Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo X C/. I/. — sekcije s a dravsko banovino v Ljubljani ■ - M — = UrodnUtvo lir mprmvm: IJmklJmnm, FrmniUkmrukm milom tU. Hoktplmoo m orolmmo. Nmfrmnktrmnlh pltem na tprtjtmamm. Iihmjm viak Itlrtek. Naroinlnm Ittnm Mesečna priloga » MrrOSVeiU« S== to Din .m lnm,.muioo «C Din. člani „kolj, J.U.U.plaUJmlUt.ilanarino. Oglati po oontkm In dogovoru, davek pottbt. PoU.ltk.raL 11.113. TtltfonSIl» Učiteljstvo in politika To poglavje je v življenju in razvoju slo-\enskega učiteljstva prav gotovo najžalost-nejše in obenem najklavrnejše. Ne mislimo se v tem članku dotikati načelnega vprašanja o politični usmerjenosti učiteljstva ter o njeni upravičenosti. Dovolj bodi, da ugotovimo resnico, da si zlasti v današnjih dneh skoro da ni mogoče predstavljati izobraženca, ki bi mogel ostati politično neopredeljen in brezbrižen. To bi pomenilo živeti izven časa in prostora, stati izven odnosov vsega kulturnega dogajanja svojega naroda, biti tujec sredi domačih ljudi. Nasprotno: k pojmu »izobraženec« spada duhovna in politična usmerjenost kot najbistvenejši sestavni del. Oseba, ki se v kulturnem stremljenju svoje dobe ne zna ali ne more opredeliti, ne more zahtevati zase kvalifikacije »izobraženec«, naj bi tudi zavzemala najvišje stopnje na družbeni lestvici, ali stala v svetu strokovnjakov obdana z najvišjo učenjaško slavo. Vse navidezno filozofske in suverene trditve o edino opor-tunem »strokovnem« gledanju na svet in ljudi, trditve, ki se v dobah težkih odločitev tako pogostoma ponavljajo, pomenjajo v bistvu vendarle samo beg iz življenja, znak neživ-ljenjskega, pesimističnega nastrojenja današnjega razumništva, kompenzacijski trik skru-šenih in neborbenih natur. Luči pod mernikom ! Kdor živi — kakor učitelj — sredi pravega življenja, v objemu butajočih valov današnjih kulturnih krčev in nezavarovan po raznih pisarniških in učilniških valolomih pred neposrednim dotikom teh krčevitih pretresov, si ne more privoščiti luksusa takih suverenih gest. Hočeš, nočeš: življenje ga potegne za seboj, proti toku ne more, odločiti se mu je proti enemu ali drugemu bregu. V tej odločitvi leži njegova politična usmerjenost. To je prvi del našega poglavja o »učitelj-stvu in politiki« in ta ni niti žalosten, niti klavrn, je naraven in zato nujen. Sledi pa drugi del, in ta ni nujen. Po svojem vzvišenem poklicu vzgojitelja naše mladine mora stremiti učitelj kljub politični razčlenjenosti svojega šol. okoliša in preko vseh strankarskih strasti po takih odnosih z vsemi roditelji svoje, v vzgojo mu izročene dece, da mu je njegovo vzgojno delo ne samo omogočeno, marveč tudi spremljano s simpatijami in podporo vsega vaškega občestva. Dobro vemo, da je v današnjih razmerah to laže zahtevati nego izvršiti, toda krivda, kjer se taka strpljiva atmosfera, ki edina jamči za plodonosno kulturno delo, ne da doseči, ne sme v nobenem primeru bremeniti na učitelj-stvu. To krivdo lahko mirnodušno prepustimo drugim ter jim sipljimo s korektnim, pravega vzgojitelja vrednim postopanjem žerjavice na njihove glave. Metode današnjih političnih aren niso niti kulturne niti vzgojne. Isti razlogi, ki nam učiteljem branijo prestopati šolske pragove z revanžnimi naklepi, nas morajo obvarovati pred vsakim sličnim korakom izven sten šolske učilnice. Aktivno poseganje učiteljstva v dnevne politične borbe šolskega okoliša moramo kljub načelnemu reklamiranju svojih državljanskih pravic vendarle odklanjati in pred njim svariti. In to ne samo zaradi poklica, ki ga vršimo, ampak tudi v lastnem, dobro raz-umevanem interesu. Največ zla rodi vendarle naša vloga političnih eksponentov ene ali druge boreče se stranke v okolišu našega službenega mesta. Pri vsaki izpremembi politične »sreče« pade en del učiteljstva vedno med premagance in okuša vse sladkosti starega gesla zmagovalcev »vae vietis!« Kakor po programu sledi nato jadikovanje in ogorčanje nad brezobzirnostjo političnega nasprotnika in kar naenkrat se spomnimo, da veljajo ali bi vsaj morali veljati za vse čase neki moralni zakoni, ki smo jih sami še pred kratkim držali kot neoportune sentimentalnosti v najbolj skritem kotu svojega političnega arse-nala, v dnevih sreče in zmagoslavja. Na tihem ali pa v najožjem prijateljskem krogu pa v isti sapi že kujemo revanžne naklepe za dneve, ki se vrnejo, ki se morajo vrniti, kajti »resnica in poštenje morata končno zmagati«. Tovariši! Po tej poti ne pridemo nikamor! Kdorkoli se zaloti pri taki misli in jo tisti trenutek zavestno in ogorčeno ne odkloni, ni zrel za našo stanovsko organizacijo, ni sposoben, da bi služil vzgoji in pomirjenju našega naroda, je zgrešil svoj poklic, spada pod bič, ki čisti Gospodov tempel od farizejev. Pravila stanovske organizacije bodo ostala vse dotlej mrtva črka, neiskrena kulisa, če ne menjamo duha, ki straši med nami še izza dobe pred deklaracijo. Razklani smo med seboj, člani iste strokovne organizacije, po krivdi lastne nestrpnosti in nelojalnosti. Medsebojno nezaupanje in škodoželjnost sta edini plod, ki uspeva na takem terenu. Nič čudnega, če politične stranke lahko brezobzirno stopajo preko učiteljstva in njegovega gorja, saj vedo, da vsaj en del učiteljske »solidarnosti« vedno odobrava njihov bojni pohod. Tu je ris vsega zla, od tu naša nemoč. Sila izhaja iz medsebojnega zaupanja. Tega pri nas ni. Zato smo atomizirani kljub enotni organizaciji in šibki navzven. Kdor sebi ne more diktirati discipline, ne bo izsilil ugleda od nikogar, ne bo žel spoštovanja svoje volje. Slabimo se kot stan, zato pa tudi kot politični pristaši nimamo one moči, ki jo daje posameznikom trdno organiziran stan, iz katerega izhajajo. Učiteljstvo je gojilo v splošnem vedno politične ambicije. Naravno, saj ga ljudstvo povsod krvavo potrebuje in si napredka narodne kulture niti ne moremo predstavljati brez učiteljskega sodelovanja. Poli- tična moč izhaja pa iz ljudstva. Ko bo ljudstvo imelo sleherni moment občutek, da je učiteljski stan v vseh svojih posameznikih enoten, ter da veže vse učitelje enotno hotenje v vzgoji k strpljivosti, bo sledilo s simpatijami in pristankom svojim vzgojiteljem. Po naši krivdi nas narod ne sme ločevati na dobre — in slabe učitelje. Notranji pristanek ljudstva na naše delo je edina moč, ki spremlja učitelja tudi kot politika. Ta moč bo pa dovoljno jamstvo, ki nas bo varovalo pred demagogi. Dovoljno — a tudi edino! VSEBINA: Učiteljstvo in politika. Etična in moralna vrednost resolucij proti upravi JUU. Naš glas: Ali se zavedaš? — Kako naj-koristneje izrabiti čas brezposelnosti? Rdeči križ in državni nameščenci. Naša vas: Organizacija dela v Jugoslaviji. LISTEK: t Friderik Repovš. — t Pepetu Mohorku! Splošne vesti. — Kaj vse pišejo o učitelj-stvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljski pravnik. — Učiteljska tiskarna. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu. »Gospod odposlanec g. ministra! Prosim Vas, bodite tolmač pri gospodu ministru, da jugoslovanski učitelji, dasiravno odločno branijo svoje pravice — ne zaradi sebe — nego zaradi šole, naroda in države, so na razpolago in vedno pripravljeni podpreti vsak progres prosvete, naroda in države.« Glavni odbor JUU je v komunikeju od 2. junija 1936. izjavil sledeče: »Glavni odbor smatra, da bi bil vsak poskus cepljenja organizačnih moči, umetnega vpliva in delitve, v današnjih razmerah težak zločin napram narodni šoli in narodu, zločin, ki bi imel dalekosežne posledice. Učiteljska organizacija je izvenstrankarska ter se njeni smotri strinjajo s smotri najširše politike naroda in države.« Nasprotno, uprava je ob vsaki priliki, ko so se rešavala prosvetna in šolska vprašanja, brez poziva, sama po svoji dolžnosti stav-ljala svojo pomoč na razpolago, ampak se to ni hotelo sprejeti. To se tudi jasno vidi iz komunikeja glavnega odbora od 2. junija 1936., v katerem stoji: »Naravno, da je sedaj potrebna dobra uredba (mišljena je uredba o vzdrževanju narodnih šol) in smiselna organizacija dela ter bi bilo zelo dobro, ako se za izvedbo te zamisli zahteva še vnaprej sodelovanje učiteljske organizacije.« Dalje stoji v istem komunikeju; kjer je govor o disciplinski uredbi: »Smatramo, da more biti tudi v tem vprašanju sodelovanje organizacije samo v splošno korist.« A v Novem Sadu je bilo učiteljstvu rečeno: »Od včeraj so vrata ministrstva zaprta za udruženje in vse one, ki bodo glasovali za prvo listo.« Udruženje je sodelovalo pri vsakem prosvetnem vprašanju, kadarkoli je bilo pozvano na sodelovanje, in ve, da je to njegov smoter in njegova dolžnost — a prav tako mora čuvati pravico, čast in ponos učiteljstva. 4. Obsoja se netovariški in nepravilen postopek izključenja treh učiteljev iz članstva JUU, a istočasno se ne odobrava način gospodarstva z učiteljsko imovino, ki se brezbrižno razmetava z visokimi nagradami, potnimi stroški članov glavne uprave JUU. Izključitev iz članstva JUU. Izključitev treh učiteljev iz članstva JUU je izvršeno s pravilnim postopkom po pravilnikih, ki so bili v veljavi v času postopka. Za izključitev so glasovali vsi delegati, le osem jih je bilo proti. Nemoralno bi bilo, ako bi šla skupščina mimo pogrešk predsednika sreskega društva, ki predlaga nezaupnico predsedniku centralne uprave JUU, ker da je ta preostro nastopil v obrambo učiteljskih in tudi uradniških prejemkov in ker je zaradi tega prišel v konflikt z merodajnimi činitelji. Nemogoče je, da bi skupščina mogla odobriti, da ostane kdo še nadalje član udru-ženja, ako se namenoma ne odzove pozivu stanovskega častnega razsodišča, ker za tak primer predvidevajo pravila prenehanje članstva. Gospodarstvo z učiteljsko imovino. Brez kakršnihkoli konkretnih dokazov se vrši s tem vprašanjem največja demagogija. Uprava se kleveta zaradi slabega gospodarstva in zaradi trošenja onih kreditov, ki jih je odobrila glavna skupščina. Točno v tem okviru se troši. Dasiravno je skupščina prešla z indigna-cijo preko klevetniške brošure, ki se je brezplačno delila na skupščini, širijo nasprotniki še nadalje svoje klevetniške namene »o gospodarstvu uprave«. Na skupščini se ni nikdo javil k besedi, da bi s številkami dokazal, v čem obstoja slabo gospodarstvo uprave. Resnica je, da je sedanja uprava dobila slabo gospodarstvo v administraciji izdaj JUU, pri klišejh, v knjižnici itd., da jemlje mnogo časa in energije urejevanje starih podedovanih stvari; resnica je, da 60 proračun Etična in moralna vrednost resolucij proti upravi JUU Znano je, kako se je sestavljala III. lista na glavni škupščini JUU v Novem Sadu in učiteljstvu je tudi znano, kake priprave se vršijo pri sreskih društvih, da se ustvari neka gotova situacija in »potrebno« razpoloženje proti centralni upravi JUU. Tako je bilo tudi v Novem Sadu 1. novembra 1936. Po zaključku skupščine, ko se je članstvo že razšlo, je potegnil novi predsednik iz žepa »svojo« resolucijo in jo dal na glasovanje, dasiravno ta točka ni bila na dnevnem redu. Od 50 še preostalih (skupno število članov znaša preko 100) je naštel 25 članov, ki so glasovali za resolucijo in jo je, ob protestu in nezadovoljstvu ostalih, proglasil za sprejeto. »Dan« od 1. XI. 1936. je prinesel naslednjo vest: »Na koncu je bilo sklenjeno, da se predložena resolucija obravnava na prihodnji skupščini,« »Politika« od 3. novembra je priobčila resolucijo, sprejeto na navedeni način. 1. Novi Sad, 2. novembra. Kot je znano se je vršila včeraj v Novem Sadu skupščina Učiteljskega udruže-nja. Poseben odbor je sprejel danes resolucijo, ki se glasi: »Obsodil je postopek glavne uprave JUU, ki vodi Učiteljsko udruženje na političen teren, a zapostavlja brige za učiteljski stan in šolski pouk ter s svojim postopkom ruši vse mostove med učiteljskim stanom in centralno prosvetno oblastjo od-nosno ministrstvom prosvete.« Članstvo naj presodi kdo ima prav. Kdo vodi udruženje na politični teren. »Deklaracija« o smeri stanovske politike JUU, ki jo je sprejela sarajevska glavna skupščina JUU leta 1935., odreja o tem sledeče: Zaradi tega smatramo za kvarno vsako stanovsko - politično organizacijo, osnovano na strankarsko politični, verski ali plemenski osnovi. Politika udruženja mora težiti za ustvarjenjem zadovoljstva in duševnega miru pri učiteljstvu in zavesti pravičnosti v stanovskem in javnem življenju. Dvigati mora zdrav optimizem in pobijati malodušnost. V šoli in med narodom mora učiteljstvo utrjevati vero v državo, njeno moč in njene sposobnosti, da more nuditi s svojim pri-rodnim bogastvom narodu vse blagostanje. Zato mora učiteljski stan obvarovati svojo neodvisnost na vse strani, da bo lahko pa-raliziral vse kvarne vplive dnevne politike na šolstvo in prosveto, ter mogel braniti in zastopati interese stanu in šole napram vsakemu režimu. V pogledu političnih in državljanskih pravic pušča udruženje članstvu svobodo opredeljenja in dela izven organizacije. Toda tudi to delo mora biti v skladu s skupnimi interesi stanu. Udruženje bo odločno branilo skupne duhovne, socialne in pravne interese stanu in ščitilo državljanske pravice učiteljstva. Predsednik JUU je v svojem govoru na glavni skupščini v Novem Sadu še posebej naglasil čisto stanovsko linijo v JUU in rekel dobesedno: Za realizacijo smotrov mora obvarovati udruženje izvenstrankarsko smer. V organizaciji se moramo izogibati vsakega plemenskega, verskega in strankarskega opredeljevanja in na ta način preprečiti, da bi se s takih vidikov reševala naša skupna stanovska, šolska in prosvetna vprašanja. Učiteljstvo je bilo vedno nosilec nacionalne, verske in tudi politične tolerance v svojih vrstah in med narodom. Na tem potu moramo vztrajati, ako želimo, da nam bodo interesi naroda in države najvišji zakoni. Delo na duhovnem zbližanju moramo nadaljevati v smeri, ki bo obvarovala tudi vse zdrave osnove naše individualnosti. Čisto stanovsko linijo organizacije je treba čuvati ob vsaki priliki. V maksimalen program je treba postavljati zahteve, ki so skupne vsemu učiteljstvu. Potrebno je zahtevati in naglašati ono, kar nas druži, a ne ono, kar nas razdvaja. Prva dolžnost nam mora biti ohraniti nezavisnost udruženja na vse strani, da bo moglo paralizirati kvarne vplive dnevne politike na šolo in prosveto in da bo moglo zastopati in braniti interese šole in svojega stanu napram vsakemu režimu. Nikogar naloga ni, a najmanje naj bi bila naloga stanovske organizacije, braniti svojim članom javno opredeljevanje izven organizacije, ker so to državljanske pravice vsakega učitelja. Znano je, da je bila prva lista sedanje uprave JUU na tej deklaračni osnovi, a znano je tudi, da je bila III. lista čisto na nasprotni strankarski osnovi. Skrb JUU za stanovska in šolska vprašanja. Že samo dejstvo, da je učiteljstvo na novosadski skupščini pokrenilo vprašanje državljanske vzgoje in državljanskega pouka, dokazuje dovolj jasno, kako netočna je trditev resolucije. Poročila o delu JUU v letu 1934./35. in 1935./36. poudarjajo sledeča vprašanja, s katerimi se je bavilo JUU: šolsko nadzorstvo, šolsko upraviteljstvo, šolski učbeniki, učni načrt in program, učiteljski praktični izpiti, zidanje in vzdrževanje šol, prenatrpanost otrok v razredu, uredba o znižanju draginj-skih doklad, reforma učiteljske izobrazbe, učiteljska stalnost, disciplinski predpisi, šolski otroci in njihova zaščita, učiteljevo delo izven šole, materialni in pravi položaj učiteljstva in drugo. Piscem resolucije je dobro znano, da se je s temi vprašanji bavila tudi glavna skupščina v Novem Sadu (in v Sarajevu), in da se je z njimi stalno bavila tudi centralna uprava — v kolikor je ne ovirajo oni tovariši, ki na znani način stalno ovirajo delo udruženja. 2. Učiteljstvo zahteva, da glavna uprava Učiteljskega udruženja onemogoči in prekine vsako politiziranje pri društvih, ker bi moglo od tega imeti učiteljstvo samo škodo in ono ne želi delitve med centralno upravo JUU in ministrstvom prosvete. Z gnusom prehaja učiteljstvo preko akcije, da se strahopetno z anonimnimi letaki rušijo vse spone med učiteljstvom in našimi starešinami. Na napačen naslov. V pogledu politiziranja po sreskih društvih JUU je naslovljena resolucija na napačen naslov, ker je stališče uprave JUU jasno iz deklaracije in predsednikovega govora na glavni skupščini v Novem Sadu; centralna uprava se namreč ravno bori proti vnašanju politike v JUU. 3. Učiteljstvo Novega Sada obsoja gornji postopek glavne uprave JUU in zahteva od pametnega učiteljstva koristno smer novega sporazumnega dela in čim tesnejšo zvezo in sodelovanje z ministrstvom prosvete. Kdo ruši mostove ... Glede prigovora zaradi potrebnih zvez in sodelovanja udruženja s pristojnimi, je treba upoštevati tudi sledeče: Glavni odbor je v predstavki predloženi ministrstvu prosvete in v svojem komunikeju še posebej naglasil potrebo kolaboracije in sodelovanja s prosvetno centralo. Predsednik JUU je na novosadski glavni skupščini odposlancu g. ministra še posebej poudarjal sodelovanje s prosvetno centralo s sledečimi besedami: in dohodki sorazmerno manjši od onih, ki so jih imele prejšnje uprave, da niti ena prejšnjih uprav ni imela posla s tako težkim stanjem in da so vse prejšnje uprave delovale v lažjih okoliščinah. Resnica je, da je glavna skupščina v Novem Sadu tudi na predlog uprave znižala proračun centralne uprave za 158.300 dinarjev in da mora sedanja uprava \ršiti z razmeroma mnogo manjšim proračunom mnogo večje posle. Resnica je, da imajo funkcionarji sedanje uprave manjše nagrade za mnogo večje, obsežnejše in odgovornejše posle, nego prejšnje uprave. Tajnik prejšnje uprave je imel za mnogo manjše delo 1500 din, a sedaj ima za večje delo 1000 dinarjev. Pomočnika sedaj ni, a prej je bil. Personalnemu referentu je znižana nagrada od 1000 na 500 dinarjev. Pravnemu referentu je znižana od 1000 na 500 dinarjev. Pomočnik »Narodne prosvete« je dobival od prejšnjih uprav 1000 dinarjev, a sedaj samo 500. Jasno je torej, da je vsako raznašanje vesti o slabem gospodarstvu uprave tenden-ciozno in zlonamerno. Ko je skupščina v prvem letu te uprave izvolila predsedstvo deloma izven Beograda, ni bil s tem niti naj-manje obremenjen proračun JUU, a tudi proti temu se je vpilo in klicalo ter zahtevalo, da se zaradi neodvisnosti prenese tudi to na proračun JUU. Šlo se je tako daleč, da se je javno denunciralo pri glavni kontroli glede tega vprašanja in o tem opozorilo tudi mestno kontrolo. Ko je bila stvar prenešena na proračun JUU, se je začelo vpiti in uganjati demagogijo zopet v nasprotno smer. Namenoma se prikriva članstvu, da sedanji funkcionarji niso samo »reprezentant-je« učiteljskega stanu, marveč da oni tudi delajo ter ves svoj prosti čas porabijo v korist udruženja in učiteljstva, na lastno škodo in škodo svoje družine. Tudi v pogledu dnevnic se razširjajo lažnive vesti. Dnevnice prejšnje uprave so znašale po 150 dinarjev, a sedanje le 100 dinarjev, točno toliko, kolikor predvidevajo pravila. Te se izplačujejo samo v okviru skupščinskih odobritev. Klevete, ki mejijo na fantastičnost, se mečejo z nekega gotovega kraja v notranjost države in skrajen čas je že, da članstvo samo nastopi proti taki akciji. 5. Ne odobrava se dosedanji način pisanja »Narodne prosvete«, ki je postala osebno sredstvo dobro nagrajenih posameznikov, za sistematično rušenje vsake skupnosti s prosvetno centralo na škodo učiteljskega stanu. »Narodna prosveta« je neodvisen učiteljski organ. Na glavni skupščini so dali delegati jasne direktive, da naj »Narodna prosveta« še odločneje čuva učiteljsko čast. Prav zaradi tega, ker noče biti nikomur osebno sredstvo, jo napadajo. Okoli nekega drugega »lista« so oni, ki so dobro nagrajeni, a »nagrada« onih, ki čuvajo čast in lice »Narodne prosvete« — se ve kakšna je. Nikoli se ne bo »Narodna prosveta« spozabila, da bi delovala in pisala proti učiteljskim interesom. Sodbo prepuščamo zgodovini. 6. Izražajoč svoje nezadovoljstvo s takšnim delom glavne in sekcijske uprave JUU, sklene učiteljstvo Novega Sada, da se pismenim potom izkaže resnična hvaležnost gospodu Dobrivoju Stošoviču, ministru prosvete in njegovemu dobremu sodelavcu in zaščitniku učiteljskih interesov gospodu Ili-ji Maričiču, načelniku osnovnega pouka pri ministrstvu prosvete, za hitro sprejetje koristnih uredb o vzdrževanju narodnih šol in disciplinskih sodišč. Objektivno priznanje. Glavni odbor je še posebej poudarjal v svojem komunikeju od 2. junija 1936. sledeče: Glavni odbor ugotavlja z zadovoljstvom in priznanjem odločilnim faktorjem dva važna ukrepa v korist narodne šole in narodnega učiteljstva, in sicer: delen prenos vzdrža-vanja narodnih šol na banovine in spremembo disciplinskega postopka za učiteljstvo. Predsednik JUU je na glavni skupščini v Novem Sadu 3. avgusta 1936. v svojem svečanem govoru rekel: V splošni prosvetni politiki je treba — kljub premestitvam, ki imajo kvarne posledice za učiteljstvo, šolo, prosveto in kulturo — objektivno ugotoviti in priznati lep napredek, ki je storjen z delom naše prosvetne centrale — ministrstva prosvete — v zadnjem letu. Važna prosvetna vprašanja vzdr-žavanja narodnih šol, šolskih učbenikov, šolskega nadzorstva v zvezi z reformo višje pedagoške šole, disciplinskih predpisov za učiteljstvo narodnih šol in še neka druga prosvetna vprašanja so se v zadnjem letu premaknila z mrtve točke. V tem pogledu sta udruženje in narodno učiteljstvo vedno na razpolago za vsako delo, ki pomenja napredek prosvete. Naš končni smoter mora biti: reformirati v duhu demokracije tudi prosvetno zakono-dajstvo! Novela zakona o narodnih šolah in novela uradniškega zakona se vsiljujeta kot stvarni potrebi. 7. Učiteljstvo prosi, da se spremeni uredba o znižanju uradniških plač, da se čimprej zagotovi učiteljstvu stalnost in pospeši rešitev o izdaji učbenikov državnih izdaj, za državne kakor tudi manjšinske razrede, po najnovejšem učnem načrtu in programu in da se popravi krivica učiteljicam poročenim z učitelji ter se jim vrne polna dra-ginjska doklada z ozirom na to, ker imajo enake dolžnosti, da imajo tudi enake pravice. Za učiteljsko stalnost in zboljšanje materialnega stanja učiteljstva. Znano je, koliko dela današnja uprava JUU ravno za učiteljsko stalnost. V tem pogledu je določila referate o učiteljski stalnosti kot potrebi šole in naroda na vseh banovinskih skupščinah in stavila to temo tudi na dnevni red glavne skupščine, v zvezi z državljansko vzgojo in poukom. V preteklem letu je ta akcija s prepričevalnimi razlogi in krepkim apelom zavzela najširše dimenzije, in se je prosilo za pomoč ne samo ministrstvo prosvete, da se to reši potom predloga s finančnim zakonom. Na učiteljsko stalnost so opozorjeni in zaprošeni za pomoč vsi vplivni ljudje naše države, vsi ministri, senatorji, narodni poslanci in prija- telji narodne šole in narodnega učitelja. Dokumenti o nacionalnem delu narodnih učiteljev in o njihovih zaslugah pred vojno, med vojno in po vojni, so poleg ostalega imeli smoter pomagati pridobiti učiteljsko stalnost. Nič manjša ni bila akcija, ki jo je izvedla sedanja uprava JUU z ostalimi uradniškimi udruženji za zboljšanja socialnega in materialnega stanja. V to akcijo je vstavila uprava maksimalne napore. Prisotnost tako ogromnega števila delegatov raznih stanovskih in kulturno prosvetnih ustanov, kakor tudi toplo izkazana hvaležnost in solidarnost je najboljši dokaz, koliko je ta uprava naredila ne samo za učiteljstvo, nego za ves uradniški stan. Od učiteljstva in od članstva zavisi kakšni bodo uspehi. Iz gornjega se vidi, da je moralna pravica na strani JUU, da je delo udruženja čisto, dobro, idealno in, ako hočete, pošteno, ker se udruženje bori za pravico in čist izraz udruženja. Zgodovina bo pravilno presodila kdo je imel prav. seveda bomo to škodo lahko opazili šele čez desetletja, ko bo že prepozno. Mnogi, ki so se znanstveno in pobliže bavili s problemom brezposelnosti, z žalostjo ugotavljajo, da bodo negativne posledice brezposelnosti mnogo hujše in večje kot so bile posledice svetovne vojne. Tako tudi g. dr. Poljanec Leopold v »Popotniku«, LVI, 7-8, v svojem članku »Pregledni stalež učiteljstva narodnih šol v dravski banovini« ugotavlja: »... ta skeleča rana našega narodnega šolstva je bila hujša ko ob sami vojni.« (Str. 206.) Zahtevamo namestitve. Zahtevamo, da se v bodoče slovenski učiteljski abiturienti pri namestitvah ne zapostavljajo za abiturienti ostalih banovin, ter da se izvedejo takojšnje namestitve socialno najpotrebnejših. Kaj pa, dokler še nismo nameščeni? Ne več nazaj v samoto, v malodušno obu-pavanje, v pesimizem in resignacijo! Mi moramo poznati samo eno pot: samo naprej! Skoraj 800 nas je brezposelnih učiteljev raztresenih po Sloveniji, po vaseh in mestih. Ali se zavedate kaj bi lahko predstavljali, če bi bili vsi organizirani, vsi sposobni za enotne akcije? Treba je, da si ustvarimo čut skupnosti in s tem zavest naše moči. Zakaj bi hodili vsak svoja pota? Zakaj bi vsak zase obupavali? Zakaj bi prav malomeščansko tonili v močvirju malodušja? Zakaj bi vsak zase životarili povprečno, sebično in nesamostojno, iz dneva v dan, od danes do jutri? Zakaj bi živeli brez globljih pogonov, brez smo-trenih ciljev? Zakaj bi životarili ono prazno, idividualistično — egoistično življenje? Saj ga vsi poznate! Da gre le meni dobro, kaj me drugi brigajo. Da sem le jaz trikrat na dan sit, četudi drugi stradajo. Da imam le jaz sigurno streho, magari so drugi na cesti. Da sem le jaz fino in po zadnji modi oblečen, drugi so radi mene lahko razcapani. Da le jaz dobim službo, drugi lahko še čakajo. Temeljita prevzgoja samega sebe. Takšni so mnogi, premnogi starejši, zato smo mi — brezposelni in prezirani. Začeti hočemo z odločno prevzgojo samega sebe! Nočemo biti asocialni komodneži, ne egoistič-ni brezbrižneži in ne individualistični brezob-zirneži! Hočemo novega človeka, zato bomo predvsem prevzgojili samega sebe v altruistič-ne ljudi s smislom za skupnost in samopomoč, z zaupanjem v samega sebe in z vero v boljšo bodočnost! Nočemo biti tujci med tujci, temveč iskreni in resnični tovariši do vsakogar. Tovarištvo in skupnost nad vse, tovarištvo in skupnost povsod, že sedaj, pa tudi pozneje v šoli, v življenju. Samoizobrazba. Časa imamo dovolj, da spopolnjujemo svoje strokovno znanje, da bomo tako nekoč smotreno posvetili svoje energije šoli in njenemu napredku. Nočemo omalovaževati šole s tem, da bi v njej izvajali le topo obrtništvo. Želimo si reformnih, poskusnih šol in možnosti, da dvignemo naše narodno šolstvo na višino čeških šol. Zahtevamo poklicne zaposlitve, a v šolah novih metod! Mi hočemo dela, uspehov, priznanja! Razmahniti hočemo svoje sile in realizirati svoje pogažene, velike zasnove. Utrditev stanovske zavesti. Poleg vsega tega moramo utrditi v sebi stanovsko zavest ter razviti čut skupnosti in zavest naše moči. Že sedaj se moramo kvan-titetno združiti vsi brezposelni v svojih odser kih in krožkih. Pa ne samo to! Stopiti moramo v najožje tovariške stike z učiteljiščni-ki, kakor tudi z že nastavljenimi tovariši. Prav vsi moramo poglobiti medsebojne tovariške in prijateljske odnose ter stvoriti enotno defenzivno učiteljsko fronto. Le tako bomo rastli v resničnem tovarištvu ter globoko vsidrani stanovski zavesti. Le tako bomo z združenimi močmi dvignili avtoriteto učiteljstva, dosegli ločitev prosvete od politike ter končno osvoboditev šole, učenca in — učitelja^_m Y. Rdeči križ in drž. nameščenci Statistika Rdečega križa za leto 1935. kaže, da je bilo od 143.903 članov, državnih nameščencev 102.897, tedaj 71-50 %. V dravski banovini je bilo razmerje sledeče: Od 13.009 članov je bilo v državni službi 7610 članov ali 58'50 %. Težke razmere, v katerih živijo danes državni uslužbenci, so vzrok, da članstvo pri nas zaostaja za številom v drugih banovinah. Glvani odbor nam je poslal za dobo 10 let točen obračun, koliko je prejel iz dravske banovine. Prejeli smo za Din 596.54714 več, kakor smo dali Glavnemu odboru, saj je prejel v navedenem času od odborov društva v dravski banovini ... Din 2,204.37906, od državnih oblastev, vseh drugih ustanov in privatnih oseb pa . • • • • ., 435.272*50 Skupaj Din 2,639.651'56 V istem času je nakazal Glavni odbor našemu odboru in ostalim edinicam v dravski banovini raznih podpor v gotovini ......Din 3,065.398'70, raznega materiala pa v vrednosti .... . . „ 170.800'- Skupaj Din 3,236.19870 Društveni davek je za naše razmere res previsok in treba bo misliti na združitev organizacij s sorodnimi cilji, da bi se na ta način omejilo število društev in znižalo občutno plačevanje članarine. Rdeči križ naj bo ona vsenarodna organizacija, ki naj družii vse ustanove. Zato naj tudi državni uslužbenci, vstopijo v vrste članov Rdečega križa in naj pri njem sodelujejo. Jos. Skalar. NaS glas Ali se zavedaj? Hlapec je zadovoljen z večerjo, kaj bi mu svoboda in umetnost. Hlapec ni hlapec zato, ker hlapčuje, marveč, ker se tega niti ne zaveda! Srečko Kosovel. Tovariš, tovarišica! Ali se zavedaš, kaj pomenja pasivnost in indiferentnost do skupnih stanovskih problemov? Ali se zavedaš, kam vodi nepremišljena in zgolj destruktivna kritika in obrekovanje učiteljskih samoobrambnih akcij? Ali se zavedaš, koliko škode povzročajo razni denuncianti in oni, ki jih moralno ščitijo? Ali se zavedaš, komu koristi naša nesloga, neorientiranost in razcepljenost in kdo to podpira? t/-**' i. ... Ali se zavedaš, kdo forsira in daje prednost nestanovskim, političnim in svetovno nazorskim parolam in čemu? Ali se zavedaš, kam vodi hlapčevstvo, klečeplazenje, osebno stremuštvo in denun-ciantstvo? Ali se še spominjaš klavrne figure učitelja iz bivše Kranjske? Ali veš, kaj je rezultat strahopetnosti in mehkih hrbtenic? Ali se zavedaš, da je temeljita samovzgo-ja in prevzgoja samega sebe časovna nujnost? Ali se zavedaš, da je čim večja aktivnost, složnost in enotnost pri skupnih akcijah edina samoobramba? Ali se zavedaš, da učiteljevo delo ni samo študij znanstvenih del, ne samo iskanje najuspešnejše učne metode, ne samo v razredu, ne samo v svoji sobici, temveč tudi na vasi, med kmeti in delavci? Ali se zavedaš, kakšno mora biti učiteljevo delo, na čem mora temeljiti, kam mora voditi? Zakaj in čemu? Ali se v polni meri zavedaš svojih dolžnosti in obveznosti do brezposelnih, do samega sebe, do sotovariša, do vseh pripadnikov učiteljskega stanu? Ali veš, s kakšnim svojim delom največ koristiš učiteljski skupnosti in avtoriteti ter tako posredno tudi sebi? Vse to moraš jasno vedeti, vsega tega se moraš dobro zavedati, če nočeš biti — hlapec, ne zato, ker hlapčuješ, temveč zato, ker se svojega hlapčevanja niti ne zavedaš! SviMfs Šiv. Kako najkoriftneje izrabiti čas brezposelnosti? Mar je bila že vsa zemlja zavzeta, ko ste se rodili? Ali je zemlja prenehala nositi sadove dela? So že vsa mesta zasedena? Vse možnosti izčrpane? Ali so že vse tajnosti prirode preiskane? Ali ni ničesar, s čimer bi mogli izkoristiti bežeči čas v svojo korist in korist drugih? Ali je boj za košček kruha že tako oster, da morate biti zadovoljni, če le tako životarite? Mar ste prejeli dar življenja v dobi, ko so vse znanosti preteklih časov za vas nakopičene, edino zato, da za eno enoto pomnožite vsoto animalnega življenja?« O. S. Marden. Mnogi znanstveniki preiskovalci človeškega življenja so opazili in ugotovili, da je popolno in prisilno brezdelje za človeka mnogo težje in obupnejše kot najtežje delo. Nič ni bolj neprijetno in neznosno kot živeti brez želj in stremljenj, brez zanimanja in brez poklicnega, marljivega udejstvovanja in napredovanja. Tak človek neznosno občuti svojo ničevnost, svojo osamljenost in zapuščenost, svojo odvisnost in nemoč, svojo notranjo praznoto in puščobo, polno črne žalosti, pesimizma in obupa. Smelo lahko trdimo mi, ki čutimo pe-zo brezposelnosti na lastnih hrbtih, da je brezposelnost mati najtemnejše puščobe, najglobljega nezadovoljstva in najhujših duhovnih muk. Nedelavnost ni nikomur prirojena, to čuti in ve najbolj 790 slovenskih fantov in deklet, ki po diplomskem učiteljskem izpitu čaka s prekrižanimi rokami v brezdelju, zapostavljenosti in v neupoštevanosti. Tudi mi moramo kot posamezniki in celota najti izhodišče h kakršni koli pozitivni in smotreni delavnosti. Toda kakšni? Potovanja. Mladina pretekle dobe je svoj prosti čas izkoriščala za potovanja in tako prihajala v stik z raznimi ljudmi, spoznavala nove kraje, nove šege in običaje. Mi brezposelni, ki imamo časa več kot dovolj, bi ga lahko izkoristili s potovanjem. Toda, kdo bo danes potoval, še lezel s polževsko počasnostjo po dolgih prašnih cestah, kam? Iz nestalnosti v negotovost, brez upov in nad, brez načrtov za bodočnost. Ne, potovanja niso za nas! Ceste so rezervirane za drveče avtomobile vseh vrst. In današnji čas nima prostora in še manj razumevanja za potujoče brezposelne inteligente. Šport. Potem pa šport, gimnastika! Treba je imeti specialne sposobnosti, biti rekorder, ljubljenec publike, sicer današnji šport nima pravega smisla. So še mesta športnih trenerjev, a zato je treba specialnega znanja. Zakon o obvezni telesni vzgoji predvideva posebne telovadne učitelje, a to vse je še samo na papirju. Šport kot kruh zahteva, da si rekorder, da imaš izredne fizične sposobnosti, da si strokovnjak, kar zahteva večletni študij v inozemstvu. Je nekaj učiteljskih abiturien-tov, ki so v dobi brezposelnosti dovršili visoko šolo za telesno vzgojo v Berlinu in Varšavi. Dva od teh sta zdaj celo uradnika športna referenta v ministrstvu za telesno vzgojo. Vendar, to so posamezniki, šport kot poklic in kruh za večino nas ni. Kaj potem? Študij. Kaj pa strokovna spopolnitev, študij na univerzi, zveneča profesorska titula, višji položaj? Tudi teh tovarišev in tovarišic je mnogo. Imamo celo učiteljskega abiturienta — doktorja filozofije. Študij na univerzi, po-globljenje in specializacija pride v poštev za elitne posameznike, ne za nas kot večino. Razen tega nam po vseh prestalih razočaranjih primanjkuje sredstev, volje in vztrajnosti za študij. Poleg vsega so univerze prenapolnjene. Hiperprodukcija profesorjev že obstaja, zato ni tu za nas več upov in nad. Druge zaposlitve. Še so razne možnosti za zaposlitev, ostane nam to in ono. Vendar pri iskanju kakršne koli zaposlitve in zaslužka naletimo na močno konkurenco številnih brezposelnih intelektualcev iz drugih stanov. Zvestoba učiteljskemu pozivu. Tovariši, tovarišice! Ostanimo zvesti poklicu, za katerega smo se že davno odločili, za katerega imamo že potrebno kvalifikacijo. Zavedajmo se tega! Za učiteljski poklic smo se odločili in učiteljsko službo moramo in hočemo doseči! Toda kako? Predvsem je predpogoj, da se vsi brezposelni brez izjeme organiziramo v naših odsekih odn. sreskih krožkih. Šele, ko bomo vsi organizirani in vsi združeni v enotni defenzivni fronti, bomo začeli z uspehom reševati problem brezposelnosti. Združiti se moramo vsi, ki smo do sedaj brezuspešno vsak zase in vsak na svoj način iskali kruha in dela, da ga v bodoče iščemo skupno, sistematično in solidarno. Šele tako si bomo pred javnostjo zopet izvojevali ugled in spoštovanje, ki so ga nam poteptali s preziranjem in omalovaževanjem. Zahtevali bomo, da se organizacija prosvetne službe izvede do podrobnosti, da se razbremeni nastavljene tovariše in da se namesti tudi nas. Danes obstojajo kričeči primeri, ko se nahaja na hribovskih in prekmurskih eno- in dvorazrednicah samo po en učitelj — in še ta je — uradniški pripravnik. Da na štiri- in petrazrednicah manjkajo po 3 učne moči. Niso redki oni učitelji, ki so prisiljeni poučevati nedovoljeno in previsoko število učencev, 150 in celo več. Na drugi strani pa nas čaka 790 brezposelnih abiturientov. Ta anarhija v prosvetni službi bo zapustila žalostne in negativne posledice v prosvetnem dvigu naroda, Naša vas Organizacija dela v Jugoslaviji Jugoslavija se smatra v splošnem kot bogata dežela. Sekula Žečevič, beograjski trgovec in poslanec Jugoslovanske nacionalne stranke, je izdal knjigo, ki zastopa nasprotno tezo.1 Kje je resnica? Je li Jugoslavija bogata ali revna dežela? Odgovor ni težak. Jugoslavija je bogata na skoro da neizčrpnih naravnih zakladih, toda revna na kapitalu, na konstruktivnih organizacijskih talentih, na uporabnih možnostih talenta in delovnih sil. Že Kozarac je napisal pred svetovno vojno^roman »Mrtvi kapitali«. Danes je pa v združeni državi postal ta problem še važnejši. Zečevič, ki je praktičen trgovec in dober jugoslovanski rodoljub, obravnava ta problem popolnoma neromantično, realistično in praktično. Mogoče je njegov pesimizem še prevelik. Toda v deželi, v kateri se pri presoje\anju perečih vprašanj malokdaj uporablja zlata srednja pot, se to ne sme šteti preveč v zlo. Gotovo je, da knjiga ni izšla izpod peresa modruj očega narodnega gospodarja, marveč se ji pozna, da je njen pisatelj mož praktičnega življenja. Sekula Žečevič, polnokrven Hercegovinec, toda brez smisla za epično širino in romantiko svojih rojakov, ima izredno globok čut za gospodarska dejstva. V kratki razpravi se dotakne najvažnejših gospodarskih problemov Jugoslavije in kritično ocenjuje gospodarsko politiko jugoslovanskih vlad v preteklih časih; to zlasti glede agrarne in kolo-nizacijske politike. Tudi industrijsko politiko vrednoti v svoji knjigi ter ostro graja zlasti preplavljanje Jugoslavije po tujem kapitalu. Če bi bili tujci resnični prijatelji naše države, bi vprašali Jugoslovane: »Kaj delate in kaj ste že storili? Kakšne so vaše ceste, vaši mostovi in vaše železnice? Kako živi vaš kmet, kako dolgi so vaši prekopi in koliko rek ste že regulirali?« In tako prihaja Žečevič k osrednjemu problemu svoje knjige. Neizmeren je čas, ki se v Jugoslaviji izgublja. Da se zajezi ta ogromna škoda, je samo ena pot — obvezna delovna služba. Neizrabljen čas je v Jugoslaviji največje bogastvo, ki se mora v njeno korist uporabiti. Delovna služba ima pa v 1 Sekula Žečevič: »Siromaštvo Jugoslavije«. Beograd 1936. Cena ca. 28 dinarjev. Jugoslaviji zelo nesimpatičnega prednika — kuluk, ki je v svoji primitivnosti samo škodoval ideji delovne službe. Kljub temu je zasebna pobuda dosegla že lepe uspehe. Profesor Lazar Popovič se je posvetil organizaciji akademskih delovnih čet, v Hercegovini gradi Čedomir Milič s svojimi Sokoli hiše, vodnjake in sanacijske objekte, ki pomenijo za her-cegovinske vasi pravo dobroto. Žečevič je seveda zagrabil problem v celoti. Zasnoval je velikopotezen načrt za jugoslovansko delovno službo. Ta naj bi se (kakor na Poljskem) organizirala iz vojnega ministrstva. Ta delovna služba naj bi zaposlila moške in ženske in sicer za dobo šestih mesecev. Tudi nravne cilje naj bi ta služba zasledovala: smotreno naj bi gojila čut za sistematično, socialno in kolektivno delo vseh ju-goslovenskih državljanov. In prav to je Kolumbovo jajce Jugoslavije. Zanimivo je, da postavlja Žečevič tudi finančni načrt za javna dela, ki naj se izvrše s pomočjo delovne službe. Ta načrt nalikuje do pičice Mussolinijevemu obveznemu posojilu s pritegnitvijo tudi nepremičnin. Originalna knjiga, ki obravnava siromaštvo Jugoslavije, predlaga pa istočasno reformne načrte, se mora vsekakor pozdraviti, ker skuša služiti novim vrednotam. Zato predstavlja rodoljubno delo, ki ga je treba temu primerno ceniti. Sile preteklosti ne smejo hromiti jugoslovanske gospodarske moči, ki potrebuje takih praktičnih moči in knjig. Op. ur. Ponatiskujemo to oceno, ki jo je spisal Bogumil Vošnjak za »Prager Presse«, da opozorimo na delo, ki je vredno zaradi svoje aktualne vsebine, da si ga nabavi vsak učitelj, ki bi se rad nekoliko orientiral po sodobnih gospodarskih problemih naše domovine in to brez ozira na to, ali kdo soglaša s pisateljivimi reformnimi načrti ali ne. Mimo teh ima knjiga veliko vrednost kot objektiven informator suhih gospodarskih dejstev. Iz vsebine naj omenimo, poleg drugih, sledeča poglavja: Agrarna reforma, iseljeništvo i iseljenici, poljoprivreda i po-Ijoprivredni proizvodi, melioracija zemljišta, stanje naših šuma i šumarstva, naša unutraš-nja politika, smisao i veličina našeg siromaštva itd. Splošne vesti SNOVANJE PODPORNEGA FONDA SE NADALJUJE. Sprejme se predlog o ustanovitvi obrambnega fonda in sicer po 2 dinarja mesečno od člana. (Sresko društvo Murska Sobota.) Članarina se zviša za 3 dinarje mesečno v svrho osnovanja podpornega fonda. En dinar gre sekciji, dva dinarja ostaneta društvu. Ko izterjamo vse dolžnike, vložimo v sekcij-ski podporni fond ponovnih 1000 dinarjev. (Sresko društvo za Črnomelj in Metliko.) — Velike priprave uradnih učiteljskih konferenc se vršijo sedaj v novembru v du-navski banovini. Konference se vrše za več srezov skupaj in so poleg nadzornikov prisotni vsi učitelji iz srezov. Na te konference prihajata tudi načelnik ministrstva prosvete za osnovni pouk in načelnik za srednješolski pouk. Načelnik za osnovni pouk govori še posebej na teh uradnih konferencah. V Novem Sadu je na taki konferenci poročal sreski nadzornik o temi: »Vloga učiteljev v naši državi«, a profesor učiteljišča g. Jovanovič o temi: »Učitelji in politika s stališča znanstvene pedagogike.« Te konference niso združene z or-ganizačnimi zborovanji, ki bodo prirejena posebe. — Velik interes za JUU se je pokazal v Beogradu s strani učiteljev, ki so bili zadnji čas premeščeni v ministrstvo prosvete. Vsi ti so se na skupni listi prijavili za včlanjenje v JUU v II. šolskem srezu, čeprav spadajo v I. šolski srez. Kar 50 se jih je prijavilo na ta način za vpis. Velika stanovska zavest služi za vzor! V II. šolskem srezu je namreč zmagal pri volitvi uprave z 32 glasovi večine bivši predsednik JUU Pera Vuksanovič, ki je bil še nedavno upravitelj, a je sedaj učitelj v Beogradu. Pred vojno in med svetovno vojno je bil 7 let narodni poslanec in mu ta leta niso všteta kakor sedanjim poslancem. „Potrebni so nam močni moralni značaji, polni nravnih vrlin — brez tega ni napredka, ni zdravega življenja in je vse le navidezno, lažnivo in izumetničeno." Kralj Peter I., učiteljem 6. avg. 1930. — »Preganjanje nacionalnega učiteljstva v Sloveniji.« Pod tem naslovom prinaša »Slovenec« vest iz Beograda od 3. nov., s katero, kot pravi, razkrinkuje demagogijo, ki z njo skuša operirati naše »nacionalno« učiteljstvo med nepoučeno srbsko javnostjo. Prvi del tega poročila obravnava položaj do svetovne vojne in je dobila s tem srbska in hrvatska javnost prvič resnično sliko o razmerah med učiteljstvom v Sloveniji. — Dobro je razumela javnost, da se hoče avtor s temi članki opravičevati zaradi premestitev. V kolikor se avtor hvali, da je to »prava resnična slika«, je treba pripomniti, da je pozabil na važno poglavje izpred vojne — na delitev prejemkov — po previdnosti... „Učitelj ostani za svojim plotom, za tistim, ki sta mu ga postavila cerkev in ljudstvo." Ivan Cankar, Zbrani spisi, 14. zvezek, str. 253. — Zagrebški učitelji obsojajo pisanje »Narodne prosvete«. Tako smo objavili v zadnji številki »Učiteljskega tovariša«. Zakaj? Zato, ker odločno nastopa proti stanovski nezavednosti in neznačajnosti in energično brani stanovske interese. Najzanimiveje je to, da so se po teh napadih začeli javljati novi naročniki za »Narodno prosveto«, ne samo iz srbskih, temveč tudi iz drugih banovin. To je najboljši odgovor na take napade! — »Narodna prosveta« prinaša sklepe in poročila o osnovanju podpornih fondov s strani sreskih društev v dravski banovini ter se jako pohvalno izjavlja o tem in stavlja za vzor in vzgled drugim. — Pokret »Naš glas«, ki prikazuje novo, sveže življenje v organizaciji JUU v dravski banovini, vzbuja v Beogradu zanimanje in odobravanje, kot znak svežih sil in svežega duha za JUU. — Češkoslovaška številka slovenskega pedagoškega mesečnika. »Narodna politika«, ki izhaja v Pragi, prinaša pod gornjim naslovom obširno poročilo o zadnji številki »Popotnika«, ki opisuje pedagoško ekskurzijo po ČSR. V isti številki so tudi informativni članki o češkoslovaškem šolstvu. Pisec članka, g. Ema-nuel Lippert, v toplih besedah pozdravlja stremljenje slov. učiteljstva in pomen objav v »Popotniku« za zbližanje. — Važna predavanja. Jugoslov. profesorsko društvo, sekcija Ljubljana bo v letošnjem šol. letu 1936./37. priredilo periodična javna predavanja, in sicer: 1. Dr. J. Šolar, O kulturi jezika v šoli, 18. nov. 1936. — 2. Srečko Bro-dar, O arheoloških izkopaninah pri nas, 16. decembra 1936. — 3. * „ *, O slovenski hi-storiografiji, 20. januarja 1937. — 4. Prof. So-vre, 0 vplivu klasicizma, 17. febr. 1937. — 5. Dr. St. Gogala, O liku profesorja, 17. marca 1937. _ 6. Prof. Etbin Boječ, Pedagoški problem srednje šole, 14. aprila 1937. — 7. Dr. J. Šolar, Šola in knjige, 28. aprila 1937. — Predavanja se bodo vršila v dvorani Okrož. urada za zavarovanje delavcev ob 20. uri zvečer. Vstopnine ni. NOV PROSVETNI HRAM V MARTINJVRHU. »Če boste o našem delu govorili in pisali, Vas prosim, da predočite javnosti razveseljivo dejstvo, da živi na meji naše domovine, daleč od centra kulture in civilizacije dobro in žilavo slovensko ljudstvo, ki je sposobno za ceno kulture doprinašati velika dela in velike žrtve. To in edino to se mi zdi dovolj važno, t Friderik Repovš V ponedeljek 9. t. m. smo spremljali k večnemu počitku tovariša Friderika Repovša. Omahnil je kot se zruši mogočen in trden hrast, zadet od strele, umrl je na posledicah nesrečnega padca, v letih, ko bi s svojo krepko naravo lahko kljuboval še vsem težavam in udarcem življenja. — Umrl je iskren tovariš, poštenjak in značajnež — umrl je mož. Kadar sreča naš kmetski človek po dolgem času svojega prijatelja ali znanca, ga vpraša: »Ali si zdrav?« Ni to samo iz vljudnosti, marveč zato, ker mu želi zdravja, ki je največje bogastvo. Kadar je kdo tako vprašal pokojnega Repovša, je lahko že vnaprej vedel, kakšen odgovor bo dobil. Tako duševno zdravih in telesno odpornih učiteljev je malo med nami. Samo zdravje se je odražalo v vsaki njegovi kretnji, v odgovorih, vprašanjih in debati. Z užitkom sem ga opazoval, kadar je kadil in pri tem žigosal krivičnike, ki jim je znal pošteno izprašati slabo vest. V družbi je razvijal zdrave nazore o položaju učiteljstva, o pravnih odnošajih napram staršem, javnosti in vsem, ki se zanimajo za razvoj in napredek šole in učiteljstva. Kar je nosil v srcu, je kazal povsod; vse življenje je govoril tako, kakor je mislil. Bil je poštenjak ter ga bodo pogrešali vsi, ki jim je resnica — čednost. šanja do zadnjih možnosti. S takim duhovnim bogastvom je bil oblagodarjen pokojni Friderik Repovš. Krepke poteze njegove zunanjosti, kakor tudi preudarnost besed so dokaz, da je prebivala v zdravem telesu zdrava in poštena duša. Iz njegovih ust ni nikdar prišla žaljiva beseda, marveč le rahel očitek ali opomin, da nisi govoril ali delal dobro. Nerazumljivo bo vsem, ki jim niso bili znani vzroki obolelosti, kako je mogla nesrečna usoda tako hitro streti odporno, zdravo telesno moč pokojnikovo. Pokojni Repovš je bil vsem, ki smo ga poznali, vzor poštenjaka in pravičnika. Nobenega odgovora ni ostal dolžan, prav mirno, a krepko je poudaril s svojo odločno besedo vsako pravilnost dejanskega položaja v družbi tovarišev in znancev. Tudi v drugih krogih je ostal to, kar je bil po srcu in prepričanju: Zagovornik učiteljskega stanu, četudi njegova odločna beseda ni vsakemu ugajala. Bil je lovec in zato so ga lovski krogi prav dobro poznali ne samo kot lovca, marveč tudi kot dobrega družabnika. V šoli je bil natančen, miren, dostojen. Kot sin ljubljanskega obrtnika se je zlasti spoznal v delokrogu strokovnega nadaljevalnega šolstva. Velik delež na napredku tega šolstva gre Repovšu, ki ni znal vajencev samo učiti, ampak tudi vzgajati. Spoznal je važnost strokovnega nadaljevalnega šolstva ter je vse delovanje v tem oziru naslonil na temelje osnovnošolskega pouka. Tako mu ni bila ta šola le formalna zunanja zadeva, nego vsebina, prilagodena duševnim sposobnostim vsakega vajenca. Doživel je kakor vsak idealen zemljan marsikako razočaranje; toda ni klonil, dokler ni podleglo izmučeno telo. Česar svet ne more dati, naj mu podeli in pov rne za vsa dobra dela Modrost, ki deli plačilo pravičnikom. Pokojnega tovariša Repovša ohranimo v najlepšem spominu! Josip Ambrožič. t Pepetu Mohorku! Na grobu ti cvetejo krizanteme kot tih pogled, kot smehljajoč pozdrav šumečih, poluvelih že dobrav — in kakor ti, na vekomaj so neme. V. Mole. Pepo, ali je mogoče, da si utihnil, da te ni več med nami, ki smo te imeli radi, da ti je zamrl na ustnih prešerni smeh, s katerim si tako razkošno razpolagal?! Da, čudili smo se tvoji veseli naravi vsi, ki smo te poznali globlje, ki smo vedeli, da je to le krinka, ki si jo nadeneš, ko si v družbi. Težko nam je bilo ob misli, da si v resnici ves drugačen, da v samoti neizmerno trpiš, da si prikrajšan, da nimaš tega, kar imamo mi — da ti manjka ljubo zdravje. Koliko lepih pomladanskih popoldnevov smo prebili na tvojem domu, kjer si nam stregel z vsem veseljem in ljubeznijo. V šoli si bil dober tovariš in vesten dijak — vsi smo te ljubili, radi so te imeli tudi naši profesorji. Ko so se zaprla za nami šolska vrata in smo si stisnili roke — v slovo? Ne na skorajšnje svidenje! Takrat nismo slutili, da smo se za večno ločili. Polni idealizma smo nastopili vsak svojo pot. Veselili smo se s teboj vred, ko si dosegel svoj cilj. Dobil si službo na Ojstrici. Četudi si večkrat občutil samoto, bilo je prvo službeno mesto, korak je bil napravljen. Prenašal si težke dni enako, kot vsi tvoji sošolci, začetniki — s trdnim upanjem na zboljšanje. Tolažila te je v vsem narava, katere lepote se nisi nikdar naužil do dna. Saj si jo občudoval v vseh njenih spremembah, toda nisi se je dovolj nagledal, ker si jo prezgodaj zapustil. Ljubil si gozdove, travnike, rože in planine. Zeleno Pohorje te je zvabljalo v svoje naročje. Hodil si nanj z ljubeznijo, ker si našel v temnih pohorskih gozdovih zaklad, zavetje v težkih urah pred kruto realnostjo in pusto brezobzirno vsakdanjostjo. Kako hudo nam je, Pepo, ker si moral zaključiti svojo življenjsko pot v najlepšem cvetju, v 21. letu. Listje počasi odpada, za njim ostajajo sveže rane. Uporabljajte šolski da je vredno sporočiti v svet...«, tako je zapisal šolski upravitelj, naš tovariš Ivan Lam-pič, ki je v prijetni družbi vse soseske in gostov, ki so prispeli iz Selške doline in od drugod, otvarjal novi prosvetni hram v Martinj-vrhu, na državni meji proti Italiji. V romantike polnem planinskem okolju škofjeloškega gorovja, se je dvignila z brez-primerno ljubeznijo domačinov iz tal šola, ki pomeni vsej šolski občini najlepše plačilo za njih prizadevanja in trud. Dolgih osem let je bilo treba, da se je načrt uresničil... Zdaj pa stoji na obronkih naših planin hramček, ponosita enorazrednica, lična in lepa, mlada in ustrezajoča vsem šolskim in sodobnim zahtevam. Planinski slog so ji dali. Svojevrstno arhitekturo, ki pa se tako učinkujoče odraža, da imamo pri nas gotovo le malo ali nič takih »hribovskih« enorazrednic. Kakor vila stoji, ter pogledava s svojega 954 m visokega položaja na vzpetine, doline in zaseke, razporejene krog in krog sebe, nanizane kakor v pre-lestnem vencu ... K otvoritvi se je nabralo kar presenetljivo visoko število vnetih ljubiteljev naše šole. Ne mislimo pri tem domačinov, ki so prihiteli z vseh zaselkov in grap in kotičkov polnošte-vilno, marveč onih gostov, ki so imeli daljšo pot, pa so vendar prinesli mladi kulturni sestri svoje tople pozdrave. Slavje je pričelo s prigodnim nagovorom domačina, tov. Lampiča, nakar je izvršil blagoslovitev župnik od Sv. Lenarta, g. Šinkovec. l/čiteljsUi pravnik VAŽNE RAZSODBE DRŽ. SVETA. V. Nastavniki meščanskih šol — prevedba po § 62/24 fin. zakona 1932./33. Nastavnici meščanske šole B. N. je odbilo ministrstvo prosvete prošnjo za prevedbo v VI. položajno skupino z rešenjem S. N. br. 13.306/34 z dne 4. II. 1936. — Proti temu rešenju se je imenovana pritožila na državni svet, ki je odločil z razsodbo Br. 8683/36 z dne 30. III. 1936., da se mora prevesti po odredbi § 62./24. f. z. 1932./33. v VI skupino z dnem, ko je dovršila 15 let državne službe iz razlogov, ki jih navajamo dobesedno: »Po § 62 t. 24 Fin. zakona za 1932/33 g. činovnici rasporedjeni po strukama § 45 st. 2 čin. zak. od 31 III 1931 g. sa fakultetskom ili višjom stručnom spremom posle 15 godina službe (državne) prevode se u VI pol. grupu zvanja, koja su rasporedjena po strukama po § 45 t. 3 (tri) č. z. a u vezi § 257 t. 1 č. z. Iz ovoga zakonskoga propisa proizlazi da zako-nodavac pod višom stručnom spremom nije mislio na višu stručnu spremu koja bi bila ravna fakultetskoj. jer da se to htelo, onda bi u tom slučaju bilo izrično navedeno »sa fakultetskom ili njoj ravnoj višoj stručnoj spremi, medjutim kao se u pomenutom za-konskom propisu ne traži, da je viša stručna sprema ravna fakultetskoj, to proizlazi, da se »višom stručnom spremom« ima uzeti ona stručna sprema koja je viša od potpune srednjoškolske spreme po § 45 st. 2 č. z. Iz akata predmeta vidi se, da tužilja pored svr-šene učiteljske škole sa ispitom zrelosti ima osposobljenje orniki Tratnik Jože, Predan Drago in Božič Marija. Nadzorni odbor tvorijo ViČič Stanko, Počkaj Leopoldina in Znidaršič Mara. Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil za izkazano zaupanje in staremu odboru za njegovo požrtvovalnost. Poudarjal je, da mora med odborom in članstvom obstojati čim tesnejši kontakt, da nas v delu za narod, šolo in stan ne sme nič razdruževati, tudi ono ne, kar nas razdružuje v življenju, ne politična opredeljenost, ne svetovni nazor. V tem delu moramo biti samo učitelji, samo tovariši. — Spomnil se je tudi žalostno preminule tovarišice Marte Mrakove. Njenim svojcem je društvo sklenilo izraziti pismeno sožalje. Sledila so poročila funkcionarjev za preteklo upravno leto in poročilo nadzornega odbora. Vsa poročila so bila sprejeta brez pripomb in debate. Odbor je dobil absolutorij. Nadalje sta poročala še tov. Rozman o banovinski skupščini in tov. Spindler o učiteljskem pokretu. Sklepi: 1. Članom, ki so zaostali s članarino se pošlje zadnji opomin. Če bi opomin ne imel uspeha, se bo članarina izterjala po advokatu. 2. »Učiteljskemu pokretu« se nakaže 50 Din. Hudales Oskar, preds. Jadviga Golež, taj. + JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH je imelo svoj 67. redni letni občni zbor ter letošnje prvo zborovanje dne 24. oktobra 1936. ob 10. uri v Rog. Slatini. Navzoči 44 člani, t. j. 67%. 1. V otvoritvenem govoru se tov. predsednik spomni tov. Marte Mrakove in borca za napredek našega šolstva tov. Ljudevita Černeja, kojih spomin počasti članstvo s trikratnim »Slava!« Pozdravi navzočega sreskega podnačelni-ka g. Dr. Dornika, ki je uradno prisostvoval skupščini, ter novo pristopivša člana. 2. Tov. Predan prečita dopise. Ustanovimo gospodarski odsek, v katerega smo določili tri člane. 3. Tov. Štefanciosa poda namesto premeščenega tov. Tomažiča poročilo o glavni skupščini v Novem Sadu, ki ga sprejmejo navzoči z odobravanjem. Zglednemu tovarišu To-mažiču izrekamo za njegov zanimivi referat najlepšo zahvalo ter mu pošiljamo tovariške pozdrave z željo, da bodi v novem učit. društvu tudi tako aktiven, kakor je bil pri nas. 4. Sledila so poročila funkcionarjev, ki so jih člani odobrili, na predlog nadzornega odbora pa izrekli upravi razrešnico z zahvalo. 5. Volitve. Vložena je bila samo 1 lista, ki smo jo izvolili z vzklikom soglasno. Uprava je ostala ista kakor lani, s predsednikom tov. Verkom Milošem na čeiu. 6. Predavanje. Tov. Podiavoršek^ Albin je govoril o gospodarskem' pokretu učitelistva. ki je zapocelo pod imenom »Učiteljski pokret«. Podal je smernice, po katerih je vsak javni delavec dolžan študirati svojo okolico v gospodarskem, socialnem in kulturnem pogledu ter nato usmeriti svoje delo po pravcu izsledkov. Slov. učiteljstvo sicer vrši to delo že desetletja in je to delo rodilo povsod najlepše sadove, treba pa se je vanj še poglobiti, kar hoče baš doseči imenovani gospodarski pokret. Pogoj za tak študij in delo pa je v prvi vrsti stalnost učiteljstva. — Zanimivemu, pol ure trajajočemu predavanju, ki so mu zbo-rovalci sledili z vidno napetostjo, je sledila obširna debata, ki je razjasnila še marsikaj iz našega šolskega in izvenšolskega življenja. V debato so posegli tovariši Verk, Logar, So-tošek. Sekirnik, Štante in predavatelj ter zaključili, da naj vsak učitelj razmišlja o načinu izvedbe gornjega ter iznese na prihodnjem učiteljskem zborovanju svoje misli in dognanja. Za referenta je bil določen tov. Podjavoršek. 7. Slučajnosti. Sprejeli smo soglasno sledeče predloge: a) Članarina ostane ista kakor lani. b) V našem srezu že dalje časa primanjkuje nad 20 učnih moči. Učit. društvo interveniraj glede tega pri g. sreskem načelniku in po sekciji JUU pri banovini. c) Za gospodarski (učiteljski) pokret damo 50 din. Zborovanje je bilo zaključeno ob 12% uri. Verk Miloš, preds. Rataj Oskar, tajnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO V LENDAVI je zborovalo dne 17. X. 1936. V Bogo-jini. Navzočih je bilo 37 članov ali 40 %. Pol ure pred pričetkom je tov. preds. Peternel pojasnil kako se vrše volitve. Tov. Čehovin pa je prečital natančnejša navodila. Nato je predsednik izjavil, da je do sedaj vložena samo ena lista, ki jo je predložil tajnik tovariš Stanko Skočir in je dal predpisani odmor, da se lahko članstvo porazgovori in vloži event. še drugo listo. Ob 10,30 se je pričelo zborovanje. Predsednik Peternel je uvodoma pozdravil sres. načelnika dr. Bratino in tov. šol. nadzornika Mikuža. Nato je čestital tov. Bobiču, ki se je v juliju poročil s tov. Kosovičevo, in tov. Skočirju, ki se je začetek oktobra poročil s tov. (Jermekovo, hčerko znaneganeustraš-neaa borca in dolgoletnega "preHšrTJcTtellske __tnega_ zveze tov. Germeka iz Trsta. Nadalje je pozdravil nove člane ter se je spomnil smrti upokojenega šol. pravitelja tov. Benkoviča. Podal je situacijsko poročilo, ki je bilo zelo obširno ter je v glavnem zadevalo kontr. učitelje, namestitve, premistitve in kurjavo učiteljstva. Njegovo poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem. Tajnik tov Skočir je podal poročilo o banovinski in državni skupščini. Iz obeh poročil je bilo razvidno, da deluje organizacija za interese članstva, se bori za stalnost učiteljstva in nov disciplinski postopek, da članstvo vztraja na samo stanovski liniji, ki naj bo izhodišče vsej stanovski politiki. Obe poročili sta bili sprejeti enoglasno. Prečitali so se važni dopisi. Tov. tajnik je nadalje še podal svoje poročilo, iz katerega se je videlo, da je število članstva nekoliko padlo, in sicer od 102 na 96. Poročal je o številnih intervencijah, ki jih je odbor izvršil v zadevi vštet j a let kontraktual-cem, napredovanj, drag. doklad in premestitev. Blagajnik, tov. Preininger, je v svojem poročilu poudarjal neredno plačevanje članarine, kar je veliko zlo društva, opominjal zamudnike in konstatiral, da bi lahko imeli krog 2000 din prebitka, ako bi vsi redno plačevali. Pač pa je pohvalil nekatere tov. pripravnike, ki v redu plačujejo. Predsednik nadz. odbora tov. Šproger se je izrazil pohvalno o delovanju upravnega odbora in predlagal blagajniku razrešnico za njegovo vestno delovanje. Vsa poročila funkcionarjev društva so bila soglasno sprejeta. Ob 11,30 se je moral dnevni red prekiniti in so se začele volitve pod predsedstvom tov. podpredsednika Gumilarja, ki je vodil vso skupščino od volitev dalje. Ker je bila vložena samo ena lista z dosedanjim predsednikom tov. Peternelom in ni bilo predloga za tajne volitve, so se vršile volitve z aklamacijo. Volilni odbor je ugotovil, da je bilo od 37 vo-lilcev oddanih 35 glasov za, a dva sta se volitev vzdržala. Ker je bila ura že 12,20, so člani predlagali, da se naj pj;?riav?nip to«—Majhna, ki je precej dolgo, prenese na prihodnje zborovanje, ki bo 14. novembra v Lendavi. Ludvik Peternel, t. č. predsednik. Stanko Skočir, za tajnika. + JUU — SRESKO DRUŠTVO KAMNIK je imelo svojo redno letno skupščino dne 24. oktobra 1936. ob pol 9. uri v Domžalah, katere se je udeležilo 92 članov in članic, t. j. 72 % vpisanega članstva. Pred otvoritvijo skupščine je predsednik tov. Napokoj Josip objavil vsa podrobna po- jasnila glede volitev po novih pravilih ter je določil volilni odbor. Z najprisrčnejšimi besedami tovarištva se je tov. predsednik poslovil nato od premeščenih, ne več navzočih članov, in to od sreskega šolskega nadzornika tov. Antona Arriglerja in društvenega tajnika tov. Štefana Trobiša. Nato je podal obširno situacijsko poročilo, v katerem naglaša smeri in cilje stanovske politike JUU, zahtevo složne združitve vsega učiteljstva v smislu ideološke osnove deklaracije, borbo za zboljšanje prejemkov, utemeljeno zahtevo po uzakonitvi stalnosti ter nujno potrebo solidarnosti in samopomoči. Tov. tajnik prečita nekaj dopisov, med drugimi prisrčno poslovilno pismo tovariša Arriglerja. Navzoči sekcijski tajnik tov. Kumelj poroča v obširnem govoru o delovanju sekcijske in centralne uprave našega udruženja. Stanovska zavednost se je pokazala tudi pri izvolitvi nove uprave društva. Predložena lista — po predhodnem sporazumu izpopolnjena — je bila izglasovana soglasno in z vzklikom. Izvoljeni so v upravni odbor: Napokoj Josip, predsednik; Mehora Drago, podpredsednik; Chvatal Franjo, tajnik; Cenčič Julij, blagajnik, ter tov. Schubert Štefanija in tov. Andolšek Stanko in Stenovec Ivan kot člani; v nadzorni odbor: tov. Janša Angela in tov. Smole Izidor in Golob Ivan; v finančni odbor kot referent tov. Merčun Ciril. Na skupščini sprejeta resolucija: 1. Z ozirom na umor narodno zavednega koroškega Slovenca Mihe Habiha se pošlje ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru g. dr. Milanu Stojadinoviču prošnja, da kraljevska vlada zaščiti življenje in kulturno delovanje naše narodne manjšine na Koroškem. 2. Premeščenemu sreskemu šol. nadzorniku tov. Arriglerju se pošlje za njegovo prisrčno poslovilno pismo pismena zahvala in pozdrav. 3. Premeščenemu društv. tajniku tov. Št. Trobišu se pošlje za njegovo večletno vestno in požrtvovalno delovanje pismena zahvala. 4. Predsedniku JUU tov. I. Dimniku se pošlje priznanje in zahvala za njegovo dosedanje delo s pozivom, da vztraja v borbi za dosego popolne nezavisnosti udruženja. 5. Organizacija naj na merodajnem mestu posreduje, da se bodo mesečni prejemki izplačevali redno ob začetku meseca, ker dosedanja praksa demoralizujoče vpliva na uči-teljstvo. 6. Finančni referent društva naj z živahno nabiralno akcijo pridobi po možnosti vse organizirano učiteljstvo za učiteljske gospodarske ustanove, posebno za Učiteljsko tiskarno. Na skupščini prejeta resolucija: Po izgubi stalnosti je učiteljstvo preživelo težke udarce. Utrpelo pa je škodo tudi uspešno šolsko in prosvetno delo med narodom. Pozivamo zato centralno upravo, da osredotoči vse svoje prizadevanje na to, da se zopet uzakoni stalnost učiteljstva na službenem mestu. Po izčrpanem dnevnem redu predsednik zaključi skupščino. Predsednik: Tajnik: Nakopoj Josip. Chvatal Franjo. + JUU — SRESKO UČIT. DRUŠTVO MURSKA SOBOTA je imelo občni zbor dne 17. oktobra 1936. Udeležilo se je 85 % članstva. Predsednik tov. Štubelj prečita najprej društvena pravila z ozirom na volitev novega odbora in pripomni, naj se v odbor izvolijo mlajši tovariši in tovarišice, kateri so pripravljeni delati in naj to upoštevajo predlagatelji list. Nato je podal poročilo o poteku bano-vinske skpuščine v Ljubljani. Poročilo o no-vosadski skupščini odpade, ker se ga društvo zaradi svoječasnega sklepa, z ozirom na finančne razmere ni udeležilo. Pripomni pa, da je bila državna skupščina v Novem Sadu klasičen vzor stanovske solidarnosti, ki je doživela pri volitvah svojo najlepšo zmago. Pokazala je, da hoče učiteljstvo vsestransko stanovsko organizacijo, ker le kot taka se bo Kdor oglašuje, ta | napreduje I ; Avgust Agnola LJUBLJANA TTRŠKVA CESTA ÍT. 10 Telefon 247». Zaloga (tekla, porcelana, kameaine, zrcal ta iip. Kompletne opreme ta restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter m iploino gospodinj stvo. Lnkmni predmeti. : lahko uspešno borila za dobro našega stanu. Soglasno je bila sprejeta sledeča resolucija: 1. Zahtevamo strogo izvajanje stanovske linije. 2. Borba za učiteljsko stalnost. 3. Ločitev šolske uprave od politične uprave. 4. Naj se v bodoče ne namešča v srezu Murska Sobota učiteljstvo po službeni potrebi in naj se ne smatra Slovenske Krajine kot kazensko kolonijo, nego naj se vrši oddaja služb po razpisu prostih mest. Poročilo o zadnjem zborovanju predsednikov v Ljubljani je podala tov. Kosova, katera je zastopala tam predsednika. Tajniško poročilo. Tov. Hribar prečita došle dopise, nato oriše delovanje društva in odbora, ki pa je bil nepopoln od 15. decembra dalje, ko je odstopil tajnik tov. Šavlji. Delovanje posameznih odsekov z izjemo ženskega in poslovanja knjižnice je enako ničli. Poročilo o delovanju knjižnice je podal tov. Hribar namesto odsotnega knjižničarja tov. Horvata. Poročilo ženskega odseka je podala tov. Bregarjeva. Delo in zanimanje ženskega odseka je edina svetla točka v delovanju društvenih odsekov. Pri vseh sejah smo razpravljale o položaju učiteljstva, še posebej učiteljic in zahtevale izboljšanje. Vršili 6ta se 2 predavanji, in sicer: 1. Učiteljica in stanovska organizacija. 2. Žena in fašizem. Poročilo blagajnika je podal namesto premeščene tov. Mlekuževe tov. Štubelj. Izkazuje pa žalostno sliko našega društva. Društvena blagajna ima dolga 13.258 din. Tov. predsednik pohvali vzorno delo tov. blagajničarke in predlaga, da se ji razrešnica, kar se tudi zgodi. Slučajnosti. Tov. Gabrijelčič zahteva, da se pošljejo važnejše okrožnice že pred zborovanjem članstvu, ki bo tako prišlo na zborovanje pripravljeno in aktivno na njem sodelovalo. Volitev novega odbora. Zaradi zahteve po tajnih volitvah se je volilo z listki in ker sta bili vloženi 2 listi, tudi po proporcu. Prvo listo je predlagal tovariš Berdon, drugo tovariš Vajt. Glasovalo je 59 članov od 60 navzočih. Iz druge liste se na njegovo zahtevo črta tov. Hribar. Izid volitev . Prva lista je dobila 19 glasov, druga pa 40 glasov. Izvoljeni so bili sledeči, ki so se na 6eji dne 22. okt. 1936. konstituirali tako: Štubelj Mirko, predsednik; Kos Leopoldina, podpredsednica; Kramberger Joško, tajnik; Biejčič Nikica, blagajničarka; odborniki: Sedmak Primož, Pajtler Ivan in Cijak Srečka. Zaradi prekratkega časa je odpadla volitev posameznih odsekov in odborov. Miro Štubelj, t. č. preds. Kramberger Joško, t. č. tajnik. Zimski plašči, kostumi, kompleji, obleke in bluze samo zadnje novosti v največji izbiri pri ELITE Prešernova ulica št. 7-9 Ljubljana bič, Vilfan, Razpotnik in Knapič. Namestniki: Carli, Možina, Wiedenig, Zalar in Pire M. Razsodišče: Višner Stana, Tončič Vladimir, Passek Rada, Štrubelj Jože in Kavčič Rudolf. Stalna člana: Ljubic in Carli; namestnika pa: Šašek SI. in Erzin Ana. Tajnik č. r. Vardjan Vida; nam. Kočevar M. Ljubic Matko, preds. Vilfan Maksimilijan, tajnik. Novosti na knjižnem trgu —k Grazia Deledda: Golob je in jastrebi. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1936. Ljudska knjižnica 60. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. Cena broširanemu izvodu 45 din, vezanemu 60 din. — Grazia Deledda je zelo znana italijanska pisateljica, ki je dobila 1927. 1. Noblovo nagrado. V romanu »Golobje in jastrebi« riše sardinsko vas s pestrimi ljudskimi tipi in običaji. Zgodba se razvija okrog nesrečne ljubezni mladega študenta, ki jo ovira trdovratno družinsko sovraštvo in pahne dva mlada človeka v trpljenje in nesrečo. Končno ljudje spregledajo in začno novo življenje. Lepo so opisani značaji v povesti nastopajočih oseb vaškega zdravnika, župnika, družinskega poglavarja in drugih. — Ko prečitamo povest, se nam dozdeva, da smo spoznali sardinsko pokrajino in svojevrstno življenje njenih prebivalcev tako kot bi med njimi živeli. — Redki so bili doslej slovenski prevodi iz italijanščne, zato nam odpirajo pogled v povsem novo, doslej neznano življenje. —k Boljši časi se obetajo in kmalu se bo začela doba. ko bo lahko marsikdo začel mi-silti na to, da si zgradi svoj dom. Zato je res hvale vredna misel založbe »Žene in doma«, ki je izdala pod skupnim naslovom »Naš dom« tri knjige inž. arh. Rada Kregarja, ki popisujejo, kakšen naj bo naš dom, kaj moramo vse storiti, preden ga začnemo zidati, in kako naj zidamo. Te knjige so res najboljši pripomoček za malega človeka, ki mora pri zidanju svojega doma gledati, kako bo obrnil vsak dinar, pa tudi za tistega, ki ima dovolj denarja. Upoštevane so najnovejše in naj-praktičnejše metode stavbarstva, popisano pa je tudi vzdrževanje hiše, na katero pri nas tako malo pazimo. Zlasti poslednji del »Kako si zgradim svoj dom«, ki je izšel te dni in ki to delo zaključuje, je zelo dobra knjiga o stavbarstvu. V vseh teh knjigah je nad 300 raznih slik, ki vse opise praktično ilustrirajo. Celotno delo, ki obsega nad 300 strani velikega formata, stane samo 90 dinarjev, za naročnike revije »Žena in dom« pa samo 45 dinarjev. Dobi se pri upravi »Žene in doma« v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8 in v knjigarnah. —k Gobec Radovan: Kresniček. Pod tem naslovom je tov. Gobec prekrojil pravljico M. Jezernikove »O kresničku, ki je lučko izgubil« v prav mično otroško opereto, ki je polna otroških melodij ter prikupljivih in bajnih prizorov. Opereta je bila proizvajana že v neštetih šolah z lepim uspehom, najboljše priporočilo za njo pa je, da je bila igrana oz. prenašana že večkrat po Radio Ljubljana in Beograd. V igri, ki traja pol ure, nastopajo kresnice, cvetlice, vile, Bog itd. Garderoba, scenerija in klavirska spremljava je prav enostavna pa tudi cena za kompletno igro (25 din) je dovolj nizka, da si jo lahko nabavi sleherna šola. Naroča se pri knjigarnah oz. pri avtorju G. R., učitelju v Laškem Pri istem skladatelju se lahko dobita še mla dinski opereti »V bratskem objemu« in »Po mladno cvetje«, ki se dasta s prvo združiti v eno igro, dovolj dolgo za celoten mladinski program. Kdor učitelj, ta član učiteljske organizacije. Razsodite sami! + JUU SRESKO DRUŠTVO ČRNOMELJ - METLIKA je zborovalo dne 17. oktobra 1936. v Črnomlju. Zborovanja se je udeležilo 51 članov društva, izvršilo pa se je točno po določenem dnevnem redu brez vsake spremembe. Ob 12,10 je bila po predlagatelju tov. Tončiču vložena edina lista, ki jo je podpisalo 43 članov. Točno ob 15. uri so se vršile volitve, ki niso trajale dalj kot toliko časa, kolikor je potrebno, da se prečita lista, kajti vseh 51 polnopravnih članov se je v zklikom izreklo za predloženo listo. Novoizvoljeno upravo tvorijo: Upravni odbor: Ljubic Matko predsednik; Razpotnik Albin, podpredsednik; Vilfan Maksimilijan, tajrnik; Vrezec Stanko, blagajnik; Štrubelj Jože, Kavčič Rudolf in Špan France. Namestniki pa so: Vardjan Vida, Kravos Avgust in šašek Slavko. Nadzorni odbor: Carli Alojzij, Wiede-nig Avgusta in Možina Albina; namestniki pa: Barle Nikolaj in Kočevar Marija. Finančni odbor: Štrubelj Jože, Primožič Pepca in Vrezec Stanko; namestnika pa: Vilfan in Razpotnik. Izvoljenih je tudi vseh 9 referentov za strokovni odbor, ki ga tvorijo: Špan, Lju- Mali oglasi Hali oglasi, ki služijo t posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 — Mnogokratno povečano Na levi okorna, ostro-roba zmes navadne zobne kreme, na desn fina, skrbno zmleta zmes Sargovega Kalodonta. Ako pomislite, koliko morajo zdržati zobje s čiščenjem ne samo v enem letu, temveč v vsem življenju,tedaj ne boste več odlašali da uporabljate vedno SargovKalodont. Kajti pri Sargovem Kalodontu veste: izredno fina sestavina polira zobno sklenino zares prizanesljivo. Neštetokrat preizkušeni sulforicinoleat, ki ga v naši državi vsebuje edino Sargov Kalodont, odpravi in prepreči nevarni zobni kamen, ki je vzrok tolikih velikih zobnih bolečin. * Poior! Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo varčna v uporabi, razkužuje in ugodno osvežuje. SARGOV KALODONT DOMAČI IZDELEK PROTI ZOBNEMU KAMNU FR. P. ZAJEC (zpraian optik Ljubljana, Stari trg 9 priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno. Znižane cene zvezkom! V zalogi imamo šolske zvezke, ki popolnoma ustrezajo monopolnim zvezkom z napisanimi vzorci in ki se tudi še nadalje uporabljajo za domačo uporabo. Cena jim je znatno znižana tako, da se jih v čim večji meri lahko poslužite. Seznam teh zvezkov je v rubriki Učiteljske tiskarne Zvezke imata v zalogi áf KNJIGARNA ..UČITEU/KE TI/KARNE v Ljubljani in njena podružnica v Mariboru