PRIMORSKI DNEVNIK Mostnin **■ BiiS‘i“r«p»lt°vM - Cena 90 lir Leto XXVm. Št. 28 (8121) TRST, četrtek, 3. februarja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK ]e začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. najrazličnejša in nasprotujoča si predvidevanja Predsednik republike Leone prične nova posvetovanja Obstaja možnost novega poskusa sestave učinkovite vlade, govori pa se tudi o raziskovalnem mandatu RIM, 2. — "V OCUCH1JU CAflUIlliAtVU VICIVV/ vWie, lahko pa prejme tudi veči->a v tem primeru je možnosti več. zvezi se tudi govori o hipo-da bo Leone poveri! razisko nj,n' mandat Pertiniju ali Fanfa-jgte ki naj ugotovita, kakšne so Vlari S^e^e modnosti za učinkovito bi a °®teoma bolje preverita, če hiL^gega izhoda kot v predhod- "'Jvolitvah. Opombo bo pričel posvetovanja ,l'iiiiii„III||||||||||utni||||||||||....................IIHIIIIIII....................................................n pogrebne svečanosti v cerkvi St. I okolico. Na vseh hišah v bližini Mary v katoliški četrti Greggan.ltrga in cerkve so bile razobeše- javnega reda so opravljali civilisti, ki so nosili na rokavih bele trakove s črnimi križi. Opazovalci domnevajo, da predstavlja ta umik uradnih angleških, oziroma ulstrskih oblasti, pravcato kapitulacijo, češ da ne bodo te oblasti mogle nikoli več vzpostaviti svoje avtoritete v teh predelih katoliških četrti v Londonderryju, Belfastu, ali drugje. Med versko svečanostjo v cerkvi St. Mary je kardinal Conway obhajal sorodnike žrtev sobotnega streljanja. Zdravstveno osebje je moralo večkrat poseči, ker so posebno ženske izgubile zavest. Neka ženska je zavpila: «Povejte vsemu svetu, da so mi ubili moža*. Med žalno svečanostjo je london-derryjski škof pozval prebivalstvo, naj bo mirno, da ne bi prišlo do ponovnih tragičnih spopadov s policijskimi in vojaškimi silami. Ko so krste ubitih zapuščale cerkev, je nekdo na ves glas navedel imena vseh trinajstih žrtev. Kot smo že omenili prej. so enajst trupel žrtev pokopali v katoliškem pokopališču v Londonderryju. Med žalno svečanostjo se je razbesnelo slabo vreme: dež in sneg sta bičala ljudi, ki so se zgrnili na pokopališče ŽIVAHNA POLITIČNA DEJAVNOST NA BLIŽNJEM VZHODU Sadat prispel na obisk v Moskvo Izraelska vlada in Sueški prekop Izraelci so sporočili Washingtonu, da so pripravljeni na posredna pogajanja z Egiptom s posredovanjem ZDA Sedniif^ — Egiptovski predsob * Aaaiar Sadat .je danes pri-liaču °bisk v Moskvo. Na leta-teihii. „kovo so ga sprejeli glavni tl. . ^ KP r i/-v4-olr/-v rttjmm T iVrni H ■»m . Sovjetske zveze Leonid de ai^v’ predsednik sovjetske vla-ekse.i Kosigin in član politič-Kota Urada CK Andrej Kiriljenko. eija °2r?da sovjetska tiskovna agentih 1ASS, egiptovskega predsed-napLispremljeta njegov svetnik za Istfjj!10. obrambo Mohamed Hafez je bj, novi zunanji minister, ki v Dred kratkim veleposlanik 7'A^o3kvi1. Mohamed Morad Ghaleb. te n.-^Hačuie obisk kot »neuraden K^lateljskU, K- dnevnik »Al Ahram* piše ha J^dca Živkova, ki bo prispel Vh k V. ^P1- Vla(} aa?ašnii čredni seji izraelske *Čoroč-ile 1)110 objavljeno uradno de ki v katerem ie rečeno, MJlf. vlada sklenila »obvestiti ame Sode]0 uPfav0, da je pripravljena fttetn -p *?a Pogovorih med Izra-hema ln Egiptom za dosego poseb ge D^P°razurna o odprtju Sueške- *kvi * ^.a t>° Sadatov obisk v Mo-obU].traJal tri dni. Nato bo Sadat ii«i ^ Beograd, Damask in Tripo-vKai 130 JE februarja vrnil !jer 1)0 sprejel bolgarskega Sporočilo pojasnjuje, da je na-vladni seji zunanji minister Aba Eban poročal o svojih pogovorih v VVashingtonu glede napovedanih posrednih pogajanj. Med temi pogovori. pravijo v Tel Avivu, je izraelska vlada vprašala Nixonovo upravo za pojasnila glede stališča, ki ga bo ameriška vlada zavzela na posrednih pogajanjih, in sicer: L da morajo imeti ZDA samo vlogo posredovalca in da ne smejo dajati predlogov; 2. da morajo vprašati Izrael za pristanek za katerikoli predlog, ki bi ga nameravale dati. Kot je znano hoče imeti Nixonova uprava precej proste roke pri teh pogajanjih. Kljub temu pa v Tel Avivu menijo, da je prišlo le do kompromisa. Izraelski radio je danes sporočil, da namerava posredovalec združenih narodov veleposlanik Jarring okrog 15. t.m. obiskati Izrael in Egipt. Ta vest še ni bila uradno potrjena v Tel Avivu. Kot nravi izraelski radio, posredovalec združenih narodov upa, da bo lahko obnovil pogajanja za globalno re Sitev spopada na Bližnjem vzhodu, se pravi pogajanja, ki so bila pred skoraj letom dni prekinjena, ko je Jarring poslal memorandum Izraelu in Egiptu, v katerem je zahteval, da mora Izrael sprejeti obveznost, da se bo umaknil iz vsega zasedenega arabskega ozemlja v vojni junija 1967, v zameno podpisa mirovne pogodbe. Pozneje so v Tel Avivu sporočili, da je ameriška vlada v pogovorih z izraelsko vlado sprejela zahtevo, da se bo posvetovala z Izraelom, preden bo dala katerikoli predlog na pogajanjih za odprtje Sueškega prekopa. Po mnenju vvashingtonske vlade, egiptovski predsednik Sadat, kljub svojim zadnjim negativnim izjavam, je še vedno pripravljen na morebitna pogajanja o odprtju Sueškega prekopa. Zdi se. da se je ameriška vlada obvezala, da bo posredovala tudi pri Egipčanih. Revolucionarna vlada Južnega Vietnama zavrnila Nixonov načrt HANOJ, 2. — Začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama je danes uradno zavrnila Nixonov načrt »o miru v Vietnamu*. Pred- stavnik revolucionarne vlade v Hanoju je prečital uradno izjavo v kateri je rečeno, da je «načrt o miru Nixonove uprave lažniv* in da je edina rešitev le na osnovi načrta, ki ga je predložila revolucionarna vlada Južnega Vietnama julija lanskega leta na pogajanjih v Parizu. V današnji izjavi revolucionarna vlada poudarja, da bodo ameriški vojni ujetniki, vojaški in civilni, osvobojeni, potem ko bodo Američani ni njihovi zavezniki v Južnem Vietnamu umaknili vse svoje čete, svetovalce in vojaško osebje, vse orožje in ves vojni material, ki pripada Američanom in njihovim zaveznikom, brez pogoja. Glede sajgonske vlade pa izjava revolucionarne vlade pravi, da mora Van Thieu takoj odstopiti, da mora sajgonska uprava takoj ukiniti svoj zatiralni ustroj, osvoboditi politične jetniki in zagotoviti demokratične sveboščine, ki jih določajo ženevski sporazumi iz leta 1954. Samo pod omenjenimi pogoji bo revolucionarna vlada začela pogajanja z »očiščeno* sajgonsko u-pravo za sestavo »vlade narodne sloge*. ob vznožju hribčka Ureggan. Računajo, da je bilo na pogrebu od 10 do 15.000 ljudi, a v cerkvi okoli 1500. Ko se je v Londonderryju zgrinjala množica, da bi počastila padle na njifaovj zadnji poti, se je v irski prestolnici v Dublinu ogorčenje irskih državljanov republike Eire spremenil v pravcat bes. Že prej je prišlo do posameznih atentatov na angleško diplomatsko predstavništvo, toda v popoldanskih urah je ta akcija prerasla v ogromno manifestacijo, pri kateri je sodelovalo gotovo okoli 40 tisoč ljudi. Verjetno bo držalo, da policija ni mogla kontrolirati navala te ogromne množice. Ni niti gotovo, če so nekateri od demonstrantov napadli angleško veleposlaništvo na pročelni strani (oblasti trdijo, da so napadalci prišli po strehah bližnjih poslopij), gotovo pa je da policijske oblasti niso bile kos izbruhu nenadne ogorčenosti in jeze demonstrantov. Vsako minuto so priletele v notranjost veleposlaništva številne »molo-tovke*. ki so kaj kmalu zanetile silovit požar. Veleposlaništvo je bilo prazno, ker so verjetno angleški odgovorni činitelji menili že zjutraj, da bo poslopje postalo plen množične razjarjenosti Ircev. Gasilci so sicer skušali gasiti požar, toda množica jim je preprečila vsak zadeven poskus. Ko je policija spravila s poti nekatere skupine demonstrantov, so se druge ulegle po tleh, da bi preprečile dostop gasilcev do poslopja v plamenih. Demonstranti so zažgali angleško zastavo, razobesili irsko zastavo ter prislonili na ozidje iziroma vrata številne simbolične krste, ki naj bi predstavljale žrtve pokola v Londonderryju. Do sedaj angleška vlada še ni protestirala proti požigu svojega veleposlaništva v Dublinu. Zdi se, da angleška vlada noče popustiti glede svoje politike v Ulstru. Menda ji najbolj leži pri srcu, da vse politične sklepe v Severni Irski sprejema svet, ki ga sestavljajo ulstrski protestantski voditelji, poveljnik angleških oboroženih sil, šef policije in predstavnik angleške vlade. Angleški laburisti se menda ne strinjajo več s to politiko, ter zahtevajo, da bi o njej razpravljali v parlamentu. Angleški obrambni minister je izjavil, da bo poslal v Ulster nove enote padalcev, ki naj bi zamenjali tiste, ki so odgovorni za sobotni spopad. Gverilci organizacije IRA so že ubili enega angleškega vojaka ter grozijo, da je ta šele prva žrtev v verigi drugih dvanajstih angleških vojakov. Medtem Je zunanji minister Ir. ske republike (Eire) Patric Hillery dospel v New York, kjer se bo sestal s predstavniki tajništva Organizacije združenih narodov in z ameriškim zunanjim ministrom Wil-lianom Rogersom. Irski diplomat je izjavil časnikarjem, da bo treba prisiliti Anglijo, da se spametuje, ni pa pojasnil na kakšen način bi to dosegli. Zelo dvomljivo Je, da bi utegnilo priti do debate o irskem vprašanju v Organizaciji združenih narodov zaradi angleške ga veta. Irski zunanji minister je poudari, da v Ulstru ne gre za verski napad, temveč izključno za gospodarska in socialna nasprotja, ki Jih Je nasprotna stran (se pravi severnoirski protestanti) skušala zaviti v nekakšno versko tenčico. Titova poslanica varnostnemu svetu v Adiš Abebi Ob sestanku varnostnega sveta v Adis Abebi je predsednik Tito poslal poslanico predsedujočemu zastopniku Sudana, v kateri izraža najboljše želje za uspešno delo varnostnega sveta, med drugim opozarja na napore kolonialističnih sil, da zaustavijo proces dekolonizacije in osvoboditve narodov Rodezije, Angole, Mozambika, Namibije in Gvineje. Tito ugotavlja, da so ti napori nevarni za svobodni razvoj Afrike in neodvisnost držav te celine in poudarja potrebo polnega zavzemanja in akcije mednarodne skupnosti, da se dokončno odstranijo preživeli odnosi kolonialnega tlačenja na svetu, za kar sta posebno odgovorna svetovna organizacija in varnostni svet. Predsednik Jugosalvije zagotavlja, da se bo Jugoslavija tudi v bodoče zavzemala za rešitev preostalih kolonialnih vprašanj in nudila podporo in pomoč osvobodilnim gibanjem narodov. ki se borijo za svoje zakonite pravice in neodvisnost. želja, naj bi manjšina stvarno postala most sodelovanja med obema državama. Jugoslovanska vlada pričakuje, da bo avstrijska vlada z doslednim uresničenjem člena 7 državne pogodbe zagotovila manjšinama pravice, ki jima pripadajo. Jugoslovan. vlada meni, da bi zastopniki slovenske in hrvaške manjšine morali imeti priložnosti, da v neposrednih stikih z zastopniki avstrijske vlade prikažejo probleme manjšin in da avstrijska vlada v skladu s svojimi možnostmi vlaga napore za njihovo rešitev. Kot. se je zvedelo, so v tem delu razgovorov govorili tudi o sodni razpravi proti študentu Mat janu Šturmu. V razgovoru o tem vprašanju, kot tudi o drugih vprašanjih jugoslovanske manjšine, je bilo opozorjeno, da je predvsem potrebno reševati vzroke, a ne posledice. V razgovorih o vrsti vprašani obojestranskega interesa je bil govor tudi o deficitu Jugoslavije v trgo vinski izmenjavi, ki se lahko zmanjša s povečanjem jugoslovanskega izvoza v Avstrijo. O avstrijski pobudi za povečanje regionalnega sodelovanja s sosedpimi državami, je Jugoslavija prav tako zainteresirana, posebno kar se tiče razširitve gospodarskega sodelovanja. Z jugoslovanske strani ie bil poudarjen pomen razširitve sodelovanja posameznih republik, posebno Slovenije in Hrvaške s posameznimi avstrijskimi deželami, kakor tudi sodelovanje med posameznimi mesti obeh držav. V dopoldanskih razgovorih, kot se .je zvedelo, je bilo dogovorjeno, da se prično razgovori o nekaterih starih nerešenih vprašanjih, kot so vrnitev jugoslovanskega arhivskega gradiva in drugih kulturnih dobrin, ki so bile med drugo svetovno vojno prenesene v Avstrijo. Po dopoldanskih razgovorih je ,aystrijskega zunanjega ministra dr. Kirchschlagerja in ostale člane avstrijske delegacije sprejel podpredsednik sabora Hrvaške inž. Boris Bakrač. Sprejema so se udeležili tudi zvezni tajnik Mirko Tepavac, člani jugoslovanske delegacije član izvršnega sveta sabora Hrvaške Radko Karlovič in predsednik odbora za zunanje zadeve sabora Lut-vo Ahmetovič. Avstrijski zunanji minister se je po popoldanskih razgovorih, o katerih do časa ko poročamo še ni poročila iz Zagreba, vrnil na Dunai. B. BOŽIČ Ruto zapustil Peking PEKING, 2. — Pakistanski predsednik Buto je danes zapustil Kitajsko, kjer je bil dva dni na u-radnem obisku, med katerim se je razgovarjal s Čuenlajem, sprejel pa ga je tudi Maocetung. Kljub slabemu in zelo mrzlemu vremenu je bil sloves izredno svečan, saj sta se s Čuenlajem peljala v odprtem avtomobilu do letališča skozi gost špalir množice. •iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitNiiiiiiiiitiiiiMiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Delegacija ZK Jugoslavije na uradnem obisku pri KPI Študijska delegacija italijanske demo-kristjanske stranke v Makedoniji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. - Na vabilo CK KP Italije je danes odpotovala v Rim delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, v kateri sta člana predsedstva ZKJ Veljko Vlahovič in Dimče Be-lovski in višji zanstveni sodelavec inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo Negoslava Petrovič. Obisk jugoslovanske partijske delegacije spada v okvir rednih stikov in izmenjave mišljenj med ZKJ in KPI. Na rimskem letališču so jugoslovansko delegacijo pozdravili ravnatelj Inštituta Gramsci Franco Fer-ri, namestnik načelnika oddelka za mednarodne stike CK KPI Rodolfo Mecchini in jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mišo Pavičevič. člani študijske delegacije italijanske demokristjanske stranke, ki so na obisku v Jugoslaviji, so se dano* v Skopju razgovarjali s članom makedonske vlade Pavlom Tašev-skim o razvoju Makedonije, zatem pa so obiskali makedonsko akademijo znanosti in umetnosti, rektorat skopske . univerze in mestno skupščino, kjer so se seznanili z obnovitvijo in gradnjo Skopja po potresu. Popoldne je goste iz Italije sprejel predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Makedonije Boško Stankovski. V Dubrovniku so se danes sestali voditelji nekaterih svetovnih, regionalnih. nacionalnih sindikalnih organizacij, da bi izmenjali misli o stanju in odnosih v mednarodni orga- nizaciji dela, o možnosti za napredek, aktivnost in sodelovanje sindikatov v tej organizaciji na 57. zasedanju mednarodne konference dela, ki bo junija letos v Ženevi. Osnovni smoter sestanka je napredek, sodelovanje in skupno angažiranje sindikatov v mednarodni organizaciji dela, boljši pregled možnosti, da mednarodna organizacija dela v večji meri kot doslej da postane središče zbliževanja in razumevanja in še bolj učinkovit instrument zaščite delavskih interesov. B. B. V Pra^i nove aretacije PRAGA, 2. — Dopoldne je prišlo v Pragi do novega vala aretacij. Po nepotrjenih vesteh so aretirali filozofa Kosika, zgodovinarja Barto-ška, časnikarja Neprosa in Rudolfa Slanskega, sina bivšega generalnega tajnika KPČ, katerega so obesili 1952. leta in kasneje rehabilitirali. Danes so obsodili na dve leti zapora časnikarja Ledererja. Med drugim tudi za članek, ki ga je napisal maja 1968. leta, ko je predvidel, da bo Gierek zamenjal Gomulko na mesto generalnega tajnika KP Poljske. BERLIN, 2. Tajnik vzhodnonemške partije Erich Honecker je danes odpotoval na uradni obisk v Madžarsko. Ob zimskih olimpijskih igrah Zven olimpijskega zlata se letos v Sapporu na Japonskem kjer se danes začenjajo 11. zimske olimpijske igre, močno meša z zvenom denarja. Ne samo zato, ker so te stale organizatorje težkih 18 milijard lir, ampak tudi zato, ker je trmasti predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora, ameriški milijarder Avery Brundage poosebil v Avstrijcu Karlu Schranzu, enem največjih smučarjev vseh časov, grešnega kozla, ki je moral prevzeti nase posledice vseh groženj, izrečenih v preteklih tednih, zaradi tako imenovanega «kršenja olimpijskega amaterizma*. Tako lahko rečemo, da so sappor-ske igre dvignile že pred svojim začetkom toliko prahu, kot doslej le malokatere. To pa ni bilo povsem brez koristi, saj so že zdaj razgalile dve dejstvi, mimo katerih ni mogoče iti. Prva postavka je cena iger. Ta manifestacija, tako letna, kot zimska, naj bi bila praznik mladosti, gibanja in življenjske radosti. Ob skoraj 20 milijardah, ki jih je Japonska porabila za pripravo teh iger, pa se lahko vprašamo: čigav «praznik» so take igre? Mar so te velikanske vsote namenjene vsbinskemu ‘"ogatenju telesne kulture, kot dela ne le naše vsakdanjosti, ampak tudi vedno bolj biološke potrebe? So tako razkošne igre odraz razvoja športa med množicami sveta, če pa ne pa vsaj v državi, kjer se odvijajo? So nas letne igre v Mehiki pred štirimi leti kaj naučile? In če lahko Japonsko (morda) vsaj delno opravičimo za ta izdatek, je nekoliko širša azijska regija dovolj primemo zaledje za tak blesk? Vsekakor si ni mogoče delati utvar, da oi bilo mogoče tako prireditev danes izpeljati tudi s povsem amaterskimi prijemi, s prostovoljnim delom itd. Toda mero, za katero bi lahko še rekli, da je ob takih primerih razumna in sprejemljiva, so te manifesta1 cije že zdavnaj prekoračile. Vse kaže, da postajajo olimpijske igre vse bolj same sebi namen, prikaz nečesa, kar naj bi bilo, ne pa tega, kar dejansko je današnji šport in z njim telesna kultura. Drugo vprašanje je sprožila Schranzova izključitev. Tega avstrijskega podravnatelja neke tovarne smuči so poslali domov, ker naj bi ne bil amater (tekmuje namreč na smučeh, na katerih je napisano ime njegove tovarne). Morda je možakar res kršil črko amaterskega olimpijskega pravilnika o amaterstvu. Toda pri tem se lahko up-avičeno vprašamo: koliko »Schranzov* je še ostalo v Sapporu? Ali ni morda danes vsak, ki nekaj v smučanju (in v športu sploh) pomeni, na svoj način »Schranz*? Kdor hoče danes dosegati kakovostne rezultate mora trenirati tako, da pri tem nujno zanemarja svoje delo, službo. Kdo si lahko privošči dva, tri, štiri mesece zaporednih nastopov na leto? Mar to ne pomeni, da je ne-premožnim športnikom že v naprej zaprta vsaka pot do večjih storitev, če hočejo ostati amaterji? In torej lahko postanejo svetovni in olimpijski prvaki le bogati, tisti, ki lahko brez skrbi za svoje športno udejstvovanje trošijo milijone, pa vendar ostanejo amaterji, ker se s svojimi športnimi uspehi materialno ne okoriščajo? Mar ni torej na dlani, da postaja tak šport, kot ga danes pojmuje gospod Brundage in njemu podobni že tudi razredno vprašanje, ki terja ne le odgovor, ampak tudi opredelitev vsakogar, ki mu je mar bodočnost športa in telesne kulture sploh? Olimpijsko zlato v Sapporu torej ne zvonklja le vsem potencialnim zmagovalcem, ampak tudi precej širšemu krogu stomilijonskih vrst športnikov vsega sveta, ki so s takim razvojem olimpizma nezadovoljni. Sprejemajo ga kot realnost, kot dogodek, ki ga pač imamo, vendar ne kot edino možnost. Prav zato pa lahko rečemo, da olimpijsko zlato v Sapporu kaže poleg temnih madežev vendarle tudi svetle površine. P. VVASHINGTON, 2. — Zakladni minister ZDA Connaly je danes izjavil, da bosta Evropska gospodarska skupnost in Japonska prihodnji teden podpisali trgovinski sporazum, ki se tiče nekaterih nujnih vprašani trgovinske izmenjave med njima. Po Connalyjevem mnenju, ZDA ne bodo imele nobene koristi od tega sporazuma. DELAVCI ŽE TEDEN DNI V ZASEDENI TOVARNI VETROBEL Prefektov poseg pri ravnateljstvu je zagotovil navzočnost izvedencev Nadaljujejo se solidarnostne akcije in izjave ■ Sinoči so se sindikalni predstavniki ponovno sestali z dr. Abbrescio Že en teden je uslužbenci tržaške bel* zasedli tovarno, da bi se izognili grožnji o 170 in kasneje 140 odpustih. Ker ravnateljstvo podjetja ni hotelo popustiti, je postal položaj nevzdržen. Delavci so se odločili za zasedbo, ki je seveda sprožila kopico vprašanj, prvo predvsem kako nadaljevati proizvodnjo in obdržati prižgane peči. V preteklih dneh so uslužbenci «Vetrobela» rešili vprašanje goriva in delno tudi prisotnost tehnikov, ki so se na povabilo sindikalnih predstavnikov predstavili v tovarno in nudili svojo pomoč. Ravnateljstvo je skušalo seveda preprečiti nadaljevanje proizvodnje in je v torek izdalo ukaz, naj vsi tehniki in nadzorniki peči nemudoma zapustijo zasedeno tovarno. Ravnateljstvo je v poročilu seveda tudi odklanjalo vsako odgovornost, češ da so delavci v tovarni proti volji uprave. Sindikalne organizacije so zaprosile za pomoč tržaškega prefekta dr. Abbrescio. ki je z ostrim posegom prisilil ravnateljstvo. da je dovolilo in celo ukazalo tehnikom, naj bodo navzoči v tovarni in naj nadzorujejo proizvodnjo. Uslužbenci »Vetrobela* so se prefektu zahvalili z brzojavko. Prefekt je popoldne tudi sprožil novo srečanje med sindikalnimi predstavniki osebja in predstavniki ravnateljstva »Vetrobela*. Srečanje se je zaključilo pozno zvečer. Zanimive izjave je ravnateljstvo steklarne posredovalo tudi v zvezi z matično tovarno bruseljsko cGlaver-bel». Uprava je odločno zanikala glasove. češ da namerava Glaverbel odstopiti del delnic kaki italijanski družbi ali ustanovi. (»Glaverbel* je lastnik večine delnic »Vetrobela* in dejansko nadzoruje družbo). minil, odkar so j riel* ln mnogih komunističnih sekcij uslužbenci podjetja «Coca-cola», steklarne »Vetro- [ ter Uslužbenci, ki so zasedli tovarno, so tudi včeraj prejeli vrsto solidarnostnih izjav in vsote denarja. Tovarno so obiskali miljski župan Mil-lo, pokrajinski tajnik PSDI De Gioia, predstavniki pristaniških delavcev, delegacija iz papirnice Sadoch, občinski svetovalec Marchesich (MIT), predstavniki poštarjev, sindikalni u-službenci CGIL - CISL - UIL, predstavniki univerzitetnega krožka »Ču- ki so Izročili delavcem večjo količino steklenic pijače. Tržaški župan inž. Spaccini je včeraj poslal brzojavko italijanskemu ministru za delo Donat Cattinu in ga pozval, naj poseže za rešitev težavnega položaja v tržaški steklarni. Danes popoldne ob 14. uri bodo zasedeno tovarno obiskali časnikarji, nato pa bodo sindikalisti sklicali skupščino delavcev, ki naj odloča o Včeraj posvet o celodnevnem pouku Na tržaški univerzi je bil včeraj napovedani sestanek o celodnevnem pouku na šolah, ki ga je sklical deželni odbornik za šolstvo Giust. Po navodilih ministrstva za šolstvo, naj bi vse osnovne in enotne srednje šole v Italiji do leta 1980 uvedle celodnevni pouk, kar pa postavlja pred pristojne oblasti vrsto problemov. Danes pokrajinski kongres KPI Danes se bo začel v ljudskem domu v Ul. Madonnina 19, 5. pokrajinski kongres KPI. Uvodni referat bo imel tajnik ing. Antoni-no Cuffaro, ki bo govoril o temi »S KPI proti reakciji in za rešitev Trsta in države iz krize ter za demokracijo, mir in socializem*. Kongres bo trajal do nedelje, 6. februarja, ko se bo zaključil z javno manifestacijo v kinu Grat-tacielo, kjer bo govoril poslanec Carlo Galuzzi, član vsedržavnega tajništva KPI. OBVESTILO CVETLIČARJEM Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo v Trstu obvešča cvetličarje tržaške pokrajine, da je še vedno čas za prednaročilo čebulic žlahtnih sort holandskih mečev s 50-odstotnim prispevkom na nakupno ceno. Prednaročila se sprejemajo na sedežu nad-zomištva, Ul. Ghega 6 — Trst, do izčrpanja razpoložljivih zalog. nadaljevanju boja. iiiiiiiiiiinMfMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiufHiiiiiiiHiiiiiiiin PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE Industrijska proizvodnja lani znatno manjša kakor v letu 1970 Petrolej: -5,2 odst., cement: -13,6 odst., papir: -12,9 odst. - Turizem se je izboljšal ■ Število brezposelnih se veča Statistični urad trgovinske zbornice je objavil podatke o razvoju gospodarskih dejavnosti na Tržaškem v preteklem decembru. Iz ustreznega poročila povzemamo, da se je turizem na našem področju v decembru znatno povečal kar zadeva prisotnost italijanskih nakovalce v, medtem ko se je do tujcev zmanjšalo. Podatki , elo leto pa kažejo, da se je število nočitev pri italijanskih turistih dvignilo s 453.783 v letu 1970 na 478.725 v lanskem letu, medtem ko je o-stalo število nočitev pri tujaih praktično nespremenjeno: predlanskim 328.173, lani 328.294 nočitev. V industriji so bili lani doseženi naslednji rezultati: v železarni Ital-sider v Skednju so proizvedli 559 660 ton surovega železa (predlanskim 553.426 ton) in 178.667 ton kokil (predlanskim 170.323 ton). Proizvodnja v petrolejski industriji se je skrčila za 5,2 od sto ter dosegla 1,707.151 ton, medtem ko je znašala lllllllllllllllllllllt SINDIKALNE VESTI Sestanek vodstev krajevnih sindikatov CGIL, CISL in UIL Uspela stavka uslužbencev RK, zmeda zaradi stavke carinskih inšpektorjev . Okrnjen železniški promet Po skupnem sestanku vodstev kovinarjev CGIL, CISL in UIL je bil v tržaški pokrajini storjen spet važen korak na poti k sindikalnemu združenju: v torek zvečer so se namreč sestala na sindikalnem sedežu v Ul. Splridione vsa tri pokrajinska vodstva CGIL, CISL, UIL, ki so razpravljala o gospodarskem položaju Trsta v okviru 8. družbeno - gospodarskega področja. Ob zaključku so sprejeli enoten dokument, ki ga bodo sindikalne organizacije objavile v prihodnjih dneh. Dokument vsebuje podrobno gospodarsko analizo omenjene cone in pripombe sindikalnega značaja. Včeraj so se spet začela pogajanja med sindikalnimi organizacijami in predstavniki brodarjev. Med sestankom so brodarji predložili sindikatom dokument, v odgovor na zahteve mornarjev, ki so zaposleni na zasebnih ladjah. Sindikati FILM-CGIL, FILM-CISL in UIM-UIL so začasno prekinili pogajanje, da so lahko sestavili protiponudbe. Pozno popoldne se je pogajanje nadaljevalo. Precej zmede je povzročila torkova stavka carinskih inšpektorjev. Stavka se je zaključila včeraj zjutraj, vendar je carinjenje in sploh promet potekal nekoliko neredno do večera. Najbolj je bila prizadeta proseška postaja za raztovarjanje živine, saj je od torka čakalo na ocarinjenje približno 250 vagonov. Mnogo vaganov so ustavili že v Sežani. Zastoj so zabeležili tudi v Starem in Novem pristanišču. štiriindvajset ur so stavkali tudi železničarji in uslužbenci Rdečega križa. Obe službi sta za silo delovali in posebnih težav ni bilo. Vlake so železničarji pravočasno preusmerili, v bolnišnici pa je bilo zagotovljeno dežurno osebje za preskrbo bolnikov in za zunanjo pomoč. Stavka uslužbencev RK je bila na vsedržavni ravni. V drugih pokrajinah se nadaljuje tudi danes. Osebje RK zahteva izplačevanje posebne dopolnilne vsote zaradi nevarnega dela, poleg tega zahtevajo ureditev stale-tev za uslužbence, ki niso stalno nameščeni. ureditev staležev za uslužbence. ki niso nameščeni na osnovi kolektivne delovne pogodbe in pre-osnovo zdravstvene službe. Stavka je popolnoma uspela. da bi preverilo vest in ugotovilo, od kod prihajajo pene. Opozorilo Je dolinskega občinskega zdravnika, pokrajinski laboratorij za higieno ki profilakso ter sodno oblast. O-sebje pokrajinskega laboratorija Je prevzelo vzorce, ki Jih zdaj analizirajo, preiskovalni sodnik pa je začel preiskavo, da ugotovi' morebitne krivce. Tudi občinski zdravnik Je že v ponedeljek ponoči in še v torek dopoldne pregledal spodnji del Glinščice, zlasti pri Žav-Uah, oziroma med naftovodom in čistilnico Aquile, kjer se Je nabralo največ pene. Do sinoči niso mogli še ugotoviti, od kod je prišla pena. Pene so nastajale, kjer Je voda naletela na ovire, ni Jih pa bilo tam, kjer Je voda normalno tekla in se Je zdela skoraj čista. Nekoliko pene so zapazili tudii pod Dolino, ne pa v gornjem delu. Na pojav pen v Glinščici Je tokrat nekdo prvič opozoril organe javne varnosti, nekateri domačini pa pravijo, da so že nekajkrat zapazili take pene v Glinščici. Ugibanja so rafzlična, vsekakor pa se bo le po strokovni analizi ugotovilo izvor onesnaženja. Po površni oceni bi lahko domnevali, da gre za neko kemično snov, ki Je bila spuščena v Glinščico. leto ooprej 1,800.124 ton. Tržaški trg z nepremičninami je lani zabeležil večje število registriranih kupoprodajnih pogodb kakor v letu 1970. poprečna vrednost izmenjanih nepremičnin pa ie bila za spoznanje manjša, število registriranih pogodb je namreč lani doseglo 4.529. medtem ko je znašalo leto poprej 4.459, skupna vrednost izmenjanih dobrin pa ie dosegla 25.297 milijonov lir (leto poprej 26.919 milijonov). Potrošnja tobaka v tržaški pokrajini je lani dosegla 539.913 kg, medtem ko je znašala v letu 1970 527.545 kg; potrošnja soli je znašala 18.008 stotov ter je bila za 5,7 od sto manjša kakor v letu 1970; potrošnja mesa v samem Trsta pa se je po dolgih letih za spoznanje dvignila: lani so v tržaških mesnicah prodali skupno 93.772, predlanskim pa 93.188 stotov mesa Konec decembra 1971 je bilo na Tržaškem v rednem delovnem odnosu 90.698, to je 0,5 od sto več ljudi kakor ob koncu leta 1970. V istem razmerju pa se je povečalo tudi število brezposelnih: ob koncu leta 1970 jih je bilo 3.137, konec lanskega leta pa 3.152. Zasedba pedagoške fakultete se nadaljuje Zasedba pedagoške fakultete se je nadaljevala tudi včeraj. Študentje so se sestali s predstavniki drugih fakultet, ki so jim izrazili svojo podporo in jim zagotovili solidarnost. ki stremi po demokratizaciji univerze, trn v peti in ga skušajo na vsak način zatreti. Na sedežu v Ul. Tigor bo tudi danes sestanek s predstavniki drugih fakultet, v načrtu študentov pedagoške fakultete pa je povezava s študenti, ki jih trenutno ni v Trstu ali pa so zaposleni. Ne gre pozabiti, da ima pedagoška fakulteta največji odstotek vpisanih, ki niso iz Trsta ali pa ki so zaposleni. Rečanka ranjena pri trčenju avtobusov Včeraj popoldne okrog 18. ure se je 58-letna Ana Libina por. Večerina z Reke peljala v avtobusu ljubljanske registracije do UT. Valeno, ko je na blagem ovinku prišlo do trčenja z Acegato-vim avtobusom proge št. 17. Ranjeni Jugoslovanki so v bolnišnici dali le prvo pomoč in jo odslovili s prognozo okrevanje v 8 dneh. KONCERTNA SEZONA GLASBENE MATICE Imeniten nastop Houškove in Zagrebškega kvarteta Iskreno rečeno: prav težko ni bo izogibali se superlativom ob oceni sinočnjega glasbenega večera v Kulturnem. domu. V okviru koncertne sezone Glasbene matice smo imeli v gosteh komorno skupino, ki je obilno opravičila in potrdila laskav glas, ki jo je v Trstu prehitel. V resnici bomo sinočnji nastop Zagrebškega kvarteta in mezzosopranistke Eve Novšakove prištevali med izjemna glasbena doživetja v dvorani našega doma. Odveč bi se podrobneje mudil pri poedinih skladateljih in skladbah na sporedu, saj je prijatelj Janko Ban oboje tehtno in obširno predstavil v nedeljski številki Primorskega dnevnika. Bralcu bi le osvežil spomin nanje po spremenjenem vrstnem reiu. Srebotnjakov ciklus pesm< za mezzosopran in godalm kvartet z na slovo m MATI na Kuuvelovo besedilo; Odakov g oda1 Vi kvartet številka tri; Slovenskega Pjesme moje majke za mezzosopran in godalni kvartet ter Merkujev kvartet številka dva v prvem delu sporeda. Ves drugi del pa je izpolnjeval Dvoršakov kvartet v f-duru op. 96, fci ga drugače poznamo tudi kot «ameriškega» ali nčmskega*. Mezzosopranistka Eva Novšak - Hmiška je v letošnji sezoni v Trstu ze nastopala; zdi se mi. da ie sinoči bolj kot potrdila briljanten vtis prejšnjih nastopov ter dokazala zavidljivo mero mnogostranske prilagodljivosti. Osnovna odlika zagrebškega kvarteta je vsekakor njegova ubranost in zlitost, kar je za komorno zasedbo razumljivo naiveč-jega pomena. Vsa štiri godala so si po barvi in zvočnosti enakovredna. Najbolje bi to izrazil, če bi njihovo igro primerjal orgelski homogenosti. Prav okusno sestavljenemu sporedu. ki so mu zagrebški umetniki na željo občinstva dostavili še Ravelov Scherzo. ni kaj oporekati. Vendar si ne morem kaj da bi ne obžalovalno pogrešal klasikov, da-si vem, da zahtevam s tem preveč muh na en mah. Zato sem pa prepričan, da z mnogimi delim gorečo željo, da bi Zagrebški kvartet postal reden gost koncertnih sezon. ki je z njimi Glasbena matica tako obetajoče in vsestransko uspešno začela. Ravel Kodrič izlet-romanje v znano uničevalno taborišče Mauthausen pri Linzu. Odhod iz Trsta bo 11. maja ob 6.30, povratek pa 14. maja ob 21. uri. Tokrat se bodo Izletniki peljali z avtobusom skozi Videm in Trbiž. Poleg taborišča pa si bodo med štiridnevnim izletom ogledali tudi razne kraje in mesta, zlasti Salzburg in čudovito okolico. Kdor se namerava udeležiti izleta, naj se čimprej prijavi na sedežu združenja — Ul. Crispi 3, II. nadstropje, tel. 730-306. Poročilo o seji izvršnega odbora SS V sredo, 2. februarja 1972 se je sestal izvršni odbor Slovenske skupnosti, da bi razpravljali o političnem položaju. Izvršni odbor je najprej obravnaval gospodarski položaj nekaterih podjetij, ki morajo zaradi gospodarske krize odpuščati delavce. Slovenska skupnost je mnenja, da bi morale oblasti poseči tudi na to področje, da bi zagotovile polno zaposlitev ter nepretrgan gospodarski razvoj že tako šibkega tržaškega gospodarstva. Predvsem pa Slovenska skupnost opozarja na nevzdržen socialni položaj mnogih delavskih družin, katere bi odpusti hudo prizadeli in katerim gre vsa solidarnost Slovenske skupnosti. Deželni svetovalec dr. Štoka je v prejšnjih dneh obiskal zasedeno tovarno Vetrobel ter izrazil to stališče Slovenske skupnosti stavkajočim delavcem v govoru, ki ga je imel v slovenščini. Nadalje je izvršni odbor Slovenske skupnosti obravnaval vprašanja v zvezi z napovedanimi volitvami, s slovenskimi občinskimi tajniki v slovenskih občinah, za kar je dal pritrdilni odgovor sam prefekt, z raznimi organizacijskimi vprašanji ter s televizijsko politično tribuno. Izlet v Mauthausen Združenje bivših političnih deportirancev ANED priredi tudi letos iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiHimimiMiimJiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM VČERAJ V DEŽELNEM SVETU Prizadevanje za ohranitev kulturnih spomenikov Cradeža Dežela namerava izdati v ta namen 500 milijonov lir Časnikarji podelili prof. Ribezziju simbolično priznanje Študentje pedagoške fakultete so izdelali resolucijo, v kateri obsojajo odločitev fakultetnega sveta, da ukine februarski rok izpitov s pretvezo, da so zapisniki v poslopju v Ul. Tigor, ki je trenutno zasedeno. Na to argumentacijo so študentje, ki so zasedli fakulteto, takoj odgovorili, da so zapisniki vedno na razpolago profesorjem in da je zato zadržanje akademskih oblasti toliko bolj neupra-čeno, ker poteka zasedba v popolnoma mirnem vzdušju. V resoluciji ugotavljajo nadalje študentje, da skušajo s takimi pretvezami akademske oblasti razbiti študentsko fronto, češ da je odgovornost zaradi dejstva, da odpadejo februarski izpiti, izključno na študentih, ki zasedajo fakulteto. Na vsak način, pravi še resolucija, je sedež v Ul. Universitš vedno na razpolago, tako da bi izpiti lahko brez težav potekali v redu, če bi le akademski svet pokazal nekaj več dobre volje. Gre spet za očitno represivno potezo univerzitetnih baronov, ki jim je vsako študentsko gibanje. MUlIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIiniMIIIIIIIIUlUI iiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiMiimiiiiimiiiiiiiiiuiniiiiiiiimt KLJUB RAZLIČNI USMERITVI STRANK Čurine pene v Glinščici V ponedeljek ponoči Je nekdo telefonsko opozoril komisariat Javne varnosti v Miljah, da Je v spod njem delu rečice Glinščice opazil velike kupe bele pene. Vodstvo komisariata Je takoj začelo akcijo, Enotni pristop PSI in KPI h krajevnim vprašanjem Na prvem sestanku sta tajništvi razpravljali o naraščanju fašističnih provokacij in o počasnosti posegov sodnih oblasti Za primerjavo stališč v zvezi z najbolj perečimi gospodarskimi in političnimi vprašanji naše pokrajine sta se pred nekaj dnevi sestali tajništvi tržaške avtonomne federacije KPI in krajevne federacije PSI. Navzoči so bili najvidnejši krajevni predstavniki strank: za PSI tajnik Pesante, podtajnik odv. Terpin, odgovorna za krajevne ustanove Pittoni in načelnik skupine v občinskem svetu Bonic-dolli; za KPI tajnik Cuffaro, organizacijski tajnik Crevatin, referent za tisk in propagando Jelka Gerbec in načelnik občinske skupine Rossetti. Tajništvi sta med tem prvim srečanjem razpravljali o nepreneh-nih in vedno pogostejših fašističnih provokacijah v našem mestu. Predstavniki obeh strank so se tudi strinjali, da je potrebno zavzemanje obeh strank in tudi vseh ostalih demokratičnih in protifa- šističnih gibanj, da se že od vsega začetka strejo načrti provokatorjev ali njihovih plačancev. Tajništvi sta soglašali, da je treba ob tem terjati tudi učinkovitejše in hitrejše posege sodnih oblasti in vladnih predstavnikov. V zvezi z gospodarskim položajem v naši pokrajini sta tajništvi izrazih precejšnjo zaskrbljenost še posebno za zadnje dogodke, ki so prizadeli tovarne «Lucky Shoe», »San Giusto* in »Vetrobel*, medtem ko je še vedno nerazčiščeno vprašanje o plovnih programih. O teh ln se o drugih vprašanjih bosta tajništvi razpravljali na prihodnjih sestankih, ko bosta kljub različnim političnim usmeritvam ln liniji strank iskali možnost e-notnega stališča in skupnih pobud za rešitev vprašanj, ki še posebno prizadevajo prebivalce trža ske pokrajine. Deželni svet je včeraj obravnaval zakonski načrt, ki določa 500 milijonov Mr za ohranitev okolja ter zgodovinskih in umetnostnih spomenikov v Gradežu. Zakon je novembra lani predložil deželni od bor, drug zakon s podobno vsebino pa .je septembra 1970 predložila tudi svetovalska skupina Furlanskega gibanja. Kakor .je obrazložil poročevalec Colautti, gre za deželni poseg, kd naj bi za Oglejem valoriziral spomenike iz davne preteklosti tudi na področju lagunskega mesta Za predvidena dela naj bi skrbela občina Gradež. kateri bi dežela prispevala 70 od sto stroškov za izvedbo posameznih del in za obnovitev značilnih stavb in javnih naprav, za zgodovinsko središče mesta pa bo poskrbelo potrebne načrte deželno odborništvo za urbanistiko. Od o-menjene vsote 500 milijonov nameravajo izdati 200 milijonov za razne posege arhitektonske narave, za utrditev stavb in za obnovo javnih naprav. 300 milijonov pa naj bi potrošili za osvežitev stavb in pročelij in za odkup nekaterih nepremičnin. Včeraj je o novem zakonu spregovorilo sedem svetovalcev, in sicer Mizzau in Cociannd za KD, De Cecco za PSIUP, Morelli za MSI, Trauner za PLI. Di Caporiacco za MF in Bosari za KPI. Svetovalci so se v glavnem izrekli za novo normo, vendar so poudarili omejenost deželnega posega, ki da ne rešuje vprašanja zaščite naravnega okol.ja in kulturnih spomenikov, temveč zagotavlja delno ohranitev le enega izmed najbolj značilnih zgodovinskih in kulturnih središč Furlanije - Julijske krajine. Tudi finančna sredstva na razpolago po mnenju večine svetovalcev ne zadostujejo. Predstavnik KPI je izrekel vrsto kritičnih pripomb ter dejal, da bi morala deželna uprava krepkeje poseči na to področje, da bi omilila posledice dosedanje špekulativne politike. Za ohranitev okolja ter umetnostnih in kulturnih spomenikov naj bi dežela izdelala večletni načrt, ki naj bi predvideval organsko poseganje na to področje. Komunistična skupina je vložila vrsto popravkov k izvirnemu besedilu zakona, o čemer bo deželni svet razpravljal na današnji seji. Krščanska demokracija pa .je predložila spomenico, v kateri priporoča deželnemu odboru, naj bi ta prevzela nase breme za gradnji v občini Gradež, kol t ljudskih hiš kor bi država ne ugodila prošnji po podelitvi finančnega prispevka na podlagi zakona štev. 865 iz lanskega leta. Po seji je «dekan» časnikarjev, ki sledijo delu deželnih organov S. Quadranti, v svojem imenu in j v imenu kolegov izročil predsedni-' ku Ribezziju simbolično priznanje za njegovo prizadevanje na čelu izrazito političnega foruma, kakršen je deželni svet da bi pri obravnavanju javnih problemov in splošnih koristi v nobenem primeru ne prevladalo strankarstvo nad demokracijo. Časnikarji so želeli z darilom izreči prof. Ribezziju tudi priznanje njegovo stalno pripravljenost, sodelovati s predstavniki tiska. Predsednik Ribezzi se je zahvalil za darilo (rdečo poslikano pahljačo s podpisi »deželnih* časnikarjev) ter v kratkem govoru poudaril pomen pahljačaste sestave tako deželnega sveta kakor tudi časnikov, ki poročajo o delu deželnih organov. Prof. Ribezzi je nato povabil časnikarje in načelnike svetovalskih skupin na kosilo v znano svetoivansko gostilno »Suban*. Poziv enotnega antifašističnega odbora V soboto popoldne se je na redni seji sestalo vodstvo tržaškega enotnega antifašističnega odbora. Poleg proučitve vprašanj upravnega in finančnega značaja so predstavniki strank in organizacij razpravljali o nadaljnjem programu. Sestavili so približen osnutek, ki naj bi služil kot osnova za daljšo in globljo debato z udeležbo predstavnikov vseh strank, organizacij, združenj in skupin, ki sestavljajo odbor. Program, a katerem naj bi se razpravljalo na seji 14. februarja, sloni na analizi sedanjega političnega položaja, uresničevati pa bi moral široko kapilarno in sensibilizacijsko delo med delavstvom. dijaki in študenti ter javnostjo sploh. Antifašistični odbor je razpravljal tudi o zadnjih fašističnih izgredih, pretepih in mazanju ulic, ki so v preteklih tednih razburili javnost, in o predolgem času, Id je potekel, preden je policija posegla. Prijetno pa je presenetila javnost izjava delavcev tovarne Grandi Motori, ki so v svojem poročilu ostro obsodili početje fašističnih huliganov ln zahtevali zanje pravične kazni. Ob vsem tem odbor poziva javnost na budnost, istočasno pa delavce in študente, naj bi dali antifašistične pobude v šolah, tovarnah v raznih četrtih In še posebno v raznih vaseh in okoliških občinah. Darovi in prispevki V počastitev spomina Ninota Gregoriča daruje Danila Tavčar 1000 lir za PD »Ivan Cankar*. Namesto cvetja na grob Matije Regenta daruje Rikardo Štoka 5000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem. Karlo Malalan (Žniderjev) daruje 3000 lir za ŠD »Polet*. V soboto spremembe telefonskih številk Kot je bilo že prej sporočeno, bo SIP v noči med soboto, 5. in nedeljo, 6. februarja spremenil telefonske številke tistim abonentom, katerih telefonska številka se začenja s skupinami 238, 239, 240, 241 in 28. številke bodo spremenili zaradi posodobljenja naprav. Podjetje je o spremembi že obvestilo vse zainteresirane abonente ter jim v teku decembra sporočilo, katera bo njihova nova telefonska številka. Prihodnji teden bodo razdelili med tržaške koristnike dopolnilni seznam, v katerem bodo novedene vse spremembe, tudi tiste, ki jih je SIP izvedel v novembru in decembru (številke, ki so se začenjale s skupinami 25, 62, In 63). Razpisan natečaj za službo v umobolnici Pokrajinska uprava sporoča, da so razpisani natečaji (z naslovi in ustnim izpitom) za 119 mest pomočnika oskrbe v pokrajinski psihiatrični bolnišnici. Interesenti naj predložijo prošnje do 12. ure 15. marca skupno z dokumenti. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani, ki so uspešno dokončali osnovno šolo in niso stari več kot 35 let. Za potrebne informacije naj se obrnejo na tajništvo pokrajine ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 10. do 12. ure. Pokrajinska uprava Je razpisala tudi natečaj za 3 mesta pomočnika oskrbe pri centru za mentalno higieno. Prošnje Je treba predložiti do 12. ure 15. marca s potrebnimi dokumenti. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani, ki imajo spričevalo osnovne šole in niso stari več kot 35 let. Za informacije naj se obrnejo na tajništvo v prej omenjenih dnevih. Štirje ranjeni v slikovitem trčenju Sinoči, malo1 pred 20. uro, je 33-letna Vincenza Monreale por. Cetin iz Ul. Bison 13 vozila fiat 600 po Ul. Giulia proti Sv. Ivanu, ko je pri Rotonda del Boschetto povozila na prehodu za pešče 11-letno Maralo Araon lz Ul. Pier della Francesca 1. Ker je pri tem izgubila nadzorstvo nad volanom, je zavozila na pločnik, pri tem pa zbila 45-letno Elisabetto Nuo-vo por. Bajc iz Ul. Gatteri 24, nato pa čelno treščila v obcestno drevo. Poleg omenjenih so bolničarji RK odpeljali v bolnišnico tudi šoferkinega moža. 35-letnega Franca Cetina, ki se je peljal v fiatu. Vsi ranjenci bodo okrevali v nekaj dneh. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in SLOVENSKA PROSVETA prirejata PREŠERNOV« rSSEAVO !i::i::!!:ii:i i::::::::::::::: ob slovenskem kulturnem prazniku Slavnostna govornika: dr. ZORKO HAREJ KLAVDIJ PALČIC Sodelujejo: Člani Radijskega odra s koncertno izvedbo Mihaela Jerasa »Velika noč 1833» Člani Slovenskega gledališča z recitacijami Sonetov nesreče dr. Franceta Prešerna, ob glasbeni spremljavi pianista prof. Ermi-nija Ambrozeta Mešani zbor JACOBUS GALLUS iz Trsta pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca Proslava bo v nedeljo, 6. februarja 1972 ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Prodaja vstopnic od danes naprej vsak dan od 12. do 14. ure v Kulturnem domu in eno uro pred začetkom predstave. Kvl Danes, 1 3. februarja ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma VEČER FILMOV ALJOŠE ŽERJALA med katerimi tudi film, ki je bil pred kratkim nagrajen. Vabljeni. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MLADINSKA SKUPINA vabita na DISKUSIJO 0 SLOVENSKI SKUPNOSTI ki bo jutri, 4. februarja ob 19. uri na sedežu SKK v Ul. Do-nizetti 3. Govorili bodo izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti dr. Rafko Dolhar, dr. Drago Le-giša in dr. Drago Štoka. Sledila bo javna razprava. Vabljeni vsi. Prosvetno društvo »Kraški dom* Repentabor priredi v soboto, 5. t. m. ob 20.30 v prostorih občinske kopalnice v Repnu Prešernovo proslavo z naslednjim sporedom: Rudi Honn: Predavanje o dr. Francetu Prešernu s predvajanjem diapozitivov. Nastop domačega pevskega zbora in recitatorjev. Vabljeni. Včeraj --danes Danes, četrtek, 3. februarja BLAŽ Razstave V umetnostni galeriji Torbandena osebna razstava slikarja Klavdija Palčiča. V galeriji Rossonl razstavlja svoja novejša dela znani tržaški slovenski slikar Silvester Godina. Nocoj ob 18.30 bo v galeriji Car-tesius v Ulici Gluha štev. 10 odprl razstavo svojih del znani tržaški slikar Romee Daneo, ki bo do 16. fe-brurja razstavljal vrsto svojih doslej še ne razstavljenih barvnih ksilo-grafij. V soboto, 5. februarja ob 19. uri, bodo v galeriji »La Lantema* v Ul. sv. Nikolaja 8 odprli razstavo del Francesca Somainija. Razstava del tega znanega italijanskega slikarja iz Lomazza blizu Coma, ki je razstavljal ie po vsem svetu In dobil doslej že toliko priznanj, bo trajala do 25. t.m. Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 17.12. — Dolžina dneva 9.47. — Luna vzide ob 21.49 in zatone ob 8.48. Jutri, petek, 4. februarja BOJANA Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 8,11, najnižja 5,6, ob 19. uri 7 stopinj. Zračni tlak 1001,5 rahlo narašča, veter 2 km na uro severo-zahodnik, vlaga 76-odstotna, nebo 5/10 pooblačeno. mrč, morje mimo, temperatura morja 8,7 stopinje. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 3. februarja ob 20.30 KASTA: Večer filmov Aljoše Žerjal* — Mala dvorana. V soboto, 5. februarja ob 20.30 Tennessee Wilhams »Tramvaj poželenje*- VERDI Pri blagajni gledahšča (tel. 23988) se nadaljuje prodaja vstopnic za zadnjo ponovitev Thomasove opere »Mi-gnon», ki je na sporedu danes ob 20.30 za abonma C. V današnji predstavi nastopaj® isti pevci kot na premieri. Naslovno vlogo poje mezzosopranistka Bianca Maria Casoni, dirigiral pa bo Roberto Benzi. Gledališko vodstvo pripravlja uprizoritev Belbnijevih »Puritanov*. Premiera opere, ki jo je režiral Dario Della Corte, dirigiral pa Christophef Keene, bo v torek, 8. t.m. POLITEAMA ROSSETTI Drevi bo v gledališču Rossetti prva predstava komedije Ludovica Ario sta »Lena*, predstavilo pa jo bo bo-censko stalno gledališče. Naslovno vlogo tolmači Laura Adani, scene >n kostume je zasnoval Roberto Francia. režiral pa Maurizio Scarparro. Ariostovo komedijo tržaško Stalno gledališče uprizaja za svoje abonente v altemaciji z »Abecedo kmetavzarjev*. Pričetek predstave je napovedan za 21. uro, ponovitve pa se bodo vrstile do vključno 13. februarja- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. februarja 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 15 oseb. Umrli so: 75-letni Antonio Liubich, 66-letni Romano Bisiacchi, 77-letna Anna VeHkonia por. Shigon, 64-letna Maria Marchi, 73-letni Vlncenzo For- KRZNA SUPER EUPUANTNi MUDELi VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRSI V talt &x TUL »6-301 -setlernhre (6/111 zale, 81-letna Caterina Lisiach vd. Contento 75-letni Giuseppe Castellan, 83-letni Angelo Dellore, 71-letni Matej Milič, 78-letna Anna Ferlatti, 19-letna Eleonora Moratto, 90-letna Antonia Slavec vd. Petronio, 82-letni Ricciotti Sansonetti, 61-letna Stefania Zobec, 79-letna Cristina Marussich por. Bonifacio. Nazionale 15.30 »La morte cammin* con i tacchi alti*. Barvni film. Pr*-povedano mladini pod 18. letom- Fenlce 19.30 »Africa ama*. Režiser Grimaldi predstavlja barvni dokumentarni film’ o Afriki. Prepoved*' no mladini pod 18. letom. Eden 16.00—22. »Oceano*, barvni fil®- Grattaclelo 16.00 »Unico indizio: un* sciarpa giaila*, Faye Dunaway Frank Langella. Barvni film. Excelsior 15.30 «GU sposi dell anno secondo*. Barvni film. Jean-Paul Belmondo in Marlene Jobert. Ritz 15.30—22.00 »Viva la muerte— tua», Horst Janson, Eduardo Fajaf' do, Marilu Tolo, Franco Nero. Alabarda 16.30 »Aiuto! Mi ama on* vergine*. Barvni film. Sexy. Vero-nique Vendell, Rudolf Mttller. Pre" povedano mladini pod 18. letom- Aurora 16.30 «Andromeda». Barvi« film. David Wayne in A. Hill. Impero 16.30 «Wyoming». Barvni film-Sahy Forest in Vera Milles. Cristallo 16.30—22.00 »La coda dello scorpione*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 »Noi donne siamo I**' te cosi* Moderno 16.30 «11 grande giorno Jim Flagg*. Barvni film. Robert Mitchum. Zadnji dan. Viltorio Veneto 16.30 «L’uomo da«e due ombre*. Barvni film s Charlesom Bronsonom. Ideale 16.00 »I 4 inesorabili*. Barva' film VVestern. Astra 20.15 Dvorana rezervirana K' nofovumu. Predvajali bodo film 0 vojni. Jutri nadaljujejo z istim fH' mom. Abhazia 16.00 «L’uomo venuto da«* nioKgia*. Barvni film. Charles Bron- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14: Man-zoni. Largo Sonnino 4; Inam Al Cedro, Trg Oberdan 2: Ai Gemelli. Ul. Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Ali’Angelo d'oro. Trg Goldoni 8; Cipoha, Ul. Belpoggio 4: Ai due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44: Mlani, Mira marski drevored 117 (Barkovlje). Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! Razna obvestila Glasbena matica — Trst — V Pe' tek. 11. februarja 1972 bo v društvenih prostorih, Ul. R. Manna 29/11 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.3® v drugem sklicanju REDNI OBčN* ZBOR GLASBENE MATICE z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev- 2. Prečkanje poročil, 3. Diskusij*' 4. Poročilo nadzornega odbora. ®' Volitve. 6. Razno. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV N0V Tržaškega ozemlja sporoča svojin1 članom, da so uradne ure za sprei®" manje strank vsak dan od 9. do V' ure, izvzemšl ob sobotah. ŠD Polet priredi v nedeljo. 6-bruarja 1972 smučarski izlet v Trt«*' Vpisovanje v trgovini čevljev Maj* lan, Proseška ulica št. 18, tel. 2121™ Sporočamo žalostno vest, da nas je v starosti 90 let za vedno zapustil naš dragi mož. oče ln nono ROK PRAŠEU Dragega pokojnika bomo pospremili k zadnjemu počitku i* hiše žalosti, Dolina štev. 351, na domače pokopališče danes ob 15. uri. Žalujoči: žena Ana, sin Bruno z ženo Elviro« hči Marija, vnuki in drngo sorodstvo Dolina, 3. februarja 1972 GORIŠKI DNEVNIK VČERAJ PRED POROTNIM SODIŠČEM RAZSODBA: NI ŽALIL ITALIJANSKE VOJSKE Tako so sklenili porotniki, ki so sodili odgovornega urednika mesečnega biltena tržiške PSIUP porotnim sodiš- Pred tržaškim 8iem- ki mu predseduje dr. Cor-ioV Se 3e vihraj moral zagovarja 34-letni Luigi Genise iz Ri-'t8- Obtožnica ga je dolžila, da j® odgovorni urednik mesečima biltena tržiške PSIUP »Di-attitn unitario* dovolil objavo ankai i^j so ga vojaške oblasti za žaljivega. Naslov članka je bil «Darmiamo ancirilli*, v humoristični obliki ?? >w.i bi »obravnaval obrambe Wmejne postojanke italijanskih djakov». Ti naj bi bili «delomrz-?”i,in zajedavci, saj ves dan prejel0 v postelji ali pa v vojaški krepčevalnici. V bistvu so otroci, .* se še niso naučili igrati, ne j® ™ motili drugih*. Omenjeni bil-S1 je z obtoženim člankom kro-j^Po^Tržiču meseca aprila predla včerajšnji razpravi je Geni-v* najprej razložil porotnikom mirnosti, ki jih ima kot odgovorni “rednik lista. Ker živi v Rimu, 2* Pa tiskajo in izdajajo v Tr-mu ^^i uredniki pred vsakokratno objavo pošljejo v ogled ?, odobritev članke. Potem, ko J" Pregleda, jih spet pošlje v “redništvo. To pot pa se je stvar tehničnih razlogov zataknila in ni prejel člankov, med ka-"“riini je bil tudi tisti, ki naj bi vojsko. Sele ko so ga pozvali na zasli-je prebral članek in pri j?01 ugotovil, da je zelo slabo na-v!San, čeprav po njegovem ni žari italijanske vojske. Zato je Ge- bise včeraj pred porotniki zavr- ^ obtožbo. ^avni tožilec dr. D’Onofrio je "Odlagal za obtoženca 8 mesecev ?P]?ra, branilec od v. Battello iz ^ee pa se je potegoval za naj-"?o oprostitev. Porotniki so po krajšem posvetu plenili, da dejanje, zaradi kate-ega se ie Genise moral zagovarjati pred sodnimi oblastmi, ni *aa*ivo. nico, naj bi Koprčanka pešačila po Šalita di Gretta, ko jo je oplazil fiat 124. Voznik avtomobila se ni ustavil, ampak nadaljeval vožnjo proti mestnemu središču. Za pustni sprevod na Opčinah Kaj pripravljajo letos na Proseku? Kot v mnogih kraških vaseh, tudi na Proseku pripravljajo alegorični voz za tradicionalni pustni sprevod na Opčinah. Kaj letos pripravljajo Prosečani? Za sedaj vam lahko povemo, da je stvar precej Segava in karakteristična. Dela je sicer še mnogo, toda marljivi Prosečani se pridno pripravljajo in prepričani smo, da bodo njhovo zamisel še kar dobro uprizorili. Poleg tradicionalnega sprevoda pa bodo Prosečani s Kontovelci na pepelnično sredo organizirali pustni pogreb, ki bi moral postati tradicionalen. S tem hočejo prebivalci Proseka - Kontovela oživiti stare običaje. Odbora obeh vasi sta se že sestala in se pogovorila o organizaciji tega »slavnega pogreba*, katerega se bo udeležila tudi proseška godba. Kaže, da bo tudi letos pust končal svoje kratko, a veselo življenje v žabji, mlaki na Kontovelu. Mnogo je še tajnosti, ki na željo pripravljalnega odbora ne moremo izdati. V zvezi s temi pustnimi prireditvami »Odbor za pustne prireditve — Prosek* vabi vse tiste, lci bi radi sodelovali ali pomagali pri delu, ha sestanek, ki bo danes, 3. februarja 1972 ob 20. uri v Šošče-vi hiši. B. R. PO DOLGOLETNEM MOLEDOVANJU Kolesje stroja odrezalo delavcu prst Včeraj popoldne, malo po 14. uri, je 24-letni Fabio Balbi iz Ul. Baia-monti 15 delal v Arzenalu, ko mu je kolesje nekega stroja odrezalo sredinec desne roke ter ga ranilo po isti roki. Z rešilnim avtom tovarne so nesrečnega delavca takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v približno enem mesecu sprejeli na ortopedski oddelek. Prefektura odvzela lani 326 šoferskih dovoljenj Tržaška prefektura je 1971. leta odvzela ali preklicala veljavnost šoferskih dovoljenj kar 236 avtomobilistom in sicer: 98 je začasno preklicala veljavnost zaradi povzročitve prometnih nesreč, 16 zaradi kršitve prometnih zakonov, 80 avtomobilistom je zaradi nesposobnosti dokončno odvzela dovoljenje, 132 pa je začasno preklicala veljavnost, ker se niso javili na psihofizični pregled._______________________________________________ llllllllllllllllllllimilUllllllllllllimilllllllllllMIMIIIIIIIIIlUllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIimilllHHIItlllllltnHt Manifestacija zaradi zaprti ja opekarne v Čemur ju v slikah VABILA za XII. novinarski ples ki bo v soboto. 12. februarja v Kulturnem domu so na razpolago pri novinarjih Primorskega dnevnika. Kot smo poročali v torek, so na manifestaciji zaradi zaprtja tovarne v Čemurju prejšnjo nedeljo. 30. t. m., govorili posl. Iizzero, Predan, Petričič in Klodig. Petričič je še posebej omenil, da se pripravlja predlog deželnega zakona, ki naj bi Slovencem videmske pokrajine jamčil delo in jezikovne pravice. Danes ali jutri v vsei državi Triurna stavka osebja RAI-TV faradi prekinitve drugega dela r^kalnih pogajanj za obnovitev . °iektivne delovne pogodbe, o ka->5? so predstavniki sindikalnih zvez-f^S-CGIL, FULS-CISL. UIL-Spet-in SNATER razpravljali v {j11« 26. in 27. januarja, je osebje1 paškega sedeža RAI-TV proglasilo # danes zjutraj triurno stavko. y i Sindikalne zveze so se odločile stavko ne samo zaradi stališč: | ?*ave glede obnovitve pogodbe, rjteeč tudi zaradi ustrahovani in ^vcmacij, s katerimi je ravnatelj-tudi po uspeti .januarski eno-stavki skušalo povzročiti raz-r°* uied posameznimi kategorijami |“ktžbencev in tako iznakazati enot-Pogajanja so bila prekinjena .^obravnavanju točk, ki so za jpfc RAI-TV bistvene. Podjetje A Drimer še vedno noče priznati 'avskih svetov, istočasno se skli-na posebne pravice odgovor- Edina tovarna, in še to so zaprli *a podjetje, kar onemogoča Rajanje med sindikalnimi delega-■latnj in predstavniki uprave za k v način organiziranja dela in bi vsekakor zmanjšalo nepo-j^nni vpliv strank. Prav ob ta-2j?1 odnosu uprave do sindikalnih A"!6* osebja se zaostri polemika, j Poteka na državni ravni, v zvezi fhonopolom radiotelevizije in z A?“nimi finančnimi skupinami, ki ma-k> celo za zasebno televizijsko kar bi jim omogočalo, da ]e neI>osredno in pristransko vpliva-na javno mnenje. to to se dogaja v času. ko se 0 tlament pripravlja na razpravo t^formi italijanske radiotelevizije. ®v zaradi tega osebje RAI-TV v 'I*01? mimo vprašanja, ki zadeti p celotno sindikalno gibanje ttaliji še posebno v zvezi z de-ba^atičn° politiko obveščanja v t štirih dneh pogajanj, ko je til te ^tvo RAI-TV ponovno zavrni 0 zahteve osebja v zvezi s pla-“'o politiko, o kateri odloča edi-K “Prava, in z odnosi med kate-L.,ltami, so se štiri sindikalne de-®cije CGIL, CISL, UIL in SNA-ia tt (sindikat tehnikov) — ki so a- Sestavljala osrednja tajništva in jAustavniki vseh radijskih sede-~~ odločile za stavko na držav-- Tavni, ki jo bodo uresničevali k*®*hezni sedeži sporazumno s kra-sindikalnimi organizacijami ali jutri. Nalezljive Nežni °b koncu januarja Solinski zdravnik sporoča, da tšboi tednu od 24. do 30. januarja jkT^riJi naslednje primere nalez-' cg, bolezni: škrlatinka 11; ošpi-; (j . (2 izven občine); norice 7 y ttven občine); rdečica 1; srbeli;.? ^ (8 izven občine); nalezli Vnetje jeter 16 (1 izven obči-8^vkna,ez'iiv0 vnetje priušesne R*znan voznik plazil Koprčanko %>f-6raj 015 9-30 80 sPre-ieli na T-24-1 ,emni oddelek glavne bolnišnice Sohi 0 jugoslovansko državljanko t)fA° Anderlič por. Jurjevčič iz Koli^ ^i se bo zaradi odrgnin po la- ^avitler I*. °i..0l?pove^ovanju mestnega redar ’ ** je žensko pospremil v bolniš Proti zaprtja opekarne v čemurju in zaradi nevzdržnih razmer v Benečiji je bila v nedeljo protestna manifestacija s sprevodom ran po levi roki morala Približno 5 dni. Manifestantom so spregovorili posl. Llzzero (na sredi), Predan (levo), Klodig (desno) in Petričič (spodaj) Po železnici Gorica-Nova Gorica nožen prevoz blaga za «tretje države» Včeraj je prišel prvi tovorni vlak z živino iz Poljske - Prehod pri Gorici ho razbremenil železnici v Trbižu in na Proseku - Od 29. januarja spet uvoz blaga po železnici Iz Nove Gorice so včeraj dospeli v Gorico po železnici prvi vagoni natovorjeni z živino iz Poljske. Goriški železniški prehod je torej od včeraj dalje dejansko usposobljen za prevoz blaga iz tretjih držav. Vest .je seveda razveselila ne le uvoznike in špediterje, ki jih stvar v tem trenutku direktno zanima. marveč vso goriško javnost, posebno gospodarstvenike in tudi politike, ki so se za stvar dolgo vrsto let zavzemali. Pogovarjali smo se s predsednikom trgovinske zbornice geometrom Dediom Lupierijem. Izrazil nam je svoje zadovoljstvo, dejal nam ie da to prinaša precejšnje možnosti za goriško gospodarstvo. Pogodba med italijanskimi in jugoslovanskimi železnicami ni še sicer podpisana, je pa to stvar nekaj dni, kajti na zadnjem dvostranskem sestanku, ki je bdi pred nekaj mese-v Rimu so pogodbo praktično zaključili, podpisali pa jo bodo ob koncu februarja letos. Včerajš-vlak, bi bil moral priti že v torek, pa se .ie stvar za štiriindvajset ur zakasnila. V vagonih je bila živina iz Poljske, za katero je ministrstvo za zdravstvo dalo dovoljenje. da se lahko uvozi tudi po goriškem železniškem prehodu. Gorica je bila do sedaj na tem področju hudo prikrajšana. Ko so pred več kot desetimi leti po precejšnjem premoru spet uvedli železniško zvezo med goriškim in novogoriškim kolodvorom, so smeli po tej železnici voziti le vlaki, ki so penašali blago proizvedeno y Italiji in namenjeno v Jugoslavijo in pa obratno. Ni bilo moč prenašati po teh tračnicah blaga, ki je v Italijo prihajalo iz vzhodnih držav izjemo Jugoslavije in ista prepoved je veljala tudi za prevož blaga v obratno smer. Le v nekaj izrednih primerih, ko je bil mejni prehod na Tržaškem začasno zaprt ali ko je bila neuporabna ponteb-ska železnica, so skozi soriški prehod vozili vlaki s takim za Gorico »prepovedanim* blagom. Logično je, da so bili vmes določeni interesi gospodarskega značaja. Uvozniki, ki so v svoie objekte na drugih prehodih investirali precejšnje vsote, so hoteli te svoie objekte čimbolj izkoriščati. To je tudi razum1 n vo. zaradi tega pa je troelo goriško gospodarstvo. ljen sprejeti vsakdanje večje tovo- republikansko stranko v goriškem re. Morda bi se v bližnjih letih pri nas razvila precejšnja dejavnost na tem področju, podobna oni na postaji Prosek pri Trstu. Ko bi do tega prišlo bi bilo pri nas dela za precejšnje število ljudi, od špediterjev do težakov in železničarjev. Seveda bi pri tem zaslužile tudi postranske dejavnosti. Občinska seja v Sovodnjah Jutri, v petek, 4. t.m. ob 19. uri bo v Sovodnjah seja občinskega sveta. Občinski odbor je zanjo pripravil dnevni red, na katerem Je poročilo župana češčuta o aktualnih zadevah, dalje potrdilo zaključnih računov za ureditev javne razsvetljave ter za dela pri obnovi šole na Vrhu. Obravnavali bodo tudi načrt za ureditev vaških cest, pri čemer bodo morali podaljšati prvotno določeni rok. Ker je to prva letošnja seja, bodo določili na njej tudi letno nagrado županu za tekoče leto ter odobrili nekatere od-borove sklepe, ki jih je ta sprejel v času od zadnje seje. Na koncu se bodo pogovorili še o raznih drugih občinskih zadevah, ki niso izrecno na dnevnem redu. sile razmer. Priča smo bili v januarju, da so morale italijanske železnice za nekaj tednov zapreti vse dohode v državo, ker so se na železniških tirih kopičili tisoči vagonov. Posebno ie bila v tem oziru obremenjena pontebska železnica in le zaradi začasne prepovedi uvoza so lahko spet pred nekai dnevi, 29. januarja, pričeli ponovno priha-;ati v državo tovorni vlaki. Kljub temu pa je pontebska železnica preobremenjena. Kar se tiče živine pa imajo uvozniki včasih tudi precejšnjo izgubo, kajti živina ostaja po več dni v vagonih na področju od Trbiža do Vidma in zaradi padanja teže izgubi na vrednosti. Zaradi tega so se odločili, seveda z dovoljenjem ustreznih državnih oblasti, za prevoz takega blaga skozi Jugoslavijo. Vagoni prihajajo iz Avstrije na jugoslovansko ozemlje, vlaki potujejo do Soški dolini in vstopijo v Italijo pri Gorici. Pot je krajša, kar pa ie važnejše, železnica po Soški dolini ie malo obremenjena in tovorni vlaki, ki bodo odslej tod potovali, bodo koristili tudi jugoslovanskim železnicam. Predvidevanja za prihodnost. Geocn. Lupieri nam .ie dejal, da si želi, da bd se ta promet čimbolj razvil. Goriški kolodvor ie priprav- Kmalu nova pogodba za tovarne likerjev V Rimu bodo danes pričeli pogajanja za obnovo delovne pogodbe za delavce uslužbene v tovarnah likerjev, žganih pijač ter v polnilnicah vin. Tiskovno poročilo o tem so nam poslali goriški sindikati. V prihodnjih dneh bo v zvezi s tem nekaj stavk. V Gorici imamo vrsto tovarn likerjev, ki delujejo na območju proste cone, t.j. tovarne Co-mar, Ciemme, Aster, Rigonat, Can-ciani, Candolini, Damar. Med raznimi zahtevami sindikatov lahko omenimo zagotovljeno plačo, enotno klasifikacijo, trideset dni dopusta na leto, 20.000 lir mesečnega poviška plače, priznanje tovarniških svetov. • V soboto 5. februarja ob 16. uri se bo nadaljevala seja pokrajinske- CLN, po vojni, ko so zahodni zavezniki prevzeli civilno oblast v Gorici in So odstavili slovenskega župana dr. Karla Rutarja, je bil odv. Stecchina imenovan za predsednika občine, t.j. za župana. Na tem mestu je ostal vse razdobje zavezniške vojaške uprave in še dalje, po povratku italijanske uprave v Gorico, do volitev v letu 1948. Nato je še kot odbornik sodeloval v občinski upravi. V zadnjih letih je bil hudo bolan in je tudi oslepel. Pogreb bo danes popoldne. SINDIKATI PROTESTIRAJO! Danes v Gradišču delavci pred sodiščem Obtoženih je sedem delavcev, ki so lani zasedli tovarno Mucchiut - Solidarnost številnih tovarniških svetov Pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL izrekajo svojo popolno solidarnost sedmim delavcem, ki bodo morali danes pred sodnika v Gradišču, obtoženi, da so zasedli tovarno Mucchiut v Gradišču lani spomladi. Sindikalne organizacije se obračajo na javno mnenje z opozorilom, da gre za še en znak ustrahovanja, s katerim hočejo delavstvu odvzeti pravice, ki si jih je to priborilo z večletno borbo Sindikati upajo, da bo sodišče v Gradišču pravilno ravnalo s prijavljenimi delavci. Sindikati so tudi poslali protestne brzojavke ministru za pravosodje, predsedniku poslanske zbornice, predsedniku senata, predsedniku deželnega odbora deželne- mu odborniku za delo. prefektu, županu v Gradišču. Solidarnostne brzojavke pa so poslali prizadetim delavcem. Svojo solidarnost so izrazili tudi tovarniški sveti in notranje komisije številnih tovarn v naši pokrajini. Gledališki uspeh sinoči v Gorici Igralci tržaškega Slovenskega gledališča so sinoči doživeli v gledališču Verdi uspeh s svojim delom «Tramvaj poželenje» ameriškega pisatelja Tennesseeja Williamsa. Goriški Slovenci so odlične igralce ponovno navdušeno pozdravili v svoji sredi. SVETOVALEC BATTELLO (KPI) NA OBČINSKI SEJI: Nadaljevati pogovor med strankami ki se sklicujejo na ustavo Svetovalec Bratina je govoril o najbolj nujnih vprašanjih slovenskih šol in o jezikovnih pravicah Goriški občinski svet je nadalje-1 vod. Zahteval je takojšnjo izdela- ga sveta v Gorici. Na njej bodo razpravljali o letošnjem proračunu, ki izkazuje, kot smo že omenili, Časi so se spremenili, tudi zaradi 930.000.000 lir primanjkljaja. Umrl je nekdanji župan odv. Giovanni Stecchina V goriški bolnišnici San Giusto, kjer je bil že dolgo časa, je včeraj umrl 85-letni goriški odvetnik Giovanni Stecchina. Pravno fakulteto je dokončal leta 1911 v Gradcu, med zadnjo vojno je zastopal italijansko miUMM^MMMiimimiiiiiimiiimiiiinmmiiiimuiumuMmniiiiMiHmnMuinuMHHMumimmuMM11111 SKLEP GORIŠKEGA VODSTVA Odbor SDZ nezadovoljen Stranke levega centra ne rešujejo vprašanj slov. manjšine val z obravnavo proračuna za leto 1972. Temu vprašanju je doslej posvetil že več sej in .jih bo moral še nekaj, preden se bo pregrizel do konca, zakaj sedanji splošni diskusiji bo pozneje sledila še diskusija o posameznih proračunskih postavkah. Pred nadaljevanjem razprave ie župan Martina počastil spomin odvetnika Giovannija Stecchine, ki je včeraj umrl v Milanu v starosti 86 let. Pokojnik je bil v prvih povojnih letih pomembna osebnost v Gorici, saj je bil pod zavezniško vojaško upravo občinski predsednik, nato Da občinski svetovalec in odbornik. Predstavnik SDZ prof Bratina, ki se je včeraj mrvi prijavil k besedi. je v uvodu pozval vse politične sile, naj podprejo peticijo SDZ ter zakonske osnutke ter predloge drugih političnih skupin za globalno zaščito naših skupnosti, hkrati pa se je vprašal, kako je mogoče obljube občinskega sveta o zaščiti vskladiti z odkupi terenov v industrijski coni in za avtoport, ki so slovenska last. po 700 Idr za kvadratni meter. Zahteval je uresničenje lanskega programa o gradnji slovenskih šol v Ul. Čampi, ki zanje v letošnjem proračunu ni določen noben znesek, ampak se govori samo o 230 milijonih namenjenih za u»orabo šele čez nekaj let. Svetovalci so si mogli iz njegovih besed o stanju slovenskih šol ustvariti sliko revnih razmer zlasti v Ul. Croce, kakor tudi v Ul. Randaccio in položaj, v ka terem je trgovski strokovni *a vo načrta ter čimprejšnjo izgradnjo slovenskega šolskega centra, nadalje odprtje novega vrtca v Ul. priznavamo, da smo napredovali v našem mestu, toda zaradi pomanjkljivosti v proračunu bo i-mel naš nasprotujoči glas značaj Toriani, poimenovanje ulic po slo- konstruktivne in spodbujajoče kri- venskih zaslužnih možeh ter namestitev slovenskih imen ored našimi vasmi. tike. Seja se je pričela ob 18.30 in se zaključila nekaj pred polnočjo. Izvršni odbor Slovenske demokratske zveze v Gorici nam je poslal v objavo naslednje sporočilo: »Ob prisotnosti svojih predstavnikov v goriški občinski in pokrajinski upravi se je sestal izvršni odbor SDZ ter preučil sedanji politično-upravni položaj ter posledice v odnosih s strankami leve sredine. Na sestanku so ugotovili, da več vprašanj, ki zadevajo splošni ali specifični sektor, kakor tudi vprašanj, ................................ SREDI NOGI V TRŽIČU Neznanci napadli in pretepli zdravnika Kaže, da gre za maščevanje ali ljubosumje Vlomilci odnesli pol milijona lir Prednjo noč, ko sta bila gostilničarka Veneranda Pavletič in njen sin v svoji gostilni v pritličju hiše v Ulici Cosulich 96 v Tržiču in gledala televizijski spored, so vlo- v prvem nadstropju in odnesli pol milijona v gotovini ter nekaj dragocenosti. Vlom sta prijavil« policiji, ki vooi preiskavo, a do sedaj brez uspeha. Prejšnjo noč ob 0.30 sta dva | milci obiskali njuno stanovanje neznanca, menda sta imela tudi o-braz zakrit, napadla pred njegovim domom v Ulid Marziale v Tržiču zdravnika dr. Vinizzija de Polla ter ga temeljito premikastila. Pri tem je zdravnik padel na tla in takrat sta ga napadalca menda tudi obrcala v obraz, da je padel v nezavest ter zbežala. Ko je prišel k sebi, se je odplazil v hišo, od koder so telefonirali po rešilca. ki ga je odpeljal v bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili številne poškodbe po obrazu, na zatilniku, na čelu in na desni roki ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Zadevo so prijavili karabinjerjem, ki vodijo preiskavo. Za sedaj niso dali še nobene izjave. Vsekakor izključujejo roparski napad za krajo in zdi se, da gre za zadevo, v kateri so po sredi tudi ženske, zaradi maščevanja ali ljubosumja. Zdi se, da so karabinjerji s tem v zvezi aretirali tudi dve osebi, vendar se ne vo, itt so napadalci ali mandanti. ki se izrecno nanašajo na slovensko manjšino, ne preučujejo in rešujejo, kol je bilo določeno v programih in obvezah strank. SDZ je zavoljo tega nezadovoljna in bo zato zavzela stališče, da se sedanji položaj odpravi.* Iz £ori&kega matičnega urada Na goriškem matičnem uradu so 1. februarja prijavili 3 rojstva in 5 smrti. ROJSTVA; Paola Perisutti, Mau-ro De Luca, Marco Brandolin. UMRLI; upokojenec 68-letni Giuseppe Bigot, upokojenec 62-letni Bogomir Prinčič, upokojenec 67-letni Benvenuto Valdemarin, upokojenka 70-letna Eugenia Martellos, gospodinja 51-letna Nada Cegan por Framdolič. 2. februarja so se v goriški občini rodile 3 osebe, umrle pa so štiri. ROJSTVA: Eriča Puntin. Cristina Bazzo in Andrea Ommo. UMRLI SO: 58-letni upokojenec Francesco Buiatti; 65-letna upokojenka Marija Calligaris; 69-letni železničar Angelo Rinaldi in 85-letni upokojenec Giovanni Stecchina. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V ITALIJI priredi v nedeljo, 6. februarja 1972 ob 16.30 v PROSVETNI DVORANI, Verdijev korzo 13 v Gorici, OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO Uvodni govor bo imel prof. Milko Rener, Sodelujejo: Združeni pevski zbori z Goriškega (Srečko Kosovel, Jezero, Kras, Nonet, Oton Župančič, Briški grič); Člana Slovenskega gledališča Mira Sardočeva in Stane Starešinič; Po govoru misina Coane, ki je v zvezi z nasilnim odkupovanjem slovenske zemlje govoril o našem rasizmu ter ugotovil razloge za ne-gibnost občinske politike v notranjih sporih v levem centru, ie spregovoril demokristjan Piani. Odvetnik Battello (KPI) ie dejal, da se napetost v odnosih znotraj levega centra odraža tudi v proračunu. Dokaz takšnega stanja je tudi pomanjkanje županovega poročila. Napetost in neodločnost v izvajanju občinske politike ne more odstranjevati težav, s katerimi se srečuje naša skupnost. Zato smo se znašli v položaju, ko moramo na nekatera bistvena vprašanja hitro odgovoriti, ali pa nas bo razvoj prehitel ter nas začel bremeniti z drugimi še težjimi vpra sanji. V primerih s stanjem izpred 8 let se je marsikaj spremenilo. Sile, ki se sklicujejo na ustavo. SS" pogovarjajo med seboj. V tem kontekstu je prisotna odporniška misel, ustvarili smo podlago za demokratične odnose, zavrnili smo revanšizem. Če pride do predčasnih volitev, bodo vsi ti dosežki na preizkušnji, ker bo desnica spet pogrela svojo staro tezo o neredih in o potrebi po trdi roki. Kliub tem pozitivnim premikom obstajajo nasprotja, ki zavirajo razvoj. Osnovni problem v tem pogledu je gospodarsko -družbenega značaja Naš odbor mu posveča premalo rvvmrnnsti. Mi še nismo našli svoiega mesta v deželnem okviru. Kaj bo z nami, ko ne bo več proste cone? Snoznali smo. da smn mori. toda te<*a ni smo praktično izpeljali Preveč vidimo samo mesto, premalo pa njegovo povezavo s pokrajinskim zaledjem v okviru konzorcija. To je po moji sodbi naivočia s'abost in o tem želim od odhora iasen odgovor. V proračunu niso dozoreli še drugi problemi Študentom moramo zagotoviti nekatere infrastrukture: dijaški dom. menze, prostore za izkoriščanje prostega časa. Hvalevredne so pobude odbornika dr Tomasicha (primer u-reditve v zavodu Lenassi ter stiki z družino), toda uspehi bodo trajni, samo tedaj, če jih bodo podpirali vsi odborniki in če se bodo vsi znali odpovedati miselnim predsodkom Potrebno ie spremljati potrebe delavcev in razširiti avtobusno omrežje na vse občinsko ozemlje ter na sosednje občine. Urediti moramo tudi cestno omrežje, zgraditi nove mostove in podvoze ter se lotiti vprašanj zasebnih prevozov v vse večjem mestnem kaosu, pa čeprav bi s tem trčili ob ozkost interesov ljudi, ki bi jih desnica prav gotovo izkoriščala. Zahteval je pravilno politiko glede gradnje stanovanjskih hiš s pomočjo zasedbe zemljišč in pridobitvijo gradbenih kreditov. Naše osnovne pripombe glede manjšine — je dejal odv. Battello — je že prejšnji dan povedala naša kolegica svetovalka Vilma Brajnik. Od odbora zahtevamo, da se pogumno loti teh vprašanj in da se odločno distancira od desnice, ki noče razumeti, da je naša prihodnost odvisna od odnosov zlasti z Jugoslavijo. Zavrniti moramo desničarske špekulacije okoli bencina in poudariti naše stališče po prijateljskem sodelovanju s sosedom. Povedati moramo, da zavračamo revanšizem desnice, ki goji skrite račune na račun težav v Jugoslaviji, in da je v našem interesu njena popolna stabilizacija. Odbor si mora zastaviti ta vprašanja in jim v reševanju biti tudi kos. Mi sicer KLUB «SIMON GREGORČIČ > GORICA vabi na zanimivo predavanje o naših ljudskih običajih. Fotoreporter MARIO MAGAJNA iz Trsta bo jutri, 4. februarja ob 20.'30 v dvorani na Verdijevem korzti I predaval o temi KRAŠKA OHCET Svoja izvajanja bo ponazoril z nad 200 barvnimi diapozitivi. Godalni kvartet šole Glasbene matice (Oskar Kju-der, Črtomir šiškovič, Katja Kralj, Iztok Kodrič); Pevski zbor »LIRA* iz Kamnika. Vljudno vabljeni! Gorica VERDI ob 16.30 <11 giorao dei lun-ghi e pazzii, OTlteed in C. Bergen, barvni ameriški film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.15-22.00: «11 merlo ma-schio*. L. Buzzanca in L. Antonelli. Ital. kinemaskop v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 16.45—22.00: »Africa ama». Italijanski dokum. v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE ob 17.00: »Andate aU'in-femo e dite al diavolo che vi man-da Clegg*. G. Wynne in G. Hope. Ameriški skope v barvah: mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA ob 17.00: «H 2 S», D. Gil-more in P. Poli. Ital. barvni film: mladini pod 14. letom prepovedan. IržiC AZZUKRO ob 17.30: »Anime nere», D Hopper in McCrea. Kinemaskop v barvah ENCELSIOR ob 16.00: »Addio fratel-lo crudele*, C Ramtlin in O Fo-bia. barvni film PRINCIPE ob 17.30: «La iotta del sesso 6 miliom rfanni fa». J. Ege in T, Bromier. \om Gorim SOČA (N. Gorica): »Fradiavolo*. a-meriski film — ob 18. in ob 20. SVOBODA (Šempeter): »Django proti Sartani* itbianski barvni film — ob 18. in 20 PRVACINA: danes zaprto. RENČE: »Um vlada* francoski barvni film — ob 19 SFMPAS: »Prijateljica*, italijanski barvni film - oh 19 30, KANAL: danes zanrto. DESKLE: «Zaliuhliene žene*, francoski barvni film - ob 19.30. DEŽURNI LEKARN! V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna DTTDTNE. Trg sv Frančiška 5. tel 2124 V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Dr Rismondo* - Ul. Tnti 52. tel. 72701. Izlet v Istanbul (Turčija) priredi ustanova ETSI - CISL v dneh od 17. do 19. marca. Odhod iz Trsta 17. marca ob 15. uri z avtobusom v Ljubljano in z Brnika z letalom v Istanbul. Cena 48.000 lir. Vpisovanje v Gorici, Ul. Roma 20; pri vpisu predujem 20.000 lir in podrobnejša pojasnila. Prvomajski izlet v Moskvo z letalom iz Ljubljane od 29. aprila do 2. maja. Cena 65.000 lir. Pri vpisu 40.000 lir. Podrobnejša pojasnila in vpisovanje Gorica, Ul. Roma 20, tel. 33-21. PD «BRIŠKI GRIČ* IZ ŠTEVERJANA PRIREDI 12. 2. OB 21. URI PUSTNI PLES v PROSVETNI DVORANI v GORICI LOV NA VOJNEGA ZLOČINCA SE NADALJUJE Bivši nacist Altmann se skriva v La Pazu Notranji minister Zamora nima časa za Beato Klarsfeldovo, za bivšega esesovca pa ga ima - Tudi Altmannova žena se skriva LA PAZ, 2. — Zadeva bivšega nacista Klausa Altmanna se zapleta. Pravzaprav je to bolj ali manj normalno. Vlade nekaterih latinsko-ameriških držav so prav gotovo bolj naklonjene bivšim nacistom kot pa demokratičnim državam ali ustanovam oziroma žrtvam teh zločincev in ščitijo raje> zločince, kot da bi jih preganjale ali izročile sodiščem prizadetih dr- žav. Bolivija glede tega ni na zadnjem mestu, posebno od lanskoletnih sprememb v vladi, ko je demokratično vlado predsednika Juana Joseja Toresa zamenjala sedanja desničarska vlada. Klaus Altmann, za katerega se trdi, da je bivši načelnik nacistične policije gestapa v Lyonu v Franciji Klaus Barbie, se je «u-maknil* v neko vilo v predmestju La Paza. Da bi kdo ne mogel temu bivšemu nacističnemu častniku do živega, so bolivijske oblasti postavile pred vilo svojo policijo, ki Altmanna-Barbiea varuje noč in dan. Sicer je res, da bolivijska vlada «še razpravlja* a tem, ali naj ugodi francoski zahtevi po izročitvi vojnega zločinca ali ne, vendar vse kaže, da bo zahteva francoske vlade ostala neizpolnjena. Tako so vsaj trdili davi v tukajšnjih dobro obveščenih krogih. Zahtevo po izročitvi ali po tako fMiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiMimiiiiimHtiiiimuiiimm Zelo dobra v «skromna» Skoda V množici najrazličnejših tipov vozil se tudi pri nas srečujejo vozila češke proizvodnje slovite znamke Škoda. Kaže, da bo teh vozil v prihodnosti vedno več tudi pri nas, kajti vozilo Škoda se ved- no bolj uveljavlja zaradi vrlin in nenazadnje tudi zaradi zelo dostopne cene. V zadnjem času se posebno dobro uveljavlja vozilo, ki je izrazito športnega značaja in ki ga poznamo pod siglo »S 110 GT». To vozilo ima celo vrsto prednosti ali vrlin in bo v kratkem na razpolago tudi na italijanskem trgu, ker ga bo rimsko podjetje «Motorest» moglo uvažati v zadostnem številu. Novi tip so pripravili po zahtevah sodobnega človeka, ki ima rad udobje in tudi dovolj naglo in hkrati solidno vozilo. Kot smo že rekli ima «S 110 GT» motor od zadaj in kubaturo 1107 cm. Pri obilnih 500 obratih motor da 63 konjskih sil moči, tako da bi veliko več od tega motorja ne mogli pričakovati, kolikor bi seveda ne prešli na kako izključno športno verzijo z visokim številom o-bratov, zato pa tudi s kratkim življenjem. Vozilo, ki ima četvor-na vrata in pet sedežev, zadovolji tudi zahtevnega vozača, pri tem pa ostaja vozilo »skromno*, saj je poraba goriva razmeroma nizka. Ta »skromnost* pa se odraža le v porabi goriva in v vzdrževalnih stroških, kajti sicer je karoserija in oprema dobro dodelana, hkrati pa vozilo razpolaga z vrsto prednosti, ki jih ne srečujemo na marsikaterem drugem sorodnem vozilu. Mislimo pri tem na že vgrajene luči za vzvratno vožnjo, na zračenje vozila, na sedeže, prvih in zadnjega, ki se dajo spremeniti v dokaj udobni ležišči, na otiralec s štirimi brzinami in na razne druge »malenkosti*, ki so tako prijetne posebno na dolgih vožnjah. Poleg že navedenih udobij pa so tu še tehnične prednosti glede zavor, odličnega motorja, štirih popolnoma sinhroniziranih prestav itd. Vozilo pri vsej skromni kuba-turi in komaj 5000 obratih zmore brzino obilnih 150 km na uro. Pri tem pa še poslednji podatek: na italijanskem trgu, kjer se cene vozilom neprestano dvigajo, ga dobimo že za 1,090.000 lir, kar vsekakor ni veliko za vozilo te kuba-ture in teh vrlin. imenovani ekstradiciji je bolivijskemu ministru za zunanje zadeve izročil sam francoski veleposlanik v Boliviji Jean Louis Mandereau, ki da je zunanjemu ministru predložil tudi ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da je Altmann v stvari Barbie, da je bil v času okupacije načelnik gestapa v Lyonu, da spada Altmann-Barbie med vojne zločince, da je v času druge svetovne vojne dal mučiti in pobiti na stotine francoskih borcev za svobodo, da je bil Klaus Altmann — Klaus Barbie koj po vojni sojen in obsojen na smrt itd. itd. Klaus Altmann, ki zanika, da bi bil on Klaus Barbie, pa čeprav so glede tega na razpolago ne le številne indicije, med drugim točni datumi rojstev njegovih dveh otrok, pač pa tudi konkretne slike iz dobe, ko je še nosil gestapovsko uniformo, je danes star 56 let in je prišel v Bolivijo leta 1951, kjer so mu bolivijske oblasti kmalu dale bolivijsko državljanstvo. Altmann odločno zanika, da bi bil Barbie in seveda, da bi bil kriv smrti številnih francoskih rodoljubov, ki jih je načelnik gestapa v Lyonu dal pobiti. Altmann priznava le, da je bil v času druge svetovne vojne esesovski poročnik, da pa ni imel in nima nobene zveze s kakršnim koli pokolom Vtem ko se je Klaus Altmann oziroma Klaus Barbie skril v neko vilo v predmestju La Paza, kjer ga ščitijo pred »sovražniki* bolivijsKi policijski agenti, se je njegova žena Regine VVilheims skrila nekje v preamestju Lime. Tudi žena »esesovskega poročnika* se boji in perujske ooiasti so ji postavile zaščito, da bi je kdo ne ugrabil, kajti »okoli njenega stanovanja so krožile sumljive skupine ljuda*, ki da »niso kazale nobenih prijateljskih znakov*. Strah Kegine VVilheims pred antifašističnimi »komandosi* je po mnenju nenaterm »uradnih krogov* utemeljen, ker da bi jim mogla u-grabijena žena služiti kot talka, da bi prišli do njenega moža Klausa Altmanna - Klausa Berbiea. Tutu itegine VVilneims-Altmann je stara 56 let. Sedaj se je zatekla pod okrilje nekega drugega nemškega begunca, ki že dolgo let živi v Peruju. Zaščito je našla pri Fredericku Schwendu, kjer noče sprejeti nikogar. Vendar pa je pristala na telefonske pogovore s časnikarji, katerim je povedala, kar smo že prej omenili, da je namreč zapustila svoj dom zato, ker je o-paziia, da krožijo okoli njenega doma neznanci, skupine antinacistov, ki da ji prav gotovo ne želijo nič dobrega. Klaus Altmann je prišel v La Paz pretekli teden. Prišel je iz Lime, kjer je zadnje čase živel. Pribežal pa je pred Beato Klarsfeld, ki spada med tiste Jude, ki bivšim vojnim zločincem ne dajo mirnega življenja. Beata Klarsfeld spada v krog mednarodne judovske zveze, ki jo je poslala v Peru, Kjer je Aitmann-iiaroie živel zadnje mesece. Ženska ni bila gotova, da gre za vojnega zločinca s tem imenom toda pariški «L’Aurore» je o tem pisal in Klarsfeldova je hotela to preveriti. Klarsreldova je izjavila časnikarjem v La Pazu, da je hotela prepričati francoskega veleposlanika v Boliviji, naj bi skupaj nastopila in zahtevala izročitev Altmanna-Barbiea. Toda francoski diplomat je baje ni hotel niti sprejeti, z druge strani pa bi bilo nesmiselno pričakovati, da bi bolivijske oblasti poslušale njene zahteve o izročitvi Altmanna. To je skoraj gotovo, kot je tudi več ali manj verjetno to, kar se piše v bolivijskem tisku, da namreč bolivijske oblasti ne nameravajo izgnati Altmanna, pač pa Beato Klarsfeld, ker da je kršila zakone o vstopu in prebivanju tujih turistov v deželi*. Francoski veleposlanik Jean Louis TOKE SVETIKA 300. lil ASA TRETJA KNJIGA Leban se je prisrčno nasmejal in jih postrani pogledal: «2e na Pokljuki me je poklical iz čete in me vprašal: Ali res znaš francoski?’ sem dejal Nekaj časa me je nezaupljivo motril, potlej pa vprašal: ,No, kako se reče drevo?’ ,L’arbre.’ ,In hiša?’ ,La maiscn* .Pa puška?’ ,Lo fusii.’ ,Pa čevelj?' ,Le soulier’ ,Pa menažka?’ ,La garnel le ’ Takole sva se menila. Ti pa res znaš,’ ml je rekel, ker sem odgovarjal hitro, kot bi streljal. .Dobro, postavljam te za komandirja francoske čete.’ Ko sem čez nekaj mesecev vprašal Karla, kje se je naučil francoski, ko me Je tako spraševal kot profesor dijaka, se je zakrohotal. ,Saj sploh ne znam! Obvladam samo tri jezike: tista dva v čevljih in svojega, pa še tega slabo, ker bi bdi drugače najbrž komisar.’« Dobro uro so ostali pri Jurišnikih in se menili, kam bi udarila četa in preizkusila svojo udarno moč. Kam drugam kot v Dolomite, med bele. »Noter do Ljubljane vas bomo poslali s polnimi nahrbt- Mandreau pa je, kot smo povedali v začetku, izročil bolivijskemu zunanjemu ministru zahtevo po ekstradiciji Klausa Altmana-Klau-sa Barbiea. Točno se ne ve, kako je veleposlanik zahtevo utemeljil, vendar je skoraj gotovo, da so zahtevi priloženi ustrezni dokumenti o čemer smo spregovorili v začetku. Z druge strani pa se ve, da je pred dvemi dnevi bolivijski notranji minister Mario Adet Zamora poklical k sebi nacističnega zločinca. ki da ga je zaslišal, na kar se je Altmann-Barbie »umaknil* v vilo v predmestju La Paza. Bolivijski minister za notranje zadeve, ki je imel dovolj časa, da je sprejel vojnega zločinca, ni smatral za umestno sprejeti Beato Klarsfeldovo, Slika s torkovega večera v Slovenskem klubu, kjer so pri »okrogli mizi« razpravljali o študentovskem gibanju slovenskih srednješolcev. Pri ((okrogli mizi« so sodelovali srednješolci Antek Saražin, A-lenka Rebula in Igor Sancin ter visokošolci Nadja Filipčič, Breda Pahor in Vinko Sandal KNJIŽNE NOVOSTI Kaj je dala letos Mohorjeva družba Poleg tradicionalnega koledarja 2 poučni in 2 leposlovni knjig' Mohorjeva družba s sedežem v Celju je, kot vsako leto, ob koncu leta 1971 izdala svojo običajno knjižno zbirko namenjeno najširšemu krogu slovenskih bralcev. Kot običajno. je knjig več, dve sta poučni, dve leposlovni, povezuje pa jih tradicionalni koledar. Čeprav je Mohorjeva družba lani dobila novo vodstvo, ki obeta nekaj novega duha in modernizacije v izdajanju knjig te naše najstarejše založniške hiše, pa je vsaj za sedaj ostalo v glavnem še vse pri starem. Le sprejetje pisatelja Pavleta Zidarja in njegovih dveh kratkih romanov v tradicionalno zbirko slovenskih večernic kaže na obetani premik v založniški dejavnosti, zlasti v izdajanju vsakoletne knjižne zbirke kot poglavitne izdaje Mohorjeve družbe. ..........................................................................................................................................nniii........................................................■■■iiiimiiiiiiimmiiii...................................................... «CRNI BISER» PELE JE ŠE VEDNO V OSPREDJU Najbogatejši športnik še vedno bogato služi Strogo odmerjen čas • Lastnik banke se zaveda, da potrebuje svetovalcev Se se ni odrekel nogometu, vendar se poganja za žogo te za dobre denarce Dokler je kak umetnik, pevec, športnik in sploh popularen človek še aktiven, je ves čas «na dnevnem redu*, ko pa se umakne v zatišje ali ko ga »čas prehiti*, ga v kratkem tudi njegovi dovčerajš-nji oboževalci pozabijo, kajti na njihovo mesto so prišli že novi ljudje, novi idoli, ki pritegnejo pozornost nase. Ni pa tako z zna nim brazilskim nogometašem Pe-lejem, ki se je, kot vemo, lani »umaknil v zasebno življenje*. Pe le je zapustil »mednarodno* nogometno igro in se začel ukvarjati s filmom, petjem in — posli. Pele je namreč najbogatejši »bivši as*. Že prej, preden se je umaknil iz svetovne športne arene, je bil lastnik tovarn, celih mestnih četrti, velikanskih posesti in delnic, se daj pa se ukvarja tudi s filmsko industrijo in še z marsikatero dru go dejavnostjo. Pri tem pa pazi, da bi ga njegovi bivši oboževale' ne pozabili... poslovnimi partnerji, se sestane Svoje stranke Pele sprejemam*: ,s...sv.ojimi svetovalci. Ip,„tega ni razkošni pisarni in k njemu h* lahko priti, saj se mora človek najaviti tudi kak teden vnaprej. Vedno je oblečen po najnovejši modi in na sebi ima tudi precej »bleščeče kovine*. To se pravi, da se Pele glede tega ni veliko spreme nil od one dobe, ko se je tako rad pobahal na nogometnem igri šču. In vendar je njegovo obna šanje s strankami obnašanje umir jenega poslovnega človeka, nje gov glas pa glas treznega člo veka, ki vsako stvar dvakrat premisli preden o čemer koli odloča. Sicer pa ne taji, da je bogat, saj vsakomur takoj pove, da je »njegova* banka za to ali ono stvar zainteresirana, da »njegovo* podjetje posluje s tem ali onim, da «njegovo» zemljišče tu ali tam pri dobiva na veljavi itd. Težko je z njim imeti daljši razgovor, kajti telefoni na njegovi pisalni mizi neprestano brnijo in kadar koli s kom govori, iz njegovih ust ne prihajajo več izrazi, ki so značilni za nogometaše, pač pa izrazi poslovnega človeka. Govori le o delnicah, kreditih, bilancah itd. itd. In pri tem je Pele popolnoma v svojem elementu. Nič ni na njem izumetničenega, nekdanjega. Tudi kar se tiče delovnega dne, je Pele izključno in izrazito posloven človek. Ves njegov dan je do minute razdeljen na razne o pravke in opravila. Na veliki pisalni mizi ima ploščo iz dragega lesa in na njej je v bleščečih črkah napisano njegovo pravo ime, pod tem pa je zabeležena tudi njegova funkcija, da je namreč direktor Bance Industriale di Cam-pina Grande. Tej svoji banki Ed-son Arantes do Nascimento, kot se Pele v resnici imenuje, more slavni nogometaš posvetiti le eno uro na dan. Drugi posli ga namreč silijo v druge ustanove. Zato ima pred vrati dragocena nagla športna vozila s preizkušenimi šoferji, ki ga prevažajo iz tega dela mesta v drugega, včasih tudi v notranjost Brazilije. Pele se zaveda, da mu nogomet, kar se poslovne vzgoje in prakse tiče, ni dal veliko, zato se vsak dan sestaja na posvete s svojimi pravnimi in ekonomskimi svetovalci. Preden se sestane s malo, če upoštevamo čas, ki ga posveti banki, čas, ki ga posveti svetovalcem in čas, ki ga posveti poslovnim partnerjem. Pri vsem tem Pele najde kako uro tudi za narekovanje spominov, ki bodo izšli v knjigi z naslovom «Jaz, trikratni svetovni prvak*. In v Braziliji ga skoraj ni človeka, Id bi z nestrpnostjo ne pričakoval izida te knjige. Založnik si že zdaj mane roke nad zaslužkom, ki ga bo s to knjigo imel. Bivši nogometaš je zelo skromen v svojih zahtevah glede hrane. Njegova hrana je skoraj vegetarijanska in skoraj nikoli ne" sedi za mizo sam, pač pa ima v gosteh poslovne prijatelje ali partnerje. Ko opravi vse to, ga čaka novo delo, nov poklic — filmskega človeka. Sedaj - namreč pri pravlja snemanje svojega prvega filma, ki nosi delovni naslov »Na maršu*. Pozno popoldne, že proti večeru pa čaka Peleja še njegova poslednja obveza — nogomet. Seveda Pele ni več igralec, kakršen je bil nekoč. Toda brazilska publika prihaja na sleherno tekmo, kadar igra Pele, da ga vsaj vidi. Kadar v tisku objavijo vest, da bo nastopil Pele, je stadion gotovo razprodan. In tudi tu je Pele — posloven človek. Računajoč z dejstvom, da je od siromašnega predmestnega dečka postal z no- gometom velik bogataš, bi mogli pričakovati, da bo svoje sedanje nogometno izživljanje vršil brezplačno. Pa ni res. Pele dobiva •-» svoje tekme težke denarje in to zelo visoko plačo kot stalno angažiran igralec in tudi izredno visoke dodatke za vsako tekmo, ki jo igra v klubu Santos v tujini, ker se često dogaja, ker je v Latinski Ameriki veliko držav, kjer je nogomet eno glavnih in najbolj množičnih športnih izživljanj. Ni redko, da ima Pele s Santosom tudi po štiri tekme v tujini in v tem primeru se v njegovo blagajno stekajo novi milijoni. In vendar so milijoni, ki jih dobiva Pele kot nogometaš, le neznaten del njegovih dohodkov. Največ dobi Pele od tega, kar je zaslužil in vložil v svoje podjetje, v banko in nepremičnine, o čemer smo že govoriti. Pele je torej še vedno v ospredju, največ kot posloven človek, na ožjem zemljepisnem področju, v Braziliji in Latinski Ameriki nasploh, pa tudi kot nogometaš. Sicer ne več kot «črni biser* «zelenega polja*, za gotovo pa kot nogometna zvezda, ki še ni ugasnila. S POPOTOVANJA PO BLIŽNJI ISTRI Stare Grožnjanke ne znajo počivati Vedno bodo našle delo, da ne bi stale križem rok Lahko bi spale ali polegale v pozno jutro, lahko bi se nato ves dan grele ob topli peči na nafto in na električnem štedilniku možu na hitro skuhale kaj za kosilo, nato pa spet sedle in poslušale glasbo ali gledale televizijski spored. Dom imajo, njihovi možje ali delajo ali pa so že upokojeni in zato kolikor toliko preskrbljeni, otroci so že odrasli in so si ustvarili svoje družine in žive zato po svojem in zase. Starejše grožnjanske gospodinje bi torej lahko mirno počivale in živele lagodnejše življenje, življenje mestnih gospa «belih, mehkih rok*, kot temu rečejo tukaj Toda starejše grožnjanske ženske tega ne morejo. Saj ni res, da bi živele v velikem blagostanju in razkošju, toda peč na nafto si more sleherna privoščiti, vsaka bi si mogla privoščiti električni ali plinski štedilnik, pa tudi pralni stroj. In tako bi ne bilo skrbi »niti z drvmi, niti s pepelom* in še z marsičem ne. Toda njim te «novotarije» nikakor ne prijajo. Pravijo, da peč na kerozen oziroma nafto nič ne greje, pravzaprav da nič ne greje tako kot stari štedilnik, ki ga nakladajo s hrastovimi drvmi. In tudi jed da ni tako dobra, tako •iniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiii OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Za sedanje delo boste potrebovali zanesljivo pomoč. Velika duhovna harmonija z ljubljeno osebo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Finančno zadovoljstvo. Treba bo braniti prestiž. Nova upanja. Nepričakovano srečanje vas bo navdalo z veseljem. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Neke zahteve bo treba postaviti z znatno dozo spretnosti. Več odkritosti in jasnosti s samim seboj. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Načrte je treba prikrojiti okoliščinam. Priznajte napake preden ni prepozno. Zdravje muhasto, zato pozornost ne bo odveč. LEV (od 23. 7. d0 22. 8.) Sreča vam je naklonjena: izkoristite jo do kraja. Ljubezen bo imela odlično vlogo pri neki Jažni odločitvi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Potrebni bodo izredni izdatki. Ugodne vesti za bodočnost. Mlajši vam bodo hvaležni za velikodušnost. TEHTNICA (od 23. 9, do 22. 10.) Protislovne ponudbe. Čimprej bo treba razčistiti nevšečen položaj. Zainteresirano prijateljstvo nekega znanca. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Vaš dinamizem vas bo gnal v drzen program. Novo poznanstvo se bo kmalu spremenilo v ljubezen. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Ne zapuščajte vašega običajnega delovnega področja. Nekoliko prehodne hladnosti v odnosih z ljubljeno ostbo. KOZOROG (od 21. 12. d0 20. 1.) Treba bo prevzeti nove odgovornosti. Nepričakovana a zanimiva srečanja. Zdravje vsestransko zadovoljivo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pazite, da ne boste zamudili nekega poslovnega roka. Spremeniti bo treba sklep, ki ga je narekoval oseb ni ponos. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Prijetno vzdušje med kolegi. Primerne koncesije bodo vrnile mir v družinsko okolje. Prehodna razdraženost. okusna, če ni skuhana na nekoliko počasnem, toda preizkušenem starem štedilniku, pa čeprav moraš za nakladanje štedilnika pogosto v klet ali v drvarnico po drva In čemu bi kupovale pralni stroj, pravijo, če pa imaš klet in v kleti vso posodo za pranje. Če so takrat, K0 so bile sicer še mlade, ko pa je bila družina še velika, če so tedaj zmogle prati perilo za vso družino, se več, če so tedaj doma same kuhale celo milo in iz pepela delale »lug* in je bilo perilo belo in je od čistoče kar dišalo, zakaj bi naj bilo pranje težko sedaj, ko pa je treba oprati perilo le »zanj* in zase in ko imaš na razpolago dovolj mila in na izbiro pralnih praškov. Pranje je danes veliko lažje Pa ne samo kurjava, kuha in pranje, Grožnjanski starejši gospodinji vse to še ni dovolj. Če ima okoli hiše ali v neposredni * bližfrii doma kakb krpo žemlje, zakaj bi je ne obdelala na vrtu, da bi Imela domačega radiča, so-; late, korenja in vsega, kar potrebuje v kuhinji, da bo hrana obilnejša in okusnejša. Prav dobro pride tudi nekaj več polja, da z možem pridelata nekaj krompirja, fižola in drugega pridelka, prav tako ni slabo prirediti tudi čednega prašiča in imeti okoli hiše jato kokoši. Seveda pa vse to zahteva nekaj več pridnosti kot je zmore in kot je je voljna pokazati sleherna gospodinja in tu se pokaže večja pridnost te ali one, saj je za vse to delo treba zgodaj zjutraj vstati in, če sedaj v zimskih dneh ni toliko dela na polju ali v vrtu, je vendarle dovolj opravkov v hiši in okoli nje. In tako ženske. posebno starejše ženske iz Grož-njana in okoliških vasi pravzaprav nikoli ne počivajo. In niti jim ni do počitka, ker so že iz otroških let navajene na trdo delo, na neprestano ubijanje s tem ali onim opravkom, sedaj, v starejši dobi pa vsaj z brkljanjem po domu in okoli njega. Danes, ko jim je najosnovnejše zagotovljeno, se i določenim sočutjem spominjajo na prejšnje dobe, tudi na svoja o-troška leta, ko so že kot šolarke morale na pašo ali po drugih o-pravkih, ko So nato kot dekleta delale doma in na polju, kako so nato morale kot mlade matere in gospodinje opravljati vsa dela zase, za lastno družino in tudi za vso družino, torej tudi za družino, v katero so se primožile ... T. F. Mohorjev koledar za leto 1977, ga je uredil Jože Dolenc, je Pre.cj! standarden, podoben koledarje01 preteklih let. V njem je za vsak0' gar, zlasti pa za manj zahtevne9° bralca, po nekaj. Nekaj je kronik dogodkov, nekaj leposlovja, nekoi spominskih sestavkov, nekaj je 9° vora tudi o kmetijstvu. Sicer pa e v koledarju izražena slovenska Napisale so jo tri avtorice: Milen° Motoh, Mira Šilc in Anica šič. Namenjena je našim ženam Kot posebnost naj omenimo, da i četrtina knjige posvečena ne * barskim receptom, temveč nar kom o prehrani, vitaminih, gosp0' dinjskih strojih in pripomočkih, e premi kuhinje in podobnemu■ V leposlovnem delu izdaje s19 zastopana Fran S. Finžgar in le Zidar. Ob stoletnici Finžgaf)? vega rojstva mu je Mohorjeva dm!' ba kot svojemu nekdanjemu stemu sodelavcu posvetila knjW' ki prinaša dve znani Finžgarjef povesti: «Dekla Ančka» in «Stricf' O obeh in o Finžgar jevem delu ter. pomenu za slovensko književnas> je skrben uvod napisal France F9-blar, ki je sicer za Mohorje00 družbo uredil pisateljevo zbran0, delo. Zadnja knjiga prinaša dva kr°\ ka romana ali noveli Pavleta *nj darja, ki postaja naš najbolj P‘(T dovit in vsestranski pisatelj. V knl[ gi sta priobčena kratka romani1, «Vid* je izpoved ženske, ki P1, časi izgublja vid in ki živi pfl vsem še v spominih. Druga zff1 ba, je zgodba kmečkega deldt na tujem, zgodba z naslovom renine moje*, ki je sicer zasidraj v današnjem času rdomstva. Prfl? ime Pavleta Zidarja v VečernicP" Cfo je že 122. zvezek!) pa je za posodobljenje te zbirke. Za zelo -majhen denar bodo t°rel številni naročniki Mohorjeve dmK be dobili dosti zanimivega, pa (u9 poučnega branja. Zadovoljni bo°0 lahko z vsemi knjigami, z vsdk° na svoj način. Prav v tem Pa Z tudi bistvo teh izdaj, namenjen" najširšim plastem bralcev. SI. Ku. FILMSKI KROŽKI V TRSTU VEČER TRŽAŠKEGA KINOFORUMA POSVEČEN FAŠIZMU V TRSTU DANES, v četrtek, 3. februarfi' ob 20 uri bo v kinodvorani stra» v Rojanu Kolektiv tržaškeP kinoforuma, v okviru ciklusa porniško gibanje in razredni včeraj in danes*, posvetil veW tržaški zgodovini od leta 1918 1945, tudi v funkciji povojnega P^ ložaja. Na sporedu je slovenski dok° mentarec «Partizanski dokuine0 ti *, ki bo prvič predvajan Trstu. Večer bo dopolnila avd‘. vizualna predstava, ki jo je P' pravil sam Kinoforum skupaj e nl. katerimi raziskovalci Inštituta 1 študij osvobodilnega gibanja v F1« go^u^ška Zarja je klonila le z tjj" fazlike pred moštvom Liber-je v prvem polčasu iz-1. TEDENSKI KOMENTAR ^nedeljo odločitev v B LIGA o^^jo bo v Porto Margheri ligo T10 ^čanje za vstop v A ti6‘.Srečali se bosta ekipi Espe-iiLlz Coma in Sokola. Nabre-hog*. uodo predstavili standardno Košuta, Bole in Fabjan, Ig la Pa bo prav tako nastopilo svojo najboljšo ekipo, kate-fri-i^tavljajo drugokategomiki irio-^3, Figini in Ronzoni. O obeh ekip smo že pisali, ^ n ke nam tOTej *e’ da želi' ^torinski ekipi mnogo sreče. ŽENSKA LIGA ig4 Nedeljskem kolu je ženska eespela že do srede prven-^io , ^oniški Kras je s prečej-Po j J.8]1 koto odpravil tržaško ekl-Pil 7*">C in je s tem trdno ohra-to 8° mesto lestvice. V sobo-du t Nedeljo pa bosta na sporede Kar dve koli. V Trstu bo nam-^fkostovala ekipa Re/oara iz tfcifj®’ ki se bo srečala z vsemi tržaškimi postavami. IZIDI 3. KOLA: 3:0 4:1 4:1 LESTVICA Recoaro 8; Kras 6; Julia 4; ARAC 2;* FARI 0. ČETRTO KOLO (5. februarja) julia — Kras; ARAC — Recoaro; FARI — Recoaro. PETO KOLO (6. februarja) Julia — Recoaro; FARI — A RAC; Kras — Recoaro. S. J. OBVESTILO SPDT vabi tekmovalce (člane In mladince) 6. in 13. februarja v Žabnice na trening za 6. zimske igre 1972. Prijave samo do četrtka, sicer si ne bo mogoče zagotoviti učitelja. Cene: 2000 prevoz in tečaj za enkrat, 3800 za obakrat. Vpis je veljaven samo s plačilom. Prijave v Ulici Geppa 9. Tekmovalce opozarjamo, da bo vpisovanje za 6. Zšl 10. februarja v Trstu, Ulica Geppa 9. SPDT sporoča, da je 6. februarja zadnja nedelja za sprejem izletnikov ali tečajnikov, ki morajo nadoknaditi izlet. lestvica Je ostala nespremenjena, na za svetovno prvenstvo. Svetov- Le tekmo med Viamijem in Primorcem so odigodiiM zaradi poledenelega igrišča. IZIDI Duino — Acegat 2:0 Viani — Primorec n.o. Giarfezole — Bar Venelo 2:0 Lib. S. Marco — Cartimavo 1:2 Portuale — CMM 1:0 LESTVICA Portuale 19, Cartimavo 18, Devin 17, Giarizzole 16, Libertas S. Marco 12, CMM B in Primorec il, Acegat in Roianese 6, Viaini in Bar Venete 3. , Skupina O Zaradi drugega zaporednega spodrsljaja De Macorija vodi sedaj Primorje ' s • štirimi točkami prednosti pred dvojico De Macori - Libertas Prosek. Zaradi poledenelega igrišča niso odigrali srečanja med barkovljanskim Libertasom in Olimpijo. Union PodJonjerei so končno dosegli drugo zmago v tem prvenstvu Union Je igral na domačih tleh prot' zad-njeuvrščeni ekipi Indii. Podlonjer-ci so zmagali popolnoma zasluženo, saj so tokrat zaigrali res dobro in so potrdili, da lahko upravičeno računajo na boljše mesto na skupni lestvici. Primorje Na domačih tleh je Primorje (čeprav z avtogolom) odpravilo e-kipo Virtusa. S to zmago so Prose-čani povečali svojo prednost na lestvici. Kljub temu pa «rdt.če rumeni* nikakor ne smejo popustiti, kajti nasprotniki bi lahko izkoristili vsak njihov spodrsljaj. IZIDI Union — India 2:0 COOP — Esperia i:0 De Macori — Lib. Prosek 1’3 Olimpija — Lib. Borkovlje n o. Primorje — Virtus 1:0 LESTVICA Primorje 20, Libertas Prosek in De Macori 16, Libertas Barkovlje 14, Esperia 12, Libertas Rocol 10, Union in COOP 8, Virtus 7, Olimpija 6, India 3. PRIHODNJE KOLO India — COOP, Libertas Prosek —Union (Prosek 10.30), Virtus — Olimpija (Opčine 11.45), Esperia — Primorje (Sv. Alojz), Libertas Ro-col — De Macori. B. R. no prvenstvo pa bo odpadlo, če bo Schranz medtem pr estopil med profesionalce. Schranza ni izključil Mednarodni smučarski odbor, pač pa le Mednarodna olimpijska zveza. Zato ne bodo zmagovalci v smuku, slalomu in veleslalomu prejeli tudi naslova svetovnih prvakov, ampak le olimpijskih zmaigovalcev. NOGOMET DUBLIN, 2. — Na Irskem je bil danes., dan žalovanja zaradi znanih dogodkov v Londonderryju. Med drugim je odpadla tudi nogometna tekma med Irsko. in italijansko B reprezentanco. Srečanje so preložili r»a jutrišnji dan: Če tekma ne bi odpadla zaradi žalovanja, bi jo prav gotovo prenesli tudi zaradi izredno slabega vremena. Na stadionu je bilo 4 do 5 cm vode. Italijanski reprezentanti so zato trenirali v telovadnici, kjer so se o-mejild na atletske vaje in na košarkarsko tekmo. ATLETIKA BEOGRAD, 2. — Petega marca bo državno prvenstvo Jugoslavije v krosu. Ne ve se še točno, kje bodo priredili prvenstvo. Največ možnosti za organizacijo državnega prvenstva pa ima Velenje. * * * BEOGRAD, 2. - Po vesteh iz Italije bi morali dolgoprogaš Dane Korica, sprinter Ivica Karasi in rrietalka kopja Nataša Urbančič 'nastopiti na tekmovanju v Catanii. Tekmovati bi moral tudi Tunizijec Gamoudi, ki je izjavil, da se hoče maščevati Koriti za lanski poraz na krosu da ideologijo NSDAP spremene v religijo. Za to res ni ®a mesta v vsem rajhu.« ]0 povzpeti na 8.156 m visoki vrh Manaslu po Jugovzhodni steni. Messner Je bil lani v središču pozornosti zaradi tragičnega vzpona na Nanga Parbat, kjer je izgubil življenje njegov brat Gunther CUS Padova - Castelfranco, Šansone VE - Pro Pace PD, Bor Virtus PD (15.30), Tiger GO - Han-nibal, Treviso Cianocolori. Počitek: Friuiana MLADINCI V nedeljo se je «poiuradno» končalo prvenstvo mladincev. Odigrati pa bodo morali še dve srečanji, in sicer Servoiana — Italsider ter Ser-volana — Bor. Srečanji so predložili zaradi slabega vremena. »Plavi* so v nedeljo igrali proti POM in so po predvidevanju zgubili. Trener Mari pa je z nastopom borovcev zadovaljen. »Fantje so, kljub okrnjeni postavi*, pravi Mari, »zelo dobro igrali. Ne smemo namreč pozabiti, da so se spoprijeli z eno najmočnejših peterk prvenstva.* pričljivo. Klobas in tovariši so namreč s hitro in učinkovito igro presenetili nižje nasprotnike, ki pa so navdušili s točnim metom od daleč. Tudi v soboto so sodniki odpovedali. V telovadnici v Ulici Caravaggio se namreč nd javil noben sodnik. Tekmo je moral zato soditi eden od trenerjev in sicer Frizzati. IZIDI Juventus — Lloyd 51; 50 Inter 1904 — Cianocolori ,71:12 Italsider — Servoiana 56:74 Bor - SABA 79:65 LESTVICA Inter 1904 24 Servoiana ^ Bor in Italsider 14 SABA in LIoyd Juventus Cianocolori ® PRIHODNJE KOLO (6.2.) Bor - Italsider (5.2, ob 19.30), Cianocolori - Juventus, Lloyd -Servoiana, SABA - Inter 1904. PRVENSTVO «POMLAD» Poletovci niso igrali zaradi sla: bega vremena. V odločilni tekmi za prvo mesto je goriški Splugen Br&u premagal Lloyd Adriatico. Goričani so tako sami na vrhu lestvice. Ardita Lloyd -Polet -POM - IZIDI - Ricreatori Splugen Brau Italsider Arte LESTVICA Splugen Brau IJoyd in Arte GO POM Italsider Ricreatori Ardita Polet 45:65 67:75 n.o. 56:60 22 20 14 8 6 2 0 IZIDI Ferroviario — Lloyd Servoiana — Italsider Bor — POM LESTVICA 57:67 n.o. 46:71 Lloyd Italsider POM Ferroviario Bor Servoiana Tekmo Servoiana - « -1? 6 4 2 Ttolsider bodo odigrali v nedeljo, 6. februarja, tekmo Servoiana — Bo - pa verjetno v nedeljo, 13. februarja. PRIHODNJE KOLO (5.2.) Splugen - POM, Ardita Italsider, Arte Polet (19.30), Ricreatori - Lloyd. MLADINKE Poletove mladinke so v nedeljo doživele svoj najhujši poraz v tem prvenstvu. Upoštevati pa moramo, da so naše predstavnice nastopi- 18; (e z zelp okrnjeno,.postavo, s :;«* 16 | mer je bila naloga izkušenih nasprotnic znatno lažja. IZIDI Juha - SABA 31:59 C. Bloch - Polet 130:11 Interclub — Italcantieri 34:82 LESTVICA Italcantieri 14 Calza Bloch 10 SABA in Interclub 6 Julia 2 Polet 9 PRIHODNJE KOLO (6.2.) .4 1 f ! Sloga • PAV Dormiich: naša ekipa je v soboto osvojila le en niz C. Bloch Julia (11-00), Interclub, Polet -SABA Italcantieri. DEČKI Drevi bodo Borovi dečki nastopili proti ekipi Inte" 1904. Tekma bo ob 19. uri in ne ob 19.30, kot smo včeraj poročali Srečanje pa bo v telovadnici na Elizejskih poljanah. b. 1. NOGOMET BOLOGNA, 2. - V prijateljski nogometni tekmi je avstrijsko moštvo Alpine iz Leobna premagalo Bologno z 2:0. Strelca sta bila v 8. min. d.p. Loregger ni v 13. mdm. Robkoyler. mm ._________________________________________________________________________________________ r^STr. rij o lahko vržete v vodo, če vam ni všeč predstava, da v bistvu gospodarijo svetu ženske in otroci. Ml moški smo na svetu le zato, da strežemo ženskim muham in spočenjamo tiste, ki nas bodo izpodrindM.« «To so vaše utvare! Pa pustiva to! Vse to bo naše le tedaj, ko bomo zmagali, če pa ne bomo, sd bodo te vile razdelili komunisti, prav tako, kot smo si jih md. Te dni, ko sem se vmdl, sem pregledoval strogo zaupne akte projekta ,Po zmagi.’ Poglejte, dvorec .viteškega kralja' Aleksandra Zeddndtelja Karadjordijevdča stoji nad kopališčem, kjer smo lovdii some in smuče. In zamislite sd v njem visoko šolo NSDAP, šolo za vse vrste elito! Po zmagi bi morali tja na prevzgojo tudi vi. Iz vas bo treba sprati individualizem, ki bo takrat še posebno odveč. Celo nevaren bo, da ne bi okužil drugih, še zdaj ga težko prenašamo, čeprav vas potrebujemo, če sva odkrita.« «Ne verjamem v nobeno šolo, ki bi me spremenila, Ali se vam ne zdi, da sem prestar in da je starega kanja težko učiti vožnje na nov način?« «Dragi Wolf, imamo metode, kd bodo ljudi temeljito spreminjale! Poznam vas. Upognili se boste kot vrbova veja. Ne zavedate se, kako na koncu ste že bili! Tokrat sem vas stežka izvlekel. V nebo kujem vaše zasluge!« «Delam po najboljši vesti in v mejah možnosti.« «V redu,« je rekel general in pogled mu je poromal k otoku. «Cerkev bomo podrli in s kamenjem vred odstranili o-stanke starih Slovanov in Slovencev — za večno jih hotno potopili v jezersko dno. Prvi dan, ko se bo vojna končala, bom dal vklesati v kamen: Veldes deutsch filr imrnerl To bo temeljni kamen za moderno svetišče Odtau. Tu bomo posvečevali viteze germanskega reda, stebre nove države, tu bomo častili svoje nove bogove, katere si moramo šele izmisliti. Ustvarili bomo državo, kd bo živela najmanj tisoč let. Vse te vile, ki Jih vidite, Helmut, bodo dobili samo imetniki viteškega križca! Ta kraj bo bivališče herojev. Tu bodo živeli nadljudje, takšni, o kakršnih se vam od časa do časa samo sanja. Morali se boste še precej potruditi, da si pridobite pot med elito. Po zmagi ne bo dovolj samo vojni uspeh! Potrebovali boste dobrih ocen stranke! Če ne boste visoko stali v stranki, boste ob vse prednosti.« «Ne borim se za prednosti, gospod general.« «Za narod, ali ne?« «Tako nekako.« «Ne govorite neumnosti! Narod srno mi, elita! Sicer pa bodo vseh teh reči deležni tudi drugi, po zaslugah. Najprej se bodo vozili v mercedesih le po svojih predstavnikih, prav tako bodo uživali vile, potovali in osvajali svet. Ali že kaj razmišljate, major, kaj boste zagrabili ob zmagi?« «Zame bo največja nagrada, če ostanem živ. Potem se bom izkopal iz vsega, kar Imenujete politika in država, in začel nanovo.« «Ne ujezite me, major! Kar govorite, me prav tako privlači, kot mi je zoprno! Tudi jaz se nisem sam vrgel v ta voz. Prav zato hočem od tega nekaj Imeti. Samo misel na zmago mi daje nov polet. Zmaga — to bo gostija levov!« «Vzemimo teoretično možnost: kaj bo, če bomo doživeli poraz?« ((Zapomnite si: narod, kot je naš, v tem zgodovinskem času ne more biti poražen. Lahko nas trenutno pobijejo na tla, pa se bomo spet dvignili.« ((Spoštujem ljudi, ki imajo veliko vero vase!« Poklicali so ju na posvet. Sobo so napolnili visoki oficirji in strankini veljaki. Major Wolf, ki je imel nalogo razložiti taktiko obveščevalnih potez, se je ponižno stisnil vstran, da ne bi vzbujal pozornosti. O marsikom Je poročal mimo uradnih poti državnega varnostnega urada, naravnost šefu. Opazoval je njihove obraze. Nekateri med njimi so bili nagnjeni k podkupljivosti, marsikdo je bil uživač in pijanec, ki bi za zmago žrtvoval vse razen sebe. Za te je bilo treba marljivo zbirati gradivo, ki je odkrivalo njihove šibke točke. Visoko pristriženi general SS Globotschnigg Je uprl svoje vodeno modre oči naravnost vanj, kot bi iz njegove trdnosti hotel izkopati resnico, da jim je res tako nevaren ali ne. Gaulajter doktor Rainer, čistokrvni Avstrijec, nacist z dušo in telesom, o katerem je bilo znano, da nd naklonjen PrusOm, se je obnašal kot neomejen gospodar. Zato je bilo majorju Wolfu takoj Jasno, zakaj se Rainer ne razume z generalom in zakaj je v boljših odnosih s tržaškimi voditelji. Rainer jih je pozdravil in povedal, da Je bil pn fuhrerju. Ni pozabil povedati, da je tudi nje rešila božja previdnost pred minami, kot je svoj čas ftlhrerja, da je usoda z njimi in da jim višje sile dajejo čas, da dokončalo svoje delo. Ko je obrazložil splošni položaj in vojno-politične naloge v pokrajini, je vzel iz usnjenega bloka neko pisanje in ga važno razgrnil predse. Njegov bledikavi obraz se je hudo zresnil in oči so mu pobožno zasijale. V roke je vzel Hitlerjevo okrožnico, ki je bila poslana vsem vodjem v podpis. Prebral jim jo je z zamaknjeno zbranostjo, poudarjajoč stavek za stavkom. Wolf, ki je tolmačil položaj po svoje, se je v srcu posmi-hal. Kljub temu pa se je ob ostrini nekaterih zahtev zamislil. «...vojna je prišla v fazo, ko se odloča usoda, ko gre za biti ali ne biti nemškega naroda.. .# «... zahtevam brezobzirno prizadevnost posameznikov Pogum trup, ki ne trepetajo pred smrtjo...» «... Neomahljivo, premišljeno in odločno poveljevanje rešuje na videz že izgubljene situacije...« «...Oficir nemške vojske Je lahko samo tisti, ki Je s svojimi vojaki, z vsemi močmi duha in telesa ter s svojim življenjem vsak dan zgled v izpolnjevanju nalog..« «• •. Energija in odločnost, moč značaja in vere ter brez-primerna požrtvovalnost naj bodo posebnosti tega našega bojo. Kdor jih nima ali pa jih Je izgubil, ne more voditi ljudi, aa mora umakniti...» «... če trupni oficir, ki je obkoljen, misli, da aa mora vdati, mora prej vprašati vse podrejene, kdo sprejme poveljstvo. Kdor ga sprejme, mu ne glede na čin pripade vsa oblast...« (Nadaljevanj* Nadij Urednlitvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. v SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/j «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22*" Za vsak mm v viiinl enega itolpcat trgovski 200, finančno' 200 lir. ■Mali ofllt*1' naročajo F1 Stran 6 3. februarja 1972 Oglasi upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalia 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goričko pokrajino se ______________ . upravi. Iz vseh drugih pokraiin Italije pri «Socleti Pubbliciti ltalI•n,,l Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT*Trtl OB ARETACIJI VALERIA 0CHETTA Kaj se dogaja na Češkoslovaškem? <89 man 1. DAN Vse doslej češkoslovaške oblasti še niso sporočile resničnih razlogov, zavoljo katerih so pred skoraj enim mesecem aretirale časnikarja italijanske RAI-TV Valeria Ochetta. Prav gotovo pa si časnikar takšnega ravnanja v svojem kratkem bivanju na Češkem ni zaslužil. Kvečjemu je govoril s kom, ki ga režim nima v čislih, ali pa je prinesel s seboj kakšno knjigo, ki kritizira vladne metode. ■Primer Ochetto» je predvsem sestavni del dejavnosti izvajalcev normalizacije in bo določenim ljudem služil predvsem za to, da dokažejo neki koncept. Ne smemo pozabiti, da se je Husak povzpel na oblast s pomočjo sovjetskih okupacijskih čet. Skušal se je izogibati «trdi roki*, čistkam in političnim procesom, kakršne pomnimo iz stalinskih časov. Njegovi hočejo državljane prepričati, da je Dubčkove cilje mogoče uresničiti, ne da bi se odpovedali birokratskemu centralizmu. Poskušali so pritegniti tiste osebe, ki so se uveljavile med »novim kurzom*, seveda pod pogojem, da bi se disciplinirano pokorili, udarili pa bi samo po tistih, ki se tudi po »normalizaciji* niso pomirili in niso razumeli »sovjetske bratske pomoči*. Za sredstvo jim je bila partijska izkaznica. Preučili so vsak posamezni primer in odločili: tebi damo izkaznico, tebi pa ne. Obstajala je še tretja možnost: odprto vprašanje. Tako so nastale tri kategorije državljanov: dobri, slabi in tisti v vicah. Nadalje so 3e poslužili tudi gospodarskega pritiska : «slabim» so dali poniževalna in slabo plačana dela. V Pragi je veliko časnikarjev, profesorjev in profesionalcev .natakarjev, taksistov ali pa zaposlenih na gradbiščih. Izvršene so bile tudi »plebiscitarne* volitve ob izredno poostrenem policijskem nadzorstvu. Kljub vsem tem ukrepom pa se nasprotovanje v državi širi in vodilni praški razred bi se rad zatekel k starim zatiralskim oprijemom, odnosno bi to rad storil na željo »varuha*, ki slabo prenaša nasprotovanje. To kaže tudi stopnjo sovjetske moči v češkoslovaških notranjih zadevah. Pojavom ne botrujejo Novotnyjevi ljudje, ampak ljudje, ki se jim stoži po stalinskih časih. Ni brez pomena dejstvo, da so bili ljudje kot Bacilek, ki je bil državni pravdnik v procesu proti Slanskemu dalje Urvalek, ki je bil v tistem času notranji minister, rehabilitirani, da so se vrnili v partijo in zasedli odgovorna mesta v nadzorni komisiji. Sedanji manever se zdi, da je kot represija namenjen ne samo proti tvorcem «praške pomladi*, ampak tudi priti žrtvam stalinizma, ki so povsem naravno skušale z Dubčkom vtisniti češkoslovaškemu socializmu »človeško podobo.* Eden izmed poglavitnih ljudi »praške pomladi* Smrkovsky je bil 1951. leta obsojen na dosmrtno ječo in pozneje rehabilitiran. Po njegovem znanem- inte-vjuju z revijo »Vie Nuo-ve» ga Husakov režim ni imel poguma preganjati, pač pa so ga večkrat zaslišali in obtožili »nehva-ležnosti*. nakar so ga prisilili v hišni zapor. Na ostale osebnosti, ki niso tako znane kot Smrkovsky, pa hudo pritiskajo. Že takoj po volitvah so izvršili celo vrsto aretacij in ki so sodile v skrbno sestavljen načrt. Dokazati jim hočejo, da nočejo sprejeti »normalizacije*, ki naj bi bila odraz pristnega socializma, da zavzamejo stališča v nasprotju s partijo, postajajo anti-socialisti in se zato povezujejo z zunanjimi sovražniki socializma, z begunci, ki so se po sovjetski invaziji 1968. leta zatekli v druge zahodnoevropske države. Gre za enako logiko, po kateri so postavili pred sodišče Slan-skega, Clementisa, Slinga in ostale v znanem procesu, ki ga v svoji knjigi »Izpoved* opisuje London. Vse tako kaže, da je stalinsko krilo v stranki, ki ga podpirajo Sovjeti, prisililo Husaka, da prite-ra sistem do skrajnosti z odpo-vedanjem »normalizacije* brez lova na čarovnice, ali pa da prepusti mesto komu drugemu, ki si ne umišlja poseči po trdih ukrepih. Osebnost Ochetta povsem ustreza težnji, da se dokažejo določene težnje v razvoju češkoslovaške stvarnosti: je časnikar, pozna češkoslovaško politiko in jo spremlja že dolgo let, napisal je knjigo o «praškj pomladi*, zaradi številnih potovanj tudi deželo dobro pozna. Ima vseh lastnosti, da ga lahko obtožijo zaradi stikov z režimu n»sprntn;mi liudmi in da ga vpletejo v zatiranje notranje opozicije. Po zadnjih vesteh naJ bi imel stike z nekom izmed skupine, ki je bila aretirana v zadniih tednih. Gre za aretacijo Jaromira Sabate, misleca in bivšega voditelja komunistične partije na Moravskem ter njegovih treh sinov; Františka Kriegla, nekdanjega predsednika Narodne fronte, zgodovinarja Jana Tesarja in Rudolfa Betterja, »čeških bratov*« evangelske cerkve Ladislava HaJdaneka, Jaromira Duša, Novaka, nekdanjega študentovskega voditelja JiriJa Mullerja, svetovno znanega šahista I udeka Pach-manna, nekdanjega direktorja partijske šole Milana Hubla, nekda njega televizijskega dopisnika Karla KynoJe, Jana Slinga, ki je sin na smrt obsojenega v procesu proti Slanskemu. Aretirali so nadalje okoli 150 oseb, ki so si dopisovale s svojci v inozemstvu. Pritisk cenzure je za nekaj časa popustil, da bi se mogli ljudje svobodneje izražati. Potem so cenzuro poostrili in neprevidne prijeli. Ni mogoče predvidevati, kam vse to pelje, politični cilj pa Je jasen: kljub spreje manju »normalizacije* partijski m državni voditelji ne uspevajo v boju za socializem brez pomoči policije in sodišča, kar Je pravzaprav za socializem usodno in tragično hkrati. Seveda obstaja vprašanje, če Je s takšnimi metodami sploh mogoče graditi socializem. Zgodovinska praksa jih je ovrgla. Zato bi se morali nekateri iz te zgodo vine nekaj naučiti. Hkrati obstaja vprašanje, če takšno ravnanje koristi boju za socializem, ki ga vodijo ljudje v zahodni Evropi, zakaj skušnje dokazujejo, da Je meščanstvo vedno grobo izkoriščalo napake in zablode socialistične izgradnje znotraj sovjetskega bloka za napad na svoj delavski razred, zlasti na njegovo avantgardo. Zato nekaterih preživelih in že obsojenih metod socializem v svojem razvoju ne potrebuje več ne za domačo rabo in še manj za zunanji svet: mu tudi niso v čast. MARIO CLEMENTE Nenadna poroka pevke Patty Pravo RIM, 2. — Danes ob 13. uri se je v rimskem občinskem uradu na Campidogliu poročila znana pevka lahke glasbe Patty Pravo, ki se sicer piše Nicoletta Strarhbelli. Za svojega zakonskega druga je Pat-ty izbrala 32-letnega Franca Bal-dierija, lastnika trgovine z oblačili v središču Rima. Poročna svečanost na občini je bila zelo kratka, toda občinsko osebje je imelo precej opravka zaradi navala številnih fotoreporterjev. Patty Pravo je prišla pred občinsko palačo nekaj minut pred poročno slovesnostjo. Nosila je svetle hlače in črno bluzico ter je bila ogrnjena s krznenim plaščem. Po pfročni svečanosti sta se novoporočenca zadržala nekaj minut v razgovoru s časnikarji. Takoj nato pa sta šla domov, ker se je ženin počutil slabo, saj mu je temperatura znašala kar 39 stopinj. uiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiinuinfiiiimitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiii PRED VRHOVNIM SODIŠČEM JUGOSLAVIJE Prizivna obravnava proti Miljenku Hrkacu Okrožno sodišče v Beograd u in vrhovno sodišče Srbije sta ga obsodila na smrt zaradi podtaknjene bombe v beograjsk em kinu BEOGRAD, 2. — Pred vrhovnim sodiščem Jugoslavije v Beogradu se je danes pričela razprava proti na smrt obsojenemu ustaškerrvu zločincu Miljenku Hrkaču, katerega odvetnik je vložil priziv na obsodbo beograjskega okrožnega sodišča, ki jo je potrdilo vrhovpo sodišče Srbije. Miljenko Hrkač je bil pred tri in pol leti obsojen na smrt zaradi podtaknenja mine v beograjskem kinu «20. oktober* in v garderobi beograjske železniške postaje. Po prvi smrtni obsodbi je izjavil, da ni kriv za ta zločina, temveč usta-ška skupina pod vodstvom njegovega brata Boža Hrkača. Na ponovni razpravi je bil Hrkač ponovno obsojen na smrt, medtem ko je bila skupina, ki jo je Miljenko Hrkač dolžil za ta atentata, pred mariborskim sodiščem oproščena obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov. Medtem je Miljenkov brat Božo Hrkač pobegnil v Avstrijo in od tod se izselil v Avstralijo. V pismih iz Avstralije, kot to javljajo nekateri listi. Božo Hrkač trdi, da je on podtaknil mine v Beogradu in ne njegov na smrt obsojeni brat. Odkrili so grob skitskega princa Nedaleč od mesta Ordonikidze, v južni Ukrajini v Sovjetski zvezi je nekaj velikih gomil že dolgo izzivalo zanimanje arheologov. Pogled vanje je postal mogoč le pred kratkim, ko je arheologom priskočila na pomoč manj privlačna znanost — geologija. Prav na področju gomil so znanstveniki odkrili pomembna ležišča mangana in sklenjeno je bilo, da bo področje prekopano. ' Najdba je presegla tudi najbolj drzna pričakovanja. Odkrit je bil kraljev grob in, kar je izkopaninam dalo še toliko večjo vrednost, bil je to eden izmed redkih ne-izropanih grobov. V njem so ležala okostja princa, princese in otroka, ki so živeli pred približno 2.500 leti. Okostja so bila prekrita z zlatimi ploščicami, med katerimi so bile mnoge umetniško izdelane. O kakovosti teh okrasov priča doslej umetniško najbolj dovršena ploščica. Na njej je z izrednim okusom upodobljenih nič manj kot 44 živalskih podob. Izdelali so jo verjetno grški zlatarji, ki so živeli med Skiti ob obalah Črnega morja. Skiti niso zapustili nobenega pisanega dokumenta in zadnja poročila jih omenjajo v drugem stoletju pred našim štetjem. O njih Danes v Sapporu svečana otvoritev ob udeležbi tekmovalcev iz 35 držav Razburjenje okrog «primera Schranz» se še vedno ni poleglo Macchijeva se je poškodovala - Danes v hokeju Jugoslavija-Svedska SAPPORO, 2. — Jutri zjutraj bodo na lednem stadionu Makomanai svečano odprli letošnje 11. zimske olimpijske igre. Za zastavami 35 držav se bodo razvrstili v svečanem mimohodu alpski smučarji, tekmovalci nordijskih disciplin, drsalci, sankači, hokejisti, tekmovalci z bobom. Ko se bodo vsi zvrstili pred častno tribuno, s katere bo japonski cesar Hiro Hito s tradicionalno formulo proglasil odprtje iger, pa bo med dvema avstrijskima tekmovalcema prazen prostor. Avstrijci nameravajo tako simbolično pokazati, da so iz njihovih vrst nepravično izključili e-nega največjih smučarjev vseh časov, Karla Schranza. * * * Vsa otvoritvena slovesnost bo zelo slikovita, kot so pač slikovite vse podobne manifestacije. Po razvrstitvi tekmovalcev, ki bodo zastopali 1130 udeležncev (912 moških in 218 žensk), bo pred 35 tisoč gledalci spregovoril najprej predsednik organizacijskega odbora Kogoro Uemura. Za njim bo predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Brundage prosil cesarja Hiro Hita naj odpre igre. Ob zvokih fanfar bodo dvignili na drog olimpijsko zastavo in prižgali olimpijski ogen.1. 800 majhnih drsalcev bo nato prineslo na stadion množico pisanih balonov, ki jih bodo spustili v zrak. Olimpijsko prisego bosta podala drsalec Keiič Suzuki in sodnik Fumio Asaki. To bo s skopimi besedami opisana otvoritvena svečanost manifestacije, katere cena se suče o krog 18 milijard lir, in ki je zahtevala pet let napornih priprav. Vse to pa se bo odvijalo v mestu, ki Je štelo ob začetku tega stoletja 10.000 prebivalcev, danes pa Jih ima preko milijon. vemo samo, kar so zapisali antični zgodovinarji, zato so najdbe v gro- bovih tem bolj dragocene informacije o njihovi kulturi. P. S. »Primer Schranz* Je v Sapporu še vedno osrednja točka vseh pogovorov. Schranz sam je sinoči prosil vodstvo svoje reprezentance, naj se Avstrija zaradi njega ne umakne z iger. Prvotno Je namreč vse kazalo, da bodo Avstrijci že danes odpotovali iz protesta iz Sappora domov. Bivši Schranzovi tovariši so res sklenili ostati na olimpijskem prizorišču in so s tem vsaj delno ublažili napetost, ki je vladala med udeleženci in organizotorji iger. limpijskega odbora neprestano brnijo in avstrijski navijači grozijo s hudimi represalijami zaradi Schran-zove izključitve. Tudi avstrijski radio in televizija sta že dobila precej grozilnih pisem in sta zato danes objavila izjarvo, v kateri trdita, da je izključitev Karla Schranza zbudila med ljudmi veliko ogorčenje. Radiu in televiziji so telefonirale razne osebe, od delavcev do lastnikov tovarn, od šolnikov do političnih mož, ki so izrazili svoj bes. Mnogi so tudi zahtevali od avstrijske televizije, naj ukine vse oddaje o zimskih olimpijskih igrah v Sapporu. Ta pa ni sprejela te zahteve, ker sodijo, da je v nasprotju z dolžnostjo informacije in bi bila to diskriminacija do ostalih avstrijskih tekmovalcev. Kako veliko ogorčenje je zbudila Schranzova izključitev dokazuje tudi dogodek, ki se je pripetil danes popoldne na Dunaju. Neki časnik je objavil vest, da je izključitev Karla Schranza zahteval francoski predstavnik v Mednarodnem olimpijskem odboru, Maurice Herzog. Zato je danes zjutraj neki neznanec telefoniral ravnatelju francoskega liceja na Dunaju, da bo opoldne v šoli eksplodirala bomba. Ravnatelj je o tem nemudoma obvestil policijo, ki Je preiskala šolsko poslopje, o bombi pa ni bilo sledu. Kratka zgodovina ZOI S smučarskih prog je prispela žalostna novica. FranCoise Mačehi, ki je bila med favoritinjami v alpskih disciplinah, je med treningom padla ter si pretrgala vezi levega kolen«. 1924 CHAMONDC. Prve zimske olimpijske igre in nastanek prvega mita. Junak te prireditve je bil Norvežan Thorleif Haug, ki je s presenetljivo lahkoto osvojil tri zlate kolajne v teku na 18 km in 50 kilometrov ter v nordijski kombinaciji, v skokih pa je osvojil bronasto odličje. Na prvih olimpijskih igrah so bili skandinavski športniki premočni, med temi pa so se najbolje izkazali Norvežani, ki so posebno gojili smučarske teke. 1928 SAINT MORITZ. V Saint Moritzu je nastal mit kraljice umetnostnega drsanja Sonie Heinie, ki so ji pravili tudi »vila ledu*. S svojo brhkostjo in tehnično pripravljenostjo je niiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHmiHiioiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuu Olimpijski dogodki na malem ekranu ČETRTEK, 3. FEBRUARJA 22.15 (prvi spored) otvoritvena slovesnost, hokej na ledu. PETEK, 4. FEBRUARJA 12.30 — 13.25 (prvi spored) tek na 30 km, 5.000 m hitrostno drsanje, skoki (kombinacija). 22.00 (prvi spored) hokej na ledu, sankanje za posameznike, dvosedežni bob. SOBOTA, 5. FEBRUARJA 12.30 — 13.25 (prvi spored) smuk za ženske, 500 m hitrostno drsanje — moški, tek na 15 km (kombinacija). 22.05 (drugi spored) hokej na ledu, finale dvosedežni bob in sankanje za posameznike, u-metnostno drsanje ženske (obvezni liki). NEDELJA, 6. FEBRUARJA Med športnim popoldnevom: skoki na 70-metrski skakalnici, tek na 10 km ženske, 1500 m hitrostno drsanje — moški, hokej na ledu, umetnostno drsanje za dvojice (obvezni liki). Ogorčenje, ki ga je v Avstriji povzročila Schranzova izključitev, narašča. Ljudje se znašajo predvsem nad Mednarodnim olimpijskim odborom in Avstrijsko smučarsko zvezo, katero obtožujejo, da Je izdala svojega predstavnika, ker ni odpoklicala svojih smučarjev iz Sappora. Telefoni Mednarodnega o- MiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiimiiiHiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ČETRTEK, 3. FEBRUARJA 1972 TRST A 8.15, 11.30, 14.15, 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slov. pesmi; 12.10 Kulturni odmevi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Plošče; 19.10 Zgodovina ital. pol. strank; 19.30 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Leskovec: Jurij Plevnar; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke box; 16.00 Mozart: Don Juan. KOPER 6.30, 7.00. 10.00, 12.30. 17.00, 19.15. 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba: 8.00 Naši pevci: 8.45 Barok v glasbi; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11 00Frank Sinatra; 11.30 Operni odlomki; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.15 Ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL: 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Glasbeni vrtiljak; 16.40 Gledališki utrinek; 17.30 Operni odlomki; 18.30 Pušče; 19.30 Prenos RL; 22.20 Romantični motivi; 22.35 Jazz, NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15 00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 PJpevke; 9.15 Vi in jaz: 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Četrtek; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 19.20 Oporečna premiera; 19.30 Francoske popevke; 20.20 Odhod in prihod; 21.45 Simbolični vrt; 23.15 Koncert kvarteta Parrenin. II. PROGRAM 7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7 40 Pojejo The Moody Blues in U. Boselli; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 »Alto gra-dimento*; 13.50 Zimska olimpiada; 14.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.00 Zimska olimpiada; 18.40 Vprašaj; 19.00 Zabavni tečaj angleščine; 20.10 «Supercampionissi-mo*; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.45 Ital. sodobna glasba; 12.20 A. B. Michelangeli; 13.00 Medigra; 14.00 Baritonista G. De Luca m T. Gob-bi; 14.30 Plošče; 15.30 Glasba 19. stol.; 18.45 Odprta stran; 19.15Vsa-kovečemi koncert; 19.45 Straussova glasbena komedija. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Ital. sodobna glasba; 10.20 Baletna glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Otroški kotiček; 12.30 Dvorakove komorne skladbe; 13.15 Opera: Orfej in Evridika: 14.25 Ital. sodobna glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila: 8.10 Operna matineja; 9.05 Za šolarje; 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Marjan Kozina: odlomek iz opere «Ekvinokcij»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Pesem iz mladih grl; 14.45 Med šolo, družino in delom; 15.40 Majhen recital oboista B. Rogelja; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom belgijskega radia; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18:15 Godala v ritmu; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Kulturna kronika; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Slovenska filharmonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza; 23.40 Popevke na tekočem traku. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli: Tečaj angle ščine; 11.30 Srednja šola; 12.00 Višja srednja šola; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Oddaja za potrošnike; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 15.00 TV v šoli — ponovitev; 17.00 TV za naj-mlajše: Zgodbe v slikah in 17.15 Spoznavajmo živalski svet; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; Dedek, Kiljan in jaz; 18.35 Risanke; 18.45 Anketa o poklicih; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV priredba — Klub samomorilcev; 22.15 Prenos iz Sappora; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 «Rischiatut-to»; 22.15 Svet pri obedu. JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli; Dober tek, Prvi hrvatski pisani spomeniki, Ato mi in molekule; 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (do 11.00); 14.0t Sapporo: Začetek Olimpiade; 15.00 Sapporo: Hokej; 17.45 Ve seli tobogan: Laško — I. del, 18.15 Obzornik; 18.30 Boj za ob stanek — film; 19.00 L. Bern stein predstavlja: Študij interva lov; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Četrtkovi razgledi; 21.20 Sapporo; Otvoritev in hokej, posnetek; 22.15 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 14.00 Prenos iz Sappora; 20.00 Zaseda; 20.15 Poročila; 20.30 Ray Anthony show; 21.15 Prenos iz Sappora. PONEDELJEK, 7. FEBRUARJA 12.30 — 13.25 (prvi spored) smuk za ženske, tek na 15 km moški, 10.000 m hitrostno drsanje, 22.15 (drugi spored) umetnostno drsanje ženske (prosti liki), hokej na ledu. TOREK, 8. FEBRUARJA 12.30 — 13.25 (prvi spored) veleslalom ženske, 14.30 — 15.00 (prvi spored) u-metnostno drsanje za dvojice (proste vaje). SREDA, 9. FEBRUARJA 12.30 — 13.25 (prvi spored) veleslalom za moške, hitrostno drsanje na 1500 m ženske, tek na 5 km ženske. 14.30 — 15.00 (prvi spored) hokej na ledu. ČETRTEK, 10. FEBRUARJA 12.30 — 13.25 (prvi spored) veleslalom za moške, hitrostno drsanje na 500 m za ženske, tek na 50 km. 22.05 (prvi spored) hokej na ledu, sankanje za dvojice. PETEK, 11. FEBRUARJA 12.30 — 13.25 (prvi spored) štafeta biatlon, hitrostno drsanje na 1000 m za ženske, skoki na 90-metrski skakalnici, slalom za ženske. 22.45 (drugi spored) štirisedež-ni bob, umetnostno drsanje za moške (prosti liki). SOBOTA, 12. FEBRUARJA '12.30 — 13.25 (prvi spored) ženska štafeta 3x5 km, hitrostno drsanje za ženske na 3000 ra. 22.05 (drugi spored) hokej na ledu, finale za štirisedežni bob, slalom za moške (kvalifikacije) NEDELJA, 13. FEBRUARJA Med športnim popoldnevom: hokej na ledu: del tekme skupine A, štafetni tek 4x10 km moški, slalom za moške, hokej na ledu: del tekme skupine A, zaključna slovesnost. PRENOSI IN POSNETKI ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER NA SLOVENSKI TELEVIZIJI SOBOTA, 5. 2. 14.00-16.00 hokej, bob (dvosedi, 3. in 4. vožnja), sankanje (moški in ženske enosedi 3. vožnja), umetnostno drsanje (ženske obv.) 16.05 - 16.50 smuk ženske 16.55 - 17.25 hitrostno drsanje 500 metrov 21.50 - 22.50 ponovitev smuk ženske — hokej NEDELJA, 6. 2. 14.00- 16.00 hokej, umetnostno drsanje (dvojice obvezno) 16.05- 18.05 skoki 70 m PONEDELJEK, 7. 2. 14.00 - 16.00 hokej, umetnostno drsanje (ženske prosto), sankanje (moški in ženske enosedi 4. vožnja) 16.05 - 16.50 smuk 16.55- 17.40 tek 15 km 22.10 - 23.40 ponovitev smuk, hokej (umetnostno drsanje) TOREK, 8. 2. 14.00 - 15.30 umetnostno drsanje (moški obvezno), biatlon (posamezno) 15.35 - 16.35 veleslalom ženske 22.00 - 23.00 ponovitev veleslalom ženske — umetnostno drsanje oz. biatlon SREDA 9 2 14.00 - 15.30 hokej, umetnostno dr- sanje (moški obv.) 15.35 - 16.20 veleslalom I 21.20 - 22.20 ponovitev veleslaloma, hokej ČETRTEK, 10. 2. 14.00 - 16.00 hokej, sankanje (moške dvojice 1. in 2. vožnja) 16.05 - 16.50 veleslalom II 16.55 - 17.25 hitrostno drsanje 500 metrov ženske 17.25 - 17.55 tek 50 km 21.20 - 22.20 ponovitev veleslaloma II, hokej takoj postala »kraljica* teh olifljjj skih iger. Leta 1928 je imela šestnajst let in je začela svojo tsP* hov polno kariero. Najboljša je “ tudi leta 1932 in 1936, ko je nav*** šila občinstvo s svojimi akrobat;, mi skoki. Po teh športnih uSP~l se je.posvetila profesionalnemu <**’*■ nju in filmski karieri. Umrla je ™ 1969 kot miliarderka. 1932 LAKE PLACID. Tudi M**.’ Lake Placidu so imele svoj J®’ norveškega skakalca Birgerja da, ki je v domovini zaslovel . kot S. Hennie. Ostali tekmovalci posnemali njegov slog vse do 1 1950, ko se je uveljavil nov stil s** kanja. ^ Zaradi velike daljave, se je iger udeležilo manjhno število evm skih tekmovalcev in Američani osvojili levji delež odličij. Kljub ^ mu uspehu pa njihovi športniki *** zasloveli, ker jih je zasenčil 1936 GARMISCH. Prvo veliko V* senečenje olimpijskih iger. Vel' Britanija je v finalnem hokejs^ srečanju premagala velike favorl Kanadčane. , Na teh igrah so prvič tekmoval* alpskih disciplinah in pojavile a® tudi prve polemike o profesion&"( mu: iz tekmovanj so izključili *? smučarske učitelje, češ da so Pr0 sionalci. 1948 SAINT MORITZ. Po dea*** nem presledku (zaradi druge svdf ne vojne), so ponovno priredili Jri ske olimpijske igre v Saint Mot'ri kjer so alpske discipline zbudile ^ jo pozornost od tradicionalnih. 1952 OSLO. Prvo italijansko kolajno na zimski olimpiadi je numjuu na auuiotu Ull l II jJiaUl J*' j, jil Ženo Colo, uspeh italijanskih čarjev pa je dopolnila Giuliana nal Minuzzo, ki je osvojila bro*18 medaljo v smuku za ženske. 1» 1956 CORTINA D’AMPEZZ0. v stane mit Tonyja Sailerja. 20-% šega smučarja vseh časov. Pri^.j na olimpijskih igrah nastopili Sovjeti, ki so osvojili kar šest PETEK, 11. 2. 15.00 - 16.00 umetnostno drsanje (moški prosto), bob (štirisedi 1. in 2. vožnja) 16.05 - 17.05 skoki 90 m 17.10 -18.10 slalom ženske 22.00 - 23.30 ponovitev skoki 90 metrov, slalom žen- ske, umetnostno drsanje avstrijski smučar je osvojil tri odličja v smuku, slalomu in veljfj lomu ter so ga proglasili za naFj ________________... 3 kolajn. 1960 SQUAW VALLEY. membnejši dogodek teh iger so £ lemike, ki jih je sprožilo pom»"i nje proge za bob. 1964 INNSBRUCK. Najpomenf^ še uspehe sta dosegli francoski ^ stri Christine in MarieUe Goi! ki sta osvojili prvo in drugo v slalomu in veleslalomu. 1968 GRENOBLE. Na teh oli*^ skih igrah je nastal mit Jeana ~ da Killyja, ki je osvojil vse tr*. j; te kolajne v alpskih disciplin^* je s tem svojim uspehom sproŽ" i lemiko med izvedenci, kdo je bil ^ boljši smučar vseh časov: Kili/ Sailer? • „ Presenečenje je pripravil tud* ^ lijan Franco Nones, ki je kot F neskandinavec osvojil prvo mesW teku na 30 km. Tekmovalni spored enajstih dni v Sapporu Japonski čas Naš čas ČETRTEK, 3. FEBRUARJA 11.00- 12.15 03.00-04.15 Slovesna otvoritev 16.00- 18.00 08.00-10.00 Hokej na ledu (kvalif.: Japonska-ČSSR) 19.30-21.30 11.30-13.30 Hokej na ledu (kvalif.: SFRJ-Švedska) PETEK, 4. FEBRUARJA 07.30- 11.30 23.30-03.30 Sankanje (enosedi, moi. in žen., 1. In 2. tek) 08.30- 11.30 00.30-03.30 Sankanje; dvosedežni bob (1. in 2. tek) 09.00- 11.30 01.00-03.30 Smučarski tek (30 km) 09.00- 13.50 01.00-05.50 Hitrostno drsanje (5.000 m moški) 10.00- 12.30 02.00-04.30 Klasična kombinacija (moški) 10.00- 17.30 02.00-09.30 Umetnostno drsanje (obvezni liki ženske) 14.00- 16.00 06.00-08.00 Hokej na ledu (kvalif.: ZRN-Poljska) 19.00- 21.00 11.00-13.30 Hokej na ledu (kvalif,: Finska-Norveška) SOBOTA, 5, FEBRUARJA 08.30- 11.30 00.30-03.30 Sankanje: dvosedežni bob (3. in 4. tek) 09.00- 10.30 01.00-02.30 Klasična kombinacija (tek na 15 km) 10.00- 12.30 02.00-04.30 Hitrosno drsanje (500 m moški) 10.00- 12.30 02.00-04.00 Hokej na ledu 10.00- 17.30 02.00-09.30 Umetnostno drsanje (obvezni liki ženske) 13.30- 14.30 05.30-06.30 Smučanje (smuk ženske) 14.00- 16.00 06.00-08.00 Hokej na ledu 18.00- 20.00 10.00-12.00 Sankanje (enosedi, moški in ženske, 3. tek) 19.55-21.00 11.00-13.00 Hokej na ledu NEDELJA, 6. FEBRUARJA 09.00- 10.00 01.00-02.00 Smučarski tek (10 km ženske) 10.00- 13.00 02.00-05.00 Smučarski skoki (srednja skakalnica) 10.00- 13.00 02.00-05.00 Hitrostno drsanje (1.500 m moški) 12.30-14.30 04.30-06.30 Hokej na ledu 15.00- 17.00 07.00-09.00 Umetnostno drsanje (obvezni liki dvojice) 16.00- 18.00 08.00-10.00 Hokej na ledu PONEDELJEK, 7. FEBRUARJA 09.00- 10.40 01.00-02.40 Smučarski tek (15 km moški) 09.00- 15.00 01.00-07.00 Hitrostno drsanje (10.000 m moški) 12.30- 14.30 04.30-06.30 Hokej na ledu 13.30- 15.00 05.30-07.00 Smučanje (smuk moški) 14.00- 16.00 06.00-08.00 Hokej na ledu 16.00- 18.00 08.00-10.00 Hokej na ledu 18.00- 20.00 10.00-12.00 Sankanje (enosedi, ženske In moški, 4. tek) 18.00- 21.30 10.00-13.30 Umetnostno drsanje (prosto drs. ženske) 19.30- 21.30 11.30-13.30 Hokej na ledu TOREK, 8. FEBRUARJA 09.00-11.40 01.00-03.00 Bialton (posamezno) 09.00- 16.30 01.00-08.30 Umetnostno drsanje (obvezni liki moŠkO 13.30-15.00 05.30-07.00 Smučanje (veleslalom ženske) < 18.00- 21.30 10.00-13.30 Umetnostno drsanje (prosto drs. dvojic*' SREDA, 9. FEBRUARJA 09.00- 10.00 01.00-02.00 Smučarski tek (5 km ženske) ., 09.00- 16.30 01.00-08.30 Umetnostno drsanje (obvezni liki molk*l 10.00- 12.00 02.00-04.00 Hitrostno drsanje (1.500 m ženske) 10.00- 12.00 02.00-04.00 Hokej na ledu 13.30-15.00 05.30-07.00 Smučanje (veleslalom moški, 1. tek) 14.00- 16.00 06.00-08.00 Hokej na ledu 19.00- 21.00 11.00-13.00 Hokej na ledu ČETRTEK, 10. FEBRUARJA 08.30- 12.00 00.30-04.00 Smučarski tek (50 km) 10.00- 11.30 02.00-03.30 Hitrostno drsanje (500 m ženske) 10.00- 12.00 02.00-04.00 Hokej na ledu 13.30- 15.00 05.30-07.00 Smučanje (veleslalom moški, 2 tek®) 14.00- 16.00 06.00-08.00 Hokej na ledu 18.00- 20.00 10.00-12.00 Sankanje (dvosedi 2 teka) 19.00- 21.00 11.00-13.00 Hokej na ledu PETEK, 11. FEBRUARJA 08.30-11.30 00.30-03.30 Sankanje; štirisedežni bob (1. In 2. >*K/ 09.00- 11.30 01.00-03.30 Biatlon ekipno 10.00- 11.30 02.00-03.30 Hitrostno drsanje (1.00 m ženske) 10.00- 13.00 02.00-05.00 Smučarski skoki (velika skakalnica) 11.00- 14.00 03.00-06.00 Smučanje (slalom ženske) ,i 18.00- 22.00 10.00-14.00 Umetnostno drsanje (prosto drs. mo** SOBOTA, 12 FEBRUARJA 08.-11.30 00.30-03.30 Sankanje; štirisedežni bob (3. in 4. tek) 09.00- 10.00 01.00-02.00 Smučarski tek (3X5 km ženske) 09.00- 11.00 01.00-03.00 Hokej na ledu 10.00- 12.30 02.00-04.30 Hitrostno drsanje (3.000 m moški) , 11.00- 14.00 03.00-06.00 Smučanje (slalom, kvalifikacije moškU 12.30- 14.30 04.30-06.30 Hokej na ledu 14.00- 16.44 06.00-08.00 Hokej na ledu 16.00- 18.00 08.00-10.00 Hokej na ledu 19.30- 21.30 11.30-13.30 Hokej na ledu NEDELJA, 13. FEBRUARJA 09.00- 11.00 01.00-03.00 Hokej na ledu 09.00- 11.30 01.00-03.30 Smučarski tek (4X10 km moški) 11.00- 15.00 03.00-07.00 Smučanje (slalom moški) 12.30-14.30 04.30-06.30 Hokej na ledu 18.00- 20.00 10.00-12.00 Slovesni zaključek