Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev. 105. v L]Dbijaol,»m, t. man mi Lelo XLV. Velja po poŠti: m oelo lelo naprej .. za en meseo „ za Nemčijo oeloletno. za ostalo Inozemstvo. V Ljubljani na Za oelo lelo naprej za en mesec „ V opravi prelet 'lMOCnn,. 1-80 s Sobotna izdaja,* s Za oelo leto.....K V'— sa Nemčijo oeloletno. „ «a ostalo Inozemstvo, „ 12 — K 26«-„ 2-20 vi 29--., 35-- domi K 24'— R 2'— Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 30 \ za dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih prlmerer popust po dogovoru. ^^^ Poslano: Enostolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznike ob 5. nrl pop Redna letna priloga vozni red Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne i sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Dpravnlštvo je v Kopitarjevi ullol št. 6. — Račun poštne hranilnioe avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravuiškega telelona št. 188. Rojstni dan cesarice. Zopet so zaplapolale zastave in zopet so združena srca vseh Avstrijcev okolu prejasne gospe na cesarskem prestolu; vsi, katerim je Avstrija domovina in ki poznamo prelepe čednosti cesarice Cite, iskreno prosimo ob jutrišnjem njenem rojstnem dnevu Boga, da na srečo avstrijskim narodom blagi cesarici da do skrajnih mej človeškega življenja vršiti zvanje, za katero jo je On odbral. Slovenski narod bo do zadnjega svojega člana zvesto stal ob njenem prestolu, s katerega naj vedno sije sreča za Avstrijo in njene narode! Nolranja politiko. Načrt odbora za reiormo zborničnega poslovnika. »Narodni Listy« poročajo: Posebni odbor za reformo poslovnika se je sestal v petek, dne 4. t. m. Navzoči so bili: dr. Steinvvender kot poročevalec, dalje poslanci Stanek, Tusar, Hummer in dr. Ma-taja. Tusar jc zastopal tudi Hrvatsko-slo-venski klub. Odbor je bil s svojimi posvetovanji v dveh urah gotov. Podlaga posvetovanj sta bila dva načrta. Enega je izdelal minister Handel, drugega pa minister brez portfelja dr. Baernreither. Treba je bilo iz obeh teh načrtov, ki sta bila izdelana z namenom, da bosta vsiljena zbornici potom oktroia, črtati vse to, kar bi izzvalo odločen odpor vseh poslancev, ki se zavedajo kot zastopniki ljudstva svojih dolžnosti. Črtane so bile iz elaborata vse določbe o disciplinarnih kaznih za poslance, dalje členi, ki so dajali predsedniki! pravico, da bi smel izključevati za nedoločen čas iz zasedanj posamezne poslance. Treba je bilo onemogočiti kazen izgube mandatov, dalje različne novotarije, kot načrt barona Handla in dr. Baernreitherja, ki sta hotela vpeljati v zbornico parlamentarno stražo. Nasprotno pa se jc vse ukrenilo, da se skrajšajo razprave. Število članov predsedstva — predsednik in sedem podpredsednikov — naj ostane nespremenjeno. Uredijo se dijete. Poslanci naj bi dobivali 800 K mesečno, a poslanci, ki stanujejo stalno izven Dunaja še četrtletni pavšal v znesku 600 K. Najvažnejša je pa sprememba one točke v načrtu, ki določa v zmislu nemško-radi-kalnih in vsenemških zahtev za razprave v zbornici in za dopisovanje zbornice na zunaj izključno nemščino. Odb or jc pozval zbornične stranke, naj sestavijo odsek iz 26. članov, ki bo včeraj sprejeti odborov načrt natančnejše še pred zasedanjem zbornice definitivno izdelal, tako da ga bo lahko zbornica že v prvih zasedanjih ne le kot »provisorium« ampak že kot »definitivum« sprejela. »Narod. Listy« pripomnujajo: »Poslanska zbornica je nastopila pot enakopravnosti, svobode in napredka, tisto pot, po kateri so vedno klicali češki, slovenski, hrvatski poslanci in nemški socialni demokrati. Kak or si je poslanska zbornica leta 1875. sama izbrala poslovnik, tako si ga bo dala sama tudi 1. 1917. brez oktroia, brez pritiska, brez ukaza in diktata od strani nepoklicanih in nesposobnih ljudi, kakor tudi brez ukaza ljudi, ki ne razumejo parlamentarnega duha in duha sedanjega časa,« Nemški socijalni demokrati proti kandidaturi dr. Grofia za predsednika zbornice. Dunaj, 7. maja. Nemški soc, demokra-ški poslanci so imeli danes plenarno zborovanje. Na razgovoru je bilo vprašanje zborničnega predsednika. Klub je zavzel najodločnejše stališče proti kandidaturi dr. GroGa. Govorniki so povdarjali, da ni kandidatura samo nemogoča, ampak iz stvarnih razlogov dclozmožnosti parlamenta skrajno nevarna. Poslanec Grofi nima vsega tega. kar jc potrebno za vodstvo tega važnega posla. On je trmast, ne pozna poslovnika, nima objektivnosti ;n osebne dobrohotnosti. V naziranju, da jc dr. Grofi za predsednika zbornice nezmožen, so bili vsi zbomvalci edini. Razdeljeno je bilo mnenje samo glede taktike nastopa proti dr. Grofiovi kandidaturi. Posvetovanja se nadaljujejo. Deputscija nacifonalne zveze sporočila »Češkemu svazu« dr. Grcfiovo kandidaturo. »Venk ov poroča: Deputaciia nemško-nacijonalne zveze obstoječa iz ooslancev Wolfa, dr. Stolzla in Gesmana se je predstavila predsedništvu »Češkega svaza«, da ga obvesti slovesno o kandidaturi dr. GroGa za zborničnega predsednika. Odposlanci, katere je sprejel v odsotnosti svazove-ga predsednika Stanška poslanec Tusar, je naglašala, naj bi »Češki svaz« vzel kandidaturo dr. GroBa na znanje in jo blagohotno upošteval, Državnozborske nadomestne volitve v — Galiciji. Dunaj, 5. maja. Prve državnozborske nadomestne volitve po izbruhu vojske sc bodo vršile v Lvovu. ln sicer za vsled smrti poslanca Hudeca in dr. Lisiewicza izpraznjena mandata. Gostovanje Banov prasteoa irofep UMA V Iz daljnje Prage jc poslala uprava Narodnega divadla družbo 15 igralcev na soško fronto, da tam razvesclc naše vojaštvo z dvemi tremi predstavami. Žarek v temo, lepoto v grozo, oživljajoč nasmeh v sredo krute resnobe, umetnost Talije na torišče smrti! To e človekoljubni namen gostovanja praškega Divadla. Požrtvovalni, hrabri, občudovanja vredni so ti češki umetniki. Da prirede našim obsoškim junakom med brezkončnim suhim krvavim obrtom vojne vsaj par srečnih, veselih, umetniških uric, so sc upali praški umetniki, med njimi šestero dam, v okrožje laških letal in dalekosežnih topov. Kolika je sila češke zavednosti! Kako daleč vrši praški Di-vadlo svojo visoko umetniško misijo I Kakor povsod, so tudi na tem polju v današnji dobi pokazali bratje Čehi, da so vsem drugim slovanskim glediščem vzvišen vzor. Vsa priredba gostovanj na soški fronti je bila seveda pod strogo vojaško upravo, ki je določila nc le repertoar, nego tudi kje, kolikokrat in kdaj se bo igralo; nreko Logatca, Idrije, Čcpovana, Vipave. Postojne in Sv. Križa, ob Adriji so dospeli umetniki na povratku v Prago tudi v Ljubljano. In vojaška uprava je določila za naše gledišče sinečnjo predstavo, ki sc je vršila na korist soškega fonda. Člani so dospeli po 14 dnevnem potovanju utrujeni, upehani in deloma prehlajeni. Igrati večer za večerom na odrih, brez vsakega kom-forta v zaduhlih prostorih, prenočevati po zasilnih zakloniščih to ni šala. Zato pa je naša hvaležnost praškemu Divadlu in vojaški upravi tem večja. Visoke literature seveda na fronto niso nesli. Repertoar, namenjen vojaštvu, jc moral biti predvsem zabaven, lehko umljiv in vsakomur užiten. Za Ljubljano, ki jc željna prave umetnosti, bi bila vsekakor kaka druga veseloigra dobrodošlejša, nego dosti navadna, z obrabljenimi triki in z golo dramaturgično rutino napisana Ste-cliova burkasta veseloigra Tretje zvonje-nje<<. Sujet, kolebajoč po znanih francoskih vzorih, sc vzdrži vendarle vseskoz na dostojnem višku ter jc prepleten s satiričnimi izpadi proti malomestnim županom, advokatom, policajem in prekomo-dernim pesniškim diletantom, V celem plitka reč, ki pa kaže s svojimi skoraj samimi hvaležnimi vlogami, da jo jc napisal glediški ravnatelj za svoje igralcc in za široko publiko, nc pa za Lterate. Štech pa ;,c je izkazal sijajnega dramatičnega tehnika iti nirgovi tipi iz češkega malomestja so Sistem obljub groia Stiirgkha. »Arbeiter-Zeitung« poroča: Poslanec dr. Dinghofer je poročal na nekem zborovanju, da je pokojni grof Sturgkh obljubil z vso gotovostjo Ncmcem izpolnitev njihovih znanih »predpogojev«. Istočasno je pa dal Čehom zagotovila v nasprotnem smislu. Ukrajinski organ Dilo« dostavlja, da jc tudi Poljak om obljubil odcepitev neodvisne Galicije, a Ukrajincem jc istočasno obljubil narodno razdelitev Galicijc. Iz nemšHeoa državnega zbora. Berlin, 7. maja. (Kor. urad.) Državni zbor je končal glavno razpravo o vojnem proračunu. V razpravi jc načelnik vojnega urada Gronner ostro grajal oderuštvo z živili, Rekel jc: Moj ceterum censco (sicer pa mislim) je vedno: »Dokler ne bo nekaj teh lopovov obešenih na Potsdamskem trgu, ne bo boljše. Na Ledebourovo kritiko znanega razglasa o stavkah je opozarjal Gronner, da so na Angleškem od 9. junija 1915 dalje v vseh obratih municijske industrije prepovedane stavke in da so tudi sicer močno omejili svobodo delavcev; skliceval se ic na 10 letakov, ki so jih delili po tvornicah v Nemčiji, naj sc protestira proti stradanju ljudstva in ki so opozarjali na revolucijo v Rusiji. Gronner je opozarjal, da vsebujejo letaki tisto tendenco, ki jo zastopa najskrajnejša levica. Končal jih je z besedami: Stvar govori sama za se. Lcdebour je osebno odklonil vsako kritiko letakov, ker se lahko vse izrabi, da se drugim škoduje. Zbornica je bila močno razburjena. Berlin, 7. maja. (Kor. ur.) Poslanec dr. Haeckscher je stavil v državnem zboru sledeče kratko vprašanjp: Minister lord Cecil je v angleški spodnji zbornici o poročilu, \" k odsekih so s topovi močno streljali dalje. Krvavo so bili odbiti napadi Angležev pri Roeuxu, kakor tudi med Fontaine in Rien-court. Pri Bullecourtu se še bojujejo. Močni napadi Francozov so se izja- Icvlli ob Aisne na cfeeh traneh Cracnelle, • » » Berlin, 7, maja. (K. u.) Wolffov urad poroča: Francoski poraz dne 5. maja je po dodatnih poročilih veliko težji, kot se je prvotno mislilo. Francozi so po ognjeni pripravi, ki daleko prekaša vse dosedanje, proti višinam Chemin-des-Dames v prvi vrsti zastavili več kot 15 divizij in so bili vsled nezaslišano krvavih izgub prisiljeni vedno več rezerv poslati v boj. Armada 200.000 mož naj bi zadala odločilen udarec. Najtežje izgube in minimalni krajevni uspehi so bili rezultat najhujšega napora, za katerega jc spravila Francija skupaj vse razpoložljive sile. Dopoldne dne 6. maja jc nastal bojni odmor. Šele tekom dneva jc postal francoski ogenj zopet silnejši in je zopet zadivjal boj. Na vzhodnem krilu bojne fronte se je za Winterberg s skrajno srditostjo bojevalo od predpoldne do pozne noči. Ob 6. popoldne so nemške čete z naskokom zopet osvojile izgubljene jarke in jih obdržale proti šestim sovražnim navalom. Frnr,< ozi so iiveli izredno težke izgube in so se morali . kniti na južno pobočje. Planota sama jc nevtralno ozemlje. Proti večeru je Francoz še enkrat spravil skupaj vse razpoložljive sile in rezerve in napadel na 18 km široki fronti Sancy—Ailles, pa tudi ta ogromen napor vseh sil se je z najtežjimi izgubami v našem zapiralnem in strojnopuškinem ognju in v boju moža z možem zrušil. Boji 5. ic 6. maja so bili najtežji in za sovražnika najbolj krvavi vseh dosedanjih francoskih ofenziv, • * • Francosko uradno poročilo. 5, maja ob 11, ponoči. Naše operacij* so se dalje razvijale danes v zvezi z operacijami angleških armad severnovzhodno Soissonsa in pri Chemin-des-Dames. Dasi so se Nemci besno branili in četudi so vrgli velike množice v boj, so dosegle naše čete zelo sijajne uspehe na približno 6 km dolgi bojni črti in sicer na črti se!o Moisy—• Moulin—Laffaux in na črti vzhodno Mou-lina, kjer je naša črta napredovala do tik ceste Soissons—Laon. Izredno težke izgube je imel sovražnik severno Nanreuil-la-Fosse in Sancy. Ponovni protinapadi v celi tej pokrajini so se zrušili v ognju topov in strojnih pušk. Opazovali smo nemška krdela na pohodu proti Chermizy in Cha* mouille. Naša pehota se je polastila cele visoke planote vzhodno Cerny-en-Laon-nais do vzhodno Craonne, kjer se jc naha« jalo središče sovražnega odpora in njegovih protinapadov. Napredovali smo do točk, ki nadvladujejo Ailettc južno Aille-sa in gozd Vauclere. Število ujetnikov, ki smo jih prešteli podnevi, presega trenutno 4300, prišteti jim moramo 1000, ki smo jib bili ujeli včeraj. 6 maja ob 3. popoldne. Sevcn ovzhod-no Soissonsa so ponoči Nemci z močnimi četami večkrat napadli postojanke, ki smo jih bili včeraj osvojili. Roj je bil posebno besen pri Laffauxu, severno sela Froid-mont in pri Braye-en-Laonnois in severno vzhodno Cerny. Napade Nemcev smo povsod zrušili, njih naskakovalne valove smo pregnali povsod s streljanjem ali pa z bajonetom. Kar smo pridobili, smo popolnoma držali. Naše čete so sc utrdile v osvojenem ozemlju. Potrjuje se, da so imeli Nemci tako v včerajšnjem boju kakor tudi pri njih nočnih protinapadih krvave izgube. Kratko povedano: z našimi operacijami 4, in 5. t. m. skupno z operacijo Angležev, smo zagospedarili večjemu delu pobočja Chemin-des-Dames na 30 km široki črti, Dozdaj smo prešteli 5600 ujetnikov med njimi je 150 častnikov in več bataljonskih poveljnikov. Zaplenili smo sedem topov, med njimi več težkih. Besni boji s topovi severnozahodno Reimsa in v Champagni, Vzeli smo opirališče zahodno gore Corni in v živahnem boju odbili dva napada na naše jarke na Visoki gori. Presenetljiv nemški napad na Maisons-de Champagne se je tudi izjalovil. Z ostalega prizorišča se ni nič važnega poročalo. • « « Čtstrfa bitka pri Arrasu končana. Berlin, 7. maja. Uradno: Četrta bitka pri Arrasu je končana. Angleži, dasi so nastopili z velikanskimi množicami ljudi in množinami blaga, na 3 km dolgi bojni črti niso dosegli drugega, kakor razvaline vasi Fresnoy severno Scarpe, NO j NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7. maja. Veliki glavni stan: Topovski boj v ovinku Črne je bil od časa do časa zelo živahen. Slabe sovražne pehotne oddelke, ki so poizvedovali proti našim postojankam, smo izlahka odbili. Napadi sovražnika proti bolgarskim poljskim stražam zahodno Vardarja so se izjalovili. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff, No morju. Zopet 22 ladij potopljenih. Berlin, 7. maja. Uradno: Potopili smo zopet 11 parnikov, 1 jadrnico in 1 ribiški parnik, ki so skupno obsegali 31.000 ton in sicer v Kanalu, v Biscayu in na Severnem morju. Foleg uspehov o katerih se je že poročalo, so naši podmorski čolni potopili 8 oboroženih angleških parnikov s približno 24,000 tonami in eno angleško jadrnico. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Podmorski čoln, ki je potopi! »Arcadian«. ni bil potopljen. Berlin, 7. maja. Uradno: Angleški in francoski listi trde, da je bil tisti nemški podmorski čoln, ki je potopil angleški parnik »Arcadian«, sam potopljen. To, kar trde, ni resiiično. Dotični nemški podmorski čoln se nahaja v domačem pristanišču v dobrem stenju. Načelnik admiralnega štaba mornarice. 10.000 tonski parnik potopljen. Rotterdam, 7. maja, »Daily Exprcss« poroča, da je bil na poti iz nekega angleškega pristanišča potopljen neki 10,000 tonski parnik, ki je vozil mesa, Podmorski čolni na višku. H Berlin, 7. maja. (Kor. ur.) Tudi francoski listi priznavajo, da angleške izgube ladij postajajo vedno večje; medtem ko ne dosežejo uspehi vojnih ladij in oboroženih trgovskih ladij niti izdaleka uspehov, ki so jih bili pričakovali. Haag, 7. maja. Prvo poročilo angleškega mornariškega poslaništva, ki so ga odposlali v Ameriko, poudarja, da je Nemčija šele pričela podmorsko vojsko in da se bo število podmorskih čolnov v nekaterih mescih podvojilo, če ne potrojilo. Geni, 7. maja. »Daily News« pišejo: Položaj je strašno resen. Nemčija nas je zagrabila za vrat. Sporazum ne pričakuje več ugodnega miru. Bern, 6, maja, (K. u.) »Rappel« piše, da je vprašanje podmorskih čolnov vprašanje na življenje in smrt sporazuma. Osrednjima velesilama pomaga čas k uspehu, ker čim bolj se podaljša vojska, tem večje postaja število podmorskih čolnov. Grozi nam slab mir, ki bo svet izročil Nemčiji. Podmorski čolni se morajo poiskati in uničiti; to se mora hitro izvesti; čez tri mesce bo prepozno. Amsterdam, 6. maja. (K. u.) »Times« pišejo: Podatki angleške admiralitete o številu potopljenih ladij so, kar se je priznalo, napačni, a kljub temu so dovolj slabi, ker dokazujejo, da Anglija ne upa več, da bi ušla pustošenju podmorskih čolnov in min. Vprašanje, kako preživeti narod, je zdaj najvažnejše. VolsKs i iidlije. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko uradno poročilo, 6. maja. Na tridentinski fronti artilerijske akcije, ki so bile pri Asticu in na asiaški visoki planoti silnejše. Na pobočjih Zugna (Lagarinska dolina) je naša patrulja vdrla v sovražni jarek in prinesla nazaj vojni materijah Na fronti Julijskih planin je sovražna artiljerija živahnejše delovala pri Gorici in na severnem odseku Krasa. Zvečer se je sovražnemu oddelku po ljuti ognjeni pripravi posrečilo zasesti izpostavljeno postojanko južno od Gorice. Podoben napadalni poskus proti našim postojankam na Volkovnjaku na Krasu jc bil gladko odbit. Upor v italijanski armadi. Kolin, 7. maja. »Koln. Ztg.« poroča iz vojnega tiskovnega stana: 20.000 mož italijanske armade, ki so bili nekaj časa na Siciliji na dopustu, se je sedaj očitno uprlo. Iti nočejo nazaj na fronto in so se z orožjem uprli proti policiji in proti njim poslanim četam. Italijansko vojno vodstvo je ukrenilo nove odredbe in bo najbrž z artiljerijo poseglo vmes. Nemiri na Italijanskem. Lugano, 7. maja. (K. u.) V Milanu še ni vpostavljen javni mir. Nasprotno pa postaja agitacija vedno hujša in se pričakuje, da se bo štrajk razširil. Socialistična stranka kakor tudi strokovna društva, katerih voditelji bodo imeli jutri veliko posvetovanje, se doslej še ne pripoznavajo k temu gibanju in v posameznih slučajih celo izrecno taje, da bi imeli s to stvarjo kaj skupaj. Iz italijanskega časopisja. »Secolo«, »Corriere«, »Popolo d' Ita-Iia«, »Gazetta del Popolo«, »Messagero« so poročali, da utolažijo nezadovoljnost v Italiji, da vladajo v Berlinu moritev, požig in revolucija. Državni zbor da so morali v naglici sklicati. Zahteval bo obračun od vlade, kajti žrtev policije v pocestnih bojih 16. in 17. aprila niti prešteti ni bilo mogoče. Iz Pariza in Londona so takrat še prihajala s?.ma poročila o zmagah, iz Švice, Nizozemske in Danske pa nasprotno samo poročila o nemški revoluciji. Med ta poročila so stisnili tudi nekaj brzojavk o »žalostnem položaju v Avstriji«, kjer so »žrtve smrti vsled lakote, vešal in splošnega upora tako velike, kakor število dezerter-jev, ki ni bilo nikoli majhno«. Sicer prizna tudi »Secolo« na več kot enem mestu, da je kruh slab. Ponovno mora izjaviti, da se bliža Italiji strah v obliki lakote. Uradnik živi prav po pasje, ker ne more izhajati s plačo, toži »Secolo«. Redko pa pozabi pristaviti, da gre uradnikom v Avstriji in Nemčiji še slabše. Zelo živahno se pečajo listi tudi, zakaj da je Conrad pl. Hotzendorf odgodil svoj napadalni načrt proti Italiji. »Messagero« in »Secolo« vesta to čisto natanko: ker sta se Conrad in Ludendorff sporekla. Nesporazum med nemškim in avstrijskim vojnim vodstvom je izredno velik, zagotavlja »Gazetta del Popolo« veselo, tako da je Italija rešena največje nevarnosti. Vojska z Ameriko. Vojna postavodaja Združenih držav. Pariz, 7. maja. Matin« javlja iz New-yorka: Ameriška vlada ic predložila kon- gresu postavo, ki naj jo pooblasti, da izvede sledeče ukrepe: 1. Najvišje in najnižje cene živil, obleke, petroleja, bencina in vseh potrebščin vsakdanjega življenja. 2. Prevzame lahko vse tvornice, delavnice in rudnike. 3. Osebam, ki bi za vsakdanje življenje potrebno blago in živila zadržavale, sc sme blago odvzeti, primerno se morajo odškodovati, 4. Trgovinski promet naj se tako uredi, da bo vsaka špekulacija onemogočena. 5. Želcznice se lahko prisilijo, da urede promet tako, da bo odgovarjal potrebščini deželne obrambe. 6. Omeji naj se uporaba žita v tvornicah, ki izdelujejo likerje in špirit. 7, Poljedelskemu ministru se pripozna pravica, da nadzoruje promet, shrambo, razdelitev in izvoz vseh živil. Zanimivo odkritje o Wilsonovi mirovni noti. Geni, 7. maja. Špansko časopisje poroča: Znana Wilsonova nota o miru brez zmagovalcev in premagancev je skoraj dobesedni posnetek note, ki jo je bil poslal brazilski cesar dom Pedro ob takratni vojski med severnimi in južnimi državami ameriških Združenih držav takratnemu predsedniku Lincolnu. Slockhoimska konferenca. Francoski socialisti in stockholmski posvet. Pariz, 7. maja. (Kor. ur.) »Petit Parisien« javlja: Socialistične zveze, 45 jih je bilo od 90 zastopanih, so zborovale včeraj v Parizu, d augotove svoje stališče na narodnem kongresu socialistične stranke, ki bo zboroval 27. t. m. in ki bo tudi razpravljal o stockholmskem sestanku. Predsedoval je poslanec De Gruise, ki je izjavil, da se morajo odškodovati žrtve vojske in da se to mo radoseči. Voditelj manjšine posl. Longuet je prečital Brantingovo brzojavko, ki naznanja, da se je odgodil posvet v Stockholmu na 17. junij. Longuet je opozarjal, da se mora tako razdor v nemški socia'no demokratični stranki, kakor tudi ruska revolucija presojati z vidika, da je zopet mogoče ponoviti mednarodne zveze. Manjšina se bo na narodnem kongresu zavzela za ta nazor. Prcčitali so še dopise, ki so izražali, da pridobiva nazor manjšine pristaše v provinci in ki zahtevajo, naj se takoj skliče mednarodni socialistični odbor. .Stockholmski posvet ne dela za poseben mir. Budimpešta, 7. maja. Pripravljalna komisija stockholmskega posveta je objavila danes komunike, ki naglaša, da konferenca ne stremi po posebnem miru. Stockholmski posvet se bo otvoril 10, ju-nija. Budimpešta, 7. maja. »Esti Ujsag« poroča iz Berna: Predsednik nemške socialno demokratične stranke posl. Ebert je izjavil, da se bo otvoril stockholmski posvet najbrže 10. junija. Uradni jezik bo francoski, angleški in nemški. Vsi govori se bodo vedno prednašali v ostalih dveh jezikih. Poslovnik bodo določili na pred-posvetih, najkasneje pa v prvi seji. Posveti Belgijcev in Italijanov v Petrogradu. Milan, 7. maja. Pariški »Petit Journal« javlja iz Londona: Belgijski minister Vandervelde je odpotoval s svojim kabinetnim tajnikom v Petrograd. »Secolo« poroča, da so sinoči odpotovali iz Rima v Petrograd italijanski poslanci Cappa, Rai-mondo, Labriolo in Lerda, ki so vsi pristaši vojske. Dnevne novice. -j- Za šesto vojno posojilo. Deželni odbor kranjski je razposlal na vse občine v deželi okrožnico, v kateri se županstva poživljajo, da svesti si resnega časa in domoljubne dolžnosti vse store, da sc občine pri 6. vojnem posojilu znova častno izkažejo tako, da občine same podpišejo kar največje vsote, pa tudi intenzivno vplivajo na občane, da v obilnem številu in s čim znatnejšimi sredstvi pripomorejo do sijajnega uspeha vojnega posojila. — Šesto avstrijsko vojno posojilo. Poštna hranilnica na Dunaju objavlja, da bodo podpisovalcem šestega vojnega posojila priznane sledeče ugodnosti: prvič VI:% bonifikacija (kakor pri prejšnjih vojnih posojilih), tako, da se zniža kurz 401etnega 5l/2% amortizacijskega posojila na 92 K, in kurz lOletnih 5J/o% državnozakladnih listov na 93 K 50 v.; drugič: poleg te bonifikacije sc pri amortizacijskem državnem posojilu podpisovalcem odobrijo še enomesečne obresti, ker se namreč 5l[>% kosovne obresti tega posojila računajo šele z 1. majem 1917, dočim teko kuponske obresti v smislu izdanega prospekta od dne 1. aprila 1917 dalje. Tako se dejanski prevzemna cena 401etnega amortizacijskega posojila zniža na 91'542. — Pojasnila daje oficijelno subskripcijsko mesto in članica konsorcija za izDeljavo državnih kreditnih operacij K r a n j s k a deželna ban k a v Liubljani, — Papež prosil za pomilostitev banja-luških in sarajevskih obsojencev. Naš cesar je pomilostil vse Srbe, ki so bili pri banjaluški in sarajevski veleizdaji obsojeni na smrt. Vseh pomiloščencev je 19. Za obsojence je prosil španski kralj. Uradni list bosenske vlade »Sarajevski list« poroča, da se je za obsojence toplo zavzel tudi papež, in sicer na sledeči način: Bosenski poslanec, Srb Danilo Dimovič, znani odvetnik in branitelj obtoženih Bošnjakov gr-ško-vzhodne vere, je odšel pred dvema mesecema k papeževemu nunciju na Dunaj in mu izročil prošnjo, naj bi sv. stolica posredovala pri Njeg. Veličanstvu za vseh 19 obsojencev. Kakih deset dni na to je dobil nuncij od papeža sporočilo, da naj gre v njegovem imenu k zunanjemu ministru Czerninu in Njeg. Veličanstvu in prosi, da naj bi se obsojencem oprostila smrtna kazen. Nuncij je to takoj tudi storil, a Njegovo Veličanstvo je najljubeznivejše ugodilo papeževi prošnji. Z bronasto hrabrostno svetinjo so bili odlikovani sledeči slovenski fantje od c. kr. gorskega polka št. 2, 1, stotnije strojnik pušk: Tonček Kastelic, Mirna; Tomaž Kolenc, Mirnapeč; Jožef Vcbcr, Predgrad; Jožef Kastelic, Zatičina, vsi od domačega polka. — Umrl je v Danah pri Ribnici bogo-slovec ljubljanske škofije Frančišek P a k i ž , sin tamošnjega uglednega posestnika in trgovca. Bolehal je dve leti. R. I. P.! Pogreb bo 9. maja ob 3. uri popoldne v Hrovači pri Ribnici. — Prst božjil Pod tem naslovom piše tržaška »Edinost« o novici: »Nadlovec barona Borna, Pavel E i s e n p a s s, si je pri Sv. Ani pod Ljubeljem končal življenje s strelom v srce. Na Eisenpassu so v zadnjem času opažali znake blaznosti« takole: Vzlic strahotam vojne se bodo čitatelji gotovo še spominjali »nesreče«, ki se je zgodila na Begunjščici nad Radovljico na Gorenjskem, kjer je izginil kmetski mladenič Rožič in so potem našli njegovo truplo, a pozneje tudi njegovo glavo, z vsemi znaki, da se ni zgodila nesreča, temveč cla je b:l Rožič ustreljen in mu je bila potem glava odrezana. Rožič in tudi pri nas v Trstu kot izboren pevec in družabnik dobro znani tedanji jurisl Šink sta bila na Begunjščici. Rožič je imel pri sebi flobertovko. Nevedoma sta zašla v lov barona Borna, kjer ju je opazil Rornov lovec Eisenpass, znan po svoji osornosti napram domačemu prebivalstvu. Eisenpass je streljal nanju kot »divja lovca«. Šinku se je posrečilo uiti, Rožič pa je izginil. Truplo so pač našli kmalu petem, glavo pa veliko pozneje. Zdravniški izvedenci so bili odločno mnenja, da je bila glava odrezana od trupla, in ljudski glas — božji glas je velel z vso odločnostjo, da je Eisenpass streljal za beže-čim Rožičem, mereč v glavo, kamor ga je tudi zadel. Da bi pa zakril to nečloveško dejanje, pa je odrezal glavo od trupla in jo skril posebej. Vršila se je razprava pred ljubljanskim deželnim, sodiščem, a sodniki niso smatrali Eisenpassove krivde za dokazano. Sedaj, po oni vesti, da si je Eisenpass sam pognal krogi jo v srce in da so v zadnjem času opažali na njem znake blaznosti, pa smo trdno prepričani, da gre po vsej Gorenjski in povsod drugod, kjer je bila znana ona grozna dogodba z Begunj-ščice, en sam glas: Resnica se je izkazala! Prst božji! Vest mu ni dala miru; končal jc tako kot njegova žrtev! — Veliki krivdi je sledila velika kazen. — Od cenenega mesa k drugim cenenim živilom. Pri ministrstvu za prehrano se delajo priprave, da se akcija, ki meri na prehrano revnih slojev ljudstva s cenenim mesom, razširi tudi na prehrano z drugimi najpotrebnejšimi živili, kakor mast, maslo, sočivje in moka. — Železničarji kot poljedelci, Načel-stvo hranilnice in posojilnice uslužbencev južne železnice v Mariboru je od mestne občine in drugih posestnikov najelo v mestni okolici obširna zemljišča in jih prepustilo ubožnim uslužbencem južne železnice, da jih obdelajo. Tobak se nc podraži na Ogrskem za 40% kakor smo poročali, ampak ostanejo cene za dogledni čas še stare. lliiiilpslie novice. lj Hotelir g. Kenda odlikovan. Cesar Kar^l je hotelirja g. Ivana Kendo v Sofiji v priznanje njegovega delovanja v sedanji vojski odlikoval z redom za civilne zasluge III. razreda. G. Kenda je odlikovan tudi s častnim znakom bolgarskega Rdečega križa I. razreda. lj Poročil sc je danes zjutraj v frančiškanski cerkvi g. dr. Franc Bončina, žel. koncipist c. kr. drž, žel. z gdč. Elizabeto pl. Lukanc-Savenburg, učiteljico. lj Umrl jc strojni vodja mestne elektrarne g, D r a g o t i n F a k i n. Blag mu spomin! lj Umrla je na Dunaju po dolgem trpljenju gospa Draga Pipenbacher, soproga profesorja dr. Jos, Pipenbacherja. lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Peterlin, krojač, 40 let, — Fran Stelzer, domobranski pešec. — Leopold Jamnik, rejcnec, 6 mcscccv, — Božidar Turra, poštarjev sin, 7 mesecev. — Marija Novak, čevljarjeva hči, 6 dni. — Ema Rožanc, hči železniškega uradnika, tri mesece in pol. — Maks Lipovec, postreščkov sin, 18 mesecev. — Marija Grilc, hiralka, 71 let. — Josip Vanc-ček, črnovojniški pešec, — Josipina Bah hči železniškega zavirača, 14 mesecev. lj Ušla je včeraj popoldne grlica. Pošten najditelj se prosi, naj jo prinese v Ilirsko ulico št. 31. lioznii poročila. Nemški radikalci proti pomilostitvi političnih kaznjencev. »Glos Narodu« poroča z Dunaja: Nemški radikalni poslanci so imeli dne 4. t, m. plenarno zborovanje svojega kluba. Poslanec Wicztl jc poročal, da so nekateri listi prinesli vest o pomiloščenju političnih kaznjencev. Proti temu morajo nemški radikalci odločno nastopiti. Dvema poslancema se je naročilo, naj zberela o tem vprašanju natančnejše informacije, Vsled političnih prestopkov zaprti češki poslanci. Radi političnih prestopkov sc nahajajo v zaporu sledeči češki državnozborsk: poslanci: Kramar, Buri val, Choc, Neto-licki, Rašin, Vojna in Klofač. Poljski kardinal. Krakov, 7. maja. Poljski listi pišejo, da bo varšavski nadškof Kakovvski imenovan za kardinala Poljske. Razlastitev Nemcev v Rusiji. »Kurier Warszawski« poroča: > Birze-wije Vjedomosti« so izvedle, da ne nastopi glede razlastitve nemških posestev v Rusiji nobena načelna prememba. Sedanja provizorična vlada hoče nadaljevali vso akcijo v tem smislu, kot jo jc započela bivša ruska cesarska vlada. »Rječ« poroča, da bo v najkrajšem času izvedena razlastitev še ostalih indu-strijalnih naprav, kojih posestniki so Nemci. Srbski general napada sporazum, Dunaj, 7. maja. Pred kratkim so se v Marseillc posvetovali srbski socialisti. »Humanite« pravi, da so napadali Avstrijo in Bolgarijo, češ da bosta v zasedenem ozemlju popolnoma iztrebili srbski narod, Srbski general Ilija Milkič, belgrajski občinski svetovalec, ki biva zdaj v Švici, je napisal isti dan v »Het Volk« o trpljenju, ki ga je povzročil sporazum Srbiji. Srbska vojska se je znižala od 600,000 na 50 ($00 mož. Če se ceni število ujetn kov le na 50.000, je izid strašen: 509.000 Srbov ie moralo pasti ali so pa umrli na ranah. Strašno je trpelo civilno prebivalstvo, ki se je jeseni leta 1915 umikalo na obal Jadranskega morja. Stotisočc žena, otrok in starcev je tavalo za armado; veliko jih je v ledeno mrzlih gorah zmrznilo. Ko so prišli na morsko obal, jim sporazum ni nič pomagal. Podati so se morali po strašni poti nazaj domov. En milijon ljudi, tako ceni general Milkič, je umrlo. Milkač protestira, ker uporablja sporazum na bojni črti še vedno zadnji ostanek armade in ker zabranjuje uvoz živil v stradajočo Srbijo. Vpraša, če li hoče sporazum iztrebiti ves srbski narod in apelira na javno mnenje nevtralcev, socialistov in dc'av-cev: Boljši in bolj avtentični odgovor, kakor je odgovor srbskega očividca, bi mogla komaj dobiti srbska socialistična konferenca v Marseille na svoj sklep, Miljukov o Srbiji, Bern, 7. maja, Miljukov je rekel srbskemu poslaniku v Petrogradu: V imenu vlade in naroda Vam zagotovim, da se srbski deželi nc bo le vse vrnilo, kar je imela, marveč da se ji bodo pripoznale tudi vse njene narodne zahteve. Koristi Evrope zahtevajo, da izide iz sedanjega borenja nova, svobodna, velika Srbija, ki nas bo branila. Ko sc bo sklenil mir, mora Srbija dobiti take meje, da bo v bodoče zavarovana proti vsakemu tujemu vpadu. Svet kozakov proti nastopom na ulicah. Petrograd, 7. maja. (Kor, ur.) Reuter: Na shodu kozaškega sveta so sklenili, da smatrajo vsak oborožen ali neobrožen nastop na cesti proti vladi za izdajalstvo proti ruskemu mirovnemu pokrelu. Novo grško ministrstvo. Rim, 6. maja. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani«; Novo vlado so sestavili: Predsednik in zunanji minister Zaimis, mornariški minister Dcmergis, aprovizacijski Drossopu-los, vojni minister polkovnik Charlambis. Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena /, žebljički za en par za gospode K 1'80, za damo K 1*50, za otroke K 1"20. Zaradi drago poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobo se pri Feicr Kozina & Ko. v Ljubljani. Bolezensko kali nn znsluznirah grla uniči čimo z izpiranjem s Fellerjeviin rastlinskim esenčnim fluldom z znamko „Eisa-lluid". 1'-' steklenic franko za 7 K :t2 v po.šljo lekar R. V. Fcl-ler, Stubicn, trg Klsn St, 1.14. (Hrvatsko). Nad stotisoč zahvalulc. Uiti bi moral v vsaki hiši, Spominjajte se gorlih beguncev! 5ZI3 ET^J CZ3 EZ3 CZ1CZ3 CZZ3 CZ3 i r ) -, Tužnim srcem sporočava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki bolezni preminul naš srčno ljubljeni, edini sinček dne 4. maja 1!)17 v nežni starosti 11 tih mesecev. Ustje pri Vipavi, dne 4. 5.1917. Milan Bratina, župan in posestnik, Matilda roj. Modie, soproga. od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej, v deblih in polenih kupi po najvišji ceni tvrdka J. Pogačnik, 07 Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13. B Naprodaj imam prav malo rabljen kosilni strol »Dering« z brusom in dvojnim noi žem; pripravljen je na dve upreg- Cena 350 K. z 12 m močnega, 7 cm širokega jermena, tudi malo rabljen proda se radi vpeljave električne moči, Goni se lahko. 1130 ! l i i 1 i a ki imajo opraviti v Šolah, samostanih, zadrugah in društvih vseh vrst, sc morejo posvetiti neki bližnji patrioti-tični akciji. Ponudbe pod „Verdienst-gelegenheit 56—157au na anončno pisarno Jos. 7i. Kienreidi, Gradec, SackstraBe H 1087 £ i mam wsm Cena 300 K Star a še precej dober pajkelj (čistilnica.) Cena 40 K. Jakob Kocjančič posestnik, Gorje pri Bledu. Orehov les v Kostanjev les 2407 kupim vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, MaJje Terezije cesta 13. Franja Fakin, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok prežalostno vest, da je njen nadvse ljubljeni, dobri soprog, oziroma oče, stari oče, brat, tast in svak. gospod ORIS0T1H FF strojni vodja Mestne elektrarne v Ljubljani danes, dne 8. maja 1917, ob 7. uri zjutraj po dolgem mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek 10. maja ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti, Slomškova ulica št. 17, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Priporočamo ga v blag spomin! V Ljubljani, dne 8. maja 1917. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Žalostnega srca naznanjamo, da je umrl v ponedeljek, 7. t. ni., ob 3. uri zjutraj naš preljubi sin. oziroma brat, gospod w»w a ras* m ® w ifSK F8MiJa bogoslovec ljubljanske škofije. Pogreb bo 9. maja ob 3. uri popoldne. Dane pri Ribnici. 7. maja 1917. France in Neža Pakiž, starši. Anton, brat-vojak. Dobro okanieno se kupi pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 1000. Službe išče v kaki večji trgovini pridno staro 21 1. poštenih staršev, ki se je že učila 3 elta v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe pod šifro »pridna« 1129 na upravništvo Slovenca. umaze in no diši. Mali lonček 3 K, veliki lonček 6 K, družinski lonček 9 K z navodilom, K temu spadajoče Jantarsko milo 4 K. — Izdeluje Gt-rd Sdndor, lekarnar, Nagy KBriis It. 31. Srbečico. braste. Szpnščale.tftf kožne bolezni, stare rane odpravi hitro In slcurno lantarsMo mazilo. Wski Caragj)M-ma{) pripravo nadomestka jedilnega olja, je idborno uporaben 30 vsakovrstne solate, če tudi nima oljne maščobe. OfGfOf Cena 30 zavitek LX 130, po pošti poslan 20 vin. več. Oidor leti reko-mandirano pošiljatev, naj doda še 25 vin. Gf {Poštna naročila sprejema OHat.