MO. 170 Ameriška Domovi ima —HOIW1E AMCRiCAN IN SPIRIT FOR€!GN IN LANGUAGE ONLY SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPGR CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, AUGUST 27, 1953 LETO Lm —VOL. Lin Sah prosi bogate lastnike bazarjev za pomot, N/wnnafn o vitnAko ker je Mossadegh spravil deželo na boben i»CVCI |"UM AgUlISJa Vlada je z močno roko udarila po komunistih in Mossadeg-hovih pristaših. — V berače preoblečeni tajni agenti iščejo po ulicah in bazarjih pobeglega Mossadeghovega premierja, ki je obljubil, ko je bil na oblasti, da bo dal obesiti šaha, čim ga dobi v svoje roke. TEHERAN, Iran. — Iranski da bo dal šaha obesiti, ko mu ^ah je apeliral na bogate mag- pride v roke. Pa je malo druga-ttate, ki lastujejo v glavnem in če naneslo. i Šah, ki si obupno prizadeva izboljšati usodo sirmašnega ljudstva, je poklical k sebi pet voditeljev trgovcev, ki imajo v Te^ heranu svoje bazarje. Bazar je ogromen trgovski center, kjer lahko kupite vse — od 1,000-letne umetnine pa do modernega računskega stroja. Znano je, da milijonarski lastniki teh bazarjev investirajo velik del svojega denarja v inozemstvu. Premier Zahodi, ki je zdaj pripravljen začeti z izvajanjem ogromnega programa gradnj e o preganjanju čarovnic ^ugih mestih bazarje, naj mu Pomagajo izboljšati usodo siro-ruašnega iranskega ljudstva. Njegova nova prozapadna vlada je lopnila z vso močjo po vseh 0riih silah, ki simpatizirajo s strmoglavljenim Mossadeghom ali s komunisti. Policija je pod vodstvom no-vaga premierja gen. Zahedija 2ačela stikati po komunističnem Podzemlju. Policisti so odkrili ftuiogo komunističnih arzenalov, v katere so vdrli, in propagandnih centrov. Vsi komunisti in 0ru, ki simpatizirajo z njimi in ki so imeli kake položaje v via- cest, pravi, da bo dobilo pri tem di ali armadi, so bili odslovljeni, tisoče in tisoče ljudi delo, obe-Tajni agenti, preoblečeni kot nem pa bo dobila dežela dobro berači ali trgovci, stikajo po te- in potrebno cestno omrežje. he: po ranskih ulicah za pobeglim dossadeghovim zun. ministrom Nosein Fatemijem, za čigar gla-je bilo razpisane $1,250 napade. To je tisti Mossadeghov Vnanji minister, ki je zagrozil, Bivši premier Mossadegh je zdaj zaprt v ječi Severnozapad-no od Teherana. Zaprtega imajo v stražnici s tremi njegovimi pomočniki. Sprejemanje obiskov mu ni dovoljeno. Bombnik, ki prenaša iet-lelalo v svojem "trebuhu" letalo odleti iz bombnika po dovršeni misiji prileti nazaj v njegov “trebuh”. Washington. — Poveljst- zračne sile je v torek nazna- Vo d°, da je v posesti novega og-lj'°mnega boifnbnika B-36, ki se uko dvigne in pristane z jet-®talom v svojem “trebuhu.” — a bombnik, ki je največji na fetu, lahko jet-letalo v zraku' jkr°sti, da nemoteno odleti svo-P°t, in ga zopet sprejme V oV°j “trebuh”. Novi bombnik je .Wemljen z naj silnej širni motor- more odleteti v zrak s' 400 funti teže. Bombnik ima ^ Po 3,800 konjskih sil proiz-^Jajočih motorjev, ki obračajo ^ °Pelerje, poleg tega pa še šti-stroje. 435 Ornknikova brzina znaša nad ^hj na uro. Bombnik lah-t0 PQUese atomsko bombo, rake-u a^ jet-letalo nad tarčo, ga Yj ’?.pusti, in ko jet letalo dpra-wSVoi° misijo, ga bombnik zo-sPrejme v svoj “trebuh”. Rjavka v Franciji pojema tf^ANlZ. — Hrbtenica tri tedne . ^joče stavke v Franciji je Po - - * ———------- ijfjg a delavska konfederacija, ki železniškimi delavci Slovenska pisarna 6116 Glass A ve., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 SEJA LIGE. Za petek (jutri) zvečer ob 8 vabim vse odbornike in prijatelje k seji v Slov. pisarno. Razgovor o pripravah na našo prireditev z igro “Kaplan Klemen,” ki bo 20. septembra 1953. — Matt F. Intihar, predsednik. VAJA za prvo in drugo dejanje (Kaplan Klemen) danes zvečer ob pol 8. — Režiser. DUHOVNO ŽIVLJENJE. Vljudno prosimo, da poravnate' naročnino. Uprava v Argentini nas nujno prosi, da bi tudi od naše strani na to opozorili. PONAREDBE DENARJA V MESTU V neki garaži v Clevelandu so našli popolnoma opremljeno delavnico za ponarejanje denarja. CLEVELAND. — Agenti tajne službe so včeraj odkrili v neki, garaži na 10617 Columbia Ave., popolnoma opremljeno delavnico oz. tiskarno za ponarejanje bankovcev. Agenti so izjavili, da je bila ta delavnica glavni stan velikih operacij ponarejanja denarja v tej okolici. Štiri člane te gange so aretirali že v torek, ko so hoteli izdati dva 10-dolarska bankovca na neki gasolinski postaji v Strong-ville. Od tu so agenti zasledovali ponarejevalce do njihovega skrivališča. Agenti pravijo, da so imeli to gango pod nadzorstvom že štiri tedne. Drago opremo te delavnice so odpeljali z dvema policijskima vozovoma na policijsko postajo. Med predmeti, ki so jih zaplenili, sta bili dve gravirani plošči za tiskanje 1-dolarskih in 10-dolarskih bankovcev, velik stroj za tiskanje, trije drugi veliki stroji kakor tudi drugi predmeti. V garaži so našli razmetanih tudi mnogo bankovcev, ki so bili tiskani samo na eni strani ter zavrženi. Razvidno je, da so i-meli ponarejevalci težave s papirjem, ki ni bil prave vrste za tako delikatno delo. Komun, prevzgoja duhovnikov v Kitajski V Pekingu so komunisti organizirali poseben tečaj za pre-vzojoi, katerega so se morali u-deleževati vsi duhovniki. Duhovnikom so grozili in jih zasliševali, zakaj hodijo verniki v manjše kapele k duhovnikom, ki odklanjajo sodelovanje s tako imenovano nezavis.no cerkvijo, dočim velike cerkve ostajajo prazne. Aretacija raketirja Luciana v Neaplju NEAPELJ. — Znani raketir Charles Luciano, ki je bil pred leti izgnan iz New Yorka, je bil te dni aretiran v tem mestu. A-retirali so ga radi njegovih zvez z neko družbo tihotapcev. Ridiman Bros. trgovina v Euclidu, Ohio CLEVELAND. — Richman Bros. Co., znana tvrdka, ki izdeluje in prodaja obleke, bo odprla prihodnjo pomlad v Euclidu svojjo prodajalno. Prodajalna bo na 22400 Lake Shore Blvd. v poslopju, ki ga zdaj gradijo in ki bo stalo $140,000. Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev! Nekateri okraji države Ohio so prizadeti po resni suši Koruzi in drugim pridelkom grozi resna nevarnost. — Krompir znatno prizadet, breskve prehitro zore. COLUMBUS, O. — Premajhna količina dežja je povzročila sušo, ki grozi pridelkom v mnogih okrajih države Ohio. Mesto Springfield je že izdalo ukaz proti potratni uporabi vode ter zagrozilo z zapornimi kaznimi in globo onim, ki bi se za ta ukaz ne zmenili. V Columbiana okraju bodo pridelali komaj polovico koruze, če ne bo kaj kmalu dežja. Krompirju je suša tudi hudo škodovala, breskve prehitre-zore, pridelek jabolk bo tudi manjši. Iz Wintersville v bližini Steubenville poročajo o znatnem pomanjkanju vode. Zadnji dež je padel tukaj 17. avgusta in še takrat ga je bilo komaj desetino palca. V južnem delu Jefferson okraja so pašniki skrajno slabi in letina je zelo prizadeta. Kraj South Zanesville je vče- Komunisti v vladi niso bili kaki pisarji, marveč na Čolniki departmenfov, svetovalci kabinetnih članov in podobne veličine. - To je bila tista zlata doba ki je producirala Hisse, Fuchse in podobne individije ter odprla Adamiču vrata v Belo hišo. Nezaslišana naivnost — ali je bilo kaj drugega? — ameriške vlade, ki si je vztrajno zatiskala oči in mašila ušesa pred mahinacijami komunističnih agentov v vseh vladnih departmentih. V PONEDELJEK smo objavi- je bil obstoj te komunistične za- li poročilo senatnega odbora, ki preiskuje komunistično infiltracijo v vse panoge ameriške vlade. Če bi radi brali kaj, kar bii vam naježilo lase na glavi, tedaj bo doseglo ta smoter to poročilo, ki pojasnjuje, kako so komunisti malone zasegli ameriško vlado. To poročilo pa sumarizira samo eno fazo komun, zarote v Združenih državah, ki je bila zasnovana in izvaj ana z namenom, da prevzame kontrolo nad ameriško vlado, da piše zakone, formulira politiko ter po svoje formulirano izvaja. Tisti, ki sovražijo McCarthy-ja, naj vedo, da on ni član tega .senatnega pododbora, ki je ugotovil te nezaslišane stvari. Poročilo, ki je bilo te dni objavljeno in čigar izčrpek smo objavili tudi mi v ponedeljek na prvi strani našega lista, temelji na celih svežnjih izjav in pričevanj, kakor tudi na informacijah, ki sta jih zbrala McCarra-nov in Kongresni odbor za preiskovanje neameriških aktivnosti. V poročilu so navedena imena mnogih ljudi, ki so imeli visoke vladne položaje in ki so bili i-dentificirani kot komunisti. —■ raj proglasil nujnostno stanje, ko je ostalo le še 16,000 galonov ,n* hotela,, ko je bila vode, to je komaj petina normal-1 vPra®ana> odgovarjati na stavne količine. Ta kraj bo daneš ^ena vPraaanja ter se je skriva- opoldne popolnoma brez vode, za famozno točko naše ustave, ki pravi, da ni treba nikomer dajati odgovorov, s katerimi bi se utegnil inkriminirati. če bi ne bili komunisti, bi se jim ne bilo treba sklicavat nal dotični dodatek, ker bi lahko e-mostavno pod prisego izjavili, da niso in niso nikoli bili. če prebivalci drastično ne omeje njene uporabe. Bivša kraljica hoče imeti denar KAIRO, Egipt. — Bivša kraljica Nariman, ki se je ločila od svojega miqža bivšega kralja' Farouka, ga toži sedaj za $11,530 mesečnih alimonij. kila ^ zlomljena, dasi je še vedno ratu UrW’ ki nasprotujejo po-- u delavcev nazaj na delo. komunistih vodena Gene- med JVgQj ?Vaj C'le število članstva, je po-a svoje člane nazaj na delo. t>rec}0llriUn*stične unije pa so že *iaj em Pozvale svoje članstvo, Se Vrne na delo. Vremenski prerok pravi: iti t T1U *n vroče danes, jasno l°Plo ponoči. NOVO POVELJSTVO NAŠIH OBOROŽENIH SIL — Novi poveljniki oboroženih sil Združenih držav razpravljajo o svetovnem položaju. Od leve na desno stoje: gen. Nathan F. Twining, načelnik glavnega stana letalstva, gen. Matthew Ridgway, načelnik glavnega stana vojske, admiral Arthur Radford, načelnik skupnega glavnega stana, in adm. Robert B. Carney, načelnik glavnega stana mornarice. Komunisti na visokih položajih Zdaj pa poglejmo, kdo vse je deloval v tem komunističnem podzemlju. Senatni odbor poroča, da so bili med njimi — ekse-kutivni pomočnik predsednika Združenih držav; pomož. tajnik finančnega departmenta; ravnatelj urada državnega departmenta za posebne politične zadeve; tajnik International Monetary sklada; načelnik latinsko ameriške divizije Urada za strateško službo; član National La-|bor Relations odbora; tajnik Na-jtional Labor Relations odbora; glavni svetovalec senatnega pododbora za civilne svoboščine in. mnogi drugi. To niso bili brezpomembni pisarji! Kakor vidite, ti ljudje niso bili brezpomembni pisarji, marveč velepomembni ljudje v svojih departmentih. Razumljivo je, da ni nihče teh danes več v, vladni službi. Toda senatni pododbor je mnenja, da v Washing-tonu še vedno operirajo člani komunističnega podzemlja, ki niso bili še odkriti in razkrinkani. t Dejstva, ki zaprepaščajo Dejstvo, ki zaprepašča, je, da rote znan že leta 1939. To je bilo takrat, ko je A. A. Berle, jr., ki je bil tedaj pomožni državni tajnik, pripravil memorandum pod naslovom “Podtalni vohunski agenti”, kateri memorandum je temeljil na informacijah, ki jih je prejel od Whittaker Cham-bersa. V tem memorandu je bilo navedenih 27 imen. Drugi dokument o vohunih v vladi, datiran z dnem 25. nov. 1945, je pripravila inteligenčna agencija ter ga stavila na razpolago načelnikom vseh depart-mentov, vključno predsedniku Združenih držav. Toda nihče ni niti z mezincem ganil, dokler ni pričel kongresni odbor razkrivati obstoja vohunskega kroga. Zlata doba Komunisti so morali imeti zlate čase, ko so pomagali pisati zakone, vodili kongresna zasliševanja, pisali kongresna poročila, bili svetovalci članov predsednikovega kabineta, katerim so pisali govore, reprezentirali jih v medvladnih konferencah ter potovali po vsem svetu kot emi-sarji in glasniki ameriškega ljudstva! . . . Nekako v tistih blaženih časih se je tudi primerilo, da je Mrs. Roosevelt, ki se je nedavno vrnila z gosti pri Titu v Jugoslaviji, tukaj povedala, da se jugoslovansko ljudstvo lahko ismatra za srečno, ker je dobilo Tita za vladarja, — torej nekako v tistih časih je bilo, ko je Mrs. Roosevelt povabila tudi L. Adamiča na večerjo v Belo hišo. . . j Avtoriteta komunistov Senatno poročilo nam dalje pove, da so takrat komunisti drug drugega priporočali za vladne službe, drug drugega poviševali v službi, drug drugemu višali plače, drug drugega premeščali iz departmenta v department ter drug drugega ščitili, kadar je grozilo razkrinkanje. Saj je res čudno, da je Washington še vedno tam, kjer je bil, in da ga niso v tistih časih “pre-mufali” v Moskvo! . . . Ta senatni pododbor je strogo' nepolitičen. Saj niti tega ne o-menja, da se je ta komunistična ofenziva vršila za časa predsednikovanja Franklina D. Roosevelta in Harry S. Trumana. Pa pravimo, da se kaj takega v Ameriki ne more primeriti. — Saj se je skoraj že. Pobudo za j razgalj enj e te komunistične zarote je dal prvi kongresni preiskovalni odbor, in to cesto v 0-čigled silnega odpora vlade, ki je imenovala to preiskovanje — preganjanje coprnic! Edda je v Argentini BUENOS AIRES, Argentina. Semkaj je prispela grofica Edda Ciano, hči umorjenega diktatorja Benita Mussolinija in vdova njegovega ustreljenega zunanjega ministra Ciana. Edda je prišla obiskat svojega brata Vit-torija. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Zlata poroka— V soboto ob osmih bo v cerkvi sv. Lovrenca zlata poročna maša Mr. in Mrs. Frank Šraj. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. — Čestitamo in želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Četrta obletnica— V soboto ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., sv. maša za pok. Josephine Končan v spomin 4. obletnice njene smrti. Prva obletnica— V nedelj q lob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Therezo Hrovat v spomin 1. obletnice njene smrti. Osma obletnica— V petek ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Andreja na E. 52 in Superior Ave., sv. maša za pok. Mary Stampfel v spomin osme obletnice njene smrti. Izredno ugodno— Do $125 dobite na račun za star hladilnik pri Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Ave., Več v oglasnem delu lista. V bolnišnici— V Huron Rd. bolnišnici je srečno prestal operacijo Jakob Fortuna, brat Mrs. Anzlovar. Obiski so dovoljeni. Kdo je zgubil— Najden je bil rožni venec iz Rima. Kdor ga je zgubil, naj pokliče EX 1-3395. Na poti domov— Mrs. Pavlina Geršič iz Chis-holma, Minn., se je na poti iz starega kraja, kjer je bila na o-bisku, ustavila za nekaj dni pri svojem bratu kiparju Francetu Goršetu v Clevelandu. Pozdravlja vse prijatelje, znance in vse čitatelje Ameriške Domovine. Naznanilo— Janez Pirnat naznanja, da v soboto 29. avgusta ne bo imel ta-kozvane party. Lahko se pa v nedeljo 30. avgusta zglasite pri njem na 1022 Wheelock Rd., kamor ste prijazno vabljeni, ako koga zanima. NAJNOVEJŠEVESTI CLEVELAND. — Danes zjutraj se je pričela stavka CIO delavcev pri Firestone Tire & Rubber Co., ko se do tega časa ni doseglo sporazuma v hotelu Cleveland med zastopniki unije in družbe. Stavka bo prizadela kakih 25,000 delavcev v Akronu in drugod. ZDR. NARODI, N. Y — Andrej Višinski, glavni sovjetski delegat, je včeraj trpko napadel Združene države in njihove zaveznike, da nastopajo in postopajo kakor nekaka “gosposka rasa.” “Vi nimate opravka s premaganim ljudstvom,” je dejal. “Vi niste zlomili železne volje Severne Koreje, ki stoji še vedno tam, kjer je stala leta 1950.” LONDON. — Italijanska vlada je odklonila povabilo jugoslovanske vlade, da bi poslala svojo vojaško delegacijo k manevrom jugoslovanske vojske, ki se bodo vršili prihodnji mesec v bližini Zagreba. CASTELMARE, Italija — Profesor Auguste Piccard se je spustil včeraj v posebni napravi 3,451 čevljev globoko v morje. Profesorja Piccarda, ki je Švicar in star 69 let, je spremljal njegov 31-letni sin. Ameriška Domovina /l-IVl K HO ,V»« «117 St. Clair Ave. MEnderson 1-0628________Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES Umted States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. •«^^^>83 No. 170 Thurs-, Aug. 27, 1953 Davki in naše gospodarstvo Ob priliki debate o novem proračunu so v Kongresu zastopniki industrije in trgovstva tožili, da bo vsled previsokih davkov opešalo naše gospodarstvo. Radi tega so zakonodajalci občutno črtali Trumanove predloge za obrambo in kasneje celo Eisenhowerjeve predloge znatno zmanjšali. Sedanja vlada bo imela v tekočem letu okrog 10 bilijonov dolarjev manj na razpolago za oborožitev, kakor je mislila Trumanova administracija, da bi bilo potrebno za varnost dežele. Predsednik Eisenhower je v svojem' govoru dne 19. maja povdarjal, da moramo imeti pred očmi dejansko nevarnost, ki nam grozi od Sovjetske Rusije. Slednja nas hladno in načrtno ogroža in nas s tem sili k takim bremenom za oborožitev, ki bi mogla privesti do našega gospodarskega uničenja. Tudi naš zakladni tajnik Humphrey je časnikarjem izjavil, da ne smemo pozabiti, da obstoja velika nevarnost za naš način življenja na eni strani od napadalca, na drugi pa radi poslabšanja našega gospodarskega položaja. Da bi naše gospodarstvo preveč ne trpelo, se je odločila Eisenhowerjeva vlada, da nekaj tvega. Morda le ne pride kmalu do vojne. Zmanjšala je občutno v proračunu izdatke za oborožitev, kljub temu, da priznava nevarnost komunističnega napada. Naša skrb ni samo to, kako se pripraviti na morebitni svetovni spopad, marveč tudi kako ohraniti naše gospodarstvo na dosedanji višini in kako uravnovesiti federalni proračun. Ob priliki teh debat je nujno nastalo vprašanje, ali je naše gospodarstvo resnično ogroženo vsled višine dosedanjih davkov? Ni bilo to govorjenje o prevelikih davkih, ki ogrožajo našo ekonomijo, morda le preveč politično-strankarsko pobarvano in brez dejanske osnove? The Wall Street Journal priobčuje pregled 416 ameriških družb v 27 različnih industrijah v Združenih državah glede njih dobička v drugem četrtletju in je ugotovil, da je tačas presegla višina dobička teh družb za 25 procentov nad dobičkom iste dobe v preteklem letu. Izmed 27 različnih industrij jih je 24 v tem času dose-.glo višji dobiček kot lansko leto v istem času. Lani smo doživeli veliko borbo med jeklarskimi podjetniki in jeklarskimi delavskimi unijami za povišanje delavskih plač. Podjetniki so na vse načine dokazovali, kako veliko škodo jim bo prineslo to povišanje. Prej omenjeni časopis pa sedaj statistično dokazuje, da so jeklarske velike družbe presegle v drugim četrtletju letos za 167 procentov dobiček lanskega leta v istem času. Industrija televizije je v tej dobi presegla lanske dobičke za 70 procentov, enak prdcenj: presežka je dosegla industrija zrakoplovov, električna industrija je letos dosegla dobičke, ki presegajo lanske za 50 procentov, druge industrije za približno 44 procentov. Edino industrija zdravil, drož, framarskih strojev in kino-aparatov zaznamuje letos nekoliko padca na dobičku. Automobilska industrija izkazuje letos 10.9 procentov več dobička, toda Ford poroča, da je njegova industrija letos presegla število zaposlenih vse dosedanje zaposlitve in da ima sedaj 193,874 delavcev. 43 železniških družb v Združenih državah izkazuje za 44 procentov porastka na dobičku napram lanskemu letu v isti dobi. Že te številke jasno dokazujejo, da se velekapitalu v naši državi kljub visokim davkom ne godi slabo, da naše gospodarstvo kljub vsemu temu ne nazaduje. Dokler bodo rastli dobički v taki meri, se nam ni treba še bati gospodarskega poloma. Magazin “America" z dne 22. avgusta priobčuje članek Fr. Masse-ja, ki poroča o knjigi Investment by Individuals, ki so jo izdali profesorji univerze Harvard. V tej knjigi so profesorji gospodarskih ved dokazali, da ni resnica, da bi veliki davki Trumanove administracije ubijali delavnost, investicije in napredek našega gospodarstva. Znanstveniki, ki so spisali to knjigo, ziišlo pred kratkem, dokazujejo, da so ljudje kljub precejšnim davkom še vedno več denarja investirali v podjetja in da so prihranki v bankah še vedno rastli, kar jasno dokazujejo vedno višje vloge v bankah. Če prebirate samo izkaze slovenskih denarnih zavodov, dobite jasno sliko, da vloge v njih še vedno rastejo. Ob priliki debate v obeh zbornicah in tudi v ameriškem časopisju so se čule zlasti pritožbe proti davku na prekomerne dobičke. Progresivna obdavčitev dohodkov je posebno velik trn v peti za bogate kroge. Progresivna obdavčitev je namreč ona, pri kateri se mera davkov zvišuje pri višjih dohodkih. To je popolnoma pravično. Če ima kdo na leto !00,000 dolarjev dohodkov, mu še vedno ostane 20,000 dolarjev čistega, če tudi plača 80 procentov davka. Harvardski profesorji pa v svoji knjigi povdarjajo da ima davčni zakon o prekomernih dobičkih še vedno toliko lukenj, da bogati sloji ne plačujejo toliko davkov, kot bi jih sicer morali po lestvici, da imajo kljub vsemu še vedno dovolj denarja za investicije in naložbe. Dokler ljudje kljub visokim davkom še vedno razširjajo svoja podjetja in naložbe v bankah še ved- NOVINE Brodar Lebar Martina so tak 'premikastili, ka Najprle moramo malo popra- so obležali i komaj do dver svo-viti to, ka smo pisali od brodara je hiže prišli. Doma so prešti-Martina Lebara. Od kraja smo mali, ka imajo roko potrto. Par nendri povedali, ka so bili tišlar. dnij so bolečo roko varvali. Zna-Istinsko so bili Martin pintar. biti bi se samo popravilo. Ar je Človek bi mislo, ka je to ne vel- pa slabše postajalo, so šli k dok-ka razlika: tišlar eli pintar. Eden tori i doktor jij je poslao v so-i drugi obdelavata les. Liki tisti, bočki špitao. Martini so tam poka se na to razmijo, pravijo, ka ravnali roko i jo dali v gips. Eden je pintarstvo dosta več. Tišlar- tijeden sojim določili, ka mora-sko delo se da napraviti z žagov, jo ostati v spitali. Martin so se metrom i vinklnom. Ne tak pin-1 vdali i kak drugi betežniki nosi-tarsko. Lagva na priliko nem- li beli špitalski gvant. reš zmeriti z vinklnom. Lagev špitao je bio za Martina velka je v edno smer okrogeo, v drugo pokora. Bolečine so ne dosta ču-pa samo malo vugnjeni. Doge so till, liki hrana jim brž ne odgo-na končaj vožiše eli denok mo-' yarjala. Tisti, ka so Martina od rajo tak edna k drugoj se prile- bliže poznali so pa inači gučali. gati, ka z obroči povezane ne Takši so pravili, ka Martini za puščajo nanč kapljice vode eli hrano itak nikdar ne dosta bilo. vina. Tudi kumpi broda i ladje Najslabše v spitali je za Lebara so pintarsko delo. I Martin so bilo tov ka so ne mogli v oštari-bili fini pintar. Brod na strugi i jo. Tri dni so zato nekak pre-Lebarove ladje šo bili Martinovo stali, štrti den se jim je pa po-delo. — Tak naj bo s tem po- ^ srečilo, ka so pri glavnij dveraj pravljeno, ka smo pred meseci smuknoli na cesto. Naj raj bi jo netočno pisali. včasi zavinoli v krčmo, samo ka Nevalanci so Lebari vužgali 30 protje v Maloj Meksiki. r,"x 1” 1 *1' do- Brž ka:tl' Naibl0le de potegnoti jo bi 7 plugov mladoga šibja zgore-!mov ^ ^ doma ifia/0 ^ ?den lo. To je bila velka škoda. Sto- Tvant’ ka se v tlste„ga oblecei°-tine snopov žilavij govžovic bi se iesa ^ 30 1° iaj ze eznice o narezalo i Martinov bankač bi se velke ceste’ te Pa med tlstlmi le’ napihno kak krotajica. Ve bi te peneze Lebar zvekšega itak oš-tarjašom kre Mure znosili eli nekaj bi zato' tudi k haski pri hiži bilo, tak je pa ne irneo nihče nikaj. Nekaj vur je ogenj prasketao, dim se je po vetri vle-keo dol prek Malakocije i nazadnje je ostalo samo pogorišče. Martin so požigalcem nategno-li vuha. Dečacji so si pa tudi zapomnili Martina i po letaj se je zgodilo, ka so jij počakali v kukarišči bluzi njihove hiže. pimi visikimi jegnjedi proti Rakičani v Beltince i tamodnet prek Odranec proti domi. Pred Odran-cami se je začmolo že mračiti. Ženske po vesi so brečale i vse je bežalo v hiže. Odrančari so bili prepričani, ka je tisti večer smrt hodila po lodranskij vuli-caj. Martina so se doma ne prstra-šili. Veseli so bili vsi, ka so prišli oča domov i makar v beloj halji. V spitali so* zvedeli, kak so Martin domov odišli i so jim gvant pa račun po pošti poslali. Vsa Ljubljana je zasledovala zločinca Grozen umor v starem kraju: podivjan fant umoril 14-let-nega dijaka, da si je lahko prilastil njegovo kolo. “V petek 7. avg. okoli poldneva je bil pod Rožnikom na grozen način umorjen 14-letni dijak Saša Pavlin iz Rožne doline. Po dosedanjih ugotovitvah je osumljen roparskega umora 24-letni Alojz Mehle, uslužbenec Mestne vrtnarije, visok 178 cm rdečkastih, nazaj počesanih las, podolgovatega pegastega obraza, oblečen v dolge temhosive cajgaste hlače, črne čevlje . . .” je že v petek zvečer odmevalo iz radijskih sprejemnikov. Drugi dan so to prinesli časopisi. Varnostni organi so šli takoj na delo. Marsikateri rdečelas, mlajši Ljubljančan se je sprva jezil, ko je moral pokazati legitimacijo, toda ko je zvedel za kaj gre, ga je jeza minila — pa čeprav se je moral nekajkrat legitimirati. Najprej je še sam začel sumljivo opazovati sebi podobne. Pred mestnimi bloki v Šiški je ležal v travi mlajši rdečelasi moški v sivih hlačah, črnih čevljih. Z oken ga je opazovalo desetine očes prebivalcev blokov. Znova in znova so jemali v roke časopis in brali: “rdeči lasje . . . pege, sive hlače,” nekateri so ga previdno ogledovali od blizu, toda fant je trdovratno skrival obraz — saj tako se je vsem zdelo. “Osumljenec Mehle bo!” In že je skočil nekdo na postajo milice. Kmalu je prišel miličnik: “Legitimacijo prosim,” je zbudil presenečenega fanta iz spanja. — Toda ni bil Mehle. Na postajah Ljudske milice in v tajništvu za notranje zadeve so neprestano zvonili telefoni: rdečelas, pegast, sive hlače, črni čevlji .. . Videli smo ga na Viču, pri cerkvi v šiški, dom, na sto krajih. Pridite hitro, da ne uide. Močno je podoben morilcu. Skrivnostni gost Vse mesto, ogorčeno nad gnus-njen zločinom, je zasledovalo zločinca. Organi javne varnosti so bili noč in dan na nogah. Opozarjali so tudi ljudi na osumljence. V gostilni “Korošica” (nekdanji Kačič) je miličnik pokazal natakarici Angelci in upravniku Juletu sliko. Bila je precej nejasna. Z nje je gledal podolgovat pegast obraz mladega fanta — osumljenca Mehleta. Natakarica in upravnik sta si ga dobro ogledala in tudi zapomnila. V soboto zvečer je bilo v gostilni “Korošica” živahno kot vsako soboto. Na vrtu je bil živžav okrog kegljišča. Glavna go- no, brez razburjenja, kot da bi ničesar ne opazil. Pri točilni mizi je naročil 2 del sifona in začel pogovor z gosti. Toda njegov pogled je vedno znova in znova splaval k gostu, ki je tako vztrajno skrival svoj obraz za časopis. Za trenutek je miličnik pogledal še v sosednjo gostinsko sobo. Prazna je bila. V glavi je že naredil načrt. Skrivnostni gost je poklical natakarico, plačal in odšel. Pred vrati pa ga je pričakal miličnik Jože, mu zastavil pot in ga vljudno povabil v prazno so-ibo. Sam je že bil prepričan da ima pred seboj pravega osumljenca, toda to še ni dovolj. Zato ga je hotel še legitimirati. Skrivnostni gost je šel pred previdnim miličnikom v sobo. Tu je ta zahtevad legitimacijo. Znana slika se je pokazala Jožetu že na prvi strani in nato še: Alojz Mehle . . . Na postaji Ljudske milice so našli pri aretirancu dva velika noža, organom tajništva za notranje zadeve je tudi priznal da je zaklal nesrečnega Saša. Morilec pripoveduje “Kolo sem mu hotel vzeti, pa mi ga ni dal, zato sem ga napadel. Branil se je, pa sem ga z nožem. Toda ko je padel, je bil še živ. Ustrašil sem se, da bi me lahko naznanil. Zato sem ga še nekajkrat z velikim Lovskim nožem.” Tako je pripovedoval morilec Anton Mehle. Njegov obraz je bil miren. Z njega je seval izraz hladnokrvnega, zakrknjenega zločinca, kot bi hotel reči: — Zaklal sem ga kaj zato, zakaj me toliko sprašujete! Po umoru je zbežal na kolesu. Toda zdelo se mu je le preveč nevarno. Iz aktovke je pobral 400 dinarjev in jo skupaj s kolesom pustil v grmovju pod Rožnikom. Nekaj časa se je potikal po Rožniku, mestu. Rožni dolini, šiški, vse tja do Bežigrada. Zvečer je bil še' v gostilni Korošica na Titovi, nekdanji Dunajski, cesti. Srečo je imel, da še ni nobeden podrobno poznal njegov opis. Takrat je bil ta še precej nejasen. Le toliko so vedeli, kolikor so povedali delavci na mestni vrtnarji, ki so posumili na Mehleta ko je prišel mednje glas o umoru, in tega od nikoder ni bilo. Noč je zakrknjeni zločinec prespal na seniku v okolici. Drugi dan je dobil v roke časopise in postal še bolj previden. V soboto zvečer se je spet zatekel v gostilno “Korošica.” Toda po zaslugi ljudi in požrtvovalnosti miličnikov je romal tja, kamor slej ko prej pride vsak zločinec. Mali nesrečni Saša še ni pod zemljo, njegov gnusni morilec pa že tiči za varnimi zapahi in čaka na zasluženo težko kazen. — Nobena kazen ni prevelilfi za takšnega človeka! — Vešala, strel! ... — slišiš vsepovsod po Ljubljani. Vsi zahtevajo naj-strožjo kazen za zverinskega morilca. Morilec je star komaj 24 let, torej je bil še otrok, ko se je začela vojna. Nemirni čas med vojno in po njej ter državljanska vojna, ko je bilo pobijanje ljudi Jjfculturna ftronika stinska soba je bila polna gostov. Okrog desete je prišel mednje j*11 moril'a vsakdanja stvar, so 22 do 25 let star fant. Sedel je k,Srozne posledice med do-oknu*in se zatopil v časopis. An- ^ščajočo mljidin0. Umori in ubo-gelca je pri tem stopila h gostu:'R ’z koristoljubja so postali v “Želi—te!” Zadnji zlog besede jLna3i stari domovini, kjer nekdaj je že skoraj zastal v grlu. Spo- ‘eta ^e':a nEbdo sbšati o njih, mnila se je slike. “Kako podo- sk®1<*) vsakdanja stvar. Komuni-ben mu je. Poklicala je še upra- S^bna vzg0.ia nekdaj v gozdu, vnika. Tudi ta je ugotovil: “Po- sedaJ y šolah in na mitingih doben mu je.” Skrivaj je opa- se ie Ukazala kot pogubonosna zoval rdeče lase, sive hlače, čr- narodu. škodljiva. Mladina je ne čevlje skrivnostnega gosta, ki P'osta^a divja in nebrzdana ter je obraz trdovratno skrival za s^rerrd za uživanjem, tako jo časopis. Vedno bolj je bil pre- GPisuie samo komunističnio Ijub-pričan, da je to osumljeni mori- ^jansko časopisje, lec. Zato je skočil na kolo in svoje sumnje razložil miličnikom na njihovi bližnji postaji. Miličnik Jože Stamulak je bil v nekaj mi- Mausarjev “Kaplan Klemen” v nemščini Kot smo zvedeli, je znani prijatelj Slovencev Švicar Leo Schmid prevedel povest “Kaplan Klemen” našega tukajšnjega rojaka Karla Mauser j a v nemški jezik. Knjiga ho izšla v založbi Volksbuchgemeinschaf v Luzernu. Jurčičev “Jurij Kozjak” v angleščini Dr. F. Kolednik, ki je že pred rekoč rešile katastrofe. Začelo se je konec 18. stoletja s cvetličnim lončkom. Takratni guverner Avstralije je prinesel iz Brazilije v Sidney neko vrsto bodljikaste kakteje (opuntija). Tam je neka kmetica vzela poganjek te lepe rastline z zlatorumenimi cvetovi in sladkimi sadovi s seboj na podeželje. V avstralskem podnebju je kakteja tako bujno rasla, da so jo morali kmalu presaditi na prosto. Farmarjem v vasi, kamor jo je prinesla kmetica iz mesta, je bila tako všeč, da so jo posadili tudi na svoji zemlji. Nastala je vrsta živih meja, visokih štiri do pet metrov. Ostalo pa ni samo pri živih mejah. Kakteja se je razširila tudi po vrtovih in ob hišah. Ljudje so kmalu z grozo opazili, da ji niso več kos. Poskušali so jo na vse načine zatreti, pa ji niso mogli do živega. Leta 1900 so se kakteje razrasle na kakih 15,-000, leta 1920 pa že 90,000 kv. m. V južnem in severnem delu Avstralije so se razrasle na tako velikem ozemlju kakor ga zavzema polovica Velike Britanije. Prebivalci so bili obupani. Vsa Avstralija je bila v nevarnosti. Tedaj so poklicali na pomoč znanost. Treba je bilo najti naravnega sovražnika kaktej. In končno so ga našli. V Južni Ameriki, domovini te vrste kakteje, so odkrili majhno' gosenico z znanstvenim imenom cactoblastis coctorum. Zgodilo se je nekaj neverjetnega. Ko so spustili go-cenice na kakteje, so jih v štirih letih zatrle. Pa tudi iz gosenic zleženi metuljčki so navdušeno glodali kakteje in jih uničili do korenin. Po Avstraliji se je razmnožilo kakih 20 milijard gose^, nic, ki so1 rešile ogroženo rodovitno zemljo. Ko pa so bile kakteje uničene, za gosenice ni bilo več hrane in morale so od lakote poginiti. leti prevedel priljubljeno Jurčičevo povest “Jurij Kozjak, slovenski janičar,” v francoščino, je to delo prevedel zdaj še v angleščino. Drugi novi prevodi slovenskih knjig Po poročilu iz Ljubljane bo v kratkem izšlo v inozemskih založbah nekaj movih prevodov iz slovenske književnosti. Založba Vantschura” na Dunaju pripravlja izdajo nekaterih del Ivana Tavčarja in Miška Kranjca, kasneje pa se bo lotilo izdaje še nekaterih drugih slovenskih literarnih del v nemščini. V Parizu bosta najbrž izšla dva nova prevoda Ivana Cankarja in sicer “Martin Kačur” in “Hiša Marije Pomočnice.” V Švici bo izšel večji izbor slovenskih novelistov, medtem ko v Ljubljani tiskajo v slovenskem prevodu izbor švicarskih pisateljev. Italijanska novinarka Valentina Cesaretti, rodom iz Idrije, je v zadnjem času prevedla v italijanščino P^ Cankarjevih črtic, sedaj pa se pripravlja na večji izbor L Cankarjevih del. “Autom kroz Sloveniju” Koncem julija je izšel v Ljubljani poseben vodič za avtomobiliste “Autom kroz Sloveniju’ v srbščini, hrvaščini, angleščini in nemščini. Knjižico sta izdal3 skupaj Turistična zveza in “Put-nik.” To delce omenjamo le zato, ker je izšlo v srbščini in hrvaščini, poleg angleščine in nemščine, ne pa v slovenščini. Če }e poročilo “Ljubljanskega dnevnika” točno, da je vodič natiskan v srbščini in hrvaščini, med katerima skoro ni nobene razlike> nas v resnici čudi, čemu niso iz' dali tega vodiča tudi v slovenščini. Da se niso v deželi pojavih že zopet kaki “integralni Jug0' slovani”? Tokrat komunističnega kova. “Kulturni spomeniki Ljubljane” Nace šumi je priredil strani obsegajočo publikacij0 večje oblike “Kulturni spomeniki Ljubljane.” Priložen ji ie zemljevid mesta. Uvodno je zg0' ščen pregled zgodovinskega raZ' Gosenice so rešile Avstralijo O gosenicah vemo, da so škod- nutah v gostilni, že en sam po- Ijive, da delajo v kmetijstvu ob-gled skozi okno mu je zadosto- čutno škcdo. To sicer ne velja za val. “To je Mehle!” Nato je sto-] vse vrste gosenic, tembolj pa za za Bežigra- pil v gostinsko sobo, hladnokrv- nekatere, ki so zlasti nevarne so- ---------------------------------------------------------— jčivju. Gosenice pa so lahko tudi no rastejo, je govorjenje in pisanje, da je naše gospodarstvo koristne. To se je pokazalo na v veliki nevarnosti brez resne podlage. M. primeru Avstralije, ki so jo tako Zanimive najdbe na Irskem Letos so irski arheologi nadaljevali odkopavanja pri Boylu, kjer so dani začeli izsuševati jezero. Odkrili so okrog 100 človeških bivališč, o katerih menijo, da so stara vsaj 4000 let. Kustos irskega narodnega muzeja je izjavil, da bo to odkritje izpolnilo vrzel v zgodovini preseljevanja narodov. Zanimivo je, da je bilo te naselje nenavadno strnjeno. Po nekaj znakih se da sklepati, da so imeli prebivalci tesne zveze s celino, živeli voj a Ljubljane," sledi opis F pi- ki dnevnega obhoda po mestu, zajame vse njegove najpomemb' nejše umetnostne spomenik0; Upoštevani so tudi važnej®1 umetnostni spomeniki i z v cj1 mestnega središča in bivali03 velikih mož. Da so v delu opis3 ni tudi “spomeniki narodno-ns"00. bodilne borbe” je samo po seD„ razumljivo. Publikacijo krasi ^ posnetkov.iz Ljubljane. Slovar sodobnega slov. knjižnega jezika v Inštitut za slovenski Ljubljani, katerega začasni v° , ja je dr. Rudolf Kolarič, se ra drugim ukvarja tudi z priprav3 mi za izdajo slovarja sodobn0;? knjižnega jezika. Gradivo za so začeli zbirati 1. 1947, pa li delo zaradi pomanjkanju narnih sredstev ustaviti. Pr^ ^ danjem položaju po besedah R. Kolariča ni pričakovati, bi pred 5 ali 6 leti izšel snopič tega slovarja. Prevodi v slovenščino v 3del 'prvi Janez Gradišnik je preve1 ^ j slovenščino znano delo ang^eStijy Iga pisatelja John Galsw'Or . v . S0 Vj“Mcderna komedija.” VeČ n ^ zadrugah bili so izkušeni rudar-: yjh prevedel j. m spreta, graditelj, ladij. Is-'sjovenKino že d voj„o. F kopah so namreč ostanke prasta- vegjnj rih ladij. Ti davni prebivalci SO' jih je prevedel P0 k°jp že obdelovali zemljo in sejali žito. Znanstveniki so ugotovili, da so bila ta jezerska selišča v treh različnih dobah: 2,500 in 500 let NuJ ii«F pesnik Oton Župančič, priljubljena je bila tr “Saga o Forsytih,” ki jo je .j Slov. knjižni zavod ponatis0 .. v. v, ,. , , Matej Bor je po Bodeost6 » pred našim štetjem ter v petem prepesnil <(pACm. Mir7.e ŠafU3' stoletju našega štetja, ne vedo pa še, ali so tam živeli trije različni narodi ali eno samo ljudstvo. —V 36 državah so v veljavi zakoni, ki prepovedujejo državnim uradom in ustanovam nakup blaga, ki so ga izdelali jetniki v kaznilnicah. „ x Pesmi Mirze znanega perzijskega pesnih3' Medtem ko sta ti dve de jj šli v sorazmerno mali 03 j^li (4,000 in 1,500), so pa 0atl žjV-Dedijerov prevod Titovegu^.^, Ijenjepisa kar v 30,000 ^zV JO' Ne bi rekli, da bo to p°seb^ jjU' bra duhovna hrana za nas di doma. Dr. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda [ I. Razširjanje luferanslva v posameznih pokrajinah Vendar je bila še v mestu močna katoliška stranka, ki je ugovarjala početju luteranov in poslala leta 1580. škofu Tavčarju pismeno pritožbo, podpisano od 92 hišnih posestnikov. V ujej pišejo “pooblaščenci uboge katoliške srenje v Kranju” med drugim tudi sledeče: “Cerkev sv. Rožnega venca, ki je bila prej jako krasna, so luterani tako oropali in opuštošili, da ni mogoče povedati. Lepi oltar so podrli, ga naložili na voz in pe-kjali k zlatarju Joštu rekoč: “Tvoj oče je ta oltar cerkvi podaril, tu ga imaš in deni. kamor hočeš, pri nas ga ni treba.” Jošt ga je potem podaril cerkvi v No-, vi Štifti pri Gornjem Gradu. Podobo Matere božje so prodali v Podbrezje, podobo Križanega so Zažgali. Lep kelih te cerkve so dali svojemu predikantu, da ga Uosi s seboj, kadar hodi obhajat luterance. Druge kelihe, mašno obleko in lepotičje cerkve so porabili za norčije in zapravili.” L. 1581. je prišel v Kranj škof Pavel Brzancij na cerkveno vizitacijo. Birmal je tu 1200 °seb, kar je bilo za tedanje čase izredno veliko število, ker sam Pravi, da je bil večji del plemičev in meščanov protestantski. Pri tej priliki je tudi iznova posvetil razsvečeno cerkev sv. Rožnega venca in jo vzel v posest. V slovesni procesiji, ki so se je Udeležili vsi katoličani, je nesel j svetejše iz župne cerkve v cmenjeno podružnico in s tem °značil, da ima zopet služiti katoliškemu bogočastju. Mestni svet se škofu takrat ni upal upi-lati, izjavil je celo, da bi mu kranjski luterani hoteli zopet Pokorni biti in se s cerkvijo spraviti, ako odstrani nepriljub-Penega vikarja Matija Marzina, ki je baje maščevalen in razuzdan. Toda obljube niso bile odkritosrčne. Marzina je bil odstav-ijen od župnije, odpor lutera-n°v pa je trajal naprej. — Tudi hadvojvoda Karol je začel stro-S° nastopati proti kranjskim P^testantom. Mestni sodnik ounauer je dobil 25. oktobra od njega ukaz, da naj pre-Pikanta Knaflja, ki se vtika v Ži uPnijske pravice, spodi iz me-sta, Kranjci pa naj se drže svo-iega pravega župnika, kakor ne-v(taj njihovi pradedje, ker niti Teščani, niti deželni stanovi ni-^ajo pravice izpreminjati vero v mestih. Meščani so se poteklih za Knaflja. Rekli so da so 20 let luterani, da jih Kna-,e4 uči že 10 let, jim deli za-J,ramente (krst in obhajilo), Pridiguje in opravlja druge ob-lede. Tudi kranjski deželni banovi so zanj prosili. Toda (If youre shy« tell Ker with CENTA ^ovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE Hanley in julie centa, lastnika 1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Rea.: GL 1-1539 nadvojvoda ni odnehal in 1. 1578. ponovno dal strog ukaz, naj predikanta izženo. —Knafelj je tedaj odšel iz Kranja na Brdo in je v ondotni kapeli o-pravljal božjo službo. Kranjski luterani pa so zdaj hodili tja poslušat njegove pridige. Imel je baje na Brdu 1800 obhajancev. Nadvojvoda s tem seveda ni bil zadovoljen in .je pisal brdskemu baronu Adamu Egkh, naj ustavi romanje meščanov. Prav tako je prepovedal Kranjcem hoditi iz mesta na Brdo ali poslušati druge predikante. Toda kranjski protestanti so prezirali vladne ukaze in se norčevali iz nadvojvodovih groženj. — Predikant Knafelj je prišel s svojo družino večkrat v Kranj, je tu pokopaval na župnem pokopališču, krščeval in pridigoval v svoji hiši, na kateri je imel v kamen vdolben, rek: Hie Bartl Knaffel Pradi-kant, Mein Stargkh steht in Gottes Handt (Tu Bartel Knafelj predikant, moja moč je v roki božji.)— Protestanti so nastopali zelo predrzno. Ob cerkvenih slovesnostih, pri raznih shodih in veselicah so se oglasile luteranske popevke. Na vikarja Marzino so zložili sramotilno pesem, ki se je pričela s sledečo kitico: V Craini ie sdaj en papesnik tega hudizha vuzhenik se ie s mashnimi brati sueitoval inu naprei vsel vse verne resegnati Mercina ie nega ime pravu hudizhevu seime . . .itd. Vikar Marzina se je tudi sam pritožil pri nadvojvodu, kako mu luterani nagajajo. Ko je na praznik Kristusovega vnebohoda imel po stari navadi procesijo s sv. Rešnjim Telesom, so se mu nekateri na glas smejali in se iz njega norčevali. Pritožilo se je pri nadvojvodu tudi osemdeset katoliških hišnih posetnikov zaradi mnogih krivic, ki jih je njim prizadel mestni svet. Nadvojvoda je nato ukazal zapreti sodnika Ivana Junauerja in še tri druge meščane in postal v Kranj. posebno komisijo, da preiskuje o resnici navedene pritožbe. Deželni komisarji, ki so prišli v Kranj zadevo preiskovat, so potegnili z luteranskimi meščani in izrekli, da ni treba nobene preiskave. Mestni sodnik pa je pet glavnih pritožnikov zapodil iz mesta. — L. 1579. je bila v Ljubljani kuga in so zato zborovali deželni stanovi meseca novembra v Kranju. Sodnik Ivan Ju-nauer je mislil, da zdaj lahko stori kar hoče, in je oblastno dovolil Knaflju, da je prišel stanovat v mesto. Vsled tega je bil Junauer dne 21. januarja 1580 pozvan k vladi v Gra- dec, kjer so ga zaprli v mestni vodja nakupovalnega oddelka stolp in odstavili kot sodnika mesta Kranja. Kranjcev pa niti to ni oplašilo. Mesto Janauerja so izvolili za sodnika luterana Ivana Harrer-ja. Nadvojvoda je tudi tega odstavil in 21. januarja 1581 poslal škofa Tavčarja in vicedoma Bonhoma v Kranj. Ukazal jima je, naj pozo veta na odgovor u-porni mestni svet in mu zaradi nepokorščine zagrozita s kaznijo, z izgubo mestnih pravic in izgnan jem nepokornežev. H,'ar-rerja naj kaznujeta in mesto njega postavita za sodnika drugo sposobno osebo, mestnemu svetu naj ukažeta Knafljevo hišo podreti in raz nje vreči kamen s Knafljevim napisom. Mestni svet tega povelja ni izvršil. Harrer je bil še dalje sodnik in Knafelj ni pridigoval le na Brdu, ampak je hodil tudi okoli po deželi. Šel je včasih v Loko ali v Kokro in sicer čez hribe, ker so mu bili kmetje zagrozili, da ga ubijejo, ako ga dobe na cesti. (Dalje prihodnjič.) ------o---— Bell Telephone System se izpopolnjuje Bell Telephone System kupi letno pri Western Electric Co. za okroglo 30 milijonov dolarjev raznih potrebščin vsako leto. V zadnjem letu je omenjena telefonska družba kupila samo za v Clevelandu blaga za $9,268,000. Vse kaže, da bo Western Electric v Ohio presegla lansko vsoto $31,350,000, v kateri so bili vključeni nakupi svinčnikov, pisalnih strojev, pisemskih ovitkov, pa tudi raznega orodja, avtomobilov in dieselovih motorjev. Western Electric oskrbuje s telefonskimi napravami Ohio Bell Telephone Co. in vse ostale družbe. Porast letne prodaje ima dvioj-ni vzrok je dejal D. B. Wiles, Ženske dobijo delo Pomivalka Stalno delo od 6 zv. do 1 zj. Vas izučimo. Nič ob nedeljah in praznikih. Stalna plača in kosilo. Oglasite se ipri LUGGIONFs 4213 Euclid Ave. ob 11 zjutraj (170) čistilke Ženske za čiščenje, ki bi bile pripravljene delati ponoči, išče Prospect Window Gleaning Go. 1107 Rolivar Rd. CH 1-6991 (170) ŽENSKE ne čez 35 let Morajo razumeti angleško Lahko tovarniško delo Plača od ure Takoj WM. A. HOWE CO. 1625 E. 31 St. Ohio Bell. “Na eni strani je vedno naraščanje in širjenje telefonske mreže, na drugi strani pa naraščajoče plače delavstva in naraščanje cen surovin.” Clevelandska podružnica Western Electric je morala nedavno kupiti v enem izmed predmestij 30 akrov zemlje, kamor bo postavila svoje novo skladišče, da bo mogla kriti vedno naraščajoče potrebe mesta. —Eiffelov stolp v Parizu je prva velika zgradba na svetu iz samega jekla in železa. MALI OGLASI Moški dobijo delo Nenavadno dober kup E. 78 St., blizu Union Ave., blizu sv. Lovrenca fare, lepa hiša, 6 sob, za 1 družino, vse na enem nadstropju, polna klet, furnez, velik lot. Bo prazno okoli 1. sept. Okrog $2000 gotovine, ostalo kot najemnina. Cena samo $7900. Kličite J. F. Rogers Realty 6821 Fleet Ave. vogal E. 69 St. (171) V fari Marije Vnebovzete Blizu Holmes Ave., lepa 7 sobna hiša z 4 spalnicami. Blizu Lake Shore Rlvd. Se lahko takoj vselite, 1-dru-žinska z 6 velikimi sobami, dvojna garaža, plinsko gretje. Kovač Realty 960 E. 185 St. KE 1-5030 (173) Romarji Naznanjam romarjem, da naj se priglasijo sedaj, kateri nameravajo iti v Frank, Ohio, na 13. sept. Časa je še samo dva tedna. Ne čakajte do zadnjega. Kličite in rezervirajte si sedež na busu. Dl 1-4393, Mary Novak. (170) Iščejo stanovanje Trije mirni odrasli iščejo 5 ali 6 sob v St. Clairski okolici. Kličite EX 1-0785. —(171) MM’S AGIO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland. (172) Re-Nu Auto Body Co. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderj«. Welding. JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street Freight Handlers Nickel Plate Freight House sprejema moške v starosti 18 do 50 let za nakladanje in razkladanje blaga. 5 dni v tednu. Nadurna plača po 8 urah in po 40 urah. Obrnite se na A. P. PHIPPS Hicket Plate Railroad Go. E. 9th in Broadway (170) TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN TOOL ROOM HARDENER MACHINE REBUILDERS Visoka plača od ure z dodatki za življenske stroške in mnogo delovnih koristi. Ta dela so v naši E. 93 in Woodland tovarni in v naši E. 152 Sl tovarni. Oglasite se v employmeni uradu na E. 152 St. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 Street (172) FORD MOTOR COMPANY Clevelandska tovarna sprejema prošnje od Novih Amerikancev ki govore nekaj angleškega. Ta firma nudi visoke plače, dobre delovne pogoje in varnost za bodočnost. Zdaj preiskujemo sposobne može za vsa različna dela. Prosimo oglasite se v našem employment uradu osebno na Engle Rd., južno od Brookpark. če živite izven mesta, pišite na FORD MOTOR 00. 17601 BROOKPARK RD. Cleveland, Ohio (173) BEG IZ RDEČEGA RAJA — Prebivalci Lang Son, kraja v francoski Indokini, se umikajo s francoskimi padalskimi oddelki, ki so kraj osvojili in uničili tamkajšnja komunistična skladišča orožja. OLIVER potrebuje MAŠINISTE ENGINE LATHES SMALL & LARGE LATHE LO-SWING LATHE HOBBING MACHINE POWER MILLING-VERTICAL ARC ELECTRIC WELDERS LARGE SINGLE SPINDLE DRILL PRESS Incentiven zaslužek takoj. Dobra plača od ure. Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift. Dodatek za življenske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Prispevajoč zavarovalni načrt in pokojni na. THE mm CORP. 19300 Euclid Ave. KE 1-0300 (172) MALI OGLAS! Iščejo sobe Zakonski par z 6-letno hčerko išče 4 do 5 sob. Kdor ima kaj naj pokliče EX 1-3579. — (171) BENEŠKI ZASTORI naprodaj Proračun zastonj J. L. Sales EN 1-0448 EX 1-4568 (jul.30,aug. 6,13,20,27) (jour home deserves / umiSm REG. U.S. PAT. OFF. M —inside and out ! No need to settle for anything but the best — top-favorite, top-quality Dutch Boy. There’s a. Dutch Boy paint or finish for every purpose... gleaming new beauty and protection for every surface, inside or out. When you think of painting, it will pay you to think of Dutch Boy, GRDINA HARDWARE J. PENKO and E. MARCH. Proprietors 6127 St. Clair Avenue Tel. UT 1-3750 8e prepared \ for T/tE UNEXPECTED. .tvM »» BJEC7K/C POOD FPffZEP Skrbi, če boste “imele dovolj” odpadejo če imate ELEKTRIČNI ZMRZOVALNIK HRANE. Namesto, da bi postregle nenapovedane goste z navadno jedjo, jih lahko presenetite z najboljšim ... in zakaj jih ne bi, če pa dejansko pri tem varčujete! Sveže sadje in zelenjava, kot tudi kvalitetno meso lahko kupite kadar je najokusneje, kadar je najcenejše in ga daste zmrzniti, uporabite ga pa mesece kasneje. Prihranki pri prevozu in pri živilih, pri času in delu vam kmalu omogočijo nabavo modernega zmrzovalnika hrane. Zato nudite vaši družini in gostom jedi primerne za kralja z manj delom in manj skrbi. Uživajte celoletno preskrbo z ELEKTRIČNIM ZMRZOVALNIKGM HRANE. Obratni stroški le nekaj penijev na dan. uwm AT Y 01! R SERVICE IN THE BEST# LOCATION IN THE NATION >JJ ALL HIT TUNES ALI TOP STARS "TEN O’CLOCK TUNES’ Mornings at 10—WICA and WGAR • Monday through Friday Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina’ JOHAN BOJER: IZSELJENCI ROMAN Vsi gumbi na suknji so bili zapeti kakor pri vojaku, rjavi brki so mu moleli na obe strani. Zdelo se je, da mu gredo njegove svetlo-sive oči venomer na smeh. Bil je skupaj z Mortenom na ribolovu na Lofotih, a doma je bil z majhnega posestva na drugi strani jezera. Sposodil si je bil denar, da bi piostal učitelj, pa ni j mogel nikjer dobili službe, ker je imel na šoli svoje lastno mišljenje o tem, kar so tam učili, živel je doma, od milosti svojih priletnih staršev. Sposojal si je od njih celo za tobak in se zaničljivo smejal materi, ko je vzdihovala in ga netila naj se spreobrne, da bo tudi on vendar kdaj dobil mesto. Najbolj se je smejal onim, ki so podpisali zanj v banki — naj le plačujejo obresti in vračajo dolg! Ah, da, koliko stvari je na svetu, ki spravljajo človeka v smeh. “Torej prihajaš iz mesta?” je Prodaja prvovrstne mlade govedine s farme 100% ČISTO ZMLETO GOVEJE MESO 3 funti 95c ROUND ali SIRLOIN S T E J SC I 1 funt 85c ŽE PRIPRAVLJENI CUBE STEJKI 1 funt 79c Nemastno rebrno meso za JUHO 1 funt 19c LILLIAN’S SUPER MARKET 784 East 152 St. GL 1-2836 FREE DELIVERY V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE NIKDAR POZABLJENE IN LJUBLJENE MATERE / Theresa Hrovat ki so v Gospodu zaspali dne 27. avgusta 1952 V tihem grobu že počivaš eno leto dni, Tvoj spomin pa v naših srcih vedno še živi. Žalujoči OTROCI Cleveland, Ohio, 27. avgusta 1953. rekel. “Da, da,” Miorten tega ni mogel zanikati. “Ali si bil v prisilni delavnici pri Olu Vatneju?’ Morten ga je bil obiskal par-krat čez zimo. Bog pomagaj. Olu se je godilo še dosti dobro. “Ali veš, da se je Erik Foss vrnil iz Amerike? Ludje pravijo, da je pravi Krez.” “To je dobro zanj.” “Govoriti moraš z njim. Na jesen, ko se pelje nazaj, bi rad vzel nekaj ljudi s seboj.” Morten se je moral zasmejati. Kaj tako hudega pa vendar še ni storil, da bi moral iz dežele, je dejal. “V Ameriko da bi šel? Nikdar nikoli.” “Ah, ne zareci se. Ali ti. zares tako zelo ugaja v tej prekleti deželi? Pa veruj in misli, kar sam hočeš, če nisi bogat!” Jo Berg je samlozavestno stopal in gledal veselo predse. Kaj vendar ni imenitno, kako ves svet stoji na glavi? Njegovi prsti so bili popolnoma rjavi in nohti popolnoma črni. Ni se trudil, da bi rezal z nožem zviti tobak, preden ga je natlačil v pipo, ampak trgal ga je kar s prsti. Tako je bil navajen še Loflotov. Dohitelo ju je ropotanje voz in morala sta na kraj pota. Najprej se je pripeljal mimo pristav z glavarstva v majhni kočiji, za njim lesnman na zapravljivcu, in nazadnje cerkovnik na dvokolesnem vozičku. Poleg njega je sedela njegova mlada hči Helena. Sama visoka gospoda, kateri se je treba odkriti. Ali vendar vsi niso- bili enaki. Na j višji je bil pristav, za njim, je prišel lerisman in nazadnje •cerkovnik. Za njimi pa sto; prišli navadni ljudje, ki hodijo peš, in k tem je vsekakor spadal Morten Kvidal. Deklica zraven, cerkovnika se je ozrla in se mu nasmejala. Tako čudno rdeča je bila v lica. Mladi mož se je priklonil. Učitelj je to videl in razvlekel usta. “Da, da,” je dejal, “njen oče jie velik gospod, čeprav je samo ušiv mežnar.” Morten je pobledel in stopil hitreje. Zadelo ga je bilo. Ves okraj je vedel, kako zelo se je cerkovnik protivil, da bi njegova hči hodila s fantom s Kvida-la. Morten je moral nositi še to breme poleg drugih. Ko je stopal sam dalje v hrib, se je večkrat ustavil, da si oddahne. Res, veliko težkega je. Vendar, ali čutiš duh po listju in po jerebikah? In čim više prideš, tem širši je razgled. Na zahodu je solnce že zašlo, gore v snegu pa še venomer žarijo, kakor da slovesno želijo vsemu svetu lahko noč In ti, Morten, si vendar spet prišel. “Prišel je!” je veselo kriknilo zgoraj od poslopij. Prvi je drvel finski pes King v divjih skokih po bregu navzdol, za njim jata otrok. Si-men, plavolas, krepek, osemnajstleten fant se je poganjal z dolgimi koraki. Za njim petnajstletni Peter, nizkega vratu in vročekrven, in nazadnje deklice in mali rdečelasi Knut. Obkolili so ga. Pes se je vzpel ob njem in ga obliznil z jezikom po obrazu. Vsi s° imeli polna usta pripovedovanja in pozdravljanja. Vsak posebej je imel kaj povedati. Na primer dvanajstletna Randi s plavimi lasmi, ki so ji silili v obraz. Res, nove čevlje je dobila? In Peter je hodil k pouku za birmance. Kaj? Letos se jih je toliko pripravljalo? In sedemletni Knut, s široko šobo in s prebrisanimi očmi — pa saj menda ne hodi že v šolo? Najhuje pa je bilo z Meto, kričala je bolj kakor drugi; imela je šele pet let. Pomisli, “Da-gros” je dobila telička! Seveda, to ni bilo kar tako. Morten jo je ujel in se sklonil k njej s presto v roki. “Kaj imaš tule na verižici za uro?” Simen je seveda moral stikati po njem. “Majhdn kompas imam.” To je bilo za vse nekaj novega. Vsi so morali s prsti zraven. Morten prav za prav ni razumel, zakaj so ga imeli mlajši bratje in sestre tako radi, kadar je prišel. V srcu si je moral priznati, da je trdo držal vajeti v rokah, kadar je bil doma. Nič mu ni bilo dovolj hitro in dovolj dobro napravljeno, zmeraj je bil kdo kriv. Ko je bil z doma, mu je bilo žal, če je pomislil na to. Zmeraj znova se je namenil, da bo prihodnjič drugače ravnal. “Čudno, kako rasteš,” je dejal najstarejšemu bratu. “Kako ne. Ti pa boš kmalu prava mestna srajca.” otroci!” Planila sta drug na drugega, se obdelavala krepko s pestmi, venomer bolj divje, dokler se nista nazadnje zvrnila na tla, držeč drug drugega za vrat. King se je vzpenjal nanju in ju hotel razločiti. Starejši bratje in sestre so kričali od veselja, Meta od strahu. “Za božjo voljo, kaj ste znoreli?” se je zaslišal z vrha glas in počasi je prihajala po bregu rdečelasa žena. Bila je njihova mati, Berit Kvidal. Morten se je spet bližal starim, sivim revnim poslopjem, katerih ga je bilo tolikokrat sram, ko so bila pa vendarle dom. Nikjer na svetu ni bilo kaj. Kljuka na vratih se je otipala tako domače v roki, ko je stopil Morten v hišo. Tla so bila pomita in posuta z brinovimi vejicami. Ura na steni se nikakor ni mogla več postarati. Šla je svojo pot in kazala narobe, kolikor se je le dalo. Pozdravljen, mu je dejala. Nekako posebno je dišalo po domu, po lepih in hudih spominih. Posebej pa po tem, kako v hiši skrbi in se trudi mati in vsakemu želi samo srečo. ■ Sedel je za dolgo, belo umito mizo in gostili so ga kakor tujca ki je prišel na obisk. S kislo smetano, potreseno s sladkorjem in drobtinicami, in s si- tako kot tukaj. Vegasta koča rupovimi kolači od trgovca. je ležala tu kakor mati za nje vse, hlev s svetlozeleno šotasto streho je ždel nad* svojo veliko modrostjo in brusni kamen za skednjem je bil imeniten gospod. Morten je večkrat postajal pred njim in ga opazoval. Severno v hribu pa je šumel Kvidalski slap svojo staro pesem in spletal hiše, hribe in ljudi v neko posebno melodijo. Res, nikjer ni bilo tako kot tu- Kajpada, mati je prišla z najboljšim na dan, kar je imela. Na sredi sobe je stala, rdečelasa in pegasta po obrazu, suha in upognjena od dela, a oči so se ji bleščale od veselja, da ga spet vidi. Boste videli, koliko mestnih novic bo izvlekla iz njega. Torej kralj je bil v mestu? Ali si ga videl? Ali je bil v uniformi? Za Berit je bil svet poln čudovitih stvari. Kaj se “In kakšne pesti imaš. Saj gimmiiimmimimiiiimiiimmimiiimmiiiiiimimiiiiiiiiminimiguuiiimiiiiir^ boš lahko premlatil kmalu vso S faro.” !| “Samo boj se me.” Sunil je 3 brata pod rebra. Takrat pa je planila mladost tudi ■ v Mortona. Vrgel je torbo z rame in šel nad Simena. S smehom, kakor bi ga hotel ugrizniti. “Stran JTos. Zol«3 in Sinovi POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 COLLINWOODS&E URAD 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-311S Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI BAILEY’S Sil RAZPRODAJA “nazaj v šolo” potrebščine Jr. High Broadcloth BLUZE 2.95 Bele broadcloth bluze s kratkimi rokavi. Stoječi ovratnik. Spredaj biserna-sti gumbi. Sanforizirane. Samo v beli barvi. 10-16. Jr. High Frost Point KRILA 3-95 Rayon krila, ki so vitka kot svinčniki! Ličen globok žep, ob strani zipper. Rjava in zelena. Mere 10 do 14. Dekliški nylon SLIPOVER SWEATERJI 2.99 Dekliški puloverji z okroglim vratnim izrezom, s kratkimi rokavi, ki se operejo v trenutku. Rdeči, zeleni, modri in vinsko rdeči. Mere 7 do 14. Nylon vrhnji SWEATERJI 3-95 Idealno oblačilo za hladne dni, tako mehko in lahko, pa tudi toplo. Rdeče, zelene, modre in vinsko rdeče. Mere 7 do 14. BAILEY’S drugo nadstropje in v vseh podružnicah BAILEY’S drugo nadstropje in v vseh podružnicah Dan River križaste cotton BLUZE J.79 Bluze s kratkimi rokavi, zapenjajo se spredaj. Izbira lepih novih jesenskih barv. Mere 7 do 14. Ravno prave za šolo! Dekliška 7 do 14 CORDUROY KRILCA 3.95 Čedna, široka krila z velikim globokim žepom. Za-/ daj elastika, ob strani zip- / W I per. Pralna, v zeleni, rde- / / I ? či in ingverjevi barvi. 7 * do 14. BAILEY’S drugo nadstropje in v vseh podružnicah Progaste TEMNEJŠE G o t f o n 0 B L E K C E 3,95 MERE 7 DO 14 Iz ljubkega in živahnega cottona, okrašene z belim everglaze ovratnikom in rokavnimi obšitki. V modri in roza barvi. BAILEY’S drugo nadstropje in v vseh podružnicah > / L _/ Blue Jean Teams križasto predložene Jeans Dečje modre “jeans” z rdečo flaneino križasto podlo- 1.99' go in elastiko. Mere 3-8. * Križaste flanelne srajce 1.29 skladne hlačkam. 3-8. ' L.* -- ^ Corduroy Teams križasti Boxers, (Palls Pajaci s slinčkom in naramnicami, pestro križasti za de- 1.99 čke in deklice. Mere 3-8. ■ Svetlo ali temno-rjave 1.00 Polo majice. Mere 3-6. * a- -1 Dežni plašč Mere 3 do 6 2-49 Široko ballerina elastika. Kapuca krilo, v pasu je pritrjena. Rdeči, škrlatni. Mere 3 do 6. BAILEY’S drugo nadstropje: Tudi v vseh podružnicah 'U vse ne dogodi povsod! Vse hudo, ki ga je okusila, je ni strlo. Kadar je bilo najhuje, se je zjokala, ali takoj nato je obrisala solze in pogledala nekam drugam. Tam je bilo takoj nekaj lepšega, kjer se je lahko pozabila. Pa kaj je mogla za svojo veselo voljo, ki ji jo je bilo tako težko vzeti? What a iiy! Ibis Year or Any Year-The New FRIGIDAIRE MODEL SS-77 Just Look Wliot You Get! UP TO $|2§-°0 ON YOUR OLD REFRIGERATOR! FRIGIDAIRE ELECTRIC RANGE RO-60 . . . Regular Price $389.95 . . . Now Only $2^0-95 Big Discmfs on Frigidalre Home Freezers No Down Payment Necessary — Easy Monthly Payments NORWOOD APPLIANCE g FURNITURE 6202 ST, CLAIR AVE. Open Evenings JOHN SUSNIK EN 1-3634 UDOBJE NA GRIČU — Prometniki po vsej Amerik zavidajo tegale prometnega stražnika, ki vodi promet Capitol Hill v Washingtonu, D. C. z odpetim ovratni^-0^ pri srajci in s tropsko čelado m glavi.