r , I Hfr*%Vìj liillPs .**VJ . : JÌ Eatf2j &**■.. Na smrt obsojena anarhista Granada in Delgado sta bila usmrčena po srednjeveškem načinu MADRID, 17. — Predstavnik vlade je danes sporočil, da sta bila Francisco Granada G ato in Joaquin Delgado Marti-nez davi usmrčena, potem ko ju je vojaško sodišče obsodilo na smrt. Smrtno kazen so izv rsili z zadušitvijo obsojencev v zaporu Carabchel. V Španiji še vedno uporablja- jo posebno napravo, s katero zadušijo navadne zločince, ki jih obsodijo na smrt. Obsojenca so obtožili, da sta izvršila več atentatov, od katerih enega v policijskih uradih. Protifrancova tajna anarhistična organizacija je objavila sporočilo, v katerem pravi, da u-smrčena anarhista nista izvršila dejanj, za katera so ju obsodili na smrt. Sporočilo so poslali tujim dopisnikom v Španiji. V njem pravi «Iberijski osvobodilni svet» (tajno anarhistično gibanje): «Oseba ali osebe, ki so izvršile dejanja 29. julija, so še proste in niso bile aretirane» Izjava dodaja, da Delgado in Granado nista imela nič opraviti z omenjenimi atentati. V zvezi z usmrtitvijo omenjenih anarhistov je ravnatelj socialističnega glasila «Avanti!» v Rimu Pieraccini izjavil: «Ponovno se je Francova diktatura omadeževala s krvjo. Usmrtitev dveh mladih anarhistov, ki so jo izvršili celo po srednjeveških metodah, dokazuje, kako se Francov režim čuti šibak, kako se vedno bolj pomika (jo skrajne obrambne črte zatiranja in terorja. Mi socialisti izražamo solidarnost s padlima za svobodo Španije in ponovno poudarjamo naše prepričanje o nujnosti, da vse demokratične sile sveta storijo, kar morejo, da se preneha zatiranje španskega ljudstva.» Saragat pa je izjavil: «Strahoten zločin Francove diktature se pridružuje celi vrsti žalostnih dogodkov za špansko ljudstvo, ki se trdo bori za ponovno pridobitev svobode. Strahote diktature nam bolj kot kdaj koli dajejo- čutiti neizmerno vrednost politične demokracije ter dolžnost kulturnih ljudi, da jo- branijo in utrdijo.» o obisku Hrustova v Jugoslaviji BEOGRAD, 17 — Beograjski tednik «Nin» komentira danes bližnji obisk Hruščova v Jugoslaviji. Med drugim piše: «Tito in Hruščov sta voditelja, ki se borita za zmago miroljubnih tokov v mednarodni politiki in trdno verujeta v sile socializma in komunizma v okviru svetovnega tekmovanja.» • List nadaljuje, da se Hruščov še dalje bori za zmago miroljubnega sožitja in za sodelovanje z vsemi državami, z vsemi narodi, ter pripominja: «Tudi Jugoslavijo navdihujejo načela sodelovanja z vsemi državami in z vsemi narodi na podlagi politike miru in medsebojne koristi. Ta temeljna načela politike obeh držav imajo odločilen vpliv na odnose med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki se vsak dan bolj poglabljajo in razvijajo.» V Washingtonii bodo razpravo v senatu za ratifikacijo moskovske pogodbe nadaljevali v ponedeljek. Mnogi nasprotniki pogodbe si na vse načine prizadevajo, da bi odobritev zavlekli, ker se pač zavedajo, da je ne bodo mogli preprečiti. Tudi v Bonnu nadaljujejo spletke, da bi pri novih pogajanjih med Vzhodom in Zahodom preprečili nadaljnji pozitivni razvoj. Precejšnje nezadovoljstvo je v Moskvi izzvalo sporočilo o sporazumu med ZIM in Kanado o dobavi ameriških jedrskih konic kanadski vojski. S tem v zvezi ugotavlja moskovska «Pravda», da to kaže, da imajo blazni elementi onstran oceana še vedno trdne pozicije in si prizadevajo, da bi politika ZDA in Kanade nadaljevala po poti hladne vojne. Na drugi strani pa se z velikim zanimanjem pričakuje obisk Hruščova v Beogradu zlasti, ker se tako Hruščov kakor Tito neumorno zavzemata za ohranitev miril in za plodno mednarodno sodelovanje. Drugi Kongo Tt Kongu, o katerem se v \l mednarodnih krogih do T sedaj ni mnogo govorilo, t.'j. v brazzavilskem Kongu, bivši francoski koloniji, so nastali veliki neredi. Predsednik republike, katoliški duhovnik Fulbert Julu, je razglasil obsedno stanje ter prevzel nadzorstvo nad civilno in vojaško oblastjo. Do neredov je prišlo, ko so sindikati razglasili splošno stavko z zahtevo, da se iz vedejo v vladi temeljite spre hiembe, čemur naj sledi teme Ijita sprememba vse vladne po litike. Toda kmalu zatem, ko je Julu sporočil, da je prevzel oivilno in vojaško oblast, ga je vojska odstavila ter imenovala začasno vlado. Nova vlada je bila sestavljena po dolgih Posvetovanjih med sindikalnimi predstavniki in predstavniki vojske. Nova vlada je razglasila splošno amnestijo za politične kaznjence, napovedala nove volitve in sporočila, da bo ostala v afriških organi-zacijah, v katerih je včlanjena. Potem ko je prišlo do novih spopadov med demonstranti ln vojsko, ie Julu poklical na Pomoč francoske vojake. Vendar pa mu niti to ni pomagalo, da bi se obdržal na oblasti. 2e v začetku krize v sosed-Kongu, bivši belgijski koloniji, se je duhovnik Julu Pojavil kot nasprotnik neodvisne vlade Lumumbe in od-kr't pristaš katanške secesije m vseh tistih mednarodnih kolonialnih činiteljev, ki so to secesijo navdihovali in podpi-rali. Od tedaj je režim v Braz-zavillu bil na skrajni desnici skupine bivših francoskih ko-lonij. Francoski novokolonial-ni činitelji so našli zelo ugod-na tla ob predsedniku Juluju. Poleg pozicij v gospodartsvu 80 tj činitelji ohranili v svoji bivši koloniji vpliv v upravi ln v vojski. Brazzavilskj režim se je zelo kompromitiral tudi s svojim stališčem do portugalskih kolonialistov. Predsednik Julu, ki sicer niti ne skriva, da si domuje s fašistom Salazarjem, 1? začel pred kratkim izjavlja-’ da je portugalski diktator Pripravljen nuditi Angoli in drugim portugalskim koloni-Jam neodvisnost,ter da Angol-in drugim ni treba voditi oboroženo protikolonialno bor-°- Tako stališče se ni moglo olmačiti drugače nego upirale osvobodilni borbi ljudstva P°d portugalskim jarmom. ^zPoredno s tako mednarod-d° usmeritvijo je režim kaj malo storil doma, da reši so-’alna vprašanja, ki so ostala erešena iz kolonialne dobe. 'ndikalni voditelji so najbolj ri^izirali vlado zaradi zelo azširjene korupcije in breztežnosti za delavce, zaradi sla-e gospodarske politike, ki ne udi nobenih perspektiv za gospodarski napredek. Vlada se Hv*80 ni ozirala na vse te kri-*ke. Toda ko je bila prisilje-a> da to stori, je pred dvema mesecema začela — aretirati mdikalne voditelje in druge Pozicionalce. Vse to vladno početje je izzvalo vsestranski odpor in razširilo nezadovoljstvo med ljudstvom. To se 'ie zelo drastično pokazalo letošnjega junija, ko je prišel na obisk Seku Ture. Povsod, kjer se je ta vidni po-bornik dejanske afriške neodvisnosti pojavil v javnosti, so ga sprejeli v vzkliki: Živel Ture, dol z Julujem». Protivladne demonstracije v preteklem tednu izhajajo torej iz dolgega procesa kopičenja nezadovoljstva prebivalstva. Ker so sindikati bili na vodtsvu nezadovoljne množice, je to samo potrdilo, da je drugače maloštevilno delavstvo te gospodarsko nerazvite dežele politično najzrelejši domači faktor. To je tudi potrdilo, da gre za napredno akcijo proti režimu, ki vodi desničarsko notranjo in zunanjo politiko. Režim ie imel za seboj nekoliko tisočev vojakov in policajev, toda proti njemu večino prebivalstva. Zato je Julu, ko se je znašel v nevarnosti, zopet poklical na pomoč svojega glavnega inozemskega zaveznika, t.j, bivše kolonialne sile Francije. To dejanje samo na sebi dovolj zgovorno ki ni užival nobene podpore ljudtsva. Francoska intervencija pa je opredeljuje brazzavilski režim, nedvomno zadeva, ki gre preko brazzavilskega Konga, ker pomeni precedens. Prvikrat se je namreč v bivših francoskih kolonijah južno od Sahare zgodilo, da so poklicali na pomoč vojaštvo svojih bivših kolonialnih gospodarjev. S tem se potrjuje neokolonialni značaj francoske «pomoči» in navzočnosti (v večini držav tako imenovane afriško-madagaskarske zveze so francoska vojaška o-porišča v bivših kolonijah). Ta Julujev korak je še bolj podžgal njegove nasprotnike, in tudi vojska je videla v njem dejanje nezaupanja do nje ter je z Julujem obračunala. Fulbert Julu je bil posvečen katoliškega duhovnika leta 1946 ter je postal vikar župnije sv. Frančiška v Brazzavillu. Leta 1954 je ustanovil «Demokratično unijo za obrambo a-friških interesov» in začel izdajati revijo «Cette semaine». Nekaj mesecev pozneje je postal župan Brazzaviila, 1. 1957 je postal kmetijski minister francoskega Konga, leto dni pozneje pa predsednik vlade republike Kongo-Brazzaville. Leta 1959 je pozapri vse svoje politične nasprotnike in se imenoval za predsednika republike. Predsednik nove kongoške vlade Hasemba-Debat pripada sicer Julujevi stranki, toda njenemu levemu krilu. Prezgodaj je napovedovati kakršno koli spremembo v to ali ono smer. Ker pa novi predsednik vlade pripada levemu krilu stranke in ker napoveduje tudi nove volitve, je vsekakor pričakovati, da bo za vselej konec diktature, ki jo je uvedel Julu. »si **■ * * J** m \ zadnjem času so začeli na Siciliji večjo akcijo proti mafiji, ki je sicer dala že nekaj uspehov, vendar pa še vedno premalo. Vprašanje je, ali so oblasti odločene iti do kraja in razkrinkati tudi zaščitnike . voditeljev mafije, ki so včasih tudi na odgovornih položajih. Velikopotezne «čistke» na terenu niso dovolj; treba je predvsem temeljito udariti lam,-kjer so spočetki tega zla, ter Iskati krivec ne samo na Siciliji... Gornja slika kaže karabinjerje, ki zasledujejo mafijec s policijskimi psi. Na spodnji sliki je skupina žen, ki objokuje sorodnika, ki so ga ubili mafijevci Načela koeksistence Glasila ZKJ «Komunist» objavlja v svoji zadnji številki odgovor na vprašanje nekaterih čitateljev, kakšno je (bistvo koeksistence, ker se ii v sodobnem političnem življenju posveča veliko pozornosn. Se posebej vprašujejo, ali obstoji koeksistenca med socialističnim, državami, ali pa jo je mogoče (izvajati samo med državami z različno družbenoekonomsko .ureditvijo. Ker je odgovor zanimiv tudi za naše čitatelje, ga v naslednjem objavljamo. Politika koeksistence pomen aktivno prizadevanje, da bi bii vsi mednarodni problemi,> ki s< danes kažejo v svetu, reševan na miren način z medsebojniv sodelovanjem vseh držav in na rodov ne glede na njihovo druž beno politično ureditev. Koeksi stenca temelji na spoštovanji neodvisnosti, suverenosti, enako pravnosti in ozemeljske nedotak Ijivosti drugih držav in ne dopušča, da bi razlike v družbeni in politični ureditvi posameznih držav — pogojene z različnimi pogoji notranjega razvoja vsake izmed njih —- postaHe vzrok mednarodnih razprtij. To spoštovanje svobodnega in neodvisnega razvoja vsake države in naroda je v bistvu priznanje objektivnega dejstva, da so danes v svetu ideološke, politične in družbene razlike med državami in narodi, da so neizogibne in da jih ni mogoče nasilno odpraviti, ne da bi bilo to usodno za vse človeštvo Nasilno odstranjevanje proti slovij v današnjem svetu — za čenši z različnimi ekonomskim in ideološkimi sistemi do proti slovij med razvitimi in nerazvi timi državami — bi pomenilo ka tastrofalno vojna, ki bi zarad jedrskega orožja lahko v nekaj urah spremenila vso podobo so dob ne civilizacije v ruševine. Čeprav klasiki marksizma niso nikjer eksplicitno govorili o politiki aktivne koeksistence, je mogoče iz njihovih del sklepati, da so se borili proti vojni kot metodi izvojevanja splošne zmage socialističnih sil na svetu. Pota in faze izgradnje socializma t> posameznih državah sta imela Marx in Engels za tesno povezana s specifičnostmi vsake države in naroda. Poudarjala sta, da «zmagoviti proletariat» ne more nobenemu tujemu narodu vsiliti nobene osrečitve, ne da bi s tem izpodkopaval svoje lastne zmage». Lenin je v svojih teoretičnih delih in v praksi sovjetske mednarodne politike zelo jasno in dosledno zagovarjal ter izvajal o-snovne smernice politike aktivne koeksistence med prvo državo socializma in kapitalističnimi državami. S peresom in dejanji se je zavzemal za gospodarsko sodelovanje in miroljubno sporazumevanje s kapitalističnimi državami, poudarjajoč, da so — zaradi obstoja sovjetske države — prisiljene, v svojem lastnem interesu, da z njo sodelujejo, posebno na gospodarskem področju. Tudi kasnejša zgodovinska praksa je potrdila pravilnost takšnega Leninovega stališča. Koeksistenca torej med državami in narodi, ne pa tudi koeksistenca med bloki, ker bi to pomenilo začasno prikrivanje nevarnosti pred novimi spopadi. Vojaški bloki in politika s pozicij sile so v nasprotju s popolno neodvisnostjo in s suverenostjo narodov in držav, zavirajo širšo go- Po podpisu moskovske pogodbe Včeraj sta padli še fašističnega režima dve žrtvi ri • • • opaniji spodarsko, kulturno in drugo sodelovanje med narodi. Današnja stopnja razvoja proizvajalnih sil, gibanje za narodno osvoboditev dovčerajšnjih kolonialnih narodov, ublaževanje politične napetosti med veliki silami ter nastajanje pogojev za končno zmago naprednih sil na svetu terjajo kar najbolj vsestranski razvoj politike aktivne in miroljubne koeksistence. Pred alternativo vojna ali mir, je politika aktivne koeksistence — tako piše v prog-ramu ZK — edina dejanska miroljubna ' politika, ki ustreza tudi sodobnim ekonom-skim potrebam svetovnega gospodarstva kot celote. Prizadevanje za gospodarsko enotnost svita — kot eden izmed smotrov socializma jte boj za odpravljanje kapitalistično -• imperialističnih o-blrk mednarodne delitve dela, mi. roljubno in aktivno sodelovanje Pa naj poveže vse države sveta tako na gospodarskem kot na kulturnem in znanstvenem področju. Vse to mora pripeljati do izginjanja delitve na bloke, do odstranjevanja razlik med razvitimi in nerazvitimi državami, o-mogočiti mora hitrejši razvoj socialističnih sil in končno zmngo mednarodnega proletariata. Koeksistenca ne pomeni, kakor to pravijo kitajski dogmatiki, izkrivljanje razrednega boja. Nasprotno, omogoča, da se oblike razrednega boja proletariata v vsaki državi razvijajo po njegovih specifičnih pogojih. Naj bodo te o-bitke boja še tako večstranske — naj bi bile celo najostrejših oblik — nikoli ne bi smele prerasti v pustolovstvo izzivanja nove svetovne vojne. Pojav razvoja socialistične druž. be v mnogih državah po drugi svetovni vojni pomeni novo kvaliteto danes bistveno zn politiko aktivne koeksistence. Sile socialistične družbe so danes tako narasle, da lahko vplivajo na raz. voj sveta kot celote, njihovo -prizadevanje za ohranitev miru pa je prav boj za preprečenje prekinitve koeksistence z rušilno vojno. Vpliv socialističnih držav na razvoj mednarodnih odnosov je čutiti predvsem pri uvajunju novih demokratičnih in socialističnih elementov v sodelovanje med narodi z medsebojnim upnteva-njem zakonitosti razvoja vsakega izmed njih, z zboljševanjjtn svetovnega gospodarstva m mednarodne delitve dela, odpravljanjem ekonomskega izkoriščanja in organizirane pomoči premalo razvitim državam itd. Vse to pomeni objektivno nastajanje pogojev za razvoj takšnih mednarodnih odnosov v katerih se bo na vseh področjih gospodarskega in kulturnega življenja — pa naj bo kapitalističnih ali socialističnih držav — pospešil notranji družbe, ni razvoj ter okrepile socialistične in demokratične sile na svetu. To sodelovanje med državami, (Nadaljevanje na 2. strani) DANES Med glavnimi novicami včerajšnjega dne je sporočilo Iz Madrida, da je krvnik Franco dal usmrtiti še dva antifašistična borca. Ta nov Francov zločin je izzval val ogorčenja med svobodoljubnimi ljudmi vsega sveta. V Brazzavillu. kjer je bil predsednik Julu prisiljen odstopiti, je bilo včeraj mirno. Po prvih izjavah novega predsednika vlade ni bilo drugih poročil o nadaljnjem razvoju dogodkov. Nova poročila pa prihajajo iz Južnega Vietnama, kjer Dieinove oblasti preganjajo budiste. Velika budistična organizacija na Cejlonu je poslala papežu brzojavko, s katero ga poziva, naj posreduje pri svojem duhovnem podložniku, da ustavi to preganjanje. Cejlonska vlada pa je sporočila, da bo zadevo postavila pred skupščino OZN. Poziv cejlonskih budistov papežu naj posreduje pri Diemu Pozivajo ga, naj od južnorietnamskega predsednika doseže konec preganjanja budistov - Cejlonska vlada bo predložila zadevo skupščini OZN - Ostavka 40 docentov univerze v Hue COLOMBO, 17. — Cejlonski budisti so poslali brzojavko papežu Pavlu VI. s pozivom, naj posreduje pri južnovietnamskem predsedniku Diemu v prid tamkajšnjim budistom. Brzojavko je poslala cejlonska budistična organizacija. «Tragičen položaj v Južnem Vietnamu, pravi brzojavka, nas zelo skrbi. Eden od vaših duhovnih podložnikov preganja naše nedolžne budistične brate. Toplo vasi rotimo, da pošljete navodila vašemu predstavniku v Vietnamu, tamkajšnjemu nadškofu, naj pobove vašega vernika k razumu. 'Poziv na mit, ki ste ga vi. izdali svetu, bo okrepljen z navodili vašim vernikom, peto. Posebno veliko., razburjenje je med študenti zaradi. odstavitve rektorja, na čigar meito je bil imenovan bivši prosvetni minister in sedanji južnovietnamski poslanik v Manili Tran Hu Te. Davi so odstranili vse barikade, ki so zapirale dostop v pagode. Velika množica je prišla v glavno pagodo in se zbrala v molitvi pred truplom bonca, ki se je dal včeraj živ zažgati. Za nede- naj v Vietnamu prenehajo bru- ij0 so napovedali v glavni pagodi talnosti, ki pomenijo zavračanje Kristusovega usmiljenja. Sledi pismo». Včeraj je stalni cejlonski predstavnik v OZN imel dolg razgovor s tajnikom U Tantom. Po razgovoru je sporočil, da namerava Cejlon «mobilizirati svetovno javnost» v zvezi z usodo budistov v Južnem Vietnamu ter zahtevati v, ta namen sklicanje izrednega zasedanja skupščine OZN, če bo potrebno. Ker se bo zasedanje skupščine začelo 17. septembra, je zelo verjetno, da bo Cejlon zahteval vpis zadeve na dnevni red tega zasedanja. V Južnem Vietnamu je okoli 40 docentov na univerzi v Hue, 650 km severno od Sajgona sporočilo ostavko prosvetnemu ministru iz protesta proti brezbrižnosti, ki jo kaže vlada do nujnosti rešitve sedanjega verskega spora. Docenti so sporočili svojo ostavko, potem ko je prosvetni minister sporočil, da je bil rektor univerze, pater Cao Van Luan odstavljen. Ta uni. verza je bila ustanovljena pred šestimi leti in na njej študira 2800 študentov. Velja za najnaprednejšo univerzo v vsej deželi. Baje je bil pater Cao odstavljen v zvezi z demonstracijami študentov te univerze v podporo budističnih zahtev. Docenti so sporočili svojo ostavko v obliki odprtega pisma vladi, budistom, študentom in svetu. Toda vlada je njihovo ostavko zavrnila. V Hue je še vedno zelo na- v Sajgonu veliko komemoracijo «vseh mučencev budizma». Včerajšnje izjave Deana Ruska, ki je govoril o zaskrbljenosti ameriške vlade zaradi položaja v Južnem Vietnamu, in ki je izrazil upanje svoje vlade, da se bo sajgonska vlada potrudila, da vzpostavi normalno stanje v deželi, so v sajgonskih uradnih krogih sprejeli z nezadovoljstvom, ker se še spominjajo, kako so se ZDA iznebile Singmanrijevega režima na Južni Koreji, ko jim je začel delati prevelike preglavice. 25. avgusta bo prišel v Saj-gon novi ameriški poslapik Cabtjt Lodge, in budistični krogi nameravajo takoj zahtevati od njega, naj zavzame jasno stališče. Katoljški nadškof, v Sajgonu pa bo prebral jutri pastirsko pismo, v katerem pravi» dà se «morajo katoličani, paziti pred sleherno skušnjavo, da bi svobodi veroizpovedi, ki jo uživajo prav tako kakor verniki vsake druge vere dodali prekomerne pravice in privilegije». «Katoličani, ki so odèovorni za javno oblast, dodaja nadškof, naj se spomnijo, da Jim Kristus in vera nalagata, naj skušajo uskladiti zahteve skupne bluginje s koristmi in pravicami posameznikov. Bolj kot kdaj koli je v korist notranjega miru potrebno usmiljenje do tistih, ki ne pripadajo katoliški cerkvi.» Takoj zatem pa nadškof kritizira tiste, «ki širijo govorice, da katoličani zatirajo budiste v Južnem Vietnamu», ter um 11(1111111 m iiiiiiiiitiiiiHiiitiHiii umilili iiiiiiiiiui uma iiiiiiiiiii n mi Minimi mn tiiiiiiiiiaiiiiiMviiiiiiiitiiii «Pravda» kritizira jedrski sporazum med ZDA in Kanado m IV O C! » >ÌV>K'k ■:•{..■>> .til j WASHINGTON, 17. — Razprava o moskovski pogodbi v ameriškem senatu in v njegovih odtoorih 'se 'bo nadaljevala v ponedeljek in se bo verjetno zaključila sredi prihodnjega tedna. Nasprotniki sporazuma so vče-------------------- raj ostro kritizirali vlado; neka- nja, da morajo biti zahodni za- teri so ji očitali, da ni iskrena v svojih obrazložitvah. Posebno o-stro je nastopil proti pogodbi desničarski republikanski senator Goldwater, ki je trdil, da so vojaški voditelji zagovarjali v senatu moskovsko pogodbo pod pritiskom vlade in državnega departmaja ter da so njihove izjave posledica «politične odločitve ne pa vestna ocenitev tveganja, ki ga prinaša pogodba». V Bonnu je’ kancler Adenauer sprejel danes ameriškega poslanika. Kancler mu je poročal o včerajšnjem dokončnem sklepu vlade, da podpiše moskovsko pogodbo. Se prej se je ameriški poslanik sestal z zunanjim nvnistrom Schroederjem. Bonska vlada .te predlagala ameriški vladi, naj bi proučili v okviru sveta NATO zadevo o ustanovitvi nadzorstvenih postai za preprečitev iznenadnih napadov ter druga vprašanja, ki so povezana s popustitvijo napetosti med Vzhodom in Zahodom. Uradni predstavnik bonske vlade je izjavil, da je ta vlada mne- vezniki udeleženi pri proučevanju zadevnega predloga, preden ameriška vlada začne pogajanja s sovjetsko vlado. V Bonnu so zadovoljni z Ru-skovo izjavo, da bi razgovori o nadzorstvenih postajah imeli možnost uspeha samo v primeru, če ne bi bili povezani z drugimi pogoji. Moskovska «Pravda» obsoja danes sporazum med ZDA in Kanado o dobavi jedrskih konic kanadski vojski. List pravi, da gre za «izzivanje mirovnih teženj človeštva», kar povzroča zaskrbljenost v svetovni javnosti. List se nadalje sprašuje, ali dejanja a-meriške in kanadske vlade «ne kažejo, da imajo blazni elementi še vedno trdne pozicije onstran oceana ter si prizadevajo, da bi politika ZDA in Kanade še ved-ho šla po poti hladne vojne in večanja mednarodne napetosti». O sklenitvi sporazuma med ameriško in kanadsko vlado je poročal na tiskovni konferenci predsednik kanadske vlade Lester Pe- dodaja: «Verski mir, ki temelji na duhu tolerantnosti, še vlada v Vietnamu po incidentih v Sajgonu in Hue, ki pa so zadali hud udarec socialnemu miru in socialni enotnosti.» Sukamo o veliki Malaji DŽAKARTA, 17. — Indonezijski predsednik Sukamo je govoril danes pred množico 100.000 ljudi na glavnem stadionu ob proslavi «dneva neodvisnosti». Med drugim je izjavil, da je Indonezija nasprotovala veliki Malaji samo zaradi tega, ker jo skrbi njena varnost. «Biti moramo previdni, je dejal Sukar- no, do slehernega združevanja raznih držav, ki nas obkrožajo, zlasti če vemo, če prihaja to združevanje po tujem navdihnjenju. Vendar pa ne želi Indonezija obrniti hrbta miroljubni rešitvi in zaradi tega je sprejela manilski sporazum.» Poudaril je, da je konferenca v Manili pokazala, da je treba Indonezijo upoštevati, ker ima pravico dp soodgovornosti za «hranitev miru na tem področju skupno s svojimi sosedi. V zvezi s konfederacijo Mafilin-do, o kateri so se sporazumeli na konferenci v Manili in ki združuje Malajo, Filipine in Indonezijo, je Sukamo izjavil, da to ne pomeni, da je Indonezija opustila svojo neodvisno zunanjo politiko. Končno je Sukamo jzrazil upanje, da bo prihodnje leto druga afriško-azijska konferenca v Indoneziji. Novipotresn i sunki včeraj v Skopju Razne ustanove in privatniki so do sedaj nabrali v Jugoslaviji poldrugo milijardo dinarjev ja pomoč Skopju BEOGRAD, 17. — V zadnjih' U- organizacije po'potresu v Skopju. rah -je bilo v Skopju diugih pet potresnih sunkov, od katerih e-den četrte stopnje. V Beogradu je zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije odobrila program pomoči za obnovo Skopja ter pozvala svoje člane, naj se požrtvovalno trudijo za izvedbo te velike naloge, . . Predsednik ljudska skupščine Makedonije je sklical za soboto v Tetovu skupno sejo obeh zbornic. Navzoči bo.do tudi predstavniki vseh politično socialnih organizacij SR Makedonije. Razpravljali bodo o najnujnejših vprašanjih v zvezi s potresom. Na podlagi podatkov, ki so jih danes objavili, so razne ustanove in privatniki posldli do ;sedaj odboru za pomoč Skopju skupno poldrugo milijardo dinarjev. V ponedeljek bodo začeli razdeljevati denarno podporo družinam, ki so zgubile vse svoje premoženje pri potresu. V Kumanovu Se je danes sestal glavni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Makedonije ter razpravljal o nalogah te .....................limimi.limimi.um...mimmi... NADALJUJE SE POLEMIKA 0 ATOMSKIH CENTRALAH Pieraccini o izrednem pomenu kongresa socialistične stranke «Moskovski sporazum pomeni preobrat z neprecenljivimi posledicami» - Dinamitni napadi v bocenski pokrajini i. ft Načela koeksistence (Nadaljevanje s 1. strani) arson, ki je izjavil, da ne bodo ..................................n objavili podrobnosti o sporazumu iz varnostnih razlogov. Dodal je, da je sporazum v skladu s stališčem Kanade, da se ne širi jedrsko orožje, in da bpdo jedrske konice ostale pod ameriškim nadzorstvom. V ta namen bodo razmestili v oporiščih, kjer bodo zaloge konic, majhne odrede ame-riške vojske. Pearson je pripomnil, da se ne bo povečalo število atomskih držav, ker bodo o-menjene konice pod ameriškim nadzorstvom. Konice so namenjene kanadskim vojakom v Kanadi in Evropi. V Evropi so namenjene topničarskim enotam v Zahodni Nemčiji ter letalskim skupinam v Franciji in Nemčiji. Zaradi novega sporazuma bodo morali uvesti način hitrih komunikacij s predsednikom Kennedy-jem. V ta namen se tehnikP-že posvetujejo. 1 v, na katerem temeljijo načela miroljubne koeksistence, nikakor niso pasivno Usklajevanje interesov in prizadevanj držat, m narodov z različnim družbenimi in poli« Učnimi ureditvami. Nasprotno, aktivna koeksistenca ni nikakršen .nevlralizem,. temveč je najaktivnejši hoj za mir in enakopravnost v mednarodnih pdnosih, saj lahko samo enakopravni člani neke skupnosti koeksistirujo v daljšem obdobju. Aktivna koeksistenca med socialističnimi državami ni le dejstvo, temveč je ~ kljub nekaterim razlikam v pogledih in stališčih, ki sc kažejo v sodobnem mednarodnem delavskem gibanju — tudi pot krepitve mednarodnega proletariata. Podlaga odnosov. med socialističnimi državami, komunističnimi partijami ter vsemi revolucionarnimi »n naprednimi gibanji mora biti velika ideja proletarskega, socialističnega interna-cionalizma. Dobri odnosi in enakopravno sodelovanje z vsemi socialističnimi državami, kakršnega na širokem področju razvijajo jugoslovanski narodi pod vodstvom ZK, temelji na načelih aktivne koeksistence in naj prispeva k ublažitvi mednarodne napetosti. Danes ni enotnih stališč v komunističnem gibanju oziroma so nasprotja med tistimi, kt z dogmatskih stališč težijo, da bi mednarodna protislovja rešili z vojno, in onimi, ki se bore proti temu. Zveza komunistov in og,omna večina komunističnih partij in socialističnih držav stoji na pozicijah aktivne in miroljubne koeksistence ter se zavzema za mir, brez katerega si sploh m mogoče misliti nadaljnje krepitve naprednih sil na svetu. Po roparskem napadu na vlak v Angliji LONDON, 17.---Po napadu na poštni vlak Glasgow-London. pri čemer so se . roparji polastili - 2,6 milijpna, šte.rlipgov, je policija mo-bilizirala yse svoje sile, da bi izsledila roparje, vendar pa se ji to še ni posrečilo. Roparji so se bili zatekli na neko kmetijo v bližini kraja, kjer so izvršili napad, a so jo morali naglo zapustiti in zbežati nekaj ur ■ pred prihodom policije. Zaradi- naglice pri begu so se znebili delno naropanega denarja (okrog 240 000 šterlingnv), ki so ga pozneje našli; spričo tega je policija mnenja, da so roparji sku-šali skriti denar tako, da so ga zakopali na raznih krajih. Na tisoče ljudi išče sedaj te «zaklade». Policija je že zaslišala številne osebe; 'ugotovila je, da se je bilo zateklo na omenjeno kmetijo najmanj dvanajst roparjev. Jutrišnja številka angleškega tednika «News of thè World» objavlja vest, da policija ve za ime vodje roparske tolpe, ki ga med kriminalci poznajo kot «majorja» in ki ima videz «bivšega vojaka napadalnih oddelkov». Kljub temu pa je policija mnenja, da utegnejo preteči tri leta preden bodo razčistili vso to zadevo. in nihče ne more več ignorirati tega, kar je novo. Naši problemi niso več oni, ki smo jih poznali pred nekaj leti, niso več niti oni iz začetnih let t.jko imenovanega «gospodarskega čudeža». Italijanska družba se je močno spremenita in razbitje starih ravnotežij je v naglem spreminjanju ustvarilo nova protislovja, medtem ko se stara zla zde povsem nevzdržna. Meniti, da je moč naprej s staro politiko, pomeni le, da se hoče odpreti pot reakcionarnim podvigom... Prišel je čaš. ki zahteva globlje reforme in nič manj teme. ljite spremembe: reorganizacija države, v decentralizirane oblike, polne demokratičnega življenja, lji mora priti .od spodaj; gospodarsko načrtovanje, ki naj omogoči gospodarstvu racionalen organski razvoj v interesu skupnosti; vse instrumente, od šolstva do znanstvenega raziskovanja in birokracije, je treba prilagoditi tej novi stvarnosti.» Pieraccini zaključuje: «Politika, ki si zastavlja ga svoj smoter tako radikalne i reforme, premakne raynotezje oblasti v ko. rist delavskega razreda, najdef v pjem svojo Dporo, svoje gibalo in ■ ' V-'1., tk' 4 ■> ; •«:, - , a ----- -Uff RIM, 17. — Jutrišnja številka glasila socialistične stranke «Avanti!» prinaša uvodnik svojega glavnega urednika Pieracci-nija, v katerem poudarja med drugim, da se z jesenijo bližamo odločilnim dogodkom in pripominja, da je kongres socialistične stranke «prevladujoč dogodek spričo važnosti njegovih odločitev, zaradi posledic, ki jih bo imel, in zaradi trenutka, v katerem se bo odvijal». Pieraccini nadaljuje takole: «Mnogo se je spremenilo v teh zadnjih treh mesecih tako na mednarodnem področju, kot v notranjem političnem življenju. Moskovski sporazum pomeni preobrat z neprecenljivimi posledicami. Vse je v premikanju: stare tradicionalne fronte so sicer še na nogah in bodo ostale na nogah še dolgo; toda v njihovih vrstah je opaziti znake novih nasprotij, novih protislovij. Kitajsko-sovjetska polemika načenja nova vprašanja za delavsko gibanje, ki se jim ne bo mogel nihče izogniti. Na poti mednarodnega po-mirjevu.nja se pojavljajo zapletena vprašanja spričo zadržanja Francije, Kitajske, pa tudi Nemčije. Očit-ino je torej, da se ne more nihče, pa naj bo to država ali stranka, ustaviti v zunanji politiki in ponavljati stare formule, stara načela; ampak se vsiljuje politika, ki naj V novih okoliščinah okrepi mednarodno porhirJeraje, naj se zoperstavi najrazličnejšim odporom in naj, doda pozitiven prispevek k 'stvari miru. Prepričani smo, da bo previa-, dalo pomirjenje tudi kljub velikim težkočam, ki jih je treba premagati in ki so se pokazale tudi v teh dneh (in katerih odraz je morda tudi dvojna podzemeljska jedrska teksplozija v ZDA takoj po podpisu moskovskega sporazuma ). Toda verjetna zmaga pomirjenja zatrdno hi avtomatična, ampak mora računati s podporo širokih ljudskih sil. Zatrdno ni brez pomena to, kar more napraviti Italija, kar bomo mogli napraviti mi sami, da bi u-smerili italijansko politiko». «V notranji politiki bo jesen prinesla, s koncem Leonejeve vlade, trenutek dokončne izbire. Vedrejši mednarodni položaj in proces pomirjenja, ki je v teku, zatrdno .ajšata dialog med različnimi političnimi silami, ki nameravajo na. daljevati s politiko obnove; toda ponovno je treba pribiti, da taka politika zahteva znaten napor, pogumno odločitev, voljo —- in zmožnost — da se spopademo in premagamo odpor konservativnih sil, česar se morajo zavedati vsi oni, ki nameravajo na novo pot. Tudi pri nas smo namreč prišli do novega razdobja v našem življenju . .................... Priprave za «pohod na Washington» WASHINGTON, 17. — Predsednik Kennedy je sklenil, da bo sprejel v Beli hiši organizatorje «pohoda na Washington», ki bo 28. avgusta v podporo zahtevam črncev po enakopravnosti. Velika manifestacija, ki bo vrhunec dosedanjih demonstracij v borbi proti rasni diskriminaciji, bo na ta način deležna novega priznanja uradnih krogov in demokratske stranke. Kakor je znano, je nad 80 odstotkov prebivalstva ZDA gla. sovalo za demokratsko stranko in osebno za Kennedyja pri volitvah leta 1960. Nedvomno je torej, da bo politika podpiranja zahtev črn. cev eden od temeljev politične kampanje demokratske stranke za predsedniške volitve prihodnje leto. Manifestacija 28. avgusta, katere se bodo udeležili črnski in beli demonstranti iz vseh krajev ZDA, bo mirna in dostojanstvena. Predvideva se, da se je bo udeležilo okoli 100.000 ljudi. Pre-notiranih je bilo že na stotine avtobusov, vlakov in letal za prevažanje demonstrantov v Washington. Številne skupine bodo prišle peš tudi iz oddaljenih krajev. V raznih krajih ZDA črnci nadaljujejo protirasistične demonstracije skupno s številnimi belci. V Chicagu so ves dan demonstrirale skupine črncev, da preprečijb postavljanje začasnih barak, ki so namenjene za šole črncev. Do hudih incidentov je prišlo v Elizabethu v državi New Jersey, kjer je policija napadla večjo sku. pino črncev, ki so demonstrirali. Aretirali so 83 demonstrantov. mu da vodilno moč. Prav zaradi tega gre za politiko» ki je naletela in naleti na tolikšen odpor in na tolikšne tež-kpče- Gremo torej naproti resnim in važnim odločitvam, pri katerih bomo prav socialisti igrali .bistveno vlogo zaradi teže, ki jo moremo uveljaviti pri določanju mednarodne dejavnosti in notranje politike naše dežele. Poletni odmor je končan; pred nami stoji trdo delo». V polemiko med Saragatom in socialisti glede vrednosti atomskih central se je vmešalo tudi glasilo republikanske stranke «La Voce repubblicana», ki se sprašuje, kaj je navedlo voditelja PS Dl, da se je spravil na te centrale in da jih skuša prikazati kot primer razsipanja državnega denarja, pri čemer pa se poslužuje zastarelih dokumentov, kakršen je dodatek, ki so ga izdali leta 1900 k angleški enciklopediji. V bocenski pokrajini so neznani atentatorji skušali razstrelili tri opornike za prenos električne e-nèrgije visoke napetosti: naboji so sicer eksplodirali,' vendar se oporniki niso podrli. Vojaška patrulja je našla 40 kilogramov dobro ohranjenega razstreliva in 50 metrov vžigalne vrvice, preiskava v zvezi z atentati na vojašnico karabinjerjev v Campo Tures ih na vojašnico finančnih stražnikov v Lutaku pa ni rodila še nobenega uspeha. REŠILNA VEJA (Iz « /Veto. York II er gl d Tribune») Predsednik zveze se je v svojem poročilu zahvalil vsem, ki so nudil' pomoč, ter je poudaril, da je sedaj prva ' naloga, obnoviti gospodarstvo in industrijo. V bližini Skopja je predsednik ljudskega odbora Skopja poročal na seji o sedanjem stanju v mestu in o dosedanjih ukrepih. Medtem še vedno prihaja iz vseh krajev sveta pomoč. Glavni svet nemških potrošnih zadrug v Hamburgu je poslal 5.000 mark. Lastnik umetniške galerije v Galla-ratu Ildebrando Crespi je izročil jugoslovanskemu general, konzulu v Milanu 520.000 lir, kj predstavljajo izkupiček prodanih slik, razstavljenih na razstavi, ki so jo organizirali, da pomagajo prebivalstvu Skopja. Jugoslovanski izseljenci v Syd-neyu in Belbournu so poslali v domovino nad 4.000 avstralskih šterlingov. Madžarska vlada je sklenila prispevati 10 milijonov forintov, ki naj se uporabijo za nakup kirurškega oddelka z dvesto postrijami. potrebne opreme za osnovno šolo z osmimi razredi, ter osem tovornih avtomobilov, polnih materiala. Koča Popovič obišče jeseni Poljsko BEOGRAD, 17. — Državni tajnik za zunanje zadeVe Koča Popovič bo v začetku septembra u-i^dno'.-obiskal P.oìj'skp.S tem se bo odzval vabilu'poljskega zunanjega ministra, ki je letos obiskal Jugoslavijo. Jimenez v Venezueli ’ CARACAS, 17. - Bivši venezuelski predsednik Perez Jimenez, ki je bil ekstradiran iz ZDA, je prispel danes z letalom v Venezuelo. Takoj zatem so ga s policijskim avtomobilom odpeljali v zapor.' Perez Jimenez je obtožen, da si je nezakonito prilastil približno 13 milijonov dolarjev (8 milijard lir). Proces proti njemu se bo začel v kratkem pred vrhovnim sodiščem. Vzhod - Zahod V ameriškem senatu se nadaljuje v posameznih odborih deveta o ‘moskovski pogodbi za delno prekinitev jedrskih poskusov. Državni tajnik Dean Rusk, minister za obrambo ' McNamara in predsednik komisije za atomsko energijo so v senatu poudarili potrebo ratifikacije pogodbe. Vsi trije, so si prizudevuu pomnili vse tiste vojaške kroge in vse nasprotnike sporazuma s pouduru-njerii, da sporazum ne škoduje ameriški vojaški moči m dopušča nadaljevanje spopolnjivanja jedrskega orožja, Zatrjevali so tudi, da daje sporazum prednost ZDA, češ da bodo te ohranile svojo premoč v jedrskem orožju, ki da jo sedaj i majo. Po obisku Deana Ruska v Bonnu je bonski zunanji minister Schroeder obiskal London, kjer mu je še lord Home dal zahtevana zagotovila, da niti London ne misli priznati vzhodnonemške vlade. Takoj zatem je bonska vlada dokončno javila, da bo podpisala moskovsko pogodbo, pri čemer pa je dodala, da nasprotuje nenapadalni pogodbi N ATO-V ar-šava. Francoska vlada pa vztraja na svojem docelu negativnem stališču. zaradi česar jo kritizira tudi najbolj konservativni tisk. Korak bonske vlade je izzval precejšnje nezadovoljstvo v Parizu, kjer nekateri opazovalci ugotavljajo, da francosko nemška pogodba ni imela tistega u.inka, ki so ga v Parizu pričakovali. Medtem se z velikim zanimanjem pričakuje jesensko zasedanje skupščine Združenih narodov. Nekateri listi pišejo, da je tajnik OZN U Tant povabil Hruščova v New York. Vedno vztrajneje se tudi napoveduje obisk visokih predstavnikov ostalih velesil. V krogih OZN menijo, da bo že na letošnjem zasedanju skupščine moč pričakovali razne pobude in akcije za sklenitev sporazuma o prepovedi tudi podzemeljskih poskusov, kakor tudi o drugih vpraša-njih. Pričakujejo se pobude nevezanih držav, ki bodo v izboljšanem mednarodnem ozračju obnovile razne prejšnje predloge in pobude. Dean Rusk pa je na tiskovni konferenci najmvedal za prihodnje tedne ir. mesece nadaljevanje stikov z Moskvo. Protesti budistov Te dni je še eden budistični duhovnik napravil samomor v Južnem Vietnamu, s tem da se je polil z bencinom in se zaigul iz protesta proti Diernuvemu režimu. To je že peti človek iz budistu-nih vrst, ki je v zadnjih treh mitsecih napravil samomor iz protesta. V Južnem Vietnamu živi devet milijonov budistov, a katoličanov, ki so se svoj čas spreobrnili na to vero pod vplivom Jrancoskili misionarjev, pa je okoli milijon tristo tisoč. Zahteve budistov, da bi smeli svobodno izpovedovati svojo vero enakopravno s katoličani, katerim pripada avtokratska Diamo va družina, pa spremljajo množične aretacije, krvave demonstracije in gladovne stavke. Budistični menihi in duhovniki so medtem postali politični zavezniki narodnoosvobodilnega gibanja Vietkongi. Budisti zahtevajo svobodo zbiranja, prenehanje aretacij in terorja, konec prelivanja krvi v osemletni nenapovedani vojni, ki jo Diem ob pomoči ZDA vodi proti Vietkongu. Diktator Diem je svoj čas postavil budiste v vrsto s komunisti, Vietkong pa je odločno podprl zahteve budistov, ki so prej bili nevtralni S lem je j užnoviet-namski diktator praktično začel vojno proti celotnemu svojemu prebivalstvu. Čeprav je vlada v Saigonu izolirana, ima dobro oboroženo vojsko, ki jo vodijo ameriški čait-niki. Po najnovejših podatkih tujega tiska sodeluje v južnoviet-namski vojni okoli 12.000 ameriških vojakov m oficirjev. V tej vojni je samo v prejšnjem letu padlo vsak dan po 166' ljudi. Nepopularnost Diemovega režima. je nedavno ogorčila tudi ameriško javnost. Frejšnji teden je približno 15.000 ameriških protestantskih in katoliških duhovnikov poslalo Kennedy ju pismo, s katerim ga pozivajo, naj ZDA prenehajo podpirati Dietnov prn-tiljudski režim, ki ne uživa nobene podpore ljudstva in se vzdržuje na oblasti samo z ameriško pomočjo. Jasno je, da Diem ne more dobiti vojne proti lastnemu ljudstvu. Ce bodo ZDA pod pritiskom javnosti prisiljene ukiniti podfi-ranje južnovieti-.amskega diktatorja, je težko verjeti, da bodo zapustile svoje pozicije na tem delu sveta. Na vsak način se bo morala ameriška vlada prej ko slej odločiti, da se iznebi Diema, posebno danes, ko so ustvarjeni pogoji, da se v okviru nadalinre-ga popuščati ja napetosti m v skladu z ženevskim sporazumom tudi v Vietnamu ustuvi prelivanje krvi. .............................imun.....................................................n,... ............ EVROPSKO PRVENSTVO V VESLANJU Nemške posadke v vseli sedmih finalnih regatah Obe italijanski posadki v finalu ATLETIKA V MOSKVI Nova svetovna rekorda sovjetskih ženskih štafet MOSKVA, 17. — V zadnjem dnevu Spartakibde so sovjetske atle- KOPBNHAiGEN, 17. — Nemci so ponovno potrdili premoč v veslaškem športu. Nemčija je nam reč edina udeleženka letošnjega evropskega prvenstva, ki se ji je posrečilo uvrstiti v vseh sedmih finalnih regatah svoje posadke. Sovjetski veslači so izpadli v dveh panogah, za njimi pa bosta imeli Češkoslovaška in Holandska po štiri čolne. --------------- Italija je poslala na prvenstvo dve posadki. Obe sta se uvrstili v finale, pa čeprav sta v prvem dnevu slabo startali. Posebno Tržačana Petri in Mosetti, ki branita barve Ignisa, sta razočarala, a sta v repesažih pokazala vso svojo moč in se uvrstila v zaključno regato dvojca brez krmarja. Jugoslovani pa bodo imeli v finalu samo osmerec, medtem ko sta posadki četverca s krmarjem in dvojca s krmarjem izpadli v repesažih. V finalnih regatah bodo nastopile naslednje posadke: Četverec s krmarjem CSSR, Nemčija, Poljska, Holandska in Sovjetska zveza Dvojec brez krmarja Petri - Mosetti (It.), MacKenzle -Davidge (Vel. Brit.), Enters-Boelen (Hol.), Zumkeller - Bender (Nemčija), Borejko - Golovanov (SŽ). Skiff Kozak (ČŠSR). Ivanov (SZ), Graen (Holj, Lebert (Nem.), Kub-jak (Polj.). Dvojec s krmarjem Čolni Holandske, Nemčije, Danske, Romunije in Finske. Četverec brez krmarja Francija, Avstrija, Nemčija, Danska in Italija Doublé sčull , Nemčija, Romunija, SZ, CSSR, ZDA Osmerec Nemčija, CSSR, Velika Britanija, Sovje.tska zveza in Jugoslavija. HiHmiiimiitHiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiHtmiiiiiiHiHiiiiHtfiiitiftHfiiiiiiiUitminfiJiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiMiiiiitriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ., ' 1.4^, ' ’* * 90 mrtvih pri treh nesrečah TOKIO, 17. — Danes se je v bli-1 škode. Potres je imel epicenter v žini Okinave potopil japonski pot- srednji Umbriji, v nekaterih kra-niški čoln, na katerem je bilo 209 jih so se porušili stan zidovi, potnikov. Policija je zvečer javila, TOKIO, 17. — Na področju Rada pogrešajo 58 potnikov, medtem I gošina na japonskem otoku Kjušu ko so potegnili iz morja samo dve trupli Iskanje se nadaljuje. TOKIO, 17. — Pogrešajo japonsko letalo z 19 potniki. Letalo je odletelo z otoka Hač.iio blizu Tokia. PRAGA, 17. — Trinajst češkoslovaških rudarjev je zgubilo življenje v nekem rudniku, v katerega Je vdrla voda. Uvedli so preiskavo, da ugotovijo vzroke nesreče. Potres SPOLETO, 17. — Davi ob 3,30 je bil na področju Spoleta in Ko-Ugna močnejši' potres, ki je trajal 4 ali 5 sekund. Na srečo pa ni bilo človeških žrtev in nobene so čutili danes ob 12,30 po srednjeevropskem času močan potres, ki je trajbl 3 minute. Do sedaj; ni nobenih poročil o človeških žrtvah in o škodi. MOSKVA, 17. — Moskovski selz, moleški observatorij je registriral močan potres z epicentrom 7.500 xm od Moskve, verjetno v vzhodnem Kitajskem morju. Sneg v Franciji PARIZ, 17. — Na večini fraheo-skega ozemlja je še dalje slabo vreme. Številni turisti so zapustili Francijo. Včeraj je v Parizu deževalo ves dan. in najvišja temperatura je znašala 18 stopinj. V Alpah je začelo davi snežiti v višini nad 2300 metrov. V Pirenejih so višji vrhovi pokriti s snegom . Aref obišče Kairo KAIRO, 17. — Kairski radio je javil, da bo iraški predsednik maršal Aref prišel 21. avgusta na uraden obisk v Kairo v spremstvu številne delegacije, v kateri bodo člani vlade in visoki častniki. BEJRUT, 17. — Sirski radio je sporočil, da je sirski zunanji minister povabil v svoj urad poslanike ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije ter jih obvestil, da je začel Izrael neobičajne premike čet, ki jih zbira ob sirski meji v notranjosti demilitariziranega področja. O teh premikih ,ie bil obveščen tudi sirski predstavnik v OZN. tinje izboljšale kar dva svetovna rekorda. Najprej so popravile rekord ženske štafete 4 x 200 m, katero so Sametoseva, Alekserovs, Itkina in Popova pretekle v 1’34''7 (prejšnji T35”l), nato pa so Murinova, Baninceva in Skobceva pretekle štafeto 3 X 800 m v 6'26"5, kar je za 1”8 boljše od prejšnjega svetovnega rekorda, ki ga je pred petimi dnevi dosegla ukrajinska štafeta. IIHHIIIIIUIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllll II III III II II11111111111 llllll lllllllft llllll II IIIIIIIUUIHHinnllll MED DVOBOJEM JAPONSKA-ZDA Dva svetovna rekorda ameriških pia va It e v Nov evropski rekord Švedske v štafeti 4x200 m prosto in francoski rekord Gottvallesa na 100 m prosto TOKIO, 17. — Američani so po prvem dnevu plavalnega dvoboja z Japonsko krepko v vodstvu in so celo izboljšali kar dva svetovna rekorda. Prvega je popravil 17-letni Don Scliollander na 200 m prosto, ki Jih je preplaval v 1'58”5. Prejšnji rekord, ki je od julija letos pripadal prav tako Schollanderju, je bil le za 3 desetinke sekunde slabši. Schollanderjev rojak Roy Saari pa je odvzel naslov rekorderja na 1500 m prosto Avstralcu Jonu Kon-radsu, ki ga je branil s 1711” od 1960. leta. Saari je danes popravil rekord za celih 5”5 desetink in ga izboljšal na: 17’05”5. Po prvem dnevu dvoboja Američani vodijo 21:6. # :i* STOCKHOLM, 17. — Medtem ko je Francoz Gottvalles izboljšal danes med plavalnim dvobojem Švedska-Francija s časpm 54”6 državni rekord na 100 • m presto (evropski rekord pripada Britancu MacGregorju s 54V4, Svetovni pa s 53”6 Brazilcu Dos Santosu), je Švedska izboljšala lastni evropski rekord v moški štafeti 4x200 m prosto. Novi čas rekorda je 8T8”1. Za nogometno tekmo z Anglijo 22 izbrancev za svetovno reprezentanco ZUER1CH, 17. - Štiričlanski odbor, v katerem so Irec Cavan, Ju-1 goslovan Andrejevič, Američan McGuire in Riera (Cile), je izbral 22 nogometašev, ki bodo prišli v poštev za seštavo «svetovne nogometne reprezentance», ki bo i' graia tekmo proti Angliji. Na seznamu sta tudi dva Italijana (Mal-dini in Rivera) in dva Jugoslovana (Suškič in Popovič). Odbor ni izbral Sekularca, katerega je jugoslovanska zveza diskvalifiO' rala in zelo verjetno bo moral izbrisati iz seznama Francoza K°' po, ki je prav tako v disciplih' skem postopku. Seznam izbranih je naslednji: VRATARJI: Jašin (SZ), šoškic (Jugoslavija), Fahrian (Nemčija). BRANILCI: D. Santos (Brazilija), Eyzaguirre (Cile), Maldini (Italija), Schnellinger (Nemčija), Novak (CSSR). KRILCI: Pluskal (CSSR), Popovič (Jugoslavija), Masopust (CSSRb Baxter (Škotska) NAPADALCI: Carrincha (Brazilija), Kopa (Francija), Law (Škotska), Ri vera (Italija), Di Stefano (Španija), U. Seeler (Nemčija), Pf lè (Brazilija) Eusebio (Portugalska), Gento (Španija), L. Sanehez (Cile). VATERPOLO SPLIT, 17. — V okviru mednarodnega turnirja v vaterpolu za jadranski pokal je Madžarska premagala Italijo 4:2 (1:0, 2:1, L1-0:0), Jugoslavija A . je odpravila Jugoslavijo B 4:1. Vzhodna Nemčija pa Bolgarijo 6:2. — \ ; j *•* * ^J -CTtf;' ; ' ........^ Siiiii ggte^;# Čeprav niso Benetke moje mesto, so vendar svetovni scenarij moje mladosti, ^o sem iskal odgovorov samoti in lice mojemu človeku, kajti kdor se je rodil na križišču med planjavo, nižino in morjem — zasanjani 'kvas kraške skale, burje. češenj, goriških Brd in prozornih širokih odprtin na jug z Jadranom in lagunami — ta ne more iz srca iztrgati igle svoje razpa-ranosti. Tako se spet vračam v Benetke, še bolj osamljen kot kdaj prej, a tokrat z jasno podobo mojega človeka v srcu, tako da vem, da niso moji samo kraški žlebovi, od burje oblizani, milina mojih Brd, otožnost Matajurja, temveč tudi ti beneški dimniki, podobni vitkim gobam nad ščitom rdečkastih streh, te zelenomlečne kupole, mostiči, ta trg svetega Marka in to Obrežje sužnjev, kjer so v starih časih stali v okovih tudi moji ljudje. Sedaj so Benetke moje, kot so moji Moskva, Ob pesniški zbirki Miroslava Košute Morje brez obale Arhitektura za glasbo Mi Američani imamo dan, ki je prav naš Thanksgiving — zahvalni dan. Dan, ko se vsi tisti Američani, ki nismo self-made tipa, vrnemo v naš stari dom, jemo biskvit in se čudimo, da je stara škatla veliko bolj podobna verandi kakor navadno. Vsa čast temu dnevu, Poklonil Pam ga je prezident Roosevelt. Včasih slišimo o puritancih, Pa se ne spominjamo točno, kdo naj bi to bili. Stavim pa, da jih zlahka poženemo, če se le poskusijo pri nas izkrcati. Veliko se nas je ponižalo do tega, da jemo kure, odkar je propadel trust puranov, Ampak nekdo v Washingtonu jih že vnaprej obvešča o proglasih za zahvalni dan. Veliko mesto vzhodno od ma-hovitega močvirja je zahvalni dan napravilo za institucijo. Zadnji četrtek v novembru je edini dan leta, ko to mesto pri-poznava tisti del Amerike, ki je na drugi strani. To je dini dan, ki je čisto prav ameriški. Da, popolnoma izključno ameriški praznik. In zdaj k zgodbi, ki naj nam Potrdi, da imamo tudi mi na tej strani oceana tradicije, ki se postarajo mnogo hitreje kot tiste v Angliji — kar je treba pripisati naši razgledanosti in podjetnosti. Stuffy Pete se je usedel na tretjo klop na desni, če pridete v Union Square z vzhodne strani, ob poti nasproti vodometa. Vsak zahvalni dan celili devet let je sedel sem na klop natančno ob enih. Vsakokrat, ko je to naredil, se je v njem nekaj zgodilo — nekaj kakor pri Charlesu Dickensu, kar mu je napihnilo suknjič nad srcem in še na drugi strani' od pričakovanja. Toda danes se je zdelo, da je Petru prihod na vsakoletni domenjeni prostor prej posledica navade, kakor pa letne lakote, ki se — po mnenju človekoljubov — p.oloti revežev v takih raztegnjenih intervalih. Pete gotovo ni bil lačen. Saj je pravkar prišel s pojedine, ki mu je pustila samo še možnost za potenje in počasno premikanje. Njegove oči so bile kakor dve »-bledi kosmulji, vtisnjeni nabuhlo in z golažem oblito masko iz lapljive umazanije. Papa mu je prihajala iz ust v kratkih sunkih; veličastno zvit pomaščen «al je njegov zavihami ovratnik delal staromoden. Gumbi, ki , so mu jih dobrotljivi prsti prisili na obleko pred enim tednom, so se razletavali kot pokalice in treskali v prst okoli njega. Bil je oblečen v cape in raztrgano sraj-co je imel odprto do pasu. Vendar ga je novembrska sapa, ki je nosila s sabo drobne snežinke, samo prijetno hladila. Stuffy Pelo je bil namreč prepoln kalorij, ' jih je natlačilo vanj preobilo kosilo, začelo se je z ostrigami J11 končalo s slivovim pudingom er vsebovalo (kakor se mu je zdelo) vso praženo puranovino m pečen krompir in piščanca v so ati jn pašteto in ves sladoled na svetu. In zato je sedel in Prebavljal in opazoval svet o rog sebe z zaničevanjem, ki *a Porodi dobro kosilo. , P°iedina ga je doletela nepričakovano. Pot ga je zanesla mimo mogočne rdeče hiše iz opeke rižu Pete Avenije, v kateri sta s snovali dve stari gospe iz stare ružme, polni spoštovanja do tradicije. Tajili sta celo eksistenco New Yorka in verjeli, da b- bil zahvalni dan proglašen Prav za Washington Square. Ena njihovih tradicionalnih navad je 1 a tudi ta, da sta postavili slu-?° pred zadnja vrata z naroči-cm, naj privede noter prvega rezdomca in ga nasiti do popolnosti. Stuffi Pete ni slučajno šel am mimo na poti v park in s uge so ga prijeli in tako ohranili staro graščinsko navado. K° je Stuffi Pete deset minut u Jil predse, je začutil željo po 0 j raznolikem razgledu. S silnim naporom je počasi premaknil glavo na levo. Tedaj pa . so mu oči od strahu izstopile iz g ave, dih mu je zastal in razcapamo obuti konci njegovih krat- ■ nog so se zvili in zarožljali Pe pesku. Kajti stari gentleman je pri-aJal čez Četrto Avenijo proti njegovi klopi. Vsak zahvalni dan že deveto e 0 je stari gentleman prihajal Ja in našel Stuffyja na klopi, z tega je skušal napraviti tra-icijo. Vsak zahvalni dan celih «vet let je dobil tam Stuffyja, g* Peljal v restavracijo in sedel Poleg njega, ko je Stuffy bogato osil. v Angliji delajo take stvari nezavedno. Toda to je mlada «sela in devet let ni tako malo. “tari gentleman je bil stanoviten ameriški patriot in se je a el za pionirja v ameriški tra-lc‘ji. Da bi stvar postala sliko- vita, jo je treba delati kar naprej dolgo časa in je nikoli opustiti. Tako nekako kakor zbiranje tedeskih novcev za zavarovanje. Ali pa čiščenje cest. Stari gentleman je ponosno korakal naravnost proti Instituciji, ki je jo vzdrževal. Resnično, vsakokratno pitanje Stuffyja ni imelo v sebi nič nacionalnega, kakor na primer Magna Charta rii pa marmelada za zajtrk v Angliji. Ampak bila je stopnja naprej. Bilo je skoro fevdalno. Dokazovalo je vsaj to, da tradicija v New — pardon! V Ameriki ni nemogoča. Stari gentleman je bil suh in visok in šestdeset let star. Bil je oblečen popolnoma v črno in nosil je staramodna očala, ki nikoli nočejo ostati na nosu. Njegovi lasje so bili bolj beli in redkejši kakor prejšnje leto in zdelo se je, da bolj uporablja svojo veliko grčavo palico z ukrivljenim ročajem. Ko se je ustanovljeni dobrodelnik približal, je Stuffy zahr-skal in se stresel kakor kak prebledel cucek stare gospe, kadar se pred njim nareipenči pocestna mrcina. Saj bi zbežal, pa ga vsa spretnost Santos Dumon-ta ne bi mogla goniti s klopi. Biriči obeh starih gospa so dobro opravili svoje delo. - Dober dan, — je pozdravil stari gentleman. -- Vesel sem, da so vas spremembe tega leta ohranile pri zdravju na tem le-pen svetu. Ze za to srečno ugotovitev je za naju dobro, da je zahvalni dan proglašen. Ce greste z mano prijatelj, vam bom poskrbel za kosilo, ki bo vaše telesno .počutje izenačilo z duševnim. — To je stari gentleman vedno rekel. Vsak zahvalni dan celih devet let. Že same besede so skoraj tvorile Institucijo. Nič bi se ne moglo primerjati z njimi razen Deklaracije o neodvisnosti. Doslej so v StuffyjeVih ušesih zvenele kot godba. Sedaj pa je pogledal staremu gentlemanu v oči s strašnim bojem na svojem obrazu. Drobni sneg je sko-rat zacvrčal, ko je padel na nje- 4°rJ?°tnp- °bž& ^tari^ntle-man pa se je tresel od mraza in obrnil hrbet proti vetru, Stuffy se Je vedno čudil, zakaj stari gentleman govori', svoj govor skoraj žalostno: Saj ni vedel, da zato, ker si je vedno želel, da hi imel sina naslednika. Sina, ki bi prišel semkaj, ko bi njega ne bilo več — sina, ki bi ponosno in trdno stal pred kakim Stuffyjevim naslednikom in rekel. — spomin' na mojega očeta. — Potem bi bila to Institucija. Toda stari gentleman ni imel sorodnikov. Živel je v najetih sobah v eni razpadlih graščin iz rjavega kamna, kjer so živele stare družine, na mirni cesti vzhodno od parka. Pozimi je gojil fuksije v majhnem cvetličnjaku. Spomladi je šel o veliki noči za procesijo. Poleti je živel na kmetiji v New Yersejskih Za dr, Marcom Franceschinijem je letos prevzel predsedstvo tridentinskega festivala gorskega in raziskovalnega filma dr. Silvio Belli, ki je že napisal uvodne besede v lepo publikacijo, ki pomeni nekak začetek XII. festivala. V častnem odboru za letošnji festival so poleg ministra in podtajnika za turizem in prireditve ter vseh najvišjih predstavnikov oblasti iz Tridenta tu- New'York, Peking ln prestolnica Ghane. Tako se razrase pesem na našem križišču. In tako sem spoznal svojo zemljo, kjer se iz davne preteklosti pretakajo skrivni šoki neuklonljivega upora, zato da lahko moj človek živi. In dokler ho tu pesnik živel, bo živela tudi naša zemlja. V tej luči je treba analizirati estetiko zamejske poezije. Poznam Miroslava Košuto iz časov pubertetne dobe; brala sva svoje pesmi v dijaškem domu na literarnem večeru. Devet ali deset preteklih let ni dosti, mogoče ni to prav nič, toda naj bo, da je to zame ogromno. Miroslav Košuta je lirik; v njegovi pesmi se skriva obraz ženske — za tem obrazom pa pesem nerazrešljive samote, ki sladostrastno objema ostro, žgočo, razburjeno, grenkasto kra-ško zemljo od Devina do Mira-mara. Disharmonija razdvojenosti je v njem izoblikovala inti-mističnega pesnika, ki se je zaprl v školjko svoje samote: Samo reka je vedela za bolest samotnega hrasta; usmiljeno mu je pela uspavanke slednji večer, a ko je spal, je sanjal: le v reki našel bo mir — in reka je bila smrt samotnega hrasta. Naša lirika ima veliko tradicijo in v iskanju novih izraznih poti si je Košuta izoblikoval elementaren slog; stari motivi Kosovelove pesmi, kjer je najbolj intimističen, se prepla-tajo z razbeljeno pesmijo Garcia Lorce; Tavava z obrežja na obrežje, daleč stran od lačnih čolnov, kjer so druga k drugi položene ribe: njih hrbti se blešče kot noži. Moderna poezija v smislu e-stetike Thomasa Eliota spet navezuje na metafizično poezijo, kjer se naravi zoperstavlja cerebralni svet, čutnim elementom, kot so to muzikalnost in barvitost, pa suha, logična geo-metričnost. Mehkemu, zvenečemu verzu zoperstavlja moderna poezija verz trde. ostre muzike, harmoniji pa težak kontrapunkt. Toda če iz poezije ne diši življenjski kvas srca, človečnost, upor, ostane introspekcija le ln-volucija, ki bo zbledela in kaj kmalu umrla. Naša poezija bo živela dokler bo v nas tlela iskra ponosa in zaverovanost v našega človeka: zato sprejemamo moderno estetiko instinktivno, kot jo je sprejel Voznje-senski, ko je napisal: v spominsko nebo sem zabil krepke zvezde —3 kot žeblji. FILIBERT BENEDETIC iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiuiituiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiuiiiliiiiiiiiiHuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirTvinmntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiniiiiiiiiii SALZBURG JE POSTAL PRAVO FESTIVALSKO MESTO Med najlepšimi prireditvami festivala je bil gotovo nastop Zagrebških solistov 1 gričih, sedel v gugalnik in govoril o metulju — ornithoptera amphisius — ki ga je upal nekega dne najti. Jeseni je peljal Stuffyja na kosilo. Tako je potekalo življenje starega gentle-I mana. Stuffy Pete ga je gledal pol minute v zadregi in brez pomoči in se smilil sam sebi. Oči starega gentlemana so bile svetle in polne sreče, ki navdaja dobrotnike. Njegov obraz je bil vsako leto bolj naguban, toda, njegova črna favata je bila tako lepo upognjena, kot vedno in njegova srajca snežnobela in sivi brki na koncih elegantno zakrivljeni. In potem je Stuffy izpustil nekak glas, podoben brbotanju vrelega graha v loncu. (Nadaljevanje na g. strani) Velika festivalska dvorana v Salzburgu, zgrajena 1960. (Od našega dopisnika) Vse kaže, da postaja Salzburg polagoma a vztrajno eno izmed precej pomembnih. evropskih kulturnih središč. Ce je bil nekoč prestolnica mogočnih cerkve-, nih knezov, katerih trdo cerkve-nopolitično nadoblast smo v davnini občutili tudi Slovenci, se trudi sedaj postati nekak srednje evropski center predvsem za glasbeno, deloma tudi dramsko umetnost. Na področju glasbe je bil napravljen že precejšen korak, saj so festivali, katerim daje poseben čar dejstvo, da je Salzburg rojstno nesto enega največjih glasbenih ustvarjalcev, Wolfganga Amadeusa Mozarta, že v polni meri upravičili svoj obstoj. Ideja, organizirati v Mozartovem rojstnem mestu svečane glasbene priredile, sega v sredo prejšnjega stoletja, dejansko pa so se pričeli salzburški Festivali pred dobrimi 40 leti. L. 1956 so načrtno pristopili k dokončni ureditvi festivalskih prostorov, ki sedaj sestavljajo pravcato festivalsko mesto. Med prireditvami, ki so se zvrstile v Salzburgu v prvih festivalskih dneh, je prišlo pravo festivalsko vzdušje najbolj do izraza pri premieri Mozartove «Figarove svatbe», s katero je bila obenem otvorjena na novo urejena mala festivalska dvorana, ob nastopu Zagrebških solistov in pri koncertih orkestra Češke Filharmonije. K izvedbi «Figarove svatbe», — za takratni čas skoraj revolucionarne Beaumarchaisove zgodbe — katero je Mozart ovil v tako čudovito glasbeno tkivo, so morali izvajalci pristopiti z veliko! mero odgovornosti, saj bi vsaka samovolja utegnila porušiti stilno enotnost te umetni- di predsedniki planinskih zvez iz Francije, Avstrije, Nemčije in Svice. V omenjeni publikaciji je natančen pravilnik filmskega festivala. Tako so tudi določene nagrade. Najvišja nagrada je trofeja «velika nagrada mesta Tridenta», nato pa zlati rododendron, zlati encijan in zlati Neptun; potem so še tri denarne nagrade in sicer milijon lir ter dvakrat po pol milijona. Odlična je bila predstava «Figarove svatbe» s protagonistom Dietrichom Fischer-Diskauom in navdušila je tudi Češka filharmonija iz Prage - V klavirskem kurzu Carla Zecchija sodeluje kot asistentka prof. Zorka Bradačeva ne. In reči moramo, da se je celoten ansambel z veliko resnostjo lotil svoje naloge ter je bila uprizoritev zares «mozar-tovska,» s čimer pa nočemo trditi, da ne bi bila mestoma zaznavna močna osebha nota posameznega izvajalca. Dirigent Lo-rin Maazel je vodil orkester Dunajska filharmonije silno intenzivno in energično ter je vlil izvedbi toliko življenja, da so polno in plastično izzveneli tudi tisti detajli partiture, ki jih pri običajni izvedbi opernega deia skoraj ne zaznamo. Med soliste so pritegnili nekatere priznane pevce, kot je n. pr. baritonist Dietrich Fischer-Diskau v vlogi grofa Almavive. Ta pevec, ki nastopa tudi na koncertnem odru in je znan interpret Schuberta, je s svojim kulturnim petjem uspel nedosežno oblikovati vso raznobarvno lestvico razpoloženj, ki mu jih nudi njegova vloga. Enakovredna partnerka a morda nekoliko preveč zadržana je bila sopranistka Hilde Giiden kot grofica. Odličnega Kerubina je oblikovala Evelyn Lear. Z vso živahnostjo ki pristaja vlogi je pravo «italijansko» Suzano predstavila Graziella Sciutti. Izvrsten, morda premalo «mediteranski» je bil Geraint Evans kot Figaro. Režiser Rudolf Sellner je vlil dogajanju na sceni polno neprisiljene živahnosti ter je smiselno podčrtal tisti ton, ki preveva Zagrebških solistov. Brezhibna tehnika in vigranost, čudovita Filmi, ki naj bi bili na sporedu na festivalu, morajo prispeti v Trident do 5. septembra. Seveda pa potem šele izbirna komisija odloča o tem, kateri filmi bodo prišli na spored. (Gornja slika je iz filma «Mont Blanc — Der grosse Grat von Peuterey», za katerega je lani avstrijski alpinist in režiser Kurt Diemberger prejel veliko nagrado CAI — milijon lir.) zvočnost in lepota tona ter izred-vsebino tega predhodnika revolucionarne miselnosti. Scenograf Mihael Raffaelis je ustvaril moderno, enostavno sceno brez rokokojskih priveskov. Ce je v začetku vplivala nekam mrzlo, pa se je ideja scenografa pokazala za pravilno, ker je o-mogočila centralizirati dogajanje in dala režiserju možnost uveljaviti psihološko prepričljivo scensko igro. Ze v prvih dneh festivala se ra «Karneval», simfonija «Iz novega sveta» in «Violinski koncert v a-molu»), kakor pri naslednjem koncertu, pri katerem so češki gostje izvajali izključno Beethovnova dela (Uvertura «Egmont», «Klavirski koncert v c-molu» in «Eroico»), Dirigent prvega koncerta, ki je bil obenem otvoritveni koncert v veliki festivalski dvorani, je bil Karel Ancerl. Njemu gre v veliki meri zasluga, da je izvedba Dvorakovih del dihala polnokrvno češko muziko Pogled z odra na malo festivalsko dvorano v Salzburgu, zgrajeno letos je odliènq uveljavil ansambel no muzikalno podajanje jugoslovanskih umetnikov je bilo v resnici vredno festivalskega koncerta. Spored, ki so ga zagrebški umetniki pod vodstvom mojstra Janigra 'izvajali v dvorani «Mo-zarteum» in na dvorišču «Rezi-denčne palače», so sestavljala prvenstveno dela predklasikov: Corellija, Vivaldija, Tartinija, Pergolesija, Boccherinija, Tele-mana. Seveda ni manjkal Mozart z Divdrtimentom v d-duru in «Malo nočno serenado». V nadaljnjem sporedu pa je Janigro do neke mere izpopolnil prfeqej standardni program festivalskih prireditev s tem, da je vključil v spored svojega ansambla tudi dela nekaterih sodobnih avtorjev. Tako Hindemithovo «2alno glasbo», «Pet stavkov za godala» Antona Weberna in Soštako-vičey «Scherzo iz op. 11.'». V Vi-daldjjevem «Koncertu za fagot in orkester v e-molu» se je kot solist mojstrsko uveljavil zagrebški fagotist Rudolf Klepač, ki ga v Salzburgu cenijo tudi kot izvrstnega vodjo salzburškega pihalnega ansambla. Zelo toplo sta občinstvo in kritika sprejela nastop Jelke .Stanič kot solistke v Tartinijevem in Telemanovem violinskem koncertu ter podčrtala izredno muzikalnost violinistke. Burno odobravanje občinstva, ki je do kraja napolnilo oba koncerta, je jugoslovanske umetnike prisililo, da so izven sporeda dodali še več krajših komadov. Nadvse prisrčno so bili sprejeti gostje iz Prage. In to po pravici, saj je orkester Češke filharmonije, ki se je preteklo jesen tako lepo uveljavil pri turneji po Italiji, izkazal vreden zastopnik bogàte češke glasbene tradicije. Stroga disciplina, s katero člani tega ansambla sledijo tudi , najsubtilnejši dirigentovi kretnji, njih odlična vigranost in čudovit zvok — zlasti pri pihalih — omogoča avtentično izvedbo umetnin velikih mojstrov. To je prišlo do izraza tako pri prvem večeru, ki je bil posvečen Dvorakovim delom (Uvertu- s svojimi značilnimi ritmi in širokimi, hrepenečimi melodijami. Zahteven solo part violinskega koncerta je muzikalno izvedel mladi violinski virtuoz Josef Suk. Navdušeno občinstvo je izsililo, da je orkester izven sporeda dodal še uverturo k «Prodani nevesti». Pri naslednjem koncertu je orkester nastopil pod taktirko Georga Szelld, stalnega dirigenta Clevelandskega simfoničnega orkestra. Tudi pri tem koncertu, katerega spored. so sestavljala Beethovnova dela, so prišle odlike češkega orkestralnega ansambla do polnega izraza. Enakovreden partner orkestru je bil pianist Rudolf Firkusny kot solist «Klavirskega koncerta v c-molu». Dirigent Szell je virtuozno a vedno stilno dognano igro solista uspel odlično povezati z orkestrom v homogeno celoto. Predaleč bi zašli, če bi se hoteli ustaviti ob vseh pomembnejših prireditvah salzburškega festivala, zato si na kratko oglejmo še tisto dejavnost, ki se v Salzburgu odvija poleti na drugih kulturnih področjih. Predvsem so omembe vredni Mednarodni poletni seminarji, ki delujejo v okviru salzburške Glasbene akademije «Mozarteum». Te seminarje obiskuje letos 464 študentov iz 37 držav, med njimi tudi 10 Jugoslovanov. Tečaje za posamezne inštrumente, solopetje, dirigiranje, operni studio itd. vodijo priznani glasbeniki raznih narodnosti. Med drugimi sodeluje kot asistentka v razredu Carla Zecchija s’ovenska klavirska pedagoginja prof. Zorka Bradač. Študentje prirejajo tudi javne nastope, ki marsikateremu izmed mladih ljudi odpro pot naprej, ker tem nastopom pogosto prisostvujejo tudi zastopniki raznih glasbenih udruženj in dirigentje, ki se zanimajo za angažmane novih elementov. Pri oficielni otvoritvi teh seminarjev je predsednik dr. Preussner med drugim naglasil velik pomen glasbe, saj je ravno to pod- ročje umetnosti tisto, ki združuje ljudi raznih narodnosti in prepričanj. Standardni program festivalskih prireditev ima namen poživiti tako imenovani. «Europa studio», ki naj bi v bodoče propagiral izvedbo novih del s področja dramske umetnosti. To naj bi bilo v korist festivala samega, saj je del občinstva zainteresiran nad novimi deli. Obenem bi to spodbudilo mlade avtorje k novim stvaritvam pa tudi televizijski študiji bi,, dbbili nov material za svoje oddaje. Direktor Burg-teatra dr. Haussermann je ob tej priložnosti naglasil, da je treba pokazati več poguma, kadar se pristopa k načrtovanju novega, in je pri tem omenil hvalevredno pobudo zagrebškega glasbenega bienala. Salzburg naj bi postal v smislu načrtov «Europa studio» shajališče umetnikov od vsepovsod in že ti stiki sami in medsebojna spoznavanja bi bila zelo koristna. Podobno kot v Mozarteumu se odvija živahna dejavnost v poletnih seminarjih Akademije za likovno umetnost. V prostorih «Rezidenčne palače« je letos — ob 20. obletnici smrti režiserja Maxa Reinhardta — razstava njegovih scenskih osnutkov. V isti palači je odprta galerija slik avtorjev od renesanse do moderne. Se vrsta drugih obrobnih dejavnosti s področja kulture in znanosti se vključuje med festivalsko dejavnost. Pri tem pa je zanimivo, da so vse festivalske prireditve polno obiskane, tako tudi večeri komorne glasbe, ki jih izven okvira Festivala prirejajo v gradu Mirabell. Torej pride vsakdo na svoj račun. In še to bi pripomnili, da naleti« na vsakem koraku na prijazno besedo, s čimer pa nočemo reči, da je vsaka usluga zastonj. Pravo festivalsko vzdušje podčrtuje tu» di tista resnost, ki jo tako pogosto pogrešamo pri obiskovalcih koncertnih in opernih prireditev v našem mestu. In pri tem nihče ne vpraša, če je tvoja obleka zadosti temne barve. Tudi ni opaziti grdo razvade razkazovanja nakita in oblačil, ki je pri nekaterih tržaških damah menda poglavitni namen obiska glasbenih prireditev. D. G. MIROSLAV KOŠUTA Obrežje pomladi :;! Zelena jadra pojò veter. V mivkastem nebu se vije ptičji let ki je kriknil z brega. ‘ Klici si sledijo z novim nemirom. Siti valovi legajo na prod in pijejo žejno kamenje. Mračni jambor je mrtev. ili Naplavine odtekajo čez veliko rano, ki vpije iz njega. V ušesu školja klokoče praznina. Zapri oči, obala se razgalja, mi je rekel les. lil Zdaj ga božam: ji: prsti iščejo v njem samoto, ki mi je tu tako blizu. Mur-f- %mmm nekako, nič dru- «pf§: SFEi Pogled na veliki naravni most vR je pravi m v grič po gozdu, lam stare r pa lepo ;i;l: J J tu ob raelič- imovjvmjcPi st« st pa.tstw.ftstvi« Mtsvnv.« «j Cof* OSMfZ9M.Pl ... NiKOu w\stpi \no6tA N» st« 30 P«tO * 0>Oti-POCAVSPU« KOUKOK Vito’ VjPiVUt« St '. Suait« mfVT« SKtCO P«'3PitEL'atKP tfc SV H\ SViPvslV \vfl \_E tvi LPiS *0« SOPIVI'..._________ MtSVE VlO<»fe TOftl 3t SELE StbftO SPOZNAL K.AK.5EW o.IM ?» Z OBISKA V RAKOVEM ŠKOCJANU Redkokje je nakopičene toliko lepote kot v tem čudovitem kotičku zemlje Potok Rak je opravil tu v tisočletjih taka «dela», ki jih najbrž ne bi zmogel noben arhitekt - Bližnji gozdovi so pravi raj za tiste, ki si žele miru in počitka Temni smrekovi in bukovi gozdovi, po katerih se je pred dvajestimi leti in tudi več Windischgraetzova gospoda sprehajala ali jezdila na svojih belih lipicancih, so v zadnjih časih postali nacionalni park, v katerem si lahko vsakdo poišče prijeten konček, kjer lahko preživi trenutke neskaljenega miru. Ta park se imenuje Rakov Škocjan. Tu imamo dejansko v zad-je komaj 8 km od Postojne in njih časih prvi stik med čisto prirodo in prvim posegom človeka v njej, kajti tu je bil pred kratkim zgrajen majhen hotel, ki se prav gotovo ne more kosati z razkošjem velikih in mondenskih hotelov, ki pa je popolnoma v skladu s svojo okolico, ker nudi gostom vse, kar potrebujejo: Hkrati pa gostje ne motijo prirodnega okolja in miru, ki si ga človek išče, ko za dan, dva ali za teden ali še več časa zbeži iz mestnega vrveža, da bi se tu oddahnil in odpočil. Morda v tem nekoliko pretiravamo, kajti od časa do časa se pripeti, da si kak priložnostni gost privošči zvečer, ko je že popoln mir, kako preveč glasno ali kaj podobnega, kar moti siceršnji blaženi mir. Vendar menimo, da je to lahko rešljiva zadeva: če bi o-sebje hotela večkrat opominjalo take preveč vesele in hrupne goste, bi se le-ti konč- KRIŽANKA r r5 r* r 5 r 7 ' L ■1 8 9 ta r 12 taj ir L ir nT~ w~ 18 r TT — ■— —- 21 m i 7L 25 _i ■ 26 s ta 28 29 30 r Shm r d 3i 32 33 “ d i J ri 3ŠT ■ 3 r W~ i [I 39 40 41 c ter 43 m 45 LI 48 SO 51 n 52 53 54 r 1 55 VODORAVNO: 1. večji kraj ob Soči, 8. žensko ime, 13. redka kalcijeva rudnina, ki služi kot okrasni kamen, 15. ime angleškega filmskega ustvarjalca Wellesa, 16. starodavna japonska prestolnica, 17. visoko gorstvo nad jezerom Titieaca v Boliviji, 19. medmet, 20. spodnje plovske posod, 21. spodnje oum-čilo, 22. strupena kača, 23. otok ipred Zadrom, 24. dvojica, 25. gora v Svici, 26. sprememba, faza, 27. portugalski diktator, 30. brezpravni podložnik v Mehiki, 31. rdeča krvna telesca, 34. mestece v severni Dalmaciji z mogočnim starim gradom, 35. način tlakovanja cest, 38. slovenski prosvetljenec, mecen slovenske književnosti (Žiga), 39. kratica za «Varnostni svet», 41. veletok v zahodni E-vfopi, 42. veznik, 43. ime ameriške filmske igralke Blyth, 44. vojaško poročilo, 46. nočno zabavišče v večjih mestih, 47. nedeljiva soglasnika, 43. povrtnina, 49. pisalna potrebščina, 50. hrvaški slikar iz prejšnjega stoletja (Vjekoslav), 52. naslov Shakespearove tragedije iz škotske zgodovine, 54. pristanišče na severozahodni obali japonskega otoka Honšu, 55. evropsko gorstvo. NAVPICNOt 1. sladkor v kristalu, 2. pomaranča, 3. žensko ime, 4. turški velikaš, 5, grška črka, 6. oglas, 7. pariški modni svetovalec, 8. italijanski film- ski komik, tt. predujem, plačilo na račun, 10. začetnici središča Vojvodine, 11. ime skladatelja Straussa. 12. pozitivna elektroda, 14. zbor treh pevcev ali godbenikov. 13. ženski pevtlti, glas, 21. mesto v srednji Istri,. 22. p ra vij»», oblika Zetnij*. trojanski kraljevič, ki je ugrabil lepo Heleno, 28. zemeljski' plin, 28. ustanovitelj sovjetske države, 29. enaia soglasnika, 30.: francoska igra na karte, 32. znamka italijanskih kamionov, 33. mesto v Toskani, znano po’ kamnolomih marmorja, 34. močna alkoholna pijača, 36. pristroj, naprava, 37. laški kostanj, 38J past, nastava, 39. pojav na vodi, 40 škrat, spaček, 44. jutranja padavina. 45. kopno, obdano z morjem, 46. ime madžarskega skladatelja Bartoka, 48. voščena posodica, v katero nabirajo čebele med, 49. pravoslavni duhovnik, 51. avtomobilista oznaka Reke, 53. kemični znak za iridij. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: j stavka, 7. Bonomo, 13. tiranka, 15. ortoped, 16. arak, 17. tlaka, 19. Ješe, 20. Em«, 21. tikanje, 23. lej, 24. LO, 25. kava. 26. Odra, 28. ta, 29 marka, 31. astra, 33. Petit, 34 grb, 37. Kairo, 39. iti, 40. Irava di. 43. sič, 44. pelikan, 46. kan tata, 48. Arabija, 39. urednik. NAVPIČNO: 18. A(nton) A (škerc). no znali ugnati. Sicer pa je hotel le za spanje, popoldanski počitek 'in za prehrano, kajti ostali del dneva preživi človek v čudoviti okolici, kamor lahko dela daljše ali krajše izlete kot na primer vzdolž rečice Raka, k naravnemu velikemu in malemu mostu, dalje v Rakovo žago in Okno ter še marsikam drugam, saj je nemogoče našteti vse lepe kotičke in kraje, koder se gostje lahko sprehajajo, da se naužijejo svežega zraka in prirodnih lepot, 'ki jih je prav gotovo redko kje toliko nakopičenih na tako malem prostoru. Bi se povrnili še za trenutek v hotel, bolje v restavracijo? V hotelu je prostora za kakih dvajset gostov, ki imajo na razpolago toplo in hladno vodo; v restavraciji pa vam postrežejo z dobro pripravljeno hrano. Ker je zmogljivost hotela razmeroma majhna in je drugin priložnostnih gostov manj, je hrana pogosto skoraj domača. Hotel ima tudi prijeten kotiček, ki je nekak mali bar, dobro opremljen z raznimi pijačami in ekspresno in turško kavo. Da hotel in kraj sam zvabljata veliko turistov, priča tudi dejstvo, da se direkcija turističnega objekta ukvarja z mislijo, da bi v neposredni bližini sedanjega hotela dogradili še kako depandanso in ali več weekend hišic, ki bi, seveda, služile samo za prenočevanje, ker bi vse ostale usluge nudil hotel Rakov Škocjan. Pa poslovimo se od hotela in njegovega osebja in vrnimo se pravzaprav k temu, kar smo hoteli povedati in na kratko opisati, to je k temu prelepemu in čudovitemu kraju, ki je Rakova dolina, saj lahko rečemo, da je eden izmed najlepših krajev Notranjsk°. Ta čudovita dolina je skrita v sredi lepih gozdov ob severnem vznožju Javornikov, uro hoda iz Rakeka, Postojne in še manj iz Cerknice. Skozi dva kilometra slikovito dolino s švetlozelenimi'travniki in temno zelenimi gozdovi teče, kot smo že omenili, mala reka ali potok Rak. Spomladi in jeseni pa lahko rečemo temu potoku reka, ker ob deževnem vremenu, ali pa ko sneg kopni, ta mala rečica naraste tako, da v nekaterih krajih doseže tudi meter in še več globine ter šumeče divja med gozdovi in skalami kot prava reka. Izvira iz Zadnjih jam na gornjem koncu doline in se konča v spodnjem delu v Tkalci jami. Seveda, najlepše je v poletnem času, ko vidiš tu pa tam čisto in svežo vodo potoka, ki se v nekaterih krajih skrije v kako jamo ali med skale, in drugod pronikne pa kar v zemljo. Nato se spet pojavi v obliki malih jezerc, ki so še manjša kot naši kraški kali ali pa večje luže. Okoli pa je samo skalovje in kamenje Prekrasen in najslikòvitej-ši je podolgovati vdor, kjer se v višini 35 m nad dnom boči znameniti «mali naravni most». Na drugi strani te idilične Rakove doliné pa je «veliki naravni most», ki se boči nad veliko, 48 m dolgo, 19 m široko in 19 m vi- soko' odprtino s 23 m debelim stropom. V poletnem času ko je velika suša, se na stenah tega ogromnega naravnega predora vidijo znaki; ki jih pušča reka od jeseni do pomladi, ko grozotno divja do vhoda Tkalce jame in še dalje. Na vrhu velikega naravnega mosta, tik ob cesti proti Tkalci jami, je zgrajena nekaka mala lesena tu pada navpično stena jega mosta v dolgo dolino, ki ni gega kot pravi kraški Vse naokoli pa je pragozd. Kakih 100 m v je stezica navzgor ki pelje k razvalinam cerkvice, nekaj 'više pa zgrajena lovska koča. Sprehod v tem očarljiv, saj se človeku vsakem koraku in nih urah' nudi most v’Rftkovi dolini zmožna narava. Novi hotel Rakov skocijan iniiiiiiiiiliiiiiriiiiiiliiiiiii^iliiiiiiMiiilliiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMUiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiHiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiui IZ AVTOMOBILSKEGA SVETA Kako vzdržujemo karoserijo in kako najbolj uspešno zaviramo Priporočljivo je, da se vozači vadijo v zaviranju, ko na cesti ni prometa Danes bomo govorili o vzdrževanju karoserije. Seveda Je ‘samo po sebi umevno, da se ne,iberno lotili večjih popravil. Poškodovane karoserije zaradi trčenja se ne bomo lotili z domačim kladivom, ker bi z vso verjetnostjo povzročili še večjo škodo nego Jo je povzročilo trčenje samo. Prepustimo to kleparju, ki bo sknrn na čudežen način zravnal še tako nagubano pločevino. Mi se bomo lotevali le manjših prask, ki se sčasoma kaj naglo naberejo na laku vozila in če jih ne negujemo, ga v kratkem uničijo. Tovarne lakirajo današnja vozila a lakom iz umetnih smol. Zlakirane karoserije postavijo v posebne peči, kjer se pri temperaturah, ki nihajo med 100 in 200 stopinjami lak posuli to ostane tako bleščeč, da ga ni potrebno polirati. Seveda, mi si tega ne moremo privoščiti ih tudi navadne delavnice ne. zato se pri popravilu poslužujemo ni-tro-lakov, ki jih nanesemo na karoserjo kar s čopičem, če gre zsi manjše, praske, ali pa na površino nabrizgamo sicer razdrečen lak: Tak lak Je tžeba potem po- FRAM C ŠIRC ! IkiOOAviC« ‘banOKKESA vn NILO P«UCO" POC>KVb«UA SO -3V) MM, kosita PROfcTELU« *>' T0TR.E lOVftL 11 lirati, ker v nasprotnem primeru ostane nebleščeč. Delo odpravimo s posebno pasto za poliranje, ki jo dobimo v vsaki prodajalni avtomobilskih potrebščin. Lak včasih sam poka zaradi vremenskih sprememb, ali pa ker ni bilo delo opravljeno po vseh predpisih, n.pr. ko je bila podložena predebela plast kita. Le-ta se nato posuši in izgubi elastičnost ter se ne razteza s pločevino ob toploti sonče pripeke in nato spet krči z znižanjem temperature. Za take primere bomo imeli vedno pri roki čopič in posodico laka. Na trgu dobimo tudi lak v zavojih ki so podobni tistim za zobno pasto. Prav taki se nam zde najbolj primerni, ker imamo r.u najmanjšo izgubo laka in ga lahko čimdalje hranimo. Obdr-gnine seveda najprej očistimo . rje in nato prevlečemo z lakom. Kaj kmalu bomo opazili, da je mnogo mest na voziiu, ki so potrebna take nege; predvsem so to žlebovi, po kaLerih se odteka voda od strehe, nižji notranji robovi vrat, ro bovi blatnikov, mesta, kjer so nastavljeni tečaji, in še druga, ki jih gospodarjevo oko kaj kmalu odkrije. V nekem našem prejšnjem članku smo pisali o načinu ustavitve, pri določenih hitrostih. Rekli smo, da je pot ustavitve skupek dveh terminov: poti, ki jo prevozimo v reakcijski dobi in prave zavorne poti. Slednja je odvisna od sile, s katero pritiskamo na zavorni pedal, od površine ceste ter seveda samih zavor. Teoretično je torej prav lahko: če hočemo zaustaviti vo-zilč,'moramo pritisniti na zavore. Vendar koliko je danes vozačev, ki znajo to pravilno delati? Ali bolje, koliko je avtomobilistov, ki znajo izkoristiti vse zavorne sposobnosti svojega vozila? Ali ste vi med njimi? Od pravilnega zaviranja je včasih odvisno naše življenje in življenje drugih. Včasih pa, ko gre po sreči, je prizadeta le karoserija, vendar moramo tudi za to seči v žep in plačati težke denarce. Kot smo povedali, je zavorna pot odvisna od pritiska na zavorni pedal. To pa drži do neke meje. če premočno pritisnemo, nam zavore blokirajo kolesa in zavorna pot se podaljša ker avto začne drseti in upravljanje je takrat zelo težavno, čeravno ne nemogoče. Po navadi se avtomobilisti v nevarnih trenutkih zmedejo in ravnajo napačno. Seveda, če nam preti nevarnost, moramo dovolj močno pritisniti, vendar tako, da je potem še možno silo povečati tako, da se bo vozilo polagoma ustavljajo. Zeio; važnonjg,y,da ob zaviranju *ne izklopimo sklopke. Motor mora vedno poganjati vozilo. Seveda ne bomo dajali plina in tako bomo izkoristili zavirajočo silo motorja. Šele ko bo vozilo ustavljeno, bomo izklopili. Najboljši vozniki zavirajo tudi z istočasnim prestavljanjem v nižje hitrosti, kar nam omogoča znatno krajšanje zavorne poti. V teoriji je to lahko. Tudi v praksi ni težko. Težko postane le v trenutku nevarnosti, ko moramo misliti le na to. kaj nam je storiti. Da se izognemo takim primerom in da obvladamo svoje vozilo v kateremkoli trenutku, je najbolje, da se vadimo zavirati. Gremo na cesto, kjer je malo prometa in tam se večkrat vadimo ob raznih cestnih pogojih. šele tako bomo kos vsakemu še tako nepričakovanemu pripetljaju. ((Otožnost. Iti nese » V Franciji je nastala nova moda. Da se mladina navdušuje nad jazzom in nad vsem sodobnim v lahki glasbi, to je že obče znano. Toda zadnje čase je nastala moda mladih «grl», ki poskušajo srečo in ki jim včasih uspe, da jih nosijo naprej valovi «slave», ne tja bi utonili v pozabo. Sicer so prav pred kratkim to modo nekoliko zavrli in predpisali, da najmlajši ne smejo nastopati. Za kaj gre pravzaprav? Po vsej Franciji je nastala moda kitar, ki jih v poslednjem času prodajajo na tisoče. Kupujejo pa jih starši svojim sinovom in hčerkam, ki bi se morali sicer guliti latinščine in francoskega stavkoslovja (sintakse), ki je baie zelo zapleteno. Toda otroci in starši so odkrili nov vir velikih dobičkov. Nekatera podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo plošč, so začela preizkušati mlade «pevce». Zato so se začeli vrstiti pred temi podjetji dolgi repi mladih «pevcev» s kitarami pod pazduho, ki jih često spremljajo starši. Ko pridejo na vrsto, jim ukažejo zapeti kako pesem. Seveda se le redkim posreči, da jih. izberejo in posnamejo njih pesem na ploščo; drugim pa vljudno pravijo, naj se vrnejo, ko bodo bolj «zreli». Rezultat vsega tega pa je, da delajo prodajalci kitar zlate kupčije. In veliko mero i:ga prodajnega uspeha je treba pripisati častihlepnim staršem. Vsemu temu se ne smemo čuditi. Spomnimo se le na veliko zmešnjavo, ki je nastala na «Place de la Nation» v Parizu, kjer se je pred nekaj meseci zbralo na stotisoče mladeničev in mladenk, ki so kot nori poslušali nekaj mladih pevcev, ki so se izkazali med množico začetnikov. Takrat je med to ogromno množico kakih 100 «blousons noirs» (pariški huligani) ponorelo: od navdušenja so razbili številne avtomobile, ki so tam parkirali, porušili časopisne kioske in pretepli mnogo ljudi. Policija jih je komaj ukrotila. Ti navdušenci pa se delijo na dvoje zvrsti. Eni ljubijo hrupno, naravnost razbesnelo glasbo, drugi pa so «romantični» in otožni. Zato se delijo na dve zvrsti tudi mladi pevci, ki se izkažejo med našteto množico začetnikov. Primer take mlade, otožne pevke je 19-letna Frangoise Hardy, ki dolguje svojo srečo bolj naključju. Dekle je sicer lepa, ji ne manjkajo razni čari, je sanjavih oči in dolgokraka. Vendar pa je ostala neopažena, morda ravno zaradi svoje otožnosti. Pozabiti namre(: ne smemo, da izhaja iz meščanske družine in da so jo vzgojile nune. No, ko je končala licej, je postala še bolj otožna, ker je videla, da jo moški svet zlasti na plesih zanemarja. Da bi se tolažila v svojem čutu manjvrednosti, je kupila tudi ona kitaro ter sama sestavila pesem o' otožnosti zapuščenega deviškega srca, za katero se nihče ne zmeni. Naslov pesmi je «Tous te gargons» (vsi fantje) in pravi, da vsi fantje in dekleta njenih let ljubijo nekoga, ali so ljubljeni, samo ona je vedno sama m zapuščena in ne pozna ljubezni. Naključje je hotelo, da jè končala to pesem, ravno ko je billanskega novembra v Franciji referendum za de Gaulla ali proti. Ko so ponoči oddajali rezultate, so okrog dveh uvrstili med presledke tudi to pesem, katera je prešla v podzavest vseh, ki se prištevajo med «otožne». In naslednji dan so nešteti poslušalci in gledalci pisali radiu in televiziji in vpraševali, kdo je pevka in kje prodajajo ploščo. Vse je nato šlo kot po maslu, čez nekaj tednov je postala ta plošča že «bestseller» in za božič je že šla bolj v denar kot sama «Stille Nacht». Sedaj poznajo dekle že po vsej Evropi; rekli bi, po vsem svetu. Povsod jo vabijo in za nastop, ki traja en večer, ji plačajo kar dva milijona lir! Pred nedavnim je nastopila tudi na italijanski televiziji. Kaj vse pomeni moda! Morda bo prešla in bodo tudi to «Francko» kmalu pozabili, kot so že toliko drugih: toda sedaj služi lepe denarce, ki se jih kljub vsej svoji otožnosti in romantičnosti menda ne brani. «Žalostna» pevka Francoise Hardy ■ min Veljaven od 18. do 24. avgusta OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ce boste negotovi in boste preveč razmišljali, boste zgubili lepe priložnosti, tako v srčnih, kakor tudi v poslovnih zadevah. V poklicne delu vas čakajo še napori in naloge, ki se jih boste skoraj prestrašili. Pogumno naprej! BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne da bi se zavedali , boste napravili veliko veselje svojemu prijatelju, ki bo dosegel uspeh v srčnih zadevah po vaši zaslugi. Zelo vam bodo ugajali izrazi prijateljstva neke osebe, ki je do sedaj' niste dovolj poznali. Uspeh v poklicnem delu. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V srčnih zadevah bo šlo vse gladko kot po o-l.ju, da ne boste imeli vzroka za pritožbe, razen če vas nič več ne more zadovoljiti. Novost. Pozabili boste na nevšečnosti, in osebno zadoščenje vas bo razveselilo. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) V srčnih zadevah vam zvezde ta teden ne bodo naklonjene. Verjetno bo prišlo do spora z drago osebo. Grenke ure in razočaranja vas še čakajo, a vse mine. Privoščite si malo počitka. Pismo in obisk znancev. Presenečenje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Uspeh v ljubezenskih zadevah, če ne boste vrgli puške v koruzo. Sreča vam bo naklonjena tudi v poslovnih zadevah. V poklicnem delu malo zmešnjave in negotovosti. Ne spuščajte se v nove podvige in opustite neki svoj načrt. Službeno potovanje. DEVICA (od 23 8. do 22. 9.) Lepa priložnost, da dokažete dragi osebi svojo ljubezen. Nevoščljivi jeziki se bodo zaman trudili, da bi vas spravili v slabo luč. Nadaljujte po svoji poti. V poklicnem delu boste naleteli na male težave. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Draga oseba vam bo sicer odpustila toda v bodoče morate biti bolj uvidévni in vljudni, sicer bi prišlo do hudega spora. V poklicnem delu morate-biti bolj odločni in vztrajni. Lahko tvegate, ker so vam zvezde naklonjene. Pismo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) V srčnih zadevah se bodo razmere ta teden izboljšale, čeprav niso izključeni malenkostni spori z drago osebo. Nič hudega, saj se bo vse uredilo. Izredne priložnosti v poklicnem delu. Odkrili boste zanimive stvari in nekdo vam bo zaupal svoje tajnosti. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Možnost , malenkostnih sporov v družini. Bodite potrpežljivi In boste dosegli svoj namen ter priznanje. V srčnih zadevah nobene spremembe. V poklicnem delu vse v redu. Svojih načrtov ne od- krivajte nobenemu. Vest, ki jo pričakujete, bo prišla. KOZOROG (od 21/ 12. do 20. 1.) Zani- mivo srečanje, a brez posledic. O svojih dogodivščinah ne govorite z nobenim, sicer bi strupeni jeziki to izkoristili. Glede poklicnega dela boste morali rešiti nujno zadevo. Pazite na svoje zdravje. Obisk in pismo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Paziti morate da ne bi zaradi ošabnosti pokvarili odnose z drago osebo. Bodite uvidevni in napravite vi prvi korak. Ne bo vam žal. V poklicnem delu vas čaka nova naloga Dosegli boste uspeh in osebno zadoščenje ter priznanje. Nepričakovan obisk. RIBI (od 20 2. do 20. 3.) Vaša intuici-. \ ja vam bo pomaga- f j ; la v srčnih zadevah / *n boste spremenili V®** / svoj prvotni načrt. Neka oseba bo spet dokazala, kako vas ima rada. Uspeh v poklicnem delu. Intimno zadoščenje in zadovoljstvo. Darilo in pismo. L TEDEN V preteklem tednu je bilo v javnem življenju določeno zatišje, saj je bilo v vseh usta-; novah in organizacijah nekako ' predpraznično razpoloženje, ki je seveda doseglo svoj višek na veliki šmaren, ko je prišlo do množičnega «bega» iz mesta. Nadaljevala se je nabiralna akcija za žrtve strahotnega potresa v Skopju in je skupna vsota zbranega denarja dosegla skoro dgset in pol milijona lir. Istočasno- je bila tudi zbrana velika količina oblek, obutve, zdravil in drugega. To zbrano blago je bilo v ponedeljek poslano s težkim tovornjakom s prikolico naravnost v Skopje. Za prevoz je poskrbelo «Beograjsko avtomobilsko podjetje», carinske in druge spedicijske operacije pa tukajšnje podjetje Centralsped. Na ta tovornjak so mladinci in pristaniški delavci zložili 521 velikih kartonskih zavojev, v katere so pridne in požrtvovalne žene' lepo zložile darovano blago. V torek je jugoslovanski generalni konzul Rudi Janhuba obiskal sedež Slovenske kulturno gospodarske zveze, kjer je osrednji center za zbiranje pomoči. Generalni konzul se je prišotnim članom predsedstva SKGZ, mladincem in ženam prisrčno zahvalil za zbrano pomembno materialno pomoč. Generalni kozul je podčrtal, da je še pomembnejša moralna človečanska vrednost te pomoči in človečanski čut, ki se je vzbudil ob tej strahotni nesreči. V odgovoru je podpredsednik zveze Boris Race dejal, da je zveza pri pobudi za zbiranje pomoči naletela na iskreno sodelovanje, saj so bila v kratkem času organizirana zbirališča po vseh vaseh na Tržaškem in Goriškem in po mestnih okrajih. Podčrtal je prizadevnost mladine in žena ter se ob tej priložnosti zahvalil lokalnim oblastem, ki so organizatorjem ob vsaki priložnosti priskočile na pomoč. Race je nato izročil tretji ček s 3.8 milijona lir in je torej sedaj skupno izročeno 10 milijonov 332.530 lir zbranega denarja. Veliki šmaren je letos potolkel vse rekorde: tako po številu, tujih turistov, mejnih prehodov in izletov v bližnjo» in daljno okolico. Vse dni pred praznikom je bilo na jugoslo-slovanskem generalnem konzulatu vedno polno ljudi in to po večini tujcev, ki so iskali zlasti turistične vize. Pri tem naštevanju rekordnih številk pa je zanimiv tudi negativen razveseljiv podatek: resnejših prometnih nesreč s tragičnimi smrtnimi posledicami ni bilo. * * * Zaradi poletnih počitnic je bilo v preteklem tednu tudi javno življenje na Goriškem skoro Popolnoma paralizirano. Naj-večja industrijska podjetja so Poslala svoje uslužbence na letni dopust in zaprla za eden ali ova tedna svoje obrate. Računar jo, da je bilo ta teden samo na industrijskem področju, kakih 12, tisoč delavcev in uradnikov na dopuštu in enako je. bilo tudi v upravni službi in v trgovini, da se Je n. pr. Gorica zdela o velikem šmarnu kot izumrla. Edino izjemo sta predstavljali seji občinskih svetov v Gorici in Sovodnjah. Občinski svet v Gorici se je ponovno zbral v torek zvečer, vendar pa so le s težavo spravili skupaj 20 svetovalcev, kolikor jih je nujno potrebnih za, odobritev navadnih upravnih sklepov. Zato tudi niso mogli spraviti z dnevnega reda tistih točk, kjer gre za o-dobritev posojil in je potrebnih 21 svetovalcev. Tudi občinski odbor v Gorici je imel še eno sejo, na kateri so odobrili za nad 30 milijonov lir del za popravilo pločnikov »in cest-,j?o nekaterih mestnih ulicah, ki so najbolj zahe-marjehč. Odobrili so tudi izdatek nekaj nad 10 milijonov lir za pokritje struge Koma na področju otroškega igrišča, tipamo, da bodo s tem delom kaj kmalu začeli in ga tudi zaključili, ker bo šele potem otroško igrišče prišlo do prave vrednosti, meščanom pa bo prihranjen nepotrebni smrad. Seja občinskega sveta v Sovodnjah je bila napovedana za petek zvečer in na dnevnem redu so bili le upravni problemi, ki ne morejo čakati na jesensko zasedanje. Poletno zatišje je zajelo tudi sindikalno področje, kjer smo imeli sicer tridnevno stavko pleskarjev v tržiški ladjedelnici, ki je uspela, po drugi strani pa ni prišlo do stavke uslužbencev na zasebnih avtobusih, ker je prišlo prej do sporazuma. Tako so ta teden' redno obratovali avtobusi prevozniških podjetij: «Ribi», «Bonezza» in «Gradese» na Goriškem. Omenimo naj še, da so sindikalni predstavniki trgovinskih uslužbencev postavili zahtevo za takojšnja pogajanja s predstavniki delodajalcev za sklenitev pokrajinske pogodbe te kategorije. Pri tem ugotavljajo, da so plače v trgovini sedaj najnižje v primerjavi z drugimi kategorijami. V. KMEČKI TABOR KMETIJSKE ZADRUGE V TRSTU NA OPČINAH Izredno veliko število obiskovalcev Razstava domačih kmetilskih pridelkov Kmečki tabor je postal letni praznik kmetov na našem področju - Razstava kmetijskih strojev in orodja - Obilo zabave, dobre domače kapljice in kraškega pršuta Vrtnarji in sadjarji razstavljajo na taboru svoje prvovrstne pridelke Kmečki tabor na Opčinah, ki ga je priredila Kmetijska zadruga iz Trsta, je postal največji in najbolj pomemben praznik kmetov na našem področju. Pravilno je dejal ob otvoritvi predsednik Kmetijske zadruge Zvonko Markovič, da je pravi namen tega tabora, dati našim kmetom tradicionalni letni praznik, na katerem se lahko sestanejo v prijetni in veseli družbi svojih znancev. Hkrati pa imajo kmetje priložnost, da lahko razstavljajo svoje pridelke na letni razstavi, ki jo Kmetijska zadruga prireja v okviru tabora. Poleg tega pa Kmetijska zadruga razstavlja kmetijske stroje, orodje ...Ko bi imela kaj več vse bi jim dala Čeprav upada tudi ta naš del evropske celine med potresno o-zemljè, nas peklenska sila potresa ni še udarila m pahnila v položaj, ko človek občuti svojo nemoč- in ničdvost. Ne, takšne usode, še nismo preskušali in u-pamo, da je tudi ne borno. In vendar se naš člouek globoko zaveda, kaj ta strašni bič pomeni. Značilno je, kako se je nesreča Skopja zagrizla v srca našega ljudstva in kako globoko občuti ondotno grozo, trepet, obup, jok in stok od trenutka, ko so se zamajala tla in se je v nekaj sekundah pojavila slika, kot Zadnja pot partizanskega invalida Viktorja Kocjančiča sredo popoldne je ogromna Množica spremila k zadnjemu po citku Viktorja Kocjančiču, ki je Po dolgi in mučni bolezni umrl v tržaški bolnišnici. 2e p red uro napovedanega po-(treba se je zbralo veliko število sorodnikov, prijateljev in delav cev tovarne «Aquila», kjer je .pokojnik delal, pred mrtvašnico t Trstu. Ob 16.30 je žalni sprevod 'krenil Proti Krogljam, kraj, kjer se Pok. Viktor rodil. Na glavni cesti pod vasjo, so se zbrali skoraj vsi domačini in vaščani okoliških vasi, da bi ga spremili k zadnjemu počitku na dolinsko pokopališče. Njegova želja je bila, da bi bit pogreb skromen, kot je bilo nje-Uovo življenje. Kljub temu pa so delovni tovariši, prijatelji in znanci počastili njegov spomin s suo-i° prisotnostjo ter t venci ni cvetjem. Takoj za krsto so šli naj-°iji sorodniki in svojci, pred- ttavmk, tovarne AguifcZve^^ ««*»''*•* vojnih invalidov ter ogromna množica ljudi. je žal-pot proti V grob smo položili zavednega Slovenca, poštenega človeka in delavca, ki se je boril vse svoje življenje za svoj narod in boljšo bodočnost delovnega ljud-' stva. Pokojni iiMctor je bil stoodstot- a thjsxw« ». ri remimi istega leta je bil ranjen \> bofbi 'proti okupatorju na Kočevskem. Isti dan je bil sprejet v bolnico na Vinici v Kočevskih gozdovih ter januarja leta 1945 je bil- pošlim n»-okreunii*č« tv Zadar. kiti' ppì tHki se je vrnil domov, je pokojnik bolehal in umrl za posledicami ran, ki jih je dobii v borbi. Tako hudo prizadeli soprogi, hčerki in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. Pokojniku naj bo lahka doma- je ne more prikazati še tako bujna domišljija. «Kuga, lakota, vojna, ogenj in potres, to so nesreče za vse človeštvo. O kugi sem slišala in je medna ni več, pač pa sem poskušala dve vojni, ogenj in precej tudi lakote. Potresa pa še ne. A ta nadloga mora biti za prizadete in tudi neprizadete najbolj grozna. Vse nadloge lahko odpravimo, a potresa ne. Ne. poznam tistega mesta, ne kraja. ne ljudi, ki jih je ta strahgta prizadela. Pa saj je to vseeno. Ljudje smo ljudje, in vsi enako občutimo dobro in zlo. Saj pravim . ■ . ubogi ljudje, nesrečni ljudje . .. Majhna je bila moja pomoč. Ko bi imela kaj več, vse bi jim dala». Tudi druga žena v sosedni vasi čuti enako kot ta. «Zgubila sem v zadnji vojni sina. Ne moremo ga pozabiti. A zgubiti vse svojce m ostati sam kot oče, mati, sin, hči! Ze ob sami misli me lomi mrščav. A vsako noč mislim na to. Ndfa pomoč je naša dolžnost. Moja pomoč je kaplja v vodo, to včm. Ce bi imela denar, kot ga imajo mnogi bogatini, bi bila srečna, če bi dala v ta namen stotisočak». In beseda vaškega moža: «Ci-tam o zbiranju prispevkov za Skopje in želim, da bi nabrana vsota rastla in rasila. 209.000 ljudi brez strehe, obleke, perila, samo pomislimo! Nabrana pomoč pri nas gre v milijone. Lep znesek. A če računam, kaj danes stane to in ono, recimo navadna enostanovanjska hiša, izpade ta stvar malo drugače. Iz seznamov či tam, da razmeroma največ prispevalo taki ljudje, ki imajo, kot oni, žuljeve roke. In celo taki, ki nimajo niti za kruh. Poznam ljudi, ki razpolagajo z milijoni, nabranimi iz trgovskih poslov preko držav pc meje: po- znam še druge petičneže. Nič bi se jim ne poznalo, če bi vsakdo od njih odrinil za te siromake nekaj desettisočev. A tega ni, ker te vrste ljudje molijo samo zase». • Citam, da bodo porušeno Skopje zgradili drugje», pravi nekdo, «a na kraju izginulega mesta zgradili le spomenike Žrtvam. V tem je povedano vse in že. samo to pove dovolj kaj pomeni ta potresna katastrofa. Slučajno sem požnal Sknpje in ljudi. Dobri so, mehki, nadarjeni, čuteči in izredno navezani na svojce. Zato tem bolj občutijo posledice te strahote. Pomoč v denarju. Ze prav. Nabrana je lepa količina obleke, obutve ... Tega je ljudem potrebno še in še». Tudi takale misel se sliši: «Namesto za vojne in druge fonde, ki služijo le imperialistom, naj bi se ustanovil mednarodni fond za take nesreče. Namesto sovražnosti. medsebojna pomoč!» Tako misli in čuti naše ljudstvo o usodi, ki le redko zapiše v občo zgodovino takšno stran, kot ga je zapisala za Skopje — za mesto z izrednim vsestranskim razvojem, prav tako ~rd-klm v zgodovini Jugoslavija. in drugo opremo, njeni uslužbenci pa so v vsakem trenutku nà rbz« polago kmetom, da jim nudijo vse potrebne podatke in podrobnosti o posameznih sl rojih, orodju in opremi ter prirejajo v popoldanskih urah praktični prikpz Upb* rabe kmetijskih strojev. Kmečki tabor in razstava povrtnine in sadja niso kaka strogi strokovna kmetijska prireditev, ; Tabor hudi kmetom in drpgim obiskovalcem tudi prijetno zabavo, dobro kapljico domačega vina in okusen grižljaj dbtnačega pršuta ter drugih krajevnih specialitet. Z «Veselimi planšarji» z Radi» Ljubljane pa je zvečer na plesu mnogo zabave in razvedrila. Tabor, ki se je začel na veliki šmaren in se bo zaključil danes opolnoči, je zabeležil že prvi dan izreden uspeh. Brez pretiravanja lahko rečemo, da se je v četrtek* popoldanskih in večernih urah zbralo na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah na tisoče ljudi iz vseh krajev in koncev našega področja. Po jutranjem ogledu razstave vrtnarjev ih sadjarjev, kmetijskih strojev in orodja, tekmovanja slikarjev, ki ga je razpisala Kmetijska zadruga, katerih dela bodo do zaključka tabora razstavljena v dvorani Prosvetnega doma, je popoldne množica navalila na veliko dvorišče. , . Ljudje so kar oblegali stojnice z dobro kapljico z Brega, Milj-skih hribov. Krasa in Furlanije, stojnico, kjer so rezali domač kraški pršut in nanoški sir, kjer je spretna roka obračala dišeče čevapčiče na ražnju in kjer so ribe že v drugič plavale — v olju. Za njihovo tretje plavanje pa so poskrbeli znani vinogradniki Ota z Brega, Scheriani in Le-r.ardom jz Miljskih hribov ter točaj terana, saj niso imeli rok, da bi lahko ustregli tisočerim gostom. «Veseli planšarji» so med tem imeli koncert rlovenskih narodnih pesmi, ki so navdušile množico. Zvečer pa so se mladi ip stari zavrteli ob veselih zvokih mojstrov polke in valčka. Veselja in zabave je bilo v četrtek na V. kmečkem ‘aboru za vse, tudi za najbolj zahtevne. Izredno velika udeležba ljudi na taboru se ne omejuje samo na četrtek. V petek, delovni dan, je bilo zvečer vse polno gostov in obiskovalcev razstav. Plesali so in se zabavali do polnoči. Včeraj zvečer pa je bil ponovno pravi naval, kot da bi se prazniki kar vrstili drug za drugim. Zato smo prepričani, da ne bo danes na tabqru nič manj ljudi kot jih je bilo v četrtek, saj je tabor v teh dneh tako zaslovel po vsej okolici in v mestu, da ne bodo prišli samo tisti, ki še niso bili, ampak se bodo vrnili tudi mnogi od tistih, ki so se ga že pvve dni udeležili. Sedaj pa še nekaj besed o razstavi povrtnine in sadja. V dvorani openskega Prosvetnega doma so uredili malo, hkrati lepo razstavo najboljših pridelkov naših vrtnarjev in nekaterih sadjarjev. Ko obiskovalec stopi v dvorano vidi najprej ime: Prodani Karlo, Zgornja Magdalena 693, ki razstavlja paradižnike in drugo povrtnino, lepo grozdje, hruške in jaboljce; hčprej pc vrsti sledijo: Josip Scheriani, Darsella — Milje prikazuje obiskovalcu svoje lepe breskve, namizno grozdje, lep krojnpir in razno povrtnino; Gr« gif,“ Paijričč 32 ime na razstavi krompir, krtnflnO peso, korenje in čebulo; Karlo Valentinčič od Spodnje Magdalene razstavlja ze-Jd' lepn nanši-gno grozdje in melàn-Oane; Miro'»Polšak s Kolonkovca pSt prav tako zelo lepo povrtnino in grozdje; Mario Graeogna iz Milj prikazuje poleg povrtnine in grozdja tudi lepo pšenično klasje; Josip Sancin iz Doline pa je prinesel na razstavo siciljanske buče raznih oblik, Nekatere so podobne kači, ena pa ceio labodu, ki plava V mirni vodi vrtnega bazena; Josip Stooer od ■ Magdalene razstavlja raznovrstno povrtnino in zelo velik krompir, največjega na razstavi; Anton Leban od Magdalene razno povrtnino; prav tako pa tudi Franc Kodrič, ki je kot Leban prinese! vzorce svojih najlepših pridelkov; Ivan Jerman iz Ulice Vida 12 razstavlja več vrst solate, paradižnikov in drugih vrtnih pridelkov; Jožef Lazar iz Repna štev.'16 pa lepe slive in izredno debele jabolke. Ljudje se zelo radi ustavijo pred 1,27 m dolgo in 5 kg težko sicilijansko bučo, ki jo razstavlja Valentin Švab iz Ul. Costalunga, zraven pa ima še razno povrtnino in grozdje; Purič iz Repna 15 pa razstavlja izredno debelo repo, kot da bi hotel dokazati, da jc Repen tudi domovina repe; zraven njega je Alojz Debeliš, ki prikazuje zelo lepo povrtnino; dr. Borut Kodrič pa prikazuje, kako se geji mlada solata na poseben, hiteč način, ki velja seveda za tople grede» Morda smo se pri naštevanju pridelkov, ki jih naši vrtnarji in sadjarji pridelujejo, mnogokrat ponavljali. Nič za to. Razstavo si je vredno ogledati, kmete, ki razstavljajo, pa je treba predstaviti javnosti, da bodo za prihodnje leto na VI. kmečki tabor prinesli na razstavo svoje pridelke še drugi kmetje iz drugih krajev, da bo razstava večja in da bo zastopala kmete od miljskih hribov do Stivana. KRIZ nas in vnaša v sožitje zle posledice. Ko smo te dni zbirali prispevke ; za skopljanske nesrečneže smo se mogli prepričati, da se njih izrazi sočustvovanja epo, dejanja pa vse nekaj drugega. Take vrste ljudi se, ko je treba seči v mošnjo, v hipu spremenijo v siromake. Je pač resnica, da le oni, ki jih je življenje preskušalo in jih še preskušuje od težke strani, razumejo in čutijo bolečine sočloveka. Takih je v Križu kot v pfetežnem delavskem naselju največ. Naši ljudje radi delajo in vključujejo svoje sposobnosti v delov- ni dan. A kaj pomaga, ko pa se zaslužek tako razblini; izdatki namreč rastejo mnogo hitreje kot zaslužek. Trgovina nas poljubno stiska in izžema. Cene naglo rastejo, a le počasi in z vse. mi mogočnimi krči popustijo. Saj vemo, da je splošno tako, še posebno na deželi, vendar je potrebno, da se od tukaj in tam o tem kaj napiše. Utemeljene ustne kritike* ki Jil) je na pretek, naj bodo ‘ tudi javne, saj moramo oftštetv ved kat polovico prejemkov za hrano in je to torej zadeva, ki močno .posega v naše žepe. Življenje gre tudi pri nas po tiru dela in dnevnih brig ter skrbi. Torej nič izrednega ali posebnih dogodivščin. Vendar bi radi omenili tri zadeve, ki so vedno bolj upadljive. Prva se nanaša na skrbi, ki tarejo vsakogar od te ali one strani, nekatere celo brez potrebe ali brez utemeljenega razloga. Ta skrb je že dobila naziv «lov na novec». Zaslužiti naglo, čim več in kakorkoli, takšno je načelo tega lo-va. Ne vemo; če je to neke vrste strahu pred naslednjim dnem, ali moderna bolezen. A dejstvo je, da še je ta skrb, strah, bolezen — kot pač hočete, ki je seveda splošna, ugnezdila tudi pri Naše korenine 92 let Marije «Mežnarjem» 1111 Skoro vsako nedeljo na tej strani predstavimo našim čita-teljem najstarejše ljudi , iz naše okolice in iz mesta. Tokrat smo zabeležili v ■Naše korenine» najstarejšo ženo iz Cola. Naša današnja slavljenka Marija Rauber vd. Guštin se je rodila 16. avgu sta 1871 v Vogljah, tako je v petek praznovala svoj 92. rojstni dan. Kljub svoji častitljivi starosti je naša slavljenka čila in zdrava. Ko smo jo vprašali, ka ko je dosegla tako visoko starost, nam je odgovorila, da leta so potekala kar sama m hitro, seveda v delu in velikih skrbeh za družino. Povedala nam je še, da ko je dokončala osnovno šo lo, je morala takoj iti služiti, da pomaga številni družini. Dolgo let je iz Cola pešačila v Trst z jerbasom na glavi ter nosila pro- dajati mleko, zelenjavo in sadje. Leta 1897 se je poročila z domačinom Antonom Guštinom, ki je bil Cerkvenik na Tubru, in zato ji domačini še dandanes pravijo Marija «Mežnerjeva». V zakonu je povila sedem otrok, od katerih je še Sest živih. Tudi po poroki je vedno delala, da je pripomogla vzdrževanju številne družine. Kot sierbnd in pridna gospodinja, je pomagala možu prt gradnji njune hiše in s ponosom nam je rekla, da je dosti kamna in peska prinesla na svojih ramenah, ko sta st gradila lepo hišo «v latnikih», v kateri še dandanes živi s svojim sinom. Vsi občani jo dobro poznajo m spoštujejo, saj ie bila dolgo let sluginja na šoli v Colu. Kljub svojimi 92 leti Marija «Mežnerjeva» redno kaj dela, naj si bo na vrtu ali doma. In je skoraj neverjetno, da ta naša slavljenka bere vsak dan naš dnevnik in to brez naočnikov. Čestitkam otrok, vnukov, sorodnikov ter vseh vaščanov se pridružujeta tudi uprava m uredništvo našega dnevnika in ji želita da bi v zdravju in zadovoljstvu preživela št mnogo let. M. M. SV. BARBARA V noči med četrtkom in petkom je razsajala nevihta in toča je povzročila precejšnjo škodo v vinogradih. Najbolj so prizade te trte onstran meje, kjer je padala bolj debela toča. Letina- je kazala dobro in smo upali, ds bomo imeli precej dobrega vina tako pa nam je toča nekoliko prekrižala račune. Pri strojih in drugi kmetijski opre mi je bilo vedno precej obiskovalcev Umetnik med kmetijskimi stroji POZOR! MANUFAKTURNA trgovina rado ŠPAN NABREŽINA nadaljuje veliko razprodajo do 31. avgusta 1963 OBJAVLJAMO NEKATERE CENE: Popusti od 20 do 30% na vsa oblačila Nogavice Naylon dokolenke L. 140 - Nogavice Naylon mrežaste L. 170 - Nogavice Naylon brez pete L. 160 - Delavske moške Srajce L. 700 • Flanelaste delavske srajce z nadomestnim ovratnikom 889 lir. — Delavske hlače L. 900 • Hlače «Bleu Gins LEE» otroške L. 900 • Hlače «Bleu Gins LEE» moške L. 1000 - Dežni plašči Lilion ženski in moški L. 2700 - Dežni plašči Lilion otročji L. 2100 - Dežni plašči Naylon «Seal Oro» z volneno podlogo L. 6500. Po domačem pršutu, čevapčičih in ribah se prileže kozarec dobre domače kapljice ........ .... Ti U$KO PI VO j Sjfi V I A IZVRSTNO - BELO IN ČRNO LAŠKO PIVO DOBITE V VSEH GOSTILNAH V TRSTU IN OKOLICI PrTmors^Tdnevnllf Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,5, najnižja 19,7, ob 19. uri 24,0, zračni tlak 1008,4 pada, veter 4 km jugnvzhodni, vlaga 71 odst., nebo pooblafteno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,6. Tržaški dnevu Danes, NEDELJA, 18. avgusta Helena Sonce vzide ob 5.07 in zatone ob 19.10 D.olžina dneva 14.03. Luna vzide ob 3,48 in zatone ob 19.00 Jutri, PONEDELJEK, 19. avgusta Ljudevit PROTI NEUPRAVIČENIM POVIŠKOM Strogi ukrepi prefekture za ohranitev stare cene kruha Prefekturni odbor za cono bo verjetno razširil trdno določene cena tudi za boljše vrste kruba ■ Združenja pokav na odobrava zvišanja j gg skfflr j® ' Prefektura je izdala stroga navodila, da se uveljavijo v mestu predpisi v zvezi s prodajno ceno kruha. Ta ukrep je bil sprejet potem ko so peki podražili boljše vrste kruha, in sicer vse tiste .vi* ste, ki ne spadajo pod tako imenovano «konvencijo». Povišanje znaša od 20 do 40 lir pri kg, nekateri pa so povišali ceno celo za 60 lir pri kg in prodajajo sedaj kruh, ki je bil do nedavnega po 180 lir kg. kar po 240 lir kg. V (orek v Avditorij« moški komorni zbor iz Celja Razumljivo je, da je to povišanje naletelo med potrošniki na od. ločne proteste, saj so bili kar čez noč postavljeni pred izvršeno dej. stvo: kdor hoče kupiti kruh, ki je dražji od 120 lir kg, naj ga plača po ceni, ki so jo lastniki pekarn samovoljno določili. Zadeva o ceni kruha ni nova Ze v začetku letošnjega leta so se cene povišale. Tedaj je bilo sicer tc dogovorjeno z nadzornimi erga ni. Sedanje povišanje pa je samovoljno in ga ne odobrava niti združenje pekov, ki je zanikala vest, da je samo priporoč.lo pekom, naj povišajo cene. Vprašanje cene kruha v Trstu je popolnoma različno od tega vprašanja v drugih italijanskih pokrajinah. Lastniki tržaških pekarn dobijo letno določeno količino krušne moke po nižji, politični ceni. Razliko med politično in ekonomsko ceno te moke krije vladni komisariat. Zato je tudi popolnoma krivično, da tržaški peki, ki uživajo to ugodnost, navijajo cene kruha in jih hočejo na vsak način prilagoditi cenam v drugih velikih italijanskih mestih. Poleg tega pa je treba pripomniti, da je okrog poldne in v nekaterih mestnih predelih že v poznih jutranjih urah ze-,lo težko najti v pekarnah kruh po 120 lir kg ali pa druge cenejše vrste, čeprav so peki po dogovoru z oblastmi dolžni nuditi potroš. niku kruh po «konvencionalnih cenah» v vseh dnevnih urah. Na ta način je na tisoče družin, ki ne utegnejo zgodaj jutraj kupiti ce nejši kruh, primoranih, da ga plačajo po višjih cenah. V dobro obveščenih krogih menijo, da bo prefekturni odbor za cene na prvi seji obravnaval vprašanje cene kruha in proučil možnost, da bi razširili «konvencionalno ceno» tudi na vrste kruha po 140, 160 in 180 lir kg, ki jih potrošniki najbolj kupujejo. Sedaj so v teku razgovori med prefekturo in združenjem pekov v zvezi s samovoljnim povišanjem cen. Upamo, da bo ukrep prefekture zalegel in da bobo nadzorni organi podrobno pregledali vse prodajalne kruha ter vse tiste, ki so ceno povišali, prisilili na spoštovanje dosedanjega cenika. Delavske zadruge so odločile prodajati kruh v svojih trgovinah po stari ceni, čeprav je ta sklep vezan na ekonomske težave. Staro ceno kruhu bo vodstvo Delavskih zadrug obdržalo, dokler višje oblasti ne bodo zavzele jasnega stališča o tem •iiiMiiitiiiiiiiitiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiii Zadnja pot Mile Škerlavaj Včeraj popoldpe smo v velikem številu spremili k zadnjemu počitku našo predrago pok, Milo Hrovatin vd. Škerlavaj. ki je preminila v četrtek v tržaški bolnišnici po kratki, a hudi bolezni. Krsto s posmrtnimi ostanki so pripeljali iz tržaške mrtvašnice na Opčine, v rojstni kraj pokojnice. Pri openski postaji je čakala o-gromna množica ljudi, ki niso bili samo z Opčin, prišlo je tudi veliko število vaščanov iz sosednih vasi, ki so hoteli predrago Milo zadnjič pozdraviti. Pokojnica je bila zavedna slovenska mati, ki je posvetila vse svoje življenje za vzgojo in dobrobit svojih otrok. Zadnjič so ji domači pevci v župni cerkvi zapeli lepo slovensko pesem, katero je pok. Mila tako ljubila in kot pridna pevka vedno prepevala. Dolga leta smo jo imeli med nami vedno veselo, a ko se je pred leti umaknila v zasluženi pokoj, jo je napadla zavratna bolezen in ji pretrgala nit življenja. Številna udeležba ljudi na pogrebu je izpričala, kako je bila pokojnica priljubljena in spoštovana. Pokojnici naj bo lahka domača gruda, žalujočim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje. vprašanju. Vodstvo Delavskih zadrug je o svojem sklepu obvestilo prefekturo. Potresni sunek Včeraj ob 3.33 je lokalni geofizikalni observatorij zabeležil šibak potresni sunek, katerega epicenter je verjetno okoli 265 km južno-vzhodno od Trsta. lin, Adriano Bon, Livio Schiozzi, Dlrio Crbzzoti. .Adriano Magnago in Guido .Masseria. --------, > Italijanski partizani v Kopru Včeraj je prispela v Koper delegacija italijanskih partizanov AN PL V delegaciji je trinajst partizanskih predstavnikov iz pokrajin: Bologna, Turin, Cuneo, Alessandria in Pavese. Delegacijo vodi župan iz San Giorgio di Piano Arduino Gorupi. Delegacija se bo zadržala v Sloveniji do 31. avgusta kot gost slo-venske partizanske zveze in si bo ogledala različne kraje ter se raz-govarjala z lokalnimi političnimi predstavniki. Hano« i\fht umetni ognji DanJs zvečer bej nastopih» udietnimi ognji podjetje «Francesco D’Addario» iz Francavilla al Mare (Chieti). ki bo nastopalo na temo «Vrtovi med nebom in morjem». To podjetje je zelo znano, saj je 1952. leta doseglo naslov mednarodnega prvaka. Izstreljevalo bo predvsem visoke rakete, iz katerih se bodo odprle rože. V Pordenonu bodo v soboto 24. avgusta otvorili 17. lokalni sejem dežele Furlanije-Julijske krajine. Sejem bo odprt do 8. septembra. IZLIT V CERKNO V okviru proslav obletnice vstaje primorskega ljudstva, pripravljajo v Cerknem 8. in 9. septembra odkritje grobnice nad tisoč padlim partizanom in žrtvam fašističnega nasilja ki so umrli v nacističnih taboriščih, ali so jih ustrelili kot talce. Za 800 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, so imena znana, nad 200 pa j<» neznanih. V grobnico bodo položili tudi posmrtne ostanke 90 italijanskih partizanov, ki so se borili v vrstah Tržaške brigade ln div. Natisone. ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA organizira ob tej priložnosti enodnevni izlet v Cerkno v nedeljo 8. septembra t.l. in vabi svoje člane in simpatizerje, da se ga udeležijo v čim večjem številu. Vpisovanje se vrši: TRST: na sedežu Zveze —- Ul. Montecchi 6-III. nad. v ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. in od 16. do 18. ure NABREŽINA: društvo «Igo Gruden» (tov. Rudi Pertot) SV. KRIZ: društvo «Albert Sirk» (tov. Rado Maganja) DOLINA: pri tov. Josipu Sancinu — Dolina 112 BOLJUNEC: pri tov. Josipu Bolčiču — Boljunec 12 BORŠT: pri tov. Urhu — Boršt 41 PROSEK pri tov. Ivanu Spangerju — Prosek 300 LONJER: pri tov. Oskarju Kjudru Kongres AWR V Trstu bo od 30. septembra mednarodni kongres AWR, mednarodne organizacije, ki se ukvar. ja z vprašanji beguncev in ki združuje 13 evropskih in ameriških združenj. Nagrade slikarskega tekmovanja Kmetijska zadruga v Trstu sporoča, da je na drugem slikarskem tekmovanju «ex tempore» ocenje-valna komisija določila sledeče nagrade, ki jih prejmejo naslednji slikarji: 1. Nagrada «ex aequo» (45.000 lir vsak) slikarji Sabino Coloni in Klavdij Palčič. 2. Nagrada 30.000 lir, slikarka Pedra Zandegiacomo. 3. Nagrada 20.000 lir, slikar Claudio Neviel. 4. in 5. nagrada «in natura» slikarja Romano Ukmar in Avgust Černigoj. Poleg nagrajenih so pohvalili naslednje slikarje: Albino Brando- iw >, . ' « ..........."im............""»lin."""»"»»""N.... GROZLJIV TELEFONSKI POZIV POLICIJI Čez 20 minut bo v STANDA "eksplodiral peklenski stroi,. Izpraznili so veletrgovino in sosednje pločnike Podroben pregled: peklenskega stroja ni bilo V torek bo pel v Avditoriju moški komorni zbor iz Celja, ko se bo mudil v Trstu na poti na znano tekmovanje pevskih zborov v Arezza. Ta zbor, ki ga vodi prof. Egon Kunej, je eden najboljših slovenskih pevskih zborov in zato ljubitelji petja prav gotovo ne bodo zamudili redke prilike. Čisti izkupiček koncerta je namenjen za žrtve potresa v Skopju. Včeraj ob 10.53 je dežurni telefonist letečega oddelka tržaške kvesture prejel od nekega neznanca grozljivo vest: čez 20 minut bo v veletrgovini Standa v Drevoredu 20. septembra eksplodiral peklenski stroj. Takoj potem, ko je izustil te besede, je neznanec odložil slušalko na vilice ter utihnil. Ali gre za šalo, ali za resničen atentat? — so se spraševali agenti. Na vsak način so takoj obvestili o zadevi kvestorja dr. Paceja in že nekaj minut pozneje je zdrvela proti Standi policijska «giulietta». A-genti so obvestil! ravnateljstvo veletrgovine, ki je takoj pozvalo občinstvo (v tistem trenutku je biio v štirih velikih halah veletrgovine okoli 3.000 ljudi), naj zapusti poslopje zaradi splošnih razlogov javnega reda. Ni minilo niti pet minut in že je bila veletrgovina popolnoma prazna. Tu pa tam je kak klient v trenutni zmedenosti pozabil torbo ali zavitek. ŠTEVILNE PROMETNE NESREČE Padla Je iz Fiata 500 ter se laže poškodovala Včeraj ob 10.15 so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 63-letno Santino Zappettini por. Beccari iz Ul. Tommaso Lu-ciani22. Zdravniki so ji ugotovili zlom desnega komolca ter razne druge poškodbe. V bolnišnico jo pripeljal njen sin Tullio, ki je povedal, da je mati padla iz avta Fiat 500 C, ko sta se peljala od Fernetiče v proti Opčinam Iz neznanih razlogov so se namreč vrata avtomobila nenadoma odprla in ženska je omahnila na cesto. Ce bo šlo vse po sreči bo ozdravela 30 dneh. Z isto prognozo so nekoliko prej sprejeli na ortopedski oddelek 69-letno Giuseppino Zanini iz Ulice Rossetti 26, ki si je zlomila desni gleženj ter se pobila po desnem kolenu. Zenska se je ponesrečila i pločniku med ulicama Crispi Timeus. Po nesreči je stopila neko luknjo, izgubila ravnotežje ter padla na tla. Ves sreče pa je imela 83-letna Maria Valentich por. Desco iz Vicolo Scaglioni 21. Ze priletnejšo žensko je v Ul. Oriani podrl na tla 20-letni Renato Martini, ki se je peljal z lambreto. Valentinova se bo morala zdraviti na ortopedskem oddelku kakih 10 dni zaradi lažjih prask in podplutb na čelu in po kolenih. Včeraj je prišlo tudi do števil- KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU vabi vse občinstvo na V. KMEČKI TABOR OPČINE SE DANES PROSVETNI DOM V okviru V. kmečkega tabora bodo naslednje razstave; — razstava kmetijskih strojev in orodja — razstava umetnih krmil — na ogled bodo razne pasme pi-ščet, piščancev, petelinov in kokoši — tekma v slikarstvu «ex tempore» — razstava povrtnin SPORED: Nedelja 18. avgusta: ob 10. url — otvoritev 17.30 — razdelitev nagrad razstavljavcem povrtnin in zmagovalcem tekme v slikarstvu «ex tempore» 20. — ljudska veselica s plesom 24. — zaključek tabora Kmetje točijo domala vina — Posluje dobro preskrbljen bife Za ples in zabavo igrajo « Veseli planšarji» z Radia Ljubljana VSTOP PROST . PLES BREZPLAČEN nih drugih prometni^ nesreč, ki so imele k sreči, lažje posledice čl< Mario A^oM(Ji,: 26-tolfi fcs&iči Rti iz Milj, se je okoli 1L ure peljal z lambreto po cesti v Novi prosti luki. V'bližini mlinov Varioli, kamor je bil namenjen, da bi izgojil pošto,-nnr. je .spredpJe torio ra Ato r-ja zašle) d žčll^nlško ‘tfafhico Zaradi česar je izgubil ravnotežja ter se prekucnil. Bri padcu se je pobil po obeh rokah ter po desnem sencu. V bolnišnici, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom RK, se bo moral zdraviti 12 dni. Sergio Antonini, star 20 let iz Ul, d'Azeglio 4 se je peljal z av-•tom Fiat 500 po Ul. Bonomea. V bližini poslopja št. 113 je nenadoma pred njim prečkal cesto 4-letni Franco Zucca. Malček, ki je bil stekel čez cesto k svoji mami, ki ga je čakala na drugi strani, je prišel pod vozilo, ki ga je na srečo le laže poškodovalo. Antonini ga je naložil v avto ter pripeljal v bolnišnico ob 11,55. Ponesrečenca so sprejeli na 1. kirurški oddelek, kjer .se bo moral zdraviti 15 dni zaradi raznih poškodb po glavi in kolenih ter zaradi možganskega pretresa. Ob 12.20 so prepeljali na 1. kirurški oddelek 53-letno Mario Santini por. Tremul iz Milj, Ul. Matteotti 16, ki se je tudi ponesrečila pri neki prometni nezgodi ter se bo morala zdraviti v bolnišnici dva tedna zaradi raznih poškodb ha glavi, na desni roki in spodnjem delu hrbta. Agent prometne policije, j(i jo je spremljal, je povedal, da je Santinijevo podrl na tla z avtom Fiat HOO 23-letni Franco Carrinf'h*.|ftlj; ^la^ič, ki je bil namenjen v Trst, je trčil vanjo, ko je ženska prečkala cesto. Medtem so že prihajali pred poslopje policijski džipi s kvesture in osrednjega komisariata na Trgu Dalmazia, ki so obkolili poslopje ter odvračali občinstvo z vseh pločnikov, ki obkrožajo Stando v Drevoredu 20. septembra ter z ulic Xi-dias in C. Battisti. Vsi gostje raznih barov, ki so sedeli pri mizah v drevorédu, so morali zapustiti svoja mesta. Pod vodstvom dr. Cappe, načelnika letečega oddelka, je nekaj čez enajsto uro desetorica agentov stopila v veletrgovino. Njihovi koraki so čudno odmevali po praznih, prostorih in vsem je bilo nekoliko tesno pri srcu. Ali bo res bomba eksplodirala v napovedanem času? Za njimi so prišli v poslopje še civilni čistilci min in nato tudi vojaški minerji. Pregledali so poslopje od tal do zadnjega nadstropja, toda o bombi ni bilo ne duha ne sluha. še okoli 13. ure je bilo poslopje strogo zastraženo. Pri preiskavi so sodelovali tudi agenti političnega oddelka z dr. Ambrogijem na čelu. Medtem so že prenehali z iskanjem namišljenega peklenskega, stroja. Ob 15,30 je kvestura sporočila, da ne obstaja nevarnost in da lahko odprejo trgovino. Vrata v Stando so se odprla nekaj minfit čez 16. uro in takoj potem se je množica ljudi vsula v poslopje ter se kot po navadi lotila nakupov. Ali je šlo pri vsej tej zadevi zg navadno potegavščino brezvestnega človeka, ki ni niti pomislil, da bi •jtegnila njegova lažna vest povzro-iti marsikakšno tragedijo, posebno, če bi se ljudje prestrašili in začeli brezglavo drveti proti izhodom? Ali pa gre za brezvestno konkurenčno potezo kakega poedinca? Vepjetno je, da ne bomo tega nikoli zvecjeli. Neznanec je zelo verjetno telefoniral iz neke javne telefonske govorilnice ter takoj nato utonil v mestnem vrvežu. Franco Benedetti iz Ul. Orlandini peljal z lambreto po Istrski ulici v smeri proti Sv. Soboti. Ko je v bližini poslopja št. 141 hotel prehiteti neki avto, je trčil v lambreto, hi jo je v nasprotni smeri upravljal 24-letni Cesare De Martini iz Ul. Campanelle. Do trčenja je prišlo, ker je tudi ta prehiteval neko drugo vozilo. Benedetti se bo moral zdraviti v bolnišnici od 10 do 40 dni, De Martini pa en teden. Ponesrečil se je na tekmi Na vrdelskem športnem igrišču se je včeraj laže ponesrečil 17-letni Antonio Castellana iz Ul. del Veltro 87. Mladeniča so z zasebnim avtom prepeljali na stomatološki oddelek splošne bolnišnice, kjer so mu zdravniki ugotovili več poškodb na desni čeljusti, na zobeh in na jeziku. Ce bo šlo po sreči bo ozdravel v dobrih dveh tednih mm na, se je zaletel.,/ nekega nasprotnika ter dftbil omenjen« poškodbe. Palazzovo stanje se je rahlo Izboljšalo Zdravstveno stanje 4-letnega Paola Palazza iz Rima, ki je predvčerajšnjim padel z okna v prvem nadstropju hotela Milano v Ul. Ghega, se je včeraj rahlo izboljšalo. Ker pa so bile poškodbe, ki jih je dobil pri padcu, zelo hude, so si zdravniki še sinoči pridrževali prognozo. Neprevidno prehitevanje Nepričakovana smrt Včeraj je umrl 86-letni Edoardo Zavadala doma iz Gorice, ki je pred sedmimi leti po nesreči pogoltnil paličico sončnih očal. Pred, dnevi so nastopile komplikacije in so ga sprejeli v bolnišnico. V avtobusu je kradel Agenti letečega oddelka so pred. včerajšnjim prijavili sodnijskim oblastem 37-letnega Josipa Loncia-revifeha iz begunskega taborišča, kije obtožen, da je ukradel neki jugoslovanski turistki radijski sprejemnik. t>0 tatvine je prišlo pred štirimi, dnevi ob 6, uri zjutraj. Ob tisj:} uri je bil na Trgu Duca degli. Abruzzi parkiran neki jugoslovanski avtobus, v katerem je bilo več turistov, ki so skoraj vsi dremali, Lonciarevich je prav tedaj prišel mimo ter stopil v avtobus. Opazil je, da neka ženska drži v rokah transistorski sprejemnik. Bliskovito je. segel po aparatu, ga iztrgal ženski iz rok ter skočil iz avtobusa. Zenska pa se je prebudila ter začela vpiti. Njen mož. in še nekateri drugi turisti so-,se pognali za tatom ter ga dohiteli na Korzu Cavour., ijoncia-revicha so izročili nekemu finan-carju, ki. je poklical agente lete- Stane Starešinič je nastopal v Sofiji Igralec Slovenskega gledališča v Trstu Stane Starešinič je bil pravkar petnajst dni v Sofiji, kjer je bil kongres esperantistov. Ob tej priložnosti jd v jugoslovanski espe-rantski gledališki skupini igral v Kljakovičevem «Viljemu Osv oje. valcu, glavno, naslovno vlogo. Seveda se je moral naučiti vlogo v esperantskem jeziku. Čeprav še nimamo nadaljnjih vesti, smo prepričani, da se je Starešinič dobro odrezal. Darovi za Skopje Darove v denarju in blagu sprejema osrednji zbirni center v Ul. Geppa 9, tel. 31-119, od 8. do 14. ure. Denarne prispevke pa jemata: spre- Tržaška Frančiška. Primorski dnevnik Ul. tecchi 6. knjigarna Ul. sv. Mon- Opcra «Rieletto» včeraj odpadla Zaradi nestalnega vremena je si. noči odpadla operna predstava «Rigoletta», ki bo v ponedeljek zvečer. Oni, ki imajo vstopnice za sobotno predstavo, jih lahko zamenjajo za ponedeljkovo v prodajalni v Pasaži Protti in to danes od 9 do 12.30, ali v ponedeljek od 9 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Nezamenjane vstopnice izgubijo veljavo. AUTOFORNITURE CARLO LUPO Trst, Ulica S. Francesco 18 Rezervni deli za avto Fiat menjalniki, amortizatorji bati, ležaji, tesnitveni obroči preobleke in preproge za avto Zaradi prehitevanja sta se sinoči dva motorista zaletela drug v drugega ter se več ali manj poškodovala. Okoli 21. ure se je 18-letni I čega oddelka. .........."'"'"""i....................."i...........................................................................»,...»»unii,............... ROJSTVA. SMRTI IN POROKE CINE FOTOMATERIALE ŠEGUL IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 Vabi prijatelje ■» znance, naj ga obiščejo. HVALA! Zbrani prispevki Nabrano v Krogljah: Avguštin Pečar 500, družina Fer. luga 500, Mario Gropajc 500, Avguštin Jercog 500, družina Parovel 300, družina Cesare 500, Natal Ota EOO, diužina Corsini 1150, Rudolf Žerjal 400, Viktór Ota 700, Ivan Vodopivec 500, družina Korošec 300, Marija Križmančič 300, Mirko Ota 1250, družina Sovič 300, družina Kocjančič 1000, družina Kr-mec 1000. družina Purger 500, gostilna De Luca 350, družina Pangerc 500, Maks Ota 1000, Vincenc Ota 200, družina Maver 500, Cvetko Višnjevec 500, Angelo Serli 200, družina Cupin 300, družina Fiumani 250, družina Bandi 500, Danilo Lovriha 300, Duilio Strajn 500, Josip Gropajc 1000. Skupaj 17.000. Nabrano v Dolini (4. seznam): Družini Strajn in Bertok 2000. Viktor Lavriha 2000, Danilo Bandi 2000, Josip Svetina 1000, Lucijan Svetina 1000, družina Prašelj (91) 1000, Vincenc Pangerc 1000, N.N. 1C00, N.N 1000, Angel Vodopivec 1000, Josip Ota 500, Amalija Slavec 1000. Skupaj 14.500. Nabrano v Bazovici (6. seznam): Gostilna Križmančič 10.000, Jakob Žagar 2000, Vinko Ražem (164) 1000, Toni Marc (107)'500, Angela Peršič 1000, Franc Kocjan 1000. Skupaj 15.500. Nabrano na uredništvu «P. d.» (14. seznam): Andreina Kariš 5.000 lir, družina Strajn 500, Pahor Savina 3.000. Skupaj 8.500 lir. Darovi in prispevki Prejšnja vsota Danes objavljeno 10.430.155 55.500 Skupaj 10.485.655 Oblačila so darovali: Denis Rossetti, Rafael Kocjančič (Kroglje), družina Sancin (Doli-na). Dne 17. avgusta se je v Trstu lodilo 9 otrok, umrlo pa Je 9 oseb. Umrli so: 63-letni Lionello Cirello, 55-letna Maria Stepan por, Keppi, 63-letni Francesco Canciani, 80-letna Pia Maniero, 51-letni Giorgio Butti, 52- Včeraj-danes letni Corrado Bracchi, 72-l“tni Omero riluše^oinaT<7ihirSlni "V E°®podi".ja Buri, 89-letni Eugenio Pappa, 62-letna pietro cecche^ ' mtele.8,raflst Emilia Hrovatin vd. Schermi I Pietro Cecchetti in gosDodmi» Gi»lm- OKLICI: zdravnik dr. Sergio la-cono in uradnica Diana Pecorari, u-radnlk Flavio Antonini in uradnica Fulvia Stok, zidar Francesco Rossini in gospodinja Livia Eumeni, dninar Fiore Babudri in gospodinja Gina Eergantin, agent P.S. Antonio Casa-no in uradnica Maria Luisa Candotti, elektrotehnik Mario Colonna in blagajničarka Luigia Pitacco, trg. zastopnik Ferruccio Leghissa in uradnica Nicoletta Vianello, delavec Agostino Bartoli in delavka Claudia Liotta, pomož. tiskar Antonio Fragiacomo in delavka Maria Pia Zava, delavec Antonio Behar in gospodinja Anna Cal-legarje, ladijski strojnik Giuseppe Gallo in učiteljica Laura Zimic, agent P.S. Umberto Scuntaro in gospodinja Lidia Petronio, uradnik Leone Behar ln prodajalka Graziella Martinoli, cestni stražnik Franco D’Ambrosi in gospodinja Lea Fava, gled. igralec Dario Penne in gospodinja Lidia La-gonegro, geometer Mario Alfonsi in gospodinja Gojka Berginc, cvetličar Roberto Rambaldi in gospodinja Vir-gilia Pribac, nogometaš Vito Florio in gospodinja Felicita . Vlllari, mesar Giorgio Settimi in frizerka Filomena Drago, uradnik Giorgio Pertot in prodajalka Nives Pertot, oficir Adolfo Crisafulli in gospodinja Annamaria Caenazzo, uradnik Fulvio Cozzi in učiteljica Donatella Lovisato, novinar Aldo Priore m gospodinja Angio-lip» Petfocelli, uradnik Mario Grlo W 'Šivilja Maria Tamaro, delavec Giorgio Bulich in delavka Rosalia Bullo, elektromehanik Dello Berlocchi in cvetličarka Angela Mastropa-squa, pleskar Mario Benclch in uradnica Clara Elleni, računovodja Carlo Clbiz In prodajalka Savina Stare, «FOTOGRAFIA» EGON ... ZA VAŠO POROKO TRST, UL Oriani 2 (Barriera) Tel. 93-295 agent P.S. Francesco Stane in gospo-1 in likalka Maria Pia Monteri, hl-^:n.J.a„-_.USei>p‘na Fabbro' upokojenec | dravlik Egidio Gherdol in gospodinja Egle Sandrin, električar Sergio Boschi in frizerka Giulia Sirotičh, zapisnikar Olivio, Faifer in uradnica in gospodinja Giglio-la Spetti vd. Piemontesi, podčastnik Angiolo Tosti in gospodinja Grazia Ordonzelli, cestni redar Branco Bloc-cari in prodajalka Ondina Bensi, kro. jač Alessandro Košuta in šivilja Nives Corbatti, delavec Mario Siviz in gospodinja Bianca Farina, delavec Bruno Radin in delavka Carmela Schipizza, mizar Aldo Castellan in delavka Gigliola Luis, trg. pomočnik Bruno Mozenichin prodajalka Enrica Spadavecchia, električar Giorgio Svetlic in stenograf-strojepiska Rosa Gallo, mehanik Lucio Antoni in internistka Bianca Dessenibus, trgovec Michele Millo in gospodinja Albina Milkovič, pomorščak Lucio Genzo in delavka Ivette Pustetta, kemični ana list Giorgio Moro in gospodinja Gabriela-Cester, pleskar Claudio Cher-maz in uradnica Giovanna Passante, železničar Lindoro Vesnaver in gospodinja Giuliana Furlan, mehanik Sergio Bosco in šivilja Natalia Cot-terle, geometer Diomiro Tarusslo In uradnica Lina Gombacci, pomorščak Mario Erman in uradnica Onorlria Casagrande, inž. Aurelio BucclarellI in uradnica Elvia Merlo, karabinjer Giovanni Petroselli in uradnica Edda Benvenuti, strojevodja Dario Villi m uradnica Maria Caterina Florit, mehanik Carlo Novsak in tkalka Luigia Moraš, trg, pomočnik Alberto Vidali in gospodinja Maria Križmančič, inž. Guido Salvi ln študentka Angela Maria Borruso, tapetnik Bruno Rui In klasična plesalka Vaine« Pratoiongo. elekiričar Fulvio Cleva in gospodmja Maria Grazia Tòzzi, industrijski it-vedenec Miroslao Petelin in uradnica Natalina Salina, urejevalec Izložb Guerrino De Panfilis in gospodinja Santa Bertuglla, mehanik Luigi Sessi in prodajalka Antonia Benvenuti, uradnik Sergio Bernardls In prodajalka Iolanda Fucka, uradnik Francesco Katalari in uradnica Norina Tomasi, dninar Nazario Comuzzo in vezalka Maria Ternovec, dr. v pravu Gianfranco Custo in uradnica Flavia Si-monelli, šofer Paolo Degario in gospodinja Elda Rotta, mizpr Edoardo Furlan in gospodinja Almira Scam-perle-Prasel, mehanik Paolo Potalusi ! Claudia Scarpellini, ' advokat dr. Ma-riopaolo Vattovani in gospodmja Beatrice Nice, elektromehanik Enrico Wieser in prodajalka Maria Grazia Iust, bančni nameščenec Valdemaro Wojnar in gospodmja Gianfranca Rossi, krojač Sergio Mauro in gospodinja Romanità Giuressi, zidar Giovanni Cok in šivilja Maria Luigia Ota, delavec Bruno Fabbro in gospodmja Natalina De Biasio, dninar Claudio Belinich in šivilja Lidia Viola, karabinjer Luigi Mendozzi in gospodinja Lilijana Del Castello, uradnik Ennio Odorico in Gabriella Gnesivo, mehanik Dino Vascotto in bolničarka Ir-via Zugna, delavec Giordano Lucchesi in delavka Rosa Maria Cauzer, električar, Sergio Tassin in gospodinja Maria Anna Cinquemani, bančni nameščenec Marino Palese in prodajalka Maria Cristina Trampuš, bančni uradnik Alviso Orso in gospodinja Loredana Alessio, novinar Francesco Paolo Escoffìer in študentka Neda Rosani, mehanik Silvano De Marco in prodajalka Maria Stella Cernecca, uradnik Mario Terruso In učiteljica Maria Tamaro, šofer Gaetano Volpe in tiskarka Giovanna Curri, industrijski izvedenec Enzo Lussin in uradnica Annamaria Andreosso, agent P.S. Salvatore Adocchio in odontotehnik Marcella Misson. Ui. Giulia 14; Al Lloyd, Ul Orologio 6; dr Signori Trg Ospedale 8 LEKARNE ODPRTE DANES Blasoletto Ul. Roma 16, Davanzo Ul. Bernini 4, Godina Enea Ul Ginnastica 6. Al Lloyd Ul. Orologio 6, Alla Madonna del Mare Largo Piave 2, Millo Ul. Buonarroti il, Sponza Ul Montorsino 9. BARI CAGLIARI FLORENCA GENOVA- MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 33 47 fi I« 94 36 32 29 31 7» 37 71 61 41 66 3 33 St 27 17 31 29 22 33 6 44 Sl 34 66 49 22 39 23 tl 64 11 21 46 39 71 Namesto cvetja na grob nepozabne prijateljice Mile Škerlavaj darujejo: Tereza Škerlavaj, Mara Sošič, Viktorija Sosič, Pepka Sosič, Marija Bra-načeva, Marija Wilhelm, Ivanka Dolenc in Angela Morpurgo 10.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Marije Repič daruje družina Miro Sancin 1.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Viktorja Cancianija darujejo: Lilijana, Ana, Olga, Lojza, Erika, Stana, Marija, Mila, Urša, Marija, Lojzka in Nanca Iz Boljunca 5.700 tir za Dijaško Matico; v isti namen daruje Ana Marija Kralj 1.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Marije Brane daruje družina Strajn iz Boršta 500 lir za žrtve potresa v Skopju. Katarina Kljun daruje za tiskovni sklad Primorskega dnevnika 5.000 lir. Namesto cvetja na grob predrage Mile Hrovatin vd. Škerlavaj darujejo za Dijaško Matico: Cvetka in Franc Malalan 2.000 lir, Ivana m Silvana Malalan 1.000 lir, družina Kapun 1.000 lir, družini Kraus-Skabar 5 tisoč lir. Namesto cvetja na grob pok. Marije Repič daruje družina Germani 2 tisoč lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Marije Brane daruje Ana Barej 1.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na prerani grob Mile Škerlavaj daruje Zora Cok z družino 5,000 lir za Dijaško Matico. SOŽALJE Ob nenadni smrti dolgoletne članice Marije Brana izreka Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu iskreno sožalje globoko prizadetim sorodnikom in svojcem. SOŽALJE Prosvetno društvo v Skednju izreka svojemu tajniku Klavdiju Repiču iskreno sožalje ob težki izgubi drage mame Marije. Slovenska prosvetna zveza Izreka globoko sožalje svojemu dolgoletnemu blagajniku Klavdiju Repiču ob bridki izgubi mame. 17. tega' meseca je preminil Anton lež trgovec Za njim žalujejo: žena GIUSEPPINA, hčeri ERVINA in PIERA, sin GUIDO, snaha VELLEDA, vnuk PAOLO in ostali sorodniki. Pogreb bo danes v nedeljo ob 17. uri iz domače hiše pri Domju št. 33. ENALOTTO X22 XXX 1X2 X 1 2 Štiri dvanajstice dobe po 5 milijonov 739.000- lir, 76 enajstič dobi po 226.500 lir in 826 desetic po 20.800 lir. Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustil Anton Stepančič Pogreb bo v ponedeljek ob 16.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči: žena OLGA, hči ALMA, sin BRUNO, vnukinje in ostalo sorodstvo. Trst, 18. avgusta 1963. NOČNA SLUŽBA LEKARN OD 16. do 31. AVGUSTA Crevato, UL Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, URARNA - ZLATARNA •—LAURENTI Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240 Bogata izbira ur in zlatnine za POROKE in KRSTE Poseben popust ! Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni za pustil naš dragi oče FRANC CANCIANI-KOCIJANČIČ trgovec Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 11 uri mrtvašnice tržaške bolnišnice v škedenjsko cerkev, nato iz na domače pokopališče Žalujoči: sinova, vnuki, bratranci in rstalo sorodstvo, Žalovanju se pridružuje družina Bratoš ■ Gerželj Trst - Skedenj. 18.8.1963. ZAHVALA. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami spremili na zadnji poti našo nepozabno mamo MILO HROVATIN vd. ŠKERLAVAJ Posebna zahvala gg. zdravnikoma dr. Dominisu ter osebju sanatorja «S. Giusto» za njihov'trud, dr. Slavku štruklju in darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin. Družine: ŠKERLAVAJ, MALALAN in AGELL1 Opčine, 18. avgusta 1963. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v torek, 2». avgusta ob 21. uri v Avditoriju v ÌUici Teatro Romano KONCERT MOŠKEGA KOMORNEfÌA /BORA t/ CELJA pod vodstvtìm dirigenta ~ prof. EGONA KUNEJA Zbor bo na poti skozi Trst na mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Arezzu. CISTI DOBIČEK JE NAMENJEN ŽRTVAM POTRESA V SKOPJU Vstopnice po 300 in 200 lir bodo v prodaji od ponedeljka 19. t.m. dalje v Tržaški knjigarni ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. Kmena liJTTJfJTTJ ritr-i predvaja danes dne 18. t.m. z začetkom ob IB. uri (ob 20. uri se predstava nadaljuje na prostem ) film Metro — technicolor, ki ga ne boste pozabili: Igrajo: PABLITO ALONZO — JOSELITO — MARIA PIAZZAI — LUZ MARQ1JEZ — JOSE MARCO — ISMEAL ELMA — PORFIRIA SANCHIZ V ponedeljek, dne 19. t.m. Z začetkom ob 18. uri — ob 20. uri na prostem — ponovitev barvnega filma «I DUE MONELLI», KI IMO P P O S E K - K O IM 7 O V K L predvaja danes dne 18. t. m. z začetkom ob 18. uri sentimentalni in dramatični film Metro: PONTE VERSO IL SOLE Igrajo: CARROL BAKER — JAMES SHIGETA — JAMES YAGI Hff* ,»:»••••.'. (••ai: • i rinn , i> Ili! ilsae-i V ■■iusu'iu uopi mi io RIHO «I ÌRIS» r KOS ek predvaja danes dne 18. t. m. z začetkom ob 16. uri krasen film v technicolor: LE VERGINI Dl ROMA» Igrajo: LOUIS JOURDAN — SYLVIA SYMIS POLETNI KINO «SATELLITE» NASELJE s. SERGIO — OB ZAČETKU AVTOBUSA ŠTEV. 21 predvaja danes dne 18. t.m. z začetkom ob 20. uri dramatični film VVarnercolor: BUIO IN CIMA ALLE SCALE (Tema vrh stopnic) Igrajo: R. PRESTON — D. MC GUIRE V ponedeljek, 19. t. m. z začetkom ob 20. uri pustolovski film Metrocolor: ( TARZAN E IL SAFARI PERDUTO (Tarzan in neuspeli safari) Igrajo: GORDON SCOTT in BETTA ST. JOHN MADAL0SS0 v Trstu, Ul Torrebian-ca 26 vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice —■ originalne PEHMAKI.EX — Cene ugodno R* E» D.A.T.A. Trst,-Ul. F. Severo št. 5b — Tel 31893 nudi priznane akumulatorje (baterije) So A* F« A* in vse elektroavto predmete in nadomestne dele Novi lastnik LISJAK (LIS LA NI) se vljudno priporoča POŽAR ARTEMIO TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373 TOVORNI PREVOZI ?.“• PRIZNANO MEDNARODNO AVTDPHEVD2NIŠK0 PODJETJE LA GOR IZ1ANA GORICA - Ul Duca d'Aosta IMO - Tel 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ, VSAKOVRSTNEGA BLAGA Kino » Nazionale >15.00 «Adultero lui, adultera lei». Prepovedano mladini. Arcobaleno 14.30 «11 diabolico dr. Satana». Prepovedano mladini. Excrls'or 13.CO «Totland Yard, mosaico di un delitto». Fenice 14,3C «Wincester 73» technicolor. .Grattacielo 15.00 «Parigi nuda». Pre povedano mladini. - -Supercinema 14.30 «Sexy nel mondo» technicolor. Prepovedano mladini Alabarda 15.00 «Sangue caldo». Robert Mitchun., Filpdrammatico (4,30 «L’isola in capo | al. mondo». D. Adams. Prepovedano | mladim. Aurora ■ió-.OO «La nave matta di mi-i šter Roberts». Cristallo 15.30 «Va e uccidi». Frank Sinatra. Capito! 15.30 «Pic-nic» technicolor. W. Holden, Kim Novak. 'Garibaldi 15it5 «Gli inesorabili» tech : p’ico'lor.' Burt LancaSter. Zadnji dan. Massimo 14.30 «Gli avamposti della i gloria». 'Impero 15,00 «Le avventure di caccia del prof: De Paperis». Moderna 15.30 «Due settimane in una attra -crrtà» -technicolor. K. -Douglas. Asteria 15(00 «Il dominatore .dei sette > roani» technicolor. Rodj-Tgytórì J-led-: dy Vessa:. Astra 15.00 «Zorro alla corte di ,Spa-gii a». Vittorio Veneto f5.30 ftévija ' pólicij-' sk-ili ÌUrnpv, «I gialli di .Edgard Wal-i lace N. 3». Abbazia 14,30 «I cavalieri del Nord .Ovest» technicolor,. John Wayne, Marconi 14.30 «La legge del più torte» seopecolor. Glenn Ford. Ideale 14.30 «Duello a S. Antonio» technicolor. Errol Flyn. KINO NA PROSTEM Satellite 20,00 «Buio in cima alle scale» warnercolor, R. Preston. Marconi 20.15—22.00 «La legge del più forte» seopecolor. Glenn Ford. Paradiso 20,00 «Lo sceriffo scalzo» technicolor. Elvis Presley. Skedenj 20.00 (v dvorani ob 18) «La Fayejte (una spada per due bandiere)» technicolor. Edmund Pur-dom. Jutri «Rocco e i suol fratelli». Danes; v MIRAMARU predstava «Luči ih zVokl». Db 21 url v nemščini «Der .Mise.rtraum vop Mira-mare», ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan in Karlota» Ponedeljek: v MIRAMARU predstava «Luči ; in zvoki». Ob 21 - 1 ob 22.15 v Italijanščini «Maksimilijan in Karlota». _ Goriško-beneški dnevnik TURISTIČNA ZVEZA KOPER Koper — Titov trg Ponedeljek, 19.VIII. — 20.3« SLAVNI ŠPANSKI «TRIO DE SANTA CRUZ» BARCELONA Na sporedu najbolj popularne španske, mehiške, čilske, paragvajske, afriške in druge pesmi. «Trio de Santa Cruz» je nastopal v Las Vegasu, Holly-woodu, Saint Tropezu, v pariškem Moulin Rougeu. in drugod. Sodeloval je v vseh znanih španskih in mehiških filmih. Rezervacije in predprodajo vstopnic vrši Turistična zveza Koper, telefon 21-275 in 21-056 Ljudska knjižnica v Trstu bo zaprta od 19. avgusta do 5. septembra. Prosvetno ’ društvo v Skednju organizira v nedeljo 25. avgusta 1963' izlet v Rakov Škocjan. .Logatec, Predjamski grad m Postojno Vpisovanje in pojasnila na sedežu v via dl Ser vola. 124-1 vsak dan razen ob sobo tah in nedeljah od 20 30 do 21.30. Prosvetno društvo Andrej Cok i Opčin priredi dne 25 8. enodnevni izlet na Vršič Na povratku si bodo izletniki ogledali znameniti botanični vrt tri Mlinarico v Trimu Vpisovanje vsak dan v trggvinl Ura-Sček. SPDT priredi 1. septembra Izlet z avtobusom v Trento z vzponom na Prehodavce tri Vršac s pogledom na zgornja Triglavska jezera Vol-sovarije v uradnih urah v Ul. Gep-ba 9. Šolske vesti Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne tazrerie » klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. dn 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11 neprekinjeno do 25. septembra 1963 Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. lir. VRTOVEC JOŽE (jr.) specialist za ustne in zobne bolezni asistent na zobodravniški univerzitetni kliniki v I* A D OV I Trst, Ul. Mercadante 1/1 vogal Ul. Carducci Ul, Milano Telefon 68-349 S SEJE OBČINSKEGA SVETA V SOVODNMH Za ureditev ceste na Vrh jo je potrebno tudi asfaltirati Ker jo rabijo tudi vojaki, naj prispevajo za njeno popravilo * Občina se bo obrnila na ustanovo ISES za gradnjo novih in popravilo starih šol jaška vozila, zlasti tovornjaki, v J jo vložiti prošnjo za sprejem na-Tnnogo manjšem številu kot pa po pisano na posebnih tiskovinah, ki : 1_: _ _ ti.L _ j • .. I , , , x i •• Mali oglasi KOPALNE OBLEKE, perilo, poletne bluzice iz pletenine nogavice ter vse sezonske artikle za ženske. muSke in otroke p0 nalmžjih cenah v Trstu dobite pr' «MAGLIABELLA» lig Kor zu Garibaldi 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje Postre ženi boste v vašem leziku POKRIVANJE PODOV Ul podi Iz plastike, guma, linoleum od 5U0 Iti dalje, preproge In plastične preproge za hodnike vseh vrst. žimnice za kopanje od 3900 lir dalje, žimnice iz platna spremenljive v naslanjač za morje od 5500 lir dalle dobite pri «iTALPLAST», Trst. Trg Ospedale 6, tel. 95-919 ISCEiMò gostu niča rja za Društveno gostilno v Gabrovcu. Informacije ' dobite ob sobotah zvečer in ob nedeljah zjutraj v isti gostilni. TRŽAŠKA DRUŽINA išče hišno pomočnico, ki je pripravljena presbiti se tudi v Inozemstvo. Zelo dobra plača Naslov na upravi lista. SPERJMEM takoj dve vajenki 15-16 let — Centralbar — Opčine, Narodna utica St. 48. Pretekli petek zvečer se je občinski svet iz Sovodenj sestal na seji, ki je bila verjetno zadnja v poletnem času. - Po prečitanju zapisnika' zadnje seje in, sklepov upravnega odbora SO svetovalci, bilo jih je pčlsotnjh 10 od celotnega števila 15, odobrili Za nadaljnjih 10 let konvencijo zà pobitarije direktnih daVr kov. Tak.0 bo' ostala, v veljavi -še do leta 1973 pod sedanjimi pogoji'.' Odobrili so nadalje doklado po 2400 lir mesečno občinskim uslužbencem na podlagi draginjske lestvice, ki je zanje v'veljavi. Prav tako so odobrili potrebno jamstvo za dosego posojila 6.467.466 lir pri državni blagajni v Rimu za kritje lanskoletnega občinskega primanjkljaja. Svetovalci so nadalje odobrili sklep občinske uprave, da se bo obrnila na ustanovo ISES in prenci nje dosegla zidavo novega >šo)-skeiga poslopja v Sóvodnjah in popravilo šol v Gabrjah, Rupi in na Vrhu, Kot znano je občina že pred čašoril poslala v Rim prošnjo za državni prispevek za izvedbo tega dela. Ker-pa je tam postopek precej dolgotrajen upajo, da bodo preko IS E S laže in hitreje uredili to zadevo ter končno prišli do primernih šol tudi v sovodenjski občini, saj so v sedanjem stanju res kaj malo primerne za svojo nalogo. Pregledali so tudi proračun za leto 1963 in prenesli nekatere postavke tja, kjer se je izkazalo, da so bolj potrebne, ne da bi spremenili končno proračunsko vsoto. Pri zadnji točki so obravnavali razna vprašanja, ki niso bila izrecno na dnevnem redu. Tako so sklenili, da ne bodo nikomur odstopili neko obč-jnsko zemljišče v Kupi, ker mora biti v rezervi za eventualne občinsko gradnje. Ker je bilo na seji prisotnih tudi nekaj občanov z Vrha, s,e je razvila debata tudi o cesti na Vrhu. Na vprašanje enega izmed Vr. hovcev sta župan in podžupan obrazložila, kako je s popravilom poti ali po domače «klanca»,-ki pelje z Viha do pokrajinske ceste De-\ etaki-Martinščina. Povedala sta, da še sedaj ni točno določena občinska meja na tem predelu, kakor ni določena tudi med Sovod-njami in Gorico, To zadevo bodo morale pristojne oblasti in obe ob. činski upravi z njimi čimprej razčistiti in urediti vse potrebno, da bodo tudi Vrhovci prišli do dobre asfaltirane ceste, ki jih bo pove-žala z ostalim svetom. Cesta v sedanjem stanju ne vzdrži popravila, ker jo vsak večji dež ponovno razrije. V zadnjem času je vojaška oblast pripomogla k ureditvi in asfaltiranju ceste iz Petovelj mimo Vrha proti Debeli griži. Ta cesta gre komaj kilometer od zgornjega konca vasi, po njej pa gredo vo- lesti, ki prihaja ng Vrh z Martin-ščine ali Devetakqv. Zato bi bito prav, če bi vojaška oblast poskrbela tudi za popravilo in ureditev te ceste, ker niti ena niti druga občinska uprava nimata dovolj sredstev, da bi lahko izvedli to delo tako, kot je potrebno. Po drugi strani pa so prav vojaška vozila, ki pesto najbolj rabijo in pokvarijo. . , . Prijave v slovenski dijaški dom v Gorici Uprava slovenskega dijaškega doma v Gorici nam je poslala naslednje obvestilo: Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1963-64 v slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, mora- jih lahko dobijo pri upravi tega zavoda. Take prošnjo bo uprava sprejemala, dokler bo še kaj razpoložlji. vih mest v zavodu. Podrobnejša pojasnila in navodila lahko dobijo prosilci pri upravi slovenskega dijaškega doma v Gorici, Ul. Montesanto 84, vsak delavnik od 10. do 12. ure. Uradne ure trošarinskega urada Od jutri, v ponedeljek 19. t.m dalje bo trošarinski urad v Dober dobu (Ufficio imposte di consu mo) Zamenjal svoj delovni čas Namesto v dopoldanskih urah kot do sedaj, bo odprt popoldne od 15. do 17. ure. Urad ima svoje prostore v občinski hiši. TEMNA ULICA V PODGOKI Občina naj ojači poulično razsvetljavo Občinski svet iz Gorice je na svoji zadnji 'seji odobril tudi najetje posojila 5(J milijonov lir v Rimu za okrepitev ulične razsvetljave po raznih predelih občine. Občani iz Podgore opozarjajo s tem v zvezi, naj občinska uprava ne pozabi tudi na ta kraj in naj napelje ulično razsvetljavo tam, kjer je še nimajo, ali,je pomanjkljiva. Tako je sedaj skoraj popolnoma v temi tisti del Ul. Madonnina, ki gre od železniškega podvoza v smeri proti čuvajnici in Ločni-ku. V zadnjem času so tu zgradil'. precej novih hiš in tudi pro. met z vozili stalno narašča. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi občina postavila nekaj cestnih svetilk in tako olajšala promet in preprečila nesreče tudi zvečer in ponoči. Začetek lova na Goriškem Te dni se je začela tudi v naši pokrajini lovska sezona z začetkom lova v 13 lovskih rezervah na nezaščiteno divjad. Lov na zaščiteno stalno divjad se bo začel s prvim septembrom, od 15. septembra da- llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii PO PODATKIH OBČINSKE UPRAVE Napeljave občinskih podjetij so vredne 1428 milijonov Koliko smo v Gorici potrošili vode, plina in elektrike v prvih dveh mesecih letos Upravni odbor goriške občine je na svoji zadnji seji pretekli ponedeljek sprejel med drugim tudi sklep, da bodo v kratkem predložili občinskemu svetu v pregled in odobritev obračun občinskih podjetij za leto 1962. Naše čitatelje bo gotovo zanimalo nekaj podatkov o potrošnji vode, elektrike in plina na področju goriške občine. Po uradnih podatkih je bilo na področju občine ob koncu leta 1962 za 29.519 km elektrovodov v zemlji, za 137,4 km po zraku, dalje smo imeli 67 km napeljave plinskih cevi ter za 122,8 km napeljave vodovodnih cevi. Vrednost teh napeljav je ocenjena ekrog 1.428 milijonov lir. V prvem dvomesečju letos smo imeli 6.170 potrošnikov za plin, ki so potrošili v dveh mesecih okrog 360 tisoč kub. metrov plina. Potrošnikov elektrike je bilo 21.224; kar se potrošnje elektrike tiče naj omenimo, da je šlo za razsvetljavo po zasebnih hišah. 1.052.999 kWh, za javno razsvetljavo 251.655 kWh, za gospodinjske potrebe 1781.148 kWh in za pogonske potrebe 1.828.427 kWh ali skupaj 4.922.229 kWh električne energije. V istem obdobju so zasebniki na področju občine potrošili 349.339 kub. m vode, 57.823 kub. m je je Slo za javne vodomete, 535 so odpeljali v razne kraje z avtocister-nami, 835 kub. m so Jo porabili v kmetijstvu za namakanje ter konč- be raznih javnih ustanov. V celoti smo torej v prvih dveh mesecih letos porabili 563.674 kub. metrov vode. V poletnih mesecih se je potrošnja elektrike in plina znatno zmanjšala, po drugi strani pa se je močno povečala potrošnja vode, kar je v zvezi s sezonskimi pogoji in okoliščinami. Vsekakor že teh nekaj številk prikazuje važno funkcijo, ki jo opravljajo mestna podjetja pri preskrbi prebivalstva. Prispevek za vodovod na Vrhu in v Martinščini Furlanski vodovodni konzorcij (CAFO), ki ima svoj sedež v Gradiški in katerega član je tudi sovo-denjska občina, je dobil odobren te dni državni prispevek 20 milijonov lir. Ta prispevek je določen za gradnjo in ureditev vodovoda na Vrhu in v Martinščini. ‘ IZ DOBERDOBA Povratek in odhod otrok na počitnice Županstvo v Doberdobu javlja, da se bodo jutri, v ponedeljek 19. t.m. vrnile deklice, ki so prebile počitnice z drugo počitniško izmeno v Gradežu. Prihod avtobusa v no 155.142 kub. m je šlo za potre- Ronke pred trgovino s pohištvom Radio Trst A 8.30: Poslušali boste; 9.00: Kme- NEDEUA, 18. AVGUSTA 1963 Za sam orkester; 11.25: Roditeljski krožek; 13.25: Pisana glasba; 14.00: Komorna glasba; 14.30: Glasba na ja: 17.00: «Cavalleria Rusticana»; 18.25: Plesna glasba; 19.15: Športni dnevnik; 20.25: Herman Melville: «Beli Jopič»; 21.00: Radijska križanka; 22.00: Luči in sence; 22.15: Koncert sopranistke Diane Delmon-te in pianista Giorgia Favaretta. II. program tijska oddaja; 9.30: Slovenske zbo- prostem; 16.30: Glasbena fantazl-rovske skladbe; 11.15: Oddaja za najmlajše: «Smaragdni zob», pravljica; 11.40: Vesele harmonike; 12.00: Cerkveni zbor od Sv. Ivana prj Trstu; 12.30: Glasba po željah; 13.30: Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45: Na klavir igra Francois Ver-tneille; 15.00: Ansambla Al Caiola in Joss Baselll ; 15.20: Portret v miniaturi: Pino Donaggio; 18.00: Dela velikih mojstrov: Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada v D-duru K' 250; nato igra violinist Giuseppe Prencipe; 17.00; Popoldanski ples; 18.00: «Pot z nihilistom». Novela: 18.20: Arturo Mantovani in George Melachrino; 19,00: Pojeta Dalida m Nicola Arigliano; 19.30: Sestanek v Parizu; 20.00-: Sport; 20.30: Večer s Percyjem Faithom, Tonyjem Dal laro in Valentinom Liberacejem 21,00: Iz slovenske folklore: «Pratika»; 21.30: Skladbe za godala; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Modemi ritmi; 23,00: Pollfonska vokalna glasba. 9.30: Kmetijska oddaja: 12.00 : Plošče: 12.30: Glasbeni vložek; 13.00: Almanah; 13,30: Glasba po željah. Koper 5.00: Prenos KL; 7.15: Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL: 8.40: Domače viže; 9,00: Naša reportaža. 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Poje zbor društva «Ivan, Cankar» iz Trsta 10.00: Prenos RL; 10.30: Operne ari je; 11.15: Poje Frank Sinatra; 11.30 Z jugoslovanskih glasbenih -festiva lov; 12.10. Glasba po željah; 12.37 Zunanjepolitični pregled; 12,45 Lahka glasba; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah: 13.40: Glasba po željah; 15.10: Zabavna glasba; 15.15; «Ko lunca plava čez Miramar...»; 16.00. Prenos RL; 19.00: igra orkester Emilio Reyes; 19.30: Prenos RL: 22.15: Plesna glasba; 22.37: Športna nedelja; 22.45: Plesna glasba; 23.00-Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 6.35: Jutranja glasba; 7.10: Almanah; | 8.20: Italijanske narodne pesmi In I plesi; 9.00: Nabožna glasba; 11.00: A 7,45: Jutranja glasba; 9,00: Oddaja za ženske; 10.00: Glasbeni leteči krožnik; 10.35: Glasba za praznični dan; 11.35: Pevski program; 13.30: Gospa ob trinajstih vam predstavlja; 13.40: Don Kihot; 14.00: Nedeljski pevci in orkestri; 15.45: Glasbena prizma; 17.00: Glasba in šport; 18.35: Vaši najljubši pevci; 19.50: Srečanje na pentagramu: 20.35: Sama glasba; 21.35: Evropa poje. Ili. program 17.05. «Mož, ki je srečal samega sebe» — radijska Igra; 19.15: Pre gled francoske kulture: 19.30: Vsa kovečerni koncert; 20.30: Revija re vij; 20.40: Bela Bartok, sonata štev 2 za violino in klavir; 21.20: Glusep pe Verdi: «Don Carlo». Slovenija 5,00 do 8.00: Dobro jutro; 8.00-Mladinska radijska Igra; 8,30: Kratek obisk pri skladatelju Marjanu Kozini; 8.50: Deset minut s flavtistom Fedjo Ruplom: 9.05- Naš! poslušalci čestitajo; 10.00: Se pomnite, tovariši; 10.30: Nedeljsko glasbeno dopoldne; 11.30 Nedeljska re- | llilru |Mi|»ruvila in |ini(la)a I V aparatov I pralnih slroji-v I elcklropispociinjskih predmetov Kadi* TRE VIS AN Trst, Via S Nicolò 21, tel 24-018 Popravila: Via delle Milizie 3, telefon štev. 76-276 6-976 | portaža; 11.50: Tisoč pisanih tak tov za dober tek; 12.05: Naši poslušalci čestitajo; 13.15: Zabavna glasba; 13.30: Za našo vas; 14.00. Koncert pri vas doma; 14.15: Operni koncert; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Danes popoldne (šport, glasba in še kaj); 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: «Pod lipco zeleno». Številnim zvestim poslušalcem narodnih melodij; 20.40: Z lokom po strunah; 20.50: Športna poročila; 21.00: Galerija opernih likov: 22.15 Skupni program J RT; 23,05: Za mlade plesalce. Ital. televizija 10,15: Kmetijska oddaja: 16.15: Športno popoldne: 18,00: Program za najmlajše; 19.10: Televizijska t-gra; 20.15: Sport; 20.30: Dnevnik: 21.05: A. Dumas: «Il cavaliere dl Maison rouge»; 23.05: Športna ne delja, nato dnevnik. drugi kanal 18.00: Theodore Drelser: «Ameriška tragedija» — Vil. nadaljevanje in konec; 21.05: Dnevnik; 21,15 Poletno vzdušje; 22.20: Borba proti gangsterjem. Ponedeljek, 19. avgusti 1963. 18.00: Program za najmlajše; 20,00: Sport: 20.30: Dnevnik; 21.05: Churchill: Neustrašna leta — Evropa v plamenih: 21.55: Koncert pianista Arturja Benedetti-Michelange-lija: 22.45: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: «Pred večerjo» Viktorja Rozova; 23.10: Nočna športna poročila. Jug. televizija 9.00: Prenos kolesarske dirke «Po Jugoslaviji» — I. etapa; 10.00: Kme tijska oddaja; 10.30: Nadaljevanje prenosa 1. etape kolesarske dirke «Po Jugoslaviji»; 14,30: Prvenstvo Evrope v veslanju; 19.30: TV helikopter 12;' 20.00: TV dnevnik; 20.45: «Eva hoče spati» — poljska filmska komedija; 22.15: Poročila. Ponedeljek, 19. avgusta 1963. 19.30: «Denis na vrtu» — zabavna filmska zgodba za otroke; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Tedenski šport ni pregled; 20.45: «Mi Ukrajinci» — sovjetski glasbeni film; 22.15: Poročila. je predviden ob '10.40. Starši ali spremljevalci naj pridejo po deklice ob določeni uri. Prav tako jutri ob 8.30 bodo odpotovali v Gradež na počitnice dečki, z avtobusom izpred trgovine s pohištvom. Tretja izmena v počitniški koloniji v Forni di Sopra se bo začela dne 23. avgusta za dečke in 24. avgusta za deklice. Odhod je predviden v omenjenih dneh iz Gorice, s Korzt, Verdi nasproti italijanskega učiteljišča.. Franta Uršiča ? m pokopati Hovodnjah Včeraj popoldne sojsp-remili znanci' irf prjjgtelji .^k’zadnjemu počitku na pokopališče v Sovodnjah Franca Uršiča iz Sovodenj, ki je 'dočakal lepo 'starost 64 let. pokojnik je bij krepka domača korenina, ki je bil dolgo vrsto let kamnosek in v tem svojstvu delal pri raznih podjetjih tudi v Nabrežini. Pogreba se je udeležilo lepo število znancev in prijateljev, saj je bil pokojnik znan in spoštovan mož v vasi in tudi po sosednih krajih. lje pa je dovoljen lov ptičev. Pokrajinska lovska zveza šteje sedaj približno 350 lovcev. Izlet SPD v Postojno Ljubljano in Iški Vintgar Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča vsem prizadetim, da je še nekaj mest na razpolago za avtobusni izlet, ki ga priredi društvo v nedeljo 25. t. m. v Postojnsko jamo, Ljubljano in v Iški Vintgar pod Krimom. Kdor bi se želel pridružiti, mora imeti svoj potni list in vizum, ker so prošnjo za skupili vizum že vložili. Vožnja stane 1500 lir. Povratek istega dne zvečer. Goriška Pro-Ioco # sc pritožuje Dve nesreči na delu Včeraj dopoldne ob 10.40 je prišel po pomoč v civilno bolnišnico v Gorici 16-letni Mario Arnosti iz Gorice, Ul. Corno 4. Na delu pri podjetju Francesco Grusovin v Gorici se je namreč malo prej ponesrečil in se ranil na sredincu leve roke. V bolnišnici so ga pridržali za 20 dni. Opoldne pa so nudili pomoč tudi 35-letnemu Giovanniju Vinci iz Zdravščine št. 22, ki se je prav ta, ko ponesrečil na delu ter sl zlomil desno roko v ramenu. Tudi on se bo zdravil v bolnišnici 20 dni. Predsednik turističnega društva Pro-loco v Gorici, Scarel, je v posebni izjavi za tisk poročal o dosedanjem delu tega društva na kul-turno-turističnem področju. Omenil je ugoden začetek z otvoritvijo «ceste vina in češenj» v Brdih, katere uspeh je presegel vsa pričakovanja in povečal število obiskovalcev teh lepih krajev. Potem pa je pristavil, da z izvedbo drugih prireditev in manifestacij, ki jih je imelo društvo na programu za letos, niso mogli nadaljevati, ker da niso prejeli tiste moralne in materialne pomoči, ki so jo obljubile razne ustanove. V kratkem bodo imeli občni zbor društva, na katerem se bodo pogovorili o bodočem delu in programu. v Gorici VERDI. 15.00: «Il coltello nella piaga», Sofia Loren in Antony Per-kins. Italijanski čmobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 15.15: «Amore difficile», Nino Manfredi, Vittorio Gassman, C. Spaak in Claudia Moore. Italijanski čmobeli film. Zadnja predstava ob 22.. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 15.30: «Caterina di Russia», Sergio Fantoni in H. Neff. Italijanski barvni film v cinema-scopu. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 15.15. «Giulio Cesare il conquistatore delle Gallie», Ca-meron Mttchell in Dominique Wilms. Italijansko francoski barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21150. v Tržiču NAZIONALE. «Ursus, gladiatore ribelle», Dan Vadiš in Josè Greci. Barvni film. EXCELSIOR. «Rommel, la volpe del deserto», James Mason. AZZURRO. «Sepolto vivo», Ray Mil-land in Hazel Court. Barvni film v cinemascopu. PRINCIPE. «Budda», Kojiro Kongo in Cherita Soliš. Barvni film v cinemascopu. Uoiiknh RIO. «Dieci italiani per un tedesco», Gino Cervi. EXCELSIOR. «Un dollaro di onore», John Wayne in Dean Martin. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 26,2 stopinje ob 11.30, najnižjo 16,8 stopinje ob 3. ponoči. Povprečne dnevne vlage J* bik) 70 odstotkov. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od il. do 17. avgusta se je d goriški občini rodilo 32 otrok, umrlo je 16 oseb, porok je bilo 7 in oklicev, 9. ROJSTVA: Fulvio Gori, Paola Marciante, Marco Marcocig, Clau-' dig Marcocig. Francesca Bregant,, Rossana Puel, Giuliana Cuzžit. Baolu Delfabro, Giancarlo Marassi, Laura Vida, Manuela Scopimeli, Franco Tomasin. Lucia Tentor, Ornella Mermoglia, Lorenza Perco, Tamara Berardi, Manuela Trevisan, Barbara Paoletti Maurizio Pàlio," Antonella Urli, Cariò" Gasparini, piena Bonifazi, Simonetta Di Benedetto, Silvia Zotti, Eleni) Dnnda, Simone Gabas, Rita Bossolo, Lucio Treu, Massimo Fran-zoni, Antonella Furlan, Dario Mst-tiussi, Gianni Berin. SMRTI: 67-ietna Elisabetta Filla, upokojenec 88-letm Clemente Mu-rador, gospodinja 74-letna Giovan. ria Vattovaz, vd. Gorlato, 40-letm Emilio Bevilacqua, trgovec 6B-letni Pietro Minguzzi, upokojenec 76-let-m Giovanni Cernie, 51-letni Federico Primožič, posestnik 79-letni Giacomo Valli, upokojenec 65-letm Nicola Scardigno, čevljar 63-letni Luigi Vidmar, gospodinja 55-letna Caterina Blasizza, por. Ballaben, 66-lot.ni Edoardo Zavadlal, 88-letni Vincenzo Zoccal1, Upokojenec 74-letni Giuseppe Tralci, gospodinja 74-letna Francesca Tomsig, vd. Ma resi. upokojenka 80-letna Teresa’ Batistič, vd. Krajnik. POROKE: stražnik Pio Falanga in tekstilka Bernarda Kenda, so-boSlikar Arnaldo Sutteri in gospodinja Elena Devetag, kemik Umberto Di Blas in gospodinja Rita Battisti, šofer Umberto Cum in te tekstilka Nives Vidoz, gradbeni delavec Ivaldi Tomasin in trgovska pomočnica Edda Perco, karabinjer Michele Gabriele in gospodinja Rita Bellotto, trgovski zastopnik Giovanni Previsto in tekstilka Lidia Soggia. OKLICI: Giuseppe Chiatti in Fio. ra SasSara, vicebrigadir karabinjerjev Salvatore Torre in gospo-d;nja Roka Ragaglia, karabirtjer Vittorio Grasso in gospodinja Bruna Sacchetti, uradnik Giorgio Ne-gusanti- in uradnica Liliana Riosa, mestni stražnik Nino Bigarint in vrtnarica Lidia. Paoli, steugar Se-quiliò Curzola in tekstilka Maria Ambrosi, industrijski izvedenec Bruno ZmIIì in gospodinja Clelia Curatoli, upokojenec Romano Marini in tekstilka Teresina Zanut-tjn, uradnik Antonio Ciaglia in gosptttirnja' Edda Trevisan. ROJSTVA, smrti in poroke JULIJA V OBČINI DOBERDOB V mesecu juliju je bila v dobew dobski občini ena poroka, eno rojstvo in ena smrt. Rodila se je v bolnišnici v Tržiču Patrizia Fran-dolič. Na Palkišču pa je umrl 10 mesecev star Renato Peric. V Doberdobu ata se poročila Elda Marussi in Luciano Peric. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, so z nami sočustvovali in nam sti ob strani ob hudi izgubi naše dl ge mame in stare mame Katarine Pisk roj. PETEJAN Posebna zahvala vsem darovi cem vencev in cvetja ter vse onim, ki so Jo spremili k večnen počitku. DRUŽINA PISK Sovodnje - Kobarid, 18. avg. 19( ☆ ARETTA med elegantnimi urami švicarske marke je najcenejša ☆ ARETTA ULTRA T H1N ISSI ra G 1 HHflifli j W AJijifga V SLOVENSKI PLAVALNI LICI Koper za Ljubljano na drugem mestu Več zmag primorskih plavalcev KOPER, 17. — Zaključni del tekmovanj južne skupine slovenske plavalne lige se je uspešno končal sinoči za plavalce PK Koper, trapelo jim je obdržati drugo mesto v tej skupini in se tako uvrstiti v finale slovenske plavalne lige. Zaradi upravičene odsotnosti Bradaškije in neupravičene odsotnosti Bandlja je razlika v točkah med Ljubljano in Koprom precejšnja, vendar pa je razveseljiva ugo. tovitev, da je Koprčanom kljub temu uspelo nabrati večje število točk kakor na prejšnjih tekmovanjih. K temu je mnogo pripomogla homogenost ekipe in pa marljivost, s katero so plavalci trenirali zadnje čase. Posredujemo še čase boljših plavalcev in pa rezultate domačih plavalcev: 400 prosto (moški) 5'31”3 5’36”8 1. Zule Borut (Lj.) 2. Koršič Vanja (Kp.) 100 mpt. (ženske) 1. Roš Zdenka (Lj.) 3. Zorec Alenka (Kp.) 100 met. (moški) 1. Vošinek Valter (Lj.) 100 hr. (ženske) 1. Kramarič M. (Kp.) - 3. Brozovič Alenka (Kp.) 1’37”9 100 hr. (moški) 1. Solmajer Janko (Lj.) 200 pr. (ženske) 1. Linhart Meta (Lj.) 2. Volk Živa (Kp.) 5. Milkovič Neda (Kp.) 200 pr. (moški) 1. Jazbec Roman (Kp.) 5. Strkalj Mladen (Kp.) 1’38”2 1’48"6 1'14”9 1’34”8 1’15”5 3'24"7 3’41”8 4’02”9 3’02"9 3’23"S 100 prosto (ženske) L Holec Miša (Lj.) r20" 2. Zorec Alenka (Kp.) 1’25”5 3. Jovan Deana (Kp.) 1’28"5 100 prosto (moški) 1. Solmajer Janko (Lj.) 1’06”1 2. Rejc Milan (Lj.) 1’0S"7 3. Vuga Lado (Kp.) 1’09”1 4X100 mešano (ženske) 1. Ljubljana 6’17” 2. Koper 6’41”9 3. Celulozar 7'01”8 4X100 mešano (moški) 1. Ljubljana 5’13” 2. Celulozar 5'36"3 3. Koper 5’48” Točke! Ljubljane 9482, Koper 6719, Celulozar (Krško) 6124. Najboljši v koprskem moštvu so bili Jazbec, Koršič, Kramarič Jovan, Volk 2iva, Olivieri in pa Zorec Alenka, ki se vedno bolj uveljavlja tudi v metuljčku. Koprske plavalce čaka sedaj še republiško pionirsko prvenstvo in pa finale republiške vaterpolske lige. V programu je še finale plavalne lige, vendar je sodelovanje Koprčanov na tem tekmovanju še odprt problem, ker bodo plavalci in vodstvo kluba v dneh od 25. do 28. t.m. polno zaposleni z organizacijo in izvedbo državnega pionirskega prvenstva, ki bo letos v Kopru. VIDMAR FERDO SZ BOR ATLETSKI ODSEK Danes od 8. do 12. ure na stadionu Valmaura redni trening. PORTRETI IZ ATLETSKEGA SVETA Lešek (v skoku s palico) med najboljšimi v Evropi j iii ! V Celju, nedvomno najbolj «atletskem» mestu Jugoslavije so letos dobili novo zvezdo: Romana Leška. Skakalec s palico se je proslavil že lansko leto s 6. mestom na evropskem prvenstvu, vendar se je komaj v tekoči sezoni prerinil v evropsko elito. Prvič je začel Lešek skakati s palico leta 1953 in dosegel znamko 3.20 m, s katero je že zabeležil lep uspeh, drugo mesto na mladinskem slovenskem prvenstvu za Brodnikom. Naslednje leto je fant rezultat za nekaj izboljšal in bil s 3.55 med najboljšimi mladinci v celi Jugoslaviji in med najboljšimi sploh v Sloveniji. V letu 1955 je Lešek dosegel 3 lepe uspehe: osvojil je 2. mesto na državnem prvenstvu in postal slovenski mladinski in absolutni prvak. Kot mladinec je nato dosegel 4.35, leta 1957 pa je osvojil drugo mesto na Balkanskih igrah. Tudi na evropskem prvenstvu se je Lešek zelo dobro izkazal in osvojil 9. mesto, po tekmovanju v Stockholmu pa je njegova rentabilnost nekoliko padla. Dosegel je sicer državni rekord na 4.42, posebno slaba pa je bila njegova uvrstitev na balkanskih i-grah (7. mesto) in na olimpiadi v Rimu, kjer mu ni uspelo čez letvico na 4.40 m, kar pa se je posrečilo rojaku Lukmanu. Po krizi iz olimpijskega leta se je Lešek znatno opomogel. Zmagal je na slovenskem m državnem prvenstvu, postavil državni rekord s 4.45 m V 1S62. leta je prišla tudi v Jugoslavijo palica izjjibkrglasa in razumljivo je, da so jo prvi dobili vrhunski skakalci. Kot skoraj vsi evropski specialisti, ki so se naučili skakati z metalnim orodjem, se tudi Lešek sprva ni znašel z nenavadnim pripomočkom iz ZDA. Nekaj mesecev pred evropskim prvenstvom v Beogradu je, sku- (Nadaljevanje s 3. strani) To je kazalo neko namero za govor; in ker je stari gentleman že devetkrat prej slišal ta zvok, ga je po pravici imel za Stuffyjevo staro formulo sogla-i&nja. — Hvala lepa, sir. Z vami grem in zelo sem hvaležen. Zelo lačen sem, sir. Stanje sitosti pa Stuffyja ni oviralo, da ne bi prodrla v njegove možgane zavest, da je on osnova Institucije. Tek na zahvalni dan ni bil njegov lastni tek ; po vseh svetih pravilih u-stanovljene navade, če ne že po veljavnem statutu o omejitvah, je pripadal temu prijaznemu staremu gentlemanu, ki si ga je bil prilastil. Res, Amerika je svobodna ; toda če hočejo ustanoviti tradicijo, mora nekdo biti osnova, ponavljajoča se decimalka. Vsi heroji niso heroji jekla in zlata. Tukaj je eden, ki *e je bojeval le s slabo posrebrenim železom in činom. Stari gentleman je peljal svojega vsakoletnega protége’ na južno stran v restavracijo k tisti mizi, kjer je bila vsako leto pojedina. Takoj so ju spoznali. O. HENRY: DVA Mem&Mi — Tukaj gre ta stari — je rekel natakar, — ki zmeraj pripelje istega lumpa na kosilo vsak zahvalni dan. Stari gentleman je sedel na drugo stran mize, blesteč kakor ožgan biser, na temelju bodoče starodavne tradicije. Natakarji so nagrmadili na mizo prazničnih jedil — in Stuffy je z vzdihom, ki so ga imeli za izraz lakote, prijel za vilice in nož in si pridobil krono iz nevenečega lovora. Se noben večji heroj se ni nikoli bojeval med vrstami sovražnikov. Puran, zrezki, juhe, zelenjava, paštete itd., vse je izginilo s krožnika tako hitro kot so mogli natakarji prinašati. Ko je vstopil v restravracijo popln do največje opolnosti, bi ga vonj po hrani skoraj prisilil, da bi izgubil svojo gentlemensko čast, toda zbral se je kot pravi vitez. Videl je pogled dobrodelne sreče na obrazu starega gentlema-na — srečnejši celo, kakor so ga kdaj napravile fuksije ali orni-thoperi amphrisius — in Stuffy ni imel poguma, da bi ga razočaral. Cez eno uri se je Stuffy naslonil nazaj. Boj je bil dobljen. — Hvala lepa, sir — je zaso-pihal kakor preluknjana parna pipa. — Hvala lepa za dober obed Potem je težko vstal s steklenimi očmi in se napotil proti kuhinji. Natakar ga je zaobrnil kakor vrtavko in mu pokazal pot do vrat. Stari gentleman je skrbno naštel 1,30 dolarja v srebru in tri nikle za napitnino. Kakor vsako leto sta se poslovila pri vratih. Stari gentleman je šel proti jugu, Stuffy proti severu. Stuffy je zavil okrog prvega vogla in za minuto obstal. Našopiril je svoje cunje, kakor sova našopiri perje, in padel na pločnik kakor konj, ki ga je udarila sončarica. Ko je pripeljal rešilni, sta mladi zdravnik in šofer potihem ::: zaklela nad njegovo težo. Ker j|j ni smrdel po whisky ju, da bi ga lahko poslali na policijo, je 3 j;: svojima dvema obedoma vred jjj prispel v bolnišnico. Tam so ga jjj položili na posteljo in iskali sle- jjj' dove neznanih bolezni, v upa- jjj nju, da bi odkrili priložnost za j;: uporabo golega noža. jjj Uro pozneje je neki drug re- ::: silni pripeljal starega gentlema-, jjj na. Polomili so ga na sosednjo jjj posteljo in govorili o appendici-tisu, ker se je zdelo, da bo lahko plačal. Kmalu pa je neki mlad doktor srečal neko mlado bolniško sestro, ki je imeia lepe oči in se je ustavil, da bi poklepetal z njo o najnovejših primerih. — Tisti prijazni gentleman, veste, človek ne bi verjel — skoraj popolnoma izstradanost. Ponosna stara družina se mi zdi. Povedal mi je, da že tri dni ni imel ničesar v ustih. ir HOTKL ★ TUKÌST ★ LJUBLJANA Dalmatinova 13. tel. 37-110 Hotel trna moderna ležišča, dobro kuhinjo in zmerne cene HOTEL «ADRIA» ANKARAN Telefon 741-12 nudi gostom v sodobno preurejenih prostorih prvovrstno hrano in izbrane pijače — Spoštovanim gostom priporočamo tudi restavracijo «LAZARET» RIBE SPECIALITETE DRUGE JEDI PRISTNA DOMAČA VINA ZMERNE CENE HITRA POSTREŽBA NAS PROTI KAVA R N E '«LOŽ A » jjj Hotel restavracija «LUCIJA» v Portorožu vabi na odlično kuhinjo in izbrane pijače OBIŠČITE NAŠ NOČNI BAR V PIRANU, ODPRT JE VSAK DAN OD 23. URE DALJE. — MEDNARODNI ARTISTIČNI PROGRAM SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno potniškimi modernimi tovorno ladjami' redno progo Jadran-Južna Amerika — via Zahodna Afrika (Hijeka Split, Napoli, Genova, Marseille, Casablanca, Dakar. Conakry, Tako-radi, Tema, Rio de Janeiro. Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko, ZDA — Zahodna obala sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja «Splošna plovba« Piran, Zupančičeva ulica 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran Telexi: 035—22, 035—23 Telefoni: 72-170 do 72-177 «JAP» TURISTIČNA AGENCIJA PRIMORSKE poslovnega združenja gostinskih in turističnih podjetij okraja Koper, priporoča svoje agencije in menjalnice v Kopru, Sežani, Kozini, Škofijah, Hrvatinih, Izoli, Portorožu, Piranu in hoteli na Primorskem paj z svojimi kolegi-skakalci dose---,-gai skromne rezultate, teden dni!-! pred veliko preizkušnjo pa mu je;:: le uspelo izboljšali v V-elenju dr-]\\ žavni rekord, katerega se je med-jj: tem polastil Ljubljančan Rojko c;;! „znamko 4.51v _ jjj Evropsko prvenstvo je prinesli)::! sploh velik uspeh juposicftinnskimjjj skakalcem. Klubski tovariš Leška-:-Kolnik je bil s fiberglasom popol-jjj noma na mestu in dosegel 4.45 mediil-deseterobojem, Lešek sam pa je jjj na svojem tekmovanju prekosil sa-!i! mega sebe in skočil 4.55 m viso-l: ko, znamka ki mu je prinesla od-jj! lično 6. mesto v končni razvrstit-::: \ vi. Letos se je atlet, dokončno upi-HI sai v listo najboljših v Evropi. ž?:;;-v začetku sezone je popravil držav-\\\ ni rekord najprej do 4.60 in nato;;: š-’ do 4.62 m. Zadnjič je Lešek seojiii rekord izboljšal na ekipnem držav-jjj nem prvenstvu v Celju in sicer sjjj 4.72, odlično pa se je odrezal tucfijjj na državnem *'*"«>'»»>'"«■ »«■ «—"-«m meznike, le za Sl&tvl Centimi Po’i t&t 02 — .. tel. 6138 . s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna Ku-nirija. istrske specialitete Dnevno godba in ples KRANJSKA GORA (810 m. nad morjem) HOTEL ERIKA tel. 855 . HOTEL RAI0R tel. 828 DOM V PLANICI tel. 818 /# prijeten letni oddih, vključite v program Vaših ilio to v tudi obisk KRANJSKE GORE OBIŠČITE NAJLEPŠE PODZEMSKO ČUDO NA SVETU POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.3U, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri. Izredni o biski po dogovoru z upravo «AVTOPROMET» - Gorica nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusi od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti. HOTEL «JELOVICA» - BLED - TEL. 316 prvenstvu za posa-:-: .,v„, kjer je dosegel 4.70 m in jjj malo zgrešil 4.75. V kratkemjjj bo v Ljubljani srečanje med Ju-jjj-goslavijo in Češkoslovaško. Lešekjjj se bo srečal z drugoplasiranim na !!! lanskem evropskem prvenstvu 7'o-jjj maškom, ki ima osebni rekord 4.82;;: m. ■" BRUNO KRIŽMAN BLED vabi Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru HOTEL* «ZORA»* IZOLA* s svojim obratom «BELVEDERE» nad Izolo priporoča novi MOTEL restavracijo in av-tokamping HOTEL PALAČE PORTOROŽ priporoča svojim gostom termalne morske kopeli v novih termah Hotel TRIGLAV Koper Telef. 16 - Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. - Priporočamo svoje o-brate Giusterno z olimpijskim bazenom in restavracijo «Riža-na», s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki _ . _ NOVA GORICA, E A /l fL nudi udobne sobe po zmernih TJ f \ 'T' TA t cenah. Frvoraz-tl L/ 1 Hz Lj redna kuhinja -___________ Ples v četrtek, flfiRTEA ples vsak dan m- \jr\Jl\.l Lf/i zen ponedel)ka_ HOTEL „SI.OIV" LJUBLJANA Titova 10, tel. 20644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovalo Javnost na naše usluee, ki Jih nu. dimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi Iti toplimi malicami, kosilom in večerjo Iz domačih specialitet po zelo pristopnin cenan. Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V notnem BARU se lahkc vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu. Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telefon 20-641-44. HOTEL «VIPAVA» v vipavi se priporoča GRAND HOTEL TOPLICE BLED Telef. 222, 223, 224 odprto celo leto. lastno kopališča s čolni, termalno kopališče. Pred in po sezoni znižane cene PARK HOTEL - BLED Telet. 284, 338 - 200 ležišč, restavracija, kavarna, nočni bar, plesna dvorana «Kazino» - Penzion za mladinske grupe a 1610 dinarjev skozi celo sezono. !----------------------------- jj Hotel «KRIM» ■ Bled ji: Telef. 415 ln 419 - še tako za- jj; htevnim gostom postrežemo z n: domačimi in tujimi jedmi — Izbor pristnih vin — Udobno opremljene sobe. Obiščite znana zdravilišča v Sloveniji ROGAŠKA SLATINA — zdravi bolezni želodca in prebavil DOBRNA — zdravi ženske bolezni LAŠKO — specialno za rehabilitacijo invalidov Informacije pri Turističnih uradih ali upravah zdravilišč omenjenih krajev. Cena pensiona 1800-2400 dinarjev. Vodilno turi ulično in avtobusno podjetje v Sloveniji Generalna direkcija v Ljubljani, Dvoržakova 11 poslovalnice v Mariboru, Celju, Šentilu, Ljubljani (tri poslovalnice), na Bledu, Jesenicah, v Postojni. Kopru, Sežani, Fernetičih, Piranu, Portorožu, Opatiji, Sisku, Zagrebu in Dubrovniku. PAS KOMPAS izvršuje vse vrste turističnih uslug — stalna krožna potovanja z avtobusi po Jugoslaviji — v vsaki poslovalnici MENJALNICA tujih valut ::::::::: h Gostilna «Maček» LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 15-17 Vas vabi na razne primorske in druge specialitete ter se priporoča za cenjeni obiski Hotel BELLEVUE LJUBLJANA priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo — Terasa — Vrt GRAND ROTH UNION LJUBLIANA, Miklošičeva št. 1 Tel. 20-750, 21-742 Nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah ter se priporoča za cenjeni obisk -------J01E VERGAR:----- OrfMAREZIG «foJMADRIDA 42. Dne 25. julija 1936 sem dobil s centralnega komiteja v Parizu pismo, kjer so mi sporočili, da je izbruhnila v Spanji revolucija. Klerofašisti so se ob podpori Hitlerja in Mussolinija z generalom Francom na čelu uprli zakoniti španski vladi in hočejo uničiti špansko demokratično republiko. Zato Je nujno, da obiščem vse komiteje Ljudske fronte v svojem sektorju, jim pojasnim položaj v Spanji ter pozovem vse, da začnejo zbirati denarne prispevke za pravično borbo španskega ljudstva proti klerofašističnim nasilnikom. Od Mussidana do Agena, do koder je segal moj sektor, je nad 150 km. Kljub temu nisem pomišljal. Skočil sem na kolo in obiskal drugega za drugim vse komiteje. Povsod sem sklical sestanke in agitiral za moralno in materialno pomoč španskim borcem. V Mussidam sem se vrnil 15. avgusta. Doma sa me čakali veliki paketi letakov in lepakov s pozivi na pomoč španskim borcem ter pisma z obvestili in navodili, kaj naj napravim s poslanim materialom. Zdaj nisem poznal več miru ne počitka. Spet sem šel z letaki in novimi navodili na pot. Spet sem obredel vse komiteje, skliceval sestanke in navduševal člane za moralno in materialno pomoč španskim borcem. Nobenega malodušja ni bilo več: vse je vrelo in kipelo. Španija je razvnela duhove. Svet se je jasno opredi! na dva tabora. Med njima ni bilo več mostov, med njima je .zijai širok prepad. Tudi tisti, ki so bili doslej mlačni in previdni, so zdaj zasovražili fašiste, zasovražili iz dna srca. ŠPANIJA KLICE Dne 12. septembra 1936 sem dobil iz Pariza priporočeno pismo, naj se 15. javim na sekciji. Nisem bil presenečen, saj sem čakal na tak poziv. Komitejem Ljudske fronte sem dal še zadnja navodila za delo in jih obvestil, da odpotujem 14. septembra v Pariz in od tam najbrž kmalu nato v Španijo. Tedaj je bilo v mojem stanovanju kakor v panju. Neprestano so prihajali k meni člani komitejev Ljudske fronte in mi poročali, kako napreduje akcija za pomoč španskim borcem. Mnogi so izrazili tudi željo, da bi šli radi z menoj v Španijo. V Pariz sem prišel 15. septembra in stopil najprej na jugoslovansko sekcijo k Iliču. Ilič se je zanimal, kako se držijo slovanski emigranti. Poročal sem mu o vsem, kar ga je zanimalo. Omenil sem mu tudi, da so me proglasili za udarnika za tisk. čestital mi je in rekel: «Upam, da se izkažeš tudi v republikanski vojski v Španiji in da postaneš tudi tam udarnik! V Španijo pojdeva najbrž skupaj!» Od Iliča sem šel na italijansko sekcijo. Tam sem, dobil Gina D’Alba in se z njim dolgo menil o delu med italijanskimi emigranti. Z mojim delom in uspehi so bili zadovoljni. Ko sem odhajal, mi je dal D’Albo nakazilo za hrano in sta- novanje v hotelu «Central» ter mi povedal, da bo mednarodna konferenca glede Španije 18. septembra. Za konferenco je vladalo veliko zanimanje v Franciji in po vsem svetu. Konferenčna dvorana je bila slavnostno okrašena s cvetjem in zastavami. Med rdečimi zastavami so viseli tudi številni prapori španske demokratične republike. Že mnogo pred začetkom zborovanja je bila dvorana nabita do zadnjega kotička. Prisotnih je bilo nad 700 delegatov z vsega sveta in zastopanih nad 50 narodov in držav. Samo iz Sovjetske zveze je prišlo več kot 150 mož. Bili so to večinoma (imigranti iz fašističnih držav, ki so se zatekli v Rusijo in se zdaj prostovoljno javili v pomoč španskim borcem. Med njimi sem spoznal tudi Romana in Albina Marvina z Goriškega. Konferenco je vodil poslanec Komunistične partije Andre Marty, njemu v pomoč pa So bili še Luigi Longo-Gallo, De Vittorio-Nicoletti, Ljubomir Ilič in drugi. Prvi je spregovoril Marty. Najprej je analiziral dogodke v Španiji, prikazal izdajavsko Vlogo uporniških generalov pod vodstvom Franca in nadaljeval: «Upor izdajavskih generalov pa bi bil zaman. Ljudska fronta in široke množice španskega delovnega ljudstva bi kmalu obračunale z njimi in pomendrale to golazen. Toda izdajavci so poklicali na pomoč Hitlerja, Mussolinija, papeža in vso svetovno reakcijo. In že priteka v Španijo crožje, strojnice, topovi in letala ter se pomikajo proti Madridu fašistične tolpe. Reakcija vsega sveta se je združila, da bi uničila mlado špansko demokratično republiko. Blum, Deladier in Chamberlain bi lahko to preprečili. Tega pa nočejo. S prekrižanimi rokami sedijo na svojih udobnih sedežih in mirno gledajo, kako se tepta pravica in svoboda. Ali naj stojimo tudi mi kot lipovi bogovi in mirno gledamo, kako slavi nasilje svoje orgije? Kaj je naša dolžnost v tem trenutku?» Po dvorani je završalo. Vsepovsod so se razlegati klici, kliči v vseh jezikih: «Ustanòviho mednarodne brigade za pomoč španski demokratični republiki! Mednarodne brigade!» je odmevalo vsepovsod. Množica je postajala čedalje bolj bojevita. Bojno vzdušje se je od minute do minute stopnjevalo. Nastopali so novi govorniki. Napetost je bila vedno večja. Govor so trgali medklici:' Proč s fašizmon! Dol s Francom! Dol z Mussolinijem! Dol s Hitlerjem! živele mednarodne antifašistične brigade! Živela Ljudska fronta! Živela Komunistična partija! Živela španska demokratična republika!» Naspoled je povzel besedo spet Marty in dejal: «Tovariši, dvanajsta ura odbila! Ste pripravljeni stopiti v boj proti krivici in nasilju?» «Pripravljeni!» je odmevalo po dvorani v vseh jezikih. «Tovariši! Ali ste pripravljeni žrtvovati tudi svoje življenje v boju proti fašističnemu nasilju in za špansko demokratično republiko?» «Pripravljeni! Pripravljeni! Pripravljeni!» je odmevalo vsepovsod. «Kdor hoče vstopili v mednarodno antifašistično brigado, naj vstane!» Slehernega od nas je spreletel srh navdušenja. Po dvorani je završalo in zagrmelo. Vsi do zadnjega so planili pokonci. Zaplapolale so rdeče zastave Z galerije se je vsulo na stotine rdečih letakov in manifestov. Vzklikov ni bilo ne konca ne kraja. Okna so žvenketala. Vsa dvorana se je tresla v vročici navdušenja. Bilo je nekaj nepopisnega. Kaj takega svoj živi dan še nisem doživel. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST- - UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II. Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprel’ četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5334 - Za SFRJ: ADIT DZS Ljubljana Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 130, finančno-upravni 200, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 lir beseda. — Vsi oglas* se naročale ori uoravi - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in riška Založništvo tržaškega tiska, Trst