leto XXIV.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za Inozemstvo 75 lir), za '/i leta 35 lir. za '/< leta 17.50 Ur, mesečno 6.— lir, Te-
RGOVSKI UST
Številka 115.
Uredništvo: Ljubljana,
Gregorčičeva ulica 23. Tet 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-G1 Rokopisov ne vračamo.
«™taiM.j.Mno25iu časopis za trgovino. Industrlio. obrt In denarništvo STLmSfkS
Plača in toži se v Ljubljani
CONC ESSI O N A R I A ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estra: LST1TUTO ECONOM1CO ITALIANO-MILANO, Via (i. Lazzaroni 10.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE in inozemstvo ima 1STIT
ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) UTO ECONOMICO IT ALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Uhaia
vsak torek in petek
Uubliana, torek 25. novembra 19 41-XX
CenaZZZt 0 60
Minister Serena v Ljubljani
V nedeljo je bil za Ljubljano in vso pokrajino važen dtogodek, ker je prvič obiskal najmlajšo italijansko pokrajino in njeno središče tajnik Nacionalne fašistične stranke in minister Eksc. Adelchi Sirena. Visoki Komisar Eksc. (»ra-zioli je visokemu gostu prišel naproti do Postojne, potem pa je bil minister Eksc. Serena na vseh postajah deležen izrazov lojalnosti in hvaležnosti do Duoejeve vlade od strani predstavnikov oblasti, občin, raznih organizacij ter velikih skupin prebivalstva. Vojaštvo je visokemu gostu izkazalo časiti, sprejemov pa se je udeleževala tudi šolska mladina in skupine narodnih noš.
Na ljubljanskem kolodvoru so ministra, ki ga je spremljal tudi poveljnik armadnega zbora general Robotti, sprejeli predstavniki fašističnih organizacij, zastopniki krajevnih oblasti ter oddelek vojske z godbo in zastavo, mestni župan dr. Adlešič pa ga je pozdravil takole:
»Ekscelenca! Srečen sem, ker imam veliko čast sprejeli Vas kot zastopnika Rima, ki je simbol civilizacije, kulture in pravičnosti ter najsvetejših tradicij. Srečen 9em, da Vam lahko izročim naj-vdanejši in najhvaležnejši pozdrav mesta Ljubljane. Kar je ,Duoe storil za Ljubljano, ne bo pozabil in ne more pozabiti naš narod, ki noče biti nehvaležen in izraža po meni obenem z dobrodošlico svojo hvaležnost za ukrepe, ki jih je fašistična vladia izdala v korist Ljubljane im njene obnove. Čast, ki pripada beli Ljubljani z obiskom ministra in tajnika Fašistične stranke ter najvišjega sodelavca Duceja, nas navdaja s ponosom v prepričanju, da Vam bo ostal v dobrem spominu kratki obisk med nami in da nam boste ohranili naklonjenost tudi v bodoče kakor v preteklosti!«
V vladni palači je ministru Visoki Komisar predstavil svoje sodelavce, kot zastopnik odsotnega škofa ga je pozdravil rnsgr. Na-drah, župan, ki so ga spremljali mostni svetniki in načelniki mestnih uradov, pa mu je poklonil spominsko plaketo mesta Ljubljane. V imenu zbranih zastopnikov delodajalcev in delavcev sta pozdravila visokega gosta predsednik Zveze delodajalcev dr. Slokar in predsednik Zveze delavcev dr. Alujevič. Zagotovila sta trdno voljo vseh za sodelovanje pri gospodarski obnovi pokrajine ter izrazila hvaležnost Duceju, ki je prebivalstvu pokrajine omogočil življenje in delo v težkem času vojne.
Minister Eksc. Serena je v svojem odgovoru na pozdrave naglasil, da je vesel, ker se nahaja na *&j krepki zemlji, ki je postala ^ova, lepa pokrajina Italije. Zbra-mm
je sporočil pozdrave Duceja izrazil prepričanje, da se bo ‘-'iubljana izkazala vredna zaupala in skrbi, ki jo kaže režim. Nato je govoril o korporacijski in , ^ndlkalni organizaciji ter z veseljem ugotovil, da se v Ljubljani značilna organizacija fašistične države dobro uveljavlja v znamenju svoje prodorne in zmagovite ideologije.
Besede tajnika in ministra so
navzočni večkrat prekinili z odobravanjem in pozdravnimi vzkliki Duceju.
Po sestanku v vladni palači je bil minister Eksc. Serena v Domu
0 ciljih, zaradi katerih se je ustanovila Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine, je objavil nedeljski »Slovenec« članek, ki se glasi:
Ko se je začela reorganizacija strokovnih delavskih združenj v Ljubljanski pokrajini, je takoj prišel na vrsto problem slične reorganizacije strokovnih združenj delodajalcev.
Slovenske produktivne skupine so takoj opozorile na potrebo, prilagoditi svoje gospodarstvo tudi glede svoje organizacije novi politiki in novemu gospodarstvu, ki vladata v Evropi, katero vodila državi Osi.
Dejansko so dale svoje najbolj razumno sodelovanje oblastvom za proučevanje vprašanja lokalne organizacije in njih popolni pristanek na spremembe, ki so prišle v veljavo v zadnjih ukrepih, ki prilagojujejo prejšnja strokovna združenja novemu položaju v pokrajini in tako približujejo te organizacije v mejah veljavnih bivših jugoslovanskih zakonov sindikalni in korporativni ureditvi v Italiji.
Koristno je ob tej priliki podati majhno sliko o nravnih podlagah za tako preureditev, do katere je prišlo na osnovi izdanih odredb v Ljubljanski pokrajini.
Delovna karta je dokument, ki je dobro znan in ne potrebuje' dosti pojasnil. Podlaga sistema je potenciranje dela vseh vrst v enotni organizaciji narodnega gospodarstva in v vsem političnem življenju na roda. To se dosega v prvi vrsti in predvsem s pomočjo sindikata, ki je prva stopnja sindikalno korporativnega sistema: sindikat namreč, ki združuje vse člane, ki izvršujejo isto delavnost v gospodarstvu, ki je specifična in določena, kolikor je pač mogoče, ne da bi prišli do neplodnega ato miiziranja, temveč do takšne delitve, ki predstavlja krog življenjskih, interesov, -ki se ne dajo uničiti, v okviru narodnega gospodarstva.
Sindikat je v italijanskem korporativnem gospodarstvu tisto, kar predstavlja družina v človeški družbi: celica sistema. Ni celica v neki združujoči tkanini, temveč je kvas, ki povzroča rast, taka celica torej zagotavlja življenje posameznika.
Od sindikata1 gremo naprej stopnjo .za stopnjo više v povezanosti interesov in v posploševanju interesov in razširjanju v vedno širše kroge k vedno bolj obširni organizaciji proizvajalnih delavnosti, dokler ne pridemo do popolne panorame narodnega gospodarstva. Vsaka stopnja sistema ima svoje lastne naloge, ki so vedno bolj obširne; uspešno po slovanje vsega pa je garantirano z lastno disciplino kategorij, ki izloča spopade interesov, katere nasprotno združuje ne z avtoriitc-
fašija in pri GILL-u, obiskal je tudi vojaško pokopališče pri Svetem Križu in vojašnico grenadirjev, ob 17.45 pa se je odpeljal iz Ljubljane. Njegov obisk je veli-
te, Čeprav je oblast vedno zastopana z organi vlade in stranke, temveč s sporazumom, ki se vedno doseže z ozirom na najvišji cilj oblasti ter narodnega blagostanja.
Odločba Visokega Komisarja, ki je stvori la Zvezo deloda jalcev Ljubljanske pokrajine, daje slovenskim proizvajalnim razredom v okviru njih zakonov im v Okviru nove gospodarske organizacije pokrajine in njih osnovnim institucijam: združenje njih kategorije, v katerega okviru bodo potem na osnovi statutov osnovani posamezni sindikati, in Zvezo, ki združuje in predstavlja vse delodajalce j>o-krajine. /druženje dotične kategorije in njih sindikati bodo omogočili posameznim interesom kategorij, ki so točno določene, da se bodo lahko njih interesi ločili, povezali in da bodo varovani tako, da bodo doživeli prvo preizkušnjo in pretres ter prvo harmonizacijo v samem združenju. Zveza pa bo nasprotno omogočila gospodarski delavnosti vse pokrajine, da se bo javljala enotno in v okviru narodnega gospodarstva ter bo ona tista, ki bo s pomočjo svojih lastnih organov in lastnih predstavnikov navdajala z živimi silami pokrajine tudi upravno življenje pokrajine in v kasnejšem času tudi v vsej Kraljevini.
V vsakem združenju ene kategorije, v katerega se stekajo razni sindikati, mora biti dosežena, kot je bilo rečeno, prva harmonična združitev interesov — čeprav se večkrat razlikujejo, katerih direktni in neposredni izraz so sami sindikati. Tega pa se ne sme razumeti v smislu, da bi sindikat, tudi če ni pravna oseba, doživel ugasnitev lastne svojskosti in svojega lastnega življenjskega smisla v omejenem delokrogu združenja kategorije, katerega del tvori: sindikat ostane nasproti svojim specifičnim in posebnim vprašanjem tako rekoč avtonomen, sa-
Da se zagotovi za Ljubljano in druge kraje zadostna količina mleka za prehrano, je izdal Vis. Komisar naredbo, ki v glavnem določa:
Celotna proizvodnja kravjega mleka se v večini občin postavlja na razpolago Prevodu, ki more to zaporo razširiti na vse ozemlje pokrajine.
Ta zapora pa ne velja za količine mleka, ki so potrebne za prehrano proizvajalca in njegove rodbine ter družine in za živinorejske potrebe proizvajalnega gospodarstva.
Vse mleko, ki presega prej naštete potrebe, morajo proizvajalci oddati 1. tvrdkam in ustanovam, ki jih pooblasti Prevod za trgovanje in predelovanje kravjega mleka, 2. neposrednim potrošnikom, ki jih določi Prevod. Proizvajalci,
kega pomena za vse naše javno življenje ter dokaz zanimanja najvišjih oblastev v državi za Ljubljansko pokrajino in njeno središče.
mostojen in združenje dotične kategorije mora biti ravno tisto, ki obravnavajoč svoje probleme in podpirajoč jih s svojo lastno večjo avtoriteto, kaže sindikatu pot do rešitve in opozarja na to pristojne organe.
To je tisto, kar zasluži j»o«ebno podčrtanje v disciplini glede delovnih odnošajev: če imajo dejansko z ureditvijo v smislu Komisarjeve odločbe samo združenja svojih skupin in Zveza, v kolikor so zakonito priznani, možnost določati kolektivne delovne pogodbe, bodo pa vendar (>osamezni sindikati kot direktni in neposredni predstavniki — kot je bilo rečeno — posameznih skupin podjetnikov tisti, ki bodo izdelali pogodbena določila!, ki bodo urejala posebne tehnične in gospodarske pinti v delovnem odnošaju, ki nastajajo med delodajalci in njih zastopniki ter zainteresiranimi delavci. Ta določila bodo potem dopolnjena in potrjena z zakonitim instrumentom kolektivne delovne pogodbe pristojnega združenja kategorije in Zveze po revizijskem in nadzornem delu, ki pripada tem organom po njih bistvu — na osnovi njih statutov.
iz teh ilustracij v kratkih besedah in še bolj iz besedil odločb, o katerih je bil govor, izhaja jasno, da je italijanski reformator hotel dati slovenskim proizvajalnim stanovom v okviru njih zakonov in ohranjujoč, kar je dobrega in življenjsko sposobnega v novi pokrajini izmed njihovih institucij, nove organizacijske oblike v njih gospodarstvu s tem, da jih je harmonizirai z onimi, ki obstajajo v Italiji: na podjetnikih vseh vrst novo pokrajine je, da pokažejo svoje lastno razumevanje za taka prizadevanja s tem, da sodelujejo v novih organizacijah za napredek gospodarstva pokrajine, obenem pa tudi za napredek svojih podjetij.
i ki dobavljajo mleko neposredno l>otrošnikom, morajo imeti posebno dovoljenje Prevoda.
Vse kupnoprodajne pogodbe za kravje mleko so razvezane.
Mleko se mora oddajati sveže, polno, kakor se namolze, precejeno in shlajeno.
Kontingente1 inleka, ki jih mo rajo oddajati posamezne občine, določi Prevod sporazumno z, obč. preskrbovalnimi uradi. Za posameznike pa določijo količine obč. preskrbovalni uradi, ki morajo upoštevati količine mleka, ki ga dajejo proizvajalčeve krave, njegove potrebe mleka za prehrano in za živinorejo ter količine, ki jih dobavljajo neposrednim potrošnikom.
Prevod more preurediti razdeljevanje mleka za prehrano. Če mleka ne bi bilo dovolj, se sme
gostinskim obratom zmanjšati ali ustaviti dobava mlelka.
Proizvajalci morajo dobavljati mleko v zbiralna središča, ki jih določi Prevod.
Za vsako predelovanje mleka je potrebno posebno dovolilo Prevoda. Po potrebi se more odrediti zapečatenje priprav za pridobivanje smetane.
Za vsak liter v Ljubljani prodanega mleka, razen onega iz ino zemstva in od zbiralnih središč, se plača pristojbina 15 stotink, ki se pobira, kakor bo to določil Prevod. Ta denar se steka v izravnalni sklad za oskrbo Ljubljane z mlekom.
Kršitelji teh določb se kaznujejo z globo od 100 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev.
Cene mleka v Ljubljani
Visoki Komisar je določil najvišjo ceno mleku za prehrano v nadrobni prodaji v ljubljanski občini na 1.70 lire za liter.
Ta cena velja od 1. decembra dalje.
Ureditev prodaje vina
Člen 7. ministrskega dekreta z dne ‘29. avgusta K>41-XIX določa, da mora prodajalec pri prodaji vina kakršne koli kakovosti, pa naj bo prodajalec ali kupec kdor koli, garantirati:
a) natančno poimenovanje vina, kadar ne gre za vino normalne potrošnje;
b) količino, ki se dejansko nahaja v posodah.
Posebej mora prodajalec na drobno jasno označiti na posodi!, v kateri se vino hrani ali prodaja, vse elemente, ki morejo z lahkoto poučiti kupca o kakovosti in količini ter o ceni vina v prodaji.
Pri prodajah količin nad 20 hi je obvezna pisana pogodba, v kateri morajo biti razvidni vsi elementi za identifikacijo vina.
Razen tega morajo v smislu čl. 8. navedenega dekreta pri prodajah vina normalne potrošnje, naj bo kupec ali prodajalec kdor koli, prodajalci garantirati kupcu alkoholno stopnjo vina.
Pri prodajah, pri katerih je obvezna pismena pogodba (količine nad 20 hi), mora biti alkoholna stopnja razvidna v pogodbi. Pri prodajah na drobno mora biti alkoholna stopnja razvidna na po sodah, v katerih se vino hrani ali prodaja.
Delovni čas za denarne zavode
Po naredbi Vis. Komisarja je določen delovni čas za denarne za-voed takole: ob delavnikih od 9. do 15. ure, ob nedeljah od 9. do 13. ure. Določbe glede prazničnih dne-vov ostanejo neizpremenjene.
Poslovni Sas za stranke je od 9.30 do 12.30 ob delavnikih, tudi v sobotah.
Zavodi, ki dajejo posojila na zastavo, smejo poslovati za stranke od 9. do 12.30 ob delavnikih in ob nedeljah, toda le za te posle.
Hranilnice sinejo začeti pošlo vati že ob 9. za stranke, zaradi tega pa ne smejo zahtevati od nameščencev, da prihajajo prej v pisarno.
Naročajte »Trgovski list«.!
Idejna podlaga Pokrajinske zveze delodajalcev
Ljubljanske pokrajine
Predpisi glede mleka
Osemdesetletnica ljubljanske plinarne
Tam, kjer stoji še danes, je nadela pred osemdesetimi leti obra tovati ljubljanska plinarna. Zgradil jo je podjetnik Avgust Riedin-ger iz Augsburga, ki je dobil koncesijo iza svoje podjetje za dobo 35 let. Ko je pogodba z Riedin-gerjam potekla, je postala ljubljanska občina delničar, tik pred svetovno vojno pa lastnik plinarne. V tem časn je plinarni grozil finančni polom, potrebne so bile znatne investicije za nove naprave, odjem plina pa je naglo padal, ker se je uvajala električna razsvetljava. Med svetovno vojno je morala plinarna zaradi pomanjkanja premoga nekaj časa tudi počivati.
V	prvem povojnem letu je znašala proizvodnja plina 600 tisoč kubičnih metrov, leta 1924. že nad 1 milijon, v naslednjih letih se je stalno dvigala in se je zadnja leta povzpela na 2.25 milijona m3. Samo potrošnja za gospodinjstvo, obrt in industrijo se je dvignila na 1,4 milijona m3, za cestno razsvetljavo pa do 400 tisoč m3. Leta 1921. je bilo samo 836 odjemalcev plina, zdaj pa jih je okrog 3000. Dolžina omrežja je narasla od 22 na 55 km.
Plinarna je lani dogradila de-stilačno napravo za katran. V tej tovarni, ki stoji poleg tovarne Saturnus, se proizvaja cestni katran, s katerim gradbeni urad mestne občine modernizira ulice. Nadalje se izdelujejo v tej tovarni razne smole, katranska olja, karbolinej itd. Stroške za tovarno je investirala plinarna iz tekočih sredstev.
Za propagandne namene ima plinarna razstavni lokal ter z vsem opremljeno predavalnico za tečaje o uporabi plina. Ta propaganda je znatno pripomogla do velikega uveljavljenja plina' v gospodinjstvih. V Ljubljani je le malo novejših hiš brez plina. Za uporabo plina v obrtnih in industrijskih delavnicah pa je bila Ljubljana že davno zgledno zavzeta, kar dokazuje dejstvo, dia je imela svojo plinarno že 24 let pred iznajdbo plinske svetilke z mrežico (leta 1885.). Razvojne možnosti ljubljanske plinarne še niso izčrpane, saj je v velikih evropskih mestih povprečna potrošnja plina na prebivalca precej večja kakor pri nas.
žganje se ob sobotah in nedeljah ne sme točiti
Visoki Komisar je odredil, da se žgane pijače ne smejo točiti v gostinskih obratih ob sobotah od 15. ure dalje ter vse nedelje in praznike.
Ne sme se postreči v gostinskih obratih z alkoholnimi pijačami osebam, ki kažejo znake pijanosti.
Kršitev teh določb se kaznuje z globo do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev in z začasnim ali dokončnim odvzemom obrtne pravice.
11 Andrej Šarabon |
0 prehrani Evrope
»Das Reich« poroča, da cenijo žitni pridelek Francije na 6,5 do 7 milijonov ton. Pridelek krompirja se je v Franciji močno zvišal; cenijo ga na 12, lani pa je znašal 7 milijonov ton.
Generalni ravnatelj nizozemskega poljedelskega ministrstva je objavil, 'da je preskrba dežele z mlekom in mastjo zagotovljena, čeprav se je stalež živine znižal na 1,2 milijona glav. Ker je bilo preoranih in obdelanih precej travnikov in pašnikov, je tudi preskrba s krušnim žitom urejena. Pri pridelku krompirja je bil dosežen presežek in bodo manjvredni krompir lahko uporabili za krmljenje svinj.
Ker so na švedskem zaradi angleške blokade nastale ovire pri dobavi krme, se je število goveje živine znižalo letos za 10%. Na Švedskem je še okrog 2 milijona krav in volov ter 1 milijon telet.
Težko je udarila v vrste slovenskega trgovstva in slovenskih gospodarskih ljudi vest, da je umrl v Ljubljani veletrgovec Andrej Šarabon, kajti pokojnik je bil eden prvih zastopnikov slovenske trgovine in eden prvih in največjih slovenskih trgovcev. Skozi desetletja je bil Andrej Šarabon eden glavnih pospeševateljev veselega dviga, ki ga je doživela naša trgovina in še zlasti naša trgovina v začetku sedanjega stoletja. Razvoj trgovine pa je dal podlago za napredek našega denarništva, ta pa je zopet omogočil tudi napredek industrije in obrta. Tako se je tudi v slovenskem gospodarstvu pokazala stara resnica; da je dobro razvita trgovina prvi l»ogoj za napredek vsega gospodarskega življenja.
Predvsem in v prvi vrsti pa se je pokojni Andrej Šarabon seveda uveljavil v slovenski trgovini. Pri tem pa moramo zlasti naglasiti, da ni bil Andrej Šarabon samo eden najodličnejših predstavnikov ljubljanskega trgovstva, temveč tudi eden najbolj vnetih in zvestih pristašev trgovske stanovske zavesti. Zato ga tudi vedno vidimo na vidnih mestih v vseh slovenskih trgovskih stanovskih organizacijah. Najprej naravno pri ljubljanskem gremiju trgovcev, čigar član uprave je postal že 1.1905. Še pomembnejša je bila vloga pok. Andreja Šarabona 1. 1907., ko je ljubljanski gremij prešel v nacionalne roke. Kasneje je Andrej Šarabon kot član uprave, nadzorstva in razsodišča ljubljanskega: združenja učinkovito deloval v korist vsega trgovstva in trgovskega stanu. To živo zanimanje za vse trgovske zadeve je ohranil Andrej Šarabon do zadnjega in še v zadnjem času z lepim darilom podprl akcijo za zgradnjo zavetišča za onemogle trgovce.
Še prav posebno zahvalo pa mu je dolžno slovensko trgovstvo, ko je z ustanovitvijo tiskarne »Merkur« omogočil zopetno redno izhajanje »Trgovskega lista«, čigar zvest naročnik in inserent je bil vsa leta in tudi še danes. Do svoje prerane smrti je bil tudi predsednik upravnega sveta tiskarne »Merkur«.
Z uspehom je deloval nadalje Andrej Šarabon pri Trg. društvu »Merkur«, kjer je Ibil odbornik nad 20 let, nadalje pri Trg. bolniškem in podpornem društvu, pri katerem je sodeloval v upravi nad 25 let.
Posebna zasluga gre pok. Andreju Šarabonu tudi za njegovo prizadevanje, da je bil sloves ljubljanske trgovine zunaj posvetu vedno najboljši. Skratka, Andrej Šarabon je bil trgovec, na katerega je bilo vse ljubljansko trgovstvo ponosno. Njegova beseda je imela v trgovskem svetu vedno odločujočo veljavo in to se je zlasti pokazalo ob njegovem osemdesetletnem jubileju, ki ga je praznoval lani.
Ni pa posvetil Andrej Šarabon svojih velikih sposobnosti le trgo-
vini, temveč vsemu našemu gospodarstvu, zlasti pa našim denarnim zavodom ter industrijskim ustanovam.
V	upravnem svetu Mestne hranilnice ljubljanske je bil od leta 1909. do 1915., ko je dosegla Mestna hranilnica po septembrskih dogodkih svoj nenadni lin veliki dvig. Od 1.1904. je bil član načelstva Kmetske posojilnice in po smrti Ivana Kneza postal njen predsednik. Več let je bil tudi član nadzorstva Deželne banke. Od 1. 1926. je bil predsednik enega naših najbolj sol)idn!ih (denarnih zavodov, Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo in ostal njegov predsednik do svoje smrti.
Zelo aktivno pa je bilo sodelovanje Andreja Šarabona tudi v industriji. L. 1924. je postal upravni svetnik Strojnih tovarn in livarn, od 1. 1922. pa do smrti je bil predsednik upravnega sveta tiskarne »Merkur«, od 1. 1926. pa do smrti predsednik pivovarne »Union«.
Tudi Ljubljanska borza za blago in vrednote je imela v Andreju Šarabonu enega svojih najboljših [»odpornikov.
Samo naravno je, da se je mož, ki se je tako v celoti posvetil napredku gospodarstva, živo zanimal tudi za javna vprašanja, zlasti pa podpiral prizadevanje za razči-ščenje pojmov. Posledica njegovega zanimanja za javna vprašanja je bila, da je postal 1. 1980. tudi občinski svetnik mesta Ljubljane.
Velike uspehe je doživel Andrej Šarabon v svojem življenju, pri tem pa ni pozabil na one, ki so bili v stiski in nadlogi. Posebno dobrotno pa je podpirala njegova roka gluhoneme in slepe, ki so
izgubili z njim svojega največjega dobrotnika.
*
Andrej Šarabon se je rodil 27. novembra 1860. pri Sv. Ani v Tržiču. V trgovini se je izučil pri tvrdki Berner v Tržiču, nato bil trg. pomočnik pri tvrdki Omerza v Kranju ter prišel kot 191etni mladenič I. 1879. v Ljubljano, kjer je vstopil v službo Ivana Perdana, čigar trgovina je bila takrat ena največjih špecerijskih trgovin v Ljubljani. L. 1886. se je osamosvojil in ustanovil svojo trgovino na Zaloški cesti. Hitro se je razvijala njegova trgovina in že leta 1892. je mogel odpreti svojo filial-ko na Martinovi cesti. V začetku je imel le enega učenca, kmalu pa je začelo naraščati število njegovih nameščencev in danes spada njegovo podjetje med naša prva in največja trgovinska podjetja.
Vse življenje je bil Andrej Šarabon vzor delovnega človeka, ki je vedno storil svojo dolžnost in še več ko to. S svojim delom si je postavil trajen spomenik v našem trgovskem in gospodarskem svetu in zato je njegova smrt globoko pretresla vse naše gospodarske kroge.
Večna slava spominu Andreja Šarabona!
Naše najgloblje sožalje njegovi globoko užaloščeni soprogi!
V	počastitev spomina pok. Andreja Šarabona
je darovalo Združenje trgovcev Ljubljanske {»okrajine '500.— lir za onemogle trgovce.
Uprava Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo je darovala v počastitev spomina pok. Andreja Šarabona 500 lir Rdečemu križu, 5000 lir pa za mestne reveže.
Nove kulturne
v Evrop
Gospodarska iskupnost evropskih narodov in dežel še ni bila nikdar tako očitna in važna, kakor je v sedanji vojni. Razlike gospodarskih podlag in življenjskih pogojev med evropskimi deželami se ne dajo več premostiti in zravnati s čezmorskim dovozom blaga, pač pa je tako zravnanje mogoče v Evropi sami zaradi klimatičnih razlik njenih delov. Deloma je Evropa že preskrbljena s premogom, lesom, sladkorjem, vinom in krompirjem, s pomočjo tehnike in nekaterih sprememb pri pridelovanju pa bi bila mogoča tudi zadostna preskrba in ustrezajoča razdelitev krušnega žita, lanu in konoplje.
Poleg tega pa je mogoče, da se iz čezmorskih krajev presadijo v Evropo mnoge zelo koristne kulturne rastline. To sicer ne velja za izrazito tropične rastline, kakor za kavo, kakao, oljnate palme itd., je pa kulturnih rastlin čezmorskega sveta, ki bi se dale udomačiti v Evropi, dosti več, kakor se je mislilo pred nekaj desetletji. Ze davno je bila v Evropi udomačena murva, za njo koruza in tobak, v novejši dobi pa bombaž, riž, soja, ricinus in druge maščobne rastline. Velike klimatične razlike v Evropi so omogočile udomačenje čezmorskih kulturnih rastlin, ki so po skromnih poskusih od leta do leta zavzemale večje nasade.
Kakor po količini, tako se tudi po kakovosti močno dviga pridelek novih, presajenih kulturnih rastlin v Evropi. Berlinski tednik «l)as Reich» navaja, da je pridelek tobaka v Nemčiji dosegel takšno kakovost, kakršno so pred dvajsetimi leti smatrali za nedosegljivo. Velik napredek se kaže tudi pri pridelovanju soje, ki je najvažnejša kulturna rastlina Daljnega vzhoda. V Evropi je poleg
I' rancije in Anglije tudi Nemčija udomačevala sojo in so nemški nasadi soje dosegli najboljše uspehe v vsej Evropi. Nemčija je prenesla sojo tudi v južnovzhodne evropske dežele. Romunija je lani že pridelala 100.000 ton soje.
Uspehi pri tobaku in soji so dali pobudo za poskuse udomače-njr gumijevih rastlin. Ti poskusi obetajo žei zdaj znatne uspehe. Največje uspehe so doslej pokazali italijanski tropični nasadi ali kolonialni vrtovi (Regio Giardino Uoloniale Italiano) v Palermu z rastlino guayule, iz katere se pridobiva gumi. Ta rastlina se bo dala s pridom udomačiti tudi v Kalabriji, Siciliji in Sardiniji. Pri poskusih v palermskih tropičnih nasadih je znašala proizvodnja gumija 3.75% od teže uporabljenih rastlin, italijanski strokovnjaki pa so prepričani, da bo dosegla tudi 7% kakor v Kaliforniji.
Po svoji klimi je južnovzhodna Evropa prava nova domovina mnogih čezmorskih kulturnih rastlin. Nekatere že dobro uspevajo, druge pa bo treba pod strokovnjaškim vodstvom presaditi in pridelovati. S časom bo pri pridelovanju dosežen presežek, ki bo igral važno vlogo pri zamenjavi z blagom in industrijskimi izdelki onih evropskih držav, ki zaradi ne-
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in gvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telelon št. 22-72.
ugodne klime ne morejo udomačiti novih kulturnih rastlin. V to svrho bi se moralo v gospodarstvu posameznih držav uveljaviti načelo, da so oddaje presežkov ter izmenjave proizvodnje obvezne.
Pojasnilo k maksimalnim cenam za usnje in strojene kože
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino pojasnjuje, da v maksimalnih cenah za usnje in strojene kože iz čl. 1. naredbe z dne 26. septembra 1941-XIX štev. 112 (objavljene v 78. kosu Službenega lista z dne 27. septembra 1941-X1X) ni obsežen 12.8°/o skupni davek na poslovni promet. Proizvajalci morajo v fakturi posebej navesti ta davek, na katerega se torej ne more računati pribitek v korist preprodajalcem iz člena 2. omenjene naredbe.
Ustanovitev zavoda za kmetijske nepremičnine
Za 30. november je sklican ustanovni občni zbor družbe Emona, zavoda za kmetijske nepremičnine. Novi zavod bo v glavnem skrbel ra prevzem kmetijskih posestev v Kočevskem okraju. Posestva bo nato odprodajal slovenskim interesentom. Dovoljeval bo daljše plačilne roke. Pri novi družbi je udeležen tudi slovenski kapital.
Jezikovni tečaji lektorata Nemške akademije v Ljubljani
Pred 16 leti je bila ustanovljena
v	Miinchenu Nemška akademija ra študij in razširitev nemškega jezika. Akademija je razvila veliko delavnost in izdala tudi mnogo knjig. Izvršni organi Nemške akademije so lektorati. V Ljubljani je lektorat v Beethovnovi ulici 14.
Ljubljanski lektorat je priredil celo vrsto jezikovnih tečajev za pouk nemškega jezika. Nižji tečaj je namenjen začetnikom, srednji onim, ki (dobro obvladajo nemščino. Poleg teh so še naslednji tečaji: gramatikalni, za poklicno specializacijo, za zgodovino nemške književnosti in umetnosti, za gramatiko in fonetiko ter za poklicno specializacijo.
Lektorat ima tudi svojo knjižnico.
Absolventi tečajev dobe po položenem izpitu posebne diplome Nemške akademije, ki jim dajejo pravico za poučevanje nemščine v tujini. Najboljši učenci dobe tudi štipendije.
Tečaji so dopoldanski in popoldanski. Vpisnina znaša 25, pristojbina pa 280 lir.
Podrobne informacije pri tajništvu lektorata, Beethovnova 14.
Pri proizvodnji naravne svile
ima svetovno prvenstvo Japonska z letno proizvodnjo okrog 340 milijonov kg svilenih kokonov. V Evropi je na prvem mestu Italija z letno proizvodnjo 27,8 milijona kg kokonov. Turčija je proizvajala povprečno 3, Bolgarija 1,5 do 2, bivša Jugoslavija 0,5, Španija pa nekaj nad 0,025 milijona kg kokonov na leto.
Najpozneje so se začeli baviti s pridobivanjem naravne svile v Bolgariji, od kodeir so prvi uradni podatki iz 1. 1926., ko je proizvodnja dosegla 1,8 milijona kg kokonov. Do 1. 1930. je bil porast, potem pa zastoj v proizvodnji, ki je lani spet presegla 2 milijona kg kokonov.
Žitni pridelek Romunije
Letos je pridelala Romunija obilo žita, ker so bila žitna polja precej razširjena. Letošnji pridelek pšenice cenijo na 24 in pol milijona metrskih stotov, koruze* pa na 35 milijonov metrskih stotov. Dober je tudi pridelek ostalega žita. Lanski pridelek pšenice je bil samo 11 milijonov metrskih stotov. Tako ostane letos precej žita za izvoz in bo tudi Italija dobila iz Romunije večje količine krušnega žita.
Naznanjamo žalostno vest, da je v soboto dne 22. novembra 1941. preminul naš dolgoletni predsednik, gospod
Andrej Šarabon
veletrgovec, posestnik itd.
Blagi pokojnik, ki je bil med ustanovitelji podjetja, si je pridobil za njegov razvoj nevenljivih zaslug. — Zaslužnemu predsedniku ohranimo trajen, časten spomin.
V Ljubljani 23. novembra 1S41.
Upravni svet. uradmšivo in uslnšhcnslvo Trg. led. d. d. Merkur
Iz italijanskega gospodarstva
Predpisi o oskrbi z mlekom so
nedavno stopili v veljavo v vsej Italiji. Vsa proizvodnja kravjega mleka je odslej na razpolago živinorejskim sekcijam, ki izvrže razdelitev mleka neposredno kon-sumentom in industriji mlečnih izdelkov po upoštevanju potrošnje ‘kmetov in preskrbe mladih ž.ivali.
Upravo italijanskih, madžarskih in nemških železnic so sklenile sporazum, po katerem se bodo normalne vozninske postavke za prevoz madžarskega blaga do Trsta, Reke in Pulja zaračunale tudi tedaj, če se bo moralo blago poslati do teh luk po posredni poti. Za razbremenitev proge Zagreb—Reka se bo blago prevažalo tudi čez Trbiž.
Za zaposlitev kmečkih delavcev posluje v Italiji 855(5 uradov. Med1 njiimi je 233 medobčinskih in 5450 občinskih uradov, ostali pa so krajevni.
Skupina italijanskih tehnikov, ki je bila od španskega poljedelskega ministrstva povabljena na študijsko potovanje, je prispela v Madrid. Italijanski tehniki so si ogledali najvažnejša podjetja za proizvodnjo in rafinerijo olja.
Višji svet za kmetijstvo in gozdove je imel nedavno pod pred1-sedstvom kmetijskega ministra svojo prvo sejo v Rimu. Višji svet bo razdeljen na pet sekcij, katerim predsedujejo generalni tehnični inšpektorji za kmetijstvo in poveljnik gozdne milice.
Zakon o decentralizaciji industrijskih naprav v zvezi z novimi vodnoelektričnimi napravami v srednji in južni Italiji ter na otokih bo do leta 1945. dosegel letno proizvodnjo 3 milijarde kWh električnega toka. Za naselitev industrije bodo izbrani kraji srednje, južne in otočne Italije. Naseljena podjetja bodo za 10 let oproščena pridobnloe iin nova podjetja, ki bodo proglašena za javnokoristna, bodo imela popust pri dobavi toka iz novih elektrarn pri javnih delih ter pri železniški tarifi.
Največje italijanske tvornice umetne svile in celulozne volne so že 1. 1931. ustanovile v Milanu kartelno družbo »Italraion«, da skrbi za skupno prodajo proizvodnje ter da ureja cene in produkcijo. Pred leti je nalogo skupne prodaje prevzela družba »Ital-viscosa«, dočim je družba »Ital raion« obdržala skrb za urejanje cen in razdelitev proizvodnje. In dustrija umetnih vlaken je 1.1938. izvozila v inozemstvo 17,1, naslad nje leto 26,7, lani pa 19,2 milijona kilogramov umetnih vlaken.
Razdeljevanje drv iu oglja je urejeno z dekretom, ki določa, da bodo prefekti v vseh pokrajinah poskrbeli za ustanovitev potreb hi h trgovskih organizacij za na kup in razdelitev drv. Prodajne cene mora odobriti osrednji od bor za uravnavo cen. Tvrdke ne smejo imeti na zalogi več ko 100 stotov drv in 20 stotov oglja
V	svrho povečanja proizvodnje bo kmetijsko ministrstvo prizna valo producentom premije do 5 lir za stot premoga in 4 lire za stot drv.
Madžarsko lesno gospodarstvo
Pri preskrbi z lesom na Mad žarskem je posebno važno vpra sanje, kako bi se dale premogov nikom zagotoviti zadostne količi ne jamskega lesa. Odrejen je bit popis vse potrošnje jamskega le sa, za letos pa so že dali rudni kom na razpolago 45.000 kubični h ir.ftrov jamskega lesa iz podkar patskih gozdov.
V	zasedeni Bački je bil izveden pregled vsega lesnega gospodar siva ter napravljen popis lesne potrošnje.
Budimpešta je dobila za zimo 70.000 vagonov drv od poljedel skega ministrstva. Sodijo, da je to za kakih 5000 vagonov več, kakor pa znaša normalna potrošnja glavnega madžarskega mesta.
Naivišiecene za kav/ne	na
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo: Člen 1. — Prodajne cene za1 kavi ne nadomestke se določajo takole:
Za 1 ktr franko
skladlfido in za-obala brez trošarine
pri proizvajalcu
pri
trKOVcu
nu
debelo
Cena za potrošnika, vštevši trošarino,
v trgovini no drobno za zavoj ali škatlo
1. Kavina zmes znamke »Zika«, v zavojih p«
'It kg neto......................................
Kavina zmes znamke »Kolinska«, v zavojih
l>o '/t kg neto.................................
Kavina zmes znamke »Kolinska«, v zavojih po ‘/m kg neto....................................
2. Cikorija znamke »Kolinska«,	v škatlah	ito
■/a kg' neto....................................
Cikorija znamke »Kolinska«,	v škatlah	po
'/t kg neto.....................................
Cikorija znamke »Kolinska«,	v škatlah	po
‘/o kg neto.....................................
Cikorija znamke »Kolinska«, po '/tokg neto 13.10 13.90
3. Kavina zmes »Proja« znamke	»Kolinska«	v
celofanskih zavojih po Vskg	neto ....	9.—	9.55
4. Figov kavini nadomestek v zavojih po 'h kg neto...............................................11.90	12.60
Figov kavini nadomestek v zavojih po '/4 kg neto.................................................11.90	12.60
5. Žitna sladna kava (h la Kneipp), v zavojih
po '/2 kg neto....................................  7.80	8.25
Žitna sladna kava (a la Kneipp) v zavojih po '/s kg neto........................................6.30	8.80
6. Ržena kava v izvirnih zavojih ‘/2 kg ...	6.90	7.40
stri ja konserv, je v letih 1932. do 1937. prišlo 35 do 39% vse nemške potrošnje kositra, Tako je postal problem predelave kovin pereč tudi pri konservni škatli, Iti na videz ni važna v vsakdanjem življenju.
Zaradi pomanjkanja kositra so bili najprej napravljeni poskusi, ■da bi se kositrne obloge konserv-nih škatel nadomestile z lakiranjem. Razni posikusi so uspeli in našel se je tudi lak, ki se pri spajkanju ni poškodoval in ki ni kvarno vplival na vsebino ken-serv. Preiskave v laboratoriju ter opazovanja pri izdelavi in polnit-
vi	konserv pa niso popolnoma zanesljiva. Nov material za konser-
ve se da zanesljivo preizkusiti šele tedaj, ko so 'konserve že mesece in celo leta ležale v skladiščih.
V	splošnem pa rešitev problema novega materiala za kemserv-ne škatle iti doze ni več daleč. Popolnoma je že ugotovljeno, da se da za kon serviran je mesa in sočivja, ki je brez kislin, uporabljali lakirana črna pločevina, vpra^ šasije konserviranja mesa in sočivja ali sadja s kislinami bo pa rešeno v najkrajšem času. Ugotovljeno je tudi to, 'da je aluminij sicer precej drag, a popolnoma •zanesljiv material za izdelavo kon-servnih škatel.
’/»
7. Ječmenova kava v izvirnih zavojih '/2
*/. ■ • ■ -
8. Ječmenova kava, razsuta 1 kg.................. 4.40	4.70
Te cene morajo biti izvešeue v prodajalni na dobro vidnem kraju. Člen 2. — Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene, nego
so označene v členu 1., vsako zvišanje cen pa mora odobriti Visoki komisar.
Člen 3. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. M. s. št. 358.
Člen 4. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 17. novembra 1941-XX.
Visoki Komisar za Ljubljansko jmkrajino: Emilio Grazioli
Problem	p
kovin
V industriji mesnih ali sadnih konserv, ki se je v zadnjih letih močno razširila, je že težko najti za uporabo primerne kovine. Konserviranje mesa in sadja se je zelo močno uveljavilo v Nemčiji', kjer so, kakor navaja »Das Reich«, že pred sedanjo vojno prišle na vsakega prebivalca po štiri kon-servne škatle na leto. Med vojno je potrošnja konserv močno narasla.
Za koniservne škatle se najbolj uporablja tanka pločevina iz mehkega jekla, ki je prevlečena s tanko plastjo kositra, da se vse bina konserve ne pokvari. Jeklene pločevine za konserve je v Nemčiji dovolj, drugače je pa s kositrom, ki ga je morala Nemčija kakor večina evropskih držav uvažati iz čezmorskih dežel. Na nemško proizvodnjo bele pločevine, ki jo je do 96% porabila iindu-
Preskrba industriie s
»Sudost-Echo» navaja, da so bili tudi v Romuniji ustanovljeni mnogi industrijski obrati po političnih motivih ter dolga leta odvisni predvsem od dobav surovin iz inozemstva. Taka podjetja je vojna z omejitvami uvoza postavila pred težko preizkušnjo. Nekatera podjetja so propadla, druga pa so se preuredila ter preskrbela z domačimi surovinami. V tem pogledu je bil dosežen velik uspeh in je zdaj romunska industrija za 75% svoje preskrbe s surovinami našla doma. Večini industrijskih obratov že popolnoma zadoščajo surovine domačega izvora.
Industrija stekla je n. pr. nekaj lot pred vojno uporabljala domače surovine največ do 58%, zdaj pa jih uporablja že do 88%. V tekstilni industriji je znašala uporaba domačih surovin nekdaj največ 15%, zdaj pa znaša že 42% in bo kmalu še precej več, ker so bili razširjeni nasadi bombaža. Električna industrija je za svojo preskrbo še 1. 1938. našla doma komaj 16% potrebnih surovin, zdaj pa jih ima že 57%.
Zaradi pretežne agrarne strukture romunskega gospodarstva je razumljivo, da ima največ domačih surovin (98%) Tia razpolago industrija živil. Sledijo papirna industrija 95%, lesna 92%, kemična 91% ter usnjarska industrija s 86% domačih surovin.
Pri tej močno povečani priskr-
romunske surovinami
bi in potrošnji domačih surovin v raznih industrijskih panogah dela še izjemo metalurgična industrija, ki je do 62% preskrbljena z domačimi surovinami. To je predvsem zaradi tega, ker omejena produkcija železne rude nikdar ne dopusti, da bi se izkoristila vsa kapaciteta 13 plavžev, ki so v državi, in ker je romunska železna industrija v preveliki meri navezana na uvoz koksa. Ko bodo omogočeni načrti o uporabi zemeljskih plinov, se bo tudi pri metalurgični industriji zvišala preskrba z domačimi surovinami.
Gospodarske vesti
S posebnim zakonskim dekretom
se je ustanovila na Hrvatskem delniška družba »Hribrod«, ki naj organizira rečno plovbo na Hrvatskem hi ki je dobila v ta namen monopolne pravice.
Hrvatska državna ustanova za odkup in prodajo kmetijskih pridelkov »Pogod« je bila preimenovana v »Plodina«.
Nemška dvoletna trgovinska šola s pravico javnosti je bila otvorjena v Zagrebu.
Pri gradnji železnic na Hrvatskem je sedaj po poročilih hrvat-skih listov zaposlenih 16.592 delavcev.
Ravnateljstvo družbe Tvornice papirja Smith & Meynier v Zagrebu je sklenilo, da se zviša glavnica dražbe od 20 na 25 milijonov
kun.
Osebni rečni promet na progah Beograd—Zemun, Beograd—Pančevo in Beograd—Smederevo je bil 21. novembra ustavljen.
Omejitev porabe električnega toka v Beogradu bo s 1. decembrom zopet odpravljena ter bodo mogli industrijski obrati zopet zaceli obratovati.
Sobranje je dovolilo kredit 2500 milijonov lejev za razširjenje železniškega omrežja v pokrajinah, ki so bile priključene Bolgarski.
Prodaja tekstilnih izdelkov je na Madžarskem ustavljena. Vse zaloge tekstilnega blaga se morajo prijaviti oblastem. Minister za prehrano in oskrbo prebivalstva je izjavil, da se bo moralo začeti izdelovati enotno blago, ki mora biti tako ceneno, da bo dostopno vsemu prebivalstvu.
Mast iz kosti so začeli izdelovati na Madžarskem. Iz 100 kg kosti izdelajo 10 kg masti. Dosedaj so napravili že 700.000 kg te masti, kakšna je ta mast, o tem pa listi ne poročajo.
Na Turškem pripravljajo zakon, po katerem se bo smela uporabljati moka samo za kruh, testenine in druge prehranbene izdelke, ne pa tudi za slaščice.
švedska je izgubila od začetka vojne 107 trgovinskih ladij s skupno 281 597 brgt.
Indeks cen najvažnejših živil je v Švici narastel v oktobru na 192,8 (julij 1914 = 100).
Prvo racioniranje kmetskih živilskih proizvodov je bilo uvedeno na Portugalskem.
Argentinski izvoz je v prvih 8 mesecih padel v primeri z lani od 1.117 na 969 milijonov pesosov. Deset let že ni imela Argentina tako nizkega izvoza.
Denar$tvo
Uniatska poljedelska banka se je
odrekla zaščiti.
V	Belgiji v bodoče delniške in komanditne družbe ne smejo izplačevati dividende nad 6%. Državni papirji, ki so last takih družb, morajo ostati dve leti pod zaporo.
Osebje tvrdke A. Šarabon & Co. sporoča, da je umrl njihov srčno dobri in nepozabni šef, gospod
ANDREJ ŠARABON
veletrgovec in posestnik
Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu.
Ljubljana dne 23. nov. 1941.
Impresa comunalc pompe funebrl Lublina Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
URADNIŠTVO IN NAMEŠČENCI
Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani naznanjajo pretresljivo vest, da je dolgoletni zavodov predsednik, gospod
ANDREJ ŠARABON
veletrgovec
v soboto, dne 22. nov. 1941 mirno v Gospodu zaspal.
Blagemu pokojniku, ki je bil vedno naklonjen težnjam osebja, bomo ohranili trajen in časten spomin.
V	Ljubljani dne 23. novembra 1941.
; . : ■ ;
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš predobri in neumorni družabnik, gospod
andrei Šarabon
veletrgovec in posestnik
Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 25. novembra 1941. ob 3. uri popoldne od doma žalosti, Hrvatski trg 1, na pokopališče k Sv. Križu. Neumornega in za tvrdko prezaslužnega družabnika ohranimo v trajnem in hvaležnem spominu.
Ljubljana dne 23. novembra 1941.
A. Šarabon & Co.
Impresa comunale pompe funebrt Lubiana Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminul gospod
Andrej Šarabon
veletržec, borzni svetnik in predsednik borznega razsodišča
Prezaslužnega sodelavca, ki je bil že ob ustanovitvi Ljubljanske borze eden prvih funkcionarjev ter dolga leta požrtvovalno predsedoval razsodiščnemu kolegiju, ohranimo v častnem spominu.
Uprava Ljubljanske borze za blago in vrednote
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš častni član in večkratni član uprave in nadzornega odbora ter predsedstva Zveze trgovskih Združenj
Andrej Šarabon
veletrgovec
Pokojnik si je pridobil za razvoj ljubljanske trgovine in za vse gospodarstvo pokrajine nevenljivih zaslug, zlasti pa za napredek trgovskega stanu.
Večna slava spominu pokojnika!
Združenje trgovcev v Ljubljani
UPRAVNI SVET IN RAVNATELJSTVO KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI naznanjata tužno vest, da je njegov prezaslužni in nepozabni dolgoletni predsednik, gospod
ANDREJ ŠARABON
VELETRGOVEC
y soboto dne 22. novembra 1941. preminul.
Naš zavod, ki ga je pokojnik vodil nesebično dolgo vrsto let delavnostjo utrpi z njegovo smrtjo nenadomestljivo izgubo.
Vzornemu predsedniku ohranimo trajen časten spomin.
Ljubljana dne 28. novembra 1941.
svojo neumorno
Umrl nam je naš srčnoljubljeni dobri soprog, stric, svak in zef, gospod
Šlndvej Šarabon
velefrgcvec in posestnik
22. t. m., po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 25. novembra 1941., ob 3. uri popoldne od doma žalosti, Hrvatski trg 1, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Cvetje se v prid dobrodelnim namenom hvaležno odklanja.
Ljubljana dne 23. novembra 1941
Globoko žalujoča soproga Minka
in sorodstvo.
Impresa comuuale pompo funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
Naznanjamo žalostno vest, da je preminul naš dolgoletni predsednik,
gospod
3ndre/ Šarabon
veletrgovec
V preminulem smo izgubili skrbnega in velezaslužnega voditelja, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za dobrobit našega podjetja in je bil na-stavljencem podjetja vedno vzor in zvest prijatelj.
V Ljubljani 22. novembra 1941.
Upravni svet, ravnateljstvo, uradništvo
in na slavljenci
‘Delniške družbe Divovarne Union v Ljubljani
izdajatelj »Konzorcij Trgovakega lista«, njen preditavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani