Naročnina mesečno 29 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi «16/111 VENEC Ček. račnn: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.0J1, Praga-Duuaj 24.79' U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna slniba 2090 — nočna 299«. 2994 in 205« Izhaja vsak dan s jutra j, razen ponedeljka in dneva po prazniku Plača naj ustreza življenskim potrebščinam Ko bi se uradniške ali delavske plače gibale vzporedno s cenami in izdatki za življenske potrebščine, ko bi naši dohodki vselej dohitevali izdatke, bi vprašanje znižanja plač in s tem dohodkov uradništva, oziroma delavstva ne bilo za prizadete stanove tako kočljivo. Zalibog pa moramo ugotoviti, da ta idealna vzporednost v gibanju dohodkov in izdatkov ne obstoji. Dejstvo je, da plače ne dohitevajo povišanja cen in izdatkov, ki so nastali v tej zvezi. To je tudi eden izmed razlogov, s katerega se uradništvo in delavstvo po pravici boji inflacije. 0 vprašanju, zakaj delavske plače ne sledijo izpremem-bam na življenskem trgu s potrebno hitrostjo — ako jim v današnjih razmerah sploh sledijo — bi lahko napisali dolgo razpravo. Naj omenimo samo to, da si je v tem pogledu delavstvo, oziroma uradništvo na slabšem vedno v tistih državah in tistih panogah pridobitnega življenja, kjer je slabše organizirano in manj zavarovano z zakonom, Brez strumne organizacije ni mogoče doseči zboljšanja plač, čeprav je to zboljšanje utemeljeno že s samim povišanjem izdatkov za življenjske potrebščine. Ugotoviti moramo, da smo mi v tem pogledu še daleč za drugimi kulturnimi državami in da je prav ta okolnost tudi eden izmed glavnih vzrokov gmotnega in gotovo tudi moralnega propadanja naše inteligence, ki je do skrajnosti slabo plačana, in našega delavstva. Poglejmo si malo po svetu, kakšne uspehe je imelo delavstvo v boju za svoj socialni obstanek, in to na podlagi številk, ki smo jih posneli iz »Neue Ziircher Zeitung«! Burna splošna stavka v San Franclscu ves svet na socialno vprašanje v i žen i h državah. Napačno bi bilo soditi, da je delavstvo organiziralo stavko morebiti z namenom, da bi protestiralo proti dejstvu, da ni Rooseveltov gospodarski načrt povsem sklep, kolikor zadeva položaj delavskih pravic. Delavci niso demonstrirali samo zato, da bi si zboljšali svoje gmotno stanje in d9-segli zvišanje plač, temveč z demonstracijo so hoteli dati tudi duška svojemu ogorčenju proti tistim podjetnikom, ki nočejo priznati delavstvu splošnih stanovskih pravic, ki mu jih' je dal Eoosevelt. Naravno, da se je to razburjenje bolj idejnega značaja pod pritiskom nekaterih skrajnežev prelevilo v nemogoče gmotne zahteve, kakor je bila zahteva po 30-urnem delu in po nenavadnih visokih plačah. Delavstvo je v Združenih državah prepričano, da se mu bliža boljša bodočnost, ako podjetniki izvedejo vsaj del tistih reform, ki jih zahteva Eoosevelt. Številke o izdatkih za življenske potrebščine so pač povprečne in nam ne morejo dati popolne slike, vendar so indeksne številke edina pomoč, s katero zajamemo lahko vsaj pravec, v katerem se gibljejo socialne razmere, oziroma tudi socialna politika vlade. Junija 1934 je kazal indeks za življenske potrebščine v USA 131, maja 130.5, aprila 130, junija 1933. 121, vse to v primeri s 100 1. 1913. Izdatki za življenske potrebščine so dosegli najnižjo točko aprila lanskega leta in so se poslej dvignili za 14%, stroški za samo prehrano za 20%. Do nlaja tega leta se je povprečna plača v industriji po podatkih delodajalcev zvišala od 45.3 na 58.7 cent. na uro, to je za 29.5%; tedenska plača se je zvišala za 23.5%, pri tem se je delovni čas zmanjšal za 6%. To se pravi, da so se tedenski dohodki delavstva zvišali za 14% .To bi bil na vsak način lep uspeh Toda ti podatki se nanašajo samo na položaj v veleindustriji, medtem ko se v obrti in na kmetih ni izvršilo izravna-nje med povišanjem življenskih stroškov in plačani delavci v tolikšni meri. Delavstvo je zdaj v skrbeh, da mu bo politika Nire, ki teži za tem, da se dvignejo cene kmetijskim pridelkom, škodovala, kolikor bo povišala stroške za življenske potrebščine. Na Angleškem je med delavstvom in podjetniki nekako premirje, ker je deloma ustaljeno razmerje med stroški in dohodki delavstva. Razlika v indeksni številki za življenske potrebščine (1. julija 1934 indeks 141, lansko leto istega dne 138) nasproti lanskemu letu je bolj sezijskega značaja. Znižanje plač se je po lanskih udarcih skoro povsem ustavilo. V času prvega polletja 1934 je bila zvišana plača 320.000 (lansko leto 130 tisoč) delavcem za skupni znesek 25.000 funtov, medtem ko je bila plača znižana samo 190.000 (lansko leto 950.000) delavcem za znesek 12.000 (lansko leto 88.000 funtov). Francoska vlada se trudi, da bi pobijala draginjo. Kljub temu so izdatki za življenske potrebščine nekoliko višji kakor lansko leto (106 nasproti 105 junija lanskega leta). Vlada je imela srečo pri pobijanju draginje pri živilih. Plače so ostale v glavnem neizpreine-njene, edino državne nameščence je zadelo znižanje plač, s katerim so prejšnje vlade odlašale od leta do leta. Tudi delavstvu v tekstilni industriji so bile plače nekoliko znižane V Italiji je bilo izvedeno splošno znižanje plač, kateremu je sledila energična akcija Mussoiinijeve vlade za znižanje stroškov življenskih potrebščin. Ti stroški so znašali maja letos 110, junija lanskega leta 121. Znižanje stroškov življenskih potrebščin se je izvršilo pod silnim pritiskom vlade. Kljub temu še ni pravega razmerja med dejanskimi in življenskimi stroški in dohodki delavstva. . , , , . .. V Nemčiji je kazal indeks od junija tega leta 121.5 nasproti lanskemu 119. Zivljenski stroški so se torej povišali. Plače so se popolnoma približale eksistenčnemu minimumu, zato je delavstvo toliko bolj zadelo povišanje stroškov za prehrano. Vlada se trudi, da bi preprečila naval draginje glede prehrane, glede obleke in dnurih življenskih Obsedno stanje v Alžeriji pogroma Podivjane arabske tolpe so napadle židovska predmestja in neusmiljeno klale in poiigale - Velike množice vojaštva prihajajo v Alžerijo Alger (Alžir) glavno mesto Alžerije. »Slovenec« je že priobčil prve podatke o nemirih v Alžirju. Zato bo njegove bravce zanimalo naslednje poročilo, ki navaja vse podrobnosti tega strašnega progroma Paril, 8. avg. TG. Polagoma prihajajo semkaj podrobnostna poročila o grozodejstvih, ki so se pripetila ob priliki pogroma arabskih prebivalcev mesta Constantine na židovske dele mesta. Francoska vlada je naročila afrikanskini oblastem, naj razglase obsedno stanje, ki je bilo tudi zares proglašeno nad Conftantino včeraj 7. avgusta. Tukajšnji listi so poslali z letali posebne poniževalne v severno Afriko in iz njihovih poročil, ki so jih prinesli današnji jutranji listi, sledi, da izgredi niso bili tako malenkostni, kot se jc sprva mislilo, ampak da so bili ravnotako v obsegu, kakor v grozotah okoliščin, zelo hudi. Nekateri dopisniki, kakor >Matinov« in »Journalov« trdijo celo, da je bilo pri vpadu arabskih prenapetežev v židovska predmestja poklanih 100 ljudi, ranjenih, in sicer težko ranjenih pa je gotovo nad 300. Arabski divjaki niso prizanesli nikomur in so pobili žene in otroke brez usmiljenja, kakor so jim pač prišli pod roko, oziroma pod njihove nože. Drugi deli podivjanih Arabcev pa so se vrgli na požiganje, tako da je med klanjem vzplamtelo mesto na več krajih in je bilo takojšnje posredovanje redne policije od začetka silno otežkočeno. Sprva se je bilo bati, da ne bo sploh vse mesto zgorelo do tal. Včeraj in danes je policija s pomočjo rdečega križa začela iskati človeške žrtve pod razvalinami in je na več mestih naletela na kupe ožganih trupel, ki jih ni biln mogoče spoznati. Kljub temu, da so oblasti temeljito posegle vmes in skušale vzpostaviti red in varnost — poročevalci pravijo, da so bile nekatere arabske tolpe kratkomalo postreljene, ker niso hotele odnehati — so je polastil židovskega prebivalstva nepopisen potrebščin. Skušnja kaže, da je upravičen strah delavcev, da bi ta akcija vlade ostala brez uspeha. Po podatkih zavoda za preiskovanje konjunkture so se skupni dohodki delavstva dvignili do maja tega jeta za 17%; toda to zboljšanje zadeva le skupne dohodke vsega delavstva, medlem ko so plače posameznikov ostale neizprelnenjene. Vlada upa, da bo mogoče polagoma zvišati dosedanje plače, ki znašajo povprečno 26 mark na teden. Zanesljiva poročila pa pravijo, da vlada ne bo mogla izvesti te akcije, temveč, da se delavstvu obeta celo znižanje plač. V Švici se je znižanje piač nekoliko ustavilo, še posebno, ker se je organizirano delavstvo lahko postavilo v bran ter je branilo pravice, zagotavljene v skupnih pogodbah. Uradništvo se ni moglo tako uspešno braniti. Stroški za življenske potrebščine so se nekoliko znižali, posegla je vmes tudi država v tem smislu. Junija tega leta so znašali 129, junija lanskega leta 131. Cenejša je obleka in cenejša so tudi stanovanja. Kako je pri nas? Indeksne številke, ki nam jih je dala Delavska zbornica v Ljubljani, kažejo za junij toga leta 136.1 (življenske potrebščine za junij lanskega leta 146.8, za junij 1932 137.3 in za 1. 1931 149.8 nasproti 100 1. 1914). Tega indeksa ne moremo primerjati z indeksom v omenjenih državah, ker so ti sestavljeni na podlagi stroškov za življenske potrebščine v zlatu. Naša domača statistika navaja, da so znašali stroški za preživljanje posameznika letos junija 764, lani 824, 1. 1932 770.22, 1. 1931 840.45. Kako nizek je standard delavca, katerega zivljenski stroški so bili za podlago te statistike, kaže že okolnost, da je n. pr. za stanovanje posameznike vračunjenih 150 Din. ali pa za stanovanje 4-članske družine 200 Din. Poročilo OUZD v Ljubljani ugotavlja, da znaša povprečna dnevna zavarovana mezda 22.57 Din in da je za 0.77 Din nižja kakor v juliju lanskega leta. Plače delavstva — in uradništva tudi — gredo torej navzdol in z njim tudi kupna moč. S padanjem kupne moči prebivalstva se manjša možnost konsuma. To dejstvo naj upoštevajo tisti, ki plače nižajo, in tisti, ki skušajo vreči vsako novo obremenitev države na hrbet kousumenta. strah in so židovsko družine bežale na vseh koncih in krajih iz gorečega mesta, kjer je razsajal še arabski nož. Nevarnost še daleč ni mimo in se francoske kolonijalne oblasti zavedajo, da je lahko mogoče, da se bodo nemiri razširili tudi na druga mesta i židovskim prebivalstvom. Iz Toulona je odplulo nekaj bojnih ladij, ki bodo ojačile policijo in vojaške posadke v obalnih mestih Alžerije. Danes je postalo že popolnoma jasno, da so nemiri izbruhnili po natančno določenem načrtu. Arabci so najprvo napadli velike manufakturne trgovine v največji ulici Rue Nationale, ki so bile v hipu razdejane, nato pa zažgane. Od tam so napadalci prodirali dalje v židovsko predmestje, in sicer na več krajih in v manjših skupinah. Policija je našla trupla židovskh žena in deklet, ki so bila na najgroznejši način razmesarjena. Arabci so tudi imeli smrtne žrtve, ker so se židje le branili, a svoje mrtvece so odnesli, tako da je nemogočo soditi, koliko jih je padlo, oziroma koliko jih je bilo ranjenih v tem pogromu. Ko so prikorakale čete redne vojske, so častniki bili naravnost osupnjeni nad grozovitostjo borb, ki so trajale dva dni in eno noč. Trenutno je vse mesto zasedeno od redne vojske in vojaške oblasti gospodarijo. Opazilo se je namreč, da so pridrveli v Constantine tudi Arabci iz notranjosti puščave, da pomagajo svojim sona-rodlijakom. Zato je francoska vlada odredila, da pošlje še več vojaštva v ogrožene kraje. V Constantine prihajajo. neprenehoma vlaki i novim vojaštvom in i artiljerijo, vojaška letala pa neprestano krožijo nad mostom. Po vseh ulicah je bilo šc včeraj mogoče videti velikanske mlake krvi. Mrliči pa so že odstranjeni. Pariz, 8. avg. b. Kljub pomirjevalnim komunikejem ministrstva notranjih zadev in alžirskih oblasti se položaj v Constantinu še ni zboljšal in prihajajo zelo alarmantna poročila posebnih dopisnikov nekaterih pariških listov, ki poročajo svojim listom, da je položaj še vedno zelo kritičen. Medtem ko se uradno sporoča, da je bilo le 27 mrtvih in 50 ranjenih, se privatno cenijo žrtve na stotine. V Constantinu vlada še vedno obsedno stanje in nihče ne sme iti na ulico brez legitimacije. Večina judovskih družin je pobegnila, nekatere pa ho se zaba-rikadirale v svoja stanovanja, iz katerih se ne upajo. Po ulicah korakajo vojaški oddelki. Gasilci imajo še vedno dovolj dela, ker se še vedno iz po gorišč dvigajo plameni. Judovska četrl mesta nudi zelo žalostno sliko in je popolnoma opustošena. Vse trgovine so ilemolirane in zažgane. V Constantinu so se dogajale strašne scene. Arabci so naravnost zdivjali in so večini žrtev prerezali grlo. Med žrtvami pa je tudi zelo mnogo otrok. Nemiri so se pričeli širiti še na ostale kraje Alžira, zaradi česar so vse vojaške garnizije v Alžiru v strogi pripravljenosti. Delovanje bolgarske diktature: „Prijateljsko" znižanje vseh dolgOV Kmetom 40 obrtnikom 30, trgovcem 20% Sofija, 8. avgusta. AA. Bolgarska agencija poroča: Predsednik vlade Georgijev je obrazložil poročevalcem listov zakonske ukrepe, ki jih je izdala nova vlada za ureditev zasebnih dolgov na Bolgarskem, da olajša položaj dolžnikov. Predsednik je naglasil, da zakon, sprejet meseca decembra 1933, po katerem se zniža obrestna mera zasebnih dolgov in provizorno odlože vračila po lestvici za 20 let, ni piokazal nikakega uspeha. Novi vladni ukrepi imajo pa namen znatno znižanje zasebnih dolgov do 300.000 levov, in sicer znižanje za 20% pri dolžnikih trgovcih, do 30% pri obrtnikih in do 40% pri kmetih. Vladni ukrepi tudi omogočajo naglo in Blagoslovi komunizma prijateljsko znižanje pogojnih dolgov; to znižanje ponudijo upniki sami svojim dolžnikom, in sicer z znižanjem dolžnega zneska za 25, 35 in 50%. Novi zakon določa, da prevzamejo izgube pri likvidaciji dolgov posebne samostojne blagajne, ki jim država odstopi nekatere dohodke od davkov, ki znašajo po državnem proračunu 220 milijonov levov na leto. Svoje poročilo je Georgijev zaključil z ugotovitvijo, da je država prevzela veliko žrtev, samo da uredi vprašanje notranjih zasebnih dolgov. Vlada ostane zvesta načelu socialne in gospodarske harmonije in misli v ta namen zastaviti vse svoje sile. Vojna sodišča na žilnih poljih Rusija hoče z vojaštvom prisiliti kmeta, da obdeluje zemljo London, T avg. TG. Dopisnik »Tiinesa« p ta teden v Budimpešto. Dunajska vremenska napoved. Nekoliko boljše, vendar še ne zanesljivo lepo vreme. Nekoliko topleje. Dokazi iskrenih Germanov Kako obdržali Slovane pod germanstva Velikodušen načrt dr. B. Thiesa i morala biti vzgoja v teh šolah sicer jezikovno utrakvistieua, toda v duhu vzgoje skozi in skozi nemška. Samo kar je v pravem nemškem interesu, hi se poučevalo v teh šolali, in učencem hi se na široko odpirale oči za tuje politične, gospodarske, kulturne in plemenske pomanjkljivost zmote, napake in prevzetnosti. Tako se bomo morali temeljito baviti z razvojem tujih nacionalizmov. z zatiranjem nomštva, z vplivi nemške kulture na tujo ia nikakor no bomo pozabili na takšne stvari, kakor je n. pr. češki Sokol, poljsko društvo za vzhodne marke, vseslovanski zbori, tudi takšnih čudnih stvari, kakor jc zadeva Kraljedvor-skega rokopisa ne bomo pozabili! Nacionalni smotri in naloge bodo ravno v teh šolah dosežene v najpopolnejši meri; zakaj tuja kultura v šolskem pouku ni nikdar sama sehi namen, marveč služi edinole kot sredstvo za vzgojo k nemštvu in za utrdietv in ojačenje obmejnih pokrajin. Naposled hočemo v takšnih šolali vzgajati k nadaljevanju tisočletne nemške politike, ki jc na vzhodu našla svoje nemško kulturno interesno območje. Le-to si hočemo z modro prilagoditvijo njegovim potrebam in željam brez vojska duhovno ohraniti, zgolj s svojim delom in s pomočjo svoje kulture. Zaključek je pa ta: nočemo, da bi Angleži in Ainerikanci imeli evropski vzhod za prodajno območje svoje industrije. Naša vprašanja Tako pravi dobri gospod dr. Thies. Mi . ee jpa vprašujemo: 1. Mar Nemci še danes niso uvideli, da jc vzhod kulturno vsaj toliko močan iu samostojen kakor tretji rajh? Kulturnega jerobstva Nemcev zares Slovani nič več ne potrebujejo. Samo svobodno izmenjavanje kulturnih dobrin — pa ne samo z Nemčijo, ki smatra vzhod in jugovzhod za svoje kulturno interesno območje — marveč i vsemi evropskimi in izvenevropskimi kulturnimi narodi, je še mogoče. 2. Mar Nemci res mislijo, da se dado deliti evropske države danes šc (pa naj gre magari tndi samo za »vzhodne« in »jugovzhodne« države) v interesne sfere raznih drugih evropskih držav? To je ali slepota ali domišljavost. Bržkone oboje. Ljubljana, S, avgusta. Danes ob 3 popoldne so se vršila pogajanja med TPD in zastopniki delavstva. Pogajanja so se vršila v palači TPD in jim je prisostvovali zastopnik ministra, glavar Močnik. Za ljubljansko rudarsko glavarstvo sta prisostvovala pogajanjem ing. C i hI ar in Zupančjq, za TPD pa generalni ravnatelj Skubec, g. Juliard, ing. Henrik, dr. Vrhunec in generalni tajnik Pogačnik. Za zvezo industrijcev je prisostvoval pogajanjem dr. Adolf Golja, za Delavsko zbornico Jože' Golmajer, za II. rudarsko skupino Franc Pliveršek, glavni zaupnik Filip Mura, za Zvezo rudarjev Jugoslavije Anton Krani-berger, Ivan Benedik in Jurij Arh, za Jugoslovansko strokovno zvezo Lojze Lešnik in za Narodno strokovno zvezo Strus. V teku pogajanj je bilo med obema zainteresiranima strankama sklenjeno sledeče: Od 15. avgusta t. 1. stopijo v veljavo naslednje mezde: L kategorija 37 Din, II. kategorija 32.25 Din, III. kategorija' 27.25 Din, IV. kategorija A 23 Din, B pa 18.50 Tin. Zdaj veljavno ipremijeke in aikordno nagrade, se etiižajo za 3 odstotke. S 1. septembrom 1984 so i določa za vse delavce, ki so bili dozidaj upravičeni sprejemati deputatni premog, nova količina G ton "letno, oziroma pri onih, delavcih, ki eo prejemali dozdaj' polovico deputatnega premoga, količina tri tone. TPD odstopa od svoje zahteve po' delšatego-riwici.il kopačev ter ostane točka 3 dosedanjega protokola od 27. julija 1931 dalje v veljavi. Ta dogovor se smatra,, kot da se protokol kolektivne pogodbe od 27. junija 1931 podaljša in ga bodo delavski zastopniki, ki so pogajanjem prisostvovali, podpisali takoj, ko dobijo potrebna pooblastila. To se bo zgodilo do 15. avgusta 1934. Zastopniki TPD so pri pogajanjih kazali od začetka veliko nedostopnost ter zahtevali znižanje mezd kar pavšalno za 0 odstotkov. Zaradi odločnega nastopa zastopnikov delavstva pa so morali svoje, zahteve znatno ublažiti, čeprav so morali delavski zastopniki, dasi neradi, tudi pristati na ne-kolikšno znižanje mezd. S tem, se zdi, da je mezdni spor med TPD in, rudarji zaenkrat končan. Šahovske tekme Šahovski turnir v Mariboru Steiner vodi. Četrto kolo. Danes se je igralo 4. kolo mednarodnega šahovskega turnirja v Mariboru. Igre so se pri-, čelo popoldne ob 17 in so trajale skoraj do 20. Tudi današnji dan jc bil za številne prijatelje šahovske igre zelo privlačen. Predvsem je bilo zopet v ospredju zanimanje zu našega domačega mojstra Vasjo Pirca, ki je imel za nasprotnico gospo Mcnšikovo. Drugi domačin prof. Stupca je dobil nevarnega nasprotnika J Steiner ja. Zelo zanimiv je bil dvoboj Spicl-maii : Reifir. Na prvi deski sita se bojevala Vidmar ml. in Astaloš. Dr. Drezga je imel dane« prost dan. Partija Menšikoiva : Pire je končala remis, in sicer na predlog Menšikovc, ki ga je Pire sprejel. Partija Vidmar mil. : dr. Astaloš sc • končala z zmago dr. Astaloša. Nadalje je Spiclmann izgubil proti Reifiru, kar pomeni veliko presenečenje. Stupan pa je izgubil proti Steinerju. S tem je Steiner prešel v vodstvo in je stanje po 4. kolu sledeče: Steiner 3 in pol. Pire 5," Reifir 2 in pol, Menšikova 2, dr. Astaloš in Spielmann 1 in pol, Stupan I, dr. Drezga in Vidmar pol točke, jutri popoldne se prične 5. kolo in sicer se snidejo Reifir : Menšikova te« -oba rivala naš domači mojster Pire : Steiner. To bo obenem tudi najbolj zanimiva partija, istočasno pa borba za prvo mesto. Stupan igra proti Vidmarju mL, dr. Astaloš proti dr. Drezgi, dočim je Spiclmann jutri prost. Belgrajski turnir Belgrad, 8 avg. m. V četrtem kolu šahov-skega amaterskega turnirja sta bili najprej končani partiji Vukovič : Nikolič in Jurišic : Baver, obe neodločeno. Ostale partije so bih; prekinjene ter so se nadaljevale danes dopoldne. Prva -je bila končana partija Didzinsky Pavlič, in sicer neodločeno. Ostale partije pjt šo končale: ing. Ecuer je zmagal Maksimovlcii. Carcv jc dobro igral proti Šorliju in dosegel remis. Partije Grenčarski : Breder, Schreiber : Matjejev, Rajkovič : Petrovič, Nagymellikut.fi : Sikošek so bile danes dopoldne prekinjene. Sikošek bo dobil partijo. Stanje po 3. kolu je sledeče: Didzinskv, Jurišic, šorli 2 in pol, Breder, Sikošek 2 (t), Schreiber l in pol (1), Vukovič, Nikolič 1 in jiol itd. Drugi dan troboja v Budimpešti Stoletni boj, ki gre h koncu Filipini - samostojna država Združene države Amerike so dovolite Filipinom svobodno ustavo Nevvvork. 7. avg. TG. Iz Manile poročajo, da se Je zbralo 200 zastopnikov v palači zbornice, da sestavijo na podlagi zakona, ki jim je dal svobodo, ustavo svoje države. Že sedaj je jasno, da bo nova listava republikanska in da postanejo Filipini za Kitajsko druga velika republika na Daljnem Vzhodu, 'Filipini so že otl I. 1916 uživali široko avtonomijo in je Amerika imenovala samo generalnega guvernerja, podgtivernerje in člane vrhovnega sodišča. generalni guverner pa je obenem s predsednikom Združenih držav imel pravico od parlamenta sklenjene zakone razveljaviti. Zadnja leta se guverner lii mnogo vmešaval v avtonomno upravo otočja in je samo vplival na to, da javnega denarja ne zapravljajo. Sedaj so Filipini postali dejansko neodvisni, oziroma bodo dosegli popolno neodvisnost po desetih letih, če bodo dokazali, da so za samostojnost zreli. Do takrat pa morajo svoje zakone še vodno predložiti ameriškemu parlamentu in v šolah mora ostati pouk angleškega jezika obvezen. Tudi ostane do nadaljnjega vrhovno sodišče I Amerike še vedno zadnja prizivna ustanova -za vse , razsodbe ua Filipinih. Filipinci upajo, da bodo novo j ustavo spravili pod streho do jeseni, tako da bodo imeli v oktobru že pristanek predsednika Roose-relta. šele potem ho ustava predložena ljudskemu glasovanju na Filipinih. Prva vlada neodvisne republike Filipinov ho bržkone imenovana že v začetku januarja 1934 in ji ho verjetno predsedoval znani zaslužni politik, sedanji predsednik senata Mantiel (Jnezon. Izbruhnil je spor med Baski in osrednjo vlado Madrid, 8. avg. E. Komaj je polegel spor med osrednjo špansko vlado in med Katalonijo glede novega zakona o agrarni reformi, ki ga Katalonija ni hotela sprejeti, se je pojavilo, tako piše Journal de Geneve , novo nevarno notranje nesoglasje, in sicer topol med osrednjo vlado in med baski-škimi pokrajinami. Osreduja vlada je namreč imenovala za baskiške pokrajine, kot za vso ostalo Španijo tako Imenovana pokrajinska odposlanstva, a baskiške občine so enodušno izjavile, da jih ne pripoz.najo ravno zalo, ker so bile imenovane brez predhodnega sporazuma z deželami Baskov. Vse baskiške občine so sedaj sestavile •srednji delovni odbor, v katerem sedijo zastopniki pokrajin Biskaja, Oiiipiizeoa in Alava in ki »i je stavil nalogo r, vsemi sredstvi hraniti starodavne pravice Baskov, ki izvirajo iz svojerasne pogodbe, »klenjenc med Madridom in med baskiškimi po- krajinami. Madridska vlada hoče sedaj to odbor razpustiti, češ, da se nc bo pečal samo % gospodarskimi vprašanji, ki edina tvorijo vsebino imenovane pogodbe, ampak tla ho segel tudi na politično polje in razvil novo narodno gibanje Baskov. Španski pokrajinski guvernerji so prepovedali vsake sestanke občinskih odborov, toda dozdaj se občine za to prepoved niso brigale in je župan v Saint Sebastienu izjavil, da se za prepoved ne bodo zmenili. Ker javna zborovanja niso mogoča, se vršijo tajno na skritih krajih. Najhujši je odpor v pokrajini Biscaja, kjer so občinski odbori popolnoma prekinili vsake odnošaje s pokrajinskim guvernerjem. HUterjevshi begunci Mori bor, 8. avgusta. Maribor je |w*tal nekako centralno zbirališče vseh avstrijskih beguncev. Vsi, ki pridejo preko moje na Koroškem in Štajerskem, se napotijo najprej v Maribor, kjer jih zbirajo v večje skupine ter odpravljajo naprej v taborišča v Varaždinu, Požegi in Belovaru. Še vedno prihajajo posamezniki ali manjše skupine. Pred nekaj dnevi je prekoračila večja gruča mladih ljudi mejo pri Sveti Kungoti, Imeli so s seboj šotore in celo skavtsko opremo ter se irtaborili v Kamniški grabi, kjer so bivali več dni, dokler niso domačini opazili gostov ter opozorili nanje orožnike. Privedli so jih v Maribor ter priključili današnjemu varaždinskemu transportu, v katerem je 15 begunov. Vse begunce prenočijo v policijskih zaporih pri Grafu. Zanimivo je, da so mariborski Nemci prvič na policiji ostro protestirali radi lega. da bi begunce prenočevali pri Grafu. Ko so jim pa potem predlagali, naj oni nekaj prispevajo za lepšo prenočevališče in prehrano, pa so hitro utihnili. Zdaj ni več nobenih j>roteslov ... V Mariboru stalno stanuje nekaj hitlerjevcev, ki imajo redne potne lisic ter imajo v mestu znance ali nvojce. Nekateri premožnejši bivajo v hotelih. Nekaj dni se je mudil v Mariboru tudi vodja bivšega štajerskega Heimat-schutza in šef generalnega štaba hitlerjevskih napadalnih čet za celo Avstrijo Kainmerhofer. Včeraj je odpotoval v Munchen. Dobil je |>otni vizumi na zagrebškem nemškem konzulatu. Med begunci, ki so zdaj v Mariboru, je nekaj takih, ki so tudi prej večkrat prihajali sem na obisk. Zanimivo je. kako so izpreinenili svojo sodbo o naših razmerah. Prej je bil pri nas »BalkaiK, zdaj pa se jim zdi, ~>da so v raju . Taklnost in nepristransko postopanje naših oblasti je napravila nn vso najboiiil vtis. Budimpešta, 5. avgusta. PROGA H00 nu je običajno pri nas sila •dolgočasna. Tu sc pa: takoj spočetka razvije oster boj; dr. Bibiča se 5 sicer do 200 ni drži ostalih, nato pa mora popustiti. V prvi skupini .se borit* JG.letni Modjur , Pjber in Italijan Costolli, slednjemu se še to • pot posreči zadnjih 50 m uiti v silnem spriutu mlademu Madjaru. Boj za 3. in 4. mešjo je; istotako srdit med Angyalom (Madj.) in Pe-rentinom (ital.). Milialek ni siartal, ker sc je! hranil za štafeto. Rezultati: 1. Costolli (Italija) — 21 min. 19 sek. 8. 2. Pyber (Maja.rska) — 21 min. 23 sek. 3. Angyal (Madjarska) — 21 min. 50 sek. 8. 4. Peremtin (Italija) — 21 min. 52 sek. 5. Dr. Bibiča (Jugoslavija) 22 min. 42 sek. 8. 200 m PRSNO: Tempo jc koj spočetka silen in naša 'plavata Strmec ter Matošič popuščata meter za metrom in slednji pri 150 m sploh odstopi, Do poslednjih 20 m vodi Bcftetti, nalo pa ga prehiti Mezay. Rezultati: 1. Mezey (Madjarska) — 3.00.2. 2. 11 ild (Madjarska) — 3.02.4. 5. Bertctti (Italija) — 3.02.5. 4. Pavliček (Italija) — 3.04. 5. Strmac (Jugoslavija). ŠTAFETA 4.200 m: je bila izredno zanimiva, posebno ipa poslednja predaja : za Italijo plava Signori, za Madjare pa Csik ter se je v splošnem smatralo, da Csiku pač nikdo v sprimtu ne bo kos. 'Ižncnadil je Signori, kateremu je uspelo šele 'zadnjih par metrov prehiteti talentiranega Madjara; Pluvu-či maše štafete se niso niti malo 'trudili; ker je bilo brez upanja priti ostalima vsaj v bližino. V naši štafeti je najbolje plaval Mi tli z 2.31.6. v madjarski Szekely 2.23.6, a najbolje Sigiiori 2,23.4. Rezultati: t. Italija 9.40.2. 2. Madjarska 9.40.4. 3. Jugoslavija 10.32. WATER-POLO TEKMA MADJARSKA : JUGOSLAVIJA - 11:2 (6:3) Takoj v prvi miituti iznenadi Jugoslavija Madjare: Standinger ostro strelja — 1:0 za nas. Madjari izravnajo, a že strelja Nemcih — 2:- za Madjare. Sodnik izključi llallassyija radi foula nad Dabrovičem in z lepo kombinacijo Dabrovič-Ciganovič zravnamo na 2:2. Madjari postajajo vedno opasnejši, igra ostrejša ter je rezultat ob polčasu 6:2 za Madjare. V drugem polčasu igrajo naši neverjetno slabo; deloma orzlovoljeni nad krivičnimi odločitvami sodnika Rademacherja, deloma prepuščajo žogo protivniku brez vsake boribe ter niti ne pokrivajo ne. Gol za golom pretresa našo mrežo, sodnik |>a no vidi, da streljajo Madjari iz off-sidu. Dohrovic strelja, žoga je v golti, n sodnik ga ne prizna. Dvakrat so hoteli naši igrači zapustiti igrišče. Kakor je igra sama napravila na občinstvo dober ntis, tako so si fantje odbili vse simpatije s svojim nesportnim obnašanjem . BudimpeSta. 6, avgusta. Danes sc je vršila vvalerpolo tekma Jugoslavija : Italija. Splošno jc vladalo med Madjari in med nami prepričanje z ozirom na dokaj dobro igro z Madjari, da bodo Italijani precej topeni. Naši pa so igrali tako obupno slabo, dn si človek niti predstavljati nc more. Vodimo z. 1 : 0, n v drugem polčasu zravna Costolli za Italijane in rc.zulitai ostane do konca nespremenjen, še več, Italijani so nekajkrat nevarno ogrožali naša vrata, a spretni Mihovi-lovie vse žoge ujame. Naši streli pa gredo vsi previsoko. » žogo podajajo naši mi ravnost Ita- lijanom. Tako se imamo zahvaliti tudi italijanski . nespretnosti, da nismo bili premagani. Stanje točk po končanem troboju; ■ Madjarska 49, Italija 37, Jugoslavija 11. Štafetni tek skozi Maribot Maribor, 8. avgusta. V okvirju Mariborskega tedna je priredilo tukajšnje poverjeništvo JLZ danes zvečer štafetni tek skozi Maribor, za katerega je vladajo med Mariborčani veliko zanimanje. Že od 7 je vsa Aleksandrova cesta od kolodvora pa do Trga svobode bila pretvorjena na obeh straneh v mogočen Spali r. S svojimi štafetami so nastopili vsi mariborski klubi. Proga je vodila kot običajno od starta na KoroSčevi cesti pred Ljudskim vrtom mimo učiteljišča, Gozdarske šole, okrajnega načelstva na Aleksandrovo cesto pod kolodvorom in nato mimo frančiškanske cerkve na cilj na Trgu svobode. Točno ob 7 je dal Bergaut znak za start. V začetku je vodil SK Železničar, kmalu pa je prevzel vodstvo Rapid, ki ga je obdržal do cilja. Prijetno je iznenadi 1 Železničar, ki je kljub rezervam dosegel drugo mesto tik za Rapidom jn daleč pred Sokolom. Svoboda in Maraton sla zasedla šele 4. in 5. mesto. Rezultati: Rapid v postavi: Monderer, Viznovič, Verzelj, Mtihleisen, Jeglič, Hofer, Barlovič 4:11.9; 2. SK Železničar v postavi: Stropnik, Venuti, Perme, Rak, Požar, Mu-ravc, Starašina, 4:17.2; 3. Sokol kraljevine Jugoslavije, Maribor; 4 SK Svoboda; 5. Maraton. Osiješke zlorabe Belgrad, 8. avgusta. S pristojnega mesta smo dobili tole obvestilo: Preiskovalne oblasti v Osijeku so izvršile pred nekaj časa preiskavo proti zastopnikom nekaterih podjetij in nekaterim drugim osebam zaradi zlorab, iz katerih izvira neka škoda za državno blagajno. Te zlorabe so se v posameznih primerih vršile ttidi s sodelovanjem nekaterih državnih nameščencev. Na zahtevo pristojnih preiskovalnih oblasti so se izvršile nekatere zaslišbe in preiskave in so oblasti odredile tudi več preiskovalnih zaporov v Osjjeku in drugih krajih. Preiskava se nadaljuje po rednem postopku in ko bo brez škode za preiskavo moči dati tudi druga podrobnejša pojasnila, bodo izdana. Vse dotlej je treba vesti, ki se o tej preiskavi raznašajo, cesto tudi s posebnim namenom in s tendcnčniin poveča-vanjetn, sprejeti s posebno rezervo. Državne oblasti in sodišča bodo vse storile, da bo pravici ustreženo, da ne bo državna blagajna oškodovana in da nihče nc uide zasluženi kazni. Za zdaj se lahko reče samo to, da vesti, ki se razširjajo tudi pri nas in v inozemskih listih, nc ustrezajo v vsem rcsnici tako glede višine škode, kakor glede posameznih osebnosti, ki jih spravljajo s to preiskavo v zvezo. Drobne vesti Moskva, 8. avgusta, p. Danes je predsedniku osrednjega izvršnega odbora sovjetskih 'republik Kalininu predal svoja pooblastilna pisma novi češki jiosianik dr. Bogdan Pavlu. Dunaj, 8. avgusta, p. Danes se je začela pred tukajšnjim vojaškim sodiščem razprava proti devetim aktivnim policistom, ki so sc udejstvovali pri napadu na palačo zveznega kanclerstva. — Na Dunaju ie bilo aretiranih po 25. juliju okoli 2000 socialnih demokratov in komunistov, ki so pa bili danes, ker je nevarnost minula, izpuščeni iz policijskih zaporov. Douarnenez, 8. avgusta, p. Tu se je začel velik ribiški štrajk. Danes se ni odpeljala na lov sardin niti ena ribiška ladja in so vse tvornice za predelavo sardin ustavile svoje delo. Ribiči zahtevajo, da sc jim prizna najnižja cena 200 frankov za sto ujetih rib, ue pa da se popoldne, ko je dovoz večji, cena zniža na 175 frankov. Ce štrajk nc bo jutri končan, bo posredovala vlada. Dover, 8. avgusta, p. Izredno slabo vreme, ki je povzročilo visoke valove v kanalu, jp preprečilo nadaljnje plavanje avstrijske plavalke Eme Faber Ema Faber je večji del kanala že preplavala in jt bila oddaljena od Dovra le še 10 milj, ko je morala prekiniti svoje plavanje. Novo kopališče v Rogaški Slatini Zanimive izkopanine ob Prespanskem \ezetu Sodba našega rojaka učenjaka dr. Franceta Mesesneh Ob slovesnosti, ko je bilo novo kopališče odprto, je bilo plavalno tekmovanje, kf; je priredil športni k hib »Maraton« iz Maribora. Pri Čehih in Slovakih Praga, 3. avgusta Odmevi narodne tvornosti se čutijo tudi v kulturnem snovanju. Marsikje je v tezi naših dni padlo ustvarjanje kulturnih dobrin in vrednot. V češkoslovaški republiki govorimo lahko slejkoprej o hiperprodukciji na tem polju, predvsem v literarnem oziru. Saj izhaja v ^publiki najmanj 70 revij, ki so pa malodane vse pasivne. Med čisto literarnimi revijami je omeniti katoliške: ftad, Poesie, Archa in Kultura (slovaška). Edina filozoficna revija v republiki je Filozofička revie, ki jo izdajajo do-minikanci v Olomoucu. Dočim je revijalno izdajanje pretežno pasivno, so izdaje na literarnem knjižnem trgu aktivne. Nedvomno važno vlogo igrajo v tem pogledu lepe nagrade, ki jih za izvirna literarna knjižna dela razpisujejo država, posamezne dežele in zaloznistva. V tem je razlog pojavu, da izhaja v republiki okoli 400 literarnih knjižnih del le.tno. Glavna literarna založništva so Melantrich, Borovy, Odeon in Kuncir. V vrstah katoliških pisateljev so si osvojili vodilno mesto Jaroslav Du-rych, Jakob Deml in Izidor Zahradnicek. Močna in aktivna prizadevanja se čutijo tudi v drugih smereh kulturne akcije. Tukaj prehajam mimo znanosti in šolstva, ki zahteva obširno razpravo zase, k navajanju vzornih knjižnic, katerih uspevanje je možno le ob dejstvu trdne kulturne zavesti in moči. Univerzitetna knjižnica praška v staroslavnem jezuitskem Klemen,tinu šteje danes 800.000 knjig in 4000 rokopisov. Slovanska knjižnica, ki jo vzdržane ministrstvo za zunanje zadeve, ima 200.000 zvezkov (slovenski oddelek tvori v pretežni meri dr. Šlebingerjeva kupljena knjižica); par-lamentna knjtižnica 83.465 knjig; znamenita strahovska samostanska knjižnica nad 100.000 zvezkov in razen tega še zbirko pomembnih rokopisov. Splošno znana je visoka stopnja glasbene kulture ter odličen umetniški sloves praškega gledališča in praške opere posebej. V slikarstvu stojita v ospredju slikarskega razvoja skupini okoli društev »Manes« (ust. 1887) in »Osma« (ust. 1908). Daleč izven državnih meja eo danes znana imena V. Beneš, J. Čapek, O. Coiuibine, O. Nejedly, V. Špala, Kubišta. V kiparstvu pa se s pridom uveljavljajo učenci Jana Štu>rsc in Otona Gutfreunda. Iz skupine najmlajših umetnikov, ki so se predstavili na javnih razstavah s svojimi deli, stopajo prav vidno na plan slikarji J. Bauch, F. Muzika, J. Širna in štyrsky ter kiparja J. Landa in B. Štefan. Kakor je siceršnja publicistika v neprekinjenem ustvarjanju, tako je tudi časnikarstvo na višku moderne produkcije, organizacije in tehnike. Samo v Pragi izhaja okoli 30 dnevnikov. Politično stanje. Duh treiznega in uravnovešenega presojanja je zajel tudi politično ploskev ter jo še danes obvladuje, t roniknil Te v vso to notranjepolitično polimorfnost ter jo izoblikoval v čvrsto aktivno politično fronto Je tukaj od onega začetka v akciji neka ustaljena urejevalna sila in volja, ki na vseh straneh ustvarja stanje urejenosti in skladnosti. Ko bi k temu še prišlo zadovoljivo razmerje do Slovakov, ki bi se tudi moglo zbolj-šati. Učinki te urejevalne _ volje _ so otipljivi predvsem v notranji, zunanji, socialni in gospodarski politiki. Tisto načelo o združevanju modrosti in politične matematike se notranjepolitično prvenstveno odraža v vladni strukturi, ki spaja vse pomembne politične skupine razen Kramare-vih narodnih demokratov in komunistov. Ta politična uvidevnost je pritegnila v sfero državnih interesov tudi nemške agrarce in socialiste, dočim so nemški krščanski socialci v opoziciji. V smislu te ustaljene grupacije so tudi številne radikalne akcije, ki nikakor ne morejo v okvir te politično centripetalne miselnosti, morale propasti. Ob tem so se izjalovili >rav tako eksperimenti z leve kakor tudi z desne strani. Formacija političnih sil v češkoslovaški republiki ima svoje korenine v kompleksu družabne, kulturne in gospodarske vezanosti, ki povziroča, da so ta tla sila neugodna in neprikladna za raiznopolne preizkušnje (Gajda, Stfibemy, komunizem). Parlament je na počitnicah. Na površini pa •e utrinjajo nekatera važna notranjepolitična vprašanja. Katoliški blok. Takšen blok bi po priznanju vse vodilne katoliške javnosti bil ideal. Zakaj ni enotne katoliške parlamentarne fronte, bi bilo pač odveč razpravljati. Zanimivejša je okolnost, da to ni več zgolj teoretično vprašanje, odkar se ie misel enotne katoliške fronte uresničila v krščanskih delavskih vrstah. Predvsem po prizadevanjih neumornega delavskega tajnika in časnikarja Josipa Ne-prašta, ki je danes glavni tajnik združenih krščanskih delavskih organizacij v republiki, se je letos 27. aprila vršil ustanovni občni zbor tc »kupne organizacije, ki obsega in združuje kr-Ičansko delavstvo na Češkem, Moravskem, Slovaškem in nemškem delu (Verband der c.lmst- P d' lichen Gewerkschaften der ČSB), ki je doslej ločeno korakalo. Ta osrednja zveza šteje danes 93.151 članov. V vodstvu so msgr. dr. Jan Šra-mek, minister za unifikaci jo, predsednik; podpredsedniki pa so zastopniki češke, moravske, slovaške in nemške kršč. socialne delavske zveze. V tem združevalnem procesu je temelj katoliškega bloka. Za trenutek je šinilo na politično površino vprašanje enotne leve fronte, ki naj bi spa- iala socialne demokrate, narodne socialiste in omuniste. Bil pa je to samo zračni balon- I ček... Dete je pred porodom umrlo. — Tudi' se v političnih krogih precej razpravlja načrt o podaljšanju vojaškega kaderskega roka na dve leti. Zdi se pa. da ni v parlamentarnih kro- fih opaziti prevelikega navdušenja za ta načrt, er se skuša na vsak način držati princip proti proti vsakršnemu novemu obteževanju državnega proračuna. V zunanji politiki tista slejkoprej sistematično zasledovana Beneševa linija, povzeta do zadnjih učinkov iz narodne biti in miselnosti. Ta zunanjepolitična aktivnost prihaja ter se pre-raja predvsem iz dveh elementov, t. j. iz mirovne težnje in slovanske zavesti. Ta linija je dala zunanjepolitičnemu predstavniku češkoslovaške republike avtoriteto in sijaj, ki so ga sicer deležni le pomembni predstavniki prvorazrednih velesil. To prihaja odtod, ker je to urejevanje mednarodnih in meddržavnih odnosov od prevrata sem bilo premišljeno in premočrtno, ne pa ovinkarsko ter od svetovnopo-litičnih plim in osek odvisno. — Fr. Vatovec. Skoplje, 7. avg. Dober mesec je od tega, kar se je južno-srbski kmetic — musliman Dalip Dalipovič iz vasi Dolenci in občine Davat v neposredni bližini Prespanskega jezera, namenil okopa-vat koruzo na njivi, imenovani »Dolensko kale«. Dobro je delal in naenkrat mu je mo-tika zadela lia trd predmet v zemlji. Bil je zid. Dalip je v svojem praznoverju, češ, da je odkril zaklad, kopal dalje z velikansko naglico in ne da bi bil komu kaj o tem povedal. Kljub temu je za slučaj hitro zvedelo Muzejsko društvo v Bitolju, ki je najelo nekaj delavcev in nadaljevalo z nestrokovnim odkopavanjem. Okrajna oblast pa je vendar prepovedala nadaljnje odkopavanje dokler ne pride strokovnjak, ki bo pod njegovim nadzorstvom mogoče delo z uspehom in pravilno nadaljevati. Takrat je čisto slučajno bil v bližini naš rojak dr. France Mesesnel, ki že nekaj let, zelo uspešno deluje v Skoplju in na našem jugu sploh. Prav te dni je M' na službenem potovanju po Južni Srbiji. Zbiral je gradivo za knjigo o Prespanskem jezeru (nedavno je izdal sijajen vodič po Ohridu in okolici, sicer popularno pisan, vendar na čisto znanstveni podlagi, ki je bil tiskan v Ljubljani v Jugoslovanski tiskarni in je tudi temu primerno tehnično opremljen), ker namerava izdati popularno znastveno delo z naslovom »Južna jezera«. Namen knjige je propagandno-turističen in poleg dr. Mesesnela sodelujejo še nekateri skrbski znanstveniki. Ko je dr. Mesesnel kot bivši kustos Muzeja Južne Srbije v Skoplju.in sedanji prof. umetnosti na filozofski fakulteti istotam, zvedel za slučaj kmetiča Dalipa Dalipoviča, je takoj odšel na lice mesta, pregledal ze odkopani teren in izkopane predmete ter nekoliko nadaljeval z delom odkopavanja. Prišel je do sledečih zaključkov: »Dolensko kale« je prav za prav stara rimska trdnjava (castra) četverokotne oblike s približno 100 metrov dolgimi stranmi. Zid, ki je obdajal trdnjavo ozir. taborišče, je seveda porušen Cerkev sv. Vaclava lia Vršovicah. Mladenič utonil v Savi Senovo, 8. avgusta. Včeraj je nekoliko višje od broda v Raj-henburgu utonil pri kopanju v Savi Gorišek Jožef, slikarski pomočnik iz Senovega. Ali je utonil, ker ni znal plavati, ali ga je prijel krč, ni znano. Njegov sokopalec se je trudil, da bi ga rešil, kar mu pa ni bilo mogoče, ker je bil pokojni velike in močne postave. Ker je Sava precej kalna, trupla dosedaj še niso našli. Pokojni je bil letos potrjen k vojakom. Izučen je bil slikarstva. Ker pa tudi v tej stroki vlada velika brezposelnost, je bil doma pri starših. Bil je edini sin ter je za težko prizadete straše to strašna izguba. Zato vsa okolica iskreno sočustvuje. Pokojni je bil iniren in vzglcdeu mladenič ter zaradi tega povsod priljubljen. Bil je član gasilnega in prosv. društva v Rajhen-burgu. Pri prosvetnem društvu se je zelo agilno udejstvoval v dramatiki na odru. Šc preteklo nedeljo je prevzel vlogo za novo igro, ki jo pripravlja prosv. društvo. Pokoj njegovi duši, hudo prizadetim staršem pa naše globoko sožalje! tmmmmmmmi^mma^mmmmammmmmmmmmmmmmmm — Pri motnfab prebave, ielodtnib bolečinah Trt a di aluhniti glavobolu, mtglianiu oči. razdraženih" živcih, oespaniu oslabelosti, nevolji do dels povzroči naravna »Frani Joselova« grenčica odprto lelo in olaišs krvni obtok _ in ga je mogoče zaslediti le v obliki kaine-nitih gomil v višini 2 do 2 in pol m. Zid je bil debel poldrug meter in grajen iz kamena z zelo dobro lepljivim apnastini materialom. Posebej zanimiva pa je druga konsta-tacija g. dr. Mesesnela: da je sredi teli razvalin, v bližini južno-zuhodne strani zidu, t. j. sredi profane zgradbe, stala nekdaj sta-rokrščanska bazilika, ki so njeni sledovi več ko jasni. Cerkev je bila sorazmerno prostorna. Doslej je odkopana le glavna apsida in del ladje. Apsidski zid je ohranjen še v višini tri četrt metra. Cerkev je bila po zaključkih g. dr. Mesesnela s stremi ladjami. Odkrita so ležišča marmornatih grobov, ki so delili posamezne ladje. Dalje so izkopali ka-pitel okroglega strebra, precej oltarnih plošč, del mozaičnih tal bele, svetloplave in rdeče barve. Na enem mestu je dr. Mesesnel v mozaičnih tleh našel celo lepo barvano obliko grškega križa. Ob oltarju je dr. Mesesnel s poskusnim odkopavanjem dognal, da je mozaik okrog oltarja popolnoma zdrav, dočim je na drugih mestih ponekod precej pokvarjen in ga ne bo mogoče ohraniti. O obliki mozaičnih figur se je dr. Mesesnel izrazil zelo laskavo. Pravi, da je zelo zanimiva iti da se docela sklada s spiritualističnim stilom, iz česar sklepa, da mozaik (in obenem seveda tudi cerkev) datirata najkasneje iz VI. stol. po Kr. Hipotezo o troladijski cerkvi s tremi apsidami bo mogoče potrditi docela šele, ko bo prostor, na katerem je cerkev stala, v celoti odkopan. Novo arheološko odkritje, ki je prav za prav čisto slučajno, je precejšnjega pomena za zanesljivejšo rekonstrukcijo rimskih sledov v Južni Srbiji. Ta trdnjava je baje služila v obrambne namene in kot čuvarica znane transbalkanske ceste Via Egnatia. Morda bodo v okviru tega rimskega taborišča odkopali se neko drugo poslopje. Ladja bazilike je dolga 12 m. To so še le prve podrobnejše vesti o novem arheološkem odkritju. Do odkopavanja celotnega terena pa verjetno letos ne bo niti prišlo, ampak šele prihodnje leto. Planinsko siavlje katoliških dijakov . V nedeljo dne 5. avgusta je bilo pri Študen-tovski koči na*Zabreški planini pod Stolom izredno slavje. Blagoslovljena je bila nova kapelica svetega Cirila in Metoda. ..... Lansko leto smo postavili dijaki na Zabreski planini malo kočo, da bi tudi našemu revnemu di-jaštvu bilo olajšano bivanje v gorah. Tu naj bi dijaki krepili svoje telo, občudovali lepote naše zemlje, spoznavali naše ljudstvo in njegove običaje, pa iUd' iaželeif smo si šc kapelice, da bi bili lahko večkrat — tudi ob delavnikih — pri sv maši. Koncem junija smo pričeli'pripravljati prostor za kapelico. Dne 7. julija, ko je prišla na planino taborit prva skupina — 10 akademikov — je bila v novi, le napol postavljeni kapelici prvič sv. masa, od tedaj smo imeli sv. mašo skoraj vsako jutro. Dne 5. avgusta pa je bila slovesna blagoslovitev nove kapelice. . Slovesno opravilo se je pričelo ob 20. Najprej je č. g. p. Remec D. J. blagoslovil vodo, nato pa se je razvila h kapelici procesija. Izredno lep je bil pogled na dolgo vrsto Klaric in Križarjev z banderci. C. g. pater je slovesno blagoslovil kapelico in jo posvetil sv. bratoma Cirilu in Metodu. Sledil je govor in sv. maša. Peli so smleški in brezniški pevci. Popoldne ob 14 so bile pete lavre-tanske litanije z ljudskim petjem. Po litanijah pa so šiškarji igrali na prosfem na terasah pred kapelico Calderonov misterij »Skrivnost sv. mase«. Misterij je napravil na vse navzočne globok vtis. Šele pozno popoldne so se začeli gostje razhajati, vsi navdušeni in hvaležni dijakom, ki so jim pripravili toliko lepega. Pri dijaški koči in novi kapelici se je pokazalo kaj zmore pravi mladostni idealizem naših dijakov. Spoznali so potrebo po taboriščih in kočah. Brez vseh sredstev so lani pričeli graditi koco. Več tisoč dinarjev jih je stalo, pa dijaki niso obupali. Pogumno so šli naprej, daljnjim ciljem nasproti. Zaupali so v Boga, ni jih zapustil. In ko je bila koča postavljena, niso prej mirovali, da je zraslo poleg koče še božje svetišče, kjer se bo dan za dnem obnavljala sveta daritev. Dijaki se zahvaljujejo vsem dobrotnikom, ki j jim niso odrekli pomoči. Prav posebno se zahva- < ljujejo posestnikom iz zabreško-selške srenje m g Ivanu Finžgarju iz Breznice, ki z razumevanjem zasledujejo naše delo. Nadalje bodi izrečena zahvala tudi vsem drugim dobrotnikom in dobrot-nicam. Veliki so še naši načrti, še vas bomo prosili, ne odrecite nam pomoči. Smrtno nevarna nesreča s kolesom Šmartno pod Šmarno goro; 6. avg. Kolesarska nesreča se je zgodila v nedeljo v Šmartnem pod Šmarno goro, pri kateri se je smrtno nevarno ponesrečila gdč. Hafner Ela iz Preske pri Medvodah. Zgodilo se je takole: Okoli enajstih dopoldne sta se peljali s kolesi seslri gdčni Ela in Mimika Hafner od Tacna proti Šmartnem. Namenjeni sta bili v Oameljne na obisk. Izza ostrega ovinka pod klancem, injfo že v šmartnem pri hiši g. Lovrenca Kajzerja, sta pripeljala nasproti po klancu dva fanta. V Elo se je z vso silo zaletel prvi kolesar. Oba sta padla po cesti. V ta dva se je pa zavozil drugi fant, ko je vozil tik za prvim, ker ni mogel v tem hipu, ko je opazil nesrečo, ne vstaviti kolesa, ne ga zaviti v stran, tako da je ta padel, s kolesom na vrh obeh. l o-škodba obeh fantov pri padcu je bila lažja, tako da sta še sama nadaljevala pot, med tem ko je gdč. Ela poleg drugih prask dobila nad 3 cm veliko rano nad levim očesom. Na klice prestrašene sestre Mimike so prihiteli ljudje na pomoč. Odnesli so ponesrečeno Elo v bližnjo hišo g. Kajzerja ter ji začeli izpirati rano. Ela se je nato onesves ila. Kmalu je prišel poklicani zdravi k iz St. Vida g. dr Justin, ki je ugotovil hud prelres možganov. Nudil ji je prvo pomoč ler je odredil, da mora ostati v največjem miru. Ljudje so se nato odstranili iz sobe. Proti večeru r.o io odpeljali z avtomobilom na njen dom v Presko. Čudno, da sta ravno na tem mestu, kjer se je ponesrečila gdč. Ela, bila v teku popoldneva še dva karamboia, oba le lažjega značaja. Za popolno gimnazijo v Murski Soboti Ta akcija je zaključena. Dne 2. t. m. je delegacija kluba prekmurskih akademikov izročila v Belgradu željo 15.000 podpisanih družinskih glavarjev ministru prosvete g. dr. Šumenkoviču in kabinetni pisarni Nj. Vel. kralja (Nj. Vel. namreč ni bilo ta čas v Belgradu). Tudi druge člane je informirala delegacija o akciji in po njihovih zagotovilih kaže, da bo tudi višja gimnazija v Murski Soboti dovoljena. Ovira obstoji v tem, da smatrajo nekateri v tem slučaju za nujno okrnitev kočevske ali ptujske gimnazije, čemur se seveda tamošnji kraji upirajo. Vendar ta ovira ne bo bistveno vplivala na končno odločitev v vprašanju prekmurske gimnazije. Jubilejni dnevi v Domžalah Dnevno časopisje zlasti »Slovenec« in pe riodieni list »Domžale« sta že obširno poročala o proslavi 50-letnice domžalske godbe, ki bo v nedeljo 12. t. m. Slavnostno razpoloženje je že popolnoma prevzelo tržane, kateri se z vso i»ožrtvoval-nostjo trudijo in pomagajo, da bo slavnost, kakršne Domžale še niso imele in bo brez dvoma ena izmed največjih prireditev v dravski banovini v 1. 1934 imela popolen uspeh. Značaj in pomen slavnosti bodo najbolj povzdignila bratska gobena društva, katerih se je priglasilo do sedaj 12, 3 godbe še niso odgovorile, a se bodo vsekakor udeležile slovesnosti v Domžalah. Nekatere skupine narodnih noš so sporočile, da pridejo z godbami, n. pr. Mengeš, Vodice, Moravče, Sv. Jakob ob Savi bo zastopan z 12-člansko skupino narodnih noš na konjih. Ker so se jubilejne slavnosti pričele že 28. julija in se nadaljevale 5. avg., 7,ato ne bomo navedli že izčrpanega programa za ta dva dneva, amj>ak le program za 11. in 12. avg., ki sta glavna jubilejna dneva. Sobota, 11. avgusta 1934: Ob 20.30 kres in instrumentalni koncert na Šumberku, tekmovanje čolnov in razsvetljava na Bistrici. Razsvetljava trga. Nedelja, 12. avgusta 1934: Ob 4 budnica z godbo; ob 9 zbirališče pred kolodvorom; ob 9.15 sprejem pokrovitelja proslave, g. bana. odn. njegovega zastopnika, afioielnih zastopnikov in ostalih gostov. — Ob 10 sv. maša v farni cerkvi za umrle člane društva. — Ob 11 slavnostno zborovanje pred Godbenim domom. Slavnostni govor govori g. senator dr. Rožič Val.; podelitev diplom še živečim ustanovnim članom društva, pozdravi itd. — Ob 14.15 slavnostni sprevod po trgu ob sodelovanju 15 godb, gasilcev, športnih, pevskih in prosvetnih društev, narodnih noš peš in na konjih ter vozjovih in dr. — Ob 15 vo-lika narodna veselica v senčnatem vrtu g. veletrgovca Avgusta Volka z intrumenlal-nim in vokalnim koncertom vseh sodelujočih godbenih in pevskih društev. Vse interesente obveščamo, da so prometne zveze z Domžalami odlične. Vlak pride in odhaja iz Domžal vsako uro do 21 zvečer. Avtobusne zveze bodo za ta dan pomnožene v smeri proti Ljubljani, Kamniku in Celju. Iz Ljubljane vozijo redni in izredni avtobusi: ob 8, ob 12.5, ob 13, ob 14.30. — Iz Domžal proti Ljubljani: ob 19.36, ob 20.02, ob 23 in ob 24. Bivši »Bistričani« se dobimo 12. avg. t. 1. na godbeni proslavi v Domžalah. Ker naslovi gospodov niso znani, obvestite drug drugega! Bizovik Oh 50 letnici gasilnegn društva v Bizoviku so bili imenovani za častne člane gg. starosta JGZ Jo-cin Turk, ključavničarski mojster g. Ivan Breskvar ; iz' Ljubljane in posestnik v Bizoviku g. Ivan Breskvar. ki je ustanovni član tega društva in ie ža ' 35 let v njem. Ljubljanske vesti: Morilci izročeni sodišču Mariborske vesti: Proti gospodarskemu razcvetu Maribora Ljubljana, 8. avg. Dane« dopoldne so bili osumljenci gnusnega umora nad Fruneom Sršo na Starem trgu, izročeni sodišču. To so: Jolia.uu Srša, žena umorjenega Srše, Francka Srša, hčerka pokojnega,' in Anton Rozman, prijatelj Jožefe Cepu-drove, pasitoiike pokojnega Srše. Vsi trije osumljenci so bili prepeljani iz policijskih 'zaporov v šubičevi ulici posamič na sodišče. Preiskavo bosta oa naj pluču jo davke?« Tako »Trgovski list«. K temu pripominja« inc sumo sledeče. Mariborski teden je dokazal, da je industrija v Mariboru sjjosobna življenja in du ima vse pogoje zu čini večji razvoj. S tem se ne nudi boljše življenjske možnosti sumo delavstvu v Mariboru samem, ampak tudi v okolici mesta. Zato pozivamo vse trgovske ustanove Maribora, prav posebej pa še mestno občino mariborsko, du i/posluje na merodaj-nih mestih preklic odloku, po katerem se prepoveduje ustanovitev označenega industrijskega podjetja v Mariboru. Belič (Bolgarija), češki lev Franc Mrna, Feliks Ker-šič, rokoborec in boksar iz Gradca, Matevž Werm-lovski (Bratislava), Gustav Czaja, svoječasni evropski prvak (Madjarska), Franc Kauvan, prvak Avstrije, Rihard Mammke (Nemčija), Ivan Abrainov (Rusija), Ivan Chlrtoj) (Romunija), Ljudevit Mar-kovič (Jugoslavija), Carmeleto Abatti (Italija), Fi-scher Franc (Brno) in Franc Pohrady z Dunaja. □ Novi grobovi. Umrla sta v Mariboru 27 letna tkalka Barbara Zorko in 82 letni zasebnik Alojz Klampfer, stanujoč na Resljevi cesti 7. Naj počivala v miru! □ Vojna škoda. Davčna uprava v Mariboru-okolica razglaša: Stranke, ki so prinesle obveznice vojne škode v zameno od 18. juniju do 20, julija, naj dvignejo dospele nove obveznice. □ Penezov obilo. V juliju so znašali dohodki mariborske carinarnice skupno 4,814.432.75 Din. Od tega pri uvozu .4,805,965.75 Din, pri izvozu pa 8407 dinarjev. Celje & :>00 Zagrebčanov bo obiskalo predstave »Slehernika«. Vršijo se zadnje velike priprave za uprizoritev 'Slehernika« pred župno cerkvijo. Večja skupina Zagrebčanov se je obrnila na celjski Studio s sporočilom, da obišče Celje in predstave »Slehernika:, zaradi česar je vodstvo za nekaj dni predstave preložilo, da lako omogoči Zagrebčanom, da si ogledajo : Slehernika . V nekaj dneh bodo izdani lepaki, iz katerih bo razvidno, kdaj bodo predstave. — Pitali smo že v nekaterih listih, da namerava s »Slehernikom- gostovali v Celju tudi ljubljanska drama. To akcijo vodi, kakor je bilo razvidno iz dotičnlh časopisnih notic, Dramatično društvo v Celju. Po zadnjih vesteh baje mislijo igrati Ljubljančani istočasno kakor celjski Studio. Če je to umestno ali ne, bo pač presodilo občinstvo. Celjski gimnazijci na morju. Včeraj je odpotovala druga skupina, 18 članov Podmladku Jadranske straže na celjski gimnaziji pod vodstvom g. prof. Janeza Mlinarju na otok livar, kjer ostane na letovanju 12 dni. 9 Poročili so se zadnje dni v celjski opatljski cerkvi sledeči gospodje iu gospodične: Fister Jože, sodu. pripravnik v Celju in Vranjek Irena, hči po-stajenačelnika v Celju; Jeram Jakob, delavec in Kodelja Štefanija, pos. hči, oba s Pol ul; Brežnik Anton, pos. na Lopati in Marija Golavšek, pos. hči v Lokrovcu. Čestitamo! & Avtomobil ga je povozil. V ponedeljek v dopoldanskih urah je pred neko gostilno v Gaberju povozil avtomobil 43 letnega delavca iz Zagrada Antona Kneza; Knez si je pri tej priliki zlomil levo roko in dobil tudi poškodbe po ostalem delu telesa. gr Otrok se opekel pri gašenju apna. 11 letni sin posestnice v Pobrežju, Rečica ob Savinji, Orožen Konrad, je pri gašenju apna spodrsnil in zdrknil v apno, pri čemer se je opekel po obeh nogah. Litija V nemškem Gradcu je umrla ga. Antonija Sobar, gostilničarka restavracije »Zu den 6 Escben« v Puntiganiu pri Gradcu. Pokojna je bila sestra g. Francljna Pogačnika, gostilničarja iz Zavrstnika in ge. Ane Flis, žene okr. tajnika g. Flisa. Slovenci, ki so med vojno služili v Gradcu, so bili vedno pri njej, ki jim jc vedno pomagala z živili in drugimi stvarmi. — Pokopali so jo nu ondotuo pokopališče v sredo popoldne. N. v. p. Kam je izginil Harimanov Slavko? Ljubljana, 8. avg. Ze včeraj smo poročali, da je izginil strojniku Jugoslovanske tiskarne g. Hartmanu sinček Slavko, ljutlskošolski učenec, star 10 let. iu pol. Fantek je bil s svojimi starši na počitnicah v »Domu grafikov«, ki stoji blizu Fuksove brvi na desnem bregu Save med Radovljico in Ivanino gorico. Tam se je mali Slavko v družbi odraslih in svojega malega prijatelju zelo dobro zabaval. V nedeljo zvečer pa bi bil moral Slavkov prijatelj vrniti se domov. Oba fantka sta na veliki skali v Savi imela nekako taborišče ter pripravljala veliko bakljo. Na skalo sta hodila po dolgem brunu, ki je bilo položeno čez v.oilo od brega na tisto skalo. Ko je v nedeljo proti večeru mama poklicala Slavkota, naj bi šel jest, je odgovoril, da bo takoj prišel, samo majhen opravek ima še. Nato je stekel proti Savi in od tistega časa ga nihče več ni videl. Ivo so fantka zvečer pogrešili, so preiskali vse kote in skale v bližini, pa brez usjieliii. Kakor se je pozneje izvedelo, je mali Slavko hotel svojega prijatelja spremiti na postajo in mu po poli svetiti z bakljo. katero sta naredila in shranila na skali. Najbrže .ie tedaj fantek hotel po brunu priti čez Savo na skale, da bi so za, dne prinesel bakljo, s katero bi zvečer svetil prijatelju. Najbrže mu .ie na brunu spodrsnilo in je padel v vodo. Nn «kalo vsekakor ga ni bilo, ker so tam našli njegovo bakljo in vžigalice. Lahko si mislimo strasno žalost m obup ubogih staršev, ki jih .ie zadela ta nesreča. Kolonisti iz »Doma grafikov«, stanovski to-variši g. Hartmaua. so takoj prižgali velik ogenj, ki ie razsvetljeval okolico, ter zaceli iskati na suhem in v vodi. Iskali so še v nedeljo ves dan. Izurjeni potaiiljalci in plavalci so preiskali vse globočine in tolmune v savski strugi, a nikjer niso našli niti sledu za pogrešanim fantkom. Na ta način so preiskali savsko strugo in obrežje od Fuksove brvi do železniškega mostu pri Otocah. Fn iskanju so jim pomagali tudi kamnogoriski gasilci pod vodstvom g. Šparovca, Tudi oroz-ništvo v vsem okolišču .ie bilo obveščeno, a doslej ni nobenega sledu. Fantek je. kakor rečeno, star 10 m pol let, oblečen je bil v sive kratke športne lilacke in srajčko. Njegovi lasje so svetlo plave barve, po telesu pa jc dobro razvit in krepak. Kdor bi kaj vedel o pogrešanem dečku naj bi to takoj sporočil bližnji orožniški postaji, našemu uredništvu, ali pa nesrečnemu očetu. S hudo prizadetimi starši vse sočustvuje. * 0 O zdravstvenem stanju ministra v p. g. prof. Antona Sušnika nam poročajo iz bolnišnice, da je dobro. Ako ne bo kakih komplikacij, se ni treba bali za bolnika. Nevarnost seveda še ni prestana. 0 Otroci prosijo za počitnice. Vrnitev prvili skupin počitniških kolonij je povzročila med ljubljanskimi otroci nenavadno gibanje. Otroci, ki'jih je na počitnice poslala mestna občina alii pa druge javne ustanove li^dobrodelne korporncije, pripovedni jejo o prijetnem bivanju na Savi. Sort ali na morju. To povzroča med ostalimi ljubljanskimi otroci željo, da bi bili tudi deležni počitnic. Tako se dogajajo nu mestnem socialnem uradni te dni nenavadni prizori, ko prihajajo revni otroci in prosijo uradnike in uradnice, naj jih pošljejo na počitnice. Tudi matere same prihajajo s svojimi otročički na socialni urad in kažejo njihove blede obrazke, dn bi jim mestni uradniki ju ustišali njihove prošnje Ln otroke poslali na deželo. Toda mestni krediti za otroške počitnice so izčrpani in uradniki socialnega uradu morajo neradi odklanjati take prošnje. — Včeraj so odpotovali v Sv.' Jakob-Šiijevico pri Kraljeviči g. župan dr Dinko Pno. mestni fizik dr. Rus in načelnik socialnega odseka Drago Kosem. Obiskali so kolonijo revnih mestnih otrok ob morju ter jim prinesli v darilo nekaj sladkarij Dr. Rus je obenem tudi zdravstveno pregledal ob morju bivajoče otroke. © Rekord odgonske postaje. Zaradi ostre-gu nastopanja policijo j»roti brezdomcem in zaradi razširjenja delokroga mestne občine .ima mestna občina letos tudi mnogo več stroškov s svojo odgonsko postajo. Že do »od a j je odgonska postaja po številu odgnancev dosegla rekord nad vsemi prejšnjimi leti. Do 3. juliju t. I. je odpravila v domov, občine nič manj kakor 980 odgnancev, j>o večini brezposelnih ali pu klateže v. Samo meseca julija jc odpravila 178 odgnancev. Mod temi je bilo največ ljudi iz okolice, jin tudi i/, bol j oddaljenih slovenskih krajev, zelo mnogo tudi Hrvatov. Dalmutincev. Bosancev in Srbov ter le 3 ino-/etncev; to so bili I Francoz, I Bolgar, 2 Nemca in I Romun. Med odgnunci je bila sa.mo I ženska, kar je značilno zu |x»lelne dneve, ko morejo ženske kljub krizi vsaka v domačem kraju dobili primeren zuslnžek. O Razburjenje med jajčaricatni. Pred tednom smo poročali, da preurejil je jo ljubljanski živilski trg. Makadamski tliak nu Vodnikovem in Pogača r jevem trgu bodo namreč premenjali -ter nato namazali s cestnim oljem, tako da se ne bo dvigal prah. To delo pa cestni delavci opravljajo po etapah in zaradi tega se morajo od časa do časa umakniti posamezne skupine prodajalk s trgu. Nnjiprej jc tržno nadzorstvo premaknilo prodajalke solate in zelenjave na Krekov trg. Toda' gospodinje niso šle zu prodajalkami in so prodajalke .počele velik hrup, ' ker niso imele nobene kupčije. Zuto jc tržno nadzorstvo premaknilo z Vod nikovega trga prodajalke jajc iu kuretine na Krekov trg. Jajčarice se zaradi tega sicer zelo pritožujejo, Češ, da tudi njim kupčija peša, vendar ne v listi meri, kakor zelenjadarice. Vozički nile-kmric in prodajalk poljedelskih pridelkov so deloma še na Krekovem trgu, deloma pu so tudi premaknjeni dalje v Streliško ulico. Polagoma se bo morala umikati ena ali druga skupina prodajalk z Vodnikovega in Pogačar-jevega trga. To bo trajalo tako dolgo, dokler ne bo ves trg preurejen-in naoljen. O Ovce v Ljubljani. Reja ovne je v slovenskih krajih zadnja letu skoraj prenehala, razen na Jezerskem, kjer je ohranjena čista pasma. Naš kmet računa bolj z goved jo in pre-šiči, da si bi se spričo naših poljedelskih razmer tudi izplačala ovčereja. Posebno v mesecu avgustu, ko je »tava že pokošena, so ovce najbolj hvaležne za otavjč, ki ga popusejo. Pa tudi ljubljansko p-rebivulstvo ima veliko zanimanje za ovčje meso in jagnjetino. Včeraj je na ljubljanski živinski trg pripeljal neki llv-vut čredo kakšnih 13 ovac in jagnjet. Hrvat .se je postavljal, du bo ovce prodal po 5 Din žive teže, toda sc je zmotil. Saj je po tej ceni nu razpolago dobro pitana goved. Po 5 in 6 Din žive teže je Hrvat razpečal sicer jagnjet, ovce in ovne pa jc moral dajuti po 3 Din kilogram žive teže. Mesarji prodajajo ovčje meso na ljubljanskem trgu po 8—10. Din kg, jagnjetino pa po 14 do 16 Din. Zanimivo jc to, da je Hrvat prignal ovce od daleč iz Vi vodi nc in Like peš v Ljubljano. Železniški transport bi pri ovcah namreč preveč požrl. O Družabni sestanki na vrtu hotela Union so vsak četrtek zvečer. Tedaj namreč koncertira polno-šlevilna godba 40. pešpolka. Cene so običajne. Ker je kuhinja prvovrstna, klet vzorna in poslrežba paznu, so ti družabni sestanki v Unionu Ljubljančanom zelo dobrodošli. V slučaju neugodnega vremena je koncert v veliki dvorani. Kajpada za te sestanke ni vstopnine. 0 Mahruva hiša dobi novo lice. Stara Mahrova liša na Krekovem trgu dobiva sedaj novo lice. »Slovenska banka«, ki je lastnica tega velikega poslopja, je dala obnoviti zunanjost zgradbe. Mahrova hiša je staro in solidno delo, pač pa je bil omet že dolgo časa zelo slab, kar je povzročalo, da je Mahrova hiša napravljala slab vtis. Sedaj, ko bo omet obnovljen, bo Mahrova hiša v novi zamolklo-beli barvi zopet dominantna zgradba na Krekovem trgu. Kulturni obzornik Našli so novo Puškinovo pesnitev. - Kakor poroča »Prager Presse«, je leningrajski raziskovalec Puškina L. B. Modzalevskij nedavno objavil zanimive podrobnosti o pesnitvi »Ten' Fonvictna« (Fon-vicinova senca), katero je našel med listinami bivšega velikega kneza Olega Romanova, in katera je po njegovem mišljenju pristno Puškinovo delo. Kairo je prišel rokopis v posest velikega kneza in kako to, da je ostal 110 let neznan, za sedaj ni bilo mogoče ugotoviti. Vendar vse kaže, da je rokopis, ki je ohranjen v prepisu doslej še nedogna-nega Puškinovega součenca iz časa. ko je le-ta obiskoval licej, nedvomno dragocena obogatitev Puškinove zapuščine. »Fonvicinova senca« je vesela zgodba o obhodu sodobne ruske literature, ki ga opravi I. 1702 preminuli D. I. Fonvicin iz onostranstva. Pri Plutonu si izposluje dovoljenje, da sme — naveličan kraljestva senc — za kratek čas obiskati pozemski svet. Pride v Rusijo in »ničevo igračo« najde povsem nespremenjeno. V spremstvu Febo-vega odposlanca Ermija obišče nato po vrsti vse veličine ruskega slovstva, da bi enim podaril šibe, drugim pa lovorjeve vence. Imena književnikov so v pesnitvi sicer nekoliko spremenjena, a vendarle tako, da jih takoj uganeš. Obišče torej Kropotova, Hvostova. kneza Salikova, širinskega-šfhmatova, ši-škova, Fedorova in druge nenadarjene verziiika-torje. Nazadnje se naveliča »slabih pisunov« in gre k Deržavinu, ki mu prečita svojo najnovejšo odo. Mračni, visokoleteči Deržavinov slog je sijajno pa-rodiran, prav tako parodistično je prikazana vsa jx>java »obritega Tartara« — ravno nasprotno temu, kakor je Puškin v svojih za objavo namenjenih delih spoštljivo ravnal z vzvišenim dvorjanom. V ostalem pa se to ironično zadržanje napram Derža-vinu docela ujema s poznejšimi Puškinovimi izjavami v zasebnih pismih. Po brezuspešnih jx)skusth, da bi zasj>anega )>esnika predramil, pride Fonvicin do zaključka: ako bo Hvoslov nadaljeval svoja dela in Batjuškin mirno spal, bi včdlo to do sklepa, da ruski genij nikdar več ne bo vstal in da bo pesništvo usahnilo. — Pesnitev obsega 320 verzov, na naslovni straiW je zapisano »Ten' VonVicina. Soči-nenije Aleksandra Puškina«. Parodistični način pesnitve je bil nemara vzrok, da je Puškin ni objavil. Zlasti o Deržavinu, ki je bil tedaj na vrhuncu svoje slave, niso smele priti v javnost takšne »blasfe-tnije«, tem manj, ker je bil Puškin njegov miljenec. Dve leti pozneje je bila za Puškina »Senca Fonvi-cina« že premagana etapa; pesn i I je »Ruslana in Ljudmilo« ter stremel še bolj navzgor. O preporodu Katalonije. - Med prvoboritelji za svobodo in samostojnost Katalonije je Joan Estel-rich. Sam odličen kulturni delavec in mislec, je kot Maragallov učenec nc samo teoretično, marveč tudi čisto praktično reševal katalonsko vprašanje. V njegovi najnovejši knjigi »Fenix o Fes peri t de renai-xenja« (Biblioteca catalana d'autors independents, Barcelona) najdemo zaključek in nauk gibanja, čigar obseg in pomen moremo danes preceniti. Stoletje, ki je poteklo, odkar se je katalonska osebnost zavedla svoje enovitosti in individualnosti, je bilo priča tolikih razlčnih gibanj, da bi jih bilo težko vsa našteti v debeli knjigi. Trebalo bi razločiti gospodarske in čisto pohtične slruie. Trebalo bi raz- členiti različne poglede književnega preporoda, ki vsebuje, v neki meri, vse to vstajenje, ki niu jc ognjišče iii stožer. Ako se je mogel katalonski fe-neks preroditi iz lastnega pepela, se je to zgodilo zato, ker so pisatelji prižgali čudovito bakljo poezije, proze, kritike in dramske umetnosti; tu je prebujeni ptič dobil svoja nova krila in svojo pomlajeno dušo. Stoletnica obnove katalonskih teženj je bila Joanu Estelrichu povod za pregled in seje bila Joanu Estelrichu povod za pregled in danjega ix>ložaja in pa za preizkušanje izgledov, ki jih obeta bodočnost, na osnovi Sedanjosti. Veličastna revija stoletne borbe za osamosvojitev se odgrinja čitatelju te knjige. Ukoreninjeno v preteklosti in obenem odprto vsem vetrovom bodočnosti, je imelo katalonsko gibanje to odliko, da se ni itnobiliziralo v okorelih oblikah. Možje, ki so mu bili voditelji in ki so bili v prvem redu filozofi in pesniki, so razumeli, da je treba za nove razmere novih oblik. To je bil plodoviti Maragallov nauk in tisti, ki jih moremo imeti za njegove učence in dediče njegove misli — med njimi ie tudi Estelrich — so zrli v bodočnost s tem večjim zaiif>anjein, ker je koreni-nila pač v kultu zgodovinske preteklosti, ne pa v pretirani navezanosti nanjo. Realisti v uresničevanju svojega ideala, nasprotniki sanjarenja in doginatiz-ma, so izvršili praktično delo, zakaj kultura jim je bila živa in aktivna moč. s. š. Konec nemško-francoske družbe. — »Dcutsch-tranzosisehe Ciesellschaft« je na svojem nedavnem občnem zboru enoglasno sklenila r a z i d družbe. Dr. Draeger, ki je bil začasni predsednik, je poudaril, da družba, ki že leto dni ne razvija nobene delavnosti, ne ustreza več potrebam. R a z i d druž- be ne pomeni odpovedi medsebojnih kulturnih stikov med obema narodoma, nasprotno, stiki se bodo v bodoče plodoviteje navezovali. — Tako začasni predsednik... Lovec št. 8. - Ta stara in veličastna revija našega lovstva in kinologije prinaša v svoji najnovejši številki obilno dobrega in lepo ilustriranega gradiva, tako praktične kakor pripovedne in esejistične vsebine. Niko Lenček razvija svoje misli o loviščih in lovcih. Albert Jordan živo opisuje lov na Gorjancih, Tone Kappus je prispeval članek o krokarju in jastrebu, lovec s Pohorja piše o srnjaku na Pohorju, Gošar piše o lovstvu in slikarstvu ter prinaša nekaj lepili slik s tega področja, A. Sch. piše o krakanju divjega petelina, ing. R. J. o divjih prašičih v dravski banovini, Zpk. V. pa o predrznosti divjega mačka. — Znani lovski pisatelj Vladimir Kapus je prispeval pesem »Troleje«, obzornik > Iz lovskega oprtnika« pa prinaša obilno zanimivega drobnega gradiva. Pevec št. 7 -8, za julij in avgust, objavlja na uvodnem meslu studijo Viktorja Steske o narodnem pevcu Andreju Klančniku, A. Jobst piše o petju v združenih zborih. Ambrozij Sraka je jjrispeval »Glasbene pomenke« in pa sestavek »Kakšne i^esmi In napeve setn zapisal med slovenskim narodom«. Koncertna poročila in poročila o novih skladbah zaključujejo ta zvezek, ki obiavlia v glasbeni nrl-logi sledeče skladbe: M. Totnč: Slatica '(po Fr. Ma-roTlu), Ludovik Puš: Deklica misli (po Ant, Vodniku), Josip Kenda: Petelin in pulka (po Drag. Ketteju), dr. Fr. Kiniovec: Le vkup,..! (Vložek k igri »Za pravdo in srce«). Kdo je zločinec v Cernečah? Maribor, 8. avgusta. «Slovenec» je že poročal o ogabnih zločinih, iz-vrlenih preteklo nedeljo v Ornečah nad Dravogradom. Tam je neznan storilec izvršil najprej zločin nad neko žensko, nato jo zadavil, drugo pa ubil ter zažgal hišo, v kateri, je pustil obe trupli. Ouštanjski orožniki so Uikoj aretirali nekega potepuha, ki se je v kritičnem času klatil v bližini mesta, kjer so bili izvršeni gori omenjeni zločini. Pri zaslišanju jo aretiranee izpovedal, da je doma iz okolice Gradca, star okrog 44 let in brezposeln, Dne 27. julija 1934 je prišel v Labud, kjer so se baš pripravljali hitlerjansk vstaši za pobeg v Jugoslavijo, Tudi on se je vtihotapil na nek avtobus ter se obenem z vstaši prepeljal v Dravograd. Tam pa so hitlerjanci ugotovili, da ne spada mednje ter da ni njihov član. Zato so nanj opozorili jugoslovanske oblasti, ki so mu nato izstavile dovoljenje za povralek v Avstrijo. On je nato, kakor je pri zaslišanju izpovedal, krenil nazaj protii meji, na naši strani je oddal legitimacijo, na avstrijski strani pa ga straža ni pustila čez mejo, češ da je.tam prenevarno. Zato da se je vrnil nazaj v Jugoslavijo ter prenočeval pri posestniku Rudolfu Felo na Viču pri Dravogradu. Pri tem po- sestniku je še nabrusil dve britvi in dobil za to primerno napitnino. »Dne 29. julija — bila je to kritična nedelja — sem se ob 7 zjutraj napotil iz Viča proti Dravogradu, a sem se — tako pripoveduje osumljenec — pri nekem brodu prepeljal čez Dravo ter «»m nu la način prišel okrog pol osmih v črneče. V Ornečah sem kupil v gostilni Balko za 2 dinarja cigaret. Okrog osmih sem odšel iz Črneč proli Libeličam. Med 9 in 10 sem prišel k posestniku Cehnerju, ki ima svoje posestvo nekuko pol ure od črneč v smeri proti Libeličam. Tam sem nabrusil dve britvi ter sem dobil za to enega kovača. Ob 10 sem nadaljeval pot proti Libeličam, kjer so me zvečer orožniki aretirali v neki gostilni. Kje sem se zadržal med osmo in deveto pred-poldne — lako pravi aretiranee — za to ne morem navesti kakih prič; bil sem namreč večinoma na potu po gozdu ter tudi nisem nikogar srečal.« Kakor smo že poročali, je izbruhnil požar okrog pol devetih, iin ravno za' ta čas aretiranee, ki ima sicer že 70 predkaztli, ne more navesti nobenih dokazov za svoj alibi. Oblasti sedaj preiskujejo, ali so osumljenčeve navedbe glede časa, kje se je sicer v nedeljo nahajal, resnične. Kaj pravite? V modernem času iivimo" in vse se pelia sa uspehi, zaslužkom. Trgovci vseh mogočih brani naravnost tekmujejo med seboj, kdo bo bolje vnovcil svoje blago. Veliko denarja se zmeče vsak dan za reklamo. Danes srečate reklame povsod: v kinih, v zraku (s pomočjo dima ali o obliki listkov, lu jih spušča leteči aeroplan), da o najnavudnejsi reklami v dnevnikih in na ulicah niti ne govorimo-Pa so se našli sila iznajdljivi ljudje, ki -so še en prostor našli, primeren za reklamo: »tranišea o brzoolakih kakor tudi v osebnih vlakih. Doslej smo bili v straniščih železniških voz navajeni na opozorila glede varnosti in snage. Zadnji čas pa lahko berete na pravokotnih železnih emajhramh ploščicah vabljivo reklamo za — «oll a» g u m t ! Ko sem poizvedoval, odkod tovrstna reklama v železniških vozovih sploh (da je v straniščih, nad tem se nisem zgražal, ker tja edino spada), mi niso vedeli ničesar povedati. Le toliko so mi zaupali, da se to godi v Zagrebu, kjer na notranjo stran vrat (da bi polnik prav gotovo opazil!) pri-trdijo emailirano pločevinasto revščino s kričečimi rdečimi črkami. Vprašamo pa, po čigavih intencah in v čigavo korist se celo stranišča železniških vdz lako svinjarsko izrabljajo v lahe reklamne namene. Upamo, da dobimo javen odgovori A. H. t . ,,Uubertus'' kratki bolezni v torek, dne 7. avgusta v starosti 60 let izdihnila svojo blago dušo gospa Marija Kline, znana f>o imenu Budl-cova mama. Kot verna žena je bila jx> moževi smrti svojim otrokom dobra vzgojiteljica. Letos je najmlajša hči naredila diplomski izpit ua učiteljišču v Mariboru in s (eni je po božji Previdnosti naloga vzgledne matere tu ua zemlji bila dovršena. Pogreb bo v petek, dne 10. t, m. dojioldne. Naj v miru počiva! Osebne vesti — Poročila sta se včeraj v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani g. ravnatelj meščanske šole Ivan Č r n e j iz Celja in gdč. Milenca B e z e n š e k iz Franko-lovega pri Celju. Čestitamo. Vojaške vesti. Imenovani so: v minersko poveljstvo poročnik vojne ladje II. ruzr. Jfofbauer Albin, dosedaj v mornariškem izvidniškem poveljstvu; poročnik fregate Juhas Anton, dosedaj v pomorskem arzenalu; na kr. ladjo »Dubrovnik« in-žeujer-kapetan 11. razr. Kandure Boris, dosedaj ua kr. ladji »livar«. Ostale ves ti — Ekskurzija v južno Srbijo. V nedeljo, dne 12. avgustu ob 20 odpotujemo, kakor že javjjmio, in pridemo v ponedeljek večer v Urojševac. Odtod se peljemo 14. avgusta zjutraj v Letnico,, kjer prisostvujemo posvečen ju nove cerkve in proslavi praznika Marijinega. Naslednje dni bo skupni izlet v Šar-planino. Približno 22. avgusta se vrnemo domov. Gg. akademiki, ki se hočejo udeležiti ekskurzije, naj se tukoj javijo, da okreneino pravočasno vse potrebno za četrtinsko vožnjo. Prof. L. Ehr-lich, Senieniška ul. 2. — Osebe, ki trpe na žolčnih in jetrnih boleznih, žolčnejn kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina, uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Jo-sef«-grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je >• Franz-Jo$ef«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostata-hipertrofiji. — Maturanti (-ke) ljubljanskega učiteljišča iz I. 1914 praznujemo 20 letnico 14. avgusta 1934 v Ljubljani. Zbirališče ob 14 pri »Slamiču«. — Razpisana zdravniška služba. AA. Kr. ban-ska uprava dravske banovine razpisuje v splošni bolnišnici v Mariboru mesto šefa internega oddelka s kvalifikacijo jx> § 20. zakona o uradnikih. Prosilci morajo priložiti prošnjam vse listine, s katerimi dokažejo splošne pogoje za sprejem v državno službo ter sfiecielno kvalifikacijo za razpisano mesto. Prošnje se naj vlože pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 31, avgusta 1934. — Kaznovana radovednost. Iz Konjic: 9 letni Franc Podgrajšek, doma tudi na Prelogah, je bil v nedeljo radoveden, kaj se telefonira. Zato je pričel plezati na telefonski drog. Zli nevoščljiv duh pa ga je liri jiolovici droga vrgel tako, da si je zlomil levo roko. Radovednež se zdravi v bolnišnici Rdečega križa v Konjicah. — Huda nesreča. Na Dobrovi nad Ljubljano se je včeraj pripetila huda nesreča. Posestnikov sin Mihael Babnik z Dobrove, star 37 let, je peljal z voli mlatilnico, ki si jo tamkajšnji posestniki med seboj izmenjujejo. Med vožnjo pa so se voli splašili, podrli pod seboj Babnika, nakar so šla kolesa voza čezenj. Babnik je dobil hude poškodbe po hrbtu, glavi, rokah in nogah. Zdrobljeni sta mu obe nogi, Prvo pomoč je na licu mesta nudil ponesrečencu zdravnik dr- Puc, iz Ljubljane pa je bil poklican reševalni avto, ki je Babnika prepeljal v bolnišnico. Babnlkovo stanje je smrtuonevaruo. — Letno kopališče SPD v Mežici bodo slovesno odprli dne 15. avgusta. To bo kopališče, katero je dogradilo fjlov. plan. društvo. Kopališče obstoji iz dveh deljenih bazenov ter ogre-jevalnika. Vsi trije objekti so zvezani z cirka 4 m betonskim pločnikom t©r ločeni od drugega kopališkega prostor« z žično mrežo. Kopališče leži 300 metrov nad morjem v idilični gorski Mežici na vznožju kraljestva kralja Matjaža, ki je. letoviščarjem tako priljubljen. Če bo slabo vreme, sc otvoritev preloži jia 19, avgustu. — Občino Kamniško Bistrico jc doletela nenavadna pozornost naše javnosti. To ni nič čudnega, saj je ta kraj znan po vsej naši domovini. Vsak dan hodi skozi občino Kamniško Bistrico, v kateri so znane vasi Mekinje, Godič, Stranje in Stahovica, množica turistov in izletnikov, 110-sebno znana pa stu luristovski doni v Kamniški Bistrici in lovišče na teritoriju kamniške, meščansko korpornrijp. Zdtjj gradijo po bistriški dolini lepo cesto, Ivi bo 5c bolj |x>v/digniin veljavo toga najlepšega delu Kamniških planin. Središče zanimanja pn je dogodek, o katerem smo zadnjič poročali .Državno tožilstvo v Ljub. Jjani je namreč napravilo poizvedbe, ker se zdi, da so se pri volitvah dne 24. juniju kršili zakonski predpisi. Drž. tožilstvo je tudi dalo ua vpogled use volivue spise, o katerih jc rekel predsednik komisije, du jih po nalogu uprav, sodišču ne sme dati ua vpogled, čeprav je bil ponovni sestanek komisije sklican z namenom, dn sc pregledajo spisi In ugotovi točen rezultat. — Potresni sunki okrog Jajcu v Bosni. Zelo vznemirjajo prebivalstvo in oblasti. I*ue 6. t. ni. so v Jajcu zapet čutili močan sunek. Bosanski geologi mislijo, du te krajevne umike povzroča premikanje tal. katero »o prvič Opazili Umsko loto. /.uradi premikanja tal nastajajo usadi lu plazovi, trgajo sc skale in vo-dopad pri Jajcu sc manjša. Sedaj bo te prikazni proučila posebna komisija strokovnjakov, med njimi geologi \/ Zagreba in Belgradu. — »Človeška noga sc ie spremenila«. Tako smo nedavno brali v »Domoljubu«. Ko je pisec teh vrstic to bral. si je misiji: »To pa ne bo popolnoma res, da imajo v s i ljudje ua nogi palec najdaljši, v starih časih pa so imeli drugi prst na nogi najdaljši, kakor lo kažejo razni kipi iz stare dobe. Jaz, ki to pišem, sem sam med tistimi, ki imajo drugi prst na nogi daljši od palca, in poznam več ljudi, ki imajo tudi drugi prst daljši. — Moje mnenje je tole: Ljudje, ki mnogo življenja (prehodijo bosi od mladosti, imajo praviluejše oblikovano nogo, kakor oni, ki jih kmalu po rojstvu oblije jo v tesno obutev in hodijo obuti vse življenje v tesno obutev zalo, da bi noga ostala majhna. Stari narodi so bolj naravno živeli, odtod razlika pri nogi! — Službeni list kr. bauske uprave dravske ba-noviue prinaša v svojem 63, kosu z dne 8. avgusta ZaHou o razrešitvi rodbinskih fidejkomlsov ter spremembe in dopolnitve pravilnika o uporabljanju novega sredstva za denaturiranje špirita z dne 20. juniju 1925. — Kupimo: Dunnis, Grof Moute Chrislo (slov. izdajo). Ponudite Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Izlet v Rogaško Slatino bo v sredo 15. t. m. z odhodom iz Ljubljane ob 6.50. Cena izleta (prehrana in vožnja) je 89 Du, pena samo vožnje pa 45 Din za osebo. Prijavite se takoj pri »Putniku v Ljubljani. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Bachem Xuver Franc, ŽeitgemSsse Gesund-heitspflege ftlr Theologen und Geistliche, 28 strani, nevezano, 10 Din. — Griiber Conrad Dr., Heile inich Ilerr, 40 strani, nevezano. 10 Din. —• Hollo Hrust, Heiligeiigestalleu, 329 strani, vezano, 116 Din. — Hoornaert-Steriiaux, Das schdnste Budi, 61 strani, nevezano, 10 Din. — Iliiher Sebastian Georg, Vom Chrlstentuin zum Relche Gottes, 175 strani, nevezano, 58 Din. — Katholisch-soziales Manifest, 59 strani, nevezano, 20 Din. — Scliriider Cornelltis P. Dr., Der Glaube Slefnn Georges in katbolischer Schau, Die religiiise Kntscheidung, zvezek 2., 73 struni, nevezano, 24 Din. — Tlioiuč Josef, I m lii n-geji um die Kirrhe, 39 strani, nevezano, 24 Din. — Vospohl AVilhebu. Lebendiger Glaube, Die religi- iise Entscheldung, zvezek L, 47 struni, nevezano 18 Din. — ZeiUcluier Juhannes, Gruudziige der katholisehen Staatsphilosojihie nach den Ruudschrei-ben Leus XIIL, 78 strani, nevezano 20 Din. -- Duh po potu. Uporabljajte Nivosa, ki je brez duha in neškodljiva, llegulira potenje zdrave kože, odstrani neprijeten vonj in slične posledice, kakor kvarjeuje perila in obleke Dobi se v drogerijuh in apotekah. Veliku steklenica Din 26. — Knmilično cvetje je predelano v kremo brez vsako kemične primesi v »Kauiilo* kremi. Le naravne cvetne kreme bodo jiovzročile revolucijo v kozmetiki! Opozarjamo na današnji oglas! — Pri boleznih srca in poapnenju žil. uagnje nosti b krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefovu« grenčica lahko tzprazujenje črevesu brez vsakega napora. Ptuj Družinska tragedija v Grajeni pri Ptuju. O žalostnem dogodku v Grajeni pri Pluju, ki se je dogodil lanskega poletja, smo takrat obširno poročali. Posestnik Franu Dolinšek je namreč v silobranu v trebuh zabodel svojega zala Antona Kolariča, ki je za posledicami poškodb v ptujski bolnišnici umrl. Okrožno sodišče v Mariboru je Dolinska obsodilo na eno leto zapora, ker ie bilo mnenja, da je prekoračil silobran. Dolinšek je pa predlagal revizijo zoper obsodbo iu je kasacijsko sodišče v Zagrebu oprostilo Dolinska vsake krivde in kazni, ker je ravnal le v silobranu. Plačilo davkov za tretje četrtletje. .Davkoplačevalce opozarjamo na razglas davčne uprave v Ptuju glede plačila davkov in doklad, ki morajo bili plačani do 15. t. m. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit nu uradni deski mestnega načelstva in okoliških občin. Lotili krainarski (Ožbalilov) sejem, ki se je vršil v jionedeljek (i. t. in., je bil slabo obiskan in tudi kramarjev je bilo manj kakor običajno druga leta. Tu slab obisk je pripisati pomanjkanju denarju našega .kmečkega ljudstva, ki ne dobi za svoje pridelke nili toliko, da bi plačalo davke in si kupilo najpotrebnejšo obleko. Omeniti moramo tul . sestavljene iz petih barv. ki zopet sestavljajo zastave balkanskih držav. Plakete zu plasirane atlete je izdelal kipar g. J»lntu in prikazujejo podajanje v štafeti. Pričakuje sc, da bo obiskalo same tekme mnogo ljudstva izven Zagrebu, ki bo znulo bodriti nuše fante. Kakor so doslej pomagali Atenčani svojim reprezentiintom do zmag, tako moralno tudi mi navdušiti naše k skrajnim naporom in zmagam. Naprošcna je polovična voz n j u. Razen tega se pričakujejo posebni vlaki iz Ljubljane in Belgradu, event. tudi Splitu. Vsi' tekmovalci, po številu nad 160, bodo nastanjeni v hotelu »Lsplnnndc«. ki je ves rezerviran za čas Balkanskih iger. lam bodo Imeli tekmovalci svojo hrano. Cirki iu Romuni so že javili svoje jedilne liste, Turki bodo pri peljali s seboj lastnega kuharju. Niišu reprezentanca bo nastopila v modrem dresu in istobarvnih hlačkah. Nu prsih jugoslovanski grb. Trulning obleke bodo imeli bele z drlavno zastavo na prsih. C«l)nki »pori. Dimen, v (Vtrtok, ob 18.15 bo un iirrl- seu pri Skalni kl.-tl r» ijaicl.iKka isuKouictua tekma mt«J ol(l itov SK A tlet i ku in iMhui celjski.' iiasilske čeli:. \ nndeljn, ,tne Ji. t. lu. Im ob 17.1,1 na Uln/.IJI prUnMJ-Hku iioKipiucitim tokiiiu inoil SK Celjem m SK Zotez.nl-firu-jcui iz Maribora. Proti samoumorom na Japonskem Počakaj še .. Japonsko dušo od davna preveva globoka otožnost, ki je že nešteto ljudi, mlade in stare, moške in ženske, pognala v prostovoljno smrt v obliki junaškega harakirija. Japonci so vedno visoko cenili pogum, da kdo vrže od sebe življenje ko bridek sad. Kristjanu je tako mišljenje in čuvstvovanje tuje. Samoumori, ki so se v zadnjih letih kopičili na Japonskem, pa se tudi ne dajo več pojasniti s starim satuurajskim junaškim duhom. Zdi se marveč, da je nekaka samomorilska kuga napadla japonsko mladino in ženstvo, med katerima je največ samoumorov. In tu je posegla vmes japonska žena: Ne.bu-Jo. Petnajst let se že posveča reševalnemu delu. V Sumi, predmestju Kobe, je našla posebno obsežen delokrog. Zdi se, kakor da bi imela nenavadno lepa pokrajina do utrujenih iu smrti željnih posebno privlačno moč. Tudi vlada je poizkušala, da bi zajezila samomorilsko norost in je postavila na nevarnih mestih straže. Kljub temu je bilo v enem samem letu še 179 samo-umorov. Gospa Nebu-Jo je na svojo roko postavila pet velikih plošč z napisi, ki so ponoči električno Američan Jack Torrance, ki je v Oslu sunil kroglo 17.40 m daleč in tako znatno prekosil svoj lastni svetovni rekord. Grozna zabloda Porotniki v Baghalpuru blizu Kalkute so obsodili na dosnirtn oprisilno delo muslimanskega šejka Hanafa, ki je zaklal lastnega štiriletnega otroka, erlinca, »tla bi počastil Alaha in Mohameda«. Februarja tega leta je pripeljal Hanaf sinčka v mošejo, dolgo molil in ga peljal v bližnjo cerkveno klavnico, kjer poklanjajo indski muslimani »islamiti« Bogu krvave žrtve: golobe, jagnjeta in slično. Privezal je otroka na mizo in mu z glasnim prepevanjem »Ni Alaha razen Alaha, in Mohamed je njegov prerok« počasi prereza! vrat. Nato je šel Hanaf zopet v mošejo in zahteval od imama, da bi ga proglasil za »fakirja«, (gorečega vernika), ker je žrtvoval edinega sina. Zahteval je tudi, da bi priredila muslimanska občina pogreb umorjenemu otroku. Imam je poklical policijo. Hanaf je v zaporu dokazoval stražnikom, da so razžalili Boga, ker ga ne smojft smatrati za navadnega morilca. Nasprotno je imel sina zelo rad in ga žrtvoval kot najdražje. Izvedenci so ugotovili, da je Hanaf popolnoma zdrav in je hotel samo posnemati Abrahama, ker islamiti zelo časte Staro zavezo. razsvetljeni: »Počakaj še! Govori z gospo Nebu-Jo!« Sledi natančen naslov. In prihajali so tru-moma, večinoma ženske, ženske brez doma, brez prijateljev, brez veselja: nezakonske matere, izgubljene hčere in bridko nesrečne zakonske žene. Gospa Nebu-Jo je vedno našla kak izhr|bor, S. avgust«. Že včeraj smo poročali o anketi, ki se jc vršila v .Mariboru glede i/vo/.a ju belk. Kot odgovor na brzojavne proteste predstavnikov našega gospodarstva je prišel danes iz Bolgrada brzojav, da je bilo odposlanih za 100 vagonov carinskih prijavnic, ki sc prileze voznim listom. Te prijavnice deklarira jo jabolka kwt kontingent 110 blago. Danes nI i jutri bf naj to* rej te prijavnice dospele v roke izvoznikov ln prvih I (K) vagonov, ki so že naloženi ter čakajo nu dovoljenja, bo odšlo preko meje. Bil -bi to torej prvi uspeli zahtev vsega slovenskega .gospodarstva. Upati je, du bo prispelo' še več ta-. kili ugodnih poročil. Kajti ranega sadja, ki ga je treba naglo izvoziti, je več kakor 100 vagonov. Morda bodo prispela ostala potrebna dovoljenju brez takih težav in naporov, kot so bili sedaj potrebni. Vše.m slovenskim sadjarjem rn sadnim trgovcem je padlo v oči: List, ki se jc z vso energijo zavzel za življenjske interese našega gospodarstva ter jc podpiral sadjarstvo in trgovino z vsemi močmi, je hi} »Slovenec«. Nekateri- drugi listi so z malimi izjemami mirno prešli ta življenjsko važna vprašanja. »Jutro« je šele danes prineslo poročilo o poteku vseli pogajanj. Na koncil dostavlja »Jutro«, da je morda povzročila zmedo .»nerodnost interesentov samih«. K temu ugotavljamo, da nosi krivdo zu zmedo« izključno Prizad. Kajti slovenski sadui trgovci so se pravočasno pobrigali zu možnosti izvozu v Nemčijo, bili so neštetokrat pred pričeitkom izvozne sezone v Belgradu in tudi v stil.ih s Prizadom. Toda Prizad je držal v največji tajnosti, (la je 011 v posesti monopola za Izvoz sadnega kontingenta v Nemčijo. Šele ab zaključku kongresa sadnih izvozničarjev v Mariboru je prišlo na dan. kdo bo pravzaprav izvažaj sadje v Nemčijo. Takrat so se Izvoz našega lesa narastel V smislu statističnih podatkov o naši zunanji trgovini v preteklem polletju smo izvozili 1,559.440 ton lesa v vrednosti t.589,0 milj. Din. V primeri z lanskim letom se je izvoz lesa povečal zu 19 od-stolkov po teži (lani 1,308.952 ton), oziroma za 10.80 odstotkov po vrednosti (1.431.1 milj. Din). 80 odstotkov vsega lesnega izvoza tvori izvoz stavbnega lesa, ki je znašal prvo polletje 1934 439.069 ton, po vrednosti 353.4 milj. Din (lansko leto v istem času 350.134 ton, 260.5 milj. Din, leta 1932 282.255 ton, 210.0 milj. Din, leta 1931 403.636- Ion, 869.7 milj. Din, leta 1930 673.980 ton, 085.6 milj. Diii, teta 1929 719.307 ton, 697.1 milj. Din, leta 1928 777.998 ton, 610.0 milj. Din). Narastek izvoza ni nikakor izključno pojav, ki zadeva naš les, temveč je v zvezi 6 splošno konjunkturo v lesni trgovini. Povpraševanje po lesu je bilo to leto večje kakor lansko leto, v mnogih evropskih državah tako v Italiji in Nemčiji. Izvoz stavbnega lesa se jo po teži povečal za 25 odstotkov, po vrednosti sa 36 odstotkov. Posebno izvoz iglavcev je narastel, in sicer od 167.072 ton v lanskem letu na 808.226 ton v letošnjem, po vrednosti od 121.02 v lanskem letu na 163.05 v letošnjem. Izvoz hrasta Je po količini nazadoval od 19.230 ton v letu 1933 na 18.500 v letošnjem, po vrednosti pa je izvoz napredoval in sicer od 27.5 milj. Din na 28.4 milj. Izvor bukovega lesa je tudi napredoval, in sicer po vrednosti in po teži: letos smo izvozili 89.948 ton (lani 83.791) v vrednosti 78.98 milj. Din (lani 61.70). To je vse stavbui les. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo poživlje-inje lesne trgovine v preteklem polletju v primeri s prvim (polletjem lanskega leta, ko je bila lesna trgovina popolnoma na tleh. Gene lesa so bile na višku od 1929 do 1930, medtem ko so v letih 1932 in 1933 padle na najnižje. Letos znaša povišek cen povprečno 8 odstotkov. Zborovanje zadrug za kmetijski kredit Beigrad, 8. avg. AA. 10. avgusta t. I. Ivo v Belgradu velik kongres zadrug za kmetijske kredite, la kongres bo javna manifestacija našega zadružništva iz vse države in iz vseh krajev, zakaj zadruga za kmetijski kredit je kakor znano razširjena po vseh naših pokrajinah. V zvezi je zbranih 1500 krajevnih zadrug s 150.000 člani. Kongres se bo vršil na odprtem polju na enem izmed nogometnih igrišč, kjer bodo posvetili zastave s spremljavo godbe in petjem pevskih zborov, nato se pa začne zasedanje kongresa z govori govornikov iz raznih krajev. Nato poj-de svečan sprevod po mestu, popoldne bo pa predavanje o zadružništvu na univerzi. Drugi dan pojdejo udeleženci v avtobusih na Oplenac. Najslikovi-tejši prizor bo brez dvoma sprevod, ker je pričakovati, da bodo v njem sodelovali prav tako kakor pri kongresu zadružniki v narodnih nošah z zastavami in na konjih. Kongres bo imel izredno svečano lice in bo velikega pomena za nadaljni razvoj zadružniške misli v vsej naši državi. Predsednik kongresa je Miljutin Dragovič, senator, častni člani so pa mnogi bivši in sedanji ministri, senatorji, poslanci in javni delavci. Izplačilo kuponov Seligmanovcga posojila. Državna hipotekama banka obvešča vse lastnike 110-strificiranih založnic Seligmatiove emisije 7% od leta 1927., da je prenehala potreba deponiranja kuponov pred njihovo zapadlosljo in da se zato v bodoče morajo kuponi predložiti banki v izplačilo ob njihovem roku zapadlosti, to je počenši s L oktobrom in 1. aprilom vsakega leta pri centrali banke v Belgradu in vseh njenih podružnicah v kraljevini. Obenem Državna hi|X)tekarna banka obvešča lastnike nostrificiranih založnic, da se lahko vsak naslednji kupon eskoatira pri banki in njenih podružnicah po posebno ugodnih pogojih. Cene na debelo padajo Indeks cen na debelo, ki ga sestavlja Narodna banka, kaže za julij za kmetijske pridelke 6O.0 (64.8 v juniju lela 1931 in 58.1 v juliju leta 1933). Mesni proizvodi 52.0, 54.4, oziroma 54.0, mineralni proizvodi (83.0, 75.1), industrijski proizvodi 66.3 (08,5, 70.5). Skupni indeks cen na debelo v juliju je 02.3 (v juniju lega leta je hil 65.8 in v juliju 1933 63.7). Indeks izvoznih proizvodov je 57.3 (00.5, 57.4:) uvoznih proizvodov 70.2 (70.7. 74.3). Indeks cen na debelo torej pada, in »ioer je nazadoval v primeri s prejšnjim mesecem za 2.8 točk. Padec splošnega indeksa je posledica nazadovanja cen rastlinskih proizvodov, katerih indeks se jo zmanjšal za 4.8 točk, ker so padle cene koruze, pšenice, ovsa, rži, sena In fižola. Mesni pro- tukoj začele intervencije,' da se še pravočasno uredi v|mnišanjc izvoza. Delegacija za delegacijo je potovala v Beigrad ter se pogajala. 11« Zavlačevanje pa jc naletela pri Prizadu. Prizad tudj nosi krivdo, da se niso pravočasno fiksirale podrobnosti glede izvoza med nami in Neinčij.o in da skušajo sedaj njegovi eksperti io.-stvar popraviti. To so dejstva,k i jih ni mogoče skriti in vsaka obramba in zagovarjanje politike Prizada je zaman. Veliko pozornost pa jc zbudilo tudi. dejstvo, da so bili ljudje, ki so poklicani, du zastopajo interese Šovenije in slovenskega gospodarstvu, pri' ureditvi te.ga vprašanja tako pasivni. Vklijlo so je to celo na'včerajšnji1 anketi, kako so nekateri gospodje, ki bi morali, bjtji o stanju stvari najbolj paučeui in iuijpigj informirani, izjavili, da niso pvuv poučeni. Selena včerajšnji anketi so zvedeli, kako stvari pravzaprav stojijo. Na.v/oč je bil celo gospod, ki je skušal zagovarjaiti politiko Prizačla. ln ta gospod naj bi bil zastoplijk' iiašfega kmeta in našega gospodarstva! Iti še znueilfio: Poročevalca »Slovenca«, ki je »kraju anketi priso-svoval,, so sredi posvetovanj na inici jativo istega gospoda prosili, naj se odstrani, kc.r so na dnevnem redu vprašanja, ki niso za javnost. Poročevalec je prošnji rude volje ustregel. Ugotavljamo pa, da so vprašanja slovenskega sadnega izvoza preveč važna, da bi se mogla raz-motriviuti za zaprtimi vrati. Kadi takih skrivnostnih posvetovanj bi bil skoraj ves letošnji sadni izvoz iz Slovenije propadel, Če .ne bi bila javnost pravočasno nastopila! Licitacijo, Dne 20. avgusta t. I. se bo vršila pr; režijski komisiji v Pečovniku pri Celju o feritna licitacija za dobavo 210.000 kg portland-cenienta. (Pogoji so nu vpogled pri inženjer-skeni oddelku Drar.(ddvizijskc oblasti v Ljubljani in pari omenjeni komisiji.) izvodi so padli za 2.4. To je v zvezi z nazadovanjem cen govejih kož, zaklane živine itd. Zboljšale so se nekoliko cene masti. Mineralni proizvodi • so nazadovali za 0.2. industrijski proizvodi so popustili za 2.2 točki radi nazadovanja surovega železa, lesnih proizvodov, poskočila je cena sladkorja. Uvozni proizvodi eo nazadovali za 3.2, izvozni za 0.5 točk. Borza Dne 8. avgusta 1934. Denar London je zopet nekoliko nazadoval; avstrijski šiling je v zasebnem kliringu v Ljubljani kvotiral 8-8.10, v Zagrebu funt 233.20—324.80, pezeta 610. Ljubljana. Amsterdam 2297.63—2308.99, Berlin 1314.03—1324.83, Bruselj 797.46—801.40, Curih 1108.35—1113.85, London 170.42—172.02, Newydrk 3347.16—3375.42, PariZ'223.93 225.05, Praga 141.01 —141.87, Trst 290,79—293.19. ,- -.-/- Promet na zagrebški borzi 31.631 Din. Curih. Pariz 20.205, London 15.4225, Nevvvork 304.50, Bruselj 7195, Milan 26.28, Madrid 41.875 Amsterdam 207.30, Berlin 119.10, Dunaj 72.75 (56.70), Slockliolm 79.52, Oslo 77.48, Kopenhagcu 68.87, Praga 12.73, Varšava 57.90, Atene '>.92, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Ljubljana. 7 inv. pos. 71.50 den., vojna škoda 323—324, 8% Bler. pos. 68 b!„ 7% Bler. pos. 57 den. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest, pos. 71—72, agrarji 38.50—39.25 ,vojna škoda 324 -326. 9. 326— 328, 10. in II. 326 den., 12. 327- 329, 6% begi. obv. 57- 58, 8% Bler. pos, 68.5(1 bi, 7% Blcr. pos. 57.50 do 59. — Delnice: Osi. sladk. tov. 120 bl„ Osj. livarna 145 bi., Iinpex 50 den.. Trboveljska 90 bi. Beigrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.50 den., vojna škoda 320—327 (327, 325.50), 12. 329—331 (330), 6% begi. obv. 57.50-58, 8% Bler. pos. 67-69, 7% Bler. pos. 59—59.50 (59), 7% pos. DHB 69.5 bi. — Delnice: Narodna banka 4075- 4150 (4100), Priv. agr. banka 220-221 (220). Žitni trg Ljubljana, Koruza pop. suha 147.50—150, pšenica bač., 79/80, 155-157.50, bač. 80 kg, 1% 157.50 -160, inoka bač., nularica 255—260, ban. nularica 260- 265. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet srednji. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet živahen. Pšenica okl. 16.25—16.35, zaklj. 16.25-16.26, marec 17.24-17.33, zaklj. 17.26-17.27, rž okt. J 1.67-11.75, zaklj. 11.67—11.68, marec 12.70—12.75, zaklj. 12.67—12.68, koruza avg. 10.50—10.65, zaklj. 10.45 sept. 10.75, zaklj. 10.50—10.52, maj 9.50—9.80, zaklj. 9.48 <».50. Chicago. Pšenica maj 112,50, sept. 107.50, dcc. 110.75, koruza sept. 74 875. dec. 77.875 oves sept. 49.375 dec. 51, rž sept. 85, tleč. 87. winnipeg. Pšenica avg. 103.25, okt. 104, dec. 108.625. Hmelj Hmeljska letina je tu na Vojniku srednje dobra. Začeli smo že z obiranjem v preteklem tednu. Pravijo, da bodo cene hmelja zelo visoke. Da bi lc bile! Občina Stražisče, okraj Kranj, razpisuje službo pragmatičnega občinskega delovodje, med pogoji popolna srednješolska izobrazba. Licitacijo za prevzem del za zgradbo poslopja v Črnučah razpisuje, deželna elektrarna v Ljubljani 20. avgusta; okrajno načelslvo v Mariboru 20. avgusta za dobavo gradbenega materiala za regulacijska dela na Dravi in 27. avgusta za regulacijska dela 1111 Muri. Tečaj o kopunjenju priredi društvo »Živalca« na praznik ,dne 15. avgusta 1934 v vrtnem salonu restavracije »Pri šestici« na Tyrševi cesti št. 3 v s:,'*; Naznanilo preselitve! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjamo, da smo se preselili v nove trgovske prostore na Tyrševo (Dunajsko) cesto štev. 14 to je v Muthianovi hiši, kjer bomo vodili damsko, moško in deško konfekcijo vseli vrst, kakor tudi druge v našo stroko spadajoče predmete. Priporočamo se cenj. občinstvu /,a čim večji obisk, vse naše cenj. dosedanje odjemalce pa prosimo, da nam še za naprej ohranijo dosedanjo naklonjenost! Z odličnim spoštovanjem Drago Gorup & Co., Ljubljana Radio Programi Radio Ljubljana t Četrtek, !/. avgusta: 12-15 Ploščo 12.45 PoraSttu 13.01) čas, plošče 19.00 Nekaj zabavnega vam bo povedal Mirko tvuueič ]U.:i9 1'lojče po željah 20.00 Prenos iz Bolgrada 22.00 Cas, poročila, lahku glasba (R. O.). Petek, JO. avgusta: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.1111 singer) 10.,'lil H oSpni-tanoia uu Sušak (Ferdo llelak) siugerj 1H.30 H «ftpartauoju i na Sužuk Kordo Delak) ■_»o.nn Plošče 20.15 Prenos iz Zagrebu 21.40 Čas, poročila 22.00 Radijski orkester. Drugi programi* GETKTKK, 9. avgusta: Beigrad: 18.,'10 Konc. sni. orkestra 20.00 Kone. pihal 22.50 Zab. gl. — Zagreb: 20.00 'Prenos iz Belgrada 22,15 Zab. gl. — Dunaj: 20.10 Kone. solistov 21.50 Pop. kone. 22.50 Orgelski konc. 23.20 Zab. gl. - Berlin: lli.00, 111.00, 21.50 Opera Somrak bogov 23.00 Pisani glasbeni program — Urno: 21.30 Vok. kone. (Dvorakovo eig. melodije) — Budimpešta: 21.00 .laz?, muzi k a 22.00 ltonc. prostolniškcga orkestra 23.30 Ci«. gl. — Trsl-Hilan: 19.30 Zab. gl. 20.45 Koid. opnra ■ Crisciuo — Praga: 20.00 Simfonični koncert. PKTEK, 10. avgusta: Beigrad: 19.45 Verdijeve, arije, poje Žarko Cvejič 22,00 Kone. sal. ork. 23.00 Zab. gl. — Zagreb: 20,1") Klav. kono. Petra Dumičjča. 21,15 Sopran. vok. konc. 22.15 Zab. gl. — Dunaj: 10.25 Vok. konc. 20.15 Konc. dim. filharmonije 22.15 Hud. ork. 22.50 Zal), gl. — IIerliu: 20.15 Klav. in ork. kone 21.40 Simfonija 22.50 Vesela kom. gl. —. Budimpešta: 19.00 .TnV.7, m lizika 22.32 Cig. gl. - Milan-Trst: 21.80 Siinfon. koncert — Praga: 22.15 Skladbe čeških komponistov. N azzrnaikilat tiliivnu skupivlua, . ,lt'V r Itrlurartn. Udeležence glavne skupščine opozarjamo, da veljajo vozne olajšave," to ,ic čett-tiliska vožn.iji otj 11. do vključno 24. avgusta t. 1. Vsak uUeleženuuo. mora posedovati člansko legitimacijo ,IUt', s katero se bo legitimiral pri dvigu voznega listka. Objave 7,a povratek bodo dobili udeleženci na skupščini. Vodstvo sekcijo ,IUU prosi, da so prijavijo za stanovanja vsi oni, ki reflekt.ira.io ua skupna prenočišča. Vabilo na Konjak (lino nt). 12. I. lli. blagoslovitev nove planinske |i]fio in of lelolna otvoritev gostilne Pod Špikom-'; lepa letoviščaj-skn postojanka s tujskimi sobami iu dobro hriino. Informacije daje Frane Skusil, Velenje. Telutbn interurbnu 3. Ljubljana 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Leuslek, Kw»-ljevu cesta 1; mr, Bphiuec ded., Rimska cesta 24, in ilr. Kmet, Tjršova cesta 41. -1 Izlet na Koroško 12. t. in z razglednim avtobusom. Podkoren, Beljak, Oso.lsko jezero, Vrbsko je-zpi-o. Celovec, Jezersko. Vožnja in potili list 150 Din. 15. t, m. Podkoren, Trbiž, Oorjep, Trst, Postojna 240 dinarjev. Prijave v trafiki Praprotnik nasproti pošte. 1 Društvo «2lra1ea* bo priredilo za svoje ljubljanske člane in okoličani' popoldanski izlet v Vevče, kjer se sostaneuio v gostilni g. Kuharja. Pri popoldanski južinj in večerji se bodo servlrall udeležencem ocvrti piščanci in tudi zajčje meso, pripravljeno na razne načine. Izleta in pojedine se udeležijo lahko tudi nečlani, sploh vsak ljubitelj malih, živali. Kdor sc namerava udeležili izleta, naj sporoči društvu Zivajcus na Tyrševi eosti 8 in vplača 20 Din za jedačo in pijačo. Maribor m Drevi predstava. Prva repri/.a gledališke predstava na letnem gledališču v mestnem parku bo drovi ob 20. iu Darovi, za počitniški dom. Počitniškemu domu pri Sv. Marijini na Pohorju so darovali: Kolary-klub 1200 Din, rodbina Viuiuik v spomin uuirle. Lidic.e Kno-pove 3011 Din, tovarna svilo, Kari Thonia 1000 Din, Tiskarna sv. Cirila v Mariboru 50 pesmariu, ravnatelj Mirko Uorišok iz Ruš 200 obešalnikov. Vsem darovalcem jzreka društvo naj i skrene jšo zahvalo. m Lomi,a strelska tekma v Maribora. V okviru Mariborskega tedna Ito v nedeljo, dne 12. 1. nt. od H—1H na vojaškem strelišču v Rai|vnnju velika lovska strelska teknili, ki jo priredi mariborska podružnica lovskega društv-a. Nastrelltev pnfik in vežhit ua vse tarče se vrši v soboto, 11. 1. m. od 15 do mraka. Razglasitev režijitfitpv ip razdelitev nagrad bo v nedeljo ob 21 v lovski sobi pri -Orlu . Streljalo se !w) s kroglo ju zrnj#i i i u vse tarče. Udeležene! bodo tekmovali v skupinah: jnniprji, soniorjl, mojstri in lovski pazniki, ki >o člalli S I. D v Mariboru, ter v posebni skupini goslje. Posebej se bo tekmovalo za prehodni pokal mariborsko mestne občine. Tekmovalci se morajo javiti najkasneje do sobote Pismeno ali ustinen načelniku strelskega oddelka dr. Kovačecu ali strelskemu mojstru Vilk- Drugi kraji liri. Dekanijski cerkveni pevski zbor dekauij« Stara Loka priredi v uudeljo, dne 12. avgusta 1934 ob pol 3 popoldne, cerkveni koncert, pri kuternm sodeluje 180 pevcev, v župni cerkvi v Zirch. Po koncortu hla-goslov z Najsvele.išim. Vodja zboru g. Matek. Na or-glah igra g. .lobst. Vstopnlau: Sodoži 4 Din, stojišču 2 -Din. Predprodaja vstopni« v Kupnem uradu in trgovini g. Lviina Zu.iea, Dobračeva. Vljudno vabljeni! — Odbor. Ormož. Društvo Živalca ustanavlja podružnico v Ormožu. V nedeljo, dne 12. avgusta 19,14 ob 10 dopoldne ho v gostilni Horvat v Ormožu sestanek tamkajšnjih perutujnarjev, članov društvu .Živalca in ustanovitev podružnice. Vabimo eluitio društva -Zi-valea« ln vse ljubitelje tnalih živali na ta sestanek. Catetkc topline. Vabilo na koncert ia vrtno ve seliuo, kuLoru se vršita v nedeljo, 12. avgusta v ('šaleških toplicah. Sodeluje pevski zbor Iz llrežie. Začetek ob 4 popoldne. Svira godba gasilskega društva Krško. Uprava. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 eju-tral do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska številka 3030. BOLNE NOGE Z uporabo novega sredstva, olajšanje v treh minutah Na tisoče ljudi v Franciji se poslužuje danes novega sredstva, ki naglo in z lahkoto odpravlja vse težave in bolečine nog. Še drevi pomočite noge enostavno v vročo kisi-kovo kopel Saltrat Ro-della. Občutljivost bo minila takoj, ko bo kisik prodrl v kožo. V treh minutah popolnoma prenehajo vsa vnetja in otekline. Kurja očesa se omehčajo tako, da jih lahko odstranite popolnome i koreninami brez bolečin in nevarnosti. Nosili boste lahko lepe čevlje manjše Jtcvilke ler z lahkoto hodili % ves dan, ali pa ple- * sali vso noč. Saltrat Rodcll se prodaja z jamstvom po neznatni ceni v vseh lekarnah, drogerijah In parfumerijah SaLTRAT mm Ljubljani Tečaj jc brezplačen iu se ga lahko udeleži "oživi in zato namerava ludi v drugih krajih prirediti enodnevne tečaje o kopunjenju. Vabimo tedaj društvene člane in vse one, ki se zanimajo za rejo kopunov, da i se udeleže tega sestanka. Anglija gfndi poljske ccstc. K tej vesti dodaja ■ «l|lustTO\vany Kurier Codziennyi pripombo, da ui i resnična. Z druge strani pa ne pripisujejo temu zanikanju nikakega pomena. Vest je kvečjemu glede višine finaticijncije novih cest nekoliko pre-' tirana. ZAHVALA, Vsem, ki so nam izrazili ob bridki izgubi našega nadvse iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, tasta, brata, svaka, strica in zeta, gospoda dr. Alojzija Praunseisa zobozdravnika v Ljubljani svoje sočutje na katerikoli na4in, se prav prisrčno zahvaljujemo. Dalie sc zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter mnogoštevilnim spremljevalcem na pokojnikovi zadnji poli, zastopnikom oblasti, društev in stanovskim tovarišem. Posebno hvalo dolgujemo predsedniku Slov. zdravniškega društva primariju g. dr. Meršolu za njegove poslovilne besede ob krsti blagopokojncga, kakor tudi govornikoma ob odprtem grobu: podpredsedniku Društva zobnih zdravnikov g. dr. Kallayu in podpredsedniku Zdravniške zbornice g. dr. Petrlču. Prisrčna hvala tudi gg. zdravnikom oddelka za notranje bolezni sploSne bolnišnice ljubljanske za ves njihov trud in sicer primariju g dr. Jenku ter asistentoma gg. dr. Merčunu in dr. Hcferlu; istotako čč. sestram za postrežbo v bolniinici in čč. duhovščini za molitve na zadnji poti. Ljubljana, Kamila« krema izčisti kožo. jo čudovito pomladi, osveži, izgladi in utrdi. Za dame in gospode, za dom, za šport, za vsako starost, za vsako letno dobo je »Kamila« krema, ki Vas nikdar ne razočaral Glavna zaloga za Ljubljano: f oto-parf umerija »Venus«. pred pošto Razpošilja: Lekarna Mr Jože Oblak, Št. Vid n/Lj Prešo za seno kupim. Ponudbe na Anton Birgmayer, Maribor, Meljski dvor. (k) • I« Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Gospodinje, gostilne, obrtniki ne zamudite ugodne prilike I — Radi izpraznitve zaloge, prodaja iz skladišča Stanko Florjančič, železnina, Resljeva cesta št. 3 (pri Zmajskem mostu) po najnižjih cenah. Vhod v skladišče skozi dvorišče. (1) Seno staro in novo, prešano ali neprešano, kupuje -stalno Anton Birgmayer, Maribor, Meljski dvor. k Vsakovrstno zEato kupuje po najvišjih cenab CERNE, mvelir. Ljubi ;ana VColfova ulica št. 3. Telefon 3059 /N PREMOG KARBOPAKKTB DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica š). 5. Vrtne škropilnice iz prima pocinkane pločevine, solidno ročno delo, 10 litrov vsebine po 28 Din, 15 1 po 34 Din, nudi Matija Jankovič — splošno kleparstvo, Rimska cesta 19. (I) Širile »Slovenca«! Prodam štedilnik za 100 Din, novo posteljo za 150 Din, Florijanska uUca it. 17/1. Pleško. (1) Lepa postelja se zamenja za zložljivo aH proda. Dolenc, Učiteljišče. (1) Buče lubenice debele, prvovrstne, kakršnih na našem trgu še ni bilo, je dospelo cel vagon in se prodajajo po 1.50 Din za kg na živilskem trgu (1) Akcije Gostilničarske pivovarne v Laškem naprodaj po zelo nizki ceni. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (1) Glasba Harmonije od 2000 Din, pianine od 10.000 Din, prima izdelki, z garancijo, dobavlja na obroke Ivan Kacin, Domžale. Zahtevajte ceniki (g PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. IN 17. LETOM.... , To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močita in zdrave živce in iz-boren tek. To daje »Energin« za iačanie krvi, živcev in teka. »Energin« se dobi ▼ vseh lekarnah, pollitrska steklenica 35 Din. Reg. S. br. 4787/32. V najlepših letih nas je zapustil naš dragi sin in brat PAVEL KNEZ ki je umrl 8. avgusta 1934, previden s tolažili svete vere. Pogreb bo v petek 10. avgusta ob 9 dopoldne na farno pokopališče v Št. Rupertu. Št. Rupert na Dolenjskem, dne 8. avgusta 1934. Rodbina Knez. S potrtim srcem naznanjamo v svojem kakor v imenu sorodnikov pretresujočo vest, da je vzela neizprosna smrt iskreno ljubljeno mamo, staro mamo, teto, gospo MARIJO KLINC veleposestnico in lesno trgovko v Arclinu pri Vojniku V 61. letu starosti je dne 7. avgusta ob 12 po kratki in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, zatis-nila za vedno oči. Pogreb nepozabne rajnke se be vršil iz hiše žalosti v petek 10. avgusta ob 9 dopoldne na domače pokopališče. Maša zadušnica se bo brala istočasno. Priporoča se v molitev in blag spomini Are lin, dne 7. avgusta 1934. Marija por. Svetec, Pepca, Pavla, Franjo, Beti, Ana, Stanko, otroci; Anton Svetec, zet; Tonči, Maksi, Marica, vnuki — in o«talo sorodstvo. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes 8. avgusta po dolgem trpljenju, previden z verskimi tolažili, v 82. letu starosti za vedno zapustil naš nad vse iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, svak, tast, stric in stari stric, gospod Ivan Pteifer posestnik in upravnik pošte v pokoju Pogreb blagopokojnega bo v petek, dne 10. avgusta ob 16.30 iz hiše žalosti na domače pokopališče. Prosimo tihega sožalja. Leskovec pri Krškem, dne 8. avgusta 1934. Globoko žalujoče rodbine: Pfeifer, dr. Trenz, dr. Maurer in Poznik. Brez posebnega obvestila. Zahvala Vsem, ki so nam izrazili ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda Ivana Rozmana čevljarskega mojstra in posestnika svoje sočutje na katerikoli način in počastili njegov spomin s tem, da so ga spremili v takp lepem številu na njegovi zadnji poti, naša najiskrenejša zahvala. Dalje se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, pokojnikovim mnogoštevilnim tovarišem in društvom ter vsem govornikom za lepe poslovilne besede. Vsem Bog plačaj! Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, 10. avgusta ob pol 7 zjutraj v cerkvi sv. Jakoba. V Ljubljani, dne 9. avgusta 1934. Žalujoča soproga URŠULA, sinova IVAN in MAKS ter ostalo sorodstvo. Simončič Maks: 41 Pred nami donijo tiha povelja. Na križipotju smo. Zavijemo na levo. Po približno dveurni hoji doeijKMiio k prehodu hriba, kjer smo 6e ustavili pred tremi dnevi. Tema zagrinja grobišče in tudi razpadlo truplo ubogega topni-čarja; videti je samo črn oibris topove cevi, ki se j kakor grozeče dvignjena roka 6klanja čez pot. | Korakamo po poti, ki 6e vije v podnožju hriba, | Tu in tam posamezne kotanje, napolnjene z vodo ! in blatom. Včasih pljusik vode in pridušena kletev. \ Pri nekem ovinku zdrsnem nad nečem mehkim, spolzkim. Mrtvaški smrad mi puhne v nos. Zgro-tim ee. Bogve, kdo je in koliko časa že leži tu lako sam, nepokopan? Kmalu emo sipet na odprti planjavi. Cez nebo ee vlečejo krvave riže. Gori. Na levi stoji gozd. Mračen in hladen kakoff mrtvašnica. V neznatni vzpetosti se vije pot navzgor, potem spet navzdol. Nešteto nevidnih rok ge oprijemlje naših nog in nas meče k tlom. Pred nami svarilni klici: . »JarekI Pozor!« S sikokom se poženemo čezenj. Ob parobku gozda leži zakop. Pred nJim žične ovire. Na kraju emo. Nebo krvavi močneje. Sneg pada, pada, pada.,. Ledenomrzlo vstaja Jutro nad našim zakopom. Odireveneli miesaniu sneg, ki ee je Betsčdel na nadih suknjah in se razgledujemo. Ker si v temi nismo mogli poiskati primernih prostorov, smo stali do jutra stisnjeni drug k drugemu, oprti na deno zakopa, ki e>e ,e zbirala oprijela naših caip, da sm« se komaj oprostili njenega ledenega oprijema. Zakop je na tej 6trani še dokaj dobro ohranjen. Le tu pa tam ga bomo morali popraviti in poglobiti. To večno deževje je ponekod zrahljalo zemljo, da se je sesula in skoro do vrha napolnila jarek. Žične ovire, ki so bile v redeh postavljene pred zakopom, so popolnoma nerabne. Razsekane so in razsvaikane, kolci izruvani ali pa jih sploh ni. Saperjl, ki so prišli z nami, hite s popravilom. Zabijajo nove kolce in jih prepletajo z žico, katero vlačijo za sabo v velikih kolobarjih. Kožo na rokah imajo vso raztrgano od jeklenega bo-dičja, toda nihče se za to ne zmeni. Proti jutru je nehalo snežiti in nebo se je nekoliko zjasnilo, zato pa je zdaj mraz tem ob-čutnejši. Da se ogrejemo, se lotimo tudi mi dela z veliko vnemo. Medtem, ko nekateri urejajo jarek, smo odšli drugi v gozd po dračje in vejevje, da vsaj nekoliko utrdimo prsobrane. Razmočena zemlja leae narazen, nametana na dračje in vejevje bo pa gotovo vzdržala. Posekati moramo tudi nekaj manjših dreves; v preseik žičnih ovir bo trefoa postaviti vsaj nekaj španskih jezdecev, da Imamo izhode za straže in i&vidnike. Približno dvesto korakov pod gozdom se vije široka cesta. Tam, kjer zavije proti severu, stoji visok križ. Zemlja okrog njega je razmetana in razorana, brzojavni dTog kraj ceste prevrni en in drevje sesekano od granat in šrapnel: samo križ sloji nedotaknjen, neoskrunjen. V daljavi opazim posamezne konjenike-izvid-nike. Kakor neenatne Črne pike so ee pojavili na obzorju in že spet za tonil i nekje za gozdom. Sovražnik je najbrž »e daleč, ker delo pred jarkom in v jarku kljub poročilom izvidnikov nemoteno nadaljujemo. V desni odcep jarka, kjer se je utaborila naša stotnija, smo morali izkopati nov zvezni rov, kajti pri razkopavanju starega, ki je bil popolnoma zasut, smo zadeli ob mrtvake. Hitro smo jih spet zagrebli; smrad, ki je uhajal iz zemlje, ji bil neznosen. Po menažj, ki so nam jo prinesli pred jarek, so začeli nekateri pod zgornjo plast zemlje grebsti majhne vdolbine, kjer bi bili za silo varni pred snegom in dežjem. Večina pa je posedla v večjih ali manjših gručah po tleh. Kvartajo, se razgo-varjajo, ali pa tudi prepirajo, kakor pač nanese prilika. »Veste, bil sem njegov abrihtar,« pripoveduje desetnik Martinčič. »Od vseh enoletnikov, kar smo jih dobili tisto jesen, najbolj brhek fant. In Slovenec, da mu ga ni bilo para. Kanalčkov ni mogel videti živih. Večkrat sva skupaj zavila v gostilno, pa je bil zmerom prepir, če sva le kje na kaikš-nega naletela. Po našem urniku zpred L\vowa sva po teh dolgih letih spet trčila skupaj. On je postal medtem kadet-aspirant Gov i v a o tem i i Ji em in ■ tz hočem malo pozabavljati. Uf, da ste ga videli, kako se je razkošatill Kar lepo tiho naj bom, mi je ukazal, ker me bo 6icer naznanil komandi.« »Da, da, ti tiči so z malimi izjemami vsi enaki!« mu pritrjuje vsa gruča. »Dokler še niso kaj posebnega, so prijazni in domači, ko pa začutijo porte pod vratom, se razšopirijo kakor pavi.« »Res je!« pritrdi tudi Cebin. »Ti rezervni cucki so mnogokrat še slabši kot aktivni častniki. Na primer naš stari! V civilu je bil n'1'ekšen bančni uradnik ali kaj, pa ga zdaj poglejte! Tako vam je »dinstlih«, da bi Človek mislil, da je prišel že na svet v vojaški uniformi. Če si med maršem le za hip stopil iz vraie brez dovoljenja, ie je že fliknil e tistim usnjenim bičem, da so ti kar zvezde zamigljale pred očmi.« »Vse to drži,« se vmeša tudi Lebinger, »ampak kadar ga vidiš strumno sedati na konju, se ti pa le imeniten zdi!« »Da, kakor žaba čepi na njeni in bedasto bulji na nas, prostake!« Vsi se zagrohotajo tej opazki, kajti smešenje oficirjev je vojaku že od nekdaj najljubša zabava. Na ta način vsaj nekoliko da duška pTikrili jezi nad krivičnim postopanjem nekaterih nadutežev in sirovezev. Izza gozda naenkrat začujemo peket konjskih kopit. Jezdec švigne mimo, na« ošvrkne z blatom in zgine. »Temu se pa mudi!« »Mislim, da se bo tudi nans kmalu.« Po zakopu švignejo povelja. V desni zavinek jarka nesejo mimo nas dele 6trojne puške. Stisnemo 6e k steni, vendar dobi vsak kakšen »spominčekt. »Vse to bi bili lahko opravili že dopoldne!« remtači Cobal, katerega eo rogovile stojnice šavs-nile v trebuh. »Jezik za zobe!« sikne naš poročnik, medtem ko zija 6kozi strelnico. Tudi nekateri izmed naših sq si izdolbli v ob-I ronek zakopa opazovalnice in zdaj zijajo, pritiskajo čelo ob blatno stsin, če b' f lučaj no k;e opazili sovražnika. Se pred mrakom zagledamo na planjavi posamezne jezdece. V neredu begajo nekaj časa sem in tja, se strnejo in potem v zmernem teku od-kopitajo mimo naših žičnih ovir, oddaljeni komaj pol streljaja od nas. Kakor izumrt je naš zakop. Naslonjeni ob stene, negibno čakamo, le oči mrzlično zasledujejo sovražnikove izvidnike. Izginejo za hip, a se kmalu spet vračajo. Mo goče jih motijo nedodelane žične ovire. V ostrem diru šinejo zdaj skoro tik ob prvi pregraji, jo obidejo in zatonejo v somraku bližajoče ee noči. Za »Jugoslovansko tiskarno« 9. Ljubljani; Karel Ce«, Izdajatelj: Iran Rakoveo. Urednik; LoJbie Golebift,