štev. 173.
Velja po poŠti:
celo leto naprej	K 26-—
ga pol leta w	* 13 —
■M Ietrt leta „	„ 6-50
:i» en mesec »	« 2'20
V upravniStvu:
d* celo leto naprej	K	22 40
sa pol leta „	»	11-20
sa Četrt leta „	„	5 60
■s* en mesec „	„	1-90
poiilj. na dom 20 h na
mesec,
Posamezne Stev. 10 h.
s četrtek, dne 30. lulUo 1908.
Let« xxxui.
Inserati:
Enostop. petltvrsfa (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 0 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 5 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(Uredništvo le v Kopitarjev)*! ulicah it. 2 (vhod tei
—-- dvoriičc nad tiskarno). — Rokopisi s*'
f« vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona itev. 74-
UpraVniŠtVO ie w Kopitarjevih ulicah itev, 2. —
--Vsprejema naročnino, inserate Isv
reklam adje. Upravnlikega telefona Stev, 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Sliko lz koroškesa šolstva.
Iz V e 1 i k o v c a.
V učiteljskih glavah se je začelo daniti. Nad vse zanimiva je bila okrajna učiteljska konferenca zadnjo soboto, dne 25. t. m., v Celovcu. Te konference se je udeležil poleg definitivno nastavljenega ka-teheta č. g. M. Baumana tudi kanonik Jožef Dobrove. Že pri dohodu so ju učitelji gledali pisano in celo znanci jih niso pozdravili. Še predno se začne konferenca, pride okrajni nadzornik Juvan h kanoniku in mu pravi: »Gospod kanonik, vi niste dolžni, udeležiti se naše konference.« Nato kanonik: »Vem, toda udeležim se je kot veroučitelj prostovoljno.« Kanonik je takoj razumel indirektni migljaj, toda ni hotel ustreči. Nato prebere nadzornik imena tistih, ki so dolžni prisostvovati konferenci; in ker se med temi ni omenilo ime Dobrove, so začeli nekateri učitelji bolj tiho klicati to ime. To je slišal nadzornik in je izjavil: »Gospod kanonik J. Dobrove je izjavil kot katehet na tukajšnjih mestnih šolah-, da se prostovoljno udeleži konference.« (Medklic: Zato, da ima kaj v »Mir« pisati.) Tedaj nastane med neinšku-tarskimi in nemškonacionalnimi učitelji velikanski hrup, in slišijo se za »ljudske vzgojitelje« jako značilni in primerni klici, kakor: »Ven«, »ven ž njim«, »ven naj gre«, »Abzug«, »On je največji sovražnik učiteljev«, »Mirprotz« (ker je »Mirov« dopisnik). Toda kanonik na to ni reagiral in tudi ni ustregel »olikanim« nemškutar-skim učiteljem na take uljudne pozive, ampak je mirno ostal v dvorani. Med tem, ko je nadzornik govoril nagovor na cesarja in podal svoje poročilo, je bil mir; a ko je isti pozval referenta, nadučitelja Kogelnika iz Galicije, da vrši svojo nalogo, se zopet slišijo glasovi: »Dobrove ven«, seveda tudi sedaj brez uspeha.
Referat nadučitelja Kogelnika je bil razven nekaterih malenkosti jako izvrsten in popolnoma v smislu koroških Slovencev. Pripomniti pa treba, da referent ni slovenskega mišljenja. Da je bil referat tako stvaren, do tega je privedla referenta gotovo le pravičnost in dolgoletna izkušnja. Imel je namreč rešiti vprašanje: »Kako bi bilo mogoče ljudsko šolo ljudstvu približati?« Navajal je najprej vzroke, zakaj šola ni priljubljena pri ljudstvu. Glavni
vzroki so: Šola še ni donesla zaželjenega sadu, otroci se ne naučijo tega, česar bi se morali, v gospodarskih rečeh so otroci popolnoma nevedni, v šoli je vse premalo praktičnega, v šoli se povdarja, da lahko otroci pridejo do boljšega kruha, ako veliko znajo, ljudska šola ni za pripravo za druge stanove, stariši se preveč kaznujejo, ako pridržijo otroke za delo, v šoli se p r e m a 1 o o z i r a na materinščino. Takih besedi še nismo slišali iz ust nasprotnega učitelja. Kar smo koroški Slovenci že leta in leta povdarjali, nam pove sedaj nasprotni ljudskošolski učitelj. Nato je navajal in jako dobro utemeljeval pripomočke, ki bi odpravili te nedostatke in tako šolo bolj priljubili pri ljudstvu. Najboljši pripomočki bi bili, da se šola postavi na vseskozi praktično podlago; otroci se naj učijo pred vsem gospodarskih stvari, ki jih potrebujejo za svoje življenje, in zato se naj ločijo šole na kmetih od onih po mestih, naj se otrokom ne vceplja v srce poželjenje po boljšem kruhu, ker dobijo s tem mržnjo do svojega stanu in izgubijo veselje do kmečkega dela, temveč naj se goji med njimi ljubezen do domače grude Ljudska šola se nikdar ne sme smatrati kot priprava za druge stanove, kazen za zamude, ako se otroci rabijo za delo, ne sme biti več tako stroga, pred vsem pa se je treba bolj ozirati na materinščino, ker izkušnja kaže, da se v sedanjih šolah otroci nemščine ne nauče popolnoma, slovenščine pa tudi ne.
Iz tega se vidi, zakaj je bila netnšku-tarskim in neinškojiacionalnim učiteljem navzočnost kanonika Dobrovca tako neprijetna. To je pri debati, ki je bila silno burna, ker se je takoj prvikrat pokazala razlika med nemškutarskimi in slovenskimi učitelji, tudi naravnost povedal dober-levaški učitelj Koberer, češ, da: »Ni umestno razpravljati o taki tvarini, ker so navzoči tudi taki, ki niso našega mišljenja.« Najbolj vroč boj je bil radi materinščine, katero so slovenski učitelji zagovarjali z občudovanja vredno odločnostjo in nevstrašenostjo; tako je eden grajal, zakaj se ravno materni jezik vedno tako zaničuje in zanemarja, ker je vendar dokazano. da je to glavni vzrok, da naša šola ne doseže svojega namena; opozarjal je na tozadevni paragraf šolske postave, ki ukazuje, gojiti ljubezen do lastnega rodu, toda godi se ravno nasprotno. Drugi je prosil, naj bi se slovenski otroci vsaj toliko naučili pravilne slovenščine, da bi
dve do deset vrstic znali pravilno zapisati. Nemškutarski učitelji so kar rohneli jeze in sovraštva iu pobijali slovenski materni jezik. Značilne so besede zgoraj omenjenega Kobererja: »Ta predlog mora samo zato pasti, ker ravno isto zahtevajo tudi Slovenci!« (Zelo stvarno!) Od drugih nemškutarjev in nemških nacionalcev so se posebno še odlikovali s svojim sovraštvom do Slovencev: Pavlic, kojemu je tekla zibelka v Solčanskih planinah, Koch iz Škocijana, ki je rekel, da je učitelj le takrat kaj vreden, če otroke dobro nemški nauči, in Sebastijan, (socialni demokrat), ki je priporočal kosmopolitizem, češ, da morajo učitelji brez razlike nacionalnosti združeno iti v boj zoper skupnega sovražnika, t. j. klerikalizem; dokler tega ne bodo treščili popolnoma ob tla, tako dolgo šola ne bo imela v ljudstvu tal.
Tako so se odklonili vsi dobri predlogi referenta. Le nekaj malenkostnih predlogov se je sprejelo, pa še tisti zelo spremenjeni. Padla sta pred vsem predloga o materinščini in o ločitvi kmečke šole od mestne. Konečno omenimo še ugovor šol. vodja Breiteneggerja iz Lipice. Nasproti referentu, da naj šola kmetu do-naša tudi materialnega dobička, je Brei-tenegger izjavil: »Šola ni zato, da ima kmet materialni dobiček, pač pa samo zato, da se ljudstvo vzgaja!« Bodi še tudi omenjeno, da sc se slišali o katoliški stranki dosedaj še neznani izrazi, kakor: »Kop-fe der Dunkelheit«, »Romische Schulstiir-mer« itd. Gospod državni poslanec Gra-fenauer, to je gola resnica, kar je pisano! Koroški Slovenci odločno protestiramo, da bi taki sovražniki katoliškega slovenskega koroškega ljudstva podučevali našo mladino!
Vedno grša je slika, ki jo nuja vse-povsodi svobodomiselno učiteljstvo. Je proti veri, proti cerkvi, proti ljudstvu, na Koroškem pa tudi skrajno nepravično proti drugi narodnosti. Brezverec in odpadnik, to sta, kakor Koroška kaže, dva nerazdružljiva pojma. Svobodomiselni nemški učitelj je najhujši tlačitelj koroških Slovencev. Dobro je, da se je ljudstvo tudi pri nas zdramilo, da je vsaj spoznalo, kdo so njegovi sovražniki in kakor kaže zgled iz Sel, tudi dejansko s šolskim štraj-kom pokazalo, da se ne da več terorizirati in pobebiti od nemškega liberalnega učiteljstva.
Škofjeloško slavile S. K. S.1.
(Konec.)
Poljski gost.
Predsednik predstavi zborovalcem Stanislava Sadov'skega, teologa iz Lvo-va, ki je prišel proučavat naše gospodarske organizacije. Sadovski govori poljski. Dr. Krek mu odgovarja poljski, naglašujč ozke vezi, ki nas družijo s poljskim narodom. Kar Poljake boli, občutimo tudi mi; kar je njim drago, ie drago tudi nam. Zahvaljuje se mu, da se je prišel učit k nam gospodarskega dela iu želi, da bi se tudi. naša mladina šla učit med poljske brate: ljubezni do domovine. Nato prevede glavne misli poljskega govora Sadovske-ga, ki jc rekel, da ga silno veseli, ker smo ga pozdravili v svoji sredi. Poljaki in Slovenci smo sicer različni po kraju, edini nas pa slovanska misel. Prišel je pogledat našo gospodarsko organizacijo, da bo po tem vzgledu lahko pozneje deloval doma med svojim narodom. Poljaki so skoro do zadnjega časa mnogo govorili, delali pa niso. Zdaj, ko je socialna demokracija prišla med ljudstvo, spoznali so tudi oni, da treba iti med narod. Lvovski nadškof Bilczevski je ustanovil društvo, ki mu je namen, da širi krščansko omiko med ljudstvo, ki naj bi se tako odvrnilo od pogubnih idej socialne demokracije. Socialni demokratje delajo že nad dvajset let iu so organizirali U tisoč ljudi. Poljska krščan-sko-socialna stranka deluje šele dve leti in je socialne demokrate glede organizacije naroda relativno daleč prekosila. Upa torej, da bo krščanska misel socialno demokracijo premagala in je prepričan, da po načelih krščanskih idej zašije svoboda ljubljenemu poljskemu narodu. (Klici: Zivio poljski narod!)
Pozdrav predsednika »Dijaške zveze«.
Predsednik dijaške zveze »Zarjan« Ivan Česnik pravi: Mislil sem. da bo več časa za obširnejše poročilo. Ker pa je ura že pozna, zato naj vas le najprisrčnejše podravim v imenu Dijaške zveze«. Katoliško slovensko dijaštvo je svoje delovanje zadnji čas razširilo na Goriško, Štajersko iu Koroško. V poslednjih dveh deželah še zveza nima mnogo članov, upati pa je, da se tudi to zboljša. Na Goriškem so razmere jako ugodne. Včeraj je bil ustanovni shod pododbora za Goriško. — Pripravljajo se pravila za podružnico, ki bo, upam, ustanovljena še letos, in sicer soglasno z bogoslovci. Štajerski bo-
LISTEK.
Kako sem izdajal poljedelski Ust.
Mark Twain.
(Konec.)
Meni je bilo nekoliko neprijetno pri duši radi telesnih poškodb in požiga, s katerimi se je kratkočasil ta človek, saj nisem mogel drugače, kot priznati sam sebi, da sem v nekem oziru sokrivec teh zločinov. Toda nisem se mogel prepustiti dolgo 'takim mislim, ker je vstopil stalni urednik lista.
Njegova zunanjost je pričala, da je pobit, v zadregi, in žalosten. Pogledal je škodo, katero sta naredila mlada kmetovalca in stari razgrajač, ter rekel:
»To je sitna — zelo sitna reč. Steklenica s tekočim limoni je ubita, šest šip, dvoje svečnikov je razbitih. Pa to ni najhuje. List je izgubil svoj ugled, bojim se. da za vedno. Res, da se povprašuje po listu bolj, kot kedaj poprej, res. da se ga ni razprodalo še nikoli toliko iztisov, da ni dosegel še nikdar take slave. Pa kdo hoče postati slaven vsled blaznosti, dobivati denar vsled slaboumnosti? Tega nočemo!
Tako gotovo kot sem pošten mož, vas zagotavljam, prijatelj, spodaj sede ljudje po ograjah, mrgole po cestah in čakajo, da vas vidijo, ker mislijo, da ste blazni. Dovolj povoda ste jim dali za to, saj so čitali vaše članke, ki so sramota za vse časnikarstvo. Kako za božjo voljo ste prišli na misel, da ste sposobni za urejevanje ta-cega lista? Saj govorite od brazde in brane, kot bi bili ena in ista reč, vi govorite o guljenju krav in priporočujete ježa kot domačo žival, ker je tako razposajen in izvrsten lovec podgan.
Vaša opazka, da deluje godba pomirljivo na školjke, da se ne ganejo s svojega mesta ob glasu godbe, je popolnoma odveč. Školjke se sploh ne dado vznemiriti. one leže vedno v miru, ob zvokih glasbe ostanejo popolnoma ravnodušne. Povejte vendar za božjo voljo, prijatelj, je-li vaše delo proučevanje nevednosti? Ce jc tako, potem ste si zaslužili danes častno doktorski klobuk. Ne, kaj takega se mi še ni primerilo. Vaša opazka, da se uvažuje v trgovini vedno bolj divji kostanj, je prav pripravna, da uniči list. Prosim vas, da opustite urejevanje iu greste svojo pot. Ze tako so bile moje počitnice predolge. Vžit-ka pa ne bi več imel od njih. posebno če bi si mislil vas ne svojem mestu in bi mo-
ral viseti v večnem strahu, kaj da bodete svetovali prihodnjič ljudem. Iz kože bi skočil, če pomislim, da ste pisali pod naslovom »Vrtnarstvo« od ostrig. Zgubljeni ste. Za nobeno ceno ne grem več na počitnice. Zakaj mi vendar niste povedali, da ue razumete ničesar o kmetovanju?«
*>Kaj pa hočete prav za prav,« sem dejal jaz, vi strok koruze, zelnata glava, repni izrastek ^Sramujte se svojih nespametnih besed. Ze štirinajst let delujem kot urednik in še nikdar, zagotavljam vas, nikdar nisem slišal, da je potrebno posebno znanje za urejevanje časopisa. Kdo pa piše kritike za dnevnike druge vrsti? Kak učen črcvljar ali lekarniški vajenec, ki razumeta oba toliko o dramatiki, kot jaz o poljedelstvu. Kdo kritik nje knjige? Osebe, ki niso spisale nikoli nobene. Kdo paše najdaljše članke o državnih financah? Oni, ki imajo najlepšo priliko, da ne vedo ničesar o njih. Kdo sestavlja poročila o indijanski vojni? Gospodje, ki ki ne ločijo vigvana od tamtana, ki niso bili nikoli v položaju, da bi podnetili ž njo ogenj taborišča. Kdo piše oklice za abstinenco iu toži čez zapeljivo žganje? Fantje, ki ne bodo trezni, dokler bodo živeli. Kdo urejuje večino kmetijskih listov? Kdo drug. kot skvarjeni uredniki mestnih listov, ali osebe, katere
i so imele smolo pri pesniški obrti, in niso I mogle izpečati svojih zmernih železniških romanov. Ti se vržejo končno na poljedelstvo, da se rešijo še za čas ubožnice. Vi me hočete podučiti o bistvu redakcije? To sem predelal od a do z iu lahko vam rečem: Manj kot človek ve, tem večji krik. tem večji plača. Pri Bogu! — ko bi jaz le bil toliko neveden, kot sem izobražen, nesramen, mesto bojazljiv, stekel bi si bil slavno ime na tem mrzlem, sebičnem svetu. Gospod, jaz jemljem slovo. Po takem obnašanju, kot je bilo vaše proti meni, sem pripravljen, da grem. Svoji dolžnosti sem zadostil, svoj kontrakt izpolnil, kolikor mi je bila puščena prosta roka. Obljubil sem, da naredim, da bo vaš list postal vsem slojem zanimiv. To sem storil. Rekel, da bi dosegla izdaja do dvajsettisoč iztisov vse to bi se bilo zgodilo, če bi mi bili pustili še štirinajst dni časa. Vrlitega bi vam bil preskrbel najboljšo vrsto čitate-ljev kakršnih si more želeti kmetijski list niti enega kmetovalca bi ne bilo med njimi, ne človeka, ki bi razločil tnelo-novo drevo od breskvine cinte. Vi izgubite pri tem sporu, vi, paštetna rastlina, ne jaz.«
Nato sem šel.
g o s 1 o v c i pa ne j ni e j o p r i s t o -piti dijaški zvezi, ne vem zakaj. (Klic: Čujte!) Tovariši v dijaški zvezi se res zavzemajo za delo; nasprotniki nas silijo, da moramo delati, ako hočemo zmagati. Upam, da se nam bližajo boljši časi, ko prodre naše gibanje vsepovsod. Še enkrat vas prisrčno pozdravljam in želim, da ponesete obilo sadov in zlatih naukov od skupščine, zlasti vi mladeniči, ki vam obljubljam, da bo vam dijaška zveza vedno ob strani in na razpolago. (Zivio!)
Nato zaključi predsednik zborovanje, rekši, da si je za to zborovanje pripel trak »Danice«, katere častni član je. Ta znak mu je najdražji. Ako bi mu vzeli vse naslove in časti, dokler se čuti domačega med njimi, ki nanje stavi glavno nado, med študenti, dokler je tu kot tovariš med tovariši, prijatelj med prijatelji, ga vse drugo nič ne briga. To je pomen traka, ki ga nosi. »Mi študenti, naprej, drugi organizirani za nami, pa bo lepša bodočnost! S tem zaključujem današnji zbor.«
Prva javna telovadba Z. T. O.
Telesa moč, duha krepost
to vzor je lepi tvoj, mladost.
Prvi poskus moči mlade telovadne organizacije je bil to. Obnesel se je pa tako, da smemo trditi, da si je ta organizacija samo s tem prvim svojim nastopom vtr-dila temelj in zasigurala bodočnost. Brez pretiravanja hočemo pisati to poročilo. Ga tudi ni treba. Kajti, kdor je videl kipeti te mlade sile na telovadišču, kdor je imel priliko opazovati kipeče navdušenje mladih vrst, ta je moral pripoznati, da je bila javna telovadba nekaj lepega, nekaj navdu-šujočega. Prostorno telovadišče, idealno, da si lepšega misliti ne moremo, obdano krog in krog z naravnimi terasami, je nudilo tisočerim gledavcem najlepši pogled. Kamor si se postavil, od povsod si lahko zasledoval vsak gib, vsako kretnjo. Nad 5000 gledalcev je privabil prvi nastop naših mladeničev, ki so v lepih čveterosto-pih prikorakali na prostor ter se ob zvokih sokolske koračnice razvili v efektni, preprosto sestavljeni rajalni pohod na zeleni trati. To je bila mladost, ki je rajala. Mladost, krepka in zdrava, mladost, polna lepih upov in naravnih sil! Iz rajalnega pohoda so se razvrstili telovadci v nastop k prostim vajam. Samo zamah načelnika, in vse vrste so obstale. In zopet zamah, in vse vrste so bile pripravljene k prostim vajam, ki so bile izvedene zelo lepo in so napravile na gledavce najlepši vtis. Štiri, ena za drugo, pravilno in točno! Mi smo gledali pred seboj organizem, ki je bruhal iz sebe kipečo silo mladosti in navdušenja, in navduševali smo se i mi ter pošiljali bratom salve našega priznanja in občudovanja. Po prostih vajah je sledila redna telovadba, ki je bila preračunjena na efekt mase. Telovadilo se je na dveh drogih, dveh bradljah, dveh kozah, konju, skoku v višino in vajah s palicami. Vrli metliški telovadci pa so se kazali v vajah pri skoku v višino s palicami. Po tej točki smo opazovali in občudovali spretnost in izvrstno izurjenost nekaterih telovadcev na krogih. Za njimi pa je nastopil Zvezni vaditeljski zbor na drogu. Najlepša točka programa! Prepričali smo se, da je zvezni vaditeljski zbor kos svoji nalogi in ravno ta nastop nas je tudi utrdil v veri, da organizacija, ki ima tako jedrnat tehniški odbor, hie more propasti, temveč se samo razvijati naprej in naprej. Lep rajalni odhod je zaključil prvi javni nastop zvezinih odsekov.
Hoče se nam, da bi navajali po imenih posamezne telovadce, zlasti načelnike, ki so se posebno odlikovali. Pa opustimo to, preveliko število bi bilo. Tudi duši celega tehničnega dela, zveznemu načelniku, bratu Vojtehu Jeločniku, samo naš iskren: Na zdar! Vsem telovadcem pa tisočera hvala za užitka polni popoldan! Vsak je bil na svojem mestu.
Opazili smo, da pri celodnevnem nastopu mladeničev-telovadcev vladala sledeča tendenca: pokazati vsak odsek po svoji moči in po odsekih celo organizacijo. To se je izvrstno posrečilo. Pri jutranjem in tudi popoldanskem nastopu. Presodili smo lahko odseke po številu telovadcev, po uniformah, po njih nastopu in tudi po disciplini. In zlasti poslednje nam je imponi-ralo ter nas navdaja s prepričanjem, da bo samo po mladeniški organizaciji prinesena res prava disciplina v naša izobraževalna društva.
Prve Zvezne javne prireditve so se udeležili sledeči odseki: Ljubljana, Št. Vid nad Ljubljano, Jesenice, Horjulj. Tržič, D. M. v Polje, Trbovlje, Vipava, Cerkno. Idrija, Kamnik, Mengeš, Metlika, Vrhnika. Radovljica. Planinski Sokol iz Selške doline, Št. Rupert, Zg. Logatec, Sp. Logatec, Celje, Škofja Loka, Mirna pri Gorici in Križe pri Tržiču.
Pred letom dni, ob priliki zborovanja S K. S. Z. na Jesenicah, so obstajali šele trije odseki, ki so poslali k takratni javni telovadbi 70 telovadcev. In v nedeljo v
! Škofji Loki? Kolik napredek! Kako vesel napredek. Pred letom še nobene uniforme, včeraj v Škofji Loke pa 171 samo uniformiranih, in skoro dvakrat toliko brez uniform z znaki orlov. Res, pravi orlovski polet kvišku in naprej! Da bi bilo tako tudi v bodočnosti!
Veselica.
Po končani javni telovadbi se je pričela zbirati množica na prostranem vrtu g. Guzelja, kjer je bila napovedana veselica. Kakor druga leta ob takih prilikah, smo tudi letos opazili, da je bil prostor premajhen. Zvečer so zažarele na vrtu elektriške žarnice. Gostje so se kar sami razdelili v skupine. Skupaj so bili Štajerci, Goričani, Korošci, Kranjci. Veselica je imela demokratični značaj, kakor je naša izobraževalna organizacija demokratična. Poleg državnega poslanca je sedel pri-prost mož. Zabava je bila živahna, tudi postrežba dobra. Krepko je svirala men-giška godba, ki zasluži pohvalo, ker je cel dan vrlo svirala. Škofjeloška domača organizacija je dokazala s svojim pevskim zborom, da pridno goji lepo in umetno petje. Peli so za svojo mizo izborilo Šent-ivanjčani. Na dvorišču so pa pevci »Ljubljane« in naši visokošolci zapeli več pesem.
Veselica samaobsebi nam je pa še osobito ugajala, ker ie bila zgolj veselica, razvedrilo po napornem dnevu umstve-nega dela na shodu S. K. S. Z. in napornega telesnega dela naših telovadcev popoldne. Ni bilo nobene uledališke predstave. ki ob velikih ljudskih shodih razkropi množico, ni bilo pozdravnih govorov, ki smo jih svoj čas ob takih prilikah res velikokrat čtili preveč in ki so nas utrujali. ker so bili na ias podobni eden drugemu.
Po veselici so se gosti poslovili. Prisrčne besede je govoril v slovo škofjeloški župnik č. g. Šinkovec. Z godbo na čelu smo odkorakali na Trato, odkoder so se odpeljali udeleženci proti Ljubljani in proti Jesenicam. Veliko mladeničev je pa prenočilo v Škofji Loki, da se udeleže prihodnji dan mladeniškega tečaja.
Dnevne novlcc.
-f Pomoč proti suši. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo za nabavo sena živi-rejcem na Kranjskem 200.000 K. Nabava se bo vršila potom »Gospodarske Zveze«. Občine in zadruge, ki še niso naznanile svoje potrebe, naj to hitro store, kajti v očigled ogromni potrebi bo ta državna podpora kmalu izčrpana. Nobena podpora se ne bo dala v denarju, ampak samo v blagu pri Gospodarski Zvezi.
+ Podpore mlekarnam. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo sledeče podpore: Mlekarni v Dragomelju 1000 K, Rovih 800 K. v Srednji vasi (okraj Kamnik) 2000 K, na Dobrovi 2000 K.
+ Slovenska dijaška zveza. V soboto se priredi ob 4. uri popoldne pri Graj-zarju na Primskovem pri Kranju sestanek, na katerem se ustanovi pododsek »Slov. dijaške zveze za Gorenjsko«. Vabljeni so vsi gg. visokošolci, bogoslovci, abituri-jentje in prijatelji »Dijaške zveze«.
+ Imenovanje pr; sodniji. Deželno-sodni svetnik k. Karo! Martinak v Mariboru je imenovan za višjega deželnovlad-nega svetnika istotam, za višja deželno-sodria svetnika v Gradcu sta imenovana dr. Viktor VVagner iz Ljubljane in Viljem vitez Luschin iz Gradca. Naslov in značaj višjega deželnega sodnega svetnika je dobil deželnosodni svetnik g. Anton Leveč v Novem mestu.
f Velika je zadrega, v katero so prišli ljubljanski liberalci zaradi škofjeloškega slavlja. Tako pa kolnejo in psujejo, da jako zanimivo kažejo liberalno oliko. Posebno karakteristično pa je, da je pozdravil slovenske telovadce in zborovavce Slovenske krščansko-socialne zveze škofjeloški župan g. Lenček, ki je v izvrševal-nem odboru liberalne stranke, Lenček pozdravlja došlece kot »ljube goste«, glasilo stranke pa je par dni prej pozivalo k napadom, in sedaj bruha psovke in sramoti, da smrdi iz njega, kakor iz najhujše kloake. Čemu psujete, če je pa g. Lenček dejal: »Bodite nam dobro došli. Vidim Vas stati pred sabo v mogočnih, bojevitih vrstah . . . Pozdravljam Vas pred mestno hišo, pod starodavnim grbom tega slovenskega mesta kot sinove skupne slovenske domovine in Vam zakličem krepki: Na zdar! Bog Vas poživi!« Zdaj pa primerjajte s tem psovanje »Slovenskega Naroda«! Dr. Triller naj nam pojasni ta čudež!
-f- Sebi naj svetujejo liberalci! V nagovoru, ki so ga liberalci v potu svojega obraza sestavili za loškega župana g. Len-čka, je bil tudi obsežen nekak pouk za čete Slovenske kršč. soc. zveze, češ, da naj se ne dela samo socialno, ampak tudi narodno v obrambo jezika. Takoj med govorom je bil g. lonček prekinjen in se mu je reklo, da Slov. kršč. soc. zveza tega
pouka ne potrebuje, ker vršf svojo narodno dolžnost na vzoren način. Besnenje »Narodovo« nas pa izzivlje, da zdaj mi liberalcem podamo nekaj pouka. V pijanosti in sirovosti so liberalci vzgojeni in od dne do dne napredujejo. To pokažejo ob vsaki priliki, in kar sami počno, to potem v »Narodu« pripisujejo našim. Vsi liberalci, kar vas je, odgovorite vendar pošteno: Ali ni ravno slavlje v Škofji Loki z vsem, kar mu je sledilo in kar se je o njem pisalo, pokazalo, da so liberalne ban-de v sramoto slovenskemu imenu, iz vrst krščanskega ljudstva pa vstaja mlada armada poštenih in izobraženih rnož in mladeničev, v katere taboru je čast slovenskega naroda. Le naj psujejo! Tem prej se bodo izpljuvali. Zupan Lenček je dejal v pozdravu: Bodimo si lojalni tekmovalci za skupni smoter. Naše vrste so odobravale te besede. In liberalci? Zvečer so na škofjeloškem kolodvoru ljubljanski »Sokoli« v kroju, skriti v vozeh, psovali naše telovadce in se s tem sedaj v »Narodu« celo hvalijo! Tako razumejo ti zabiti ljudje »lojalno tekmovanje«. Tako ti gospodje kažejo, da so le v psovkah in surovosti močni in da drugega tekmovanja prav nič ne razumejo. Stranka surovin in psovkar-iev, ki ima za duševno glasilo nizkotni »Slovenski Narod«, ne bo nikdar mogla tekmovati z nami v resnem požrtvovalnem delu za narod!
+ Svarilo radikalnim pedagogom. Pod tem naslovom piše »Zora«: Ker čutijo nekateri mlajši, radikalno navdahnjeni pedagogi po naših srednjih šolah posebno veselje, da mesto naravoslovja in zgodovine razkladajo svoje borne kramarske nazore o teoloških vprašanjih, opozarjamo najblagohotnejše prizadete gospode, da se prav temeljito pripravijo za javno diskusijo o dolžnostih pedagogov in o strokovnem pouku, n. pr. v naravoslovju in zgodovini. Isto velja i drugim. Kar je za šolo, v šolo, kar ni, pa iz nje, in ko bi bili tudi radikalni nazori o »bradatem« Bogu itd. — Zlasti gospoda v zamegleni Ljubljani naj se vede v šoli bolj indife-rentno. Saj še sama nima dovolj jasnih pojmov, kaj uči krščanstvo in kaj se je porodilo v možganih gotovih »modernih prosvitljencev«! Ako se radi te notice iz-vrše kake represalije, potem pa odpremo predale, ki marsikoga pokažejo v — spodobni obleki! -- Gospoda, mirno in — ponižno. Capito?! — Res lepe razmere morajo vladati na naših gimnazijah, da so take tožbe sploh mogoče! Nekateri liberalni suplenti se vedejo v srednjih šolah, kakor gospodarji v lastni hiši! Treba jim kmalu posvetiti!
+ Župan Franc Seražin umrl. Iz
Vrabč poročajo: Dne 26. julija t. I. preminul je v Gospodu Franc Seražin, hišni posestnik na Vrabčah št. 19. Pred tremi leti izvoljen za župana dokaj obširne občine Vrabče kot pristaš S. L. S. pripravljal sc je zdaj ravno na nove volitve, a Vsemogočni poklical ga je k sebi v svoji neskončni modrosti, proč od nehvaležnega sveta v boljšo domovino. Nihče ni mislil, da našo občino zadene taka izguba in tako naglo. Dne 22. in 23. t. m. je bil gospod Seražin še v Vipavi po raznih opravkih, drugi dan je legel v posteljo, kjer je nemila smrt končala njega življenje v še krepki moški dobi. Star je bil ranjki šele 54 let. Nad dvajset let je bil vedno občinski odbornik, oziroma svetovalec. Kaj čuda torej, da je vse razne občinske posle dobro umeval in poznal vsak kotiček, vsako osebo domače svoje občine. Zato so niii pa tudi občani izkazali na lep način zadnjo čast pri pogrebu. Nosili in svetili so sami občinski odborniki in svetovalci in nesli tudi krasna venca, darovana od njega sorodnikov. Čast in hvala jim! Pogreba se je udeležilo razun domačih tudi več odličnih mož iz doline vipavske, kot tudi od drugod, ki so pokojnika poznali kot dobrega moža. Blagemu rajniku pa dodeli Bog večni mir in pokoj! Naj se odpočije od trudov in skrbi in plačilo prejme od Boga v večnosti.
+ K »slovanski konferenc!«. Listi so pisali, da je dal princ Sclnvarzenberg ude-ležnike »slovanske konference« slovesno pozdraviti. Ta vest se pa popravlja tako, da princ Schvvarzenberg ni dal pozdraviti udeležencev, ampak da so si nekateri udeleženci le smeli ogledati park in grad, kar se dovoli tudi drugim izletnikom.
-f Novo društvo. V nedeljo, dne 26. julija se je osnovalo na ustanovnem občnem zboru novo K. s. izobraževalno društvo na Dobračevi pri Zireli«. Društvo ima svoje prostore v hiši g. Matija Zajca na Dobračevi. Delovati hoče mirno, toda odločno in vztrajno.
-f- Nadškod dr. Posilovič — častni meščan zagrebški. Mestni avtonomni odbor zagrebški je sklenil v seji z dne 28. julija, da bo avgusta meseca po odposlanstvu čestital nadškofu dr. Posiloviču k 50-letnici mašništva; o tej priliki izroČe nadškofu diplomo častnega meščanstva.
— Grozna tragedija v Trstu. O groznem umoru v Trstu in o morilcu Foedran-spergu se še poroča: Interesanten je strogi in vzorni, da pretirani red, v katerem je Foedran držal svoje stvari. Pisma so bila shranjena po datumu in dopisovalcih; na sprejetih pismih je datum odgovora na iste. V kleti so stare »N. F. Presse« spravljene po zaporednih številkah. Celo surov papir, kakoršnjega je rabil za omote, je v kleti spravljen z največjim redom. Tudi cigaretne odpadke je shranjeval; našlo se jih je par tisoč. Gotovo je, da je Foedransperg jako naobražen. Vešč je zlasti mnogim jezikom in ima neko posebno nagnjenost za tehnične vede. Tako se je našlo v njegovi knjižnici raznih strokovnih inženirskih knjig. Interesantno je, da se v knjižnici nahaja zbirka v več zvezkih »o torturi«. To bi tudi pričalo o njegovem nagonu k grozovitostim. Nastal je sum, da je Foedransperg v zvezi z nekim senzacl-jonalnim tržaškim zločinom, ki je bil izvršen predlanskim in je ostal še vedno tajnost. Pojavlja se tudi sum, da je bil Foedransperg morilec tržaških kočijažev. Preiskava se vrši tudi v tej smeri. Glede sokrivde vdove Celičeve pri umoru pevke Fabry se ne more reči še ničesar, vziic temu, da je med ljudstvom razširjena govorica, da je ona nesla glavo umorjene v morje in da je ona počistila okrvavljeno stanovanje. Celičeva je pripovedovala, da jo Foedransperg poroči. V soboto zjutraj je Celičeva šla na stanovanje Foe-dranovo, in tu je prišlo med njima do burnega prizora, bržkone radi tega, ker je zvedela, da ima Foedran novo razmerje z žensko, ki je bila potem umorjena. Foedran, kateremu je ugajalo brezposelno življenje, je bil vsled goriotnenjetiega prepira potrt in bržkone je sklenil znebiti se ženske, ki jo je bil tnalo dni prej privedel v hišo ter si polastiti njenih draguljev (v vrednosti kakih 3000 K) in njenega denar-ia. Hotel si je polastiti dragocenosti, da bi se poročil z vdovo Celičevo, ki je tudi imela nekoliko denarja. Je li bil o tem s Celičevo sporazumljen? Včeraj zjutraj se je komisija podala na stanovanje Foedra-novo v Rojaiiu, kjer je vse natančno preiskala. Našla je za aretiranca uničujočega materijala, kakor smo že včeraj poročali. Komisija je našla obleko, na kateri so bili sledovi krvi, ki jo je Foedran imel v tre-notku, ko je izvršil zločin. Na vrtu pod hišo so našli pepel, ki je očividno prihajal od obleke, ki jo je imela nesrečna ženska na sebi, ko je bila umorjena in ki jo je morilec sežgal in pepel zakopal na vrtu, da bi se izgubil vsak sled. V ponedeljek opoldne je bil Foedran na kosilu pri vdovi Ce-ličevi. Obedoval je z veliko slastjo, se šalil in se smejal. Po 1. uri je odšel in kakor znano, so ga zvečer aretirali. Danes je prišlo poročilo iz Trsta, da so Celičevo Izpustili iz zapora, ker se je sum, da se je udeležila umora, izkazal kot neopravičen. Poročali smo. da je po papirju, v kateri je bila zavita glava, prišla policija na sled zločinu. To je res. ali treba pojasniti, kako se je to zgodilo. Papir ni bil notni papir, merveč debel papir za omote, premočen od vode. Policijski uslužbenci, ki so omot preiskovali, so našli na. papirju dve etiketi, raztrgani in premočeni ter poštni pečat. Na prvi etiketi, to je na polovici te tiskane etikete je bilo čitati besede
_/
druga pisana etiketa kakor naslov naročnika :
HERRN
FODR '
__✓
Poštni pečat je imel ime mesto pošiljatve: VV i e n z datumom. Policijski uslužbenci so takoj sodili, da je morala neka dunajska tvrdka poslati v omenjenem papirju, v katerem je bila zavita glava, kako stvar, so pregledali dunajski imenik trgovskih tvrdk in tako so doznali, da se nahaja, v I. dunajskem okraju Wollzeile 1, protoko-lirana trgovina z tnuzikalijami: Bos-\vo r t h Comp. V. KratochwiH' Nacist. Na to so takoj telefonirali na Dunaj policijski oblastniji, naj poizve pri omenjeni tvrdki, komu da je dne označenega na pečatu, poslala blago. Ime naročnika, da začenja z: Foedr. Tako je policija doznala polni naslov: Julija Foedrana pl. Foedran-sperga. Foedransperga so peljali policaji v staro mesto, kjer je prodal dragocenosti svoje žrtve ter so ga konfrontirali s stari-tiarji in starinaricami, ki so ga izpoznale. Pri odhodu so starinarice morilca psovale in ga oinetavale s krompirjem in gnilimi jajci. — Pogreb pevke Fabry se je vršil dne 29. t. m. ob 10. uri zjutraj. Ljudstva je bilo toliko, da ga je morala policija na konjih zadrževati. Pogreb je bil cerkven. — Foedransperg je bil 1. 1902. na Dunaju i za diurnista pri tehniški direkciji državnih ' žcleznic. Imel je 2 K 40 vin. plače na dan.
Nosil se je jako elegantno in irnel vedno opravka s pevkami itd. — O tajinstven^m dogodku na Dunaju poroča »N. F. Presse« sledeče: Foedransperg je na Dunaju kot železniški uradnik postal prijatelj z dvornim. uradnikom Adolfom pl. Rothmund. Seznanila sta se pri Ronacherju. Rothmund je imel znanje z neko sestro Foe-dranspergovo, Olgo, ki je pri Ronacherju prodajala rože. Toda Rothmund je še leta 1902. prepovedal Foedranspergu posečati njegovo hišo, ne ve se zakaj. Rothmund je nato 20. decembra ornenjega leta nekam odpotoval, drugi dan pa je Foedransperg na čuden način poizkusil priti v hišo. V stanovanju sta namreč ostali samo 63-let-na sorodnica Rothmundova, Nina Gelatin, katera je Rothmunda zelo prijemala, ker je imel znanje s Foedranspergovo sestro in deklo. Najbrž se je Foedransperg hotel zato maščevati nad sorodnico Rothmun-dovo, kateri je na njeno prigovarjanje pustil znanje s Foedranspergom in njegovo sestro. Foedransperg je namreč najel dva težaka, ki sta šla z njim na stanovanje. V veži sta našla velik zaboj. Foedransperg je preje dal težakoma nekaj napitnine in jima velel, naj gresta, predno težki zaboj poneseta, izpit vsak en »štamperl«. Medtem ko sta težaka bila odsotna, je Foedransperg zlezel v zaboj, ki je imel umetno sestavljeno ključavnico. Težaka sta, ko sta nazaj prišla, težki zaboj pobasala in ga odnesla — bilo je že pozno zvečer — v hišo Rothmundovo. Foedransperg jima je bil celo naročil, da naj zaboj neseta v spalno sobo 83 letne Rothmundove sorodnice, iz česar se zdaj lahko sklepa, da je imel namen jo umoriti ali pa morda samo oropati. Toda gospa zaboja ni hotela sprejeti. Težaka sta ga pustila v veži. Policija je za to kmalu izvedela, ker je namreč Foedransperg takoj odrinil z Dunaja in sta težaka, ki sta šla k njem po denar, pa ga nista našla, to naznanila policiji. Policiji se je stvar zdela sumljiva in je tudi kmalu na to prišla, da je Foedransperg sam bil skrit v omenjenem zaboju. Uvedla se je preiskava, ki pa ni vedla do rezultatov. Sam je dejal, da je hotel Rothmunda za šalo presenetiti in ker jc policija vedela, da sta bila prijatelja in so ji druge stvari bile neznane, niso mogli ničesar gotovega sklepati. — Foedransperg je oženjen in živi ločen od žene; žena živi na Ogrskem in ima baje s Foedranspergom nekaj sinov.
—	Umrl jc v Lanišah pri Škofeljci posestnik in gostilničar g. Ivan Zupančič v 55 letu svoje dobe. Svetila mu večna luč!
—	Mednarodna kolesarska dirka Gradec—Zagreb. Zagrebški kolesarski klub »Orao« priredi 16. avgusta t. 1. mednarodno kolesarsko dirko iz Gradca čez Maribor, Celje in Krško v Zagreb. Cesta meri 240 kilometrov. Delile se bodo častne nagrade in kolajne v vrednosti do 1000 kron. Dirkalo se bo po pravilih D. R. B., oziroma štajerske kolesarske zveze. Vložek znaša za vsakega kolesarja 8 kron ter se prijave brez vložka ne sprejemajo. Start je v Gradcu na Tržaški cesti pri IV. kilometru. Prvi dirkači pridejo v Zagreb med 3. in 4. uro popoldne. Cilj je pri domobranski vojašnici; nagrade se bo delilo v zagrebški delniški pivarni, kjer bo obenem ljudska veselica. Dirka se bo vršila ob vsakem vremenu. Prijave sprejema do 10. avgusta ob 10. uri zvečer g. M. Mer-čep, Preradovičev trg št. 7.
—	V Zatičini ni epidemije. Piše se nam: Oziraje se na pred kratkim v Vašem cenjenem listu izdano poročilo, da v Zatičini legar epidemično razsaja, poroča s tem podpisano županstvo, da to ne odgovarja resnici. Kajti v Zatičini je edinole en slučaj te bolezni, in sicer pri enem bolniku, ki že leta boleha. Torej o razsajanju volite to resnici na ljubo v Vašem cenjenem listu objaviti. — Županstvo Št. Vid-Zatičina, 29. julija 1908. — F. Lesjak, župan.
Ogenj v Šmarju na Dolenjskem.
Danes zjutraj ob četrt na peto uro je izbruhnil ogenj pri gosp. Ivanu Babšeku v Šmarju na Dolenjskem. Ogenj mu je uničil ledenico, gospodarska poslopja in ves pridelek tega leta. Na lice mesta je prišla razun domače požarne brambe tudi požarna bramba iz Škofeljce. Gori še vedno dalje. Škode je nad 8000 K. Zgorelo je tudi vse poljedelsko orodje. Sreča jc bila, da je pri rokah vodovod, ker se je radi tega posrečilo ogenj lokalizirati. Ljudje so delali pridno in tako se je posrečilo preprečiti, da se ogenj ni razširil proti vasi. Ce bi se ne bilo posrečilo ogenj ustaviti, bi bila cela vas v nevarnosti, tudi župna cerkev, katera je ravno sedaj popravljena in na novo prenovljena z izdelki domačih umetnikov. Tudi se mora omeniti, da je c. kr. žendarmerija jako pridno pomagala pri vodstvu rešilnih del. Bilo jc videti dva stražmojstra, katera sta na vsak mogoč način pripomogla k rešitvi objektov. So-deje so že spravili opravo in obleko iz stanovanj, ker so se bali, da se ogenj raz-
širi. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Naj-brže je bil vzrok ognju neugašen pepel ali pa je kdo vrgel kak konec smodke v le-sovje. Ogenj se je pokazal pri uhodu v ledenico. Gospodarja je obžalovati, ker bo z zavarovalnino prokrite kornaj polovico škode.
—	Šola na prodaj. Staro šolsko poslopje v Spodnji Šiški je naprodaj
—	Vojno ministrstvo in mali obrtniki.
Po ukazu odd. 13, št. 1134 z dne 16. julija 1908. namerava vojno ministrstvo obuvala in raznotere opravne predmete iz usnja za c. in kr. armado nabaviti pri malih obrtnikih. Ponudbe je do 7. septembra vložiti pri trgovskih in obrtniških zbornicah. Podrobne pogoje obsega v »Laibacher Zeitung« z dne 31. julija (ali 1. avgusta) t.
1.	objavljeni popolni razglas vojnega ministrstva, ki se razen tega lahko pogleda pri intendancah vojaških teritorijalnih poveljstev, pri opravnih skladiščih v Brnu, Bu-dapešti, Gestingu pri Gradcu in na Dunaju (Kaiser Ebersdorf), ter pri vseh trgovskih in obrtniških zbornicah.
—	Odkritje spomenika v Jajcu. Dne 15. avgusta ob . uri predpoldne odkrije se v Jajcu spomenik vojakom, ki so jih leta 1878 vstaši obglavili.
—	»Planinsko društvo za Istro« snujejo Lahi v Pazinu.
—	Umrl je uradnik senožeške pivovarne g. Josip Stergulc.
—	Narodnega kolka »Lege nazio-nale« se je prodalo leta 1907. v Trstu 670 tisoč, v Pulju 84.000, v Kopru 45.000, na Dunaju 10.550 in v Gradcu 27.400 kom.
—	Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri« bo imelo v nedeljo, dne
2.	avgusta ob 2. uri popoldne redno odbo-rovo sejo v Pazinu. Razpravljalo se bo o važnih vprašanjih, ki se tičejo bližnjih volitev za deželni zbor.
—	Utonil je ob kopanju v Savi pri Zagrebu dninar Šandor Palfy.
—	Nemško avstrijsko tiskovno društvo so sklenili ustanoviti na učiteljskem zborovanju v Lincu. Društvo naj bi bilo naperjeno proti Pijeveinu društvu.
—	Slepari po deželi neki človek, ki se izdaja za Janeza Berganta iu pravi, da je član društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani. Društvo katoliških rokodelskih pomočnikov v Ljubljani je Janeza Berganta že pred več tedni izključilo. Berganta se lahko spozna po njegovem jecljanju, ganta že pred več tedni izključilo.
—	Šola v Zalogu. Dne 3. avgusta ob M;8. uri dopoldne bo lokalna obravnava radi ustanovitve ljudske šole v Zalogu pri Ljubljani.
Vpoklicanje vojaških novincev je določeno na 6. oktobra, enoletnih prostovoljcev pa na 1. oktobra.
—	Za pogrebni zavod na Vrhniki je dobil koncesijo g. Ivan Jeretič.
Desetletnica Bismatrkove smrti je danes.
Prvi kongres čeških knjigotržcev in
založnikov se je vršil včeraj v Pragi.
* * *
—	Kupiti želi »Katoliška Bukvama« v Ljubljani Stritarjeve spise. I. zvezek za se, ali skupno z drugimi zvezki v več izvodih. Kdor proda celotno zbirko ali posamezne zvezke, naj blagovoli naznaniti pogoje.
Štajerske novice.
š Duhovniške spremembe v lavantin-ski škofiji: č. g. Mihael Golob, dosedaj kaplan pri Sv. Križu pri Ljutomeru, je prestavljen v Št. Ilj v Slovenskih goricah; čč. gg. Jože Pečnak v Trbolje. Šketa Ivan v Kozje. Atilšek Ivan v Stari trg, Ivan Bogovič k Sv. Juriju ob južni železnici, Jernej Podpečan v Podsredo.
š Dva fanta utonila. — Ogenj. — Od Sv. Jurija ob Ščavnici se nam poroča: Dne 26. t. m. sta se vtopila v Ščavnici Franc Strajnšak iz Jamne, ki je zadnji čas začel čez mero piti ptujski špirit, in Mat. Koro-šak, želarjev sin iz Berkovec, trdi prijatelj špirita! Oba, posebno prvi sta prisegala na »Štajercev« evangelij. — Dne 27. t. m. pa je pogorela hiša v Berkovcih, katero so s posestvom vred kupili ogrski Slovenci. Pri sosedu so peli in pili in so baje s cigarami zanetili hram!
š Celjske Nemce je nakup hotela Ter-čck po Slovencih tako prestrašil, da hočejo ustanoviti obrtno hranilnico in posojilnico.
š Šolska stavka vsled zdravstvenih razmer na slovenski deški okoliški šoli v Celju se pripravlja. Stavka bo trajala, dokler se ne dovoli zidanje novega šolskega poslopja na že davno kupljenem in pripravljenem prostoru. Tak štrajk bi zamo-gel vendar enkrat merodajne organe prisiliti, da se ugodi opravičenim zahtevam celjskih in okoliških Slovencev glede novega ljudskošolskega poslopja.
š Jubilejna ustanova razveljavljena. Celjski okrajni odbor, ki ga nadomestuje vladni komisar, je sklenil o priliki vladar-
jevega jubileja ustanovo, ki bi iz nje dobivali nagrade posli. Ker pa ta sklep pre-korača navadno upravno delovanje vladnega komisarja, je štajersko namestništvo v smislu odločbe upravnega sodišča ustanovo razveljavilo.
š Pozor! V Raihenburgu je bival več časa nek Ru d o 1 f Š e g a kot letovičar, ki je več strank pošteno opeharil in slednjič izginil kot kafra. Predstavlja se kot viso-košolec in agent »Družbe sv. Mohorja« in jemlje predujeme za inserate koledarja imenovane družbe. Pa nima za to pooblastila od družbe. Občinstvo naj se ga varuje. Prosimo slovenske liste, da to obvestilo v korist občinstvu ponatisnejo!
Ljubljanske novice.
lj Don Carlos, znani pretendent za španski prestol, ki je zdaj smrtno obolel, je rojen 30. marca 1848 v Ljubljani. Bil je skrbno vzgojen. L. 1869, 1870 in 1872 je poizkusil s karlistovskiini vstajami na Španskem, pa ni šlo, šele po odpovedi kralja Amadeja je karlistovsko gibanje zelo narastlo. 1876 je Carlos moral iz Španije zbežati. Njegov sin Jayme je častnik v ruski armadi.
lj Tajnik ljubljanske gostilniške zadruge Pintar tekmuje z ljubljanskimi »Sokoli« v — psovkah na naše telovadce. V »Narodu« jih psuje s »capini«, ker se niso hoteli prijazno zahvaliti za njegovo izzivanje v Škofji Loki. Ta mož, ki je izzival, potem se pa moral ponižno in tiho umakniti, ter je bil za svoje izzivanje celo od škofjeloških liberalcev najodločneje obsojen, s psovkami ne bo prikril svoje blama-že, kateri se je vse smejalo. Le vedno naj hodi ta Pintar delat propagando za ljubljanski liberalizem, pa bo vedno liberalna olika na špiretu pogorela, kakor je on v Kamniku. Besedo »capin« naj si pa Pintar prav dobro zapomni, ker ga bomo skoro gotovo enkrat še spomnili na to besedo.
lj »Sprevodnik je pijan« — tako se je izrekel v nedeljo zvečer >Narodov« poročevalec, ki se je vozil v istem vozu kot naš poročevalec o sprevodniku Hudniku, ko je Hudnik daleč izven štacije pričel odpirati vozove, vsled česar bi se bila pri-godila kmalu velika nesreča. Tako je »Narodov« poročevalec res o početju Hud-nikovem zanimiva priča, če tudi sedaj ko-ruptni »Narod« hoče opravičevati Hudni-kovo početje. Sprevodnik tudi ni nikogar posvaril, ko je samo neka gospodična na izzivanje »Zivio čuki« prav primerno odgovorila z »Zivio liberalna smrt!«, da so v vlaku potniki nasprotnega mišljenja, ampak sprevodnik je sokolske izzivače pustil pri miru in le na naše ljudi upi!: »Vi izzivate. Petnajst let služim, pa s takimi norci se še nisem vozil!« Za to i m a m o n a d 30 prič! Ta sprevodnik, ki je z vlaka padel in o katerega položaju je »Narodov« poročevalec se jako zanimivo izrekel, govori sedaj po Ljubljani, da so naši telovadci ubili neko okno, dasi vemo, da je okno v vlaku ubil neki neznani nam trgovec in okno plačal, svoje praske povzročene vsled padca, pa sprevodnik po gostilnah pripisuje pestem naših telovadcev. Za to se bomo z izprevodnikom Hud-nikom še pomenili, za sedaj pa zahtevamo od državne železnice, da tega sprevodnika odločno nauči dostojnosti! »Narod« naj si pa ne domišljuje, da bomo sploh kako surovost mirno spravili! Taki časi so prešli in jih ne bo več. »Narod« naj svoje ljudi lepo uči — ponižnosti, pa bodo imeli manj neprilik!
li Promenadni koncert vojaške godbe
bo danes zvečer v »Zvezdi«.
lj Umrl je tovarniški delavec pri tvrd-ki Tonnies g. Teodor Janežič, star 59 let. Cenjeni rodbini naše iskreno sožalje!
lj Nesreča. Ko je peljal včeraj 65 letni hlapec Mihael Požar iz Ilirske Bistrice št. 45 z vozom v Bukovico nekega človeka, je konj zapeljal v kup gramoza ob cesti. Pri tem je Požar padel z voza in se na levi nogi tako poškodoval, da so ga morali pripeljati v dež. bolnišnico.
lj Preuredba pri »Društveni godbi«. Ker se je na zadnjem obč. zboru »Glasbene Matice« sklenilo uporabljati v prihodnji gledališki sezoni mesto vojaške, civilno godbo, se mora »Društvena godba« spremeniti v »gledališki orkester« s 36 možmi. To bodeta, kakor čujemo, izvedla zdaj Matični in godbeni odbor. Te dni je bila služba odpovedana nekaterim godcem. Godba se pomnoži z drugimi močmi. Nadzorovanje bo vršila »Glasbena Matica«.
Telefonsko In brzojavno poročila.
SUŠA NA ŠTAJERSKEM IN VLADA.
Gradec, 30. julija. Ministrstvo je danes nakazalo le tristotisoč kron podpore za sušo na Štajerskem. Poslanec Benkovič imenom kmečke zveze pri namest-ništvu vložil protest.
DVE IRIDENTARSKI DRUŠTVI RAZ-PUŠCENI.
Trst, 30. julija. Namestništvo je razpustilo hudi iridentovski društvi »Giovine Pola« v Pulju in »Circolo di cultura« v Gorici, v čigar stanovanjih so našli bombe.
ANGLEŠKI KRALJ V IŠLU.
Dunaj, 30. julija. Angleški kralj Edvard pride v Išl 18. avgusta ter ostane ondi nekaj dni.
SESTANEK TITTONIJA Z AEHREN-THALOM.
Rim, 30. julija. Laški zunanji minister Tittoni bo s svojo soprogo zapustil Rim dne 5. avgusta ter bo odpotoval na Moravsko, kjer bo gost kneza Freso. Ministra bo spremljal njegov tajnik.
PREISKAVE RADI VELEIZDAJSKIH DENUNCIJACIJ.
Zagreb, 30. julija. V Brodjaku, v ko-stajniškem okraju je došlo nenadno sodnij-sko povelje, naj se po orožnikih poiščejo slike kralja Petra. Orožniki so preiskali cerkev, v župnikovem domu pa vso hišo, stole, omare, kuhinjo, hlev in svinjak, a našli niso nič.
VOLITEV SRBSKEGA PATRIARHA.
Karlovci, 30. julija. Radikalec Radi-vojevič Vaič je predlagal, da se sprejme od vlade oktroirani dnevni red in da se volitev patriarha izvrši. Predlog je bil sprejet s 14 glasovi. Volitev se vrši dne
I.	avgusta.
K UMORU V TRSTU.
(Glej dnevne novice.)
Trst, 30. julija. Katarina Celich je rojena 30. aprila 1857 v Kamniku, kakor Foedransperg; rojena je Zupane, njen oče je bi! Janez. 1886. se je omožila z vdovcem Celichem, ki je umrl 1897. Bil je iz Dolenjskega. — Zdi se, da je Foedransperg tudi v Trstu iz nabiralnikov kradel pisma in znamke, kakor je to delal v Ljubljani kot majhen deček, kajti našli so v Ro-janu v njegoven stanovanju cele kope pisem. — Po izvršenem umoru — nekako po 10. dopoldne v soboto, so ga videli ob
II.	uri 30 minut. Bil je zelo vesel in si mel roke. — Glavo pevkino je moral morilec v morje vreči v noči od nedelje na ponedeljek in sicer ne mnogo preje, kot so jo našli, kakor trdijo strokovnjaki in potap-ljavci, ki so videli, kje je ležala. — Morilec Julij Foedransperg je bil zaradi tatvin na ljubljanskem Gradu že dve leti zaprt. On je bil, katerega je našel detektiv Toplikar v frančiškanski cerkvi skritega. — V celici v Trstu je morilec miren, ima dober tek in še vedno taji. — Neki častnik v Trstu je izjavil, da Foedransperg sicer ni bil častnik, pač pa narednik, pa je bil spoden. Tudi plemiški naslov nosi po krivici. — Celich, kjer je Foedransperg stanoval in s katero je bil v gotovih od-nošajih, je pripovedovala, da je Foedransperg v ponedeljek pri kosilu, ko je že ves Trst govoril o glavi, dobljeni v morju, dejal na njeno vprašanje, kaj on k temu poreče: »To so stvari, ki se tudi zgode, kaj se vse lahko zgodi.«
SESTANKA MED VILJEMOM IN CARJEM NE BO?
Berolin, 30. julija. Vest, da se bosta cesar Viljem II. in car Nikolaj sestala, je izmišljotina, kakor trdijo oficielno.
ZEPPELIN.
Monakovo, 30. julija. Zeppelin se vzdigne v zrak 6. avgusta.
NALIVI. - LJUDJE UTONILI.
Inomost, 30. julija. V spodnji inski dolini so veliki nalivi. Mnogo hiš in gospodarskih poslopij je razrušenih, 16 ljudi je utonilo.
Černovice, 30. julija. Na deželi je dež povzročil velike nalive. Mnogo ljudi je utonilo.
POVODENJ V GALICIJI.
Krakov, 30. julija. Povodenj je napravila v Galiciji škode za 40 milijonov kron. Neprestano prihajajo poročila o ljudskih žrtvah. V Jovviszovu sta utonila, ko sta reševala druge nesrečnike, gimnazijec Ku-sek in neki kmet.
OPROŠČENI SULTAN.
Carigrad, 30. julija. Sultan se je izrazil: »Trideset let sem bil jetnik, tudi sebi sem dal prostost, ko sem jo dal ljudstvu.«
AMNESTIJA.
Berolin, 30. julija. Tukajšnji turški poslanik je dobil uradno obvestilo o generalni amnestiji političnih zločincev. Mnogo Turkov je prosilo za potne liste.
OPASEN POLOŽAJ V MALI AZIJI.
Frankobrod, 30. julija. V častniških krogih v Mali Aziji se vednobolj razširja puntarsko gibanje. V Smyrni je garnizija odstavila generalnega guvernerja. Cari-grajska garnizija je sultanu zvesto udana. Baje se bo vojaška službena doba znižala na dve leti.
i
I Izborna dietifcna namizna pijača.	g
Odubruli Billiukevudt: naj se vpraša durcači zdravnik.	|
Doni se pri M.hiti Kastnerju v Ljubl|ani.	1
1616 41) - 3
TRŽNE CENE
Budimpešta 30. julija.
Pšenica za oktober......IT—
Rž za okt.......... 9 29
Oves za okt. .	. . .	8 20
Koruza za maj I. 1909 ..... 7 28
Etektlv: 10 ceneje.
Ivana Švigel rojena Rcgel, naznanja s turnim srcem \sem sorodnikom, piijateljem in znancem, da je njen ljublieni soprog, brat, stari oče, tast, gospod
Anton Svtgel
posestnik
danes 29. t. m. ob >/2l. uri po noči v 69. letu svoje starosti po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v Gospodu zaspal.
Truplo predragega rajnika «e bode v petek 3i. t. m. položilo ob 5. uri popoldan na domačem pokopališču k zadnjemu počitku.
Priporočam predragega v blag spomin in mol.tev.
Kožljek p. Cerknici, 29.jul.1908.
I Josipina Smerke naznanja v 1 svojem in v imenu svojih otrok Bogomile in Irme vsem sorod- i| nikoni, prijateljem in znancem pre-žaloslno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda
Antona Smerke
pekovskega mojstra
i ki je po dolgem trpljenju danes dne 19. julija, ob treli popoldne, previden ' s sv. zakramenti za umirajoče, v 32. letu j starosti, blaženo zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 31. julija ob treh popoldne iz deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. zadušne maše se bodo služile v več cerkvah.
Pokojnik se priporoča prijaznemu spominu.
V Ljubljani, dne 29. julija 1908.
fVleteorologično poročilo.
/Iftina n. morjem >06 2 m, *rodn)i tračni tlak 7?6-0mui
30
Ca« op. mnuaj»	StttB)« barometru * min	Ceinp^ retum P» Ualtijo	V«tr«Tl	Neb.	h" ► a r p'
9. «»eč.	719 3	21 7	si. sever	jasno	
7. ij'ltr	40 3	160	sr. jjvzh.	9	00
:>.. pop	39 2	29 2	sr. vzhod		
•Srednja	v&sruj^nla temu. 22 6»,			»orni 1V8>.	
mmmmf??mm??im?!?m?i??i?mWff!
Zahvala«
Za izkazano sočutje ob bolezni in smrti našt-ga srčno ljubljenega sina, soproga, očeta, brata in strica gospoda
Jakoba Cepuder
nadučitelja v Hrušici
izrekamo tem potom srčno zahvalo znancem, za govor gospodu
vsem sorodnikom in prekrasni nagrobni c. kr. okr. šol. nadzorniku Franu Gabršek, prečastiti duhovščini za večkratni tolažilni obisk, gospodu prim. dr. Gregoriču, ki je za časa bolezni pokojniku posvečeval izredno zdravniško pozornost, kakor tudi c. kr. rud. nadkontrolorju gospodu V. Stergar za poklonitev prekrasnega venca. gg. tov. učiteljem gosp. in gdč. učiteljicam, slav. pevsk. zboru Bizovik za ganljivo nagrobno petje, ter vsem prijateljem faranom, ki so se v tako častnem številu udeležili pogreba in pripomogli ublažiti našo veliko žalost.
V Hrušici, 30. julija 1908.
i827 i-i Žalujači ostali.
mmmmmimimmm
l&če se za malo trgovino pridna ter vestna
prodajalka
ki zna tudi malo šivati. Nastop lahko takoj. Ponudbe so zavposlati: Marija Belle, 1 23 Uneo pri Rakeku. i—i
!t!!!miffmi!{m?fffimitlmff?mHi!?ttf
se da takoj v najem v lepem kraju na Dolenjskem v sredi trga, tik cerkve in v bližini železniške postaje. V trgu je sedež c. kr. uradov in tovarn. V isti hiši so tudi lepi prostori, pripravni za vsako trgovino in manjši lokali za druge obrti za oddati.	1825 3—1
Dotična vprašanja naj se pošiljajo uprav-nižtvu ,,Slovenca" pod šifro ,Gostilna'.
Poštena krščanska družina sprejme ptlčetkoiS' šolskega leta
dva dijaka
na hrano In stanovanje, upravo ,Slovenca*.
Ponudbe pod	nt>
1821 II
Podstrešno stanovanje
obstoječe iz ene sobe in kuhinje se
takoj odda na Gruberjevem nabrežju št. 6, poleg Dolenjskega mostu.
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čea 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo zb rast las, to je
Kapilor št. II.
Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi! in odstranjuje prhljaj
(luskine) na glavi. — Cena (franko na vsako pošto) je-1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-rišič, lekarnar. Pakrac št. 56, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 814 20—lfc
Stara šola v Šiški je naprodaj.
Krajni šolski svet prodal bode svoje staro šolsko poslopje z obširnim vrtom cenjeno na 40.000 K.
Poslopje nahaja se v najlepši legi ob državni cesti.
Kupci naj vložijo pismene ponudbe pri županstvu v Spodnji Šiški do 14. avgusta t. I.
Krajni šolski svet ni vezan skleniti kupčije z najvišjim ponudnikom, ampak pridrži si pravico, ko bi mu ne ugajale ponudbe, prodajo še enkrat razpisati ali pa šolo na javni dražbi prodati.
Žup«anst*£», Spodnja Šiška 29. julija 1908.
Jakob Burger,
1> 20 2-1
župan.
H
N
N ^
N N
Po ugodni ceni se proda iz
proste roke še	1822 6—1
nova hiša z vrtom
z gostilno, prodajalno mešanega blaga in žganih pijač, tobakarno in c. kr. poštnim nabiralnikom. Ista leži ob državni cesti in je jako dobro obiskovana. Le 5 minut oddaljena od kolodvora železnice na Tolminskem.
Naslov:
\m Pipo, Bgčo, Su. Lucija ob Soči.
Dva izurjena
mm pomočnika
sprejme takoj Alojzij Trink, Linhartove ulice št. 8, Ljubljana. 1826 3-1
ušle
tika v Trstu
K
m m
H
m
V smislu pooblaščenja občnega zbora z dne 6. maja 1906 sklenil je upravni svčt v seji dne 28. maja 1908 izvršiti do^solnenje delniške glasnice Jadranske banke na K 3,000.000 — in izdati
i i 81101100 nom.


pod sledečimi pogoji.
a)	I mejite I j; i starih delnic imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer, so opravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 2 starih delnic 1 delnico nove emisije po kurzu K 410*— po delnici.
b)	Delnice, katere eventuelno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskribentom in tudi imejiteljem starih delnic, v kolikor bi podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada, po kurzu 420'— po delnici.
Prijave no nove delnic® sprejemajo se od I. do 15. avgusta t. I. in sicer je treba plačati za vsako podpisano delnico takoj pri subskripciji K 100 - kot prvi obrok in obenem kavcijo, ostanek pa po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu subskribentu naznani. Ostali znesek, vpoštevaje s č. položeni obrok oz kavcijo bode treba plačati najkasneje do 30. septembra t. 1.
Nove delnice participirajo na dobičku za leto 1009. Vplačane zneske, t. j. prvi obrok pri subskripciji ostali znesek po reparticiji delnic, obrestovala bode banka do 31. decembra t. I. s 4% pro rata temporis.
Kurzni dobiček (ažijo) pripade po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije rezervnemu zakladu banke
Prijave na nove delnice sprejemajo se:
V	Trstu: pri blagajni banke.
V	Ljubljani: pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Celovcu in Spljetu, pri Trgovsko obrtni zadrugi.
V	Dubrovniku: pri Hrvatski vjeresijski banki in njenih podružnicah v Šibeniku, Zadru Spljetu in pri Dubrovački trgovački banki.
W Spljetu: pri prvi pučki dalmatinski banki.
V	Zagrebu: pri Prvi hrvatski štedionici in njenih podružnicah v Varaždinu. Osjeku. Vel. Gorice, Cirkvcnici, Rjefci, Zemuns, BeSovaru, Delnicah in Kraljeviči.
V	Sušaku: pri Banki i štedionici za Primorje in njenih podružnicah na Reki in v Bakru.
Na Dunaju: pri Živnostenski banki pro Čechy a Moravu.
Za slučaj, da javna subskripcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svčt pravico reoarticiie delnic med subskribente.	'
m
H
m
H
m
in
in
in
m
v
s c
m
N
K
%
V Trstu, dne 5. julija 1908.
1817 i—t
Jadranska banka.
m
inica I iJUIiljailSKa irsm WMta K LjlfOljSfil, Stritarjev« ulice štev. 2 l Pedru*nioa
«_J j sPrejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po S |f GellfrVfn.fl *
nrm^oKn^acBi glavnica I I I K 2,000.000. I I
4
O*
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst po kulantnem kurzu.
I ftftKttrvnl faneg
i s	a
Izdaiatelj: Dr. Ignacij žitnik.
Tisk sKatoližke Tiskarne«.
Odgovorni urednik: ivan Štete.
Priloga 173.	^Slovenca" dn^ 30- julija 1908.
Mm u Tort®.
Zarota proti sultanu.
' Zdaj se je šele izvedelo, kaj da je tako vplivalo na sultana, da je podelil ustavo. Mladoturški častniki so se namreč za-rotili, da umore minuli petek sultana ob selamliku (ob obisku mošeje). Ponoči od srede na četrtek je tajno zborovalo do sto mladoturških častnikov. Sklenili so, da se udeleže slavlja v špalirju ali pa kot gledalci. Za znamenje so določili rdeče robce. Vsi bi pričeli na dano znamenje streljati iz revolverjev na sultana. Ce bi se bil posrečil napad, bi bili zarotniki proglasili za sultana prestolonaslednika Rešad Efen-dija. V četrtek so izvedeli ministri za zaroto. Sešel se je takoj ministrski svet, ki je sklenil, da predlaga sultanu, naj obnovi ustavo, ker drugače ne morejo jamčiti za njegovo življenje. Da preprečijo napad na sultana, so že v četrtek zvečer turški listi objavili sultanov ukaz, ki obnavlja ustavo. Z ozirom na izdano ustavo so opustili zarotniki napad. Ni izključeno, da je ustavo pospešila sledeča brzojavka Hilmi paše, ki je brzojavil sultanu: »Solunski vojaki so prisegli, da izsilijo ustavo, prisegel sem to tudi jaz.«
V Carigradu. — Turške žene brez pajčo-lanov. — Sultan želi vojske z inozemstvom. — V mošejah prid.gujejo bratstvo s kristjani.
Mnogi turških žena se zdaj izprehaja po Carigradu brez pajčolanov. Tudi napredek! Vse izgleda, kakor mirna revolucija. Egalitč, libertč, fraternitč te pozdravljajo na vseh carigrajskih vogalih. V kratkem se odloči, če sultan res prične čistiti ali če nastopi po sedanjem navdušenju proti voditeljem sedanjega gibanja. Mogoče sultan želi vojske z inozemstvom, ker ie tako zopet pridobi častnike zase. Dosedaj je na Turškem bilo najbolj razvito sovraštvo proti kristjanom — sedaj turški duhovniki pridigujejo bratstvo s kristjani, češ, da smo vsi ljudje enaki. Sumljivo pri tem pa je posebno pobratim-stvo Turkov z Grki, ki kaže nekako ost proti Bolgariji . . . Položaj v Carigradu po dani ustavi rti bil tako nedolžen, kakor so ga opisovale uradne brzojavke. Izgledalo je, kakor da ni nobenega reda več. Kot ljudski govornik je nastopil celo najvišji mohamedanski duhovnik šejk ul islam. Opominjal je množico, ki mu je priredila manifestacijo, naj se mirno zadrži.
Cetaš — poslanec?
Najnovejša, jako čudna vest iz Makedonije, je poročilo, da je prebivalstvo mesteca Nevvkroc slavnega bolgarskega vstaškega vodjo, Sadanskega, ki na poziv Mladoturkov potuje v Solun, pozvalo, naj prevzame poslanstvo okraja.
Pregnanci se vračajo.
V Malo Azijo pregnani Turki se vračajo. Prebivalstvo jih na kolodvorih slovesno sprejema.
Prestrašeni paše.
Sumljivo je, ker zapuščajo Carigrad paše. Natihoma je odpotoval iz Carigrada poljedelski minister Selim Melhame paša. A tudi drugi paše, ki jih ljudstvo sovraži, dvigujejo denar, da pobegnejo. Mladotur-ki so zastražili kolodvor. V Damask je prognan drugi sultanov tajnik Ized paša, ljudstvo pa zahteva, da sultan takoj odpusti tudi prvega svojega tajnika, ki je mnogo kriv dosedanje korupcije. Sprti so pa tudi ministri. Notranji minister je izjavil, da so napravili z imenovanjem policijskega ministra napako. Več višjih policijskih uradnikov so odstavili. Množica je podkupljivega generaln. inšpektorja tobačne režije Habib Melhame pričakovala na kolodvoru ter ga v nočni srajci izvlekla iz orientalskega ekspresnega vlaka.
Volitve in poiniloščenje.
Notranji minister ima naloženo, da izvede volitve in poiniloščenje političnih jetnikov. V carigrajskem centralnem zaporu se je uprlo 1200 jetnikov, ker je bilo izpuščenih 55 političnih jetnikov. Munici-palne in občinske oblasti že sestavljajo volivne imenike. Kandidaturo je že naznanil Molah Sahib. Carigrad bo volil 18 poslancev. Mladoturki v svrho volivne agitacije že potujejo po deželi.
Albanci proti ustavi.
Mladoturki se boje, da povzroče Albanci protirevolucijo, ker nočejo o enakopravnosti kristjanov ničesar znati in zahtevajo, naj odpravijo orožništvo in reformne častnike. V skopeljski okolici so že zbrani oboroženi Albanci. Generalni guverner jim prigovarja, naj ostanejo mirni.
V provinci.
Prizrenski nintesarif in Ibrahim paša sta bila izgnana, ker nista hotela objaviti ustave. Odrinskega valija in kornega po-
t
veljnika je prisilila stotnija z godbo na čelu, da se je pridružil mladoturškemu gibanju. V Prizrenu in v Monastiru so se polastili častniki vse uprave iti uradujejo namesto izgnanih civilnih uradnikov. — Častniki imajo po vojašnicah politične govore. Povsod ljudstvo prisega, da hoče braniti ustavo do zadnje kapljice krvi in da bo storilo vse, da se izvede ustava do zadnje pičice.
Mladoturki še niso zadovoljni.
Mladoturki še niso zadovoljni. Zahtevajo popolno osebno izpremembo na visokih mestih. Hilmi paša je prosil za odstop, a je bila prošnja odklonjena.
Turško časopisje.
Vsled odprave cenzure se je turško časopisje jako povzdignilo in razširilo. Ljudstvo kar objega tiskarne. Turško časopisje objavlja sedaj tudi komentare evropskega časopisja, kar je bilo doslej nemogoče.
Hudi mesarji.
Vsled svoje poštenosti priljubljeni veliki vezir, mož male postavice, ima sedaj jako mnogo opravka. Sprejemati mora najrazličnejše deputacije, ki izrečejo često jako originelne zahteve. Te dni so prišli k velikemu vezirju carigrajski mesarji ter so zahtevali, naj odstavi načelnika njihove mesarske zadruge.
Proti neprevidnim govornikom.
Turško časopisje, ki je svojo naklado zadnje dni podesetorilo, svetuje prebivalstvu, naj preneha z manifestacijami in demonstracijami. Časopis »Sabali« piše posebno ostro proti temu, da nekateri govorniki po cestah vedno govore, češ, da ni treba s takimi govori izgubljati časa in da je treba delati. Menda se turško časopisje boji — neprevidnih izjav.
Kaj bo?
Srbski časnikarski urad trdi, da je vse dogodke zadnjih dni po generalu Gol-tzu povzročila Nemčija, da prepreči an-gleške-ruske reforme. Mladoturško gibanje je sultan sain povzročil, da bi dokazal, da mu je bila ustava izsiljena od ljudstva. Ni izključeno, da stojimo pred veliko komedijo, ki pa lahko postane jako resna, ker najmanjša neprevidnost aran-žerjev lahko razvije — evropsko vojsko,
V Makedoniji je krščansko prebivalstvo zadnje dogodke jako hladno sprejelo in nič kaj noče verjeti na njihovo resnost, dasi so v raznih krajih Makedonije Mladoturki prisilili voditelje Grkov in Bolgarov, da se sprijaznijo. Za turške in grške namene v bodočnosti bi bilo jako dobro, ako nasujejo Bolgarom peska v oči in jih zazibajo v spanje, ko bi morali čuti. Nekateri krogi v Bolgariji tudi ta namen umevajo in kakor je poročal pred dnevi »Slovenec«, sta kljub novemu položaju dve novi bolgarski četi odšli v Makedonijo . . . Krščansko prebivalstvo v Makedoniji ne more verovati, da bi Albanci resno zahtevali ustavo, pač pa se zdi, da se pod tem skriva le dobro uprizorjena igra proti vmešavanju inozemstva v turške razmere.To je tudi glavni namen Mladoturkov, ki pa to sedaj še prikrivajo, ker rabijo simpatije inozemstva. Jako prav je povedal bivši bolgarski minister in dolgoletni diplomatični zastopnik Bolgarije v Carigradu, Načevič: »Ako je bil sultan z uvedbo ustave odkritosrčen, tedaj tudi makedonskih reformnih predlogov ne more zavrniti, ker ti reformni predlogi so mnogo manjšega pomena, kot konstitu-cija.« Kmalu se bo Turčija morala pokazati v pravi barvi. Dal Bog, da bi opeharjeni ne bili zopet — balkanski Slovani!
REKONSTRUKCIJA AVSTRIJSKEGA MINISTRSTVA.
Praški »Cas« javlja na podlagi zanesljivih informacij, da jeseni namerava ministrski predsednik Beck sedanji pol-parlamentarni kabinet popolnoma parla-mentarizirati. List protestira proti temu, da bi bila naslednika Bienertha in Kleina Nemca, ker potem bi bilo v ministrstvu poleg Becka sedem Nemcev in samo štirje Slovani!
VOLIVNA REFORMA NA OGRSKEM.
Načrt volivne reforme za Ogrsko je že gotov, vlada bo pa načrt predložila šele jeseni, ker se, kakor pravi »Budapesti Hirlap«, boji, »da bi sovražniki naroda poletnih počitnic ne porabili za hujskanje javnega mnenja«. Uveden bo takozvani »izobrazili cenzus«, ki naj bi ščitil ma-žarsko nadvlado.
ZVEZA MED RUSIJO IN FRANCOSKO.
Ob sestanku predsednika francoske republike z ruskim carjem v Revalu je pooblastil ruski zunanji minister Izvolski poročevalca »Matina«, naj v svojem listu pove: »Rusija in Francoska gresta po^
vsod roko v roki. Preko vseh naših prijateljstev stoji naša zveza s Francijo, katere važnost za svetovni mir mora priznati cel svet.« Tudi francoski zunanji minister je izjavil istemu poročevalcu, da temelj francoske politike je zveza Francoske z Rusijo.
Brzojavni pozdraul škofjeloškemu slaulju S. K S, z.
Novo mesto. Srčen pozdrav in pastirski blagoslov našim čvrstim mladeničem, da bi zdravi na duši in na telesu bili nada in dika slovenskega naroda in katoliške cerkve. — Jeglič, škof.
Novo mesto. Zadržan osebno se udeležiti duhom pri Vas zakličem vseni udeležencem velike narodne slavnosti srčni: Živeli! — Deželni glavar.
(i o r i c a. Kmečka zveza za goriški okraj pozdravlja skupščino, želeč mnogo probude za Goriško. — Lutman, predsednik.
Gorica. Zadržana po zborovanju v duhu z Vami kličeva: Čvrsto naprej pod trobojnico s križem na vrhu. — Poslanec Fon, dr. Brecelj.
Maribor. Ker ravnokar šele potujem proti domu, se žal ne morem udeležiti današnjega zborovanja. Želim pa sijajnega uspeha ter kličem vsem zboroval-cem krepki: Na zdar! — Dr. Hočevar.
V	e 1 i k o v e c. Neustrašeno naprej, nikdar nazaj! Vaša navdušenost tolaži nas vse, ki trdno stojimo na straži. — Društvo »Lipa«, Velikovec.
Trst. Obilo uspeha, živela krščanska organizacija! Le naprej! — Št. Ivan, Trst: Škerl, Kramartič, Kocjančič, Višnjevec.
Gradec. Prisrčne pozdrave od slovenskega krščanskega društva »Domovine« v Gradcu. — Odbor.
Ljutomer. Kakor orla čila krila, dvigaj Vas krščanska sila! — Bralno društvo.
S t. 11 j. Bratje pozdravljeni! Hitite nam na pomoč! — Šentiljski Slovenci.
Maribor. Vrla slovenska mladina! Tvoja zastava se čvrsto vzdiguj in ponosno zmaguj! Iskrene pozdrave. — Uredništvo »Našega doma«.
Maribor. Duh krščansko-socialni naj obvlada vso Slovenijo. — Leskovar, Šust.
Št. L o v r e nc. Živela vseslovenska izobraževalna organizacija! Na zdar telovadcem na njih prvem velikem zletu. — Pušenjak.
Radenci. Pozdravljeni slovenski mladeniči, zbrani na vseslovenskem mla-deniškem shodu! Le krepko naprej do zmage! — Stuhec — Kapela.
Rogatec. Mladeniči dekanije rogaške, zbrani pri Sv. Florijanu, drage tovariše iskreno pozdravljajo. Naprej z Bogom in Marijo za slovensko domovino! Gomilšek, Korošec.
Celje. Beljsko katoliško narodno društvo Vas iskreno pozdravlja.
Št. Juri j. Zalibog zadržani, v duhu smo z Vami. Živela organizacija slovenske krščanske mladine. — Katoliško bralno društvo, Okoliška požarna hramba, Št.. Juri na juž. žel.
Križe vc i. Za krščansko in narodno delo vnete boriteljc pozdravljamo in želimo truda primernih uspehov. — Bralno društvo Sv. Križ na Murskem polju.
V	i p a v a. Hrabrih telovadcev četa naj množi se iu razcveta. Bog Te živi mnoga leta, vipavska ti žele dekleta. Bog poživi vnete sine naše verne domovine za napredek petja, glasbe, telovadbe, izobrazbe. — Izobraževalno društvo.
Vipava. Mladeniči telovadci! Danes gleda slovenska domovina na Vas iu Vam kliče: Naprej! Bodočnost je Vaša! — Franc Gaberšek, župniški upravitelj.
Vipava. Naprej, Vi telovadci čili, z razuma mečem v bojni grom združimo se, osrečimo naš dragi dom! — Vipavski možje.
Gorenji Logatec. Vsa prisežejo naj srca: laži smrt, resnici čast! Rešena bo domovina, krepka vedno njena rast. — Obe izobraževalni društvi Logatec.
Št. Juri i ob juž. železnic i. Kar ste včeraj sklenili, bo sveto tudi nam, če tudi se nismo mogli udeležiti. — Bralno društvo Slivnica pri Celju.
Slaunost u Kamniku.
— Društvo »Kamnik« v Kamniku priredi v nedeljo, dne 2. avgusta, slavnost v proslavo 601etnicc cesarjeve in 501et-nice svetega očeta. Pri slavnosti igra deška godba društva »Francke«. Godba obstoji iz nad 40 dečkov. Igrajo najlepše točke jako precizno. Kdor hoče imeti res pravi vžitek, naj pribiti v nedeljo popoldne v Kamnik. Železniška zveza jc jako
pripravna. Vlak odpelje iz Ljubljane ob 2. uri, iz Kamnika pa zvečer ob pol devetih. Pri slavnosti je obširen program. Nastopi tudi pevski zbor društva »Kamnik«. Na programu so med drugimi sledeče točke: 1. »Francke«-koračnica (godba). 2. Slavnostni govor. 3. Cesarska himna. 4. Overtura »Falnienwache«. 5. Carli: »Slavjanka« (zbor). 6. Parma: »Mladi vojaki«. 7. Volarič: »Samotna rožica«. 8. Ziehrer: Valček. 9. Ferjančič: »Sijaj soln-čice« (zbor). 10. »Pogovor z domom«. 11. Bedna?: Prijateljstvo (godba). 12. Ned: ved: »Ljubezen in pomlad«. 13. Lahno, lahno (godba). 14. G. Ipavic: »Lahko noč« (zbor). 14. Wagner: Vhodnica. Godba bode igrala tudi več slovenskih komadov. — Vstopnina je 40 h. Cisti dobiček je namenjen društvu »Francke«.
Solstun.
lj Trgovska šola v Ljubljani je ravnokar končala letošnje šolsko leta. Učencev je bilo 264, in sicer v greinijalni trgovski šoli 132, v privatni trgovski šoli g. Art. Mahra pa ravnotoliko. Po narodnosti je bilo 158 Slovencev, 48 Hrvatov in Srbov, 31 Nemcev, 26 Italijanov in 1 Grk. Oprostilni izpit, ki se je vršil dne 19. julija, je z uspehom napravilo 11 učencev tretjega razreda gremijalne šole. V privatni trgovski šoli je dobilo 21 učencev prvi red z odliko, 21 učencev pa je dobilo drugi red; 6 učencem se je dovolil ponavljalni izpit. Ravnatelj zavoda je bil g. Artur Maiir; razven njega je poučevalo na zavodu še 15 učnih moči. Prihodnje šolsko leto se prične 1. oktobra. — V trgovsko šolo se sprejemajo učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili tri razrede kake srednje ali meščanske šole. Vpisovanje učencev se vrši od 28. do 30. septembra; notranje gojence pa je zglasiti do konca avgusta. Na zavodu, ki je bil ustanovljen leta 1834, se je izšolalo doslej 12.749 učencev.
izpred sodišča.
Tatinski piskrovez. V noči na 16. junija t. 1. so izginili posestnikoma Antonu Petriču in Jožefi Kobal na Planini trije bakreni kotli, ki so bili še tisti dan prodani trgovcu Francetu Repiču v Ajdovščini. Dognalo se je, da sta te kotle ukradla dva piskroveza, med njima Vincenc Adamič iz Trenčina, brez stalnega bivališča. Obdolženec je sprva tatvino tajil, in šele pri glavni razpravi je resnico povedal. Za kazen je dobil pol leta težke ječe.
»Kdo jih bo držal?« tako je zaklical Franc Beraus, tovarniški delavec na Savi, pred Cufarjeve gostilno. Obdolženec se je preje v tej gostilni jezil na drugo omizje. meneč, da so se preje pri petju iz njega norčevali. Zagrabil je 18 let starega Franceta Pevca in mu zadal eno zaušnico. Na tega prošnjo, naj ga vendar Ie pusti, ker mu nič noče, zasukal ga je Beraus, na kar se je Pevc zgrudil in zastokal: »O Marija, moja noga!« Na tleh ležečega ga je hotel obdolženec še enkrat udariti, šele ko ga je Jože Navratil posvaril, naj ga pusti, ker itak nič več ne more, ga je pustil. Pevcu je bila namreč leva noga zlomljena. Beravs bo sedel tri mesece v težki ječi in mora Pevcu plačati 150 K za bolečine in 160 K za odhod zaslužka.
Vinske trte kradel. Posestnik Ivan Uršič na Slapu je bil že trikrat zaradi tatvine kaznovan. Dognalo se je, da je letošnjo pomlad ponoči izmaknil Alojziju Fer-jatičiču iz vinograda na Slapu 50, Jožefu Trčelju 80 in Iv. Bizjaku 27 vinskih trt, katere jc potem sam v svojem vinogradu vsadil Obdolženec, kateri ničesar ne taji, je prejel za kazen štiri mesece težke ječe.
Kolo zastavil. Miha Bence je služil pri Simonu Knietetzu v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani. Na dan svojega izstopa iz službe, t. j. dne 8. julija t. L, izposodil si je od Karola Camernika kolo, vredno 200 K ter se ž njim odpeljal v Zagreb. Tam je zastavil kolo za 60 K in se proč odpeljal, denar pa zase porabil. Tri mesece v ječi bo za to pokoro delal.
Okoristiti se je hotela. Poslovodja trgovca Baloha, Peter Sitar, na Jesenicah, je vzel za deklo Ivano Bohinc. Ker pa ni bila porabila, se ji je služba odpovedala. Ta čas jc pa hotela Bohinc s tem izkoristiti, da je vzela raznega blaga in ga skrila pri svoji sestri. Zato bo sedela tri mesece v težki ječi.
Brezžični brzojau.
(Poročilo iz New Yorka.)
Te dni so preiskušali novo iznajdbo brezžičnega telefona. Izumitelj je Frede-rick Collins. S pomočjo brezžičnega telefona so poslali besede iz 41. nadstropja Singerjevega poslopja v Ne\v Yorku v Collinsovo delavnico v Newark, N. J., to
je približno 12 milj. Poskus se je tako izvrstno obnesel, da je telefon, družba sklenila takoj uvesti brezžični telefon za Ne\v York, in sicer v okrožju 100 milj. Besede so odposlali iz Collinsovega laboratorija 54—56 Clinton St., Newark čez mrežo iz fosforjevega brona, 90 čevljev na zemeljsko površino v stolp Singerjevega poslopja v visočini 612 čevljev. Za vsprejetnalca ali receiverja je služila žica iz aluminija, ki je visela od zastavnega droga vrli stolpa do 25. nadstropja. Posamezne besede so se slišale točno in čisto in konverzacija je bila popolna. Centralno postajo za brezžični telefon postavijo najbrž v Singerje-vem poslopju, kjer jc radi svoje visočine najbolj pripravno. Konečno izumijo najbrž še tako pripravo, ki se bo pritrdila na usta, in če bo oseba zakričala, jo bodo lahko slišali iz New Yorka v San Francisco.
Po svetu.
—	Leva Tolstoja je strahovito prijel ruski pisatelj knez Kočubej. Tostoj je namreč nedavno zopet izdal »manifest«, kjer napada carja in vlado, ki »morijo« revolucionarje in jih obešajo. Knez Kočubej mu nato odgovarja v protimanifestu. ki je jako zanimiv. Zakaj pa visijo revolucionarji, zakaj teče kri mladih ljudi, akademikov, učiteljev in gimnazijcev — vprašuje knez Kočubej grofa Tolstega? Zato, ker ste jih Vi, grof Lev Tolstoj, zapeljali. Ne vlada, ne car, vi ste krivi njihove smrti. Vi sedite na varnem, na Jasni Poljani v lepem svojem gradiču in dobro veste, da, čeprav spišete najhujše manifeste, vam vlada zavoljo vaše starosti in slave ne bo nič storila. Vaši učenci pa mro za vas, za vaše ideale! In zakaj? Ker pravite, da učite ljubezen, v resnici pa učite sovraštvo! Vi ste slab Rus, kajti zdaj, ko naša domovina rabi najboljših moči, da se povzdigne, je vam le za vašo popularnost, pa pišete manifeste, ki vnemajo strasti v Rusih ;n brata proti bratu ščuieio. Demoralizu-jcte mladino z vašimi slepivnimi nauki itd. Ta sodba o Tolstoju je čisto pravična. Stari mož je na zadnja leta zašel na jako čudna pota, kar njegovi slavi bolj škoduje kot koristi. Saj ga nihče več nima za resnega kot le socialni demokrati.
—	Zvonik sv. Marka v Benetkah je dozidan do višine 27 metrov. Popolnoma gotov bo zvonik šele 1. 1911.
Proti lepotičenju žensk. Član posta-vodaje za državo Georgijo, Glenn, je predložil državni postavodaji zakonski predlog, ki je naperjen proti prepirljivim ženskam. in ki bode povzročil velikanski preobrat zakonskih, če bode sprejet. Deli njegovega zakonskega predloga so: Vsi zakoni se v nadalje proglasijo neveljavnim, če se dokaže, da so deklice ali vdove može zvabile v zakon z nedovoljenimi sredstvi. Ta sredstva so: šminka, lepotični prah, razne dišave, s katerimi se mažejo, kosmetična voda. umetni zobje, nepravi lasje, španska volna, in sicer stvari, ki jih ženske rabijo, da podele svojemu telesu lepšo podobo in stas. Zakon se lahko proglasi neveljavnim, če ženske nosijo pretežke korzete, podložnike, krinoline, globoko izrezane vrhnje obleke na prsni strani, prozorne čipke, mavrične nogavice, in sicer umetnosti, ki so znane samo ženskam. — Glenn, ki je predložil ta zakonski načrt, je baš prišel iz nekega kopališča in izjavil, da se mora nekaj storiti v prid moških, ki morajo gledati dan z,a dnevom ves ta ženski nečimerni lišp, ki moškega čestokrat zapelje v zakonski stan; enkrat ukovan v zakonske verige, nima več izhoda. Kakor se moški vesele nove postave, tako jo ženske s strahom pričakujejo. Po novem za-kc nu bode vsak moški lahko zahteval, da se preišče, če ima njegova nevesta prave ali neprave lase itd.
Vstal od mrtvih. Te dni so našli v Lip-niku pri M). Boleslavi na cesti mrtvega občana M. Storili so se vsi potrebni koraki, da se mrtvec spodobno pokoplje. Medtem pa so mrliča zanesli v mrtvašnico, da ga umijejo. Ko se je mrzla voda do-
taknila mrliča, je skočil mrtvec pokonci ter
je zbežal. Mrzla kopel ga je obudila od smrti.
Pijana koza. Alkoholizem dobro napreduje. Kdo bi rekel, da tudi koza, čisto navadna koza, se upijani tako, da ne bo mogla stati na nogah. In zgodilo se je vendar. Na Zamosti pri Poljski Ostravi v Goldbergovi hiši si je neki delavec skuhal črno kavo in je v njo nalil ruma. Da se kava shladi, postavi jo na prag ter odide, šla je mimo koza, povohala je in je že bila z gobcem v piskru. Jedva je kavo popila, bila je že z nogami kvišku. Valjala se je po tleh, grozno je meketala in jezik kazala. kar je zlasti otrokom napravilo veliko veselje. Gledavci so se smejali, toda kozi ni bilo dobro.
NA PRODAJ
je nova ennadstropna hiša, še 14 let
davka prosta, s šestimi stanovanji, moderno urejena, z električno razsvitljavo, pralno kuhinjo, lepimi kletmi, prostornim vrtom za sočivje, s sadnim drevjem zasajenim, v bližini župne cerkve v Ljubljani. Hiša je najpripravnejša za kakega vpokojenca. Cena je jako zmirna, in se ista proda le radi prevzetja druge obrti.
Natančneje poizve se v upravništvu tega lista.	1809 l
1787
-v
6 3
velika, najemninska, še davka prosta, z vsem potrebnim ter mešano trgovino tik prijaznega mesta na Sp. Štajerskem, kjer je dokaj Kranjcev naseljenih, je na prodaj za ceno 40 000 K. Izplačati je podpolovično. lstotam jena prodaj dvoje posestev, eno z gostilno. Naslov v upravništvu.
Zahtevajte zastonj
la franke ma| vcHkl, bogat« Datirava? glavni cenik i nad 3000 illkaml vteh «ri alkclnaitih, ircbrnlb In zUllfa ar, kakor t«i ntb vrit enlldnlb zlatnln In srcbrnln, g«d beneg. «rodja, Ickltncga In ain|«l«(« blat« po Izvirnih tevirnliklb ccnab.
Nlkcl remont, ara......
ivlc. Izvir. „Roskopf" pat. ara rcgiatr,,, Adler Roakopl.", nlkcl. r»-
mont. a aldr«.......
Ootdln rem. ara „Lam", kale.)« a
dvo|nltn plattcm......
»?*er rtnt. ura „Olorti" . . ,i >> >, dvolnl plalt . . . ,, ahicp. verižic, z rlnMc« aa peri In karab., 15 gr. tcika . . aaska Tati aMNri ml »llind z „Lana" kolesjem . . ara • kainvte« K 819, budilk« K 2 90, kublnlaka ara KS-— toarcnMsba ar« K S fW	-
r-»-
cm nn
r«c 10 11
Z• not« ara %e4a» plamen* (amatvol ffttata iMkal Z »ni M« davolj««, aH denar naza|l -<■>—
t Prva tovarn« ca «re Hann« Konrad, g,lik«. ivomi satoinlk v Moatn (Brfis) 634 £eiko.	231» 1-4
Pozor! Čitaj! Pozor!
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavostl, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju,
tuberkulozi itd.	814 20 -16 b
^ ^ g ^
Delovanje izhorno, usoeh siguren. Cena je franko na vsako pošto a 2 steklenici 3 K 40»., 4 steklenice 5 K 80 vin. no povzetju, ali £e se pošlje iienar nanrej. Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. — Prosimo, da se naroča naravnost od
P. J U R I Š I C A , lekarnarja v Pakracu št. 65 (Slavonija)
Služba orjlavca in cerkovnika
se takoj „odda v Št. Ilju, pošta Mi-sSinja, Štajersko. — Cecilijanci, ki so obenem rokodelci, imajo prednost. 1786 5—5
Knjigovodjo
vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, muzikalično izvežban, želi svojo službo premeniti. Prijazne ponudbe pod I. P. IOOO na upravništvo „Slovenca". 1785 (3-3)
																	
SuSSSBliS	SSHShS	R	s	s	I	s	s	1	m	MlIMMiH ffiSfiS	m m	s	i	31	S	S	B
Naj prejme
gospod Konrad Lachnik
inženir-hidrotekt
v Ljubljani.
Na Vaše vprašanje z dne 20. julija t. I. glede delovanja vodovoda, Vam poroča podpisani zastop občine Barka, da se je omenjeni vodovod, ki ste ga zgradili v preteklem letu po Vašem načrtu, ob letošnji suši prav izborno obnesel.
Medtem ko so bili studenci v prejšnjih letih ob takem času že skoraj vsahnili, dajali so_sedaj zadostno vode ter je imela občina kljub temu, da skoraj II tednov ni ni£ deževalo, še vedno precejšnjo množino vode na razpolago.
Vsled tega se čuti občina dolžna, Vam za tako izborno izvedeno vodno napravo izreči
= javno priznanje in zahvalo =
ter bode tudi Vašo tvrdko vedno in povsod priporočala.	i8J8 j j
Davkovna občina Barka, dne 26, julija 1908. Josip Ambroiič	Jakob Preleo, Mohor Preleo,
načelnik.
svetovalca.

Pletarska šola pri Sv. Barbari v Halozah
izdeluje in priporoča razne pletenine, kakor: jerbaščke za razpošiljanje sadja, jezbase za perilo, košare za potovanje, koške za papir, mizice za cvetlice, razne stole in drugo pohišje iz vrbovine.
O cenah in tudi v sprejemu učencev daje pojasnila.	1766 5 4
---------u^ci^ MOl "O A Ch(P)fr<T) [O^G	PA.C) GjfcO)	OVvO Ol <g£g> O&O) 5
Oraibcni ol^lie.
lflastelinstvo p. n. drja. Kalmana pl. Ghyczyja v Čabru proda
dne I. septembra 1908
svoji dve v občini Prezid, okraj Čabar na Hrvaškem se nahajajoči
posestvi
in sicer:
a)	Enonadstropno veliko zidano hišo z dvoriščem in zidanim hlevom za izklicno ceno 30.000 kron. Hiša je primerna za prodajalno in gostilno. Ima tudi lepo obširno klet. Vse vrlo solidno zgrajeno. Pod streho se nahajajo še 4 obširne za stanovanje primere sobe. Hiša je pokrita z opeko, hiev z deskami. Kata-stralne parcele št. 173/1 v zeml|iškoknjižnem vložku št. 320 površina znaša 176 j".
b)	Enonadstropno hišo zdolaj zidano, gori leseno, dvorišče, hiev, njiva katastr. parcele št. 271, 272, 273, 274, 275 v površini 1297 \y zemljiškoknjiž. vložka št. 1 (plemički) za izklicno ceno 12.000 kron. Ta hiša je tudi primerna za gostilno.
Pod to ceno se ne proda.
Prodajalec si pridržuje pravico, da izmed ustmenih ali pismenih ponudeb svobodno izbere one, katere brez ozira na višino ponudbe po lastni previdnosti spozna za naj-prikladnejše.
Pismene ponudbe naj izvolijo reflektanti pred odrejenim rokom priposlati temu uradu in priložč 10% varščino. Ustmene ponudbe na dan dražbe dne 1. septembra 1908 na licu mesta v Prezidu.
V Č a b r u , dne 24. julija 1908.	iso7 2—2
Dr. Kalmana pl. Ghyczyja gozdarsko=dohodarni urad.
Spmo Se do 1. nususta sarj; „Angleško skladišče oblek"
kakor tudi: batist za dame. Dlatnina. kostumi iv svitlpcra hlatrn r.in..«> Sr. "
batist za dame, platnina, kostumi iz svitlega blaga, pique in platnena krila, dalje bluze s čipkami in iz batista, lister za gospode in dečke	O. BERNATOVIČ
1326 47
ter perilno blago za obleke kakor tudi blago za lahne poletne obleke. jk^imj**,^,
I• Dekliška družba „ZDRUŽERIIH PIVOVAREM" Žalec m Laški
aec priporoča svoje isborno pivo. — Specialiteta; »Salvator« (črno pivo a la monakovsko). =
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).	' """
———	tu« na dam spre*trna r«$toi>rat«r „X«rcdn«go ©cme" g. KržijniR. (Ttfcfcn |t, 82.) —«