sklepov odbora Repentabrski občinski svet se je sinoči sestal na redni seji. Na dnevnem redu je imel veliko število točk, med drugim je odobril približno trideset sklepov, ki jih je občinski odbor sprejel na zadnjih sejah. V začetku seje je župan Colja poročal o delu občinske uprave, še posebej pa se je zaustavil o poteku raznih del v občini. Tako je o-brazložil vzroke, zaradi katerih so dela javne razsvetljave v zastoju; nadalje je poročal o šolskih strukturah, podrobneje o razširitvi osnovne šole in šolskega vrtca; prav zaradi slednjih so nastale nekatere nevšečnosti, saj so se morali otroci preseliti v prostore občinske kopalnice. Poročal je nato o športnem igrišču, ki bi moralo biti dokončano konec letošnje sezone, saj sedaj že dokončujejo slačilnice; otvoritev je predvidena konec letošnje športne sezone. V najkrajšem času pa se bodo začela dela za gradnjo telovadnice; v prihodnjih dneh bodo pričeli z ureditvijo in pripravo tal, športni objekt pa bi moral biti dokončan konec šolskega leta. Župan Colja je nato poročal o delih na pokopališču ter o vzrokih in tehničnih težavah, ki so privedli, da so se dela zavlekla. Vsekakor pa so se na seji domenili, da se bodo v najkrajšem času sestali načelniki svetovalskih skupin, da bi izdelali pravilnik o pokopališču in na katerem bodo razčistili vsa vprašanja, zaradi katerih so se dela zavlekla. Govor je bil tudi o regulacijskem načrtu, v zvezi s katerim je župan Colja napovedal, da bo občinska uprava v najkrajšem času sklicala tri srečanja prebivalstva pri Fernetičih, na Colu in v Repnu, na osnovi katerih bodo nato izdelali študijo, ki bo služila za izdelavo variante regulacijskega načrta. Vsekakor pa je bilo poudarjeno, da bo morala biti študija taka, s katero bi se morali vsi strinjati in bi bila v korist domačemu prebivalstvu. Domenili so se tudi, da bodo v prihodnjih dneh sklicali sestanek, na katerem bodo razpravljali o polaganju vencev ob priliki bližnjih praznikov. Med razpravo je predstavnik Slovensko skupnosti tudi zahteval, da bi morala imeti SSk svojega predstavnika v gradbeni komisiji, ker je arh. Kokorovec le tehnik in ne občinski svetovalec. Župan je na to zahtevo odgovoril, da se bo to vprašanje rešilo. Občinski svet je nato soglasno odobril (le pri enem sklepu se je vzdržal 1 svetovalec) približno 30 sklepov, ki jih je občinski odbor sprejel na zadnjih sejah. Med temi je bilo več takih, ki so neposredno povezani z delovanjem občinske uprave, drugi pa so zadevali razne izdatke. Imenoval je nato revizorje računa za finančno leto 1978, ki bodo Vilko Bevilacqua, Alojz Škabar in Alojz Milič. Odobril je občinski načrt za trgovinski razvoj (veljal bo do leta 1980) in spremenil pro račun za finančno leto 1978, ker je občina od dežele prejela višji prispevek, kot je pričakovala. Odobril je izplačilo prve vsote avtobusnemu prevozniškemu podjetju ter zdravniškemu konzorciju za tržaško pokrajino ter sprejel spremembo statuta istega konzorcija. Soglasno je sprejel tudi zadnji dve točki dnevnega reda in sicer spremembe k dekretu predsednika deželnega odbora o določitvi urbanizacijskega davka ter določil področja občinskega zemljišča v smislu čl. 18 zakona štev. 392 z dne 27. 7. 1978 o pravičnih stanarinah. nišniškega osebja za hitro in dokončno rešitev pogodbenega spora, ki se še ni zaključil za kar je odgovorna vlada. Stavkovno gibanje zadeva več kot tri tisoč bolničarjev in strežnega ter pomožnega osebja splošne deželne bolnišniške ustanove, ki so v ogromni večini člani sindikatov CGIL, CI SL in UIL. Le okrog 250 jih pripada avtonomnim sindikatom, ki so prav tako napovedali takojšen začetek stavke, če ne bodo pogajanja z vlado rodila zadovoljive rešitve. Predsednik bolnišniške ustanove odv. Morgera je ob tem izdal sinoči sporočilo, v katerem obvešča javnost, da je zaradi stavke v dneh 27. in 28. t.m. prisiljen odrediti takojšnjo odpustitev vseh bolnikov, ki jih je mogoče zdraviti na domu in sprejem v bolnišnico le tistih, ki so potrebni neodložljivega zdravljenja v oddelkih. Obenem poziva prebivalstvo k sodelovanju z zdravstvenim vodstvom bolnišnic s tem da obiščejo čim pogosteje svoje družinske člane, ki ležijo v oddelkih in jim zagotovijo družinsko nego. Ambasador Avstralije Robert Robertson včeraj v Trstu Včeraj se je mudil v našem mestu ambasador Avstralije v Rimu Robert Robertson, ki se te dni zadržuje v Furlaniji - Julijski krajini. U-glednega gosta je najprej sprejel predsednika deželnega odbora odv. Antonio Comelli, nato pa še predsednik pokrajine Lucio Ghersi in tržaški župan Manlio Cecovini. OB DRŽAVNEM PRAZNIKU Sprejem na konzulatu republike Avstrije Ob državnem prazniku republike Avstrije je avstrijski generalni konzul v našem mestu dr. Franz Per-negger, priredil sinoči sprejem v prostorih generalnega konzulata v Ul. Navali. Sprejema so se udele- žili številni visoki predstavniki državnih oblasti z vladnim komisarjem prefektom dr. Marrosujem na čelu, predstavniki deželnega in tržaškega italijanskega in slovenskega političnega kakor tudi gospodarskega in kulturnega življenja, vojske in duhovščine, člani konzularnega zbora v Trstu, med katerimi tudi generalni konzul SFRJ Ivan Renko in konzul SFRJ Vlado Ple-čaš ter predstavniki italijanskega in slovenskega dnevnega tiska. Sprejem je potekel v tradicional-rj prijateljskem vzdušju. • Avstro-ogrski vojaški pokopališči pri Proseku in pri Nabrežini sta odprti vsak dan od 9. 'do 12.30. ZASILEN IZHOD IZ KRIZE ZA DELAVCE «0FF. ORLANDO» Družba preklicala odpovedi ■ 10 delavcev bo prevzel obrat «Cantieri Alto Adriaticom V prostorih deželnega odborniš-tva za industrijo in trgovino je bilo včeraj dopoldne napovedano srečanje o problemih družbe »Officine Orlando*, ki ima svoj obrat v ža-veljski coni. Kakor smo že poročali v preteklih dneh, so delavci v tem obratu oklicali stavko za nedoločen čas, da bi protestirali proti nameri vodstva družbe, ki je zagrozilo z odpustom 22 delavcev, se pravi približno tretjine vseh zaposlenih delovnih moči. Srečanja so se udeležili predstavniki pokrajinske sindikalne zveze, ki združuje delavstvo kovinarske stroke, predstavniki družbe »Officine Orlando* in predstavniki deželnega odbomištva za industrijo in trgovino, ki jim je načeloval ravnatelj"1 Pdbomištva dr. Pastorino. Po daljših pogajanjih je bil dosežen sporazum, ki predvide- PROCES NA PRIZIVNEM SODIŠČU Devet sindikalistov EN EL danes spet pred sodniki Pred tremi leti so bili obsojeni na zaporno kazen, ker so onemogočili sindikalistu CISNAL udeležbo pri delu neke komisije Devet sindikalistov podjetja EN odprtih vprašanj in je vse njego-EL, ki jih je tržaško kazensko so- vo prizadevanje usmerjeno v poli-dišče obsodilo pred tremi leti na tično in gospodarsko obnovo družbe dva tedna zaporne kazni, ker naj ter v obrambo demokratičnih pri- bi se bili «pregrešili» nad nekim predstavnikom fašističnega sindikata CISNAL, bo spet stopilo pred sodnike. Pred tržaškim prizivnim sodiščem jim bodo namreč danes ponovno sodili. S tem se torej ponovno odpira poglavje iz razgibane zgodovine tržaškega delavskega gibanja v preteklih letih, ki je vzbudilo med delavstvom in vso tržaško demokratično javnostjo precejšnje o-gorčenje. In najbrž ni naključje, da se tudi tokrat, kot "red tremi leti, načenja sodna obravnava proti sindikalnim predstavnikom ravno v trenutkih, ko prehaja sindikalni boj v najbolj zahtevno in delikatno fazo, ko so na dnevnem redu zahteve po obnovi delovnih pogodb in ko se delavsko gibanje sploh s pospešenim zagonom loteva številnih .......................... Otroci ob pesnikovem rojstnem dnevu Ob rojstnem dnevu mladinskega pesnika in pisatelja Karla široka je bila včeraj opoldne na slovenski šoli v Ul. Donadoni, ki nosi ime po pesniku, lepa in prisrčna prireditev. Otroci vseh razredov so posamezno ali zborno podali več Širokovih pesmi, dva učenca sta povezovala spored in orisala lik mladinskega pesnika, šolski zbor pa je zapel nekaj otroških pesmi. Pohvaliti je treba vse nastopajoče, kot tudi učitelje, ki so pripravili prireditev ter stojno spomnili pesnika Karla Široka, ki se je rodil v Šmartnem v go-riških Brdih 26. oktobra 1889 in je bil ustreljen v Begunjah v eni izmed prvih skupin talcev leta 1942, (m.m.) dobitev. Kaj pravzaprav lahko predstavlja ta proces? Za njegovo boljše razumevanje moramo na kratko obnoviti dogodke izpred šestih let, ko je predstavnik fašističnega sindikata CISNAL Fabbretto tožil sindikaliste FIDAE - CGIL Fragiaco-ma, Luttmana, Malandija, Melija, Sanno, Ferinija, Grazianija, Tavo-lata, Carrara in Gambrinija, da so mu onemogočili udeležbo pri delu ocenjevalne komisije med nekim notranjim natečajem ENEL. V bistvu je šlo za načelni spor, ki ni bil nikoli do dna razčiščen, in sicer ta, ali se misovski sindikalni organizaciji prizna' a sindikalni značaj in torej predstavniška vloga. Obtoženci te vloge očitno niso priznavali CISNAL in od tod dogodek, ki je privedel do procesa in do nezaslišane razsodbe. Deveterica je bila namreč obsojena na 15 dni zaporne kazni pogojno ter na izplačilo 100 tisoč lir odškodnine desničarskemu »sindikalistu*. Z današnjo sodno obravnavo pred-prizivnim sodiščem se torej ponovno odpira vprašanje, ki ga lahko določene, danes vse živahnejše sile izkoristijo za svoje izzivaške namene in prispevajo k poglabljanju vzdušja politične napetosti v našem mestu. Deželne sindikalne organizacije električne stroke zato v svojem tiskovnem poročilu pozivajo delavstvo in širšo javnost k budnosti pred morebitnimi poskusi izkoriščanja današnjega procesa v te mračne namene. Obenem pozivajo delavce naj se današnje sodne obravnave udeležijo tudi iz solidarnosti z obtoženimi sindikalisti, (dk) va preklic vseh 22 odpustov in redno nadaljevanje dela za pet ogroženih delavcev. Deset izmed preostalih 17 delovnih moči bodo po vsej verjetnosti zaposlili v milj-skem obratu »Cantieri Alto Adri-atico*, deželna uprava pa se je sporazumno s sindikalnimi organizacijami obvezala, da bo našla primerno delovno mesto tudi za preostalih sedem delavcev. V ZADNJEM POSLOVNEM LETU Aktivno poslovanje družbe Friulia-Lis Včeraj je bil v Vidmu občni zbor deželne finančne družbe Friulia -Lis, na katerem so prisotni delničarji soglasno odbrili obračun. poslovnega leta, ki se je zaključilo 31. marca 1978. Poslovanje se je zaključilo s prebitkom 256 milijonov lir, od tega pa so 200 milijonov odvedli v legalni sklad družbe. Iz poročila upravnega sveta je razvidno, da .je imela družba v zadnji poslovni dobi na razpolago več finančnih sredstev kakor v preteklih letih, saj .je povečala glavnico na 5,5 milijarde lir, 2 milijardi pa je prejela od deželne uprave za razne posege na potresnem območju. V tem okviru je Friulia - Lis lani obnovila 8 proizvodnih obratov na potresnem območju in 2 drugod v deželi, trenutno pa ima v gradnji nadaljnjih 12 industrijskih obratov v skupni vrednosti 3,5 milijarde. Vsi omenjeni obrati se nahajajo na območju, ki ga je prizadel potres. Doslej je Friulia - Lis sodelovala pri gradnji, razširitvi ali opremi 47 proizvodnih obratov in sicer s skupno naložbo, ki znaša skoraj 5 milijard lir. • Na tiskovni konferenci, ki bo v jutri, 28. oktobra, na sedežu CISL v Ul. S. Nicolč 5, bodo uradno predstavili novo sindikalno organizacijo SICET (Sindacato inquilini čase e territorio), ki je nastala na pobudo ACLI in CISL. Organizacija, ki je za našo deželo novost, je doslej že delovala v ostalih italijanskih deželah. Sobotni tiskovni konferenci bo prisostvoval tudi generalni tajnik SI CET Tiziano Toni. dalji dveh kilometrov in avtomobilisti v težavah lahko pckli&J0 zdravniško pomoč ali pa mehanik3. Operativno centralo so namestili T Palmanovi. Danes novo srečanje z odbornikom Galazzijem Napovedane javne skupščine ® družinskih posvetovalnicah, za katero s > se bile dogovorile predstavnice Kolektiva za zdravje žensk * občinskim odbornikom za zdravstvo že prejšnji četrtek na podobni javnl skupščini, ki se je zaradi neresnega zadržanja odbornika dokaj klavrno končala, včeraj ni bilo. Odbornik je menda zaprosil, da bi jo pr®" nesli za en dan. Tako se bodo pred' stavnice tržaškega ženskega gib®' nja sestale z odbornikom Galazz*" jem danes ob 18.30 v dvorani občinske skupščine. Srečanje je seveda javno in zato ženske pozivajo k čim številnejši udeležbi. DO 30. NOVEMBP \ NA UNIVERZI Vpisovanje v šolo za specializacijo v delovnem pravu Na tržaški univerzi so se začel* vpisovanja za akademsko leto 197®' 1979 na šolo za specializacijo v de-lovnem pravu in organizaciji podjetij, ki deluje v sklopu pravne fakultete. Vpišejo se lahko kandidati i • fakultetno izobrazbo na področju prava, političnih ved, ekonomije >n statistike, šola sestoji iz dveh ločenih sekcij: iz sekcije za s pedal1; zacijo v delovnem pravu in sociali* varnosti ter iz sekcije za specializacijo v delovnem pravu in organizaciji podjetij. Prošnje za vpis, 113 kolkovanem papirju za 700 lir in * priloženo dokumentacijo, je treba nasloviti na rektorja univerze. Taj- ništvo šole (Trg Evropa 1 n- nadstr.) bo prošnje sprejemalo d® 30. novembra 1978. • Tržaška univerza sporoča, da s® bo pouk v prvem letniku fakultet® za naravoslovne vede pričel v tore*-7. novembra, ob 11. uri z začetni®1 sestankom v avli A inštituta za botaniko v Ul. Valerio. • Na pobudo tukajšnjega Inštitut* za študije in informacije o evropski" skupnostih (ISICE) bodo prihodnj® sredo, 8. novembra, v dvorani ’ Ul. San Nicolo 6, ob 18. uri, Postavili knjigo «Politika in perspektiv® evropskih skupnosti na družbenenj-gospodarskem in znanstvenem Področju — Vpliv na gospodarstvo Trsta in dežele Furlanije - Julijske krajine*. • Britansko pokopališče v Istrski ®| lici 190 je odprto ob delavnikih ®° 8. do 17. ure. Proslava 300-letnice Vivaldijevega rojstva Tudi v Trstu bodo letos prirod^ ciklus koncertov ob priliki proslaj* 300-letnice rojstva skladatelja Anj nia Vivaldija. Občinsko gledališč Verdi bo organiziralo osem ko«c®r tov, ki se bodo pričeli v nedeljo, oktobra, in bodo na sporedu vso** nedeljo do 17. decembra, vedno pričetkom ob 11. uri. Cena vstopn* bo v tem primeru zelo ugodna, sj bodo stale le 500 lir (predprodaj pri glavni blagajni gledališča in Pasaži Protti). ... Koncerti bodo v Avditoriju o u' Torbandena, izvajalec pa bo koijVj' ni orkester gledališča Verdi, ki £: vodi Severina' Zannerini. Uf®®” koncert bo v nedeljo posvečen zna meniti Vivaldijevi skladbi oštirje 1®L ni časi*, v nadaljevanju ciklusa P? bodo predstavili tudi še neznano valdijevo skladbo *Ouverture». nas i iou®f Trst vključen v kontejnersko progo Sredozemlje-Južna Afrika Tržaško pristanišče je bilo vključeno v kontejnersko progo med Sredozemljem in Južno Afriko, ki jo vzdržuje konzorcij »SAFCS*, pri katerem sta soudeležena Tržaški Lloyd in organizacija Safmarine. Na progi plujejo zdaj tri ladje, in sicer »Eu-ropa», »Africa* in »S.A. Langeberg*, ki so se doslej dotikale le pristanišč Livorno in Genova. V tržaško pristanišče bodo ladje po novem dogovoru plule samo v primeru, da bo NA POBUDO MLADINSKEGA ODBORA PRI SKGZ V BARKOVLJAH USPEL «BRIGADIRSKI VEČER» Med goiti tudi predstavniki OK ZSMS iz Kopra in Nove Gorice Prejšnjo soboto .je Mladinski odbor pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi z uspehom organiziral v prostorih prosvetnega društva Barkovlje brigadirski večer. Tovariškega srečanja se je udeležilo precejšnje število mladih, med katerimi so bili predvsem zamejski mladinci, ki so se udeležili letošnjih mladinskih delovnih akcij v Suhi krajini, Posočju, Kozjanskem in Brkinih ter pohoda Avnoj ’78. Prisotni so bili tudi bivši brigadirji z Goriškega in s Tržaškega, ki so se v minulih letih udeleževali raznih pohodov Avnoja in MDA v Sloveniji. Kot gostje so bili prisotni na večeru tudi predstavniki obmejnih OK ZSMS iz Kopra in Nove Gorice ter nekateri njihovi brigadirji, ki so bili skupno z zamejskimi mladinci v raznih poletnih izmenah, zlasti v Suhi krajini in Brkinih v sklopu mladinske delovne brigade »Simon Gregorčič* iz Nove Gorice. Večer je potekal v pravem brigadirskem vzdušju, sai so se mladi udeleženci MDA na srečanju ponovno vživeli v brigadirsko živ- tudi izšla za Mladinski odbor Pj£ SKGZ ponovna obveza, da se j; v bodoče še bolj zavzemal za vklJu^ čevanje mladih iz zamejstva MDA po Sloveniji oziroma J*®. slaviji, saj to pozitivno vpliva vzgojo mladega človeka, ki s^uP no z drugimi mladinci s soli®3 nostnim delom pomaga zaosta*11 pokrajinam. ndidir*« na tukajšnjih pomolih dovolj tovora | ljenje. S sobotnega srečanja pa je NATEČAJ ZA MESTA V OTROŠKIH VRTCIH Interesenti, ki bodo ka.. za poverjena mesta in suplence šolskem letu 1978 79, bodo mor^ do 6. novembra predložiti ustrez® prošnje za prepustitev k natečaj poleg prošnje pa še zahtevane kumente (o tem daje pojasnilo .j strezni občinski urad). V Pr0 ji, morajo kandidati izrecno nav®* ’ ali kandidirajo za mesto v slov® ski sekciji. V tem primeru o1®,, biti spričevalo izdano ,od ustrezaj ga zavoda s slovenskim učnim ^ zikom, oziroma nižje srednje z ustreznim priporočilom slove skih šolskih oblasti, (ip) GORIŠKI DNEVNIK STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom Danes, 27. t.m., ob 16. uri MIROSLAV KRLEŽA LEDA °b 85-letnici avtorjevega rojstva GLASBENA MATICA Trst Sezona 1978 - 79 Prvi abonmajski koncert Jutri, 28. oktobra 1978, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu TRIO TARTINI Aci Bertoncelj - klavir Dejan Bravničar - violina Ciril Škerjanec . violončelo , Na sporedu: Despič, Dvofak m Beethoven. Prodaja vstopnic eno uro pred Pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Gledališča vf.rdi Danes ob 20. uri začetek operne 562006 z gala predstavo (abonma A ? Parter in lože, C za galerije in Palkon) opere «Fidelius* Beethovna. ‘ežija Walter Eichner, dirigent Gu-stav F. Kuhn, v naslovnih vlogah Izstopajo Roberta Knie, Sylvia Rhys-•'otnas, Heribert Steinbach in drugi. Pri blagajni gledališča Verdi so že razpolago vstopnice za še razpo-°zljive prostore in abonmajske izkaznice. Rossetti Danes ob 20.30 red »prost*. Tul-0 Kezich: «La coscienza di Zeno» jj^a Sveva. Režija Franco Giraldi. JServacije pri osrednji blagajni v asaži Protti 2 in abonmaji v de-™aitu. V bližnjem javnem vrtu par-**išče s čuvajem. TEATRO stabile j. Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-■ v šolah ter v raznih društvih so Prodaji abonmaji za gledališko selo 1978-79 (osem predstav). A«ston 15.30—18.45—22.00 (Ualbero zoccoli*. Barvni film. 7* J6.30 «Fuga senza scampo*. An-thony Page. Barvni film. 15.00 <1 4 delEoca selvaggia*. Richard Burton, Roger Moore, Ri-chard Harris, Hardy Kroger. *®ice 15.30 (Zombi*. David Emge, Ken Foree. Prepovedan mladini J8- letom. ^Sion 16.30-22.00 «1 Beatles*, kzionale 15.30 cTomando a časa*. Jane Fonda. Prepovedan mladini Pod 14, ietom. rattacielo 16.00—22.00 «Fury». John Lassavetes, Carrie Snodgress, Kirk Douglas. Prepovedan mladini pod K8' letom- c®lsior 16.00 (Grease* (Brillanti-(rial- John Travolta in Olivia New-p . n ‘ John. Barvni film. 'staHo 16.30 «Zio Adolfo in arte iihrer*. Adriano Celentano, Aman-p.,a Lear. Barvni film. "“urammatico 16.00—22.00 «Porno a^ibition*. Prepovedan mladini pod j.1"- letom. ““erno 16.00 «La febbre del saba-sera*. John Travolta. Prepove-. an mladini pod 14. letom. ''"Jra 16.30 »Formula 1 — febbre „ ella velocita*. Sidney Rome. Ptiol 16.00 «Certi piccolissimi pec-V ati*, j Rocheford. Barvni film. urio Venelo 15.45 (Giulia*. Jane Id °1rK*a- Barvni film. 6i(*e 16.00 »Ritomo di Zanna Bian-Viu*’ Pranco' Nero. Barvni film. ‘a 17.00 »La bestias>. Sirpa Lame. fePovedan mladini pod 18. letom. Razstave SvSfD TABOR - OPČINE. V Pro lje etn ^omu 1 izstavljajo do nede-Kriri^' Lm. likovni samorastniki ]j D Dolomiti iz Dobrove pri Ljub- VCERAJ V POSLOPJU KRAJEVNE SKUPNOSTI Odprtje krajevne knjižnice važna pridobitev za Dutovlje Gre za podružnico sežanske Kosovelove knjižnice, ki bo v bližnji prihodnosti razširila knjižničarsko mrežo tudi na Divačo, Senožeče in Kozino V poslopju krajevne skupnosti v Dutovljah so včeraj uradno odprli novo krajevno knjižnico, ki je podružnica občinske matične Kosovelove knjižnice iz Sežane. Priprave za to važno kulturno pridobitev, ki je nedvomno za Dutovlje velikega pomena, so trajale celo leto, sedaj pa imajo vaščani na razpolago lepo število knjig, po katerih bodo lahko posegli, ko bodo počutili potrebo. Knjižnica bo odslej odprta ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 18. ure. Kratke, a prijetne slovesnosti se je udeležilo lepo število vaščanov, šolskih otrok in družbenopolitičnih delavcev, med katerimi tudi predsednik klrajevne skupnosti Bojan Vouk in predsednik Narodne in študijske knjižnice prof. Franc Škerlj. Otvoritveni govor je imela Lučka Čehovin, ravnateljica Kosovelove knjižnice iz Sežane, ki je med drugim tudi poudarila, da so kultura in knjige prav tako potrebne človeku, ki živi v mestu, kot onemu, ki živi v še tako zakotni vasi. Dandanašnji človek mora večkrat prijeti po knjigi, da se obdrži s korakom sveta in da se seznani s kulturnim, družbenim in gospodarskim dogajanjem. Tako bo lahko postal razgledan človek, ki se bo lahko znal spoprijemati z najrazličnejšimi vsakdanjimi problemi. Poudaril je tudi, da je Kosovelova knjižnica začrtala knjižničarsko mrežo: tako so že ustanovili knjižnico v Kopru, v bližnji prihodnosti pa jih bodo ustanovili še na Kozini, v Senožečah in v Divači. Zaželela si je tudi, da bi postala knjižnica krajevno kulturno središče, kjer bi se lahko zbirali vsi vaščani. Za nadaljnje delo pa bo še potrebna pomoč vseh krajevnih družbenopolitičnih organizacij saj je dela nemalo. Pristavila je še, da je sedaj nekaj polic še praznih, izpoljnevali pa jih bodo po željah vaščanov. V kratkem sporedu so nastopili tudi osnovnošolski otroci, ki so pod taktirko učiteljice Radoške Svetine zapeli nekaj otroških pesmi. Z recitacijami je nastopil član ljubljanske Drame Miha Baloh, nakar je predsednik krajevne skupnosti Bojan Vouk odprl nove prostore, ki so si jih udeleženci ogledali in se v njih zadržali v prijetnem razgovoru. Slovenska skupnost organizira študijski seminar v soboto in nedeljo, 28. in 29. oktobra 1978, v Beli peči. Sedež seminarja je gostišče «Pri sestrah*. Začetek bo v soboto, 28. oktobra, ob 16. uri, zaključek v nedeljo popoldne. Tema seminarja je «Slovenska skupnost - no-siteljica manjšinskih zahtev doma* in «Perspektive za Evropo 1979». Vabljeni so člani in somišljeniki Slovenske skupnosti. S slovenskimi pozdravi. Predsednik deželnega sveta Slovenske skupnosti BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI 10,- ’’ <5? 61-466 TEČAJI VALUT V MILANU DNE 26. 10. 1978 Ameriški dolar 797,— Funt šterling 1635.— švicarski frank 522.— Francoski frank 191.— Belgijski frank 26,75 Nemška marka 444,— Avstrijski šiling 61,— Kanadski dolar 640,— Holandski florint 405.— Danska krona 152.— Švedska krona 183.— Norveška krona 158.— Drahma Dinar 18.— 38.— MENJALNICA vseh tujih valu t Mali oglasi PRODAM njivo v Bregu. Tel. 567939 ob urah kosila. URADNICA sama, diskretna išče e-no ali dvosobno stanovanje opremljeno ali ne s centralno kurjavo po možnosti v centru. Tel. urad — Franka — 610345 PRODAM TEREN — parcelo 1.100 kv. m pod Kontovelom za nasade trt ali cvetja ter prodam tudi dva soda belega vina količine 6 hi o-ziroma 3 hi. Košuta Viktor - Križ štev. 276. PRODAM peč za centralno kurjavo (ghisa) s priključki s kapaciteto 36.000 kalorij. Tel. 812353 . DVOČLANSKA družina na Opčinah potrebuje pomoč za lažja stanovanjska opravila. Pogoji odlični. Tel. 213233, vsak dan od 15. do 16. ure, razen nedelje. KUPIM stare letnike Planinskega vestnika in sicer: 1895, 1896, 1897, 1898, 1899, 1900, 1901, 1902, 1921, 1923, 1935. Kdor jih je pripravljen odstopiti, naj telefonira v večernih urah na št. 228375. Včeraj - danes Danes, PETEK, 27. oktobra ANTONIJA 17 (5e vzide ob 6.37 in zatone ob tu 7- Dolžina dneva 10.23 — Lu-v**de ob 1.43 in zatone ob 15.00 Juhi, SOBOTA, 28. oklobra SIMEON IS?®6 včeraj: najvišja temperatura U« popinje, najnižja H,3, ob 13. Utjj stopinje, zračni tlak 1017,1 Pa patronatov, ki sj prej imeli dohodke iz drugih virov. Prošnje je treba poslati na pristojni urad pokra'inske uprave v Gorici v treh izvodih do 31. oktobra. Upoštevali bedo tudi prošnje, ki so jih ustanove poslale ž letos poleti, do prvotno predvidenega roka 15. julija. Urnik trgovin Ker bo prihodnji teden več praznikov obvešča zveza trgovcev vse zainteresirane o urnikih trgovin. V nedeljo. 29. oktobra, so dopoldne lahko odprte cvetličarne. V ponedeljek, 30. oktobra, bodo lahko odprte vse trgovine, ki so sicer ta dan zaprte. Vi sredo, 1. novembra, pa bodo lahko ves dan odprte cvetličarne. V soboto. 4. novembra, bodo lahko odprte vse trgovine, ki so sicer ta dan zaprte. • Na seji občinskega sveta v Trži-I ču je župan dr. Maiani v sredo zvečer prebral poročilo komisarja o enoinpolletni komisarski upravi. Svetovalci so izvolili nekatere komisije, razprava o pravičnih stanarinah bo na seji, ki je bila sklicana v ponedeljek popoldne ob 15.30. NA RAZSTAVIŠČU ESPOMEGO JUTRI DOPOLDNE ODPRTJE RAZSTAVE «AMBIENTE 2> Okrogla miza o stanovanjski kulturi Na sporedu več glasbenih prireditev Jutri zjutraj bodo v razstavnih prostorih Espomega otvorili razstavo stanovanjske opreme z našlo vom «Ambiente 2». Gre za drugo tovrstno razstavo na tem razstavišču in prireditelj, t.j.. trgovinska zbornica, ji hoče dati mednarodni pečat z okroglo mizo o stanovanjski kulturi. Debata bo od 16. ure dalje jutri, napovedano je sodelovanje italijanskih in jugoslovanskih ter drugih arhitektov. Organizacijo debate je prevzelo uredništvo znane italijanske revije «Casa oggi», prisoten bo njen urednik arh. Giuseppe Maria Jonghi Lavarini. V okviru razstave bo tudi več drugih prireditev. V nedeljo se bodo v slikarstvu pomerili osnovnošolskih otroci in dijaki nižjih srednjih šol. Tekmovanje bo v dopoldanskih urah, nagrade bodo raz delili naslednjo nedeljo. 5. novem bra, ob 17. uri. Ves prihodnji teden bodo v ve čemih urah na sporedu glasbene prireditve. Z goriškimi pesmimi bo v ponedeljek nastopila skupina I trovieri pod vodstvom Gina Pipic, v torek bo nastopil Franco Rosi, v petek bo nastopil orkester Ju-nior Band. v soboto, 4. novembra pa bo nastopila glasbena skupina Cream Chocolat. Sredi tedna, v četrtek, pa bodo izročili nagrade najboljšim fotografom, ki so sodelovali na natečaju «Espomego 9» letos maja meseca. Razna obvestila Na sedežu Circolo fotograticu ison tino v Ul. S. Chiara 15 bo drevi pogovor s člani Gorinijem, Rizzattom in Violo, ki razstavljajo svoje slike na sedežu krožka v teh dneh. Začetek ob 21. uri. Na sedežu sekcije KPI «A. Spaz-zapan* v Ul. sv. Gabrijela 42 bo drevi ob 20. uri predavanje o pra- vičnih stanarinah. Vabljeni vsi, ki jih vprašanje zanima. Skupina goriških pešakov bo sodelovala v nedeljo na jesenskem po- hodu v Romijanu in na 12 km dol- gem pohodu z naslovom «Une cja-minade di ejesejel in ejsejel* v Fa-gagniji. Tudi letos bo občina priredila predsmučarsko telovadbo za otroke osnovnih šol, ki bodo sodelovali na mladinskih igrah. Telovadba bo ob ponedeljkih in petkih, od 14.30 do 15.30. Dijaki gimnazije-liceja (PRIMOŽ TRUBAR* v Gorici priredijo jutri, v soboto, 28. t.m. DIJAŠKI PLES v dvorani pri Zlatem pajku. Pričetek ob 20.30. Toplo vabljeni! Kino t>ort ra CORSO 17.30—22.00 (Formula 1 • febbre della velocita*. S. Rome. sodelujeta Mario Andretti in Niki Lau-da. VERDI 17.15-22.00 «Zombi». Film Daria Argenta. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. VITTORIa 17.00-22.00 »Costituzione*. E. Nicole in B. Ulla. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. 'Tržič PRINCIPE 17.30—22.00 (I due super-piedi quasi piatti*. ENCELSIOR 16.30-22.00 «Primo a-more*. J\ora (lorira in oko/ira SOČA 18.00—22.00 »Stanovalec*. Ameriški film. SVOBODA 18.00—22.00 (Demoni avto-stopa*. Italijanski film. DESKLE 19.30 (Inšpektor Kluz v akciji*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Ba*-si, Raštel 52, tel. 83-349. 27. oktobra 1978 CS LETOŠNJI OBLETNICI OSVOBODITVE JUGOSLOVANSKEGA GLAVNEGA MESTA BEOGRAJSKE GLASBENE SVEČANOSTI Kakovostni spored, ki so ga izvajali domači in tuji ansambli ter solisti V počastitev osvoboditve Beograda je vsako leto štirinajstdnevni festival pod naslovom »Beograjske glasbene svečanosti*. Letošnje so bile že desete. Nastopili so u-metniki in ansambli iz 14 držav — Avstrije, Cipra, DR Nemčije. Francije, Italije, Jugoslavije. Madžarske, Nizozemske, Romunije, SZ, Švice, Velike Britanije, ZDA in Zahodne Nemčije. Bilo je 26 koncertov, opernih in baletnih predstav. Med temi smo prisostvovali devetim koncertom in eni operni predstavi, ki so se zvrstili po svečanem uvodnem nastopu Beograjske filharmonije, zbora U-metniškega ansambla doma Jugoslovanske ljudske armade, zbora ♦Branko Krsmanovič* in mladinskega zbora RTV Beograd z iz vedbo Berliozovega «Faustovega pogubljenja* — pod vodstvom Živo jina Zdravkoviča in ob sodelovanju solistov: mezzo-sopranistke Biserke Cvejič, tenorista Martina Hilla, basista Aleksandra Malta in basista Antona Mijača. Naslednjega dne je prvi nastopil orkester Glasbene akademije iz Graca, ki ga od ustanovitve leta 1969 vodi zagrebški dirigent Milan Horvat. Ta orkester je sodeloval na neposredno pred glasbenimi svečanostmi organiziranem mednarodnem tekmovanju glasbene mladine, na katerem se je pomerilo 29 violončelistov in trije godalni kvarteti. Orkester pa je prve spremljal v finalu in seveda prvonagrajenca na zaključnem koncertu — v tem primeru mlado flolončelistko Ino Joost iz ZR Nemčije, ki je izvajala Dvorakov Koncert op. 104. Predstavila se je kot nadarjena izvajalka, ki nosi v sebi klice pristne muzikalnosti, saj je kljub svoji mladosti dokaj zrelo izoblikovala Dvorakovo delo. Poleg tega, da je orkester skladno sodeloval ob njenem izvajanju, moramo še posebej poudariti izredno plastično izoblikovano Schubertovo »nedokončano* simfonijo, pri kateri smo spoznali ne le izvrstno usklajeno in enotno igro orkestra, temveč tudi pristno poustvarjalno zagnanost, kakršna lahko privre samo iz mlade narave, polne pričakovanja v odkrivanju glasbenih lepot. Nagrade, ki iih je razglasil in podelil znameniti violončelist An-dre Navarra, so še prejeli: Ste-phan Haack iz ZR Nemčije tretjo, diplomo pa Arpad Muranyi iz Madžarske, Marin Cazacu in Vasile Zaharia, oba iz Romunije. Druge nagrade niso podelili. Prav taao niso podelili prve nagrade pri kvartetih. Drugo je prejel godalni kvartet iz Madžarske, tretjo na Locrian String Quartet iz Velike Britanije. V Beogradski operi smo prisostvovali premieri Verdijevega «f'u!-staffa*. Če to predstavo primerjamo s kvaliteto lanske Aide, je Falstaff daleč od tistega, da bi mu očitali površnost in nesklaje-nost. Nasprotno, uprizoritev .je o-dražala skrbno pripravo in prizadevnost posameznikov in ansamblov. Predvsem moramo poudariri pevsko in igralsko celovitost glavnega junaka, ki je v svoji karak turistični prepričljivosti odsevala markantno kreativnost Dušana Popoviča pri oblikovanju Falstaffa. Lik, ki .je rastel v svoji dramat-sko in pevsko pogojeni logiki, je bil tako močan, da smo v trenutkih imeli občutek njegove osamljenosti glede na okolno gibanje, ki je bilo ponekod v svojem razvijanju in poteku režijsko premalo strnjeno v celoto. Mnenja sem, da režija ni izčrpala vseh danosti, ki jih nakazuje glasba oziroma celotni koncept tega dela. Orkester, ki ga je vodil Dušan Miladinovič, jc bil dokaj dobro pripravljen. Celoten potek, če izvzamemo nekaj neskladnosti med odrom in orkestrom, je bil na zadovoljivi ravni. Izvedba znamenite Maše v h-molu Johanna Sebastiana Bacha, ki so jo pod vodstvom dirigenta Karla Richterja izvedli zbor in orkester »Bach* iz Miinchna ter solisti Norma Burrovves, Ruža Pt>-spiš - Baldani, Attila Fiilop in Kieth Engen, je in gotovo ostane kot kulturni dogodek prve vrste. Delo zahteva predvsem od zbora izrednih usposobljenosti tako v tehničnem kakor v muzikalnem pogledu. Zaradi svoje dolžine pa še fizične vzdržljivosti in psihične napore za vztrajnost koncentracije, saj leži glavna teža na zboru. Ta je bil solidno pripravljen in je v pretežni večini pel zlito in e-notno ter tudi po interpretativn: plati izrazito, nazorno. Bilo pa je nekaj šibkejših mest, ki pa niso mogla zamegliti veličastne cel ite. Zdi se, da bi bil na določenih mestih iz interpretacijskih razlogov potreben večji zborovski volumen, ki ga močnejši del ženskega zbora sicer ima, vendar bi številčno šibkejši moški del ne zmogel glasovnega ravnovesja. Izvrsten je bil orkester. Med solisti pa tako po lepoti petja kakor po nazornem interpretiraniu je bila najbolj prepričljiva Ruža Pospiš - Baldani- '^Tako do potankosti izdelanih orkestrov v katerem sedijo najbolj izbrani solisti, precizni tal kalci, v katerem je enotnost delovanja ter homogena igra pesa meznih skupin skoro bi lahko rekli nenadkriljiva, prav tako seveda tudi ves orkester, srečujemo zelo malo. To ie veliki simfonični orkester moskovskega radia. Zanimivo pa je dejstvo: kljub temu, da navduši izredna disciplina in navedene vrline, do največjih potankosti pripravljena in izvajana dela. vendar cb koncu, zdaj več zdaj manj. splahni nekaj od prvotne vznesenosti. Sicer pa moramo reči, da je orkester izvrstno izvedel Koncert za violino in or kester beograjskega skladatelja Vitomira Trifunoviča s solistko Fern Raškovičevo, dalje Brittnovo Simfonijo za requiem in Skrjabi-novo Simfonijo št. 3 v C-duru, imenovano «Božanstver>i poem*. Dirigiral je Vladimir Fedosejev. Srbski godalni kvartet je uigrana skupina, precizna in enotna v delovanju. Interpretacije godabiih kvartetov Vuka Kulenoviča, Samuela Barbera in Johannesa Brahmsa so potrdile zaznavno raven muzikalne kulture. Pričakovanj pa nista izpolnila dva nastopa Dunajskega komornega orkestra, ki je prvi večer ped vodstvom francoskega piani sta Philippa Entremonta izvajal dela Wolfhanga Amadeusa Mozarta. V slogovnem pogledu je bilo precej otipljivo, da dirigent ni popolneje dojel značilnosti Mozartove muzike in globje proniknil v stržen njegove ustvarjalne moči. Zlasti je bilo to očitno pri interpretaciji Koncerta, kjer smo spremljali tako rekoč dva toka oblikovalnih pejmovanj, posebno na tistih mestih, ko .je dirigent in koncertant obenem moral prepustiti orkester samostojnemu delovanju. Sicer pa poznamo Entremonta kot odličnega klavirskega solista, ki smo ga slišali tako v Dubrovniku kakor v Ljubljani. Na drugem večeru je orkester vodil Ralf Hossfeld, sodeloval pa v Koncertu za violončelo in orkester št. 1 Karla Stamitza Georg Frischenschlager, ki nas že zaradi tehnične plati ni mogel zadovoljiti. Pet nemških plesov Franza Schuberta smo poslušali v pre cej ohlapni izvedbi, pa tudi Mozartova Simfonija št. 29 ni odražala ne posebne priprave, niti potrebne izrazne učinkovitosti. Beograjski duo pianistke Nade Kecman in violinista Dragutina Bogcsavljeviča, ki sta izvajala Variacije «Alio modo* Slobodana A-tanackoviča, Sonato Franza Schuberta št. 5, Sonato Henrica Gra-nadosa in Veliki koncertantni duo Franza Liszta, je pokazal skladno sodelovanje in tudi pomembno o-blikovalno kulturo, medtem ko moramo dati prednost pianistki. IM violinistu je namreč bilo nekaj občutnih intonančnih šibkosti. Na Koncertu Beograjske filharmonije sta nastopila zbor RTV Beograd in znameniti violinist Hen-ryk Szeryng. Spored: Kantata «Pesmi prostora* beograjske skladateljice Ljubice Marič. Koncert za violino in orkester št. 2 Johanna Sebastiana Bacha in Koncert za violino in orkester op. 77 Jc-hannesa Brahmsa. Kot celota najboljše je bil izveden Bachov Koncert, v katerem je orkester do določene mere še najbolje sledil solistu in njegovim intencijam. Ne pa tako pri Brahmsovem Koriccr-tu, kjer se je solist vidno trudil, da bi se izvajanje zlilo v celoten kreativni proces, a dirigentu ni uspelo, da bi orkester povedel do bila dela Louisa de Narvaeza, Johanna Sebastiana Bacha, Fernan-da Sora, Hansa Wernerja Henze-ja. Wemerja Hiebschmanna in Hei-tora Villa-Lobosa. Prepričljivo muziciranje, ki je osvojilo že takoj na začetku, potrjuje resno zavzetost interpretatorke, ki je kljub malim napakam v prvem delu sporeda, vzbudila iista doživetja, ki poslušalca napolnijo z zadoščenjem. V nadaljnjem sporedu so nastopili še Beograjski komorni orkester, Scapino Ballet iz Nizozemske, sopranistka Irina Arsikin in pianistka Olivera Djurdjevič, na sporedu sta bila tudi Yehudi in Jeremy Menuhin, narodna glasba, ženski zbor Collegium musieum, pianist Dušan Trbojevič, Državna opera iz Dresdena. trio Lorenz iz Ljubljane, pianist Bjrron Janis m za zaključek simfonični orkester ter zbor RTV Beograd, ki sta imela na sporedu oratorij Letni časi Josepha Haydna. Med solisti sta bila poleg sopranistke Irine Arsikin tudi tenorist Jurij Reja iz Ljubljane in basist Ivan Sancin iz Trsta. IVAN SILIČ Dela štirih slikarjev samorastnikov t 9 v dvorani openskega Prosvetnega doma I g Razstavo štirih gostov iz Dobrove je v soboto zvečer odprla predsednica društva Stanka Hrovatin, ki je pozdravila tudi navzoče goste JUGOSLOVANSKA PRIRODNA BOGASTVA NISO NEIZČRPNA Čemu na tehniki katedra za solarno inženirstvo? Velikan v kolubarskem bazenu - Energije bo še vedno premalo - Čez 13 let je treba zmogljivost podvojiti - Klasičnih virov je razmeroma malo močnejšega poustvarjalnega zanosa. Kantata ni dala odraza prave vrednosti: premalo je bila izdelana in v celoti premalo dognano izoblikovana, čeprav bi zboru samemu ne imeli kaj očitati. Poznamo boljšo izvedbo. Solist je potrdil znano lepoto mehko obarvanega in po vsem obsegu izenačenega tona; interpretacije odražajo reliefno oblikovanje fraze kakor izredno nazornost v grajenju; sugestivnost njegovega muziciranja je verni odsev umetnika velikih poustvarjalnih razsežnosti. Recital kitaristke Monike Rost iz DR Nemčije je nudil vzdušje intimnega večera. Na sporedu so l»iiii»t«»»iiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiii»niiiii«ii»ii«i»«iiinin» Iz umetnostnih galeri Elettra Metalino v Cartesiusu Elettra Metalino, ki razstavlja v galeriji Cartes-us, zavzema med tržaškimi grafiki posebno mesto. Ne poslužuje se namreč razmnoževalnih načinov. Čeprav je sprva nastopala z linorezi, se je pozneje posvetila samo risanju s črnim tušem. Razumljivo je torej, da' je vsaka tu prikazana risba neponovljivo delo, enkraten primerek njene ustvarjalne do mišljije, Ta pa je resnično neizčrpna, saj se je Metalinojeva udeleitla skoro tristo skupinskih razstav širom po svetu. Poudarjamo na, da se pri tem ni izneverila po-četni sicer nekoliko ekspresionistično dojeti predmetnosti, a jo je le bolj oblikovno popesnila, ker je spoznala, da delec neloaično-sti deluje v njej kot kvas, ki poveča domišljijski razpon njenih risb. Tako postajajo te risbe pravzaprav pripovedke, ki ie pričenjajo: vživeli so nekoč ljudje*. *Vsi zelo srečni, dokler...» Dokler se jim ni pripetilo nekaj neizrecno hudega, da so zapustili domove in njih baročne cerkve in je ostala v mestu if betežna beračica z ogromno lojno, ki nima komu igrati. Ostal' pa so še tudi trije otroci, ki za verovani v igro na visoki terasi ne vedo, kaj se dogaja v mestu, da iz samostanov bete celo ka-meniti angeli, ki jih počasneže že zasipa peščeni vihar. Pod slavnim beneškim mostom Ralto na začudeno gruli aolobii par. Vse je prazno. Tako tudi v risbi «Obrazi ali maske*. Prazna je kuhinja čarovnice. Ob razgledovanju teh risb se nas loteva dojem. da jih je narisal poslednji preživeli iz te za čarane pokrajine, da nam sporoči izginulo lepoto kraja melanholično lepoto, nekako tako, kakor dragocena čipkasta ruta prn babice na dnu skrinje. M. B. BEOGRAD — Beograjska univerza je ena redkih morda celo prva univerza na svetu, ki na svoji tehnični fakulteti odpira katedro za tako imenovano šolamo inženirstvo. Ta študij pa je le formalna dopolnitev lani začetega postdi-plomskega študija o solarni energiji. Iz tega bi mogli sklepati, da se beograjska univerza in jugoslovanska znanost sploh naglo vključuje v jugoslovansko ekonomsko stvarnost, povezano z energetiko. Iz. te naglice ali vneme pa bi mogli tudi sklepati, da jugoslovanska energetska stvarnost ni takšna kot se je zdelo. In to bo tudi držalo. Že velikokrat smo ugotovili, da so v Jugoslaviji po osvoboditvi napravili na področju energetike veliko, hkrati pa ne vedno dovolj, saj je bilo vprašanje energetike včasih tudi ožko grlo za bolj nagel ' napredek. TcdlT iVe gre le za to, kaj so doslej napravili, pač pa tudi za to, koliko lahko na tem področju sploh napravijo. Ves svet je v energetski stiski za bližnjo bodočnost, v energetski stiski, ki lahko postane ozko grlo naglega napredka posebno v razvitem svetu. Ameriški predsednik Carter je pred nedavnim skušal uvesti nov režim v uvozu nafte, ki je glavni razlog za inflacijo, za upadanje vrednosti dolarja in dosledno s tem za krizo v ameriški ekonomiji. Pa ne le za nafto, gre tudi za druge klasične vire energije, s katerimi bo treba začeti varčevati. Znano je, da so svetovne rezerve nafte razmeroma majhne, in da jih bo do konca našega stoletja in v prvih dveh desetletjih prihodnjega stoletja začelo primanjkovati ali celo konec. Veliko več je na razpolago premoga, ki pa za sodobne pojme ni kdove kako praktičen. Strokovnjaki pravijo, da je tudi atomskega goriva razmeroma malo in dokler s° ne najde način praktičnega izkoriščanja jedrske energije, bo treba varčevati z vsemi energetskimi viri. Skratka, razmere v svetu niso takšne, da bi dopuščale brezskrbno trošenje e-nergetskih zalog. In kako je glede tega v Jugoslaviji? Balkanski polotok in še posebej Jugoslavija je znana po izredno velikih prirodnih in še posebej mineralnih bogastvih. Toda kar se energetike tiče, je na slabšem, saj razpolaga Jugoslavija s približno 20 odstotki nižje ravni od ostale Evrope. Glede svetovnega povprečja pa je sploh na slabšem. Res je, Jugoslavija razpolaga z velikimi zalogami premoga. Premog je, kot smo rekli, nepraktičen, a ga bo treba ponovno vzeti v poštev, oziroma se že jemlje v poštev in tehnološki maksimum pri izkopavanju in izkoriščanju te energetske surovine se bo dosegel šele proti koncu stoletja, ko bo znašal letni izkop premoga že okoli 200 milijonov ton na leto, to se pravi skoraj petkrat več kot danes. Kar se tiče jugoslovanskih vodnih tokov, so ti doslej izkoriščeni za približno 50 odstotkov, glede urana pa je treba podčrtati, da ga je nekaj na razpolago, da ga v zvezi z gradnjo atomske centrale v Krškem že začenjajo pridobivati, da pa ga je vendarle razmeroma malo, le približno 3 odstotke od u-streznih energetskih zalog premoga. Ker pa se jugoslovansko gospodarstvo in družbeni razvoj zelo naglo razvijata, se naglo veča tudi poraba energije, v zvezi s čimer bo treba misliti na naglo večanje virov, saj računajo, da bo treba proizvodnjo energije podvojit? že’'čez 12, 13 let, to se pravi, da bodo morali do prvih let zadnjega desetletja našega stoletja zgraditi \> Jugoslaviji toliko energetskega potenciala, torej toliko termičnih, atomskih in hidrocentral, kolikor znaša sedanja zmogljivost vseli jugoslovanskih central. V zvezi s tem bi morda mogli navesti en objekt, ki je že danes na tem področju velik, ogromen in ki bo v bližnji perspektivi še-veliko večji in ki se vključuje v ta okvir naglega razvoja energetskih virov.. V mislih imamo veliki kombinat «Kclubara», ki zaposluje 8.700 delavcev. Ker gre, za moderen kombinat z izredno močno mehanizacijo, je povsem logično, da je tudi proizvodnja tega podjetja velika. Osnova kombinatu .je sicer Kopanje .premoga in njegovo spreminjanje v električno energijo, toda ob tem je tu še več drugih obratov, kot na primer opekarna za navadno opeko, opekarna za šamotno opeko, kovinska tovarna itd. itd. Toda ustavimo se pri premogu. Trenutno znaša proizvodnja rudnikov Kolubara 11 milijonov ton na leto. Kar 90 odstotkov te o gromne količine premoga uporabita termoelektrarna «Kclubara», ki je praktično šele v gradnji in jo bodo v prihodnjih letih še močno razširili, ter elektrarna «Nikola Tesla* v Obrenovcu z zmogljivostjo nad tisoč megavatov. Pri «Kolubari» velja dodati še to, da gre v glavnem za površinske kope, to se pravi, da ni.-o odpirali globinskih rudnikov, ker je premog enostavno na površju. Izkop premoga se iz leta v leio veča, tako da znaša zmogljivost enega površinskega kopa že 18 milijonov, zmogljivost drugega pa 9 milijonov ton na leto. Ker imajo v načrtu odpiranje nadaljnjih površinskih kopov, bo znašala' proizvodnja «Kolubare» čez nekaj let že 82 milijonov ton, elektrarna «Kolubara» pa bo. ko bo po- vsem dograjena, imela skupno zmogljivost 8.500 megavatov. Iz gornjih številk lahko razberemo, da se obetajo časi, ko bo v Jugoslaviji elektrike veliko, dovolj za vse potrebe. Zato se postavlja logično vprašanje, čemu v začetku omenjeno ustanavljanje posebnega predmeta na tehnični fakulteti beograjske univerze, predmeta, ki bo obravnaval solarno inženirstvo, to se pravi, ki bo obravnaval možnost izkoriščanja sončne energije? Dober gospodar ne misli le na današnji ali kvečjemu jutrišnji dan, pač pa misli na daljšo dobo. In ker smo prej ugotovili, da so jugoslovanski energetski viri nekoliko šibki, je logično, da bo treba pomisliti tudi na izkoriščanje sončne toplote za proizvajanje elektrike, oziroma energije. Ker-pa je sodobna tehnika še tbdeč od zares gospodarnega izkoriščanja sončne toplote in sončne energije, se je treba zadeve lotiti čimprej, da bi jutri ne bili v zamudi. Kot smo poročali v nedeljo, so kot gostje openskega slovenskega prosvetnega društva «Tabor» že več dni gostje openskega Prosvetnega doma štirje slikarji — samorastniki, to se pravi samouki iz Dobrove pri Ljubljani in sicer člani umetniškega krožka tamkajšnjega kultumo-umetniškega društva ^Dolomiti*. Gre za tri slikarje, ki se preizkušajo v olju, in za enega, ki ima povsem svojo tehniko, ker z nekakšnim kavster-jem vžiga svoje motive v lesno o-snovo. Vsi trije, ki se preizkušajo v olju in sicer Frančiška Volčič, Milko Križman in Janez Korenčan, se med seboj ločujejo predvsem v drugačnih barvnih osnovah in odtenkih, Lado Hudnik pa, ki je ubral, kot smo rekli, drugo tehniko, se od ostalih razlikuje tudi po tem, da v les vžiga tudi drugačne motive in ne le pokrajine. Tako je razstavil med drugim tudi «Sveto večerjo». Za občinstvo je razstava odorta vsak dan in sicer ob delavnikih od 18. do 20. ure. ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ter od 17. do 20. ure. * # * Letos julija je znani tržaški slikar Renato Daneo slavil svoj 70 rojstni dan in še čil in svež obetal nadaljnjih uspehov na svoji umetniški poti. Voeraf.pa se je po Trstu raznesla vest, da 'je Renato Daneo umrl. JL njegovo smrtjo je naše mesto izgubilo umetnika, ki je sloves svojega mesta ].onesel tudi izven svoje ožje in tudi širše domovine. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dobro se boste počutili v delovnem okolju in posli vam bodo uspeli. Tudi v družini se bo vzdušje pomirilo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Obveznosti, ki ste jih prevzeli, zahtevajo celega moža. Preveč se zapirate vase in v preozko družbo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne zanašajte se samo na druge. Tudi vi morate krepko prijeti za delo. Prijeten obisk. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Razmere so kot nalašč, da uveljavite svoje zamisli. Pismo ali vest od ljubljene osebe. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Veliko dela in upov, toda malo bo uspehov. Preveč ste nervozni, kar vpliva tudi na vašo družbo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zakaj ne upoštevate tujih idej, ko vendar veste, da so dobre. Isto velja tudi za koga v družini. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne računajte z lahkimi zaslužki. Bolje bi bilo, da bi se dela lotili resno. V družini več odločnosti. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Prijetno srečanje, ki bi se znalo spremeniti v kaj več. Nekdo skuša vaš položaj omajati. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Veliko naporov, bolj malo pa zadoščenj. Osebi, ki vas ima rada, posvetite več pozornosti. KOZOROG (od 21. 12. do ?0. L) V splošnem se bo vse dobro končalo, toda včasih ste preveč površni. Ne vsiljujte svojih teorij. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Delo, ki ga sedaj opravljate, terja več znanja. Ne bodite vsiljivi, ker to ni simpatično. RIBI (od 20. ", do 20. 3.) Več diplomacije, da ne razderete te ga, kar ste zgradili. Privoščite si malo počitka. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Danes risanke 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Tečaj nemščine 17.00 Zlati čriček 17.25 Po stari kraljevi poti 2. del 18.00 Problemi in raziskave so-bodne znanosti Vzgojna oddaja, 2. del 18.30 Dnevnik 1 — KRONIKE Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 19.05 Programi pristopanja 19.20 Rottampoli TV film 19.45 Almanah in vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 PING PONG Oddaja o aktualnih problemih in dogodkih 21.35 NON SI SA COME TV priredba po Luigiju Pi-randellu Ob koncu DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 Stari poklici, nova šola 16.00 Genova: WATERPOLO 17.00 Program za otroke: Paddington 17.05 Komični filmi 17.25 Pinchcliffe 18.00 Prosvečeno staršem Vzgojna oddaja, 2. del 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — ŠPORTNE VESTI 18.50 Življenjske zgodbe: NEKA DEŽELA IN NJENI EMIGRANTI 19.10 Tom in Jerry 19.20 OKROG SVETA V 80 DNEH risani film 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 I problemi di don Isidro 4. in zadnji problem 21.55 Od ene do druge vojne Politika in ekonomija današnjega kapitalizma, 4. nadalj. 22.55 Vita da Cioni 3. in zadnje nadaljevanje 23.25 Programi pristopanja Ob koncu DNEVNIK 2 ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00, 10.00, 15.00 TV ŠOLA: Ruščina, Od petka do petka, Obdelava lesa, Angleščina, Zgodovina 17.10 DNEVNIK 17.15 Velika predstava na dnu morja 17.30 Norosti Maje Skoivron 18.00 OBZORNIK 18.10 SREČANJE OKTETOV ’78 18.40 Izbira študija in poklica: Slavistika 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Izvolite, kar naprej zabavno - glasbena oddaja 21.10 Razgledi: Trenutki vesoljske znanosti 22.05 DNEVNIK 22.20 Baretta — TV film 23.10 Svetovno prvenstvo v nastiki, posnetek Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 ORLACOVE ROKE dramatičen film Igrajo Mel Ferrer, Dany Carrel, Christopher Lee 22.05 Locandina 22.20 XXVI festival planinskih filmov v Trentu: «NASKOK NA PICCO PAI-JU» Zagreb 17.45 Otroška oddaja 18.15 Premor ob glasbi 20.30 Na dnevnem redu je tura 21.50 Portreti: Andrea Lesi ŠVICA 18.05 Program za najmlajše 18.10 Program za mladino 19.15 E noi dl pošto loro 20.50 Reporter 21.45 The Glen Campbell Musič Show gim- kul- TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00,. 18.0), 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Vam ugaja jazz?; 9.30 Iz beležnice Zore Tavčar; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Nenavadne življenjske zgodbe; 11.35 Plošča dneva; 12.00 V starih časih; 12.30 Glas in glasba narodov; 1,3.15 Zbor. tekmovanja «C. A. Se-ghizzi ’78»; 13.35 Orkestri lahke na enkrat: Bazilikata; 12.05 in 13.30 Vi in jaz: 14.05 Jazz; 14.30 Folk glasba; 15.05 Politična tribuna; 16.05 Bodite z nami; 17.05 Biotester 744, radij, igra; 18.05 Glasbeni program z Mino; 20.25 Sodnikove razsodbe; 21.05 Simf. glasba. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Kino, včeraj, danes in jutri; 9.32 Radij. igra; 10.12 Telefonski pogovo- glasbe; llilLRevival; 15.00 Jugo- ri'M1.32 Glas Marie Callas; 12.45 "“ " —■* ! - Petkovo srečanje; 13.00 Discosfi-da; 13.40 Romanca: 16.37 Glasbeni program; 17.55 Četrta pravica; 18.35 Prostor X. tonov express; 15.35 Zgode vina rock in pop glasbe; 16.30 Otroški vrtiljak? 17.05 Mi in glasba: 18.05 Kulturni dogodki v deželi; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, Poročila; 8.32 Bach in njegdvi sodobniki; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Lennonove in Mc Cartneyeve medije; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je. . 10.15 La Vera Ro- magna; 10.35 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Glasbeni intermezzo; 14.33 Poje F’eda Pa.vne; 14.45 Slovenski ansambli: 15.00 LP; 15.40 Mini juke box; 16.00 Turistični napotki: 16.40 Glasbeni notes; 17.09 Ob petih popoldne; 17.30 ' imorski dnevnik; 18.00 Melodije n? tekačem traku; 18.35 Naša pesem; 19.33 Crash; .00 Glasba in zvoki; 21.17 Igra The Red Onions Big Band; 21.32 Simf. koncert. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12 00. 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.C’ Poročila; 6.00 :n 7.30 Jutranje prebujenje; 8.50 Glasbeni program; 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 11.30 Ena dežela LJUBLJANA 5.00 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem!; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.30 I- glasbene tradicije jug, narodov in narodnosti; 10.15 - 11.00 Kdaj, kam, kak'- in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Znano in priljubljeno; 12.10 Z orkestri in Solisti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Priporočajo vam. . 13.50 Človek in zdrav- je: 14.05 Glasbena pravljica; 14.20 Naši umetniki mladim poslušalcem; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.45 Naš gost; 16.00 ♦Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Moment musical; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika; 20.00 Stop pops 20; ?1.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Jazz pred polnočjo — Michal Urbaniak; 00.05' 4.30 Nočni program — Glasba Bencin bo zamenjala voda? SYDNEY — Verjetno gre za manj resno napoved, saj bi sicer zadevi dali večji poudarek. Ker pa gre za zanimivo stvar jo bomo skušali prikazati tako, kot se kaže v tukajšnjih več ali manj zainteresiranih krogih. Pred obilnimi sto leti je pisatelj fantast Jules Verne med svojimi napovedmi in vizionarskimi idejami, ki so se pozneje vse tudi uresničile, zapisal tudi sledečo napoved: «Voda, razkrojena na osnovne sestavne elemente bo ob pomoči električnega toka postala velika in uporabna sila, ki jo bodo uporabljali kot gorivo*. Te ideje se je s praktične plati lotil 56-letni avstralski strojni inženir Juli Brown, ki trdi, da mu je uspelo sto let staro Vernejevo zamisel izpeljati in da je napravil varilni aparat na vodni pogon. Pravzaprav gre za nekaj več kot je tu rečeno Z enostavnim električnim prevodnikom je sprostil ali če hočemo ločil kisik in vodik in uporabljajoč ali izkoriščajoč kisik in vodik v razmerju, v kakršnem ju nahajamo v vodi, dobil na konici varilnega aparata plamen. In isti princip je uporabil tudi pri motorju z notranjim izgorevanjem, torej pri avtomobilskem motorju, le da je razplinjač, ali karburator zamenjal z napravo za reduciranje pritiska, z nekim ventilom in še z nekaterimi drugimi »popravki* in njegov avtomobil poganja sedaj motor, ki namesto bencina troši mešanico kisika in vodika, torej — vodo. In če bi to bilo prav zares res, kdo bi podvomil v koristnost njegove iznajdbe, oziroma njegovega uresničenja Vernejeve vizije izpred sto let. Toda v Avstraliji Brovvnov izum sprejemajo z nezaupanjem. Kompetentni državni organi Novega južnega Wallesa mu celo niso dovolili, da bi svoj avtomobil z motorjem na vodo pripeljal na ulico. Prvi slovenski knjižni klub SVET KNJIGE Ne zamudite ugodnosti, kakršnih doslej še niste imeli OD 1. NOVEMBRA LETOS SVET KNJIGE TUDI V TRŽAŠKI KNJIGARNI Po najugodnejših klubskih cenah boste lahko kupovali toliko knjig, kolikor si boste želeli. 3 knjige lahko izberete po polovični ceni. To je darilo za vas pri vpisu v knjižni klub SVET KNJIGE. Hkrati s knjigami boste brezplačno prejeli tudi lepo, modno torbico. Klubska pravila so preprosta. Določajo le to, da kupite v vsakem četrtletju eno knjigo, lahko pa seveda tudi več. Znesek nakupa ni pomemben. Članarine ni. 001. NOVEMBRA SVET KNJIGE V TRŽAŠKI KNJIGARNI Do 30% P0PUSTS pri nakupu knjig Štirikrat na leto nov barvni katalog Še veliko drugih zanimivih pobud, predvsem pa prihranek. ZGLASITE SE ČIMPREJ V Tbžailti Ulica sv. Frančiška 20 PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 27. oktobra 1978 NOGOMET PO PORAZU V BUKAREŠTI NALOGA «PLflVIH» SKORAJ BREZUPNA Po dveh odigranih tekmah so Jugoslovani še vedno brez točke Slaba igra le odraz slabega dela v društvih - Kaj sedaj? Še ena «evropska nogometna sre-Qa>> je za nami. 2a jugoslovanski nogomet bo, žal, o. sreda vpisana v črne anale. ,‘cer pa je že nekaj let, ko ljubitelji J guslovanskega nogometa doživlja-jo grenk8 razočaranja, tako da ui poraz z Romunijo ne preseneča. Rezultat je znan. Jugoslavija je (2-ti -are^ti doživela še en poraz ' in njena naloga v nadalje valu tega tekmovanja postaja tako °raj brezupna. «Plavi» so namreč p dveh tekmah še vedno praznih Škotska 5:4 2;1 4:4 9:11 2:2 1:1 2:1 3 3 3 2 1 niot .?redo so odigrali vrsto nogo-tekem za kvalifikacije ev-^opskega tekmovanja za pokal naro 1. SKUPINA T , IZIDA Irska - Anglija Sev- Irska - Danska . LESTVICA Anglija 2 1 1 “ev- Irska 2 1 1 iTska 3 0 3 ganska 402 Bolgarija 1 0 1 2. SKUPINA IZID Norveška . LESTVICA Avstrija 2 2 0 Škotska 2 1 0 pelS>ja 2 0 2 portugalska 1 0 1 Norveška 3 0 1 3. SKUPINA R IZID Romunija - Jugoslavija * LESTVICA pPan'ja 110 0 tjorn unija 110 0 TIper 0 0 0 0 Jugoslavija 2 0 0 2 7. SKUPINA Ut i IZID wales - Malta 7:0 LESTVICA 1 1 0 0 7:0 2 0 0 0 0 0:0 0 0 0 0 0 0:0 0 1 0 0 1 0:7 0 5:2 5:5 2:2 1:1 3:6 2:1 4 2 2 1 1 2:1 3:2 0:0 3:5 'Vales Turčija zrn j Malta r0i> • ,ln poleg tega bodo morali še t)jjolzredno težko gostovanje v Špa sl ;^Je iskati razloge novega spodr-te'Pi',a *Piavih»? Res je, da so neka-ta n°Sorf>etaši zopet odpovedali, a tei. ^°i°vitev se stalno ponavlja iz klr>r. er.v tekm°- Sedaj je na zatožni 2a: ‘ Petrovič, prej so bili Vukotič, ki io ’ .^inčič, še prej nogometaši. DivrJfi0 v inozemstvu (Oblak, Po-tudp3' ' •^••^4 zatožni klopi j£ bila ValntVr^a zveznih kaplanov od aa pa do Mladiniča. Obtožbe. (je-; ~P°na vl.i a j o, ostaja pa’"greriko zdrkru?’ da Je Jugoslavija nizko svetu'a V Evropl in še nižje v draaajja reprezentanca je seveda o-taši • . v društvih. Njeni nogome- pr.IO'grai°. kot igrajo v državnem iuAoslova1 ,In na dIani je’ da je bizk; °vansko prvenstvo na dokaj soofi' ravni- Pri tem pa so seveda ijev 2°rni Prav vsi: °d vodite-v ^ do nogometnih delavcev Sarnih 1x1 trenerjev do igralcev sprem' ^kratka, treba bo temeljito slova,,6?11' cei°tno strukturo jugo-in jd^kega nogometa, dobiti nove diladiii m°derne prijeme pri delu z vansk'* ^ako *)0 ludko jugoslo-Rvi trtfinale mednarodnega turnirja v Tokiu. Ostali izidi: Dupre (ZDA) - Roche (Avstralija) 7:5, 6:3 Dibbs (ZDA) - Dent (Avstralija) 7:5, 6:1 Masters (Avstralija) - Warwick (Avstralija) 2:6, 6:3, 6:0 Saviano (ZDA) - Moor (ZDA) 3:6, 6:3, 6:3 DUNAJ — Italijan Corrado Ba-razzutti je v drugem kolu mednarodnega teniškega turnirja na Dunaju premagal Avstralca Letchera s 7:5 in 7:5. STUTTGART — Italijanka Sabina Simmonds se je na mednarodnem ženskem turnirju v Stuttgartu uvrstila v četrtfinale z zmago nad Nizozemko Zwaan s 7:6, 6:4. BOLOGNA — Na prvem italijanskem teniškem prvenstvu «indoor», ki bo od 20. do 25. novembra v Bologni, je včeraj potrdil svojo prisotnost tudi polfinalist na ameriškem prvenstvu v Flushing Meadovvs, komaj 19-letni Američan John McEn-roe. Poleg McEnroeja bo na turnir-nirju nastopal tudi Sandy Mayer, ki trenutno zaseda deseto mesto v svetovni jakostni skupini. Od Italijanov bodo sodelovali Pa-natta, Ocleppo, Bertolucci in Zuga-relli. Odsoten bo torej Corrado Ba-razzutti, številka ena italijanskega tenisa. AVTOMOBILIZEM MACAO — Na VN Macaa bo 19. novembra poleg Avstralca Alana Jonesa dirkal tudi Italijan Riccardo Patrese. Za veliko nagrado bodo tekmovali tudi bivši prvaki kot Moss, Hill, Surtees, Brabham, Hulme in Hailwood. Vsi bodo dirkali na avtomobilih znamke ford escort 1600. GIMNASTIKA SP V STRASBOURGU Japonski prvo zlato Osvojila ga je v moškem ekipnem tekmovanju Sovjetska zveza druga - Američani presenetili STRASBOURG — Japonska je po | ti (Mestrina) v solastništvu. Mar- LONDON — Dirkališče v Monzi v prihodnji sezoni ne bo prizorišče VN formule 1. Tako so včeraj sklenili v Londonu, ko so sestavljali koledar SP formule 1. Velika nagrada Italije bo tako na dirkališču Dino Ferrari v Imoli. KOŠARKA Pred prvenstvom A-2 lige Novosti pri Hurlinghamu Američan LaureI že podpisal pogodbo - Jutri tiskovna konferenca in prijateljska tekma s Sinudynejem pričakovanju osvojila na tem svetovnem prvenstvu gimnastike zlato kolajno v moškem ekipnem tekmovanju. Premoč Japoncev traja neprenehoma že od leta 1960 in odtlej so ti nanizali kar pet svetovnih in olimpijskih naslovov. Čeprav so jim bili Sovjeti od daljnega 1960 pa tudi na tem SP skoraj enakovredni tekmeci, pa vseeno jim ni uspelo prekiniti premoči odličnih tekmovalcev, ki so v Strasbourg sicer dopotovali z nekoliko staro reprezentanco, ki pa je z izkušenostjo zopet pustila za seboj sovjetsko vrsto z Adrijanovom na čelu. Torej tudi na tem SP se je obnovila borba dveh velikanov. Na tretje mesto se je uvrstila NDR, kot je bilo sicer pričakovati. Veliko presenečenje tega SP pa je reprezentanca ZDA, ki je osvojila v ekipnem tekmovanju odlično četrto mesto in je celo prehitela na skupni razvrstitvi ZRN in Madžarsko. LESTVICA (ekipno moški) 1. Japonska 579,75 2. Sovjetska zveza 578,95 3. Vzhodna Nemčija 571,75 4. ZDA 568,70 5. Zahodna Nemčija 566,90 6. Madžarska 566.30 | ( 7:6> 6:3 1)0 ap in pol igre uvrstil v če- Richard Laurel je v prejšnjih dneh podpisal pogodbo in bo torej letos prvi tujec v ekipi Hurling-hama. Temnopolti ameriški košarkar je visok 1,99 m in je bil v lanski sezoni med najboljšimi amaterskimi igralci v ZDA. Kot drugega Američana pa bo verjetno tržaška ekipa izbrala Lavvrencea Bostona (2,04 m), ki pa je trenutno lažje poškodovan. Prav gotovo pa bo nastopil, skupno z Laurelom, v jutrišnji prijateljski tekmi, ko se bodo Tržačani spoprijeli z bolonjsko ekipo Sinudyne, kjer igra tudi Krešo čosič. Tekma bo ob 21.00. Jutri bo tudi uradna predstavitev tržaške ekipe ob 12.00 v hotelu Excelsior. Hurlingham ima letos več novo* sti: poleg obeh tujcev si je tržaška ekipa sposodila še Bechinija od JSmersona iz,. .Vsmesaja. ter mlade Pierija (Ferroviario),. Starca in Čuka (Kontovel). ■—« rff fi i •nrfpuh* v.r rfi/i ?ii 11 M&rko V PRIJATEIJSKI TEKMI Splitska Jugoplastika zopet poražena BOI.OGNA — Splitska Jugopla-stika .je s tekmo v Bologni proti Mercuyu zaključila svojo šestdnevno turnejo po Italiji, ki resnici na ljubo, ni bila za Rimčeve varovance preveč uspešna. Spličani so na tej turneji skupno odigrali šest tekem, le dvakrat pa so bili uspešni. V zadnjem nastopu v Bologni so izgubili z Mercuyjem z 92:106 (47:50). Najboljša v splitskih vrstah sta bila Vilfan (22 točk) ir. Krstulovič (21). Pri domačem moštvu pa se je zopet odlikoval Američan Rod Griffin, ki je dosegel kar 39 točk. 16 (2:4), Falconetti 13 (1:4). SODNIK: Pittana. Po lepi in izenačeni tekmi je sežanski Kras premagal tržaškega tre-tjeligaša Alabardo. Obe ekipi sta prikazali hitro in dopadljivo igro. Sežanci niso v prvem polčasu zaigrali najbolje, tako da so domačini tudi prešli v vodstvo. V drugem delu pa je Kras z učinkovitim «presingom» prestregel več žog in predvsem po zaslugi Brezca in Kobeja tudi povedel. Tesno prednost so gostje tudi obdržali do konca. Marko VČERAJ V DOLINI Breg zmagal Milje 83:64 Breg — Inter (26:32) BREG: Čok 4, Barut 20, Corbatti 10, Meneghettf ^''Ldbiani 6, Ferluga 3, Pertot 12a Debemardi 2, Slaveč 15, Pasinato 2. * • V včerajšnji prijateljski košarkarski tekmi v Dolini so Bregovi kadeti zasluženo (čeprav so slabo igrali) premagali mladince Interja iz Milj. vratarji: Magelli, Manzoni in Kle-mera branilci: Pischianz, Da Rui, Neu-ner, Bonini vezni igralci: Cinagli, Fliri in Angeli krila: Scropetta, Andreasic, Lan-giano, Gitzl centra: Culini ir Verdolini «Azzurri» bodo v okviru priprav odigrali prijateljsko srečanje v Vit-toriu Venetu z jugoslovansko reprezentanco. NOGOMET «NOVEMBRSKA BORZA* Mladi Geissa k Triestini Tudi trža^ki. tretjeligaš, Triestina, je bil aktijvep, .na letošnjem no vembrskem,prestopnem roku za nogometaše. Tržaško vodstvo pa je v glavnem odstopilo drugim društvom igralce, ki jih trener Tagliavini ni vključil v letošnjo postavo. Tehnični direktor Comuzzi je tako zaključil naslednje «posle»: Ber- Naše ekipe prejele kar 41 zadetkov Intervju z odbornikom Krasa Brankom Guštinom • Skupni nedeljski obračun: 4 točke V raznih mladinskih prvenstvih l ga je Kras v prvenstvu najmlajših nrfAnnlrim /\lrl‘nrmA nzu4/lT ltdr/v r\ IVO coflmiVi lrnliVi no bo/Jniom lVlontu slovenskim ekipam nedeljsko kolo ni prineslo posebnih zadoščenj, saj smo od devetih odigranih tekem za-'beležili samo zmago Primorja v prvenstvu cicibanov. Derbi v C skupini prvenstva najmlajših med Primorjem in Bregom pa se je končal z zasluženo zmago Brežanov. Na tej tekmi se je med igro hudo poškodoval igralec Primorja Mirko Sardoč, ki so ga takoj odpeljali v bolnišnico zaradi zloma golenice. Zanimivo je, da med ostalimi našimi ekipami ni bilo nobenega remija, namreč vse ostale enajsterice so morale iz igrišča praznih rok. V prvenstvu najmlajših je Kras klonil proti premočni Triestini s skoraj neverjetnim izidom 14:0. Tudi cicibani Brega so izgubili z ekipo Soncini, ki je na prvem mestu lestvice z 8:0. V nedeljskem kolu so slovenske ekipe v raznih prvenstvih od 25 točk na razpolago osvojile le 4 točke. Dve točki je namreč osvojil Breg v derbi-jU S" Primorjem. Naša mdštva’ so skupno dosegla 13 golov, prejela pa kar 41. V nedeljo smo zabeležili katastrofalni poraz najmlajših predstavnikov Krasa z ekipo Triestine. Poleg te- fiiiiiiaiiiMiiiiiiiiiiiiiiim 11111111111111 iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit mi iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiHiiiiiiiiiuji n„, || (iiimm,, l|,||||„„||||l||,|||||||iiiaiiiiii ■min im Hiiiiiiiii mi« ODBOJKA V MOŠKIH LIGAH VČERAJ V TRSTU Scžanci premagali tržaško Alabardo Alabarda — Kras Sežana 76:80 (42:36) KRAS: Krt 4, Meden 2, Brezec 36 (4:4), Janjič, Bajc, Šemrov, Strnad 4 (2:2), Kobe 33 (11:14), Rudolf, Vodopivec. , ALABARDA: Hrovatin, Prodan, Dudine 16 (4:6), Neppi 7 (1:1), Gi-raldi 6, Ceccotti 12 (2:2), Dalla Costa 4 (0:1), Sculin, Del Bel, Tonut STANJI DOKAJ IASKRBLJUJOČE V moških mladinskih prvenstvih le dva naša zastopnika Pri ženskah odločno boljše: večje število naših ekip Kot je bilo pričakovati, so skoraj vsa letošnja odbojkarska prvenstva nekoliko v zamudi v primerjavi s preteklimi. To je bilo obenem tudi pričakovati, ker se je prvega oktobra končalo v Rimu SP za moške in prav temu gre pripisati to zamudo. Prihodnji mesec se bosta pričeli prvenstvi v prvih dveh najvišjih ligah pri moških in ženskah ter še v nekaterih drugih mlajših kategorijah. S tem pa bodo seveda postopno spet zaživela tudi odbojkarska igrišča. Boje za točke. bod> najprej pričele mladinke, nato deklice, naraščajniki, naraščajnice in mladinci. V vseh teh kategorijah bo na Tržaškem igralo 22 ekip, med katerimi bo 12 slovenskih ali v Drocentih izračunano nekaj več kot 54 od sto. Kot vsa pretekla leta lahko opazimo tudi letos, da je stanje v moš- ki odbojki vse bolj zaskrbljujoče. To ne samo gledano iz našega manjšinskega vidika, ampak splošno. V naši pokrajini bosta igrali reči in piši dve mladinski šesterki (Kras in Solaris) isto število bo tudi med naraščajniki (Bor in Rozzol). Tako zaledje res ne obeta boljših časov tržaški moški odbojki in to še toliko manj, ko imamo enega prvoligaša. V konkurenci dečkov pa ne zasledimo niti ene šesterke. Stanje je nekoliko boljše pri ženskah. Pri mladinkah je šest ekip, med katerimi samo ena slovenska (Kontovel). V konkurenci deklic je med osmimi zastopniki kar pet slovenskih društev. Pri naraščajnicah pa so samo slovenske ekipe (štiri). V letošnjem prvenstvu imajo pravico nastopanja v Dosameznih kategorijah odbojkarji in odbojkarice, ki so rojeni v naslednjih letih in se- veda kasneje: mladinci(ke) 1960, dečki in deklice 1962, naraščajniki in naraščajnice 1964. V mladinskih odbojkarskih ligah na Tržaškem je stanje naslednje: MOŠKI Mladinci Kras, Solaris Naraščajniki Bor, Rozzol ŽENSKE Mladinke OMA A, Kontovel, Solaris, Julia, OMA B, Volley Club. Naraščajnice Breg, Kontovel, Sloga, Sokol Deklice SKUPINA A OMA A, Breg, Bor, Volley Club SKUPINA B Kontovel, OMA B, Sloga, Sokol. G. F. po sedmih kolih na žadnjem mestu lestvice brez točke. Odbornika zgo-niškega društva Branka Guština smo vprašali za vzrok tako slabega prvenstva. Branko Guštin: «Naše društvo se je letos vpisalo v prvenstvo najmlajših, kljub temu da nekateri od naših nogometašev lahko igrajo že v prvenstvu začetnikov. Zato je naša ekipa še mlada. Ostale ekipe v tem prvenstvu pa razpolagajo s fizično in tehnično boljšimi nogometaši, ki jih seveda mi v našem moštvu nimamo. Dobro se zavedamo, da bo letos zelo težko za ekipo doseči boljše rezultate, toda nič zato, saj si je za letošnje prvenstvo naše društvo postavilo kot cilj, da pripravi ekipo za prihodnjo sezono.* Vpr.: «Mislite, da taki rezultati negativno vplivajo na mlade i-gralce?* Odg.: , naše mladince je (J^čd- vsem važno, da: nastopajo in je zato izid postranske -važnosti. Prav zaradi tega je razpoloženje v ekipi tudi po visokih porazih zadovoljivo*. NARAŠČAJNIKI Skupina B IZIDI 7. KOLA Montebello - Rosandra 0:3 CGS - Costalunga 1:1 Giarizzole - Blue Star 4:0 Zarja • Inter S. Sergio 1:3 S. Vito - S. Andrea 5:1 LESTVICA Inter S. Sergio 12; Giarizzole 11; Rosandra in CGS 9; Costalunga in Zarja 6; S. Vito 5; Blue Star 3; S. Andrea 2; Montebello 1. NAJMLAJŠI Skupina A IZIDI 7. KOLA S. Nazario - Campanelle 1:5 Chiarbola - Olimpia 2:1 Don Bosco - Blue Star 1:1 Esp. S. Giov. - IS Sergio 2:1 Vesna - Costalunga 0:2 LESTVICA Vesna 11; Costalunga 10; Campanelle 9; Olimpia 7; Don Bosco, IS Sergio, Esp. S. Giovanni in Chiarbola 6; Blue Star 3; S. Nazario 0. Skupina C IZIDI 7. KOLA Primorec - Ponziana 2:3 Giarizzole - Zaule 2:0 Kras - Triestina 0:14 Libertas - Fortitudo 2:0 Primorja - Breg 2:4 LESTVICA Libertas 14; Triestina 12; Gia- ZAČETNIKI Skupina A IZIDI 4. KOLA Opic. S. Caffe - Ponziana 1:1 Giarizzole - S. Andrea 2:1 Primorje - Fortitudo 2.3 Campanelle - CGS 1:0 Esp. S. Giov. B - Chiarbola A 0:2 LESTVICA Chiarbola in Fortitudo 6; Canv panelle, Soncini B in Opic. S. Caf fe 5; CGS 4; Giarizzole 3; Ponziana in S. Andrea 2; Esp. S. Giov. 1; Primorje 0. Skupina B IZIDI 4. KOLA Don Bosco - Portuale 1:1 Breg - Esp. S. Luigi 0:1 Domio - IS Sergio 0:0 S. Giovanni - Zaule 1:0 Esp. S. Giov. A - Chiarbola B 1:0 LESTVICA i IS. S^gjfl. ^^^ondni A in Domio : Don„.BoK9,.in Porjtuate 4; Esp. GJ" spoznavanju knjižnega jezika*, P®' udarja ,)zjav$ sekcije KPI iz P0®' bonesca. Zato bo KPI stopila stik s svojimi volivci in s prebival' stvom, da razčisti zadevo in še enkrat utemelji svoja stališča. Na svojem sestanku so komunist* iz Podbonesca razpravljali tudi 0 drugih pobudah področnega in P°' krajinskega značaja. Predlagali s® tudi, naj bi se v kratkem sestala pokrajinska slovenska komisija vl' demske federacije KPI. Začetek rednega pouka na glasbeni šoli v Peljagu Š1'ETER SLOVENOV - Na gl»s' beni šoli v Petjagu se je priče pouk z rednimi tečaji za klavir* harmoniko, kitaro in saksofon. Gla®j bena šola v Špetru Slovenov, .*> jo organizira študijski center N®* diža, ima svoj sedež v prostori® prvega nadstropja osnovne šole ’ Petjagu, ki jih je dala na razpolago občinska uprava za čimbolj®® porazdelitev urnika, ki izhaja '* potrebe po čimvečji individualna" ciji lekcij. Poučevale bodo tri sp®* cializirane učiteljice. Poleg glasbene vzgoje so pf®jj' videne, pod vodstvom glasbeni** prof. Nina Specogne, lekcije slovenskega jezika za šolsko mladino, razne gibalne vaje in oblikovne dejavnosti, kakor tudi pomoč pri pisanj* domačih nalog. Pred nekaj dnevi so se v šoli zbrali učenci in starši, da bi določili urnike in izmeno razredov-Starši osnovnošolskih otrok iz ŠP®^ tra Slovenov so predlagali glas®®] ni tečaj s šolskim urnikom, po®?j ben onemu iz prejšnjega leta, ** sta ga finacirali provinca in P°' krajinska konzulta. Za učitelja P* so ponovno predlagali prof. SP^ cogno, ki je predstavil zelo zp®!] miv glasbeni program za začetnike in ki ima veliko izkušenj sodri®' vanja s študijskim centrom Nediz#- BAGDAD — Sirski predsednik H®" fez Asad je včeraj zaključil svoj uradne pogovore z iraškimi vodi*®/ lji in je podpisal listino o skupp1 sirsko - iraških pobudah. Vsebi®^ dokumenta ni znana, a bržkone ®*j vaja smernice bodoče dejavno®® pri reševanju bližnjevzhodne kriz®’ ..mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitinii"" Na TV zaslonih bo kajenje prepovedano RIM — S prvim j nuarjem bo na televizijskem ekranu kajenje povsem prepovedano. Črtani bodo vsi prizori, ki bodo prikazovali osebe, ki kadijo, najsi bodi prizori razprav, televizijskih nadaljevank, političnih tribun, neposrednih prenosov, predstav in televizijskih oddaj na splošno. Vsakršna posredna reklama za cigarete bo prepovedana. Tako zahtevo, ki se vključuje v obširen program kampanje proti kajenju ki ga je napovedalo ministrstvo za zdravstvo, je ministrica An- selmijeva predložil., predsedniku i-talijanske radiotelevizije. Da bi to zahtevo podrobno obravnavali, so se v Rimu zbrali predstavniki podjetja SACIS (ki se ukvarja med drugim s cesijo italijanskih televizijskih programov tujim televizijskim mrežam in ki ima med drugim nalogo nadzirati reklamna sporočila radiotelevizije) in predstavniki združenj . UPA (ki združuje reklamna podjetja). Na sestanku so odobrili nova pravila za realizacijo radijske in televizijske reklame, katerim so po- svetili vso mogočo pozornost. P®j udarili so nujnost, da se odpr®)_ s prvim januarjer vsako rekla*® no sporočilo, ki se nanaša na pf^L stavitev in navedbo vseh izdelk0. za kajenje. Ravno tako bodo črta®* vsi prizori z osebami, ki kadijo * vse, ki se posredno ali neposre® no nanaša na kajenje. Ravno tako predvideva novi P1!*, vilnik o televizijski reklami, da s prvim januarjem zginila z zas*®" nov vsaka reklama, ki bi lab* neposredno spodbujala k uživa®) alkoholnih pijač, (ml)