isssii GLAS NARODA *" *» ** **..........1 Ji Xk./ JL 1 X JLXWV/JL/X JL. to^iiHoiw.M 1» Mew York ealo COO la inozemstvo eei« iio.~ 7.00 Lirt slovenskih delavcev v AmerikL_ H ^ TELEFON: 187« GOKTLANDT Entered u Second Class Matter, lipNMhtr H, 1808, o* t>0 Pil Offct it Hiw Torfc, W. Y, fttirtof Ooi|W Of March 3, 1878._TKLKFOlf: 4687 COITLANDT NO 97. — STE V 97. NEW YORK, SATURDAY, APR EL 24, 1920. — SOBOTA 24. APRILA, 1920. YOI.UMS XXVUL — LSTJIJJL XTVUL t ZEMLJA POSLUŠA TODA MARS MGLGI Znanstvenik je zaman čakal odgovora z daljnega planeta. — Poskuse bodo še ponovili. Camer Ranch, Cedar Creek, Neb.. 22. aprila. — Vsa priza«Igranja slavnega elektrika tir. Friderika L. Mill^nerja, «la bi dobil s planeta Mars kako poroči !o ali kak znak, so ostala brezuspešna. Kljub temu je pa rekel, da bo , s poskusi nadaljeval, dokler sc mu želja ne uresniči. I Sestavil je bil moeali brez/, eni aparat, najmočnejši, kar jih jc na svetu. Celo noč je poslušal, toda prebivalci Marsa (če so sploh tam) mu niso dali nobenega od-, govora. Ko je zmanjšal mo* aparata, je za mogel loviti vsakovrstne brzojavke iz Berlina, Havajskega otočja. Južne Amerike itd., ko je pa zvišal njegovo delavnost od 20,000 iia 80,000 čevljev, je sliial le — globoko tišino. Če bodo njegovi poskusi ostali brezuspešni, se bo moral človeški rod se za naprej sam baviti /. visokimi življcnskimi stroški in Ligo narodov, brez pomoči prebivalstva na tujih planetih. STAVKA POŠTNIH USLUŽBENCEV V ITAUJI. Rim, Italija, 23. aprila. — Vlada je organizirala aeroplansko postno službo med glavnimi mesto v Italiji, tla uniči učinkovanje stavke brzojavnih uslužbencev. Brzojavna služba je mogoča " lc potom mornariškega mimsir-tilva, ki kontrolira sisteme brezžičnih brzojavov. 1 Na poštah nf sprejemajo pake-Lov za paketno pošto in vlada je " raze vi javila t ud i sprejemanje za- * varovanih p;sem ter dostavljanje * denarnih nakaznic na dom. Ne 1 sprejema se ni kak ill tiskovin z iz- * jemo časopisov. a Posamezne stavke, ki so bile 51 sklicane v severni Italiji tekom n preteklega tedna, izgubljajo na 1 moči. V Turinu se delavci pola-goma vračajo na delo, z izjemo uslužbencev cestne železniee ter a delavcev v železnarnah. Železni-earji, ki niso hoteli prevažati po-»Jlicistov in karabinjerjev, so bili i-j stavljeni pred sodišče. i j AMERI&KI POSLANIK PRI ti ITALIJANSKEM KRALJU. icj - Rim, Italija, 23. aprila. — Ko bert Underwood Johnson, poslanik % Združenih držav v Italiji, Je izročil včeraj svoja poverila pisma kralju Viktorju Emanuelu. V Kvirinal jc prišel v slavnostnem T * ' sprevodu. Johnscm jc pozneje odpotoval v San Remo, kjer se bo sestal * — tajnikom ameriškega poslaništva \ o- Parizu, ki je dobil od državneg* o- departmenta v Washingtonu na ih ročilo, naj se poda na pozoribč« »h konference zavezniških ministr skih predsednikov v San Remo. EDIKOLE SAHARA JE ČISTO SUHA Izjava suhaškegu agitatorja, ki se je včeraj vrnil v Združene države. — Brez uspeha. Včeraj se je vrnil v Združene države William E. Johnson, ki m* j • miuL:l več kot eno leto v Evropi in Afriki. Vsled njegovega zahrbtnega in za vrat nega delovanja so mu na-ueli ime mačja taca". Ko je odšel iz Združenih držav, ».e je bil podal naprej v London, kjer je pa naletel le na malo svojih prijateljev. Priredil je bil več zborovanj, toda poslušalcev je bilo le malo. Na nekem zborovanju ko je govoril dijakom, je prišlo med u jim in navzočimi do ostrega besednega spora, ki je pa zavzel pozneje večje dimenzije. Poslušalci so namreč navalili na oder. in eden je Jolinsona tako udaril, da mu je izteklo oko. Bil je dalj časa v bolnišnici, nato ' se je pa podal v Egipt. Tudi ko se je vračal v ZdruZe-l.e države jc na parniku neprestano agitiral za prohibie:jo. Kljub temu, da jc veliki fana tik, je vseeno priznal nekemu časnikarskemu poročevalcu, da je i 1 na svetu samo en del sveta suh In ta del je puščava Sahara. Rekel je tudi, da bo treba še { veliko truda in napora, predno bo j uveljavljena prohibicija. i ~ —— [ DEPORTACIJA VON KAPPA. i Stockholm, Švedska, 22. apr. — ; Viada je odredila deportaeijo dr. > Wolfgang Kappa, voditelja nem - ške ustaje, na temelju, da je pri-:> šel v deželo z potvorjenim potnim - listom. Kapp bo pod policijskim nad ^ zorstvom, dokler se ne bo rlolo - čilo posameznosti njegove tlepor 1 tacije. Glasi se, da bo izročen nerr - škim oblastim. Kapp je naprosi - švedsko vlado za dovoljenj", dt i sme ostati v deželi. Rekel je, dt - se namerava umakniti iz politik« ter posvetiti svoje preostale dn - znanosti in proučevanju gotovil '» problemov. Švedska vlada ni sedla na t j ° lim ter na krako odredila depor a taeijo tega nezaželjenega tuj.-a n ki je spravil Nemčijo v tako za *' drego ter skoro povzročil držav ljansko vojno. (Prav posebno sla bo se mu tudi ne bo godilo, kajt stari pregovor pravi, da vrana n a iikoplje vrani oči. Ebertova via h da je na neki čuden način popust v Ijiva proti vsem, ki se nahajajo y~ taboru kajzercev.) p- ai IZMENJAVA VOJNIH JETNi KOV. [»- _ li >d Pariz, Francija, 23. aprila. -! Zastopniki Francije in ruske si .0Ujetne vlade so podpinali dog< vor, tikajoč se izmenjave vojni .v jetnikov, ki se nahajajo v obe deželah. SUB POLOŽAJ |E JAPONSKIH DELAVCEV Komfort (?), katerega uživajo Ji ameriški delavci, preseneča japon- jc skega državnika v ZcLr. area vab. Luk-.urijozi.ost. v kateri živi ameriški deiavee. je presenetila d Tadaliiko Akado. guvernerja pre- ji fekture Saitama na Japonskem, p ki je preživel devet mesecev v Združenih družav ter študiral so- z; :eijalne in politične razmere v de- u 'želi. * !'<» njegovem mnenju bi ne bilo 1 nobenega pomanjkanja ž vil in k drugih življenskih potrebščin, če ji bi ameriški delavce delal tako tr- zl do kot njegov japonski sodobnik. K \ Japonski governer pa je izjavil, k da ni prišel sem. da bi kritiziral n ameriškega delavea. Kfkfl je. da b bo nasprotno pri svojem po v rat- p ku pozval svoje rojake, naj sprejmejo tudi oni nekaj zapad- n nih metod v tem ozru. k i — Vaša odkritost v politiki ill B vladi j.1 nekaj, kar potrebujemo s< na Japonskem, — je izjavil. — Naši starejši državniki so vsi za- ? ostali in nazadnjaški. s. } Okada je rekel, da se razveseljuje ameriški deiavee veliko bolj- ; šili delavsk h pogojev kot pa ja- . ponski, da pa ima slednji dosti } več od življenja. ^ j — .Japonci žive priprosto življe-j» , — je pojasnil. — Nimajo dosti obleke ali dosti živil. Ilrana * Japoncev je zelo enostavna ter si 11 nikdar ne požole mesa. Tekom vojne so se revnejši sloji navadili zavživauja riža. Preje so se pre-hianjali povečini z ječmenom in pšenico. i — Vaši amerikanski delavci ne ' jedo ekonomično. Uporabljajo > preveč sladkorja ter si pokvarja- š jo z njim okus. Vaše obleke so s preveč sestavljene, da bi bile u- 1 •doline. — Obiskal sem veliko število ? vaših delavskih domov ter obe- f 1 do val z delavci. Presenečen sem t bil vsričo tega. kar imajo na raz- £ 'jpolajfo. Nekateri imajo celo kla- j jvirje in fonografe in kaj takega * j je naravnostt nezaslišno na Ja- > ponskem. t Okada je *za izboljšanje delav- 3 ' skih življenskih razmer ter pravi, j da bo povedal po svojem povrat-ku svojim rojakom, naj stavijo ] na mesto japonskega razredega 1 l! sistema ameriški napredni sistem j ■in priliko, da si vsakdo lahko po- ( Imaga naprej. Okada se boji, da bo proti japonska propaganda v gotovih ameriških listih in protiameriška propaganda v gotovih japonskih * listih zastrupila javno mnenje v obeh deželah ter ogrozila odno-šaje med obema deželama. T I)a se dela nasproti temu žolte- niu časopisju in takim nestrpnim izjavam, priporoča Okada vstano- vitev zveze mogočnih listov v o- ^ beh deželah, ki naj bi pospeševali prijateljske odnošaje in mir med » * # i obema deželama. Na ta način bij . bilo mogoče tudi rešiti japonsko vprašanje ob pacifični obali. Okada je preživel več mesecev v Calif orni j i ter študiral tamošnje a razmere. Prišel je do prepričanja, m da bi se Amerikancem ne bilo tre-io ba bati konkurence od strani Jata ponecv, če bi znali tako delati kot i. slednji. * von kapp na Švedskem. Stockholm, Švedska,.21. aprila. Wolfgang von Kapp, voditelj zadnje nemške monarliistične u-staje. je vložil pri švedski vladi prošnjo, v kateri prosi za dovoljenje, da sme ostati na Švedskem kot političen begunec. V proinji se glasi, da namerava dobiti «vo- * jo ženo in hčerko ter se nastaniti v kakem majhnem kraju. Obenem K* obljublja, da se bo vzdržal vsake pi J politične aktivnosti. _____ KEMAL VLADA S PROSTIAN ATOLI JI Nacijonalisti so ustanovili repno- K ' liko. — Zavesniki so aretirali a: j prej snega velikega vezirja. si London, Anglija. * 2:1. aprila. — Anatolija jc oživotvorila nvotlvi" sno vlado pod predseuiiistvom 'p Muštaf Kemala, voditelja turških r naeijonalističnih sil v Mali Aziji. j. soglasno z brzojavko tia Exchange y Telegraph Company, ki je b la v, sretlo odposlana iz Carigrada. j . Carigrad, Turčija. 22. aprila —^ Izet paša, prejšni turški veliki vi--' zir, je bil stavljen danes pod nad-1 r zorstvo zaveznikov. Zavezniške oblasti so prijele tudi generala b Alirza Pašo ter več drugih odlič- d nih turških voditeljev. \ Damad Ferid paša. veliki vezir, »i je danes prevzel vojni urad v svo a jo oskrbo in sicer radi nezado \t voljstvo, ki je splošno prevlado- ^ valo. Odpustil jc večje števiio s > uradnikov. » Kešid bej. minister za notranje za«leve. je resi»niiral ter vlada v' splošnem veliko nezadovoljstvo v vladnih krogih. Dvanajst sto pri- ^ stašev Muštafe Kemala je bilo are- * tiranih in še nadaljne se spravlja ° i*i • - I vsaki dan v jeeo. i Vse mohamedanee se poživlja. 1. naj se združijo v gibanju, ki bo š oprostilo sultana tujih uplivov, in \ sieer v proklamariji, katero je iz- a dal polkovnik Džafar * Ta jar. ]»o-| veljnik Dmnopolja dne 15. aprila, j — Mi se ne borimo proti sulta- s nom. temveč i>roti njegovim je- j . čarjem. — se glasi v proklamaciji. j ( Svet ve. da je Trneija turška in ^ i mohamedanska. Mi nismo nikdar ' . . z prekinil vezi s sultanom, katerega ^ smatrama za najvišjega poveljni" ka. a vzgled Smirne je preti naši" 1 mi očmi. Mi vemo, tla so Grki po-' morili naše brate ter uničili turške ^ ' vasi in mi vemo. da čaka ista uso" 1 ' da tudi nas iz rok Grkov, če ne J " bomo pripravi jen j i. da branimo sa- i ■ mi sebe. •'<. i — Nacionalistično gibanje je > vzraslo iz okrtosti. katere se i - uganjali Grki nad Turki, ko so t i Grki zasedli Sinirno. Isti sovražni- j ki hočejo sedaj vprizoriti napad ij . na Traeijo. j, i — ČUDEN SAMOMOR. 1 WaUenburgh, Colo., 23. aprila. t Dr. K. Clock, star 57 let, je da- ( nes mrtev v Ravemvood, kjer je , bil rutlniški zdravnik. Sam se je - . i usmrtil v namenu, da bi se ga na * ta način iznebila njefjova devet-j najst let stara žena. Pred samo-1 a 11 morom je napisal zdravnik pismo, j s \ katerem je pojasnil vzroke svo-1 jega dejanja ter nato izpil eaioi ' strupa. Njegova žena obiskuje neko javno šolo v Pueblo, Colo., in zdravnik se je poročil žnjo pred enim letom. I' ja, če bo Narodna skupščina takoj sprejela volilno postavo. Naroda skupščina je tekom dne \s tudi sprejela predlog, da se izvoli predsednika potom ljudskega glasovanja, ne pa v parla-nr.entu. DENARNE POSlLJATVE V ISTRO, NA OORAKO IN NOTRANJSKO. e . a Izvršujemo denarna izplačila n popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po ^ celi Istri, na Goriškem in tndi na j Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi. ° Jamčimo ali garantiramo sa . vsako potiljatev, toda sa kako mo-10 goče samnde v isplačfln ne more-mo prevseti nikake obveznostL iti 0. 50 lir .... $ 2.80 a , 100 lir .... $ 5.30 0 ' 900 lir .... $15.00 0_ 500 lir .... $25.00 1000 lir .... $«.00 ih Denar sam poslati jo najboljšo se po Do—lic Postal Money Order, n- ali pa po Now York Baik Draft. Tvrdka Fruk likw ladjo. y ?>fco/.i vti kot devetnajst mese- ( ii «-v so i išiue polarnega morja ol»- \ dajale ladjo, ki je nos la Koald j A in ti. (Isciiii m njegove sj>r*jinlje-\alee pri njih drznem poskusu, j tla pejo na Severni tečaj. j Ladja Amundseiia, Maud, je * (vzela na Dixson Island, v Itcleni % i n.orju, na krov petrolej nekako 11 I krog 1. septembra lillh ter kua- j In nato odplula jiroli severo-iz- z ! toku po Arktiei.em morju, ki je. i ričelo liitr«> zmrzovati. Načrt raz-1 . . s ekovalea je bil povesti ladjo ta- kti dalee proti severu kot je bilo v ImogotT, j«i zasidrati nato v ledu ter se pustiti voditi od slednjega , i t ja, kamor bi se led pomikal. ,, Amundsen, ki je natančno pre- * i študiral severni led, je bil prepri- «] ran, tla bo šla njegova ladja krt»g v severnega konca Novaje Zemlje lin od tam v iztočni smeri do Lja- 1 kov otokov \ bližini izliva reke c 'Ltiie v severnem delu Sibirije. Po s i ujeirovem domnevanju bi odšel 1 - r ,nato led v severni smeri ter ga 1 I . . . i s p m vedel v b.izmo severnega te- t - • I caja. j Negotovo je, do katere točke ^ j« dospel Amundsen v csibiriji. , j Anadir ni ime kakega mesta, tem- t več ime reke, ki izvira severo-za- } patino otl Kamčatke in teče v iz- i f točili smeri, nakar se izliva v Tihi oeean. Da dospe do te reke po > morju, bi moral iti skozi Reringo- i v o eesto, ki leži med Sibirijo in < j Alasko. 1 Obstaja ruska trgovska pošto- 1 jiiiika, ki je znana kot Anadirsk in ki leži ob reki Anadir, nekako :RK) milj oil izliva reke, a Amund-s«Mi bi ne mogel dospeti do te post ojanke z ladjo, kot se glasi v po- ' rt.«"ilih. Če je dospel do onega me- 1 i sta. se je najbrž izkrcal na se- 1 v« rili obali kontinenta ter napravil not do postopankc po suhem. 1'stjc reke Anadir se nahaja ' | MOOO milj iztočno od Dixso otokov, kjer je pričel Amundsen s I svojim dolgim arktičnim potova-■ njeni. Namen Amundseua ni bil prav-'Izaprav dospeti do severnega te-«'aja, temveč vprizoriti zuanstve- II na opazovanja. globino morja, " študirati premikanje ledu ter zbirati važne podatke glede oceanskih 1; razmer v severnem morju. --:--- N DIREKTNE VOLITVE V NEM ; ČIJI Berlin, Nemčija. 23. aprila. — V nemški Narodni skupščini je bil včeraj zavrnjen predlog, da se izpremeni novo volilno postavo v toliko, da s< da glas tudi vojakom tekom njih službene dobe. i Štiri meščanske stranke so solid-| i i.o glasovale#proti temu predlo- Uessler, obrambni minister je | iial izraza svojemu prepričanju, ! ua bi ne bilo primerno spraviti politiko v vrste moštva in tudi go-Ivorniki so povdarjali, da bi postali. a* takem slučaju armada oro-■ d je. s katerim bi se lahko strmo-1 1 & 1»vilo vsako vlado kot je to na-0 vatla v nekaterih južno-ameriških republikah. Objavilo se je, da se bodo volitve za prvi republikanski parlament vršile die 6. jnni- FRANCIJA IN BELGIJA STA PROTI REVIZIJI ' ANGLEŠKI NASVETI GLEDE SKUPNE OKUPACIJE RUHR SKEGA OKRAJA - RAZMOTRIVANJE O PROŠNJI NEMČIJE GLEDE POVEČANJA ARMADE — KAKŠNO NAZIRANJE IMAJO BOL J ŠE VIKI O LIGI NARODOV. I Pariz. Fran«- ja. T' aprila. Namen Anglije je bil revidirati. versaiiKko mirovno pogodbo, toda Belgija in Francija Mu bili od-i b eno proti trm ti. l*t»i!log je torej propadel. \" >1 in-« ju. tla bi ^ Nemčija branila izpolt it' v se točke mirovne j pogftdlH>. ki /m • /pi':t rajbrže skupn<» zas»*dli v.-s ruhrski okraj. Sar Remo, Italja. - < aprila. — Angleški ministrski pretlsednik 1.1 o\d tieorge je rek»-l daes ameriškim časnikarskim poročevab-em. * a j«* na vsuk način »»^trebim /a Združer.«* države, da s«' udeleže po- t > vt-tovaiija glede turs. ega vprašiinja. Nazori Zdijižen h držav bodo l ajbrže prodrli. Na temelju jnm-ihm! angleških uradnikov v Nemčiji — sem J dobil litis, da je neni.'.ka vlada brez vsake nuni. Ljudstvo ne ubogaj eentthIuih oblasti. N»-mčija je pmlobua čoveku, ki je dobil strahovit i ndaree t« r je še vedno napol v nezavesti. Cm se mu je začel nekoliko j A vita t i, toda udje še nočejo ubogati. Vlada izdaja povelja, ljudstvo j h pa prezira. V pr\i >rsfi primanjkuje hrane. Cradniki so mi po-\ edali. da dobijo ljudje ua dan po lHMO kalorij, dočim jih je potreba /a vdr/anje človeka pri zdravju iu moči. Ko je nt-ki časnikarski poročevalec pripomnil, da se bo Llovd J tieorge najbrž 7a\/e! za revizijo inirovi.e pogo«lbe, je ministrski I predsednik odvrnil: Ne, jaz ne b.»» . nikdar storil kaj takega. Pred par tedni sem I eelo rekel v poslaus vi /bor ei, da sem proti reviziji. Pogodba omo- j Nemčiji, da si 'n-majja iu jo tibenem sili, da izpolne zadano ob-I ljubo Nevarnosti Itoljševiznia v Nemčiji s«- ne sme pretiravati. Ne-! i - ljubi red, toda če je ei krat kak narod potisnjen k tlom, se po ! slu/nje ponavadi drustičn h izrazov. Nh vprušatije, če bo Nemčiji dovoljeno /višati svojo armado na l '.iiO.iKH) mož., je odxrui!' To vprašanj«- b<«1o rešili naši vojaški izvedenci. ("> bodo spo- J .vhIi, da Nemčiji zadostuj«* KIO.tK*) mož zn vzdržan je re.lu, bo <»stalo^ rri tem. - ' . , ... i l*or«>-evalri vprašali, kdaj bo odpotovala v Rusijo komi- •» ja Life narodov. M i istrski predsri!u k se je naširoko zasmejal ter rekel: Tega pa i e v. n.o Kusija ni odgovoril« na naše obvestilu. M e o i s. da se boiištviki ravno toliko brigajo za Ligo narodov' kot /a /«lružeiie drž-i\e. j I ITALJANSKI SOCUALISTI j1 1 Milan, Italija, 2'A. aprila. — So-(-i ijalistični naro»lni svet. ki je tu-l.iij v z^setlanjii. je sklenil usta-'-j noviti Mivjete za poskušnjo v vseh . večjih iialjaiiskih mestih, kjer j«' ^ proletarijat dobro organiziran. j tilasovauje jrlede predloira je ^ i>padlo s M4.(HHJ glasovi za pred-' log in 21.(UMI glasovi proti preti-., logu. Predlog, tla se ustanovi so- > \jete vsepovsod po Italiji, je bili /ta vržen s Ss.000 glasovi proti j • ."»()t>0. : IZ BUTTE, MONT. ! Butte. Mont.. "JH. aprila. Z vez- > ni vojaki iz Camp Lewis in forta t < «eorge Wright. Wash., so priče- i K tlanes patrulirati po eestah < lintte. kjer je prišlo d«i številnih ' nemirov odkar so /astavkali v ne-, del jo člani kovinarske unije štv. i H ft) Industrial Workers of the; 1 World I >el< »dajalci številnih velikih rudnikov v okraju, ki so bili zaprti odkar se je pričela stavka, s«- danes objavili svoje načrt" gle-' de obno\lj4>nja rat ovali ja v' teh rudnikih. Včeraj zv«H*er niso . uikake tlemonstraeije z na čile pri-' • Inula zveznega vojaštva. Poklicane • si bile ua prošnjo guvernerja1 Stevvarta po spopadu v bližini Ne-J i versvvent rova. tekom katerejra je i I ilo obstreljenih štirinajst mož. NEMŠKA ŠTAJERSKA SE f FUNTA. 11 Dunaj, A\strija. 21 apribi. Skoro vsaki dan m- ponavljajo dogodki, ki kažejo, da so pov»mez-lie p rov mee -k«>ro [Hipoliioma ne-o< I v i s; i < ■ od 'titrable vlade Polo /aj se smatra za tnko resen, tla so stavili voeijalist čui vo«litelji v štajerskem deželnem zboru to/.a-, HeVIIO interpelacijo. Preti kratkiif je prišla palrnla sti» orožnikov v liadkersbnrt; o-| kraj ua NlajtrskfM, »la polov i trove jo /ivino, katero je zalit -vala , ,.se vlada Potem ko je bilo ne I. * živine skupaj, so orožniki po v edali kmetom, k.'i je ujiti ua-l men. (ilavtit del orožnikov pa je nadaljeval s svojim poslom Kmet-j« so se takoj oboro/111 ter pogna-1 b orožnike Ko je prišel glavni del orožnikov na liee tvesta. v* je nahajal pred s lo tisoč kmetov, ki so bili oboroženi s strojnica m i in ua-, vadn'iui puškami. Orožniki *-o bi-I- r«*ror«»Ženi. DOM NEMŠKEGA KRON TKINCA Amsterdam St».r<*n ko. 21. kprila. - H^fCtMu .lada se je začela p<»*jra :aii * in ko ei rkveno oI.čimo gle le nakupa velikega |x> s<>tva. kjer naj bi bil »talni doni 1 v šega »twwkrffii kr.»nf». ini a. VAŽNO ZA POTNIKE! Za parnik "PRESIDENT WILSON", ki odpluje 8. maja v Trst, se je priglasilo že toliko potnikov, da je sedaj že napolnjen. Prostore smo zagotovili enim potnikom, od katerih smo do 15. apr pre« jeli aro. Svetujemo tedaj onim, ki so namenjeni v kratkem odpoto-. vati v Jugoslavijo preko Trsta, da se odločijo za parnik "BELVE-j DERE1', ki odpluje dne 1. maja ali pa za 4 SUSQUEHANNA\ ki od« - pluje 22. maja. i Kdor želi potovati s parnikom "BELVEDERE" ali "SUSQUE- - HANNA'% naj se hitro priglasi, ker se prav lahko pripeti, da se i prijavi tndi za ta dva paraika toliko potnikov, da bosta v kratkem i polna. Potniki, ki so nam poslali aro za "PRESIDENT WILSON", naj i poskušajo da pridejo v naš urad že v torek, 4. maja zjntraj, da bo i mogoče vsem o pravem času preskrbeti potne liste in vse drugo, kad e se potrebuje za potovanje^ ^^^^^ f8**®! jJ Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. ;; Sedaj živimo v farni negotovosti in slorabe, vsak skuia postat ^ hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agent je in sakot ^ ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. j - V teh fa»ih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane za i preke k t a rim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malin neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljen« obljn I' be, je veliko vpraianje. Naše denarne poftiljatve se zadnji £aa primeroma sedanjim ras meram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo Lplačujejo 300 kron .... $270 1,000 kron .... $8.00 \\ 400 kron .... $3 60 6,000 kron .... $40.00 ] 600 kron .... $4 50 10,000 kron .... $78.00 ;4 Označene cena so veljavne do dn«, ko sa nadomestijo s dragim , ffenar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Ordet , ali pa po New York Bank Draft. , TVRDKA FRANK »IWIE ▼ataaovljeaa lota 1808. GLAS NARODA, 24, ATB. 1020 Jtutuslmmuska ig^ra &ataL SriUtnta Ustanovljena 1. 1898 W^fflr lnkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. rMttlAL GREGOR J. PO RENTA, Box 17«, BL Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Bok 480. Ely, Minnesota. JOHN RUPNIK, S. XL Box 34, Export, Pa. Pravu! Odbor. JOHN PLAUTZ Jr., 432-7th Are., Gala met, Mleti. JOHN MOVERN, 824 2nd Ave., DulatU, Minnesota. MATT. POGORELO, 7 W. Madiaon St.. Chicago, I1L Zdmievalnl Odbor. i RUDOLF PERDAN, 6020 St. Clalr Avenue, Cleveland, Ohio. : FRANK ŠKRABEC, 45C4 Washington St., Denver, Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 — 8th Ave., Johnstown. Pa. Jednotino glasilo: "GLAS NARODA" Tae stvari tikajoče w nradnib zadev kakor *ndl denarne poSlijate? naj ae poSUjajo na glarcesa tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in aploh vsa zdravniška ^spričevala srn naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jed nota se priporoča vsem Jugoslovanom ca obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Conjfresa" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000. (tristotimi dolarjev). Bolniških pod|>or, odškodnin, ln posmrtnin je Izplačala £e nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota šteje okrog 8 tisoč rednih članovoj se prav lepo | '- razumemo. Tisto povišano plačo , e imamo tudi tukaj kakor drugod. ) Če pa človek gre v prodajalno, i- potem se pa vidi. komu je povi-j i- šana plača iz ene roke pa v drugo. >- Takoj po Velikinoči sem se na- 0 menil, da malo pomnožim število j t- ženitovamj. Tako sport sem se od-, u pravil k tisti gospodični Ne vem-J kako. Ko pridem do nje. precej j v začnem prav mastno govoriti, in j čim dalje sem govoril, tem slajše j. besede so uii brenčale i/, ust. No.j ^otem sem jo pa vprašal, če bi ma- j j rala zame. No, vidiš, kdo bi si to-j j le mislil! Komaj izpregovorim. mi /j* odvrne: No. no. no. takega sta-; rega ibedaka pa že lie maram! Po- 1 tem, k«> sem videl in slišal, koliko. ° je bilo tistih no. no. no. sem pa tal :i.-!e ljubeznive žalosti odšel. Ne j 11 vem. kam bi se zdaj podal. I Pozdrav vsem slovenskim de-i l~ kletom. fantom pa želim boljši J ° uspeli kakor sem ga jaz imel. II S. B. 1). K. ° Barberton, Ohio. V soboto 17. aprila so priredili ie j tukajšnji Slovenci igro euodejau-i ko: "Dobrodošli ! Kdaj pojdete' i- domov.'" Igra je bila še zadosti-] '<* dobro obiskana, če se pomisli, ko-i i o liko je treba pri nas truda, da sel te obudi v ljudeh samo malo zani-j i. manja. Seveda, tem bolj je bil ob-. iskan ples. Lepo je bilo deklami-o ranje dveh deklic. Samo želeli bi, i, da sc kaj večkrat priredi kaj po-ir dobnega. <'istega dobička je bilo 7:f dolarjev. Od tega se je odpo-j n slalo v staro domovino 50 dolar-a jev v pomoč sirotam, in sieer iz-j v. rečno le za slovenske sirote, ki soj ( ' izgubile vsled vojne sta riše. Preostanek se je naložil v hranilnici in ako so še kaj priredi, se obrne zopet v kak primeren namen. Tem potoni se iskreno zahvaljujem vsem. ki so kaj pripomogli k dobremu uspehu, tako igralcem in onim. ki so delali red in ki so1 f) že bodisi karkoli pomagali. Še enkrat lepa hvala! *o Eden navzočih, li- ji. Linton, Ind. Skoraj vsak pričenja z delom/ ia jaz pa ne morem veliko povedati, i" ker sem šele preti kratkim prišel je -em /. mojim dobrini biznesom. ?v Imam trgovino žepuili nožkov z w rdečim ročajem, katerim pravijo m v starem kraju cesarski pipci. Po-a- zimi sem na marsikateri veselici lobro tržil, toda sedaj me je pro-' is iiibicija razočarala. Kljub temu. e- la je alkohol prepovedan, ga je ih vemlar dobiti še tupatam. Sedaj io v' toplem vremenu bi se pri legel er požirek hladne pijače, pa je ni in ni. Tiste žlobudre, kateri pravijo ;t- "near be^r". pa ni •z.a. piti. Da. na .t- veselieali je bilo kištno. dokler je io bila kapljica. Nam pečlarjem je Li- «eveda ugajala kaka Micka ali pa >. Pepea. Posebno mi je neka Pepea io u&rajala. toda opravil nisem nič, a- ker ji je bil vedno nekdo drugi za petami. Sam ne vem. ali je Slove-o. nec ali Italjan. vem le toliko. da r- je neprestano preklinjal. Rojaki * v «o ga imenovali Luka. Zadnjič mi to je pisala Pepea. da bo premenjala svojo službo ter mi vrnila oni rde-se či nožičekr katerega nem ji poda-, ril. l(Hia jaz noeem vzeti nazaj, i. » (kar enkrat dam. K sklepu dopisa pozdravim w 'rojake in rojakinje sirom Aineri-(. jke. posebno pa one. s katerimi ' j 'sem kaj kupčeva 1. Ahasver. P. < liox Jl>4. i Grass Valley, Cal. j1 ( Pričela se je vesela spomlad, ka- ■ t ere si je vsak želel. Večina »loi»i-. 1 sov se začenja o delu. pa »leta je .J sedaj po vsoti dovolj. Tu se je j;iko I izpremeniio. Pred leti vt. j,, težko • delo a 'sploh ni bilo.. Tujerodci nisi» (lo- ; t \ bili dela. A setlaj je drugače. Ni! ] j potreba častiti delodajalcev, še', J veseli so. da kdo pride iii naj >i b.»|, .'katerekoli narodnosti. Selijo o«M; itn za boljšim zaslužkom, ker res|, . j v sedanji draginji mora družina ijako previdno ravnati s t.» borno!, plačo. Premislite: vreča krompirja stane $12 tu v solučni ('alifor-J niji! Prekupčevalci si polnijo nt-' kdar polne žej»e. l| Žalostni post je minul in pričele! ■jso se ženit ve. Poročil se je Josip; VMiklič z Lujizo Repotočnik. To je Hoin za enkrat naprej pisal.i ■jin tudi pero mi je nekako težko j -jorodje. Sem bolj privajen kopa- • nja kot pa pisanja. Pozdrav! Naročnik. • ^ {F. J. Kern: j ;| Angleško-slovenski Besednjak _ < e smo česa krvavo potrebovali i ameriški Slovenci, je bil to angleš-ko .slovenski besednjak. In sedaj ,jga imamo Krasno in popolno dc-.'lo. ki visoko nadkriljuje vse dosedanje te vrste. Skoraj tristo strani debela knjiga. vsebujoča vse besede, ki se jih rabi v navadnem govoru, čita-nju knjig in časopisov, je namenjena v prvi vrsti slovenskemu iz-'jseljencu. navadnemu delaven, že-j ljnemo izobrazbe. Pa tu«li inteli" jgentu bo prišel prav. 'j Razpredelba je izborna. Izdaja-'.telj ne trati brezp«»trebnih bese»l "I kot je to navada pri drugih Uesed-1 j lijakih, da človek Čita in čita. pn '(senazadnje zmede in ne ve kako in , kaj - \ Izgovarjava je priprosto razlo-i žena. in če prečitaš. kako je treba I izgovoriti besedo, bog brez dvo-na »'zadel. »| Avtorju moramo čestitati in ta-i j ko uspešnem delu. ki ga je napra" ?,vil za iiarrMl in sino mn prisrčno 1 hvaležni. Želeti je. da si vsak x rojak nabavi to knjigo, kajti vsak i jo potrebuje. V primeri z drugimi . besednjaki je cena $."i.t)0 primero-i ma nizka. Sestavljati bes dnjak ali pisati » kake "Beračeve skrivnosti" ni i ena in ista stvar. In to je treba i j vpostevati . i Naročila za besednjak sprejema .J F. J. Kern, 6202 St.. Clair Avenue. -.Cleveland, Ohio. TELEFONI NA POLJSKEM. Na Poljskem se je v zadnjem 'času raba telefona zelo razširila, kajti od ineseea oktobra naprej s« švedske kompanije instalirale na Poljskem več kot 15.000 novih j telefonskih aparatov. ■JtT VELIKI CIRKUS V NEW YORKU. K«»t znano, sta se združila eir-kusa IliiLgling Brothers in Bar-[lium »t Bailey ter tako predstavljala največji cirkus na svetu. Sc-J da j ima svoje predstave v Madi-'son S. cesti, i Predstave so nekaj izhornega. Kdorkoli je bil enkrat v cirkusu, ■mora priti do prepričanja, da je jres največji na svetu. Iz Islanda iso prišli umetniki, ki niso še nikdar nastopali v Ameriki. Vsakdo I .1 .... lahko vidi malega jahača signora .Bagognija tt-r smešnega "Phunnv j Phila". Cirkus je pridobil tijdi najslav-nejšo jahalko na svetu May Wirt h ter Lily Leizel. najslavnejšo gim-nastko eelega sveta; nastopa tudi i plesalka na vrvi Bird Milliiiau in !Trilby White, ki dela svoje vratolomne vaje nad glavami občinstva. | In kdo ne pozna slonov tega eir-ikusa? <>1 p<»lk jih je! Višek vsega je dosežen, ko pride v cirkus pet čred slonov ter sami raz-j vrste po dolot enem prostoru. Predstave so vsako popoldne iu vsak večer. Cene so jako zmerne. Kjer je Triner, tam je zdravje • I Ta rek je pravilen celo v najslabših okoliščinah. Mr. A. F. Fenel. premogar iz Galloway, W. Va.. nam je pisal due 15. januarja l?rj(): "Poznavajoč uspehe Trinerjevega Ameriškega Kliksi" ra Grenkega Vina. *ra toplo priporočam rnajnerjem v slučajih zaprtja. glavobola, bolečin v trebuhu, i povzročenih vsled slabega zraka v manji. vsled smodniškega dima ali premogovnih plinov po razstre* 1 jen ju, ko se majuar vrača prezgodaj na delo. predno sta se zadostno razpodila prah In dim. Trinerjev Ameriški Filiksir tiren" kega Vina je utrdil mene in mojc-, ga brata. Pa tudi pri drugih, katerim sem ga priporočil, je imel iste uspehe." Ce Trinerjevo zdra* i vilo pomaga v takih okoliščinah, mora biti dobro iu njegovih uspehov v normalnih razmerah ni mo-i goče zanikati. Vprašajte svojega i lekarnarja ali prodajalca zdravil i tudi za Trinerjev Liniment, ki je izhoren za revmatizem, nevralgi-i jo. izpahke. otekline itd. — Joseph . Triner Company, 1333—43 Ashland Ave., Chicago, IU. (Adv.), vah, preje doseže podporo velesil nego dežela, ki brani pravično l stvar; ako se dovoljuje in trpi nasilna zaposedba zahtevanega ozem- I Ija, ki naj končno obvelja vsled tega, ker ustvarja tako težaven I položaj (D*Annunzio!), da se smatra rešitev v njenem zmislu kot « praktična potreba; ako naj umetno zaneteno častihlepje pod uaslo- i vom naroilnih čustev dobi nagrado na račun malih in slabotnih; ako 1 naj z eno besedo še de!je ostane stari retl stvari, ki je povzročil sve- -tu tkega ministrskega predsednika kljub neodkritosrčnosti. v kater: je sestavljeit iu kljub vljudnosti, l atere se morata posluževati vladi, ki sta odvisni od ameriške gospodarske milosti v miru. prav tako kakor od ameriške pomoči v vojni, ' — ne more prikriti sile ameriških udarcev, ki bodo to gospodo spra-: \ ili v svetu še ob nadr.ljni del preostalega ugleda, katerega meni, (la, r nc sme posluževati, če v ultimatih jrovori z Jugoslovani. Gospoda se predvsem zahvaljujeta za odkritost predsednikovega govora, izjavljata pa. da je težko razumljiva pot. po kateri je • prišel do s\ojega sedaojega stališča. V svojih pogajanjih z Italjani - in Jugoslovani sta se prepričala, da nobeden izmed obeh delov ne 1 /eli ustanovitve svobodne države Reke. ki-ie vedno tvorila biten del - ameriških predlogov. Nasproti trditvi, da red, ki ga onadva uamc-' ravata za Reko. prijavlja pot za italjansko aneksijo tega mesta, » skušata raniti predsednika z njegovim lastnim orožjem, zavarujoč - se proti domnevi, da b' bilo jamstevo zveze narodov, pod katero na j | f pride Reka, brez vrednosti, ali da Italija ne bi imela namena, dr- ■ zati pogodbe, ki jo je sklenila (karkoli naj bi ta pomenila). Dalje ^ s»a pa "Francija in Anglija presenečeni (view with consternation) nad grožnjo amerišk« vlade, da se umaknei z družbe narodov, samo zalo. ker se ne strmja popolnoma z rešitvijo jadranskega vpra- - >anja, in iztažata upanje, da ameriška vlada — pa naj l>o njeno ko- - J5CČHO na z i ranje v jadianskem vprašanju kakoršnokoli že — "e ho 1 jazhila celega apaiata za obravnavo mednarodnih sporov, odstopa- - joč pogodb leta 19J9 samo zato. ker se v tem posebnem slučaju l u: sprejelo njeno na/iranje." Nato je 25. februarja prišel odgovor predsednika Wilsona. v ? katerem vztraja na sv»»jein stališču. * Naslednji dan sia britanski iu francoski ministrski pred^-dnik - odgovorila, tla predsednikov odgovor "dokazje. da se ameriška vla- - <>a noče mireči splošnemu mirovnemu delu". Beležila, da je predsednik pripravljen, ' sprejeti v reškem ozemlju rešitev, ki naj bi - bila Italiji in Jugoslaviji obojestransko pogodi, pod pogojem, »la se 1 ta rešitev nei z vrši na podlagi drugostranskih kompenzacij na ra- - eun tretjega". Wilsoi. je imel |>ri tej omejitvi v mislih nameravano 0 delitev Albanije. Da sia gospoda to omejitev izrecno ponovila, pa morda izvira preje iz ;-elje Francije, da se zavaruje proti ponovitvi 1 predloga, po katerem naj bi >e Italija odškodovaTn za odpoved lon- - donskemu tajnemu jiaktti iz bogate kolonijalue dedščine kake dru-ge velesile. Da olajšata rešitev, izjavljata Francija in Anglija svojo '* jiripravljenost. da s- umakneta oba predloga: dne 9. decembra in 1 une 0. januarja, ter >e obračata na Wilsona "s prisrčnim vabilom". - tla se jima pridruži, da potem skupno na formelen način pozovejo e italijasko in jugoslovansko vlado, naj se dogovorita za nov medse-e bojni sporazum ob izključitvi vseh dosedanjih načrtov. {Vprašanje '• je. če -.i je še mogoče .zmisliti kako rešitev, ki ne bi bila še predla- ,\ko bi se pa ta poizkus izjalovil, potem sta francoski in an-o gleški ministrski predsednik soglasnega mnenja, da naj Združene države. Anglija in Vrancija vprašanje š<» enkrat skupno pretresejo - in pridejo do konkretnih zaključkov Ako se prostovoljna rešitev ne ii bi dala najti, "potem bi prišla zadnji vpoštev londonska pogodba, n 4 ki sta ji leta 1915 daii svoj podpis, kot edina veljavna alternativa". r!()b sklepu smatrata za potrebno, tla opozorita Wilsona na veliko o nujnost jadranskega, vprašanja, ki (bistveno po krivdi Francije iu 0 Anglije) ležko grozi miru in zadržuje obnovitev južno-vzhodne 1 Evrope. i- Vspričo dejtva. da je v naši domovini politično razkrajanje in gopodarska zmeda velnov večja ter narašča apatija prebivalstva, i- <>• i katerega ni pričakovati, da bi se povzpelo do junaških sklepov, n moramo le upati, da »M»»» B«»g prijatelja, ki nam ga je podaril v svo-'- ji svobodni Ameriki, ohrani zdravega in močnega! Dopisi ".GLAS NAHODA": ■taVWIAII MULVI l m —■■■»■■i i wiaww mm pmtmm__uwt ■knkphc.t»—m ; ** *nM,fiii 11 pji^aiSrtTir1 15» i za Nt* vort mm nas mm m mm_- im zm im—m»t»»_-_mjm ilai naroda MM I?« — BHMB MftllMt mbmbL It kiti tji BtJdMM mlw^ft*' _ ___ tlalnakopa _Tilwlniiii CartUnat _. _JB**_ Tradicijonabi mehiški način. Obdolžbe, katere je dvignil proti predsedniku Carranzi general Al vara d o \ Washingtonu, kamor je dospel general kot zastopnik generala Obregoua ter progresivne stranke v Mehiki, so obdolžbe, katere se je dvignilo proti \>akemt: načelniku vlade, ki je nasprotoval ambicijam drugih mož, — to je, reformski predsednik je poslal diktator kol je bil l'orfirio Diaz. Tako pravi namreč Al va rad o. te govori zastopnik Obregoua resnico, ne pomeiija to še, da jc vla-dul ('lurranza s toliko luzumnostjo ii; trdnostjo kot se lahko trdi to 0 predhodniku Madtte. Dejanski jj bil Carranza v primeri z velikim Diazom le človek srednje vrste ter je naravnost smešno dolžiti teoretika v mehiški Beli hiši, da je odločen iu brezobziren človek, jezdec. Neki argentinski opazovalec je rekel nekoč, "da je nemogoče imeti prostost v španski Ameriki, dokler ima slednja svoje *" oprosti tel je ili libera t or je". Očividno je, da sy se Obregon in njegovi prijatelji predattvili kot oprostitelji ali liberatorji mehiškega 1 a roda od zle vlade i'arranze. Zadeva in obdolžbe generala Alva-rade proti pretlsed 111 IV I" l arranzi je naslednja: — Mesto da Iti uporabil svojo silo. da izvede take reforme (iianireč one progresivne stranke) in da reši vse probleme, ki so stali na poti prostega razvoja ekonomskih in socijalnih sil v Mehiki, je Carranza uporabil vse v:re naroda zu pripravo načrtov, potom katerih naj bi se obdržal v moči. t e je vse to resnično, potem je prvi izvisevalni uradnik, ki je liiko pogosto pevdarja! svojo zvestobo »lo ustave in ki je objavil, da ho rešpektiral njene določbe proti zopet ni izvolitvi, velikanski hina- in razventega mora igrati zelo nevarno igro, kajti on ni bil nikdar priljubljen pri armadi. Stoječ na višku .»voje moči j.- l'orfirio Diaz nastavljal ter od-stavljal governerje držav ter imel v rokah celi kongres. Nikakih prostih volitev ni bilo. Diaz pa je bil prepričan, da more ^lehika u-spevati le pod dobro!i<>tno diktaturo in njegovi občudovalci kažejo i a -etlanji položaj v deželi kot na dokaz, da je imel on prav. < arrauzo, ki je »»čjvidno pošteno veroval v vlado naroda in ki je m-koliko napredoval pri zvedbi leform svojega programa, poseb-i o \ zadevi vzgoje, pa dol'.i sedaj Alvarado, da je uničevalec državnih pravic v nauu:m. da krši ustavo ter ostane v uradu kot me-1 iAki predsednik. Da doseže svoje cilje, "je uporabil armado, narod ne sklade, železnice, brzojave, pošto in celi adminitrativni stroj". Značilno ugotovilo, katero je obelodanil general Alvarado, je to. da se je »tavil Obregon na čelo revolucionarnih sil. "On hoče proste volitve ter ga prav nič ne briga, kdo bo konečno izvoljen". To, kar hoče general Obregon. je očividno predseduištvo ter ga mole sedaj doseči le s ti m. da vstraja v državljanski vojni, za kat'-ro je najbr/ odgovoren < n v družbi svojih pristašev. Narodne volitve naj bi se vršile dne 4. julija. Edini resni tek-mec Obregoua je bil ignacio Bouiltas. » ivilist ter do preti kratkim mehiški poslanik v Washington«!, ki je bilo zelo dobro pripravljeni in usposobljen /a dolžnosti predsednika. Brez dvoma je resnično kar! * di Alvarado, da je nezadovoljstvo s Carranzovo vlado splošno. To j«- skupna manifestacija .v Mehiki. Nasprotniki predsednika pa niso I ili voljni čakati na izid volitev v dokaz, da je vodil Carranza stvari na lastno roko in da je bil ItonilLas le slamnati mož za lastne ambicije Carranze. Predsednik < arran/a je brez dvoma zakrivil marsikatero napako, je irmoglav fe- nedostopen, a kljul» temu se general Obregnil s svojimi prijatelji v armadi ne more izogniti sumu, da skuša izvesti volitve na tradinjonalni mehiški način, namreč s pomočjo re-> olucije. Ameriške zaušnice Franciji in Angliji. stoji novi noti .lile It), februarja, jemlje WiKon predvsem —-v obliki rahlo prikrit« ironije — na zunanje zagotovilo, ki se je - dejstvi ne e posebno dobro, da *' franeoska. angleška ia italijanska >laila nikdar niso im« le namena, da bi se lotile končnoveljavne re-s tve jadranskega vprašanja brez sporazuma z Združenimi tlržava->iiiOpozarja na t«». da spomenica tlne 9. (1:{. decembra, pri kateri je Amerika sodelovala, predlog teritorijalue koritinuietete Italije / Reko kot **praktično neizvedljiv" i-piite unworkable in prae-tice zavrnila, da sta pa kasneje Francija in Anglija sami v spome-iiiej dne 14. jafiitanje Hjnb temu slišali izsiliti aneksijo vzhodne o-bale Istre na korist I ,diji. Dne 9. deeeinbra se je itatjaiiska zahteva po posesti celega istrskega polotoka, ki jo narekuje edinolc želja italijc. da bi pridobil* se več ozemlja, zavrnila. A spomenica dne 14. januarja [ta io "uei>ravietio iu ItcsMolreu*' aneksijo (unjust atul inexpedient annexattot. kljnb temu priznava. Spomenica dne 9. de-« embra jc i/klju^ilH > sak«» obliko italjaiiske suverenitete nad Reko. spomenica dne 14. j m ti '«rja pa "znova odpira pot italjanski ktUitro-b nad zunanjimi oduoš^ji Reke ter tako možni bodoči aneksiji"*. Spomenica dne 9 d - embra j«» v velikem obsejru varovala wliiwtvo albanske držaje, spoti enie« dne 11 januarja p* razdeljuje albanski t arod kljub njegovim glasnim protestom me*l tri tuje tlržave. Te izpremelte. nadaljuje predsetlnik Wilson, ki so se izvršile * brez vednosti ameriške vlade in brez sporazuma z njo, so sliko jadranskega problema popolnoma izpremenile in njegovo rešitev oropale še ti«te mere pravičnost:, ki bi bila pogoj za sodelovanje.Zdr. drfar. Ameriška vlada odklanja. "«la bi priznala krivičifo rešitev, ki temelji na tajni nogodbi. katere vsebina je rezdružljiva z novim svetovnim redom, kakor w tudi upira krivični rešitvi, ki naj >e iz-vrii na ta način, d-4 se uporabi ta tajna pogtalba kot izsiljevalno aredatTo", "Ako naj dežela, ki kaže največjo trdovratnost v svojih tahte- Baltimore, Md. Kakor kaže. se nikdo ne oglasi iz Baltimore. Ali je mogoče, da ni Slovencev tukaj' l*o triletnem službovanju v ameriški armadi na evro)>skih bojiščih sem se zopet v civilno življenje in tako sem se namenil sporočiti nekoliko novic. Premagali smo nemške militari-ste. t«.tla izgubili smo bitko s kapitalom v legislaturi države Maryland glede bonus predloge, ki je l»ila poražena z veliko večino. i'nijski zidarji smo zmagali. Plačo imajo po novi lestvici $1.."»" na uro. City Baking Company. Inc.. ki rpoHuje tisoč delavcev, je prostovoljno povišala plačo za .Vr onim. ki s^ niso hoteli pridružiti stavki preti par leti. Ti delavci so dobi-, vali tedaj tudi hrano in prenočišče na konipanijske strdke v pe-karijah ter tako elomili utavko. Za ta "hrabri" čin st» sedaj po vee letih (Kivamli plačo za eelih .1 otfcctotkov. Prizadetih jc samo dela>«-cv izmed ltKK). Da kompa-nija ]Htkrije te stroške (ki mi jako ' veliki!*, je (MMlražila kruh za 1 na vs«k hleb. A to oe ni v«c. Vsak Idoli je tudi lažji za pol uuee. če- fsar pa ljudstvo nc ve. Seveda. |H)1 unce ni veliko pri enem hlebu, če se pa pomisli, da ta trust proda \Ht več stotisoč hlebov na dan. je to velik dobiček, ki večkrat i>o-[ krije onih 5%. Delo se lahko dobi. totla brco dobi takoj oni. ki bi govoril o uniji ali kaki radikalni organizaciji, pa naj že dela 10 let ali 10 dni. Privadil sem se življenja na prostem, zatorej pojdem na farme k Slovencem, ako in o goče. ker je podnebje zdravo in kjer delavcev primanjkuje, ako jc res. (Mi, how you *re going to keep fem down on the farm after they have seen Paris &e. &e. Študenti tukajšnje Hopkins univerze so z veseljem sprejeli delo stavkokazov na železnicah Pennsylvania in Baltimore & Ohio — toda santo za kratek čas. ker je hilo tlelo pretežko, j t'hureh for sale! Nasproti mestni hiši je bila prodana protestantska cerkev, ki obsega četrtino bloka. Kupil jo je sindikat premi-kajoeih se slik (moving pictures). Ko bo izgotovljeno deh). bo to eno najlepših gledališč. Stalo bo malenkost en miljon dolarjev, j Naše mesto je najbolj pobožno, saj imamo na vsakem vogalu cer-, kev ali pa sinagogo. Hudodelcev pri nas ni..but you dntrt have to j believe it. ' Kakor je bilo poročano, bi se - lin. tla bo aiofrcl spremljali Storr- - s;. ob Rdečem morju navzdol. — ■ lilavni -»tan v Kajiri se je očivid- - no veselil prilik", da v izuchi • preveč iie«»«lv;sii<*ga podrejenega -častnika ter je z velikim zatl«»- | voljrrtvoin ugodil prošnji mladega -1častnika. tj — Ko je Lawrence proučeval . hititskc razvaline, se um je pač -j malo sanjalo, da j«' določen zgra- i diti novo iu živo kraljestvo, mr-• _ -Isto da zbira skupaj ostanke mr- - tvega in pokopanega kraljestva. • Pridobil pa si jc zaupanje Seri Ta ji* Meke. sedanjega kralja lltiscina * -j v toliki meri, tla je smel podpisovati na državne listine itn • kra- - Ija. \' znak hvaležnosti za usluge, katere »i je stekel za deželo, ga - jci menoval voditelj Arabcev • emirjem ter princem i/. Meke. — -J Kralj Hiisein sain je podaril svo--Jjelnu angleškemu poveljniku zakrivljeno zlato sabljo, katero sine- • J jo pravzaprav nositi le direktni : potomei Mohameda. Nemci so kmalu izvedeli, kdo - je gonilna sila za tem gibanjem > t« r. razpisali nagrado 100.000 fun- ■ tov na njegovo glavo. \ _ i - SOL NAM RAZKRIVA STA- ROST ZEMLJE. I _ i - Stara mati zemlja, ki je skozi celo svoje življenje tako skrbno ' prikrivala svojo starost, je stara v resniei 400.000.000 ali štiri sto milijonov lel. soglasno z neko raz-I pravo, ki je bila čitana pred kratkim ua zborovanju nekega znan-sivenega društva. > Približno starost zemlje je na-i m reč mogoče določiti s tem, da se - deli množino soli v morju z mn«»-i žmo vode, katero spravljajo vsa-i ko leto v morje vse reke sveta. ■ L'v a slavna geologa. Sir John Murray in profesor Dii Pois sta - odgovoria za novo metodo dolo- ■ čanja starosti zemeljske oble. i-- MOŽNE KOKOŠI. t lost v gostilni: — M*, le kokoši. Cela poreija 1 dolar. Polo- > a "ena poreija, 50 eentov. To zve- ■ ni dobro. Prinesite mi pol porci- • je. Kako pa »Z"'eda ? i Natakar: —- Možna kokošf Preje smo navajali na jedilnem listku i možne kokoši kot jajca. Izbruh velike vojne ga j.- našel Mri izkopavanju hititskih razvalin v dolini Evfrata. Lawrence s» je že dalja časa zavedal resno-, sti položaja v 1'Iižnjcm iztoku ter spoznali, tla jc vsaki trenutek pri-' čakovati spopada. —V tem času je bil star šestin-j dvajset let. Preživel je že sedem j let na potovanjih skozi Sibirijo. Palestino, Arabijo, Mezopotatni-j jo in Perzijo ter je vsled tega J I oljše in bolj intimno poznal pre-j bivalee Alepa. Ueiruta. Jeruzalema. Damaska iu Bagdada kot katerikoli drugi Evropejec. — Način, kako je prišel Law-j renče v stik z Arabci ram na izvrsten način slika metode, katerih se poslužuje. Prišlo je namreč de cele vrste sporov me«! generalom Sir Murray-em. vrhovnim poveljnikom angleških čet na izto-j kit. člani njegovega štaba ter neodvisnim Lawrcnce-om. , — Nekako ob tem času se jej Ronald Storrs. orijentalski tajnik visokega komisarja za Egipt ter o-ebni prijatelj poročnika Law-renee-a. pripravljal na potovanje ol Rdečem morju navzdol do Je-uali, kot zastopnik angleškega zu-| nanjega urada, da se pokloni sta-| remit šerifu iz Meke, ni Je priče? z arabsko revolucijo . Lawrenee je že dolgo časa preje spoznal, da 1 bi Arabei lahko igrali važno ulo-go v vojno proti Nemčiji in Turčiji na iztoku in ker je postalo njegovo delo v glavnem stanu v Kajiri vse prej kot prijetno, je naprosil generala Murray-a. naj mu dovoli kratek dopust v namc- tovni politiki, to se pravi, da bo v Jugoslaviji gledala ne svojega smrtnega .sovražnika, ampak enakopravnega in enako važnega, in na vsezadnje tudi enakovrednega člana enega in i stega svetovuo-političnega sistema. V nasprotnem slučaju, t. j. če ne pride do zažcljetiega sporazuma in če se ne najde pravična formula v jadranskem problemu, tedaj bo neizogibno sledil izstop bodisi Jugoslavije bodisi Italije i:' maittimnega bloka. Ta eventualen dogodek pa bi popolnoma modificiral in "pokvaril" sedanjo lavnotežo, a posledice bi bile ne-Idogledne za « elo Evropo in morula tudi za celi svet že v najbližji bodočnost i____ Caveaut consulesl l mlad, zdrai lu Žllai IIJIMSl. Ima mnogo št* neobdelane zemlje, kar l»o omogočilo živahno kolonizacijo in potemtakem brzo narašča- j nje ljudstva. Prirodna bogastva uad-iu podzemna so izdatna (premog. rude, gozdovi itd.) tako da se bo lahko razvila v liajbližnjej bodočnosti živahna industrija in zunanja trgovina. l>a se bo zelo ] ntnogo gledalo tudi na to. da se naša bojna moč popne na ono stopnjo, ki ja l>o zahteval zunanji položaj naše domovine in eventualne zveze z drugimi državami. 0 tem ne more biti nobenega dvoma. če se pomisli na globoko pa-trijotsko čustvovanje našega naroda. Lahko gremo naravnost tako daleč, da porečemo. da bi zavezniki več izgubili z Jugoslavia !jo i.ego z Italijo. Pri tem seveda .nimamo prav nobenega namena podeljevati važnosti Italije same /a maritimni blok. najmanj pa smo hoteli reči. da bi ne bila za i-ti tudi izguba Ital je ogromna škoda. Položaj Jugoslavije i a mirovni konferenci z ozirom na jadranski ■spor pa je gotovo povoljnejši nego položaj Italije, ker je v interesu vseli zaveznikov, tla na neki nečiu trajno privežejo Jugoslavijo k sebi. To pa .bodo mogli doseči samo na eden način, iu sicer ako iz nje napravijo pomorsko -silo. ki bo v bodočnosti primora-' na braniti ga. proti onim, ki *i ga bodo skušali dokopati. I>a se bo to prej ali slej zgodilo, je žalibog j /.elo vrjetno. tla ne rečem sigurno. Težko je namreč predpostavi-' t.T. da se bo Rusija "vdala v voljo božjo in si tlala brez odpora za-preti vrata ua široko morje. Vr-jetnejše je. tla bo tvegala tudi vojno, za svobodo morja. Njena prihodnja zaveznika bosta gotovo Nemčija in Kitajska, kakor smo ( že omenili, ker bi imele vse tri države iste, t. j. kontinentalne in-11 rese. l»og ne daj. da bi doživeli ta j spopad teh dveh blokov. Vrjttno , je vsaj. tla se bo napravilo vse 1 ar bo mogoče, tla se reši mir. Ali če pomislimo, da se je "reše-, \al mir" leta in leta preti zadnjo vojno in st. vendar ni rešil, tedaj postane "-lovek nolens volens pessimist. Da pa se je začel diplpma-j ličen duel med obema blokoma, te nam jasno dokazuje trdovrat-l n« strendjenj" ruske vlade, da zaključi mir /. eno a!i tiru go državo maritimskega sislema. Ravno v j tem času se govori, tla je po muli-[il.» sovjetska vlada mir tudi Ita-; liji. iu g. Nitri je baje že im**I nekoliko posvetovanj s boljševiški-. :n; zastopniki. Ravno tako je J predložil t ičerin mir t tuli Bunui-[ iiji itd. Oosedaj ni imel nobenega važnega uspeha pri svoji 4«• da posneti, bi bil ta t;:kt najboljši dokaz, tla so Zdru-ztjse države zares iu definitivuo pridružile temu maritiainemii političnemu sistt mu svetovnih držav. Lahko se tuli, da maritimni blok že fakticno postoji. čeravno mu preti še j#recej nevarnosti. —i Največja pa je ta nevarnost rav-i o na najv ažnejšem sektorj i, na sretlozeniskem. A ona črna t očka. k. kvari harmonijo, je pa jadransko vprašanje, bolje rečeno itali-juiisko-jugoslovanski spor zaradi L*<»spodar.sJ va na Jadra;.skcin morje. K«-r pa sto obe državi Italija in •iugoslavija — neobhodno potrebna » lana maritimiu*ga obroea. kako;- >nio ravnokar jiokazali. tedaj postne tudi vsakemu jasno, da ni j jadransko vprašanje zadeva, ki si tiče samo nas in Italije, ampak da ono enako interesira ostale: e.aiic nut rit imn^ga bloka ravno Zč.radi elike nevarnosti, ki bi mu pretila, če bi se n-šiio fo vprašanje enostransko in nepravično. Kje pa tiči nevarnost za mari-' tiumi blok v sin»";iju nepravilnih i odiok v jadranskem vprašanju ! | 1 red vsem st1 ima bati te nevarnosti Italija sama. Ce bi se nam-i reč i »na vgnezdila na lialkauii. če bi bilo jugoslovansko pleni" po-) nižaiio in razžaljeno .ratii aneksi-' j< tisoče v in t sočev Jugoslovanov po Italiji, če bi se dalje dalo Ita-! i j. gospinlarsi vii na -latlranu na škodo jugoslovanskih interesov, tedaj se razume samo po sebi, tla bo Jugoslavija prisiljena pridružiti krnit incutalnemu bloku, i maritimni blok pa bi izgubil s ti m enega zelo važnega člana iz soje:-a sistema. Posledica piiklju- tve Jugoslavije k koi tinental-1'i-ain bloku |>a bi bila obnovitev si are Avstrije v t»bliki Donavskih Združenih držav. Mislimo, da smo daleč od tega. ali se tuintam ipak pojavljajo glasovi o možnosti ne-kfikegji sporazuma med država-! mi. ki so nastale na teritoriju biv- j m Avstrije. Mi jih ne jemljemo: l esno, ali so vendar javno svaTilo) na naslov Italije, vržene v scet z1 namenom, tla bi se Italijo vendar enkrat pritlobilo na lep način, za pravično rešitev jadranskega vpra š«i n ja. ki bi bila preti vsem v njenem -lastnem interesu. > Z Jugoslavijo bi zavezniki izgubili mnogo in bi imeli ogromno sktMlo. Ni treba, da se mi Jugoslovani prevzamemo, ali na drugi strani bi bilo naravnost škodljivo. ko se ne bi zavedali svoje prave moči iu veljave. Jugoslavija ima vse predpogoje. «la postane lahko v kratkih letih velesila v pravem pomenu besede. Na nje-j nem ogromnem teritoriju stanuje j orožja in vkljtih tej zmagi, ne sail. oda se ni uničil omenjeni dua-1 zeni v mednarodnem politične^ ■n seveda tudi ekonomskem > si-steinu, temveč se je poostril Prišla je namreč ruska revolucija.) ki je naravnost sprečila — z go-j dovina bo pov t'dala j»o čegavi! krivdi — radikalno uničenj" 'An-! t?k^i>-ta *. Ne samo to. marvf>'i je j postala Rusija od najvažnejšega in najvplivnejšega člana "kri-siičnega" bloka sama Antikrst, ki tltibil svoj izraz v obliki ruske-j j gi-. komunizma boljševizma . | I "smla je hotela, o krivili zavezni-i kov — ravno tako če ne še bolj (ponižana ko! sam i Nemčija. Na j pram zaveznikom jc prišla torej, •Rusija v identičen položaj kot j Nemčija, t. j. v položaj preiua^a-■ j nega. Vesti o nemško-ruskili koli-' j vene jah so karakterističen pojjw v tem oziru. a n kdo ne bo trdil. «:«; bi celo iiemško-ruska zveza ne l:'la logična ]>os!edica obče situa-<*ije, ki jo je stvoril konec svetovne vojne. Tedaj pa s- vidijo že jasno črte novega bloka, kontinentalnega bloka, ki se bo v bodočnost; še spopolnil s pristopom Kitajske, zakaj ta poslednja se tudi ni povr' jiiila z mirovne konference nič kaj zadovoljna, ko dolgo niti ni hotela podpisati versaillskega miru z Nemčijo. T;; kontinentalen blok pa predstavlja nič manj kot polo-v'eo vsega prebivalstva Zemljine oble. t. j. okoli ti(K) miljouov duš. 1 »a ruski komunizem ni nič kaj popularen v Nemčiji, to ni nobena lesna zapreka, od katere bi bil kon.iuentalen blok nemogoč ali! izključen. Skupni interesi treh o-menjenili tlržav Neinčije-Rusije-Kitajske temeljijo naranost ia r »njeiiveah. ki so popolnoma iieoil-vtsiie imI imtranjega iistrojsiva ptisameznih tlržav. J. j. te države imajo ident/čen get »grafičen polo-j >.aj. Radi tega položaja mi vsi trije narodi doslovnn otlrezafi otl morja, na katerem go^potlari drugi blok velikih na'odov. ki imajo vse bolj ali manj ptiniorsko ali t»b-inorsko lego. Ta maritimni blok jus je stt»pil na mesio Wilsonove Lige narmlov in to kar se sedaj tlela v takozvanern Najvišjem Svetu ni nič drugega kot nj-gova definit ivna ktuist itueija. < e pogb-tlamo na zemljevid, te-t.'iij vidimo tla se ideja našega nia rit i milega bloka ta k o rekoč vsi-ljtije sama no sebi. On bi imel o-bliko ogromiega obr<»ča. ki bi ob-k rt »že val t»rei'-i Krnili, ali v kolikor m- tiče litoti, ki so polagale v zmago pravičnega ravezniakega t»rt»žja. se mor« na >.dost kmistatira'i. da i»o izostali iiajrlavnejii rezultati, ki so s«' pričjtkovjili. Pri tem mislili! na poraz, ki jo je doživela ideja o Ligi narmlov na mirovni konferenci sami, kakor tudi v ti-ti Jadransko vprašanje v svetovni politiki. X. IPSILONOVIČ 4 asopisje eele Evrope smatra to vprašanje za najdelikatnejšc, « ajvainejše iu obenem tndi najtežje tnl vseh vprašanj, ki jih je imela mirovna konferenca pred seboj. V skladu z važnostjo celega vprašanja je tudi zanimanje zanje, zakaj ne samo Evropa, ampak tudi Amerika se ga je oklenila > takšno tMlloeuostjo, tla se niotrilec upravičeno jm>vprašuje, kako in tnl kini je p«»stalo jadransko vprašanje ne same evropsko, marveč celo svetovno vrašalije. (.osimmI Woodrotv Wilson, pretlsednik ameriških Združenih tlr-/av, v el ia kot človek, ki ima /elo samostojno mišljenje. Ko je en-klat proučil kak problem v v-e»i njegovih det tjlili iu ko je prišel tlo logičnih i« osnov ilnih zaključkov, tedaj je ni sile takorekeč. ki bi ga bila v staiiu o--iajati ni njegovem stališču. Logični rezultat njegovega predhodnega razmišljavanja v tem ali onem vpraša-i ju prihaja naravnost i prepričanje, iu ta veliki državnik se ni malo ne boji stopiti v svojimi argumenti pred javnost celega sveta. ;-:akor je to dokazal večkra; v zadnji vojni, n.''pr. s svojimi 14 točkami, a posel no pa, l*o je na-topil v vprašanju Reke proti zahtevam italijanske diplomacije. Ta njegova taktika — ki pa ni originalno nje-}.i>v;i. ker j.» je začela prva uveljaviti uiska revolucija - se je spremenila v toku pariški*- mi rovu h jnigajanj v nekako svetniško av-leolo, a ni ga naroda iu. celem svetu, kjer bi ne smatrale široke ma-'t- Wilsona kot nekak« višje bitje, ki jc bilo takorekoc o je ta ve" ki formular iu tolmač svetovne vesti zares igral velikansko vlog*, ua mirtivui koiufei-euei. I e pa analiziram i natančno njegovo držanje v posamezn i) vprašanjih, tedaj se laliko i ts"e, tla ni bil po vsoti v enaki meri tal Itn'en, ali vsaj ni z enako energijo napadal zahtev posameznih držav, ko so se mu zdele pretirane. Kot prnii-r za to trditev lahko uavdeuio razliko med njegovim drža-i jem napram Japonski v šautungskem vprašanju in pa njegovim nastopom proti Italiji v jadranskem problemu. Ob gotovem času pariških pregovorov se je že bilo začelo resno iiisliti. da bo Japonska eventualno zapustila mirovno konferenco, i-i sicer demoustrativne. ker da ii mi hoteli zavezniki pristati na njen program. < asopisje, ki j» bilo precej v skrbeli zaradi nadaljuih lno-gočili komplikacij, je pi ip sov alo v so otlgt»vorn<»st za omenjeno even-tualnost "j»retiiantii.u idealizmu" pretlsetlnika Wilsona. TikIj tu ,*e WiIskii popustil in .1«. f m »i i ska je bila tudi dalje član *'of the big t iv« Ko pa se je mirovna konferenca dotaknila jadranskega vprašanja. tedaj je predsednik Wilson nastopil s tako odlm-nostjo za svoje stal šče, tla je »akorekoc naravnost pognal Italjane z mirovne kiuifereiiee s tem. da se je v svoji znameniti poslanici (message t»-brnil tlirektno k ital j-.nskemu narodu ter mu pojasnil v čem iu zakaj se ne more stršuieti z oficijclno italjansko delegae.ijo. Pomislimo se. da i e kažejo niti oni. ki so podpisali londonski pakt. prav mnogo, n zlasti ne dobre vt»lje. v podpiranju it-iljan-skega programa, čeravno bi jim to b la zavezniška dolžnost. Z eno besedo, vse velesile kažejo, več ali manj prikrito, tla niso irkdar voljne izpolniti obljub, ki so jih dale Italiji leta 19ir>. Za n.is Jugoslovane je tako postopanje p«.vsem naravno, ker mislimo, da so zavezniki enkrat postali "pametni" in izprevitleli, tla so i I a Ija tiske zahteve nepravične ter se radi tega toliko obotavljajo priznati, kar so že enkrat obečali. ( 'mino bi nam vzgletlalo Je teuaj, ko bi zavezniki smatrali celo jadransko vprašanje kot rešeno pr> londonskem paktu. Toda nepristranski motrile«* mora le priznati, da l i bilo edino to posb-dnje stališče mirovne konferenc« normalno, naj si bo še tako nepravično napmm našim legitimnim aspiracijam Ker pa se je /gtalilo ravno uasprotiu». t. j. ker so zavezniki zatajili svoje podpise, je dobilo elo jadransko vprašanje nekako nenormalno o-bliko, iu ravno radi tega je t«. vprašanje tako zapleteno, tako tleli-katlio iu tak«» težko, da se ga vsi bojijo lotiti. Za nas Jugoslovane je velika sreča. ker. je evoluiralo to vprašanje ua gornji način. Z ozirom na vzroke takšnega poteka jatlran-sivt ga problema, misi; mnog*, tla se imamo zahvaliti preti vsem sijajnim zmagam srbskega orožja, ki ga hočejo zavezniki na vsak na-ciu nagraditi v najnbilucjši meri. Niii poileen jevat i slavnega mu-iciuštva Srbije \ zadnji vojni, iu njenim zmairam se imamo v »rvi visti zahvaliti za «»svobojenje iu njetlinjenje našega celokupnega na-loda Vetnlar pa mora n priznati, da ne same zmage Srlšje. tudi če l»i bile še sijajnejše in še slavnejše, tie bi mogle zadostovati velesilam Atiglii in Krsueiji. ! o* razlog, da s,- izneverijo svojim podpisom. /.i to je bilo treba teVnejšega vzroka, iu ta vzrok tiči naravnost v svetovni situaciji, ki je nastala k«^ rezultat dogodkov otl leta 1!M4 do PM>. ( e prelistamo vojno literaturo, ki je nastala ob času svetovne krize in ki je naravnost ogromna, ter pt»skusimo izluščiti iz. posa-mtziith tlel osiit»vno misel, tedaj vidimo, tla se vsi ti vojni pisatelji s, lin ja jo. v kolikor s,, tičejo njihova izvajanja najglohjih. najlaj-i.ejših v /i okov, radi katerih je morala priti svetovna vojna. Nave-pcjce\. ki so bili kctlaj v stanu posluževati sc čiste arabščine eerfali e Arabij » Meti tlrugmii arabskimi narečji. katere govori, je mtli sirski, palestinski, alcpski in laezopo-tainski. Leta liH)>. preti zaključen jem svojih šti dij ua vseučilišču, je 1 i-aprosil svoje stariše. naj mu dovolijo iti v Hližnji iztt»k. V lotič-nem časii se je pečai s sestavljanjem knjige glede vojaške arlutck-' ture Križarjev in vsled lega je hotel prepotovati dejansko ozemlje. ' katero so imeli nekoč Križarji v rokah. Njegova družina mir je da-1 la konceiio potrebno dovoljenje ter sto angleških funtov denarja v pričakovanju, tla bo porab 1 ta denar za nagel <;bisk po Mali Aziji. " Palestini in Siriji ter 'c nato vrnil domov, tla se za stalno nastani ter pozabi na Orijeni. On pa se .jc ogibal vseii komfort o v turistov ' ter vseh uglajenih st*z i iu poti. — Kakorhitro j,- dospel v Sirijo, se je oblekel v domačo obleko 1 ter hodil peš preko tisoč m T j skozi nepoznane puščavske zemlje. Ži-' vel je pri različnih bedninskih jilenu-iiih ter študiral navade iu obi-J čaje vseh raznolikih narodov, ki stanujejo v starodovnem koridorju " i»li hodniki; meti Me^opotamijti in dolino Nila v Egiptu. Ko se je ko- * nečno vrnil v Anglije, tla zaključi svoje študije, je imel še vedno * petdeset funtov od ruvotue svote, katero mu je dala družina iu o-" stal je tbinia le tt»liko časa. dokler ni zaključil študij, tla bi se lahko * vrnil na bližnji iztok boljše opremljen v svoji stroki. 1 Par let pred vojno, leta PM):I. jt ckspedic'ja iz Oxforda. kaleri 1 j«1 načeloval prijatel Lavvrenee-a. poveljnik Hogarth, pričela z izko-' pa vanj i v dolini Evfrala v namenu, tla razkrije nove informacije, ' likajoče se starodavnih Hititov. Ker je Lavvn-ncc natančno poznal " tioinaee prebivalstvo, ga je Ilogartb pozval, naj prevzame povelj-" stvt» natl Kurtli. Turkneni, Armenci in Arabci, ki so bili zaposleni pri zkopavauju. Lawrence je b i zaposlen z arheološkim delom v i Karšetniš skozi štiri b"-ia, od 1010 tb» 1!>14 1er pt»velj»val četi delav-> cev. ki so izkopavali, čeprav ni na vseučilišču nikdar študirat ar-i* heologije. I ———_jjj. _ n __, i Sedaj v pomladnem času je človeku najljubša zabava vrt. Škoda, da je le malo takih, ki si jo lahko privoščijo. . „ v 4nrkT\ t —j . __ Poljudna razprava o denarju. "j Avstrija je povišala število pa- ' i prima toga denarja za 3600 odst. 1 Nemčija za 675 odst., Italija za 14'{5 (wist., Francija za 373 odst., Anglija za 244 odst., Amerika za 1 1171 odst. 1 Zadnja je bila še najbolj po- * štena in ni čuda, da je danes dolar lj najboljši denar. t Kdo regulira zdaj vrednost jngo' < slovanskega denarja? t * To je zdaj važno vprašanje, če p hočemo razumeti denarno vpraša" s J nje. Ko se je dobilo za bankovec s srebra ali zlata, je reguliralo vred- s ;nost denarja skoraj (pravimo sko- iraj, ker hi moral našteti tudi dru" * j ge faktorje, ki so pa minimalno ■vplivali tia vrednost denarji1) sa~ j ino dejstvo, koliko se dobi srebra • ^ ali zlata za dotični bankovec. Iu K t«». koliko j«* bilo vredno isto — ^ I t stalo je to v bančnih aktih. Ko so j bili ti razveljavljeni, so stopili dru- si gi faktorji v ospredje, ki so do- C j 1 očal i ceno denarju. p j V prvi vrsti: Gospodarska moč s .države. s<> I i v dotični državi ureje- s; ne razmere ali ne, bo li država „ ' zmagala ter dobila vojno odškod- tj t n ino. ali bo premagana ter nosila ^ vojna bremena. ali rabi veliko -i .... - e • blaga iz tujine ali ne. Ce rabi veliko bTaga. mora veliko svojega de- _ ^larja izdati, s tem denarjem se /A i potem trguje na borzah iu ker ga P jc veliko — pade zaradi tega I* kurz denarja dotičue države. Po I1 domače povedano: O prinesejo j" kmetice veliko jajc na trg. bodo b. lj poceni — če jih malo prine" v sejo. bodo drage. k Najvažnejši rfloment. kateri v* h pliva na kurz denarja. je: ali je ,*. v državi draginja ali ne. kar ho- n četno malo obširneje razložiti. p Za tujca ima na pr. jug. denar.L. ki nima kovane podlage, samo tako veliko vrednost, kolikor blaga J dobi za denar v Jugoslavi ji. Tega ' nikdar ne smemo pozabiti. Predstavljamo si moža na bor- * zi v furihu: ta mož si je kupil en J< jugoslovanski tisočak. katerega s v furihu le tako vrednost, kolikor l! J nemsko'avstrijski tisočak, katere" " ga ima v /epu na levi strani. Ta u I dva tisočaka imata za tega moža e nosi v žepu na desni strani in'en g plohi za n ju blaga. Mož se pripelje j v Jugoslavijo: za svoj jugoslovan- ,, (ski tisočak bo mesec dni prav do- ^ bro živel in vsak teden si lahko privošči poleg tega še par buteljk, j Par finih pristno jugoslovanskih cigar mu pa priskrbi trafika — . iu mož iz furiha bo zadovoljen. Naveličal" bi se pa kljub temu in * odrinil hi jo naravnost v Celovec s svojim ucmško-avstrijskiin tiso" čakom v žepu. ^ j Poda v " Hotel Kaiser von 1 Oesterreich** — pardon — danes • "Hotel Republik Deutshoester" 1 reich." Zakriči "Gareoti. je veux diner, q'avezvous a manger?" r ' 'Natak-*r hočem obedovati, kaj imate jesti?" T'bogi natakar, ki A . je š«> od nedavne jugoslovanske in- j 1 vazi je v Celovec malo nervozen, se j • ustraši in nehote poreče: "Nema j toga \ Misli si namreč v svojem ^ I strahu, da je ta mož kak "juntr" slotnvaenisehi»er Ktiidriugling". N'ekaj repiee. fižola, zelja vsekakor dobi k obedu in poleg tega še < - tnalo slabega vinh. Plača 3 do 4 krat loliko kakor v Ljubljani, o < - cigarah sploh ni govora. S tisoča"-i kom izhaja v Celovcu kvečjejnu za > teden dni. Kaj si bo ta mož mislil* , i Vrne se v Curih na borzo ter , t premišljuje: za jugoslovanski ti" i. soeak sem v Ljubljani mesec dni i živel. Za neinšjco-avstrijski tisočak - sem teden dni v Celovcu pošteno • gladoval. Njegov trden sklep je: Ce spet kupim jugoslovanski in netnško-a avstrijski tisočak, dam za jugoslo" ' van ski 2 do 3 k rat več. In zdaj boste, cenjeni čitatelji i* razumeli, kaj se pravi: f >- Curih, 2. marca 1920: Dunaj 2:40 i" Zagreb 4 :i»0 l- to se pravi: na euriški borzi se jej e dobilo dne 2 tuarea 1920 r- za 100 nem.-ivstr. kron 2 švic. frk. - in 40 cents. f za 100 jugoslov. kron 4 švic. frk. i* d 50 cents. d Za jugoslovanski denar torej n skoraj dvakrat toliko kot za nem" je ško-avstrijski denar. :a Omenil smo že. koliko so dobili ?i pred vojsko za jugoslovanski denar. Naj še enkrat napišemo. • le Pred vojsko: 100 a."o. kron 9o švic. e* frankov. o. 2. marca 1920: 100 n.-a. kron 2:40, ie švic. fiankov, o" 2. marca 1920: 100 j."sl. kron 4 :r»0 C i |vier frankov, _ . _ Ni stvari na svetu, katera bi Iju^ di bolj vznemirjala, nega lavno de-1 p nar; žal i bog pa tudi ni stvari. o|> kateri bi imeli tako malo pojma. 4 oziron£i nobenega }>ojina. nego o A denarju. Ji Zaradi tega. cenjeni čitatelji, prečitajte potrpežljivo naslednje ši \rstice n ne ustrašite se suhopar" n ii t ti številk! f1 Denar pred vojsko. I'o« lin ga denarja pred vojsko je bilo srebro in zlato: to se pravi; za h jngoslov. krone so kupili toliko tit- j n jega denarja, kolikor je imela kro- si ua * rebra, oziroma 10 ali 20" kro h- j n ski zlati denar zlata v sebi. »n Pla«V\ali n a pr. |g za ne mak ili mark 117 avstro o^r-j v skih krou. ■ Nemška marka je bila torej ma-.a 10 \ ♦•«• \ r« dna — ali to le zaradi te- ^ t« ya, ker je imela nekaj več srebra v si s« In nego stara a v nt ra'ogrska kro-jb: na. Bolj po domače povedano. />. g velikega nemškega osla, ki tehta | b 4tK) kil. I»i morali dati stari A V" [ nt rije i 1' mala. ki bi tehtala vsak.dl po 200 kil. 'Primera ima v totiky.n tu«Ii praktičen pomen, ker so bi-(zt 11 Nemci v "reichu" faktično več-.ni ji osli v svetovni vojni, kar m- ti-j vi če vsaj diploma t ičnega vedenja'bi vojske.) To staro resnico pozna lil vsak — in ravni tako Je pri denarju; ju. Ce In tiila avstro'ogrska ban"kajp< napravila večje krone, ki bi bile jf imele več srebra ali zlata vsebi. bi k1 pač bilo narobe — v tem slučaju d bi morali Nemci več dati za staro k avstro-ogrsko krono. 1>< Za 100 franc, frankov avst. kr. s< Za 100 švic. frankov avst. kr. Za 100 laških lir 95 avst. kr. p Pralilija. Švica in Italija so ime- v li i »it i denar — satno inie je bilo č< drugo. Da smo dajali mi za ta denar 5 kron manj pri 1(H) kronali, k pove, da je imel ta denar tnalo ki manj srebra v sebi nego stari avjdi stro ogrski denar. _ ti Za 1 dolar so plačevali pred vojsko 4:94 avstro-tigrskih kron. zi I>olar je imel torej 4:94 (skoraj ji ft) krat toliko srebra v .sebi nego v krona. ju Za 1 angleški sterling so dajati g, 24:02 avstro-ogrskih kron. !d Toda rekli boste: papirnat d *" In nar pred vojsko ni imel nobenega j d srebra ali zlata v sebi. Imate prav. J v Za papirnat denar pred vojsko pa si so dobili, če so zahtevali, srebro b ali zlato. Poglejte na star avstro* p ogrski bankovec in tam lahko či- p tate sledeče: Avstro-ogrska bail" «• ka plača za ta bankovec pri svojih ii glavnih zavodih na Dunaju iu Itu" > dimpešti takoj ua zahtevo 10 kron o ali 20. .M). 1 po dolgem boju proti platne- 1 noni je posadka spustila zlato v s čolne ter se odpravila proti bregu. — Osemnajst mož posadke je var- > no pristalo na obrežje in ti so pri- < žgali velike grmade, da obrnejo ^ r.ase pozornost mimo prihajajočih ladij. Ta ogenj je zapazila tolpa Jaki-j Idijancev. ki j*e takoj padla poj* preživelih ter trinajst njih ubili vji bitki, ki je sledila j! Petorica preživelih je nato za-p kopala zlato v pesku ter se napo-! j lila proti Istniu. noseč s seboj j i majhno množino zlata. Tako veli- ; kanske so bile težave tega pot o-; vanja, da so trije od petih umrli nn tem polu. Eden izmed ostalih dveh preži * vrlih je bil soglasno s povestjo kapitan John Goodrich iz Oakland, Cal. Potem ko sta čaka več kot eno leto sta dobila oba ladjo, ki ju je odvedla najprvo v Avstralijo iu od tam v Anglijo. Leta 1905 sta prišla kapitan Coodrich in drugi preživeli v San Francisco, da vprizorita ekspedi-eijo. koje namen je bil rešitev zakladov. Ekspedieija bi s«* morala napotiti leta 1906. a potres in o-gtnj sta uničila vse tozadevne tlačite ter ločila oba moža Kapitan Goodrich je sedaj edini znani-pre-živeli ter se glasi, da je on zain-. 1 teresiral sedanjo skupino, da poskusi rešeuje tega zlata. > _ _ t Te suhoparne številke razode-. n*jo, kako daleč je Avstrija spra-. vila Jugoslovane, uničila je prej težko zaslužen denar. Primer-i jajmo te tri številke: 95, 2:40. 4:50 — in veseliti sc moramo. ) Dokler so bili Jugoslovani z Av-I) strijo zvezani, so tičali z njo v p gospodarskem gnoju! Kakor hitro so se osvobodili ter dali vvoj denar žigosati, pozneje markirati in zdaj na vse zadnje ga za menja-t li za lepi jugoslovanski denar, je denar proti nemsko'avst rijslcemu j pridobil na vrednosti, to se pravi r kurz denarja je rastel. Dunajska borza je plačevala za li 100 jugoslovanskih kron: h * v oktobru 1919 130—140 n.-a. kr. : 16. dec. 1919 180 n. a. kr. lfc. dee. 1919 180 n.-a. kr. 0| 9. jan. 1920 192 n.-a. kr. j 13. jan. 1920 198 n.-a. k*. O 23. jan. 19^0 260 n. a. kr. (Konec priltodnjič). razne tcscl ___je th Kaaemka prMbit* proti Stje- pura Kadiču. ^ Zagrebško sodišče je potrdilo odločbo o aretaciji Stjepana Ra- (.j diča in uvedlo proti njemu red-no kazensko f»ostopanje. Proti tej |I(< odločitvi sodišča je Radič vložil j jc priziv. jžb Boha severnega jelena. V pariški Akademiji des In-seriptinons je kazal pred kratkim ^ Salomon Reinaeh leseno sobo se- vj vernega jelena, ki so jo našli v neki votlini v Pirenejah. Soha je iz kamenite dobe in na njenih ple-čili in hrbtu so vidne rane od kopja iu harpune. Reinaeh sodi, ^ ua so se davni ljudje vadili na sj. sobi one živali, ki so jo hoteli u-j S l»iti s tem, da so metali vanjo su-, loee iu harpune.' 1• ' "" ' * L £asmere v vladarski hi=i države;.' Djohor. i ^ Princ malajske države Djohor 1(f j" bil vzgoje.f ti.t Angles'ieni. Ko y{l se je vrnil, d*iini.-v in bi se moral (;{ po stari šegi oženiti s š'irimi že-ii;.mi, m* je pod vplivom angleške ^ vzgoje uprl ienra. Eno ženi t>i 5 i'iiel dobiti i/, n-k svojega očeta. B drugo pa izbrati sam. Temu s-e je f kraljevič odločno uprl in si hoče j" sam izbrati družico po želji svo-jg jegn srca. R?-di tega je ze'o vzne-|g lairieno javno mnenje v Djcl-orij^ in bati se ji.-, da ne bo imelo to •» velikih državnih posledic, leer bta'g :u udarila črug ob drugega tok j-vzhodne in zapadne kulture. Kdo j j l-i zmagal, j. vprašanje. 3 Zakoni na Angleškem. g Po angletški statistiki je prišlo § pred tamošnje so.-i."a i-'V mnogoženstva; «* te afe- g re je zapletenih 25.0CKJ oseb. An-i J U loška iiostava sicer zabranjuje ■ skle]> noveira zakona, dokler prej- i š-jja žena še živi. a z druge sira-} j ni t \ ojne vdove sklenile zakone B med najožjimi sorodniki iu se ni- ■ sc zavedale ne one in ne krajevna ■ oblast, da je bila polovica takih ■ zakonov sklenjenih v cerkvi. 3 Nov češki izum. ■ Češki inženir Červenkov je kon ■ struiral v Parizu električno žar- ■ r.ieo. kateri se obeta v bodočno- ■ S sti velika vloga. Gre za rogene- ■ racij« žartakov tako. da bi se mo- ■ »le izgorele ali izrabljene žarne ■ niti zamenjati z novimi. Velike P za pad no evropske in ameriške to- ■ varne so kupile Červenkov izum, 1 ua Češkem ga je kupila deželna 1 družba za proizvajanje žarkov. B g Himne narodov. ■ V poročilih z Balkana čitamo Q fiogostoma, da so vojaški oddelki IB prepevali naiodno himno. V vsa- | ki tiarodni himni se odseva duh S naroda, ki j i poje, in dobe, v ka- 9 teri je nastala. Bolgarska narod- a na himna, bistra in zanosita "Su- I mi Marica"*, je v bistvu stara I narodna pesem, s katero sij sc|| navduševali za boj bolgarski se- | Ijakt ob času ustaje leta 1876; ta-|l ko je bila pesem posvečena za |j narodno himno. Leta 1823 jetpcs-jl r.il grški poet Dionizij Salomos, 1 rojen na Janti, pesem o svobodi. • ki je postala z Mantzarisovim na-jj pevom narodna himna Grkov. Cr- j i:ogorska himna je znana pesem1] "Onam onamo". Srbska himna jI je gromorn'ta bojna koračnica.!« Turki imajo dve himni. Prva jej j . Donizetti jeva, brata znanega skla|j datelja, ki ga je imenoval Selim j j ii. za ravnatelja tačas ustanovi Je-J j . nemu konservatoriju; a zdaj i?ra-| j jo pri ofieijelnih priložnostih ve- j > t iuoma mladotui-ško himno, ki e j ■ rtPtala po padcu Abdnla Hami- j ■ da kot delo domačega pesnika inC " Fklatlatelja. Y Italiji imajo ofiei- j tijelno "Kraljevsko himno", po- j I letr nje pa tudi 4'Garibaldijevo j 1 himno'« Luigija Mereantinija. Ruska narodna himna, k: jo je zlo- • žH Žnkovski. uglazbil pa Lvov po naročilu Nikolaja I.. ima samo etno kitico. Angleži imajo dve himni: 'God save the King* 'Bog živi kralja) od Haendla. ter im-perijalistieno "Rule Britania" (Vladaj, Britanija^. Avstrijsko cesarsko pesem je vglazbil slavni 1 Radh. Pruska kraljevska pesem je po napevn angleške 'Goil v 7. I siolet ju in i • torej okroglo l:'.(M» I let star. Najzanimivejše, najcenejše in najbolj popularno čtivo vam je na razpolago. Slovensko-Amerikanski Koledar s je izšel za leto 1920. Veliko ?ec slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, povesti, šale, zanimivosti. Stane 40 centov. Izrežite ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov ter pošljite nam. I8LOVENIC PUBLISING CO., 82 Cartlandt Sčreet, New York, H. Y. Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar sa leto 1920 ter prilagam sa 40 centov štempsov. ••• •• ••••i*?®—1• • •*• • • •»• ••• ••• • HftfllOV rtmmm mT**!«* • • •••••• ••• ••• Hasto in država . . .................. OUAS NARODA. 24- APE. 1930 Venček ruskih narodnih pravljic. Poslovenil Fran Pogačnik. MAČEK IN OVEN. Živela sta >turt>' i» starka, kij1' hta imela mačka iu ovna. Starka je nabirala smetano, a s • i • i- i " mavek jo je lizal. Starka pravi; "Stari, v naširj kleti ni nekaj prav." "Treba bo iti pogledat'*. odvr- * nc fctaree. M (Starka pre v klet iu aifrktlu,j kako je maček zbil z lonea s šap-j ' ko pokrovko iu liže smetano. Za-i j m m t i mačko 12 kleti hi gre nazaj v|JI aolto, a ma«''odo; a bil je prav on. T'bij ! ... tJ %a ga! Ko maček te b"s»>de čuje, skiM-ii" * peči in zbeži v hlev k ovnu. ka- N t » repa začne xapetjavatt: *'ltrat,|" oven, jutri hočejo mene ubiti, a t.^e zaklati". !Ji I »ogovorilo s«-, da ponoči pobe-j4 Itueta od gospodarja. ''A« kako.'" vpraša oven. — 'Rad bi popihal s teboj, tenia hlev j11 .,. si je zaprt . Kaj to! Maček spleza po vra- P Mi. sname s Anpko vrvico s količka P ir izpuhti ovna. (i list a po poli. najdeta volčjo . (j glavo in jo \/.ame s seboj. Gre*ta ihilje iu zagledata od daleč ogenj. 1 * • S1 Kreneta narav mm t prott njemu. Prideta do ognja. Okoli njega se greje dvanajst volkov. "Bog z vami, volkovi!" * Dober dan, maček in oven' "Brate", \praša oven, "kaj bova Večerjala?" * " Imava dvanajst volčjih jrlav. pojdi in izberi, katera je loUVj- 1 • ... mi . Oven stopi na grm, dvigne voH| č jo gla v o. ki Sta jo po |M»ti našla | in vprašal: "Ali to. brate ina-j ček!" • Nc te nc! Izberi boljšo!" i , ! i' Oven v zd t trt »C zupet Ut« jjlavo: • in vpraša : " Ali to .'" i Tedaj s«- volkovi tako prestra-j , »o jo. da bi najrajši sltežali, a *i ^ •i.c upajo brez dovoljenja. Štirje \olkovi račno (truditi mačka in ovna: "Pustita iia» po drva! Pri- ^ itr*eva jih vama!" Ti štirje odbite. ro na f /.aj. Samemu in man pa je bilo ^ vrlo |»o\šeči, «la so izfiuili. ( Volkovi *r zIhto »u se Mirku , globlje v go/d. Srrvajo mrtirtda , .M Mrka i "Ali si ar eol. Marko". j*a , \ praša jo. *'4m bi mrk in oven po žrla dvaaajWt volkov.'" , "N>, olroci. nisem m* rul! ' j "Mi pa uao ta key* a»čk« iu | ovna videli". •' Kako, de«a! Tudi jaz bi rai? videl, kako je njuna hrabrost!" " Ak. Marko, maček je silno pogumen, ni se mu možno približati, ideda le na ta, da koga rartrga. Kaj to, da smo pri psih in zajcih ko umi, to ta n pomaga. Pozo-vimo ju rajši na of>ed!" Pošljejo lisico: "Pojdi pova-bi mačka in ovna ua obed!" Lisica, odgovarja : *' | lasi Miu uma iu neiiguaua. vendar me Itosta |K»irla!" " I^e pojili!" Liaiea mora iti. Kmalu se vrne in pravi: "Obljubila sta priti. Ej, Mar j ko, kako srdit je maček. Sedi na Morn in ga lomi * kremplji. <»o- II > v o brusi za nas svoje noi" : Oči jc kar izbulil*. Medved preplaši. H poatavi volka na viaok poroliek. mu da v šapo platenwee in veli: "Ko z»-. gledaš, da ** bližata maček in o-ven, mahaj z robcem, da jim gremo naaprati!" Začno pripravljati obed. štirje volkovi privlefejo itiri krare, a I/-a kuharja postavi medved sv iz-ca. — dj Maček1 in oven se napotita v go- J1' [sli. Ko zapazita stražo, takoj Pi *tvar razumeta in se brž domeni-.vi ta med seboj: "Jaz", pravi ma- to jček. "se splazim tiho po travi iu I sedem tik k panju nasproti volčji j4'4 spaki. A ti. brat oven, se zaleti! 'vanj z Vso silo in jra siji.i s če- ki km!" Oven se zaleti, sune /. vso moč- r(' jo in zhije volka. Maček pa se mu I" vrže naravnost v gobce in mu ga Irazpraska do krvi. Ko tuedvrd in volkovi to vidi- P* ! jo. začno šc*]K'tati med seboj: — "Ste videli eueilišču v Wiscoiisiuui . • je |»o dolgih eksperimentih po- ^ ....... ^ lx swiio i/« lel.i 11 prve vrste papir, i;: < m. t an kov luščin bombažnega I ^ s^ metla. Novi papir je i z van red no. >oljat m fin. izvrsten za tiskanje . Ur a je tenko sirgati. Tekom vojnih let, ko je bilo j*' kiH.serv iranje geslo v i ml u stri-i jah. se je ta laboratorij v odličnti n.eri vdeležil tozatlevaga gibanja '' t» r posvetil ^voje v ir»% čas in št it- x ilnje srodstvom zmanjšanja letne n porabe naravnih produktov tie- " /«le. posebno pa onih, ki so bill ^ posvečeni "vojni. Ko je bilo vojne konce ter se jc vrnila dežela k s' posl«Mii mirti, j»* ta laboratorij posvetil vse svoje sile novim problc-j" mom ducva. Prišlo je nomanjka- ^ nje tiskai-skega papirja >n toza- V devnj krik je bilo čuti od morja M1 Uo morja. Laboratorij je priče"!s uprizarjati eksperimente z lazlič-j i imi odpadki v upanju, da najde v nov pr«M-e>» za izdelovanje tiskar-jn sketra paprja. ^s Moč je. ki so vimIiIi tozadevne n eksperuiieinl^. so obrnili svojojj] pozornost iuičine bombažnega se-1 p 1 tiiemt. Koiiečno se jim jc po dol- t gib poskusih posrečilo proizvesti ^ • iiuv papir, o katerem se glasi, ua \ j«- mogoče uporabi jati za uaj-ii ' t itiejšs delo. I Nova formula ui le pripomogla! • k dobavi nove zaloge materijala 1 za izdelovanje papirja, temveč je' " tudi dala vladi Združenih driav; ua raz|K>lago sredstvo, da se izne- ( " l>. 700.000.00») funtov odpadkov t bombaža, katere jc dobila tekon? t \ ojne pri izdelovanju eksploziv- t W nih sumi. I Ker se eksplozivnih snovi setlajj'1 vee ne potrebuje — ali vs*j ne,1 0 v obsegu kot takrat, ko so se vi-Evropi vsaki dan vršile bitke, jej' " i imela vlada tta razpolago to veli-i1 ' m I • ko zalosro materijala, katerega ni ! | H potrebm-aa. Soglasno z izjavo la-j( -1 bora torija je poraba teh odpadla o velikega trgovskega poriem. V kolikor je znano, ni bilo za! a ti; materijal dn»edaj nobe-ne n-l- poralw*. razen če bil ga porahi-1». kot krmo za živino. To pa je f- bilo nezadovoljivo radi velike množine vlaktrov v lušči na h ter i<* r.iale hranilne vrednosti bombaŽ-a nega semena v sploinem. Pranomja glede kihanja Praznoverja glede kihanja jc opaziti po celem svetu. Na Škotskem je splošno previa- ® ; dovalo naziranje ter prevladuje d še da lies, da niso slaboumni lju- r dje ali idioti v stanu kihati in da I1 je zmožnost kihanja dokaz, da se 7-nahaja ta ali oni človek v i»osesti|s č( že ne velike, pa vsaj neke go-jz tove mere inteligence. s Bila je vera Flameev v Belgiji. 1-I tla dokazuje med pogovorom iu 1J j barantanjem, da je to. kar ste re- v kli. tudi resnično. Ta vera je raz- v š'rjcna tudi med slovenskim na- s rodom. Kitajci so prepričani, da s : pomeuja kihanje na novoletni ve- ' (čer slabo srečo za celo naslednje v leto. Japonci so prepričani, da 1 pomeni enkratno kihanje, da vas r kdo hvali, dvakratno kihanie i>a.j ; da vas kdo kara ali graja. Ce pa kihnete trikrat, je to znamenje, .1 i da Me bolni. 11 Kadar zboli kak ameriški Indi-J1 ji:uce ter kiha. je prepričan, da 1 je njegova bolezen delo kakega ' zlobnega duha. Kadar zopet o-zdravi, izpremetii svoje ime v u-: panju, ila ga eni demon nc bo xpo- c znal. Pobožen Bramiu v Indiji sc x bo dotaknil svojega desnega uše- ^ se kadar kihue. Indijci so prepri-j2 čani, da. prihajajo zli duhovi v s človeško telo skozi ušesa in na-| meti zavarovanja ušesa je prepre « i čiti tem zlim duhovom vstop v l telo dotične«a. Speke in Grant, 11 u znana afriška raziskovalca, nista bila v stanu zaslediti nobenega r sledu vere med ekvatorskimi črn- | c: z izjemo koleanja, neke vrste ] molitve, kadar je kak človek kili- ^ ' nji. " .... - s V Franciji se je v prejsnih ea- s'h pozdravilo kihanje s snema-j njem klobuk-*. Kadar je bilo ki-i^ banja konec, je kihalec fprtaalno ( vrnil čestitke vseh navozočih. Tu- , di v Angliji se je še v sedemnaj- * steni stoletju pozdravilo kihanje ^ z o« 1st ranjen jem klobuka. Joseph; Hall, škof v Exester. je leta 162711 pisal, da človek ne šteje več moil svoje prijatelje onih. ki nc sna-j ■r.e j o klobuka, kadar on kihne. j- Siamei imajo prav posebno »de-| 'jt glede kihanja. — da namrečj bogovi neprestano obračajo stra-)f n> v knjigi sodbe. Kadar pridejo ^ ulo strani, ki se tiče te ali one o-i ' sebe. mora dotična oseba kihniti in to v vsakim slučaju. Kihalea ^ se pozilravi z nagovorom: — Naj bc sodba ugodna zate! . I ..... t Homer omenja v svoji Odiseji j ^ 1 princesi njo. Ki je molila k bogo- | voni za hitri po vra tek svojega j moža. Komaj je končala s svojo j molitvijo, ko j»i 'l.ieu sin kihnil. To se jc smatralo za /.namenje ou } bogov, da bodo njene prošnje u- ! slišane. ] ! Neko*"*, ko je imel Kseuofon ua-i. 1 govor na svoje vojake, "je nekdojj kihnil. Veliki general je takoj| I pripomnil, da mu je poslal-.lupi-i tomagaj! i , i --- p! ustnica uredništva. L. T., Arroyo, Pa. — Hercules - Oil Company lic poznamo in pod f tem iuienoni ne najdemo niti! ij vknjiženo v telefonski knjigi.. Za--O dvomimo, da lx» s^>loh kdaj kaj kruha iz te moke. V splošnem pa j svetujemo rojakom, da naj nikdar e ae kii]>ujejo ilelnie od agentov, ki v, | jih ne {»oznajo. Verjemite nam. da eidobrih delnic vam ne 1h> nihče pri-■ šel na dom ponuja*, ker »t vnov-j eenje takih delnic vedo or«faniza-i torji l>oljšo in mnogo cenejšo ipot. . ,Ce že kdo hoče š|>ekulirati. naj 1 špekulira pri podjetju, katero po-l 1 zna. potem mu ne bo žal, če bo a ; prav kaj izgubil, ker vedel bo. za I" kaj je svoj denar reskiral. Na sto in stotisoče so že izdali naši ro-^ jaki za vsakovrstne ničvredne del-:e ni<*e iu nikdar ie nismo culi. da bi * kdo s tem kaj pridobil, razen oni. I- ki mt zalftiHt fannt r flomača. krajevna podjetja. Jugoslavia Mota. Hevdržljiv položaj na Reki. "II Lavoratore" priobčujc obširno poročilo svojega rimskega dopisnika o položaju na Reki. Do-i-. .. .. i. pisnik veli: Notranji položaj iia'j Keki prihaja od dne do dne bolj ( !zamotan. Posebno v zadnjih dneh { ... Sf 1st stvari razvijajo i/, slabega v jzlo. Caristični "ukazi" komande ^ »o vzbudili povsml nevoljo iti Lorčenje. Izgoni ubogih, vladi nc-.... _ t!] priljubljenih oseb se izvajajo z vso brutalnostjo. Družine teh reVj, vežev sc nahajajo v glolmki revščini. Kam naj gredo? Kaj naj store? Nike bo vršil pregled pri-; pitdnikov vseh tistih letnikov, ki vsled bolezni, odsotnosti ali vsled d drugih zaprek niso mogli priti k k prvemu pregledu. i. ! ifc Izgoni z Reke. s D'Aimunzio jc v svrlio. da »-iti k : nezaposlene reške delavce, ukre- t nil z naredbo od 27. febr. «la se s morajo odst »militi z Kekt- vsi. ki č 1 ft pripadajo na Reko i:i >o se k tam naselili preti 30. oktobrom r jl91S. izgona so oproščeni vsi oni. s ki se javijo v službo reške '"gijc.jš potem neobhodno potrebni dela v-ju c: iu uradniki, starci nad 60 b*t. s . bolr.iki ter vsi oni. katere silijo j 1 posebne razmere, da morajo s1a-'n novati v mestu ter končno vsi oni. \ ki so stanovali na Reki vsaj pet j 1 1 let pred 29. avgustom 1914. ali | pa so vsled vojaškega poziva nio- i i lali zapustiti mesto. Reški listi o-!j dobravajo ta D* Annuu/ijev ko-il rak. naglašajoč. da to ni političen;! takt. temveč samo briga za neza-. 'iposlene Rečane. ki je prisilila po-!, ii veljnika. «la .iei zdal tak ,a Otroški vrtec o so v pondeljek 15. sitšca otvorili v ljudski šoli v Velikoveti. 4- 1 bi Gospodarska družba ii. za nakup in prodajo! podružnica a. S in ča vas. je otvorila v Velikoveu prodajalno in lepo usn^va. StanMiški in bolgarski * komunisti Pariški "Le Temps" priobčujc' j interview z bolgarskim ministr-j skim predsednikom Stamboliskim. 0 raznih aktualnih vprašanjih. ki> so sedaj ua dnevnem redu v Bol-! •itriji. V tem intervievvu je Stani-j bolski tmli označil svoje-stališče i 'glede komunistov. Rekel je med -drugim: ^ "V Bolgariji imamo tudi nekaj i "kmvtskih občin, ki so se izrekle za komunizem. Naša vlada bo to u-i jvaževala. Dala bo zapleniti iniet-1 1 je vseh dotičnih občinarjev, iz teh' jobčinarjev bo napmvila organi-1 Izovaiic oddelke pod vojaškim po—j \tljstvom, iz teh čel pa se boilo; crinirali (>olki. ki jih bo vlada prej selila v posebno v to določene kra- -'jo. kjer bo organizirano nj h živ-J, jijenje po komunističnih načcliii.| Na Bolgarskem imamo dokaj moč \irnatiii pokrajin. V te pokrajine; j bomo poslali kmete komuniste.J Nastanili jih bomo v kasarnah i;ij ;odredili, da se bodo posvetili dedu za osuševanje zemlje. Vsa zem ■ lia, ki se bo iz močvirja pretvori-i . . I Is; v pbaie njive ili travnike, bo, i skupna last. Na ta način bomo re-i ' .. ... . V- jšili komunističito vprašanje. Nr: j bo šlo drugače. Ore se za borbo; 'nr življenje in smrt. Ako bi pri; nas zmagali Komunist.7, se zaveda- - lino. kako bi postopali z nami. K.-r I ! • -I I i-, niso zmairali. moramo jsm mi j pokazat i. kaj mi premoremo." Nazori g. Stani bol iskega o rešitvi komunističnega vpraša.ija so ! vsekakor orginalni. ako pa -o iz-jvedljivi. je to drugo vprašanje. i Stiristoletnica Magellana i ; ' — i Marec lea 1921 bo predstavljal dober čas za obisk na Filipinih. kajti takrat bo poteklo štiri stoj let. odkar je Ferdinand Magel-i lan ali kot sc imenuje portugai-' ski. Fern a o de Magalhaes, prvi* I krat obiskal te otoke, jih raziskal, ter se jih polastil v. imenu špan-j : skega kralja. Setlaj se je že pri-j čelo z izdelovanjem načrtov, ka-t ko bi se proslavilo to obletnico! 1 i i:r način, ki bi presegal vsako , slično slavnost. ki se je kedaj vr- , , J šila v Orijentu. Brez dvoma bo- .• nio veliko čuli o Magellanu v na-j slednjih dvanajstih mesec? h in i j prvi raziskovalce, ki si je drznil -la Tiho morje, se Im> zopet pojavil [( . \ magaeinih in časnikarskih član-i j kili. ' j Slavljenje prihaja prav primer- j nem časti, kajti Pacifik je šele -! pričel zavzemati v mislili Amcri- - j kancev ono mesto, katero bi nio-! i : i a 1 zavzemati že dolgo časa. " Slavljenje bo predstavljalo zgo "idovinsko oza«lje. na katerem more! i . " jo mo !--t Iiit je bil pozvan v vojno. Slišal senf. da se jc svoječastio nahaj ti v (»aliciji. k j« r jc priš.-l v rusko ujetništvo, t e je ko nu k;ij znano o njem. prosim, da ii i liazna ui njegov sedanji na-Iov. Kd r mi bv storil to uslui»»». mu d im , lo «lolar.iev tmgrade z-i njegov trud. ali naj se »a;a javi svoje-i mit bratu: Miehae! Goreiic. :{<>!-! West St.. ludiaiiap »lis. I ii.I.. I". S. Aiacrii-a. 2:1-29—I ■j- . VSEM DOGARJEM! ' Tukaj v Kentucky sem kupil -10 'j tisoč dreves, pripravnih za izdelo 1 vanje dog. Potrebujem 100 na-daljnih prvovrstnih dogarjev. da sc takoj lotijo dela. Potrebujem i tudi 10 dobrih foremanov. Nikjer l;ni boljšega podnebja kot je tukaj ' v Kentucky. Lahko del ite vsak 'i dan ter zaslužite lep denar. Nc 1<> "j\as nadlegoval dež; -tuKaj ni ne j mraza, ne mrzlice, ne moskitov. -j Pridite takoj, pripravljeni za de-■ lo. — II. Kramer, Bo- ju4, lla-- zard4 Ky. (IS—*"») KRETANJE PARNIKOV KEDAJ ODPLIMKJO IZ NEW ionu Belvedere 1. maia — Trst l_a Lcrralne 1. m.ija — Havre St. Paul 1. maia — Cherbourg Pres. Wilson 8. maja — Trst Philadelphia 8. ma-a — Cherbourg Ueopoldina 9. ma a — Havre France 52. maia — Havre La Savoie 22. maia — Havre New York 22. maja — Cherbouro Suiduf hanna 22. maja — Trst , Hochambeau 27. maia — Havre : Adriatic 29. maia — Cherbouro I La Lorraln« 29. maia — Havre St. Paul 29. maia — Cherboura Argentina______1. Itir.ija — Trst Gtede cen 23 vozne listke in vsa druga pojasnila, obrnite se na tvrdko FRANKSAKSER „ U Cortland St. New York KILO je ozdravil K-> s.-r-i p . 1 j r ti vr.l-----v.il 7 ''ij. ff 'ti j 11: 1 i :! SSdrivniKi jm> ml j r^kli. Oj«*rai;|n. I *;. »• >vl s.- ri ■ . »; 11 - ' ■., |j Koi.fHO > 1 d-'t -I . 1.it. ni«". : r i-.iJ--<«l;ij onI » ' '.-.» 1... i .. l.:li%f» s«>zdr: vi- r. '.' ' <-...• r li .'tii. K\ K'Ui » M- I' ■ v.iz: ■ .:. I". M:ir»- Has A\ • -11 •: - Mar - is -t.- t • v -t i.-r 1. |«ik.i2t>tc -tr 11-cri»ri. ' I fp;e ilvl'o-»ii-*, till i>:i 7- v!<;'J 2:>vstavili Ti^srr^no tl- lo t-r «krb in Kir.ili kir.-d operm lir« I lAdvtrt) ® Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 Vsaka pilule (wiDv) no«, ime K__/ Varujte »e ponaredb, _ Ka prrl»j t Mim>| !*.■•!•:.' • i..i ijank i .mi:- K A. ' . : u imam i'n- važ-nlii rc.*'i i/ st;:'•-•ira kraja < i uje-'j. -v: .tar:-; %. Prosim ecnjcnc r-'.*;. :.• -^iv« ni A? «'r:ke. ce kdo j -ve za n,i'".'ovo l»*val;šee. da mi -i>■ !.••• . z,i ! .ii- /..- vilaprej za-I !. v .!. . SI "i/i: pa. «'•>■ sani | ?».-r. % *• i >.!•• \ r : iee. prosim te j v i. ieiu; r,ojilt sf. ■ >< v. da se , ••«! i .. . ji: . j-:i tvoji-in st;iri-š.-!ii. ' >' f-nen l.i t i r«I i rada i z. veil !;: / ■ m. i- Ive N.-sirieni 3.1 A-r l!V KKA\< ICS r^j.-ni Šl*-l sT.\l?;ij.' olie oni«'že.d. ti. h ii i i:; it::en i ne \ e i 11. I > -mu s., v-i trije iz P< d-];.-ei. '".u ;. Pre< -rje. Nali-1 'aj" so \-i trije ' j" v I -Moj na- slov Mr-. Mar> llalmik. HH«I A d • > s t. - St.. Xoit!'. I'liicatro. 111. jM'i —n 0 BARVE. LAlil IK OLJE- 1 1*. zor rojaki! I man- priliko naroTiti vsikiivr ii ■• l-arvc ..a ziotraj in 7.H!.:ij. I..var:;i;l .!i « s.ah. I'ružJ.a. ".katero jaz za-1 -pain. i..'!i*hije že lnri.e r,-o let ra;.li«'i;e I.yrve. kater.- |»otnl»u-j jeie z.1 lii'.". i i i ,T.iii- inc-ain- liar k ve, ''ii pa lead in i.Jjet. Ak<> tiiw-ete na-O r.iti. pK:te ali pa pri«'.! • i ! i <» k C 1 '■' 1M- Pl'KlT.IN OH. A PAINT "O. - Frank <,l:i\:di. 1". TOtli St.. flevo- i- Intnl. «».. Ziistopnik. V?-a pisnia na-!-^ ) j vil • .lireklii" :..i iii'-a'-. i p:i i a ilrn/Jio Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero. zastavo, re" jralije. kape id. ali pa kadar potrebujete «roral>o / ^ PAIN-EZPELLESJA ff Jrtt Drnihi«, ki so enkrat spoznale nj*»j:ovo zdravilno tn>■•••«•* ' awr-raiiiMBi«!::!": n ....... ffliPfr DOCTOR LORENZg^ I EDINI slovensko govoreči ZDRAVNIK ' Jjt r ' Specijal 1st moških btlezni 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. ^ jk i Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničniii bolezni. Jaz sam I že zdravim nad let ter iinarn skušnje v vseh boleznih in kei| I znam slovensko, zato vas inoiem popolnoma razumeli in spozna If ti vašo belezen, da vas ozdravim in vr.iem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato »se morete popolnoma zanesti na ra^ne, moja skrl f H pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak priditt ■ čimprej«. i Jaz ozdravim sa«trupl|*no kri. mazuli« In iim do telesu, bcleznl triu. la- II padanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčne bolezni, oslabelost, bolezni § V mehurju, Icdcah, jetrah In Želodcu, rmtnlca. revmatlizem. katar, zlato ftllo. 1 uduha Itd. 1 Uradne ur« so: v pondeltek. sredah In petkih od t. ur* ztutral do i. i popoldne. v torkih, četrtkih In sobotah od 9. ure zjutra) do s. 1 ure zvečer. Ob nedeljah pa do 2. ure plpoldne. m PO foivi ne zdravim. pridete osebno. ne pozabite ime in 9 NASLOV. j Dr. LORENZ Penn Ave. PITTSBURGH, PA. ■ Nekateri drufll zdravniki rabilo tolmače, da vas^razumajo. Jaz znam hrvatsko i 1 a« Iz starega kraja, zato vas lati« zdravim, ker vso raiumwr. | • KRANJSKE HARMONIKE NA PRODAJ JOHN WEISS 192 Jefferson STREET Kako je Avstrija intrigirala Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka i Dr. Josipa Goričar ja in Lymen B. Stowe p I?OF. II ART na Harvanl univerzi pravi:— Tuje ena najbolj znariliiih k n j tfjra časa. Ko je oilsel }>rr-i aitn-riški p«»slanik na Danskem, j«- jmmIuI v **Xr\v York Times" svojo «n « no o tej knjijri in pravi: — Ta knjiira jasno jmi-• kazuj«' vse intrige, zarote in diploma-tiene tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Kvropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City STANE .f:j.00 Sedaj smo dobili v zalogo najnovejše glas- ? ne prave Columbia Gramofone. vTukaj vam p je slika, stane vas le $32.50 $ Imam tndi nove cenike za prave Kranjske Columbia plošče. 5 Pišite pojn takoj. 5 Ta gramofon igra tako glasno da ga slišite na miljo daleč, k Brez eolnine ga ahko nesete v kufru kadar greste v stari kraj. J Ne pozabite da boste pošteno postrežem za Vaš denar vedno 8 le pri: p IVAN P A J K, 24 Main Street, Conemaugb, Pa. jj . Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. 1'arnik "Belvedere" odpluje 1. nuja. I'arnik I'r«iaeiil Wilson odpluje 8. nuja. Potom listkov, izdanih za vse kraje v Jugoslaviji in Srbiji KazKuš! u^ikIdosIi prvi-ca. tli u- K-r.i iti trrljtga sjiivda Potniki tretieqa razreda dobivajo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & CO. Passenger Department i 4 West Street New York I1' 1 : 1 .Kje s.» ALOJZIJ, JOŽ K F in J A-j NKZ t JIMPELJ Išče jih Ma-j i ija (I impel j iz Malega Podlub-i ua At. 7 pri Novem mestu. Slo-i ;■ veil ija. Jugoslavia. 2J-24—4' -j Kje j«* JOSEPH KAIiMKL/ Pri nuni ima pismo / denarjem. .! Prosim ga. da s.. <»glasi. ;ili pa j če kdo ve zanj. naj mi pošlje nasl"V. za str««ške mu plačani. ,! Joseph I *i'ši<-. lis Sindjena St.. lVkin. 111. 23-24—t J NAZNANILO IN PRIPOROČILO - lt'»jal;«»m naznanjamo, da potu--{je po državi Pennsylvania rojak i ... i "I GEORGE WALETICH, u ki ji* ju><»Maš>~M*n |»<>]»irati nar«»e-■- nino /a » iiiihnja v iirž.-i\ i P. nns\ Ivaiiiji i Prosinm rojaka. «la n:n sm-do na '» in «a ]>rii•or<>'-a int. Za naklo y njonost s«' vam ie vuaj-rej za!.va " ljujerno. 11 Upravništv«» Naroda. i ir»—4 v <1» _______ ; Suho Grozdje importirano iz starega kraja i i 22 centov funt. " Boksa 50 funtov $11.0G a ti Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO 51 53 Cherry Street rj New York, N Y. J.---—- |,i POZOR, ROJAKINJE' K<*'i? se dobra in poštena no g<»npi>di-u ti jo in pri «»tr«»eili. Sem vdovee, _i živili izv«Mi mesta, na farmi. Pla- . "-a po dogovoril. Katero veseli. i . . na.t mi piše takoj na ta-le naslov: !joe V«*rhovšek. |iox !»1, 31 urrys-l vi lie, Westmoreland <*'»., Pa. (24-27—I) FARMA NAPRODAJ. 2-> akrov zemlje, lepa ravnina, vsakovrstno sadje, breskve, hru-. ške. jabolka in grozdje, en aker _ malin, df»bra voda, bLša pet s»»b. _|kl«-t. hlev za 'tiri kouje iu toliko j krav, dober prostor za kokošje-_J rejo, velik kokošnjak in eebel-! lijaka, lilt/.o farme so 4 premogo-, rovi, najoddaljeni 2 milji ali 10 .j minut hoda do najbližjega. 11 -» t milje od mesta, postaje, šole in eerkve. \"sa zemlja je rodovitna -.in v ilolirem stanju. linam 2 far-,trni in ne morem obeli obdelovati, j Oglasite s«- pri lastniku: baw-rcni-p Supaneie, It. V. I). No. 1, ' Kxport. Pa. ( 2 > 24-4) i J ' OGLASITA NAJ SE ALOJZIJA in ALOJZIJ MIRT. : Pri nas imata pismo «m1 svojega -:tri«-a Martina Ko«~-n:ir o<| Sv. I>u- - ba. A|»HHiik ]>ri Krškem. 1'pravuistvo (J!as Xarmla. i j-- iSfEM DOBRE DOGARJE. I m;, m mnofco najbolj^ipt lesa. ▼ viAinL tub in zdrav kraj. Lahko ilelat« vaak * dan. nI mf«'virja, ni !K>vo«1enJ in dobra •tudnit-nica. 1'lacam visoke cene dobrini ' doiptrjfm. stalno tlelo iit plaram Totnjo, J r-'vič na odru in tako neustrašeni! Srce se nam je ob pogledu nanje! smejalo. Veliko je pripomogla li! krasnemu uspehu Irpa obleka, de-i 1" gos J h* ileiteljiee. ki j«» vodila' vso prireditev, za kar ima izreden! «lar. I^epi uspeli naj ji bo plaeiloj za obilni trud. Dekleta s«» vsa ini-vdiisena /.a uartnlno nošo, ko so jo videle ua odi: da bi si jo le kmalu mogle omisliti! 'A domačo, i pristno! Vmes sta nam nadučitelj' Močnik in visokoš>d»v 1'rbane ta-' ko jasiu« dokazala, "kje smo doma". da j«- t u« I i zadnji omahljivee začel vsaj misliti, ko je to slišal. ' ' ! Tihotapci na demarkacijski čr:i. i Tihotu[>stvo čez demarkaeijsko črto je ziihtevalo že več žriev. Sedaj s«- ti nočni j»otniki. ki brez do-v«»l jenja hočejo prekoračiti demarkaeijsko črto, poslužujejo tudi revolverjev iu streljajo na jugoslovansko vojaštvo, ki seveda odgovarja in strelja ua n«»čne tolpe. če se te ne ustavijo na povelje "stoj". Dne iS. sušea začuje -rb 10. uri ponoči, ko je bil«, temno kakor v kozjem rogu in ko je deževalo "ua Spi ji ( Papi« rnnihle i fv bližini eeste, 2 km južno od fe-lovea. da je ."» oseb stopilo v reeieo Vankart in je začelo gazili proti demarkaeijski črti. Ko so bili to-straii rečiee. jih vojak vstavi s trikratnim "stoj". Xato so se «»ni ,takoj vrnili v reko iu so začeli •streljati ua stražarja. Vojak je j«odgovarjal m pri tej priliki je bi-15 ustreljena neka žen-ka. Tiho-Itapej s«» zl»ežali in mrtvo žensko pustili na obali Van karta. Istre-1 jena ženska se pLse Barbara Fi-do. Jug«»sIovanske oblasti ji nis*. izstavil«* nobeiu-^a dov.djeuja za prekoračenje «tt-markaeijske črte. Istega dne med lU. in 11. uro zvečer je hotela .skupiua ti«i» tiho Tajcev v isieut odst-ku prek«»raeiti črto z jugoslovanske na nemško stran. Ko j,, j,. jugo>I«»vaiiska straža ustavil; . začela je nanjo Tlel jati. Vojak je odgT.voril iu t«bn tih«>tap«*i- je bil zadet. Pri nje,J, so naš!i nahrbtnik. i*du jVejega its sviujskt-»a tue^a ter revolver. i/ ka;»-rega je bil i/t Jilkhl-e],. j,- dol,;« v Ko e\ jj, ,j j,. 1|t. -..t - j.,^ ■'-tilni.-arke v * Vlov«-»i. ziiaju- |hn| .lmt-uwti "S^.imgrrtr*. Doguauo je. da j. Jaklirs.-I' v n-či 1. ua 2. oiarea pri P«»«ikrnoga | veh-posestva ua Jezerskem in Poll-heima v Labudski dolini, katera ji' -i. marca po kratki bolezni v 82. letu svoje starosti mirim v Gospodu zaspala. Mnogo sorodnikov, faranov in znancev, kakor tudi 5 duhovnikov, ki so za rajno maše-vali. jo je spremljevalo k zadnjemu počitku. Jezerski pevci in pevke so jej doma in v cerkvi za slovo lepe žalostinke zapeli. To čast j*4 rajna gospa tudi zaslužila, kajti bila je zvesta žena svojemu raj. nemil možu. skrbna mati svojim otrokom, nekdaj pridna gospodinja. revnim radodarna dobro true a in velika dobrotniea cerkvi sv. Andreja na Ravnem, kateri je več imenitnih reči darovala. — Ko so v mirnih časih še romarski vlaki vozili na vrrob sv. Petra v Rimu. «c je e-ukrat tudi ona vdeležila ta-k«*«a romanja iu počastila rajnega papeža Leona XIIL Videla jej lili s]\sala. ko so mu romarji raz-j ličnih narodov čast i t ali in kli«*Mli:! i Slovan i "Slava". Nemci "Iloch".; Madžari "* Kljeli'Italjaoi " Kv-| viva". Francozi *'Vivč". V pondeljek S. m area so pon«»čij neznani tatje vlomili v trgovino Skubla p«l. Vauisarja na Spe«l-njem Jezerskem in mu iz blagajne ukradli Če/.. 1 ."»00 K: b!asr«» so pa pri miru pustili. Kd<» s«» ti j»ošteni tatje. nihče ne ve. Is Priblevasi. |i Igri, ki ju je priredilo pod vod- * si voui šolskega vodje L. Komarja ' ka/.aško tamburaško društvo, sta > *-.»lošno dobro uspeli. Fprizorila : jc igra "Tri sestre" (od flr. ' | Kreka i in vojaški igrokaz "V je- 1 i . S«k1c1 ovali so fantje: Janez' j Bricuian (šaljivi Jaka i. Lovro jt/apernik. Karol Košutnik iu An-, I ' u Mikav; dekleta: Marija Itric-! Mi.ui. Franiea in Viktorija t'aper-utii, Marija Košutnik.' Frša Mi-v!.,v in Marija Hut ar. Igralci so • ineli svoje ul«»ge dobr«» naučene :n s: t nastopili s potrebnim j »oguli; »m. Pevski zbor nam j«* zaj»el pismi "Rdeči sarafan" in "Naša ivez«la". tiovoril pa je nadpoštar 1 iz Sinčevasi g. liavuibar. ki je s • p močjo ueiuško-avstrijskega ča-' pisja iu raznih dopisov iz Nem- e Avstrije spre".no dokazal, da v tem nemškem r;i/.u ne morejo j biti ravno take rožnate razmere, 'k kor jih mislijo videti mnogi po-i -ii inemci. Posebnost na prireditvi f je bila nespametna in obenem ,/1 »bna šala treh malih otrok, ki so: t> i vidno naj«*ti «> o i!i telesno tako j»4M"*a?>i iu lie-r« luo marširajo. bilo j/godilo. Pa kaj bi bilo, če bi se ► b a šala ua kakršenkoli način iz-p -menila v resnico in bi iz ognja b,' nastal požar, ki bi bil upepelil • p I vasi? Monla so si nekateri že-! b i jubilej požara leta PH>7 ? | . i I Iz Pokrč. j i. Tukajšnje šolsko vodstvo je p :redih« v šolskih prostorih šo|- jis' . veselico, katere čisti dobi«*ek j' bil uaiiieiij*>ii revni š«»lski mla- d ii. Vsportsi ,jc ol»segal petje iu -i 'Jamacije učencev ter igro "Pri y ! ilcležba je bila povolj- u ; šolska s<.l»a je bila natlačeno 1» na Na spl«^šu«» j,- bilo proizva-' j .ji- iHe^nuezuih točk zadovolji-' \ ; nekalere «ieklauia>-i- j. uče.ik so izzvale pohvalo. Po s u -auiii ločkah. ki s « jih proiz-' ♦ v; ;.a!i učenci. >e je razdelilo usnje f 1 revile Uce 11 ee iu r.T slovenskih' ■' ■ j i Zle. «>>e.pu-a u-čiTeljiea Marija' K Iispielerjeva je nato v toplimi —ii.! j.i vab la tukajštij»- jene iu i "It-i.-i \ "rjraiuzarijii.' I - o .,.. »i>:\iljale ič.' i . teljica z «|oii»a«-'i!ui d*-kl»-ti. "erili s4» u-katce prvič na-1 *i!e. t-»da /e u. Za revne šolarje so nadalje p i pe va I i sledeči: \«>n, pri domačih občanih se je u;:bralo 401 K, skupaj 22U2 K. | Pred kratkim je povabila gdč. j učiteljica ženske v svoj razred in prav podomače jim je razložila' namen ženskega društva. Prigla-ib« se je t»:{ članic. Sestavil se je •dbor. Za predsednico je bila iz-»oijena Magilalena Pajer j>d. Mo-v< zinja. kmetica z "l^ečjegore, za podpredsednico Magdalena Mi-klave ]h1. Kajžnica na Doliravi. za ajnieo gdč. učiteljica iu za bla--ajničarko Fani Trabe pd. Mohe-i-va z Lečjegore. K«»t odboru ice bile izvoljene: Marija Morak pd. pri Teljanu, kmetica v Vanci-ta-.i. Ana Frank pd. pri Temeltiu. »osestniea v Pubrežali. ter Katra I"rak iz Ličjcvasi. — Hiti hočemo med m*boj prijateljice. p«»iiioč-'liee. saj je naloga vsake ženske. «i*i anirel družine, v kateri biva, n trositi kristalu«« čisto v »-sel je v loveška sr«-a. zlasti v srca naših liž' jih revnih in žalostnih. , Is Žvabeka. j«' |x »stavi I a naša mladina «1 malčkov, ki komaj p«izuaj<« ti-tega. ki ima piko za glavo, do' tii^ih vrlih fantov, ki so se |M»bi-iali ]>«» ruskih ]»lan«»tah Ter se jrražali nad italjansko zahrbtno* t jo! Krasna priretlitev nam ne izfrine kmalu iz spomina. "Plan- ANŽE PITO V ali ZAVZETJE BASTILE. Spiaal Aleksandet Duma«, it. — (Nadajevaiije. i Kaj hočete o I mene * - j«' rekel sineshl ja je. .. 11 str \ /up«.n de FIess»*!les je odvrn i llillot. 1'a -^o-poi| umi s rem iiiorein posi reči Podvizajte s<*. j kajti moja glava j«1 zelo zaposlena. J lio»|t,.. i.; ime«" i i tro«] oda, ki st«»ji %podaj, oborožena s puška- in . >.ab||ar, u....... i P-»d 1.1 rodom razumem ju/, vse ljudi. Moiroči imali i»rav. gfi^p«»d «b» !• b,ss«,U«*s. — je odvrnil l»il-lot. in niso mi r«'kl po krivic . da ste duhovit mož. buspiil i|c Fb ss« |ks -e je p"k'«uoki«iija ii Imi moral s\«»j« x/rok«- .u jaz mu bom sporočil svoje. Moj i t ra *» i go-,.| sprej»-t;. bom pač našel sre«lstva. da pri d« tu k iij' iuti brez ujegov«*ga »lovoljenja. K • ■ i n >^t «■ I'll \ .t i!i«tr<. !>osie nal«t«di u,« gospola «le Dreux Lre/e. kf .as I... pust ! \reč, »ko/i \ii,t» K iu«* bo pn<* I owi skozi vrata' 1» 'o t>• i • in.! / Nitrinlo«« -knpš.-.no nje».j ec- Jot; To >.«• mu * .-r m p«- bi. je i.idaljn* vzrok. «la s«4 i-zi in rad vami Ih« nv; n j*. jezo. I «• • i' * o i»..T»-n i ■ J > rt •• n; ••• Na Tinino ^Uupši-itio. Pot v Ver-a lh- je ,-lre/an.« šel liom - i ni i tri ti^tč nto/bii. p„/ I, ^ I, ' \a lMi.tr /. deli ra tri do p«-t ti- ■ ar."" * • .i >.\ ■■■> ui n«... • A--ti |«—v. ki va> IkmId požrli. m 1.1W ljudi. \ |. o «. te »li: ie to Iidugo t«-- od'e«lite fcVoje ! ■ li k • , p.*l. v v-,'oj:m ht o baidaiii ob tlak ter ka «'« \F i m« o m-, ...» . .. a||.i.M! ct-nfov ^in«»«Iiiika v kie*. h iu 11*a >hi nas j»«»/ itr 'a^lro vv v /rak. < • t « vc 1.1 I - I' '.rud li * i.a kralja, niti ita Na lodpo »kitp- MO t«*li i \ <-•• i .1 ii.i ! imI n /aVZrll )»»n,o !>ast ib«. S m ■ • '/. in i ........ »in»«i ii ika. katerega I ta Iti Iwr^te «bili. g.^.HNl d« Ue». \li res.' je « ura šal ,|e Fb'ssidles porogljivo. Tako .je. y«ispint moj. Ključe k kb-ii. če vas smem prositi T T*k« Vi se _ "ovo šarte f je rekel župan. N \ g'»s|HMi m .i.i/ se pe škilim. je odvrnil liiliot. pri t. m pa jc f r j< | de 'b-ss. liesa / ol»cma rokama za vrat ter dosta: ^ i 1 : Ključe, ali p.i |>okli'*em svoje ljudi! I>.- I les-clles j. , i stal bbsl kot smrt. Nejpove Ustnice iu nj«*govi /obje so se stisnili !:>•". vito skupaj Kljub temu pa je odgovoril z istim porogljivim glavom. katerega se je posluževal preje: (losp id moj, napravili mi boste celo uslugo, ee me oprostite l<£a miiihIh k Dal vam boni t«irej ključe, a vam povem pri tem. da 1 i » no uro pozneje če l«. »'a. ,». •"■«■}#» kr'.-a*i «m| tri «lo štiri t'soe glasov. — V im |»» mhiijlii siiiitdnika. kaj ne na * Da. d». sifoni.. Ka * \ dit *. tukaj gospod /upai'. ki bo tak«« dober ter ga nam bo dal. "; »r m je «;»• .• \ I jem »_m v klcfeb tiustne hiš«». Zahvalne s« I.1U, f»rijntr|ji tn««ji! N"*.' ,»"«sih».|.i|i» Fh"s»e|les* j,- kričala ljudska množica IbHl*! l!\. la /».no- n l.x iMa zanj. odg«»vorl ISiliot. N»!« |e Itlii 1.1+ p roll >»l|M»ltll ter r«*ke( ; Sedaj. •ri«s|i«:»l »;»• .i. nii ll« več treba prijet i va> za vrat. uiti l»ud št r m ««.-mi. it i j»vii«t. kajti če mi sednj ie daste siu«>«luika. Vas bo n.iroil. kol iincniijefe. raytrtraI na k«»š«*»ke. i Dalj« prikodnjii.)