Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 8'—, inozemstvo Din 64'-
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Telefon interurban 113
Cena in ser atom: cela stran Din 1400'—, pol strani Din 700'-, četrt strani Din 350-—. Mali oglasi beseda Din 1*-, stalnim popust
wOOOOOOOOOOOOOOOOCK)C0000000000000300000ra	<XXXXXX>OOOCXXXXXJOOOOOCKMC
Sedemstoletnica lavantinske škofije
Slovesno zvonenje po vseli cerkvah širne lavantinske škofije zadnjo sredo, 9. maja zvečer je daleč naokoli naznajalo, da drugi dan, 10. maja poteče 700 let, kar je ustanovljena naša lavantinska škofija. Ni to navadna obletnica, kakršnih obhajamo leto za letom, ta znamenita obletnica je globokega pomena za celokupno naše narodno življenje.
Sedemstoletnica lavantinske škofije je spomin našega dolgega trpljenja in neštetih krivic, ki smo jih prestali, pa je tudi spomin našega vstajenja in podnet za daljnje delo na verskem, prosvetnem in gospodarskem polju.
V dobi prvih časov krščanstva in preseljevanja narodov.
V prvih časih krščanstva, ko so še nad našimi deželami vladali mogočni Rimljani, sta na ozemlju današnje lavantinske škofije znani dve škofiji: v Ptuju in v Celju.
Obe škofiji, ptujska in celjska sta propadli v strašnih časih preseljevanja narodov. Čez našo zemljo je hrumelo nešteto ljudstev od Donave proti Italiji, ki je vse poteptalo, požgalo in razdejalo, kar mu je prišlo pod noge.
Dočim naši pradedje v svoji novi domovini niso imeli nobenega duševnega središča, ker je bilo vse uničeno, se ob vratih Italije dviga bolj in bolj Oglej, na severu pa Solno-grad. Iz teh dveh središč se je polagoma širilo krščanstvo med Slovence, ki so tako postali odvisni od Ogleja in Solnograda, torej od tujih središč. Na celem slovenskem ozemlju ni bilo nobene škofije in nobenega drugega višjega duševnega središča, tako smo Slovenci bili politično in cerkveno popolnoma odvisni od tujcev. To je bila naša nesreča. Le za kratko časa je v 9. stoletju posijalo k nam prijaznejše solnce, ko je sv. Metod postal panonski nadškof in je njegovi oblasti bilo podrejeno današnje Prekmurje, Mursko polje, pa spodnje Slovenske in Ljutomerske gorice s starodavnim Ptujem. Toda sv. Metoda so kmalu pregnali sovražni Nemci, Solnograd ni
pustil, da bi Slovenci imeli svojo škofijo.
Toda okoli leta 896 so se v Podo-navju stalno naselili divji Madjari, ki so slovensko prebivalstvo večinoma poklali, malo število prekmurskih Slovencev je zadnji ostanek nekdaj številnih podonavskih Slovencev. Divji Madjari so vničili vse, kar se je zadnjih sto let napravilo. Leta 900 ni bila med Donavo in Dravo nobene cerkve več; po več dni hoda se ni drugo videlo, kakor dim in razvaline. Preko današnje lavantinske škofije so Madjari leto za letom vihrali proti Italiji, požigali in ropali, ljudi ubijali ali jih v sužnost vlekli. Šele po letu 955 so začeli Mad-jare potiskati iz naše dežele. Ko so se nekoliko pomirili in pod Štefanom I. pokristjanili, se je pri nas začela splošna obnova; nastale so nove vasi, trgi in pozneje mesta, začele so se zidati cerkve.
Početek lavantinske škofije.
Nekako do 1140 so se uredile naše prve župnije, iz katerih so se kakor od matic pozneje ločile nove župnije.
Ko so nastale nove naselbine, vasi, mesta in trgi ter se ustanovile župnije, solnograški nadškofje niso mogli sami upravljati svoje ogromne nadškof i je, zato je nadškof Gebhard že 1070 ustanovil na Koroškem krško škofijo, ki je na spodnjem Štajerskem, med Bočem in Savo, dobila obsežna posestva bogoljubne vdove blažene Heme Pilštanjske. Leta 1218 je pa nadškof Eberhard II. ustanovil na Srednjem Štajerskem v Sekovi sekovsko škofijo, deset let pozneje, dne 10. maja 1228 je isti nadškof ustanovil še eno škofijo pri Sv. Andražu v Lavantinski dolini, po kateri je škofija dobila ime. Na binko-štni pondeljek dne 14. maja 1228 je bil v bavarskem mestu Straubingu ob Donavi zelo slovesno posvečen lavantinski škof Ulrik I. Po obsegu je bila nova škofija manjša kakor današnje dekanije; od njenega prvotnega ozemlja spada sedaj k lavantinski škofiji le marenberška deka-nija in pa Dravograd. Tudi dohodki so bili zelo revni, škofje dolgo časa
niso imeli pri Sv. Andražu niti svojega stanovanja, temveč so morali prebivati zunaj mesta v nekem sol-nograškem gradiču.
Zboljšanje razmer po tridentinskem cerkvenem zboru.
Svoj majhen obseg je lavantinska škofija ohranila do 1. 1786. po letu 1600 so pri nas začeli izvajati blago-nosne sklepe tridentinskega cerkvenega zbora in začela se je splošna verska obnova. Novi redovniki, kakor frančiškani v Brežicah in v Na-zarju, kapucini v Celju, v Mariboru, v Ptuju in Radgoni so pridno misi-jonarili in skušali zboljšati nravno življenje v mestih in na deželi. Ustanavljale so se nove bratovščine in stare obnavljale, nastale so takrat mnoge župne in podružne cerkve, ki mnogokrat spominjajo na strašne kužne čase in druge nesreče, ki so prišle čez našo deželo. Na podlagi tridentinskih določil se je tudi bolj skrbelo za dober duhovski naraščaj. Dočim so v prejšnjih časih naše boljše župnije imeli večinoma tujci, ki niti našega jezika niso znali, bili so bolj najemniki kakor pastirji, se sedaj med svetno in redovno duhovščino množijo domačini.
Toda proti sredini 18. stoletja je začel zopet pihati v veri in cerkvi sovražen veter, ki je hotel napraviti iz cerkve policijsko orodje. Ta »duh časa« je dosegel svoj vrhunec ob času cesarja Jožefa II. (1780—1790) ter se imenuje »jožefizem«. Jožef II. je pri nas zatrl skoraj vse samostane.
Ob času Jožefa II. so nastale tudi mnoge nove župnije, kamor so potem spravili bivše menihe razpušče-nih samostanov. Važna je pa tudi Jožefova nova razmejitev škofij. Leta 1751 je bil po dolgih preganjanjih zatrt oglejski patrijarhat, ki zadnja stoletja itak v nliših deželah vsled napetih razmer med Benečani in avstrijskim dvorom ni imel skoraj nobene oblasti več. Mesto patrijar-hata je bila za avstrijske dežele ustanovljena nadškofija v Gorici. Sedanji lavantinski del med Dravo in Savo je tedaj prišel pod goriškega nadškofa. A le dva goriška nadškofa
sta vladala nad našo deželo, Karol Mihael Attems in Rudolf Edling. Potem je za nekaj časa goriška nadško-fija prenehala, zgodile so se pa tudi druge važne spremembe. Solnogra-ški nadškof je po želji cesarja Jožefa II. moral odstopiti svoje škofovske pravice na Štajerskem sekovske-mu škofu, »na Koroškem pa lavan-tinskemu, povrh je oblast lavantin-skega škofa bila raztegnjena na Štajerskem čez celo celjsko okrožje in na Koroškem čez velikovško. Slo. venci graškega in mariborskega okrožja pa so prišli pod oblast sekov-skega škofa, ki je svojo stolico prestavil v Gradec. Štajerski Nemci so dobili kar dve škofiji, namreč v Gradcu in Leobnu, Slovenci pa nobene. Lavantinska škofija je bila dotlej skoraj čisto nemška, zanaprej je pa obsegala tri nemške dekanije na Koroškem in 17 slovenskih na južnem Koroškem in na Štajerskem. Sedež škofije je bil ob skrajnem robu, gori v Lavantinski dolini, škofija pa je segala do Sotle blizu Zagreba. V celi škofiji ni bilo nobene srednje šole, kjer bi mogla znatno povečana škofija dobiti duhovski naraščaj. Nastalo je velikansko pomanjkanje duhovništva. Samostane, kjer se je prej izšolal marsikateri slovenski mladenič, je vlada ukinila. Takrat je vladal lavantinsko škofijo Vincenc Jožef grof Schrattenbach, ki se je vsled teh težav odpovedal škofiji, pa jo je na prošnjo lavantinske duhovščine 1795 zopet prevzel, a je zadel na iste težave, kakor prvokrat in je leta 1800 odšel rajši za škofa v Brno na Moravskem.
Premestitev sedeža lavantinske škofije v Maribor.
Vsepovsod se je čutilo, da so razmere v latantinski škofiji nevzdržne in da se Slovencem dela kričeča kri-
vica, ker jih je nad 200.000 bilo izročenih nemški sekovski škofiji, kjer se na potrebe in želje Slovencev niso nič ozirali. Iz graške bogoslovnice so prihajali mladi duhovniki, rojeni Slovenci, ki niti apostolske vere niso znali slovenski moliti, ker so slovenščino neusmiljeno mrcvarili. Delali so se opetovano poskusi, da bi sedež lavantinske škofije premestili kam na Štajersko, v Celje, v Slov. Bistrico, v Ptuj ali Maribor, toda vedno so zadeli ob nepremaglive težave. Tedaj je božja Previdnost dala leta 1864 lavantinski škofiji za škofa moža ki je z jekleno voljo rešil to težavno vprašanje. To je bil blagi Anton Martin Slomšek, ki je z besedo in dejanjem Slovence umstveno in moralno dvignil iz blata ter po nepopisnih težavah in žrtvah dosegel, da so se leta 1859 sekovski Slovenci po večini priklopili lavantinski škofiji ter se je sedež lavantinskih škofov iz malega Št. Andraža prestavil v Maribor. V sedemstoletni zgodovini lavant. škofije je pač najslovesnejši trenutek, ko se je na predvečer Vnebohoda Gospodovega dne 31. maja 1859 pri Sv. Andražu v dotedanji stolnici opravila zadnja korna molitev in je potem na angeljsko nedeljo, dne 4. septembra i. 1. Slomšek slovesno vzel v posest novo Stolnico v Mariboru. Sedaj so štajerski Slovenci dobili svojo škofijo in šele sedaj se je izpolnilo, kar bi se bilo moralo izpolniti že 1000 let poporej. Nad 600 letna zgodovina lavantinske škofije se je s tem zaključila in začela se je nova doba. Za pravo je lavantinska škofija čisto nova, staro je ostalo le ime in pa vrsta škofov. Toda za škof-ljane in škofe so nastopile sedaj nove naloge. Vsepovsod se je kazala praznina; škofija ni imela ne svojega dijaškega semenišča, ne bogoslovnega učilišča; v škofiji je manjkalo tudi
redovnikov, ki bi gojili versko življenje.
Slomšek se je krepko poprijel dela; njegovo veliko požrtvovalnost so posnemali duhovniki in verniki ter pripomogli, da se je v Mariboru storilo vsaj najnujnejše za škofijsko prestolnico, za bogoslovno učilišče pa tudi za dijaško semenišče, za stari in novi del škofije (Maksimilijanišče in Viktorinišče). Ker je pa Slomšek komaj tri leta vladal v Mariboru, ni mogel v tem kratkem času izvršiti vseh svojih velikih načrtov v pov-zdigo prenovljene škofije, pač pa je njegovo delo nadaljeval njegov nekdanji gojenec in naslednik Jakob Miksimilijan.
Pod njegovim naslednikom Mihaelom so se zaporedoma vršili škofijski cerkveni zbori, da bi se uredile znotranje zadeve v upravi škofije in ukrenilo potrebno proti nevarnostim novejšega časa.
Zaključek.
H koncu še omenimo, da je lavantinsko škofijo v sedmih stoletjih upravljalo 57 škofov, od teh sta dva bila po dvakrat lavantinska škofa, eden pa je bil sicer imenovan, pa je ni nastopil. Prvi domačin, ki je znal tudi slovenski, je bil škof Zimmer-man, ki je vladal ravno pred 100 leti, poprej so bili na lavantinski stolici sami tujci, grofje in baroni. Slomšek je bil prvi, ki ga je rodila kmetska mati, on je pa tudi najznamenitejši v dolgi vrsti lavantinskih škofov. Upamo, da se tekom osme stoletnice naše škofije izpolni vroča želja vsakega Slovenca, da se Slomšek prišteje med svetnike. Sedem-stoletnica lavantinske škofije nam jasno stavi pred oči, kaj nam je Slomšek dal s premestitvijo in preureditvijo te škofije. Pokažimo se vredni njegovega velikega dela!
»Serenissimus je v Macedoniji,« je s strahom začel razgovor bivši radičevc. Nekaterim so poslali zastonj list na vpogled, da bi ga zopet nazaj pridobili. »Kaj pa je to? Ali je to kaka kuga, ali je to general ko-mitašev ali naj je to, ko Pucelj sam piše, da je »Serenissimus v Macedoniji!«
»Puclju se pozna, da je gospod, ko tako gosposko govori, da ga kmetje pač ne moremo razumeti,« je odgovoril znanec-gospodar in je nadaljeval: »Tudi jaz sem bral tisto, pa sem vprašal gospoda župnika, kaj to ime pomeni. Dejal miJe, da pomeni najvišjega gospoda. Pucelj je to ime dal dr. Korošcu, vem pa je hotel s tem svojim člankom v svojem listu med nami zmanjšati ugled dr. Korošca, ki si je s svojim potovanjem v Mace-donijo pridobil naklonjenost vsega naroda in je na licu mesta proučil razmere. Ko je dr. Korošec prišel iz Juž. Srbije, je povedal, kak položaj je
doli, v koliko bo treba še več reda tu in tam, v koliko pa je že boljše kot je bilo. — »Možje, če dovolite, naj jaz malo povem, kako je v Macedoniji,« se je oglasil mlajši fant. »Bil sem doli vojak. Podnebje je za nas sila vroče, ker nismo tega navajeni. Onim, ki so doli doma, to ne škoduje. Zemlja pa je rodovitna, le da je sedaj precej zanemarjena. Tega mi tudi nismo vajeni, to je res. Toda pomisliti je treba, da je v teh krajih do leta 1912 vladal delamržni Turek, ki le navzkriž sedi in pa tobak kadi, pa kavo pije. Takrat ni bil mogoč noben napredek. Ljudje-domačini, Ma-cedonci, so bili sužnji. Potem je v teh krajih divjala vojska in sicer kar tri vojske. Najpreje vojska s Turčijo, potem vojska med Bolgari in Srbi, potem pa še svetovna vojska. Če gredo pri eni vojaški vaji čez polje, veste, kako se pozna. Če pa tri vojske nad kako pokrajino divjajo, pa ni čuda, če je vse uničeno in zapuščeno. Ljudje-domačini so sedaj po svetovni vojski postali svobodni, postali so posestniki, kar preje niso bili, dobili so svojo zemljo, postavili si skromen dom in so — zadovoljni.
Mi, ki smo vajeni boljših razmer, bi seveda v takem položaju ne bili zadovoljni, toda suženj je srečen, da je prost, da ima svojo zemljo, pa svojo kajuto. Prav pa je, če tem ljudem privoščimo, da bodo sčasoma tudi prišli v gospodarski položaj kakor je v drugih delih države!«
»Pa vendar vedno bombe pokajo po Macedoniji, kaj pa to pomeni?«
Na to vprašanje je povzel odgovor gospodar:
»Možje, to pa je zopet nekaj dru-zega. Mi moramo vedeti, da Bolgari hočejo Macedonijo zase. Saj je predvsem zanjo bila druga balkanska vojska. Bolgari morajo po svetu dokazovati, da Macedonci niso zadovoljni v naši državi, da se jim godi krivica itd. Ker pa med domačini ni nezadovoljnih, da bi se s silo uprli, so oni krogi, ki hočejo Macedonijo odtrgati od naše države, začeli najemati ljudi, ki hodijo v Macedonijo, po 2 ali 3 skupaj, pa izvršijo napad na mesto, na vasi, na posamezne osebe itd. Ti komiti in banditi kot se imenujejo so res naredili že več napadov, toda Macedonci sami so najbolj jezni nanje in so se sami orga-
nizirali proti njim. Najbolj zanimivo je tudi to, da je orožje, ki ga imajo ti divji napadalci, izdelek italjanske vojske. Torej Italija tudi pomaga delati nemir v Južni Srbiji, ker na ta način skuša škodovati ugledu naše države!«
»Če pa je Radič le bil tepen v Ma-cedoniji,« je pripomnil bivši radi-čevec, ker se je še tega spominjal iz prejšnjih časov in je sedaj zopet bral.
»To je že res, da so ga Macedonci nasekali. Pa so ga zato, ker je prišel hujskat. Ravno to je dobro znamenje, da Macedonci ne marajo huj-skačev! Radiča pa njegovega sluga Puclja seveda jezi, da se dr. Korošcu v Macedoniji ni zgodilo ničesar hudega. So vsi na tihem upali, da se mu bo kaj. Toda ljudstvo ga je povsod sprejemalo z navdušenjem in ga res pozdravljalo kot svojega prijatelja
»A zato toliko vpitja in pa pisanje proti dr. Koroščevemu obisku v Macedoniji,« je končno izpregledal ra-dičevec. »Radič je nevoščljiv, ko je on brco dobil, pa mokro cunjo! Saj to je v Sloveniji že tudi dobil. Prihodnjič pa damo tak laufpas še njegovim hlapcem, pa najnovejšim zavez-nikom-demokratarjem!«
»Pri na§ bo dr. Korošec vedno ostal serenissimus — najvišji politični gospodar Slovenije, naše politične nasprotnike bomo pa, ko tako radi latinsko govorijo, naučili v letein, ker bodo — zleteli,« je končal gospodar in so se poslovili. *
V NAŠI DRŽAVI.
Dr. Korošec se je vrnil iz Južne Srbije
in je podal poročilo, da niti od daleč ni doli tistega nereda, kot opozicija vpije. Kolikor je pa nereda doli, je izza časa prejšnjih vlad, ki niso gledale na to, da bi stopile v stik z ljudstvom, kot je to storil sedaj dr. Korošec.
Finančni minister gre podpisat posojilo. Dr. Markovič, finančni minister, je odpotoval v Pariz, od tam pa pojde v London, kjer podpiše posojilo. Vse intrige Italije, pa tudi vsi izdajalski poizkusi Radiča in Pribičeviča niso nič zalegli. Gospodarski krogi, ki jim je za gospodarski napredek, odobravajo, da se to posojilo čim preje najme.
Hrvati stopijo v vlado. Toda Radič ne, ker on je sedaj tako v oblasti Pribičeviča, da ne sme brez njega ničesar storiti. Je to sicer žalostna vloga zastopnika bratskega naroda, ali je že tako. V vlado stopijo zastopniki gospodarskih krogov Hrvaške — tako poročajo listi, predsednik vlade Vukičevič o tem še molči. —
Radič izključen iz narodne skupščine. Radič je zadnji čas zopet divjal v skupščini in zmerjal z najhujšimi psovkami na vse strani tako prostaško, da ga je večina narodne skupščine izključila od 10 sej. On pa se tudi zunaj narodne skupščine ne bo spametoval. Iz njegove okolice se j« raznesla prav neumna laž,
da pride še te dni sprememba vlade na ta način, da bo Vukičevičevo mesto zavzel neki general. Ker to ni sedanji vojni minister Hadžič, da je ta zato odstopil. Je pa vse to od začetka do kraja izmišljeno. To dela opozicija samo zato, da vzdržuje v svojih pristaših zaupanje, da bo vlada padla. Naj le upajo!
Radikalni klub — enoten. Nasprotniki so se — pomirili, videli so, da ne opravijo ničesar. Radikalni klub je enoten.
Davidovič zvesto za sedanjo vlado. Radič in Pribičevič sta posebno jezna na Davidoviča in njega najbolj izpodbijata v sedanji vladni večini. Davidovič jima je potem odgovoril in ponosno izjavil, da stoji zvesto s sedanjo večino.
Socijalist Petejan — pohaja, namesto da bi svoje predloge v skupščini zagovarjal. Tako pa prepozno pride, potem pa vpije. Demokrati so ga hoteli rešiti blamaže, pa so priznali, da je polom. On pa tega ni vedel in si ni znal pomagati s to demokratsko lažjo, pa se mu je ves parlament smejal. —
V DRUGIH DRŽAVAH.
Italijanski prijateljici sta baje postali Grška in Turčija. Prijavljena je namreč pogodba med Italijo—Grčijo—Turčijo. Ta pogodba, ki je objavljena, ne pove ničesar posebnega. V tajnem dogovoru so se pa domenili za obrambo v slučaju napada.
Bolgarska je z velikim navdušenjem sprejela dar naše države za ponesrečence po potresu, ker je bil to največji dar iz tujine, je narod še posebej opozorjen, da nima poleg sebe sovražnika, ampak — brata. Vpadi iz Bolgarske v našo državo so prenehali, le nekateri roparji iz Albanije so poskusili svojo srečo, pa so imeli nesrečo, ker so jih večino zajeli, voditelj pa je bil ubit. —
Kaj bo iz tega, kar se godi v Rumuniji? Manin, voditelj narodne stranke, zvest pristaš bivšega prestolonaslednika Karla, odločno nadaljuje svoje delo. Za preteklo nedeljo je zbral v mestu Alvi Julič svoje pristaše. Ljudstva je prišlo skupaj nad 100.000. Vlada je pripravila vse, da ne bi mogel nered nastati. Kako bo ta shod končal, tako se bo zasukala usoda Rumunije.
Egipt in Anglija se bosta spopadla. Četudi je Angleška poslala svoje vojno brodovje v Egipt, vendar se domačini ne marajo več udati. Zahtevajo svobodo v celoti in ne priznavajo več angleške nadvlade. Oni zaupni možje, ki jih je Anglija dosedaj imela v Egiptu, so zaradi nevarnega položaja odložili svoja mesta, da je sedaj v Egiptu že pravi nered. Verjetno je, da se bosta Egipt in Anglija spopadla in bo vojna sila odločila usodo Egipta.
Vojska med Kitajci in Japonci. Kitajski generali so takoj, ko je nastalo bolj prikladno vreme, obnovili domačo vojsko. V ta boj pa so se zapletli tudi Japonci, ali slučajno, ali namenoma, se še ne more dognati. Dejstvo je, da Japonci pošiljajo močne vojaške oddelke na Kitajsko in da se je dejansko že začela vojska med Kitajci in Japonci.
Vsaka vojska — zločin, države naj svoje spore rešujejo pred meddržavnim
sodiščem. Te zahteve se vedno bolj uveljavljajo. So pa tudi dejansko pametne. Kajti, če se bo še kedaj začela kaka vojska, tedaj bo tako grozna, da je dosedanja svetovna vojska bila le igrača. Pomislimo, da bi se s prenosom električne sile, ognja itd. na daljavo uničevalo cele dežele v trenutku. Iznajdbe, ki jih iznajdejo veliki človeški duhovi, naj služijo človeštvu v prid in napredek, ne pa v pogibelj! — Tem dogovorom zoper vsako vojsko se poleg Amerike pridruži Nemčija, tudi Anglija o tem razpravlja, enako francoska. Celo s sabljo rožljajoči Mussolini je dejal, da bo konečno pristopil. Za njega je verjetno, če bo moral. —
700 let.
Te dni slavi naša škofija 700 letnico svoje ustanovitve. Ustanovljena je bila 10. maja leta 1228 pri Sv. Andražu v Labodski dolini — zato njeno staro ime lavantinska škofija. Škof Slomšek pa je prestavil sedež lavantinskih škofov leta 1859 v Maribor in je združil v njej vse župnije, ki jih obsega danes. Je teh 700 let doba neprecenljivih dobrot, ki jih je po tej škofiji prejelo naše ljudstvo — naši predniki, ž njimi pa tudi mi.
Štej cerkve po naši škofiji, po mestih, trgih, vaseh, po naših dolinah in najvišjih gorah naše dežele! Kako so bile vse te cerkve v teh stoletjih našemu ljudstvu mogoče klic navzgor, kako so bile te naše bele cerkvice našemu ljudstvu kažipoti, ki so mu kazali pravo pot, pot k pravi sreči, kako se je gradilo in utrjevalo v teh cerkvah svetlo božje kraljestvo v tolikih dušah! Misli na spo-vednice po naših cerkvah! Koliko težkega bremena se je odvalilo pri njih iz obteženih duš, koliko nepokojnih in nesrečnih src je pri njih dobilo sladek mir! Kolikokrat v teh stoletjih je bila pogrnjena v naših cerkvah obhajilna miza, je bila pripravljena za slabotne, upehane, obnemogle duše nebeška večerja, kaj vse, toliko božjega je vrelo tukaj v dušo našega ljudstva! In ko so prihajali prazniki, pa se je glasilo iz naših zvonikov veselo pritrkovanje zvonov, ko so se cerkve odevale v svoj preprosti, a tako ljubki domači kinč, ko je iz src vzkipela domača, tako globoko občutena pesem, posebno Marijina, koliko čistega, svetega, osvežujočega veselja je bilo to! Koliko solz je bilo v teh stoletjih posušenih v naših cerkvah, koliki so se vračali iz njih v trdo vsakdanje življenje z novim pogumom, z novo močjo!
Ko so prihajali na vse naše ljudstvo težki časi, ko so pustošili po naših krajih Turki, so bile naše cerkve našim prednikom pribežališče in zavetišče. Mogočno zidovje okoli cerkev jim je varovalo telesno življenje, zaupanje v Boga jih je krepilo, da niso klonile njihove duše. Ko so tlačile naše ljudstvo druge nesreče, kuga, lakota, vojske, je vera bodrila boječe in obupane duše, je vera skušalala lajšati bol in celiti rane. Ko je bil naše jezik zaničevan, ko so ga hoteli izpodriniti povsod, je v cerkvi še
imel svojo pravico, moliti smo še smeli v svojem jeziku. Ravno naša škofija je tudi bila, ki je rešila na tisoče Slovencev po Slovenskih goricah in Murskem polju, da niso poginili v tujem narodu, naša škofija je bila, ki je zabranila, da ni bilo odtrganih še več Slovencev od svojih bratov. Največji naš škof, Anton Martin Slomšek, je tudi bil, ki je začel buditi med najbolj preprostim ljudstvom, ki se za njega nihče ni brigal, veselje in zanimanje za izobrazbo, ko je ustanavljal za kmečke in delavske otroke nedeljske šole, ko je pisal za nje knjige, ko je dal pobudo, da so ustanovili Mohorjevo družbo, ki že skoro 80 let skrbi za izobrazbo našega ljudstva. In živi ta Slomškov duh v naši škofiji naprej. Zraven naših cerkev stojijo tudi društveni domovi, v katerih dobiva naše ljudstvo, posebno mladina, splošno izobrazbo, da se lahko meri z drugimi omikanimi narodi. Ta cerkveni duh, duh ljubezni in pomoči, pa ni pozabil tudi na gmotne potrebe, rodil je veliko ustanov, ki hočejo lajšati telesno bedo, ki hočejo dati potrebnim tudi gmotno pomoč.
Res, v teh 7 stoletjih je živela naša škofija z našim ljudstvom. Kako se je veselila, če se je veselilo ono, kako je žalovala, če je jokalo ono! Kako ogromne zaklade dušnega bogastva je dala našemu narodu! Kako je lepšala, lajšala, dvigala gor v nebeške višave naše življenje! Take obletnice, ob katerih pogledamo malo nazaj, nas takorekoč prisilijo, da se zavemo, kaj je sv. Cerkev, da spoznamo, da ni prazna beseda, če imenujemo Cerkev našo mater. Pri takem pogledu mora priti človek res do prepričanja, da v Cerkvi živi in deluje naprej neskončno dobrotljivo Srce Od-rešenikovo, da živi in deluje v Cerkvi oni, ki je govoril: »Pridite k meni vsi, ki ste trudni in obteženi in jaz vas bom poživil«, da živi in deluje v Cerkvi Kristus — Odrešenik in Zveličar.
Danes jih je veliko, ki se odtegujejo Cerkvi, ki odklanjajo njeno vodstvo, češ, danes smo ljudje že sami toliko pametni, da se znamo voditi. Pa, ali se jim ne godi kakor otroku, ki hoče biti bolj pameten ko mati? Cerkve Kristusove nam nihče ne more nadomestiti. Res, da so v Cerkvi in jo zastopajo tudi ljudje, velikokrat ljudje, ki imajo slabosti in nedostatke. A zadi za temi človeškimi slabostmi in nedostatki živi božja resnica in božja dobrota, ki je svetu tako potrebna. Le pomislimo, kako bi bilo na svetu, ko bi Cerkve ne bilo, ko ne bi bila nikdar učila, nikdar krep-čala in dvigala duše! Le poglejte, kako je tam, kjer zametujejo Cerkev! Ali ne vidite povsod propadanja?
Ko so začeli zapuščati Kristusa njegovi poslušalci, je vprašal apostole, če hočejo tudi oni oditi. Peter mu je odgovoril: »Gospod, kam hočemo iti? Ti imaš besede večnega življenja.« To velja tudi nam. Kam hočemo iti od cerkve? Kje bomo potem našli resnico? Kje bomo našli ljubezen? Le Cerkev ima besede življenja!
Veliki teden v Jeruzalemu. Vsako leto ob Veliki noči je v Jeruzalemu veliko romarjev, da bi na mestu, kjer je Kristus trpel, preživeli veliki teden in Veliko noč. Letos je bilo v Jeruzalemu
izredno veliko število romarjev iz vseh delov sveta in iz vseh narodov. To je bilo posebno opaziti veliki četrtek zvečer. To noč preživijo pobožni romarji v vrtu Getsemani, kjer je Kristus potil krvavi pot. Letos so bile zasedene vse ceste in vse doline ter griči okoli Oljske gore od pobožnih romarjev, ki so hoteli na Oljski gori opraviti svojo pobožnost. Med drugimi sta bila letos med romarji v Jeruzalemu tudi dva princa, italijanski prestolonaslednik in saksonski princ Ivan Jurij.
Verske pravice narodnih manjšin. Ko je sprejel papež Pij XI. nemškega škofa Berninga iz Osnabriick-a v avdijenci, je odločno izjavil, da imajo narodne manjšine pravico, da imajo verski pouk in dušnopastirsko oskrbo v materinem jeziku. Škof Ledochovski pa je postal mučenik tega načela in ga je Pij IX. v priznanje povišal za kardinala. Da bi le hoteli Italijani te papeževe besede poslušati!
Prvak mehikanskih katoličanov umrl.
Te dni je umrl v pregnanstvu primas ali prvi nadškof mehikanskih katoličanov Mora y del Rio. Bil je že zelo star in je težko prenašal pregnanstvo iz svoje domovine ter je bil za njega najhujši udarec, da je moral umreti v tuji zemlji, ne da bi še enkrat videl svojo domovino.
Novo preganjanje katoličanov na Ruskem. Kakor poročajo iz Rusije, je vlada odredila, da morajo vsi katoliški duhovniki podati izjavo, da brez vsakega ugovora sprejemajo vse sovjetske cerkvene postave, med drugimi tudi, da ne občujejo s papežem drugače kakor potom sovjetske vlade. Kateri duhovnik ne bi hotel podati te izjave, bo moral v pregnanstvo v Belo morje. Če se ta poročila uresničijo, bo to zelo hud udarec za ruske katoličane. Ker duhovniki po svoji vesti ne morejo dati take izjave, bodo morali v pregnanstvo, verniki pa bodo brez duhovnikov prepuščeni samim sebi.
Katoličani v Zedinjenih državah. Po najnovejših poročilih je v Zedinjenih državah v Ameriki 19,689.049 katoličanov, 205.753 več kakor lani. Duhovnikov je 25.773. Semenišč, v katerih se vzgajajo duhovniki, je 141. Svojih verskih šol imajo katoličani 7061 — od lanskega leta so ustanovili 66 novih — obiskuje jih 2,281.837 otrok. Število cerkev znaša 18.283. Iz drugih ver je lansko leto v katoliško Cerkev prestopilo 33.991 ljudi. Gotovo razveseljiv napredek! —
Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne v Ljubljani priredi letos na dan Vnebohoda Gospodovega 17. maja veliko romanje vseh bivših vojakov iz svetovne vojne, vseh invalidov, vseh sorodnikov padlih vojakov v prelepo Savinjsko dolino v Petrovče pri Celju. V Petrovčah se ta dan vrši žalna slavnost za vse padlu vojake Lavantinske škofije, maša zadušnica, pridiga č. g. vojnega kurata Bonača, govori raznih govornikov, med drugimi predsednika ZSV. g. majorja Colariča, veliko pokra-
jinsko zborovanje ter občni zbor Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne. Svira rudarska gorba iz Velenja. Kn. šk. ordinarijat v Mariboru je to slavnost dovolil že 29. februarja 1928 pod št. 436, ministrstvo železnice pa je dovolilo polovično vožnjo do Petrove in nazaj že 2. marca 1928 pod št. 19.526/28. Vsi udeleženci kupijo tam, kjer stopijo na vlak cel listek, ga dajo žigosat z mokrim žigom ter listka v Petrovčah ne smejo oddati, temveč velja ta listek za brezplačno vožnjo nazaj. V Petrovčah pa dobijo potrdilo, da so se slavnosti res udeležili. Pravico do polovične vožnje imajo vsi ljudje brez razlike spola, kateri se bodo slavnosti dne 17. maja v prelepi Savinjski dolini pri Marijini cerkvi v Petrovčah udeležili. Vabite se torej vsi 17. maja v Petrovče. — Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne v Ljubljani.
Romanje k Mariji Bistrički na
Hrvaškem. Kakor lansko leto bo tudi letos o Binkoštih velik romarski shod pri Mariji Bistrički na Hrvaškem. Za Slovence bo v četrtek pred Binkoštmi (24. maja) in v petek (25. maja) popoldne ob 4. uri pridiga in litanije. Za Slovence bo vodil pobožnost znani g. pater Ladislav iz Ptuja.
Romanje na Ptujsko goro. Dnevi romanja so 19. in 20. maja/Torej 19. maja bode šla procesija 42. leto od Sv. Lovrenca v Slov. gor. in od Male Nedelje na Goro. V soboto, dne 19. maja ob 5. uri odhod od Moravske kapele čez Senčak k Sv. Lovrencu. Tam bode ob 7. uri sv. maša za romarje. Po cerkvenem opravilu se združeni romarji zberejo v procesiji pod vodstvom istega voditelja kot vsa leta. Na Ptuj pridejo častilci Marijini okrog pol 11. ure. Tukaj bode sv. maša za žive in pokojne romarje, po maši odhod na Goro. Če bode ugodno vreme bo zvečer 19. maja rimska procesija na Gori. Ker pride do 10 procesij na goro ta dan, se dekleta od vseh krajev vabite k tej procesiji. Isti dan bo na Gori tudi sv. birma.
Promoviral je v soboto 5. maja t. 1. za doktorja prava na Ljubljanski univerzi g. Marijan Štupica iz. Sv. Lenarta v Slov. gor.
Smrtna kosa. Iz Ponikve poročajo: Dne 1. maja t. 1. je tukaj nepričakovano umrla vzgledna žena in blaga mati Amalija Esih iz Male vasi. Zapustila je pet otročičev, katerih največji je star komaj 8 let. Rada je podpirala katoliški tisk in pridno sodelovala pri cerkvenih organizacijah. Pokopali smo jo ob splošni žalosti faranov. Bog ji daj večni mir, njenim svojcem pa tolažbo!
Žrtve valov Drave pri veliki nesreči dne 10. aprila na Dravi pri Felber-jevem otoku so poleg drugih bile tudi gospa Lešnik, žena mariborskega ko-larja in njeni dve hčerkici. Gospa Lešnikova počiva že skoraj mesec dni na Pobrežju, ena hčerkica je v Dravskih valovih, drugo pa so našli v četrtek, 3. maja v bližini Preloga v Medjimurju. Prepeljali so jo v Maribor in so jo pokopali poleg njene mamice na Pobrežju.
K proslavi 700 letnice lavantinske škofije.
Kot zastopnik sv. Stolice se je pripeljal iz Beograda k proslavi 700 letnice obstoja lavantinske škofije g. apostolski nuncij. Zastopnik sv. Očeta je bil v Mariboru svečano sprejet in pozdravljen. Ob priliki te pomenljive cerkvene proslave pozdravljajo najvdanejše g. nuncija na slovenskih tleh sv. Stolici vdani lavan-tinski verniki ter mu kličejo: Pozdravljen in hvala ti za častitke in blagoslov, ki si ga prinesel celi škofiji od sv. Očeta!
Brzojavka sv. Očeta k proslavi 700 letnice lavantinske škofije. Sveti Oče je poslal škofu dr. A. Karlinu za proslavo 700 letnice lavantinske škofije ta-le brzojav: »Ko sv. Oče Tebi in Tvojim ob 700 letnici ustanovitve lavantinske škofije iz očetovskega srca častita ter nebeških darov za zveličavni napredek vernikov od Boga prosi, Vam pošilja v vsej ljubezni svoj blagoslov.« — Kardinal Gasparri. — O poteku te za celo škofijo tolikanj pomenljive slovesnosti bomo poročali prihodnjič.
DUHOVNIŠKA ODLIKOVANJA.
Ob 700 letnici lavantinske škofije je prevzv. g. knezoškof dr. Andrej Karlin dne 9. t. m. odlikoval naslednje p. n. gg.:
Za častnega kanonika je imenovan Mikuš Valentin, upravitelj šmarske. de-kanije pri Sv. Juriju ob juž. žel.
Za konzistorijalne svetovalce so imenovani dekani: P o d v i n s k i Anton v Zavrču, R i e p 1 Matej na Prevaljah, Šalamun Franc v Rogatcu, W e i x 1 Jožef pri Sv. Križu pri Ljutomeru.
Za duhovne svetovalce: dekan Hiittner Karol v Vuzenici; upravitelj slovenjbisiriške dekanije O z i m i č Jožef; župniki: B a š a Ivan v Bogojini, B e d n a r i k Rudolf v Gor. Lendavi, Č i ž e k Alojz v Slovenjgradcu, D o-b e r š e k Ivan v Sevnici ob Savi, F e r-m č Gothard v Novi Štifti, G o r i š e k Ivan na Gornji Ponikvi, G o r j u p Peter v Dolu, Hornbock Ivan v Mežici, J o d 1 Ivan na Polzeli, Kokelj Alojz na Vurbergu, Kosi Jakob pri Sv. Lenartu nad Laškim, K r a n č i č Ivan v Grižah, O z v a t i č Franc pri Sv. Martinu v Rož. dolini, P a 1 i r Jak. na Žusmu, P š u n d er Ferdinand v Rušah, Schreiner Franc v Št. Ilju pri Velenju, S p i n d 1 e r Franc pri Sv. Lovrencu na D. p., Š t r a k 1 Matej pri Sv. Petru pri Mariboru, Tratnik Jožef v Rajhenburgu, Vozlič Leopold pri Mariji Snežni.
Tebi gospod Badl v slovo I Živel si med nami 40 let, bil si Nemec, ljubil si pa nas Slovence ne kot soobčane, ampak kot ljudi enakih pravic, kar je dokaz v času najhujšega ponemčevanja, ko je tvoj gost, ki živi v Gradcu, trdil, da je tukajšnja zemlja nemška in ne slovenska. Ti gospod Badl si bil mož in si mu odgovoril, ako mi trdimo, da je zemlja nemška, delamo krivico Slovencem, kajti ta zemlja ni naša, ta zemlja je slovenska in mi smo gostje Slovencev, zato jim pustimo njihove pravice in z njimi v miru živimo. Tako si ti gospod Bfldl delal neumorno. Nisi si pridobil samo
zaupanja in prijateljstva, pridobil si našo ljubezen, ker ljubili smo te kot očeta. Bil si najboljši gospodar, kar dokazuje krasna graščina Viltuš, ponos občine, bil si najboljši svetovalec, največji dobrotnik in podpornik, od tebe nobeden ni šel praznih rok. Zato smo se zbrali na zadnji tvoji poti, skoraj vsi občani, tvoji prijatelji in znanci, tebi v zahvalo z gorečimi molitvami, videlo se je na rosnih očeh spremljevalcev, blagodejni dež je padel na tvoj lepi Viltuš, ker tudi on je žaloval za teboj. Oče nebeški ti je prihranil ločitev iz Viltuša, kakor si želel in izjavil, vsem svojim prijateljem, bodem podal roko preden grem od tukaj, šel bodem z žalostnim srcem od svojih prijateljev in od mojega lepega Viltuša, zato sem pa preskrbel za dobrega naslednika, ki si bo ravno tako pridobil vaše prijateljstvo kakor sem si ga jaz. Ljubi Badl, nismo se ti mogli zahvaliti za dobrote, dopolnil si svoje delo in ljubi Bog te je poklical, spremljala so te tvoja dobra dela in naše molitve. Ostani v trajnem spominu in počivaj v miru. — Soobčani.
Nesreča na Vurbergu. Vurberški posestnik in naš somišljenik Anton Pihler se je peljal v loge na oranje. Po strmi poti mu odpove zavora nakar so začeli konji z vozom drveti v divjem diru navzdol. Nesreča je hotela, da se je voz prevrnil, pri čemur je Pihler tako nesrečno padel, da mu je počila lobanja. Nesrečnik je obležal na mestu nezavesten. Prvo -o-moč v nesreči mu je nudil vurberški sanatorij, sedaj se pa zdravi v Ptuju v bolnici. Želimo mu hitrega okrevanja!
Organizacija splavarjev iz Dravske doline. Osnovala se je 7. maja v Mariboru organizacija spodnjih in zgornjih splavarjev iz Dravske doline. Namen organizacije je: Ščititi vedno smrtni nevarnosti izpostavljene spla-varje pred izmozgavanjem ter zlorabo od strani lesnih prekupcev in ve-letrgovcev.
Razno iz Zavrča. Ob petindvajset-letnici župnikovanja so vse občine župnije imenovale mnogoč. g. dek. Antona Podvinski za njegove zasluge v dušnem pastirstvu in za gospodarski prospeh župljanov svojim častnim občanom. Iz srca kličemo: Še na mnoga leta! — Zaporedoma dve nedelji je vladala žalost v so-rodbinah Šostarič in Kokot, p. d. Torbak. Zapustila je namreč za vedno svoje drage sosede skoraj 90 letna Torbakova babica, ker jo je potrla žalost radi prerane izgube drage vnukinje Marije, poročene šešek. ki je zapustila 4 male otroke. Kljub visoki starosti je bila vedno vesela. Po svoji prijaznosti je bila znana daleč okoli. Naj bo obema Bog plačnik!
Bik v hiši. Dne 2. maja je bilo licencovanje bikov v Dravogradu. Prvo nagrado je dobil Ivan Oleško iz Libelič. To je razveseljivo! Manj razveseljivo je bilo obnašnje bika pri gonji domov. Na Koroškem imajo gumna ali skednje nad hlevom. Pod gumnom je včasih tudi kaka shramba ali hiša. Na gumno vodi od spodaj poševen most. Med potjo domov uide bik gonjaču, jo udari na gumno neke koče v črnečah in ker je bil težek, mu zginejo tla in bik pade s stropom vred v hišico, kjer navadno
prebiva neki stari mož. Sreča je bila, da se je bik vsudel z zadnjim delom sred hiše tako, da je bil nepoškodovan in da moža ni bilo doma. Bil bi ubit ali pa bil od strahu vsled obiska skoz strop mrtev. Gonjač pravi, da je bik postal divji, ker je vohal kravje meso, katero je gonjač nakupil v Dravogradu in v nahrbtniku nosil.
Občinske volitve v Rušah so vendar potrjene. Že Veliki četrtek, dne 5. aprila je bil izvoljen novi župan, šele zadnji četrtek, to je čez celi mesec, je bil potrjen. Socijalisti so namreč vložili ugovor proti volitvam in se trudili na vse pretege, da bi jih ovrgli. Niso štedili tokrat z denarjem, četudi vedno tarnajo čez slabe čase in nezadosten zaslužek; najeli so si drage odvetnike, da bi prodrli s svojim protestom. Njihov trud je razumljiv; saj je šlo samo za eden glas. Če se razveljavi edini glas večine, bi odločil žreb in mogoče — tako so upali — nam bo sreča mila in dobimo mi 9 odbornikov kakor pri prvih volitvah — in župan in vsi svetovalci, da bo ves občinski odbor v naših rokah! Pa ni hotelo biti! Ruše niso postale rdeče. Zaman so socijalisti iskali primerno mesto, kjer bi razobesili rdečo zastavo, zaman so najeli že godbo za slovesen obhod, zaman so že alarmirali ženstvo in mladino za glasno proklamacijo rdečih Ruš — pa zmaga ni hotela priti. Sicer čaka novega župana veliko delo na vseh poljih: treba bo izboljšati ceste, urediti novo občinsko hišo, popraviti dom za onemogle in otroški vrtec, skrbeti za olepšavo Ruš itd. — Dela bo dovolj, če bodo socijalisti le hoteli delati!
Tovarna za vžigalice v Rušah je ustavila delo, deloma zato, ker so skladišča polna blaga in je promet premajhen, deloma zato, ker se stavi nov stroj. Tudi tovarna za dušik je odpustila mnogo delavcev; nabavila si je nove stroje, ki delajo hitreje in zahtevajo manj delavcev. Zato so ceste polne popotnikov, ki iščejo dela.
Huda nevihta s točo je razsajala zadnji četrtek po Dravski dolini. V Mariboru je padel samo rahel dež, v Rušah in naprej do Marenberga je debela toča pokrivala zemljo. Potoki so vsled močnega naliva močno na-rastli in voda je preplavila vrte in travnike. Letos je res čudno leto.
Oddaja del pri novih cestah v mariborskem okraju. Dne 3. maja se je vršila na ./krajnem zastopu v Mariboru licitacija oddaje gradnje novih okrajnih cest. Preložitev Rajzmanovega klanca pri Jarenini jo prevzela kot najcenejši ponudnik tvrdka Šlajmer, cesto Sv. Peter—Nebova stavbenik Nasimbeni, a Rošpoh—Kamnica stavbenik Aceto. Oblastni odbor je licitacijo že odobril. Z deli se začne takoj, tako da bodo t* ceste že do jeseni gotove.
Poročila SLS.
Remšnik. Na Vnebohod po maši se vrši pri nas javen shod Slovenske ljudske stranke in sicer ob lepem vremenu pri cerkvi, če bo pa dež, gremo zborovat v župnišče. Kot govornik pride oblastni poslanec in odbornik g. dr. Veble iz Maribora. Ker stojimo pred občinskimi volitvami, je ta shod še toliko večje važnosti. Vabljeni so torej vsi, da se udeležijo v čim večjem številu.
Okrajni shod Slovenske ljudske stranke za kozjanski sodni okraj se vrši v Kozjem v nedeljo dne 13. maja ob 8. uri zjutraj, to je po rani službi božji v prostorih okrajne hranilnice. Govori predsednik oblastne skupšči-
ne g. dr. Leskovar, narodni poslanec g. Vrečko in oblastni poslanci okraja. Vabimo vse od blizu in daleč, da se tega shoda v obilnem številu udeležijo.
Polzela. V nedeljo dne 6. maja se je vršil pri nas občni zbor krajevne organizacije SLS. Zbora se je udeležilo nad 100 mož in fantov samih volilcev. Poročilo o političnem položaju je podal g. Peršuh, katero so udeleženci vzeli z odobravanjem na znanje ter izrekli vodstvu in poslancem neomajeno zaupanje. Izvolil se je nov odbor z g. Meši-čem na čelu, kateri nam je porok, da bode politično življenje dobilo pri nas novega impulza!
Ljubno v Savinj, dolini. V nedeljo 13. maja po rani sv. maši se vrši pri nas shod Slovenske ljudske stranke, združen z občnim zborom domače krajevne organizacije Slov. ljudske stranke. Govorijo narodni poslanec g. Pušenjak, odposlanec tajništva SLS v Mariboru g. Ovčar ter obl. poslanca okraja. Pridite na shod v obilnem številu!
Shod SLS v Šmartnem pri Slovenj-gradcu je v nedeljo dne 6. maja kljub slabemu vremenu prav lepo uspel. Udeležba je bila dobra in so navzoči soglasno odobravali izvajanja nar. poslanca g. Pušenjaka in obl. posl. g. Ovčarja, ki ju vabimo, da nas ob priliki zopet obiščeta! Bog živi!
Prosvetni tečaj. V nedeljo dne 13. maja je za prosvetna društva župnije sv. Marije v Mariboru prosvetni tečaj. Nastopijo trije predavatelji z aktuelnimi govori. Predavanja se vršijo v Omladinskem domu od 9. do 12. uri dopoldne. K obilni udeležbi vljudno vabijo odbori vseh prosvetnih društev.
Žrebanje efektne loierije mladinskega doma v Mariboru. V nedeljo, dne 13. maja ob treh popoldne se vrši v omladinskem domu domu, Cvetlična ulica žrebanje efektne loterije mladinskega doma. Vsi, kateri niso razprodali vseh srečk, naj takoj pošljejo nazaj neprodane srečke. Dobitki so na vpogled v petek, soboto in nedeljo dopoldne v mladinskem domu. Pridite, in oglejte si jih! Odbor.
Vurberg. Naše izobraževalno društvo je več let prirejalo predstave v gledališki dvorani vurberškega gradu. Ker pa je ruski sanatorij vzel ves grad v najem, se je društvo izselilo od tam. Od graščine smo kupili obširno poslopje — nekdanjo žitnico. In tu smo veliko sobo odločili za prosvetne namene. Napravili smo prav lep in prostoren oder in na Vnebohod Gospodov, dne 17. maja bomo priredili prvo predstavo. Igrali bomo tri krajše igre. Prvo igrajo samo dekleta, drugo sami fantje. Pri obeh se poje. Tretjo — spevoigro, pri kateri se samo poje, igrajo fantje in dekleta. Ker imamo tu mnogo ruske in srbske inteligence in visoko cenimo slovansko vzajemnost, zato bo ena deklica deklamirala lepo rusko in en mladenič navdušeno srbsko pesem. Vabimo domače in tuje prijatelje izobrazbe, da nas pridejo gledat v naš novo krščeni »župnijski dom«.
Prireditev. Prosvetno društvo v Rušah priredi prihodnjo nedeljo gledališko predstavo, na Vnebohod Gospodov skioptično predavanje o Bagdadu, v nedeljo dne 20. maja pa skioptično razkazovanje Lurda in njegovih skrivnosti; pri tej priliki se bo ustanovila tudi dekliška aveza.
Zobozdravnik
cMUJOr. Vinko cBrenčid
ordiaira od 1. maja 1928 v Ptuju, Panonska ulica 9 ob delavnikih od 9—12 ia od 14—17 o nedeljo od 9—12 ure. 589
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Dodatno k zadnjemu dopisu sporočamo, da vsled preložitve gasilske veselice v Bišu radi slabega vremena na naslednjo nedeljo preložimo tudi predstavo »Miklove Zale« na binkoštni pondeijek. Toliko na znanje vsem prijateljem naše prireditve.
Marija Snežna. Orlovska srenja Sv. Benedikt priredi sem na Vnebohod izlet. Popoldne po večernicah bo pri cerkvi telovadni nastop. Prijatelji poštene zabave, pridite vsi pogledat kaj in kdo je »Orel« in kaj ?na! Bog živi!
Sv. Barbara v Halozah. Ker vlada veliko zanimanje za res prekrasno igro »Zarika in Solnčika« in »Prvič med gospodo«, ker je pa vsled grdega'vremena marsikomu ni bilo dano gledati dne 6. maja, zato se bodo iste ponavljale in sicer ob lepem vremenu eno prihodnjih nedelj. Natančneje se bo izvedele potom oznanila pri cerkvi. Za tedaj vabimo vse od blizu in daleč.
Zlata mladež iz Prlekije in drugod pridi dne 28. maja, na binkoštni pondeijek v Središče ob Dravi, kajti tam se vrši Tvoj Mladinski dan! Spored je v glavnem sledeč: Ob 8. uri zbiranje udeležencev v Društvenem domu. Od tam sprevod k sv. maši, ki se bere ob 9. uri v župni cerkvi za rajne člane in članice srediških katoliških organizacij. Po službi božji zborovanje pred cerkvijo. Govorijo znani mladinski organizatorji iz Maribora gg. dr. J. Jeraj, M. Kranjc, dr. F. Sušnik in drugi. Nato sprevod na pokopališče, kjer se vrši odkritje spomenika na grobu blagopokojnega g. kaplana Karla Guček. Popoldne ob pol 2. uri večernice. Ob pol 3. uri slavnostna vprizoritev krasne narodne igre »Za pravdo in srce« v Krekovi dvorani. Predstava se vrši v proslavo petletnega marljivega delovanja središkega Ljudskega odra. Po predstavi na dvorišču Društvenega doma prosta zabava s sodelovanjem godbe Kat. Omladine v Mariboru, petjem, srečolovom, licitacijo itd. Za okrep-čila je preskrbljeno. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev v Društvenem domu. Zveza z vlaki je ugodna. Polovična vožnja zaprošena. Orli in Orlice naj pridejo v civilni obleki z orlovskim znakom. Društva, ki imajo prapor, naj ga vzamejo seboj. Med sv. mašo pojemo ob spremljanju godbe Haydn-ovo: »Pred stolom« in Premrl-ovo: »Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod« pred zborovanjem pa »Povsod Boga«. Pevci, ki omenjene pesmi znajo, naj pridejo ob 8. uri zjutraj v Društveni dom, kjer bo skupna vaja. Mladina! Tisti, ki Te resnično ljubijo in ti žele vse dobro Ti kličejo: »Pridi!« in »Na svidenje v Središču!«
Javen telovadni nastop v Križovljanu pri Vinici na Hrvatskem priredi orlovski odsek sv. Marjeta niže Ptuja ob priliki tamošnjega proščenja na Križevo, dne 17. maja. Dopoldne se z zastavo in godbo udeleži službe božje, popoldne po večernicah pa bode javen telovadni nastop na vrtu Martina in Mije Kreč v Križovljanu. Pri nastopu svira godba na pihala. Vstopnina: sedeži 6 in 4 Din, stojišča 2 Din. Ker so farna proščenja na Hrvatskem kaj posebnega in jako zanimivega, zatorej iz sosednjih štajerskih župnij vljudno vabljeni, ker nastop bode isto nekaj lepega. Torsj na vssslo svidenje in Bog živi! Odkor.
Središče ob Dravi. Razne ovire nam niso pustile obhajati Materin dan dne 25. marca. Naša mladina pa se hoče na vsak način oddolžiti svojim zlatim materam ta mesec, ki je cel posvečen naši nebeški Materi. Dne 17. maja bomo proslavili naše najdražje. Prireditev se vrši po večenicah v Društvenem domu. Pester spored (petje, daklama-cija, govor, telovadni nastop itd) in velika ljubezen, ki naj veže otroka in mater bo gotovo privabila vse, da bo dvorana še premajhna.
Na Binkoštni pondeijek priredi Prosvetno društvo pri Sv. Vidu pri Ptuju veliko tombolo v prid zgradbi društvenega doma. Dobitki bodo: plemenska telica, ovca, koza, svinja itd. Čez 150 dobitkov! Tablice so na prodaj po 4 Din. Pridno sezite po njih! Na veselo svidenje v Sv. Vidu dn« 28. maja popoldne po večernicah.
Polzela. Ljudski oder priredi v nedeljo dne 13. maja v dvorani g. Cimpermana krasno ljudsko igro v 3 dejanjih »Čarovnica«. V igri se kažejo razni stari narodni običaji ob priliki žetve. Igra je zanimiva vsled tega, ker je spisana v Ameriki ter izšla v založništvu S. K. K. v Ameriki. Vprizarja se prvikrat v Sloveniji. Opozarjamo na predstavo in vabimo k obilni ude-iežbi! Bog živi!
Braslovče. Da dekleta v Braslovčah Marijo ljubimo in ne spimo, želimo pokazati dne 2. maja. Vabimo na slavnostno Marijino akademijo. Na sporedu so: petje, nastopi ženski zbor, deklamaciji, ganljiva v srce segajoča igra »Goslarica naše ljube Gospe«. Vabimo iz sosednjih župnij posebno žensks organizacije. Zatorej, pohitite od blizu in daleč vsi, dne 20. maja po večernicah v novo društveno dvorano.
Vojnik. Tukajšnji orlovski odsek priredi v nedeljo dne 13. maja skioptično predavanje o temi »Preganjanje kristjanov v Mehiki«. Predaval bo g. Peršuh iz Celja. Predavanje bo zelo zanimivo, zato ste vabljeni, da se ga udeležite v obilnem številu in ne bo vam žal! Bog živi!
Št. Janž na Vinski gori. Prosvetno društvo priredi v proslavo sedemstoletnice škofije dne 13. in 17. maja ob 3. uri popoldne v župnijskem gospodarskem poslopju veliko slavnost s sledečim sporedom: 1. Mešani zbor (sekstet): Gor čez izaro; 2. Predavanje: Boji Slovencev s Turki, s posebnim ozirom na lavantinsko škofijo; 3. Igrokaz: Miklova Zala (prof. Bajuk); 4. Moški zbor: Pesem koroških Slovencev. Društveni oder se bo prvokrat predstavil v novi krasni opremi. Vstopnina: sedeži 10 in 6 Din, stojišča 4 Din. Preplačila se za oder hvaležno sprejemajo. Pridite prijatelji, da berete v najslavnejši, s krvjo in solzami popisani povestici naših pradedov in doživljate prizore brezprimer-nega junaštva, izklesanega na Miklovi Zali in njenem možu Markotu. Na veselo svidenje!
Orlovska mladina v Šmarju pri Jelšah priredi v nedeljo dne 13. maja ob 3. uri popoldne ljudsko igro v 5. dejanjih »Lovski tat«. Vstopnina: sedeži 5, stojišča 2, otroci 1 Din. Vsi prijatelji poštene zabave od blizu in daleč prav iskreno vabljeni! Bog živi!
Brežice. V nedeljo 29. aprila se je tu vršil dekliški izobraževalni tečaj, ki se je sijajno obnesel. 191 deklet je prihitelo iz 12 župnij ter ves dan vstrajalo z vzgledno resnobo in pozornostjo. Prednjačila so dekleta iz Pišec po številu, 59 jih je prišlo daljno pot. Bi-zeljska dekleta, 16 jih je bilo, zaslužijo posebno pohvalo, ker so imela nad 5 ur hoda in nekatera so to dolgo pot opravila peš sem in tja. Tudi Kranjice so iz Čateža, Hrvatice pa iz Zagreba poslale zastopnico; čast jim! Ob najlepšem vremenu se je razvila živahna udeležba; gospodu ravnatelju meščanske šole bodi izrečena javna zahvala, ker je dal lepo risalnico na razpolago, g. strokovnemu učitelju Riharju pa, ker je
tako točno izvajal skioptične slike k zgodovinskemu predavanju o Lurdu. Gospod kmetijski referent Simončič je nad vse zanimivo pokazal bodočim gospodinjam, kako bogato zakladnico imajo v sadju; zdravnik dr. Gerbovič pa je prav po očetovsko odpiral mladenkam oči, da spoznajo pravo pot do domače sreče. Predsednica osrednjega vodstva je izvajala načela zdrave in edino prave ženske poklicne izobrazbe ter navdušila dekleta za resno samovzgojo, h kateri jim je dala praktična navodila učiteljica Galovič. Cerkveni govor, ki je bil začetek vsega tečaja, je pokazal dekletom najlepšo pot pod varstvom Dekle Gospodove, Kraljice majnika, pot, po kateri se bodo izobrazile v vzor mladenke, v vzgledna dekleta. Hvala vsem prirediteljem, predavateljem, pospe-šiteljem in udeleženkam!
Viničarski vestnik.
Sv. Miklavž pri Ormoža. V nedeljo 6. maja je Strokovna zveza viničarjev praznovala delavski prvomajski praznik v društveni dvorani. Oblastni poslanec g. Rozman je v svojem govoru razvijal pomen delavskega praznika kot največje gospodarske vrednote in podal je smernice, katerih se delavstvo naj poslužuje, da bo res kdaj doseglo boljše •čase. V podani resoluciji so viničarji zahtevali, da se končno uveljavi pravičen viničarski red, predložen od SZV ter se tako prepreči vsako nadaljno delovanje onim, ki intrigirajo proti pravicam viničarjev. Zborovanje je bilo mirno in popoldne je še »Krekova družina« priredila igro »Miklova. Zala«, s tem pa je bila zaklučena proslava delavskega praznika.
Ljutomer. Na prvo majsko nedeljo so zborovali člani ljutomerske skupine »Strokovne zveze viničarjev« popoldne v Slam-njaku v polnem številu. Govoril je tajnik zveze oblastni poslane tov. Peter Rozman. Na koncu zborovanja je tajnik skupine tov. Nedok predlagal resolucijo, v kateri se zahteva predvsem čimprejšnjo uzakonetiv pravičnega viničarskega reda, zahteva svobodo zborovanja in združevanja ter se vsi viničarji soglašajo z vsemi delovnimi stanovi kompaktno za svetovni mir.
Zavrče. Dne 6. maja po rani sveti maši so zborovali viničarji člani tukajšnje organizacije ter proslavjali svoj prvi maj združen z občnim zborom skupine. Govoril je tov. Jože Košnik. Zborovalci so zahtevali energičen nastop proti vsem, ki skušajo preprečiti rešitev viničarskega reda. Ravno sedaj se pokaže najbolj jasno, kdo je pravi neprijatelj.
Sv. Barbara v Halozah. V nedeljo dne 13. maja 1928 se vrši v dvorani sv. Katarine ustanovni sestanek tukajšnjih viničarjev. Govori tajnik zveze oblastni poslanec tov. P. Rozman. Na opetovano zahtevo viničarjev tukaj, se ustanovi skupina »Strokovne zveze viničarjev«. Vsi viničarji vljudno vabljeni! Pripravljalni odbor.
Rešitev ugank:
Koristna žival — zabava: vol — lov. — Iz črk aedebasnese napiše ena beseda. — Žebelj v čevljih hodi po glavi.
Nove uganke:
Kdo je Kajna ubil? — Kdo zna v vseh jezikih odgovoriti? — Katero leto samo en dan traja? — Kaj visi na steni brez žeblja? — (Poslal Žni-darič Ferdo.)
Pri spovedi.
Neki šolarček je šel h katehetu k spovedi. Potem pa pravi: »Nekaj še vem, pa nikomur ne povem! »Le povej, drugače ne smeš k sv. obhajilu.« Pa vpraša boječe: »Pa bi Vi komu povedli?« »O ne, vse pozabim«, odgovori spovednik. Tedaj se pa fant uda in reče: »Za ene tičke vem . . .«
Peter: Kaj rečeš na to, kar se je zgodilo s prijateljem Krivogle-dom?
Juri: No, kaj pa se je zgodilo z njim?
Peter: Umrl je, revež.
Juri: Aha, zato ga vidim zadnji čas tako redko.
Razlaga.
Žena: Kak užitek more biti v tem, ako mož tudi takrat pije, ko ni žejen?
Mož: To je ravnotako, kakor ako se žena tudi takrat ogleduje v ogledalu, če ni lepa.
Dobra sobarica.
Gospodinja: Mari, vi ste strašno bitje. Glejte pohištvo! Polleten prah je na njem.
Sobarica: Kaj me briga, saj sem jaz šele tri mesece tukaj.
V	šoli.
Učitelj : Ako komu manjka enega izmed petih čutov, se ostali štirje bolj razvijejo. Ali mi lahko pove kateri za to kak vzgled?
Mihec (hitro vstane): Novakov Janez je šepav in ima eno nogo krajšo, zato ima pa drugo daljšo.
Major: Kako bolezen ima novinec?
Zdravnik: Tifus, g. major!
Major: Hm, tifus! Strašna bolezen. Tudi jaz sem ga imel. Bolnik ali umrje ali pa postane po njem neumen . . .
V	družbi se pojavi upokojen gledališki igralec, ki je znan po svojih šolah.
—	No, kako ti gre? Kaj delaš? — ga vprašajo od vseh strani.
—	Hm — vlečem, vlečem! — odvrne skrivnostno.
—	Vlečeš?! Kaj vlečeš?
— No — pokojnino . . .
Sožalje.
Sosedi Urši, katera je pred kratkim pokopala svojega moža, izrazi svoje sožalje stara perica Lenka rekoč: »Nikarte ne joči, Urša; glej on je svoje že prestal, nas še pa čaka, ako ne bomo prej umrli!«
Resnico mu je povedal.
Poredni Miha podraži starega Ožbeta rekoč: »No očka, čemu ima koza kratek rep?«
Ožbe pa mu odreže: »Zato, da si po njem nekateri lahko pamet «merijo!«
Listnica uredništva.
Listnica uredništva. Račje. Dopis tož-ljiv. Trgovišče. Peter Kovačič ni pisec dopisa z dna 3. maja. Škofjavas. Odstopili »Našemu domu«. Sv. Andraž v SI. gor. Dopise iz vaše župnije je težko objavljati, ker je imelo uredništvo ravno radi Sv. Andraža toliko neprilik. Sv. B o 1-fenk v Slov. gor. Razmotrivanja o
gozdovih in listju bi aam povzročila sitnosti. Š a r d i n j «. Dopis tožljiv. Konjiški okraj. Vaš dopis bi nam razburkal celi dobri in zavedni konjiški okraj. Ormož. Smešenje — tožljivo. Dopisi in gospodarski članki, ki so došli v sredo zjutraj, pridejo v prihodnji številki.
EBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBigB
Naval krvi, srčni napadi, težko dihanje, občutek straha, razdraženost živcev, migrena, brezspanje se lahko odstrani z uporabo naravne Franz Jožefove grenčice. Natančna opazovanja potrjujejo, da Franz Jožefova voda deluje z najboljšim uspehom pri vsem stanju, povzročenem po zaprtju. »»maKCTBBBBBBBBBBBBBBMBB
Cene
in sejmska poročila.
CENE TUJEMU DENARJU.
Zadnje dni se je na zagrebški borzi dobilo v valutah: 1 ameriški dolar za 56.50 Di».
Dne 8. maja t. 1. pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 799.75. 100 italijanskih lir za 299.25. 100 madžarskih pengov za 99J.80.
1 ameriški dolar za 56.81. 100 nemških mark za 1359.50. 100 francoskih frankov za 225.64. 100 čehoslovaških kron za 168.45.
SEJMI.
16. maja: Gor. Sušica, Cmurek, Sosesk«,
Vojnik in Pilštanj.
MARIBORSKO SEJMSKO POROČILO.
Prignanih je bilo: 6 konjev, 8 bikov, 130 volov, 377 krav in 6 telet. Skupaj se je prodalo 527 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 8. maja 1928 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 8.50 do Din 9; poldebeli voli od Din 8 do Din 8.50; plemenski voli od Din 7.75 do Din 8; biki za klanje Din 7.75; klavne krave debele od Din 7 do Din 8; plemenske krave od Din 6 do Din 6.75; krave za klobasarje od Din 4 do Din 5; molzne krave od Din 5.50 do Din 6.25; brej« krave od Din 5.50 do Din 6.25; mlada živina od Din 7 do Din 9. Prodalo se je 310 komadov, od teh izvoz v Italijo 31 kom. in v Avstrijo 56 komadov.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 4. maja 1928 je bilo pripeljanih 410 svinj in 1 koza; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari kom Din 125—150 ; 7—9 tednov stari Din 175—225; 3—4 mesece stari Din 350—440; 5—7 mesecev stari Din 460—500; 8—10 mesecev stari Din 550—650; 1 leto stari Din 1000—1200; 1 kg žive teže Din 10.— do 12.50; 1 kg mrtv« teže Din 15.— do 16.—. Koze komad Din 300. Prodalo se je 288 komadov in 1 koza.
Gospodarska obvestila.
Čebelarski shodi v Mariborski oblasti meseca maja: 1. Ljutomer, dne 13. maja ob 8. uri predavanje v meščanski šoli; popoldne pa praktično razkazovanje v čebelnjaku g. A. Jureša v Križevcih. 2. Sv. Ana v Slov. gor. 17. maja ob 8. uri predavanje v društvenem domu. 3. Sv. Benedikt v Slov. gor. 17. maja ob 3. uri popoldne predavanje v šoli. 4. Podružnica Ormož; dne 20. maja ob 3. uri popoldne predavanje pri Veliki Nedelji pri čebeljnjaku gosp. Knesa (pri pošti); v slabem vremenu v šoli. Jurančič.
Čebelarski sestanek v nedeljo dne 13. t. m. ob 15. uri v Limbušu pri Čebelnjaku gosp.
Živka. ZbiraliSC« pri g. Juliju Robiču ob li. uri. Važno! Č» bo dež, drugo nedeljo ob istem času. — Odbor Mariborske podružnice.
Mala Nedelja. Kmetijska podružnica bode imela v nedeljo, dne 13. maja 1928 po rani sv. maši občni zbor v dvorani Društvenega doma. Ob tej priliki bo praznovala dvajsetletnico svojega obstoja. Govorili bodo obl. kmet. referent g. inž. Jožef Zidanšek, g. ravnatelj Andrej Žmavc in drugi. Pričakuje se obilno udeležbo sosedov in domačinov.
Ljudska posojilnica v Celju je imela dne 15. aprila 1928 svoj XXI. redni občni zbor. Iz poročila načelstva vidimo, da je v minulem letu prav živahno poslovala ter svoj delokrog zelo razširila. Promet je znašal v minulem letu Din 497,149.640.24. Kljub težki hmeljski krizi, ki je lansko leto zadela Savinjsko dolino, so se vloge zvišale za Din 7,364.095.89 in znašajo koncem leta 1927 Din 59,670.501.21. Izredno veliko je posojilnica dobivala prošenj za posojila ne le iz bližnjih, ampak tudi oddaljenejših krajev. Največ prosilcev je bilo kmetskih posestnikov, iz česar sledi, da se kmetska posestva zelo zadolžujejo. Pri posojilih je stanje narastlo za Din 7,540.260.76 tako, da znašajo koncem leta Din 44,787.989.30. Primerno velikemu prometu se je povišal tudi čisti dobiček na Din 354.992.80. V zmislu pravil se ves čisti dobiček pripiše rezervnim zakladom, ki se s tem pripisom zvišajo na Din 918.797.79. Število zadružnikov je narastlo za 568 ln znaša koncem leta 3395. Iz tega kratkega poročila je razvidno, da je Ljudska posojilnica v Celju postala največji kmetski denarni zavod v Mariborski oblasti in da uživa vsled svoje solidnosti splošno zaupanje. Vsled tega priporočamo vsem slojem prebivalstva, da nalaga svoj denar v Ljudsko posojilnico v Celju, ker pri njej je najbolj varno naložen. Poleg rezerv in hiš, jamči za vloge tudi nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem in nudi vsled tega največjo varnost. Pripomnimo končno, da se uradni prostori Ljudske posojilnice v Celju ne nahajajo v Narodnem domu, kakor marsikdo zamenja, ampak v Cankarjevi cesti št. 4 poleg davkarije.
Črna pri Preval]ah. Dne 3. maja 1928 smo imeli tu pregledovanje bikov za občini Črna in Koprivna in za Podpeco. Vseh skupaj je bilo prignanih 21, od teh le pet nesposobnih. Razlika med občinskimi in kmečkimi je bila velika. Škoda le, da bodo občinski že pretežki, zaroda pa ni videti. V tem oziru je torej akcija pomanjkljiva. Pomanjkljivo je tudi, da imajo nekateri okoliši preveliko bikov, drugi premalo. V Topli so štirje kmetje in imajo tri licen-covane bike (od teh eden občinski), Črna, Pristava, Bistra pa so čisto brez njih. Priporočljivo bi bilo, v okoliših, kjer jih je preveč, postopati bolj strogo pri izbiri. Gospod živinozdravnik je ugotovil znaten napredek in pohvalil zanimanje posestnikov. Gospod inžener Venko pa je obljubil izdatno podporo oblastnega odbora, posebno še pri izgraditvi gnojničnih jam in nakupu mrjaščkov. Tem posestnikom je pripadla nagrada po 600 Din. Četrti pa ni pripeljal nagrajenega plemenjaka. Živinoreja je v črni panoga, od katere bo odvisen položaj kmetov. Ker imajo dobre pašnike, bi bila vzreja najboljših kakovosti mogoča. Treba j« le smotrenega dela. Dokler pa bodo kmetijska podružnica, občinski kmetijski odsek, kmetijsko nadaljevalna šola, hranilnica in mlekarna vsak v svojem vrhu, ali pa v najglobokejiem spanju, j« ras trajen ugo-
I den napredek kmetov nemogoč. Za Kopriv-no pa je odpomoč res nujna, k«r le par kmetov je še brez težkih dolgov.
Sv. Pankricij na Remšniku. Lepa je točka na Radeljci, morda najlepša ob naši severni meji. Izletniki bodo sedaj lahko tam tudi prenočili in dobili najpotrebnejša okrepčila. Zato so vabljeni vsi ljubitelji narave in vsi slabotnega zdravja, da se nasrkajo svežega zraka in tihote v naravi. V soboto, 12. maja in v nedeljo je tam cerkveno opravilo in pozneje velikokrat.
Puščava. Brali smo v eni zadnjih številk Slov. Gospodarja dopis iz Svetine pri Celju, v katerem se ondotni posestniki pritožujejo čez škodo, ki jim jo povzroča divjačina. Ravno ista nadloga tlači tudi nas tukaj. Srne, zajci, jazbeci nam delajo občutno škodo na njivah, lisice pa nam kradejo kokoši iz dvorišč kar na debelo. Teh dolgo-repih tatic opažamo leto za letom več. Krivi so temu največ naši slavni lovci. Po leti jih ne pokončujejo, kakor bi mogli in morali, češ, kaj bomo pa po zimi potem streljali in ko pride zima, jih sicer hrabro zasledujejo, a tudi točno mimo streljajo, ker jim jih nihče ne priveže. Le vsaki sveti čas se jim posreči kako krumpasto dobiti in pri tisti je potem tak grozanski halo, kakor bi ne bila padla lisica, ampak najmanj volk ali medved. Tako se ta lisičja nadloga nemoteno množi na škodo kmeta. Če pa kmet v obrambo svojih kokoši katero uniči, pa mu najemnik lova takoj pošlje žandar-ma na vrat, češ, da se je pregrešil zoper lovske pravice. Naj bi se le orožniki z isto vnemo, kakor preiskujejo take reči, potegnili za pravice kmeta in najemnike lova opomnili, da so dolžni kmetu povrniti škodo, ki mu jo dela taka zverjad. To bomo zanaprej tudi zahtevali. Vsako ugrabljeno kokoš bomo točno naznanili na žandarme-rijo in ista, če hoče biti pravična, mora najemnika lova prisiliti na povrnitev škode. Če pa se to ne bo zgodilo, bomo pa vkjlub vsem lovskim pravicam segli po samopomoči. Če ima vsakdo pravico se braniti pred krščenimi tatovi, bo se menda smel braniti tudi pred lisičjimi. Nov, tako olajšan orožni zakon nam bo pri tem zelo prav prišel.
Sv. Križ nad Mariborom. Našo hribovsko župnijo so zadeli v zadnjem času težki udarci. Našega nadvse priljubljenega, komaj par mesecev tukaj bivajočega g. župnika Alojza Lebna je zavratna bolezen položila v bolniško posteljo. Njegovo stanje je jako nevarno, vsled česar se priporoča svojim sobratom v molitev. — Dne 1. maja pa je preminul po dolgem bolehanju eden izmed naših najboljših rojakov, gospod dr. Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru in tukajšnji posestnik. Rajni je bil znan ši-rom svoje domovine kot delaven in požrtvovalen ter kot tak tudi nadvse čislan in spoštovan. V njem je izgubila učeča se mladina, posebno tukajšnja, svojega velikega dobrotnika in podpornika. Bil je dolgoletni član tukajšnjega krajevnega šolskega odbora ter član občinskega odbora. Velikemu obmejnemu Slovencu, nenadomestljivemu mecenu in pobožnemu kristjanu bodi Bog plačnik. Slava njegovemu spominu! — Kakor smo že svoječasno poročali, odkrijemo pri nas na Veliko Križevo dne 17. maja dostojen spomenik svojim v vojni padlim junakom. Spomenik bo stal pred cerkvijo in je krasno delo kiparskega podjetja Fr. Kunovar v Ljubjani. Slovesna blagoslovitev spomenika se vrši ob 10. uri predpoldne, z primerno pridigo in slovesno sv. mašo, ki se bo darovala zunaj na prostem pred cerkvijo. Sodeluje kamniška godba in tukajšnji pevski zbor. Ta dan se bodo tudi prodajali znaki v svrho kritja velikih stroškov. Da se je to delo izvršilo in sploh tako hitro napredovalo gre v prvi vrsti hvala našemu občinskemu odboru, g. šol. uprav. Hlsbecu,
Varujte
«¡¡¡¡¡gi
»Toj« noge ter nemile sedaj poleti SANDALE, kateri kupite t najboljši kakovosti pri
R. STERMECKI, CELJE
po sledeoihnizkih cenah-	585
št. 19—24 Din 32—, št. 30-35 Din 68.—, št. 25—29 Din 37—, št. 36—42 Din 96.—, št. 43—46 Din 109.—.
B«r NAROČITE ILUSTROVANI CENIK!
ki je stvar započel in vodil ter vsem občinam za njihove denarne prispevke. Okoličani ne zamudite te lepe prilike ter bodite priče, ko se oddolžimo svojim 51 v vojni padlim in umrlim križanskim junakom.
Razvanje. Radi deževnega vremena zadnjo nedeljo priredi gasilno društvo v Raz-vanju v nedeljo dne 13. maja pri Kocu veselico z začetkom popoldne ob isti uri.
Vurberg. Komaj je začelo sadno drevje cveteti ter poganjki v vinogradih, že nas je pretekli četrtek popoldne obiskala nevihta s točo, katera je sipala, da je pobelila zemljo. Zelo močno je poklestila v vinogradih, sadno drevje in v vrtih. Kaj še bo letos, ko že tako zgodaj začenjajo vremenske nesreče, se vprašuje kmet.
Št. Ilj v Slov. gor. Mlinarska zadruga je tako dolgo vrtala, da ne smemo več iz vseh obmejnih občin voziti na žage in mline ob Muri. To je za nas hud udarec. Ali naj vozimo z voli ali kravami v daljni Fram naše žito v mline? Prosimo g. glavarja in velikega župana, da izdata občinam dovoljenje, da smejo kmetje zopet voziti v mline ob Muri. Upamo, da se bo to kmalu popravilo. — Volitve v šolski odbor v Št. Ilju niso bile pravilno izvršene. Po zakonu bi morale vs« občine skupno voliti vse člane šolskega odbora, a ne vsaka sama zase. Tudi se ne smeta občinama Dobrenju in Selnici odvzeti od-odbornik v ta odbor. Okrajno glavarstvo je odstavilo takozvanega demokratskega župana v Ceršaku, ki je bil nepravilno izvoljen in ker je nova večina protizakonito črtala našega odbornika g. Šmirmaula. Dokler je vrši preiskava, vodi občino zopet prejšnji naš župan g. Šrok. Med tem se je dognalo, da so demokrati plačevali iz občinske blagajne pijačo in južno. Okrajni zastop je izvršil strogo revizijo in demokrati morajo vrniti občinski blagajni 1800 kron, ki jih je zdal demokratski župan s svojim »španom« j Karlom za pijačo, žganje in južno svojim ljudem. Komaj par mesecev so bili demokrati gospodarji na občini, pa so že začeli tako »lepo gospodariti. A sedaj so poštucaui, da je veselje. Poštenost in pravica je zma- i gala ošabnost, hudobija in sovraštvo ni nikdar prineslo nikomur sreče. Demokrati so visoko letali, a so nizko padli. — Občinski lov v Selnici je izžrebal za 1400 Din slikarski mojster, g. Škof iz Maribora. Mislimo, da bodo novi lovci streljali lisice in zajce, a ne pridne mačke, kakor prejšnji. — Delavci iz tovarne v Čeršaku so zelo nezadovoljni, ker so silno slabo plačani. — V zadnjem deževju je zopet nekako mnogo plazov. — Sadno drevje dobro kaže. Bog nam daj dobro letino!
Jarenina. Ljudstvo iz celega našega okoliša je zelo hvaležno vodilnim možem naš« Slovenske ljudske stranke pri okrajnem zastopu, ker so vendarle spravili preložitev Rajzmanovega klanca do uresničenja. Nešteto nesreč se je že zgodilo na tej nevarni strmini. Ko so bili Nemci gospodarji na okrajnem zastopu, niso hoteli niti slišati o preložitvi klanca, samostojnež Lipovšekov Tuna zvezan z demokrati tudi n«. Nai po-
slanec Zebot pa je dregal in dregal in je to stvar dobro speljal. Lansko leto pred volitvami so nasprotniki očitali Zebotu, da on predlaga klanec samo pred volitvami. Sedaj pa imajo vsi nasprotniki strašno dolg nos, ko se je začelo s preddeli. Mi Jarenin-čani pa smo ponosni na našo pošteno in delavno Slovensko ljudsko stranko. — Zadnje deževje je napravilo mnogo škode. Na polju nismo mogli delati in bojimo se tudi slane. — Učiteljica, ki ni znala slovenskega jezika, je prestavljena iz Jarenine. Jokali stariši ne bomo za njo.
Sv. Ana na Krembergu. Dne 29. apr. smo spremljali k zadnjemu počitku vrlega moža in posestnika Jožefa Roskarič iz Nasove. Rajni je bil vzoren mož, ki se je vselej in povsod potegoval za katoliško stvar. Dolgotrajno bolezen je prenašal vdan v voljo božjo. Kako je bil priljubljen je pokazal njegov pogreb. Rajnemu sotrudniku našega katoliškega prosvetnega društva bodi ohranjen najboljši spomin, njegovi ženi in otro-čičem pa naše iskreno sožalje. — Lepa slovesnost se je obhajala dne 30. aprila na prijaznem Frolaškem hribčku, kjer se je slovesno blagoslovil prenovljeni križ, kapelica in novi zvon.
Sv. Anton v SI. gor. Na Binkoštni pon-deljek dne 28. maja se bo vršilo tukaj veliko prosvetno zborovanje zvene z blagoslov-Ijenjem temeljnega kamna za društveni dom. Vsa okoliška društva bodite častno zastopana. — Popoldne se priredi velika tombola v prid društvenemu domu. Domača posojilnica je ponovno darovala v prid zidanju društvenega doma 1000 Din, 2000 Din je darovala že prej, 2000 Din še je pa oblubila darovati tekom leta. Res lepa vsota 5000 Din. Hvala požrtvovalnim posojilniš-kim odbornikom!
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Z veliko skrbjo že gledamo proti nebu, kadar se nam bo prikazalo ljubo solnce; rabimo ga pri cvetju na drevju, pri njivah in travnikih. — Dež je preprečil tudi požarni brambi v Bišu vrtno veselico; vrši se pa ista ob vsakem vremenu prihodnjo nedeljo, dne 13. maja popoldan, in sicer ob lepem vremenu na vrtu, ob slabem pa v hiši društvenega načelnika. Prijatelji poštene zabave, dobre kapljice, pridite!
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Dne 29. aprila se vršeči občni zbor domače hranilnice in posojilnice je podal lepo spričevalo o dobrem poslovanju naše zadruge. Značilno in umevno pa je poročilo, da je bil zadnje čase obisk posojilojemalcev večji, kot pa vlagateljev. Vlada pač povsod občutno pomanjkanje denarja. — V uživanje boljšega življenja so se zdaj v povelikonočnem času podali Treza Kos, vdova iz Biša, stara 74 let, Janez čuček iz Sovjaka, star 78 let in Ana Belec, žena vsem znanega pesnika »Solzne Avstrije« iz Bišečkega vrha. — Počivajte v miru!
Hajdina pri Ptuju. Vesela družba, zbrana ob priliki slovesne blagoslovitve novega, veličastnega križa, na posestvu gospe Antonije Kropf na Gornji Ilajdini, v nedeljo dne 6. maja, so se gostje potom licitacije spomnili ubogih dijakov in zbrali kot jubilejni dar k 700 letnici lavantinske vladikovine za kn. šk. dijaško semenišče v Mariboru 233 Din in v prid gasilnerhu društvu na Hajdi-ni za zlati žebeljček novemu društvenemu praporu na ime blage gostiteljice 175 Din. Velikodušnim in požrtvovalnim gostom iskren Bog plačaj!
Sv. Marjeta niža Ptuja. Minuli teden se j« pri nas poročil član tukajšnjega Orla Jože Kolenko, z vrlo Marijino družbenico Marijo Žitnik. Pred kratkim so nas zapustili Janez Venta in Franc Žitnik ter se podali v zakonski stan. Dragi, mnogo težav in tožkega dela ste preživljali t nami od časa som, ko si js šmarjstski orel spletal prvo
' gnezdo. Ali vkljub temu ste se veselili z nami, ko smo polni mladostne sreče, žrtvovali ure za duševno in telesno zdravje, se končno bližali cilju slovenskega orla. Vam vsem izreka odsek hvalo in želimo obilo sreče. Želimo pa, da se še spominjate na nas in ko bo težko delo, se nam zopet pridružite, da boste pomagali, gojiti majniško cvetje, up naroda — slovensko mladino. — Bog živi!
Ljutomer. Dne 23. aprila je umrl na Moti pri Ljutomeru veleposestnik g. Jožef Rajh v 78. letu svoje starosti. Blagi pokojnik je bil v svojih mlajših letih dolgo poznan kot neutrudljiv javni delavec; predvsem se je zanimal za gasilstvo. Ustanovil je prvo slovensko gasilno društvo na murskem polju in sicer na Cvenu, katerega načelnik je bil nad 20 let; nadalje je organiziral gasilna društva na Murskem polju v Zvezo in je bil dolga leta načenik te zveze. Dolga leta je bil tudi župan cvenske občine in načelnik ljutomerskega okrajnega zastopa. Kako priljubljen je bil med Muropoljci je pokazal veličasten pogreb dne 25. aprila. Ob odprtem grobu so se spominjali razni govorniki njegovih zaslug. Gg. Kuharic in Štuhec kot gasilca, g. Novak za druga društva in kor-poracije, katerih član je bil pokojnik in g. Kovačič kot soobčan in sorodnik. Ljutomerska godba je svirala pokojniku žalostinke na njegovi zadnji poti, ljutomerski pevci pa so mu zapeli v srce segajoče slovo. Bodi mu lahka slovenska zemlja, katero je tako zelo ljubil. Naj počiva v miru!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Zopet se je podrl močan steber starega Sv. Jurija. Mož, ki je igral do zadnjega veliko vlogo v našem društvenem življenju je umrl. Bil je to g. Janez Košar, dolgoletni knjižničar, tajnik in režiser Bralnega društva in ustanovitelj gasilskega društva, pri katerem bi kmalu obhajal 40 letnico. Dasi sam reven, je s svojo spretnostjo in nadarjenostjo veliko dobrega storil cerkvi, društvom in ljudem. Zato je bil eden izmed onih redkih, ki ni imel sovražnika. Bil je človek brez madeža. V tistih časih, ko so bili prosvetni delavci med Slovenci še maloštevilni, je rajni Janez Košar stal v prvih vrstah med njimi ter s tem močno povzdignil ugled jurjevške župnije. — Dasi je bil videti še lani trden, mu i p vendar pomanjkanje spodjedlo zdravje ga 19. aprila 1928 v 64. letu položili na mrtvaški oder. Tako je vsakoletni romar k Mariji bistriški zadnjikrat pOromal k svoji nebeški Materi, od koder se ne bo več vrnil. Veličasten je bil njegov pogreb. Mnogi ga bomo težko pogrešali. Naj nam bo vzgled tihega dela, ki edino ustvarja trajne vrednote, in pa dejansko ljubezen do bližnjega, katere je tako malo na svetu.
Velika Nedelja. Na naš dopis z dne 3. maja nas obvešča Peter Ravšl, da on in Ivan Cvetko nista predlagala nobene tožbe in torej tudi nista bila klicana v sodno dvorano celjskega upravnega sodišča. Naj bo s to izjavo poravnana krivica, katero je napravil dopis zgoraj omenjenima.
Dobrova prt Ormožu. Dragi Slovenski Gospodar! Moramo se ti pritožiti, da si se nam Dobrovčanom nekoliko zameril, ali bolje zamerili so se nam tisti, ki te nam nočejo pravočasno na dom prinašati. Pomisli, kaj se pravi to, da te mi, ki smo komaj 8 minut oddaljeni od Ormoža in ki spadamo pod ormoško občino, smemo brati šele v ponde-ljek, ako te ne gremo sami prej iskat na pošto. Odkar je bil eden od pismonošev reduciran, se pri nas pošta neredno dostavlja, pa vemo, da bi se pri nekoliko dobri volji od strani nekaterih gospodov dalo vse urediti v našo večjo zadovoljnost. Boš pač moral, dragi Gospodar, en dan preje skočiti iz tiskarskega stroja, če hočeš, da te bomo mogli »šteti« že v soboto ali v nedeljo, ako ne bodo gospodjo hoteli ustreči.
! Ptuj. Krajevna skupina nižjih poštnih I uslužbencev v Ptuju priredi dne 13. maja ' na Florijanskem trgu ob 14 uri. veliko dobrodelno tombolo z mnogo lepimi dobitki. Med drugimi glavnimi dobitki so pohištvo, mlad konjiček, drva, moka itd. Tablice se prodajajo po 2 Din. Prosi se za obilno udeležbo. — Odbor.
Šoštanj. V nedeljo dne 29. aprila se je vršila v Šmihelu pri Šoštanju velepomem-nna slavnost. Po maši se je vršilo javno zborovanje pri cerkvi, na katerem je poročal poslanec Vlado Pušenjak o političnem položaju ter o gospodarskem delu sedanje vlade; na koncu govora pa je častital vodstvu hranilnice in posojilnice k 20 letnici obstoja. Povdarjal je velik napredek zavoda, kojega promet in posojila znašajo v 20. letu obstoja 100 kratni znesek prometa v 1. posojil, upravnem letu; hranilne vloge 200 kratni znesek, dočim znaša rezervni fond 500 kratni znesek, se zahvaljeval vsem čini-teljem, ki so pripomogli k temu sijajnemu uspehu ter navduševal za nadaljnje delo, dokler zmaga zadružna ideja na celi črti. Nato je govoril ravnatelj Zadružne Zveze v Ljubljani dr. Basaj o varčevanju in osamosvojitvi Slovenije v gospodarskem oziru. Dobro obiskano zuborovanje je vodil odličen pristaš stranke g. M. Škruba. Po zborovanju se je vršil občni zbor hranilnice in posojilnice, na katerem je obširno poročal tajnik posojilnice o gospodarskih razmerah v okolišu posojilnice ter se je razvila zanimiva debata o hmeljarstvu, pospeševanju živinoreje, denarnem prometu itd. Udeleženci občnega zbora so si po občnem zboru ogledali nove prostore posojilnice, kateri so se posvetili Srcu Jezusovemu ter se dali ¿r spomin na to pomembno slavnost fotografirati. Pri skupnem obedu so člani na-čelstva in nadzorstva s svojimi gosti obujali spomine na dobo pred 20 leti, ko je bil Šoštanj v nemških rokah in ko se je pričela borba za osamosvojitev slovenskega kmeta. Ponosno gledajo člani in vlagatelji na uspehe svoje posojilnice, katera je tudi znatno pripomogla k stavbi »Slomškovega doma«, katerega podpornica hoče ostati tudi v bodoče in pričakujejo, da bomo ob 30 letnici, 40 letnici itd lahko zabeležili še lepše uspehe.
Vitanje. Žalostno so zadoneli zvonovi, dne 21. aprila ter oznanili po lepih naših gričih in dolinah tužno vest, da je zaspala v Gospodu v vitanjski župniji obč. Brezen Pavla Završnik, p. d. Dobnik, v najlepši dekliški mladosti, stara komaj 16 let. Rajna je bila daleč naokoli znana kot dobra prijateljica ter kot vzorna krščanska deklica. Bolana je bila na jetiki že leto dni. Pri zadnjem birmo-vanju je pozdravila škofa dr. Andreja Kar-lina, a letošnjega birmovanja pa ni dočakala.
Sv. Frančišek Ksaverij. Na Vnebohod dne 17. maja bo pri nas orlovski dan in vabimo vse orle iz cele Savinjske doline k nam in se udeležijo slovesnosti s sledečim sporedom: Ob pol 10. uri sprejem gostov, popolden ob pol 3. uri javni nastop na vrtu g. Slatinšeka. Nato srečolov, šaljiva pošta in prosta zabava. Sodeluje godbeno društvo »Zarja« iz Šoštanja.
Šmartno pri Velenju. V sredo teden je bil pokopan 67 letni Matevž Vošnjak, posestnik na Konovem z znane družine, ki je dala cerkvi veliko duhovnikov, od katerih še živi v Zagrebu pokojnikov brat p. Valentin, mnogoletni frančiškanski provincijal. Dne 9. t. m. pa sta bila poročena Tonče Oštir in Ivanka Ježovnik. Novoporočencema, ki sta vedno vneto sodelovala pri naših društvih, kličemo na mnoga leta!
Št. Janž pri Rečici. Nastopivši prekrasni mesec majnik, v katerem se vsa narava prebudi iz zimskega spanja, vse je nekako ponosno v najlepšsm cvotju. Podobno
tako se j« prebudila tudi Savinja pretekli teden v noči na prvega maja, ki je močno narastla vsled neprestanega dežja. Napravila je veliko škodo tukajšnjim lesnim trgovcem, ki so plavili les (plohe) po omenjeni vodi iz Solčave preko Luč do skladišč svojih žag. Od nesreče so prizadeti večinoma vsi naši lesni trgovci, ki so imeli les na Savinji. Lesa je bilo veliko število na vodi, ki ga je bilo malo mogoče rešiti v struge, dočim so z ostalim zaigrali valovi Savinje. Prizadeti lesni trgovci trpijo ogromno škodo in stroške. Velik strah je tudi za našega kmeta o tem skrajno slabem vremenu, ker vse delo v naravi počiva, dočim bi moglo biti vse živo na polju. Naši kmetje strmijo v bodočnost, ker ne morejo sejati in zgotoviti zanaprej vzetih del. Iz tega vzroka nam je pričakovati tudi slabe letine.
Št. Pavel v Savinjski dolini. Dne 22. 3. t. 1.
sta bila šolski upravitelj g. Srečko Pečar in njegova žena, ki je bila dolgo let učiteljica ženskh ročnih del v Št. Pavlu in Orlavasi »talno upokojena. Občinski odbor Šentpa-velski je imenoval 25. marca g. Pečarja soglasno svojim častnim občanom v znak hvaležnosti za njegovo 29 letno službovanje v Št. Pavlu ter kot večletnemu občinskemu odborniku in ustanovitelju kmetijske, sadjarske in čebelarske podružnice. Dne 30. aprila mu je izročila deputacija občinskega odbora krasno izdelano častno diplomo, pri koji priliki je želel slavljencu župan g. Anton Stenovec, da bi ga Bog ohranil š« mnoga lata med hvaležnimi Šentpavelskimi
občani, ki so z malo izjemami »koraj v«i njegovi bivši učenci.
Galicija pri Celju. V noči od 30. aprila do 1. maja 1928 se je utrgal oblak nad Galicijo. Celo noč je lilo ko iz škafa. Potoki so bili, in ker še lije, so polni deroče vode. Zemlja je ko goba v vodi napita. Ceste so v blatu, ponekod pa izprane do kamenitih reber. Blatna voda pokriva zelene livadi. Mostovi se stresajo nad šumečemi potoki. Bregovi se vdirajo v struge voda. Najhujše pa je, da plazovi dero v nižave. Tik izpod šolskega poslopja se je utrgal mogočni plaz ob 2. uri nivzdol hriba preko župnijskega travnika in grabil s seboj sadno drevje in veliko plasti rodovitne zemlje. Ilovita voda je poplavila travnik in pokrila dolnji del nmeljskega sadu in ga poškodovala. Kupi zemlje valovito leže drug za drugim in gledalcem nudijo strahovit pogled s ceste gori do šolskega poslopja, kojega južni vogel razpokan strmi nad razvalino plaza. Strašen plaz je 4 metre globok, 10 metrov širok in se razteza 18 metrov nizdol. Če bo dež lil dalje, bati se je nadaljevanja grozečega plaza. — Imeli smo tudi potres kakih par dni prej. Čutili smo sunek par sekund trajajoči. Galicija je središče potresov slovenske domovine po zatrdilu meteorologij-skega zavoda v Ljubljani. Na žalost javljamo, da nam je umrl dne 25. aprila dobrodušni naš meščan Jernej Toman, p. d. An-žuh. Njegov pogreb je pričal, da je bil priljubljen pri ljudstvu. Naj počiva v miru njegova duša!
Knjige za gospodarja.
Bele, Sadjarstvo (S slikami), 52 Din.
— Trtna uš in trtoreja, 6 Din. Bleiweis, Kako pomagati živini ob porodu, 24 Din.
Dular, Domači živineadraviiik, 93 Din, ver.
44 Din. Dular, Živinoreja, 11 Din. Humek, Praktični sadjar (s slikami) 80 Din. Janša,, Nauk o čebeterstvu, 24 Din. Rohrmann, Kmetijsko gospodarstvo, vez. D
28.50, — Poljedelstvo, 29 Din. Skalicky, Kletarstvo (s slikami), 60 Din. Turk, Travništvo, 17 Din. Žniavc, Vinarstvo, 66 Din.
Te knjige dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, ail Koroška cesta 5.
Zdravo stanovanje, 3 sobe in kuhinjo išče lekarnar Minarik, Glavni trg 12.	596
Gostilno na deželi vzamem v najem ali na H. L. poštno-ležeče, Brezno.	611
Lepo posestvo obstoječe iz 4 njiv, gozda, sadnega vrta in novo poslopje ob okrajni cesti se z inventarjem vred proda. Vpraša se pri Martin Širovnik, Zgornja Hajdina, št. 64,-pošta Ptuj.	618
Kleparskega vajenca sprejme takoj Matija Mulec, klepar v Ljutomeru.	617
Sprejme se takoj pošten in priden viničar z malo družino ali 2 ženski pod ugodnimi pogoji. Naslov se izve v upravi »Slov. Gospodarja.	619
Vabilo
na
redni občni zbor
Ljudske posojilnice r. z. z n. z. v Oplotnici,
ki se vrši dne 20. maja 1928 ob 15. uri (3. uri) v posojilniški dvorani v Oplotnici s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobrenje rač. zaključka za leto 1927.
5.	Volitev načelstva.
6 Volitev nadzor va.
7.	Sprememba pravil.
8.	Slučajnosti.
Ako se ob zgoraj navedenem času (uri) ne udeleži zadostno število zadružnikov, se pol ure pozneje vrši drugi občni zbor pod vsakim številom udeleženih članov.	615
Vabilo
na
redni občni zbor
Posojilnice na Frankolovem r. z. z n. z.,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. maja 1.1. ob pol 9. uri dopoldne v posojilnični posvetovalnici v Društvenem domu na Frankolovem s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Predložitev rač. zaključka za 1. 1927, ter istega odobrenje.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Prosti predlogi.
Ako bi ob določeni uri za sklepčnost ne bilo zadostno število članov zbranih, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki pa bo sklepal brez ozira na število udeležencev.	614
Deznikarnä
JOS. VRANJEK v Celju - Kralja Petra trg 15
naznanja, da se je preselila radi prezidave iz vogelne hiše Kralja Petra cesta 25 v Pelletovo hišo na Kralja Petra cesti 15. — Priporoča cenj. odjemalcem svojo bogato zalogo dežnikov vseh vrst, od najnavadnejših do najfinejših in soln-čnikov solidnega domačega izdelka po najnižjih cenah. Na debelo in drobno. — Sprejema in izvršuje preobleke in vsa v stroko spadajoča popravila hitro, točno in solidno po najnižjih cenah.
CIRILOVA KNJIŽNICA
1.	Dr. Kari Capuder: Naša država. (Razprodano.)
2.	Dr. Leopold Lčnard: Jugoslovanski Piemont,
Din 7.—.
3.	Dr. Leopold Lčnard: Slovenska žena r debi na-
rodnega preporoda. Din 10.—.
4.	Moj stric in moj župnik. Din 4.—.
5.	G. J. Whyte Meloille: Gladiatorji, 1. del Din 8.—.
6.	G. J. Whyte Meloille: Gladiatorji, II. del Din 10.—.
7.	H. G. Wells: Zgodba o nevidnem človeku. Din 7.—.
8.	B. Orczy: Dušica, I. del broš. Din 16.—, vezan Din
30.—, II. del broš. Din 25.—, vezan Din 40.—, III. del broš. Din 32.—, vezan Din 44.—.
9.	A. Conan Doyle: V libijski puščavi. Din 12.—.
10.	Arnold Bennett: Živ pokopan. Din 8.—.
11.	Illamo Camelli: Izpovedi socialista. Din 16.—.
12.	E. R. Borroughs: Džungla, L del Din 18.—, II. del
Din 14.-.
13.	F.lza Lešnik: Sumi, šumi Drava . . . Din 5.—.
14.	Matija Ljubša: Slovenske gorice. (Bazprodano.)
15.	F.rckmann-ChatriaH: Zgodbe napoleonskega voja-
ka. Din 12.—.
16.	Antonio Fogazzaro: Mall »vet naših očetov.
Din 28.—.
17.	Anton Kosi: Iz otroških ust. Din 8.—.
18.	Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto. Din 8.50.
19.	J. F. Cooper: Zadnji Mohikanee. Din 11.—.
20.	Pavel Keller: Dom. Broš. Din 22.—, vezan
Din 35.—.
21.	Gabriel Majcen: Zgodovina Maribora. Din 20.—.
22.	H R. Savage: Snubitev kneza Šamila. (Se ni izšla.)
23.	Kazimir Przerwa-Tetmajer: Rokovnjači izpod Ta-
tre in druge povesti. Broš. Din 16.—* vezan Din 28.—.
Preša, kompletna, sredjne velika, v prav dobrem stanju se 13. maja 1928 ob 2. uri popoldne po nizki ceni proda. Občinski urad Sv. Peter pri Mariboru.	610
Malo posestvo na prodaj, hiša, sadonostnik, vinograd in njiva. Naslov pove župan v Zupetincih, Sv. Anton v Slov. gor. ali železničar Cimerlajt v Ormožu.	604
Pekarno vzamem v najem z dnevnim prometom od 700 Din naprej, even-tuelno kupim pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista.	609
Kupim posestvo v okolici Maribora do Ljutomera. Hiša ter gospodarsko poslopje v dobrem stanju do 50.000 Din. Naslov pove uprava.	595

POSOJILNICA V SLATINI
vabi s tem zadružnik« na
redni letni občni zbor
t nedeljo, dne 20. maja 1928 ob 3. uri popoldne t Društvenem domu pri Sv. Križu.
Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Potrjenje računa za leto 1927. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Poročilo o reviziji. 5. Izvolitev načelstva, rač. pregledovalca in njega namestnika. 6. Slučajnosti. — Ako ta občni zbor ne bo sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor na istem mestu, ki veljavno
sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. 608	Načelstvo.
Objava.
Izjavljamo, da je gospod Rudolf Šega iz Maribora, Krekova ulica 8/III. vsled bolezni prenehal biti naš zastopnik, vsled česar ni več upravičen sprejemati ponudb in ne pobirati kakršnihkoli zneskov na naš račun.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
600
Organist, cerkovnik in občinski tajnik želi spremeniti službo. Vajen tudi vsacega. kmetskega dela Naslov v upravništvu pod »trezen«.	603
Kolarski pomočnik, močan, zdrav želi službo premeniti. Pojasnila daje Franc Kogelnik, Pod-klanc, Meža ob Dravi.
601
Ključavničarski vajenec
se sprejme eventuelno na hrano in stanovanje proti primerni plači Splavar-ska ul. 4, Maribor. 607
Hrastove droge (švelerje) hrastova in bukova drva ter smrekovo Skorjo celo in drobljeno, kupuje stalno celo leto in prosim najnižje ponudbe franko vagon nakladalna postaja. R. Dergan, Laško.
575
Moji uspehi srečkanja
S. 100.000 - Din 800.00«
na srečko št. 54.524
S. 50.000 = Din 400.000
na srečko št. 79.202
S. 40.000 = Din 320.000
na srečko št. 55.074
S. 30.000 = Din 240.000
na srečko št. 19.845 na srečko št. 96.952
S. 10.000 = Din 80.000
na srečko št. 62.025 na srečko št. 7.682
S. 9.000 = Din 72.000
na srečko št. 29.239
S. 8.000 = Din 64.000
na srečko št. 27.029
in še nadaljnji nešteti dobitki.
Friedmannova sreča je velikanska!
Šest milijonov dinarjev
S. 750.000 lahko zadenete tudi z edino srečko.
Najugodnejša loterija sveta. 100.000 srečk — 50.000 dobitkov.
Žrebanje (I. razreda) 14. in 15. junija 1928.
Cena srečk po razredu
Vi
v*
Vi
S. 8 S. 16 S. 32 (Din 70) (Din 140) (Din 280)
Naročite takoj!
Po prejemu naročila Vam takoj pošljemo originalne srečke z uradnim načrtom igre. Na željo se srečke lahko v našem depotnem oddelku shranijo. Plačljivo po prejemu srečk. Naročila se naslovijo na
594
LUDW1G FRIEDMANN Wien I, Salzgries 12/12

Podpisana Marija Sovec iz Slavščine obžaljujem, Ja sem dne 17. februarja t. 1. žalila Ljudmilo Fras, pes. hčer iz Slavščine, preklicujein te obdolžitve in jo prosim odpuščanja.
Vse stroške prevzamem jaz v svojo plačilno obvez».
Slavičina, dne 20. marca 1928.
606
i MARIJI LOITO.
Ali že imate Pevčevo pes-" marico? V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška in Aleksandrova cesta, jih dobite. Vsak snopič po Din 10.—.
I
NOVI MLIN
v Zg. Sv. Kungoti.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel novi mlin od
gosp. J. FERKO-TA
vZg.Sv.Kungoti
■a—»» na svoj račun. Mi
Priporočam se ob tej priliki vsem svojim starim odjemalcem, kakor tudi vsem cenjenim posestnikom od blizu in daleč, da me tudi v bodoče pogosto obiščejo. — Se priporočata:
JOSIP PERKO
posestnik
KAROL BIKUŠEK
612
nadmlinar.
Artur Sills:
19
Smrtna past.
Ameriški roman.
(Dalje.)
Priredil Fr. Kolenc.
—	Niti besede I — je šepetal. — Ako ga razžiliš, te ustreli. Tak človek se ne zna premagovati. S tem Belki ne bi pomagal.
-— Gospodje, ali smem vedeti, kaj vaju je pripeljalo sem? — se je zanimal Raoul. — Toda predno nadaljujemo, prosim, da vržete revolverje v vodo. Prosim po-ženita jih drug za drugimi
—	Ubogaj! — je šepetal Dubell prijatelju in je zagnal svoje orožje v vodo.
Gregor mu je bled od jeze sledil. Potem pa se je oglasil:	«
—	Sedaj, ko stojiva neoborožena nasproti vam, nama morda pojasnite, zakaj ste nas napadli tako surovo. Kaj vam je zakrivila sestra in česa dolžite naju?
—	Na vsak način vam dam pojasnilo, bojim pa se, da te dame ne smem oprostiti vezi. V moji domovini je navada, da z ženskami strogo postopamo, ako zaslužijo. Vaša sestra se je protivila. Tako daleč se je spozabila, da me je udarila. Z druge strani, gospoda, pa sta vidva
tista, ki morata dati pojasnilo. Kak slučaj vas je zanesel sem? In kaj je vzrok, da ste vi g. Dubell preteklo noč stikali v rudniku, dasi sem vam prejšnji dan vse razkazal?
—	To vi zelo dobro veste — je odvrnil Dubell. — Ko oprostite damo vezi, bom nadaljeval. Prosim, da se vedete nasproti njej, kakor smemo to pričakovati od enega omikanca.
—	In vi mislite, da ste se nasproti moji nevesti tako vedli? — je sikal Raoul.
—	Jaz ji nisem storil nič žalega, to dobro veste. Sploh pa ona vas ni ljubila.
—	Prejšnje čase so pri nas take ljudi žive sežgali.
—	Vražji pes, ali spustiš sestro? — je kričal Gregor, ko je videl, da se je Betka prevračala od boli.
—	In ravno taka kazen je zadela tudi one, ki so jih zalotili pri kraji — je trdo nadaljeval Argentinec.
—	Velika škoda, da vi takrat še niste živeli — je škripal z zobmi Gregor.
—	Velika škoda, da — toda iz drugega vzroka. Na vsak način sem storil potrebne korake, da ohranim stare navade. Ako bodeta tako prijazna in se ozreta nazaj, bodeta razumela moje besede.
Dubell se je ozrl nazaj. Kakih osemsto metrov za njima je bila velika ognjena stena.
—	Moj Bog! Gozd gori! — je zakričal divje.
mmiMcmiiaiifflMiiiim ■HHBB

o
iO
9> >N
O >
M
— N gfc
£B o O
m ^
S < K cs o
< -c
v . cs
'«SSS
C
v
o • —,
es S
Radi izpraznitve trgovine popolna razpr()(|aja
po zelo znižanih cenah
Kovčeki, torbe za potovanje, torbice za dame, različna oprema za konje, kakor tudi vsakovrstna druga usnjata roba.
RUDOLF NOVAK, jermenar - Maribor - Slov.ut.2
Trgovski pomočnik ali
prodajalka za Maribor, starejša moč, zmožen slovenskega in nemškega jezika, dober prodajalec in popolnoma vešč špecerijske stroke se sprejme takoj. Ponudbe na upravo pod Kmetske stranke.
598
Trgovski pomočnik špecerijske stroke dober prodajalec in strokovnjak v špecerij. branži se sprejme za Maribor. Ponudbe pod »Kaucija« na upravo.	599
Cenik molitvenlkov
Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška in Aleksandrova cesta
Naslov molitvenika	Navadna vezava		Vezava v usnju z zlato obr.	Koščene platnice (celuloid)	Izredno fina vezava	
	rudeča	zlata obr.				
	Dinarjev					
Ključek nebeški	20 —	25 —	—	—	—	—
Pri Jezusu	9-	15-—	42 —	—	—	—
Kam greš?	11-—	21 —	27-—	24 —	30 —	Irha 34 —
Oče naš	—	. —	35-—	črne 21-— bele 21 30	—	—
Angeljček	13 —	—	26—32-— 40 —	črne 18-— bele 18 19	45 —	—
Za Jezusom	19 —	24-	—	—	—	—
Rajski glasovi	—	39-—	—	—	. —	-
Apostolski molitvenik	12-—	16 —	—	—	—	—
Kvišku srca		—"	43--40 — p8—20;—	—	42 —	—
Nebesa naš dom	—	—	—	—	6750	—
Zgodi se Tvoja volja	22 —	'—	—	—	—	—
Družbenik Marijin	16--	22 —	44 —	—	—	—
Besede življenja	22-—	—	30-—	—	—	—
Vere mi daj, Gospod	27 —	—	—	—	—	-
Bog s teboj	16 —	18--	—	—	—	—
Bogomila	—	20 —	—	bele 22-—	—	—
Jezus na križu	18-	30--	—	—	—	• —
	I d			i		
Neposredno je iz Čile
Sušak dospela ladja s
(Bßlas v „Slov. Sospodarju" ima največji uspehi
wtmrrfrfa/fm
na
čilskim solitrom
Ker je uvozna carina ukinjena in prevozna tarifa znižana, se to
najboljše dušičnato gnojilo, pripravno za vse ozimne in j are setve
prodaja danes po znižanih cenah pri teh-le
tvrdkah:
LJUBLJANA: Kmetijska družba za Slovenijo.
Gospodarska zveza. VRHNIKA: Kmetijska zadruga. HRASTNIK: Kemična tvornica. BREŽICE: Skladišče Kmetijske družbe. CELJE:	Tvrdka Westen.
ŽALEC:	I. Krašovic, trgovina t umetnimi
gnojili, in Hmeljarna. MARIBOR: Skladišče Kmetijske druibe, 568	Meljska cesta 12.
Vagonske dobave izvršuje:
IVO CEB1MIC. Karlovac (Hrvatsko)
BIMl Zahvala. mBSffil
Za mnogoštevilno udeležbo pogreba naše preljube matere
Terezije Novak
v Vodrancih
se najiskrenejše zahvalimo, družbi pevskega zbora, kakor tudi gosp. župnikoma in vsem sorodnikom, znancem in sosedom.
579
Žalujoči otroci.
OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Slivnici pri Mariboru, r. z. z n. z. se bo vršil 17. maja 1928 ob 8. uri v posojilnici. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev rač. zaključka za 1. 1927. 3. Slučajnosti. — Ako bi ne bil prvi zbor sklepčen, se vrši pol ure pozneje ravno tam drugi, ki bo sklepal pri vsakem številu navzočih.	605
—	Tako je. Toda samo en del. Svojim ljudem sem ukazal, da zažgejo le toliko, kolikor je neobhodno potrebno.
Sedaj sta razumela Casasove besede. Živa morata goreti. — Oh kaj storiti.
—	Plavajva čez? — je rekel Gregor.
—	Plavajva? — je odvrnil obupno Dubell. — Ali ne vidiš onih krvoločnih rib?
Ni izhoda. Na eni strani reka s strašnimi ribami, od vseh drugih strani pa plamen.
Požar se je prikradel vedno bližje in bližje. Zrak je postajal pekoč. Od trenutka do trenutka je potegnil veter in jima zagnal plamen skoraj v obraz. Listje je cvrčalo, debla pokala. Vse se je izpreminjalo v pepel... Gorje! Neizogiben pogin! Ali zgorita v ognju, ali pa ju ]H>žro ribe.
Casas je stal nepremično na drugem bregu. Krog ust mu je poigraval zadovoljen smehljaj. Prižgal je cigareto in vrgel užigalico v vodo. Nekaj ribic se je na njo vrglo, ko pa so začutile, da je les, so takoj odplavale.
—	Uboge živalice so danes zelo lačne — se je nor-čaril Casas in pomenljivo zrl na nesrečni žrtvi.
Plamen se je od minute do minute bližal. Vsa pokrajina v ozadju je bila eno samo velikansko moa-je. Gregor in Henrik sta prestala strašne muke.
Vznemirjala ju ni le lastna usoda, marveč še mno-
go bolj usoda nesrečne Betke. Kaj bode z njo po njuni smrti? V rokah tega krvoločneža je, ki ji gotovo ne prizanese!
Ker dasi se je Las Casas uavzel evropske civilizacije, je tukaj v svojih gozdovih divjak kakor drugi njegovi zemljani. Pravi Indijanec je, ker je njihov potomec.
Dubell se je grozno mučil. Izhod! Izhod! Kam? Kako? Sam ljubi Bog ve, kje je rešitev! Ozrl se je nazaj. Groza! Plamen je že čisto blizu! Dim ju že duši! Veter je postal močnejši in je zagnal oblak dima v uboga obsojenca, tako da sta popolnoma izginila v njem.
Dim se je razkadil. Gregor se je z bolestnim stokanjem ozrl nazaj. Dubell se je vznemiril. Bal se je, da stori Gregor kako neumnost. Dobrodušni Gregor je kar rohnel od jeze in ni uvidel, da je edina možnost na rešitev neobhodno sainoobvladanje. Pretnje in kletve so popolnoma brezuspešne, Casasu povzročajo le še večje veselje.
—	Ti satan v človeški podobi! — je kričal Gregor in žugal s pestjo, ker se ni mogel premagovati.
Dubell je videl, kako je Casas z Miguelovo pomočjo dvignil zvezano žensko in jo privezal k drevesu, tako da je Betka lahko gledala preko vode. Potem pa se je zopet obrnil proti jetnikoma na drugem bregu.
—	Na dnu čolna ni mogla videti ničesar. Sedaj pa
• M > «
. . KA l/i ~
a
x
rt S
8Š Q
o a
ja
JH rt "->
1 BS a o t«
ca "O
C
— X
6 rt C
N O
ca
o ■a
s
o X ca i* rt O, O
o, ca o bo
P3
tr>

Boks I
Moški čevlji	Din 172,—
Moški polčevlji	Din 159.—
Ženski čevlji	Din 172.—
Ženski polčevlji	Din 159.—
Otročji 31 —35	Din 110,—
Otročji 26 — 30	Din 73.--
Otročji 22 —25	Din 56,—
Damski ševro	Din 170.—
Damski v barvah	Din 198.—
Damski lak	Din 199.—
Moški iz kravine	Din 154.—
Moški iz telctine	Din 163.—
Naročite takoj, dokler to te nizke cene in pilite tudi po cenik z več 1000 ilikami na veletrgovino
R. STERMECKI, Celje št. 24
Naročila čez Din 500 polt. proata. Kar ne ugaja s« zamenja ali vrne denar.
Botri in botre
najdejo veliko izbiro blaga za birmanske obleke ter raznovrstno manufakturno
blago po najnižjih, cenah pri	576
Anton Macun v Mariboru
10
Gosposka ulica
10
Volneno, belo in pisano platno, hlafovino, kambrike, delene, srajce, nogavice, kravate, dežnike itd. kupite najceneje pri tvrdki
Alojz Drofenik, Celje samo Glavni trg št. 9 samo
Vsakovrstni ostanki za polovično t ceno.	557
BLAGO
Za ienine in neveste, svileni robci, platno, hlačevina i. t. d. i. t. d
se dobijo po naj-84 nižiih cenah pri
L TRPINU
Maribor, Glavni trg 17
Velika preša (12 hI) se zelo ugodno proda. Vpraša se »Vila Turnerc, Fram. 535
□□□□□□□□□□□□□□□□□C
V vsakem petem paketu po pol kg zdravstvene sladne Kave Viktor Jarc, ki je izvrstne kvalitete, se nahaja 2 Din v gotovini za premija	83
Priskrba vode: za kmetje, veleposestva, vile (kopalnice), velika pumpa ua ročni ali gepeljski pogon z vodovodnimi pritiklina mi. Požarna brizgalaa lična na 2 visokih koledh pritrjen rezervar, uporabna tudi za škropljenje vrta, hmelja i. dr. zelo po ceni na prodaj. Komis j-ska trgovina, Ljubljana, sv. Petra cesta 24. 582
Vsako množino svežih jajc prevzame celi dan, sedaj-na cena za komad najboljša 1 Din, jajca ne predro-bna. Samo pri veletrgovini sadja in jajc, Maribor, Koroška cesta 126—128, Ivan Göttlich mlajši. 593

Cevljarna
D.Uršič
Celje, Breg št. 1
Priporoča svojo veliko zalogo moških, ženskih, otroških in športnih čevljev vseh yrst. 185	Ceniki na zahtevo
Cene konkurenčnei brezplačno.
EESi
Prišla bo spomlad
in potrebno bo si nabaviti lepa obleko, perilo, snk-no, volneno blago, platno, plavine, robce, nogavice itd. Vse !o ae dobi najboljše in najcenejše pri tvrdki v	320
vi i w
Maribor,
Aleksandrova cesta 19.
I. N. Šoštarič,
Pohištvo
POSTELJNINA, VLOŽKI, M0DRACI, ZASTORI, POSTELJ. OBEJE, POHIŠTVENA TKANINA Itd., NAJBOLJŠE IN NAJCENEJE PRI
KARLU PREIS, MARIBOR, SK
Brezplačni ceniki.	516	Brezplačni ceniki.
Vsaka gospodinja, ki zna ceniti dobro ka« kovost
surove in pražene kave
kakor tudi razno in vedno sveže špecerijsko blago, kupuje edino v trgovinah
ANTON FAZARINC in ANTON MOČNIK
Celje
Najboljša in dobro kaljiva semena in vrt na semena.	377
ima izvrsten izgled in se ga lahko dovolj navžije — je zakričal Casas in si prižgal drugo cigareto.
Betka je obledela, a na obrazu ni bilo niti trohice strahu. Ko pa je zagledala obupni položaj brata in Henrika, so se ji oči razkolačile.
—	Ti nesramni lopov — je zakričala na Casasa. — Kako vas imenujejo Brazilijanci? Persevejo — stenica, da, to si, persevejo! Toda hujša ko resnične stenice.
—	Prosim, prenehajte! — je zasikal Casas in se je le s težavo premagoval.
—	Persevejo! — je zopet zaklicala Betka. — Stenica! A ne, še hujša. Krvoločna zver!
Španjolec je močno vlekel cigareto, tako da je krvavo žarela.
—	Primoran sem, da vam očistim jezne ustnice — se zakrohota jezno.
Z gorečo cigareto je pristopil k Betki. Sledil je tako strašen prizor, da sta Gregor in Dubell zakričala od groze
Zverinski Argentinec je mirno pritisnil žareči konec cigarete na Betkina usta.
Betka je bolestno zakričala in se zvijala v mukah. Vezi ni mogla pretrgati. Brezsrčni Casas se je hudobno smejal in ponovno pritisnil gorečo cigareto na ustnice.
—	Moj Bog! Ne morem dalje gledati! — je obupno ■akričal Gregor.
Predno ga je mogel DuLell zadržati, ga je Gregor sunil proč in je skočil v vodo.
Dubell je moral prestati silno samopremagovanje. Dasi je bila na drugem bregu mučena oseba, ki jo je ljubil in jo izbral za bodočo ženo, in dasi se je njegov najboljši prijatelj izpostavil nevarnosti, da ga v reki razmesarijo ribe, je on ostal miren.
Gregorju ni mogel pomagati. Ni človeka, ki bi živ preplaval reko. Ako pa bi vseeno poizkusil, da bi ga rešil, bi bili žrtvovani mesto enega dve življenji.
Za sebe in Betko pa je našel neko možnost rešitve. Ognjena stena mu je bila že čisto za hrbtom. Vsak trenutek je pričakoval, da se plamen naenkrat oprime n jegove obleke. V teh trenutkih pričakovanja so mu misli naglo begale. Edini način rešitve je, da ostane miren in pričaka odločilni trenutek.
Ko da je božja previdnost posegla v žalostno usodo, se mu je zdelo. Dva človeka bi se z eno masko ne mogla rešiti. A sedaj, ko je ostal sam, jo lahko uporabi in je skoraj prepričan, da ga bo rešila.
XVI.
Oblak dima ga je objel in ga zakril, tako da ga oni na drugem bregu niso videli. To je bil pričakovani odločilni trenutek! V eni sekundi je pograbil plinsko ma-
illliliiiiiiiiiiiiiit

© d o IE c e

i
lahko oiuvate do kasne starosti, ako ste za to skrbeli, predao j« lice začelo veneti. Mladeaiiko svežine treba fcerati, dokler ■6 mine. R&hite za nego VnštgA telesa, Vašega liea, Vaiik rok in VaMb lat:
I FELLERJEVO PRAVO KAVKAŠKO POMADO ZA ZAŠČITO LICA IN KOŽE, ena Vam «gladi gnbe in brazgotine, dela kože gibko in nežno, briše sledove staranja, ustvarja mladost in lepoto. Iznenadile Vas bo, e kakšno brzino izginjajo šolnine pege, kožne brazde, rndečilo nosa, mozolji, zajedav-ei in dmgi vsakovrstni nedostatki kože.
n. FELLERJEVO
sioa«e pomado za
RAST LASI, katera preprečuje upadanje las, preraao osivLjeaje, čisti lasne lntkine. dela lase mehke, gibke, bajne ter pospešuje njih rast.
Za poskus 2 lončiča e®e ah po 1 loačič od vsake Elsapomade z o-motom in poštnino •vred za §8 Din.
III.	EL8A-MIL0 ZDRAVJA IN LEPOTE, katero ni samo le parfimirano toaletno milo, temveč vsebuje v sebi tudi medicinsko preiskašane, dobro delujoče sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado in Važo zananjost mlade-niško sveže.
IV.	FELLERJEVA PRAVA MILA ZDRAVJA IN LEPOTE so: Elsa lilijino mlečno
milo
Ele* rumeajakovo milo Elea glicerin milo Elsa boraks milo Elea katranovo (šam-
pon) milo Elsa milo za brijanje.
Poiskueite jih! Nikdar ne bodete rabili drugega mila!
Za poskus 5 komadov Elsa-mila z omotom in poštnino vred 52 Din.
V VaSem lastnem interesu je, da pošljete denar vna-pi^i ker plačate po povzetju radi poštnih stroškov 10.— Din več.
Naročila nasloviti jasno: Lekarnarju Eugen V. Feller, Stabioa Donja, Elsatrg 841, f Hrvatska.
C?

L
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celju |
reglitroraai ladrmgl ■ itoa«i«M htm»
v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije. ^
Pri njej je denar najbolj vara« naložen, v sled tega, ker je la soliden f5| kmetski denarni zavod in ker jamčijo poleg hii in rezerv vsi člani, ko jih število znaša nad S000, ca varnost vlog s vsem tvojim premoženjem. To jamstvo prekaša daleč stanje vseh hranilnik vlog, ki presegajo vsoto Din 52,000.000.—. Posojila na vknjižbo, peli	roitve in zastavo pod najugodnejšimi pogoji. % 8
» > &
Cunje,
staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše. A. Arbeiter, Maribor, Dravska ul. 15. Iščem 6talne nabiralce in nakupovalce. 566
Kupim vsako množino iza-belo in šmarnica vino, ponudbe z navedbo množine in cene na Jakob Vrečko, Sv. Miklavž pri Slovenj Gradcu.	563
Trgovski pomočnik za
skladiščnika se sprejme 15. maja. Offerti z refer. na Ed. Suppanz, Pristava.
554
Zmagovalka
u tekmi za najmanjo ceno je Suttner jeva prava švicarska budilka št. »05
Ona ima zaneslj. Ankarjev tj; e^nn stroj vkljub 3 l.jamstvom le "i" "t «O
Ravno tako prava Švicar- rj; jn.en ska žepna ura št. ioo An- ■fl« OU kerjev stroj Remontoir-Ro-skopf samo
Anker-Remontoir-Ro-n. CA rtn
skopf St. lil z 3 letnim ja- UM OUiU mstvom za samih
po povzetju ali vnaprej poslani vsoti.
Noben risiko ! Kar ne dopade se zamenja ali denar ▼rne.
Veliki iluatrovani c»nik ur, veriži», zlitih in «rebrnih predmetov vse': rrat kakor tndi cenik atotine dragih uporabnih predmetov dobite brezplačno, ako pošljete evoj natančni naslov
Svetovni hiši ur H. SUTTNER - LJUBLJANA St.992
Zadružna gospodarska banka d.d.
mmammmmm Podružnica Maribor ^»i^M
V lastni aoros grajeni palači, Aleksandrova reata 8, pred frančiškansko cerkvijo, — Isvrioje vse bančne posle aaJkHlantoeje. — Najvišje obrestovani» vlog u knjižice U v tekoče» račana,	II
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije.
USClUBCIILJilJBOïUMUSLHL
eko in jo potegnil na glavo. Slišal je prasketanje plamena. Na koži je čutil strašno vročino. Zgrabil je verigo na kamnu in začel e vso silo vleči.
Prej sta jo oba morala vleči, da sta dvignila ka-■sen. Sedaj v skrajni nevarnosti pa je čutil Diibell v sebi dvojno moč. S krvavo roko in polomljenimi prsti se je boril s kamnom. Obup se ga je lotil. Kaj pomaga pač maska, ako se ne bo mogel skriti v jami. Plamen je že švigal proti njemu. Nad glavo se je dvigal gost oblak dima. Od vseh strani zakrit je slišal glas, poln srditega sovraštva:
Pogini pes, ki nisi upal skočiti v reko, da bi detli prijateljevo usodo.
Drug glas pa je klical:
Persevejo! — in zopet: — Persevejo! Persevejo!
Sledilo mu je zadušeno hropenje. Španjolec je spet pritisnil na ustnice cigareto.
Zadnji napor — kamen se je premaknil! Kdo bi za-«sogel popisati Diibellovo radost! V žrelu smrti je že kil, sedaj pa je rešen. Skočil je v jamo. Nad njim je prasketal plamen.
Koliko časa da je bil spodaj, ni vedel. Enkrat se mu je zdelo, da se speče. Ko je gorelo nad jamo, je bila vroča kot razbeljena peč.
Dubell se je naslonil ob steno in je skozi masko vdihaval zastrupljeni zrak. Začel se je že dušiti; lotil se
ga je obup, ker se je bal, da maska ne vzdrži dolgo. Zavest ga je začela zapuščati. V ušesih mu je neprestano zvenelo šumenje in bobnenje. Karkoli se zgodi, zavesti ne sme izgubiti. Vlekel se je k' odprtini in je previdno potisnil glavo ven. Plamena ni bilo. Zemlja je bila pokrita s pepelom.
Presenečeno je zagledal nelto nogo.Ko se je nekoliko bolj oj;rl kvišku, je spoznal Casasa. Argentinec je stal s hrbtom proti njemu in je prekapal pepel; gotovo se je hotel prepričati, ali se je njegova peklenska nakana posrečila.
Kq se je hotel Casas obrniti, je Dubell odmaknil z glavo in se zopet naslonil k steni.
Slišal je, ko je Argen tinec dejal:
—	Ničesar ne morem ugotoviti!
Sedaj se je zaslišal Miguelov glas z drugega brega:
—	V neznosni vročini najbrž ni ostalo prav nič od njega. \
Casas se s tem ni zadovoljil.
—	Nekaj bi le moral najti. Uro ali ostroge, ki so bile iz jekla.
—	Saj res. Ostroge bi morale biti tam — je pritrdil Mjguel.
Casas se je domislil iftečesa.
.— Aha! — je zaklicala — Že vem, kaia se je skrili
so
Čevlji iz laka za vsako vreme in priliko.
9845-607M	4875-60598	H&5
2W-	Dm 229'-	^ Bin 229*"
za dopoldne
popoldne
z» zvsč*r
Barvasti čevlji za solnčna dneve.
Bili 229'-
Diit 229'-
9665-80406 Modern čevelj za dame v dratip-KarvC Pedloga lz mehkega amja. Noga tejle da vitka, hoja je lahka.
229*-
6645-20571 Eleganten čevelj iz svetlsfivega, gibkega usnja. Okusni ekr&ski na konici izpopolnjujejo njega lepoto.
5645-80318 Posebne lep čevelj z bo^tloJ !uk-njičastimi okraski, ▼ svetli drapp-barvi, z visokimi petami. Za spre. kode najljubši vzor««	dežel.
islote,
9635-40t88 Na rob Šivani polčevelj !z finega boksa x nizkimi petami in elfusajfgj luknjičaitimi okraski.
»645-40062 Čevelj te finega beksa z elastičnim pedplatom. Zalo ugoden ca daljSe izlete.
9645-40723 Novost pomladne sezama, t svetli drapp-barvi. Okusni luknjičattt ekres-ki ne koniei in peti. Kuka, u^jH« pete.
Moški čevlji za vsako priliko.
D11269'-
9937-60991 Srn, «a reb Mvan polčevelj z vulkaniziranim, gumijastim podplatom. Za dnevno uperabo ia »iiapae zale prikladen.
9937-40992 i"» Sevetj ima zelo okusen ekra-trok. Izgatovljen iz finega, rja-
4937-40099 Polčevelj z gumijastim, krap-, podplatom, bogat« okraiee, v črm in rjavi barvi, ca kaj« zel« »rijete*.
9437-1379S Zele eleganten, na rob flMUl polčevelj, v čudovit« iep črelnjevordeči barvi,
Brilik» a»le prikladen.
.ifi

I lil
„ . . . Vaš izvrsten Thiirpil je kot preprečevalno sredstvo pri driski telet celo v najtežjih slučajih od najboljšega uspeha."
F. B. grajščak in G.
Thiirpil se dobi pri živinozdravnikih in lekarnarjih. Zahtevajte pristen Thiirpil in odklonite nadomestilo.
Edini izdelovatelj: CL. LAGEMAN, CHEM. FABRIK, AACHEN.
Zaloga: ,LYKOS" Mr. K. Veuk, Zagreb, Jurjevska ulica 8,
Dolga pota brezi utrujenosti.
Kmet nima tako udobnih prometnih sredstev kakor meščan. Često mora po več ur peš hoditi iz enega kraja do drugega.
Za utrudljivo telo so Palma kaučuk pete dobrota.
Palma
pete so trajnejše kot najboljše usnje, cenejše ter dajo elastično hojo, ki varuje čevlje in telo. 395
Zemki in otroški čevlji postanejo vsled Palma kaučuk peta elegantni, toda za to ni nikakih višjih.stroškov.
Originalen francoski
Eclaii» Vermorel
Je najboljša brlzgal-nica na svetu. 134 Generalno zastopstvo: Barzel d. i, Subotica
Zahtevajte cenik! Dobi se lahko povsod.
Lepo kolje za vinograd,
cepane in ožgane, in tudi le» za ograje, hrastove stebre in borove droge itd. ima na prodaj tvrdka Straschill in Felber, trgovina z lesom, Maribor, Pristaniška ul. 8., tel. 51.
555
■	; .v/u?^	Íí&r
Vi iščete zastonj
s
trgovino, kjer bi se boljše in ce«	*
nejše kupilo kakor pri
Franc Kolerič v Apačah
Dnevno prihajajo velike množine poletnega blaga v najnovejši in najlepši izpeljavi.
Denai* naložite
Mi- najboljše in najvarnejše pri
Spadnještojerstii ljudski posojilnici v Mariboru
Stolna ulica 6 r-z zz- Stolna ulica B
Obrestuje hranilna vloge brez odpovedi p« ()°/o
na trimesečno odpoved po
8°/o
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupllar. zavodu, ki obstoja že 64 let
___ _____ _ _
V C £ 11 Ut Krekov trg (V lastni palači prikolodvoru)
Prihrankom rojakov » Ameriki, denarju nedoletnih, ft ga vlagajf todišča, ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažr.jo.
Za hranil, vloge jamči poleg premoŽenja hranilnico
še mesto Celje
i vsem premoŽenjem In vm(davčno močjo.
Hranilnica daje posojila na ten* Ijišča po najnižji obrestni meri. — Vst prošnje reluja brezplačno.

Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor.