JUTRA' Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16.uri RaSun pri poitn»m čtk. x»v. v Ljubljani it. 11.409 Valja maaaino. pr« ja man v upravi ali po poiti 10 Din. doatavljan na dom pa 121 Telefon: Uradn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Oglaal po tarifu OglaM aprajama tudi oglatnl oddalak »Jutra- v Ljubljani, Praiamova ulica it. 4 .. . .. ... .......... ^ TERORISTIČNA HRVATSKA ORG ANIZACIJA NA DUNAJU, NJENE ZVEZE Z MAKEDONSKIMI REVOL UCIJONARJI IN NJENI CILJI. — SCHLEGEL PRVA ŽRTEV TEGA KOMITEJA. Sodba sovjetske Rusije o mednarodnem položaju Na gubernijskem kongresu sovjetov v Moskvi dne 21. tm. je predsednik Sveta ljudskih komisarjev, A. Rikov, podal v dolgem govoru tudi karakteristiko trenutnega mednarodnega 'položaja, gledanega skozi prizmo sovjetskega staliSča. Kot eno izmed najznačilnejših činjenic mednarodne politične situacije smatra Rikov vedno močnejše tekmovanje med Ameriko in Anglijo. Po mnenju Rikova se odnošaji med Anglijo in Združenimi državami odlikujejo po poostritvi borbe za svetovno oblast. Glavna naloga bur-Žuiskih Združenih držav — pravi Rikov — je, da čim prej odstranijo razliko med »politiko« in »ekonomijo«, med koncentriranjem ekonomskih sil v rokah Združenih držav in vojaške oblasti na morju v rokah Angležev. Odtod izvira odločna borba Amerikanccv za »svobodo mor-ia«, to je za uničenje pomorske sile Anglije Istočasno s tem tekmovanjem in v zvezi tudi * drugimi spori napreduje po mišljenju Rikova v Evropi splošno oboroževanje. Rikov gleda zelo kritično na miroljubno delo Lige narodov. Izjavlja, da je Uga narodov v dolgi dobi let svo^ lesa dela izdelala samo 14 tisoč strani zapisnikov o referatih in nič več ter da *e morda »razgovori pacifističnega zna-2oJa uporabljajo v to svrho, da se prikrije priprava za novo veliko svetovno vojno«. Značilna je konstatacija Rikova, ko prerokuje v bodočnosti novo vojno, da se je »vojna nevarnost« za Rusijo zmanj Sala in da se Je strašilo vojne oddaljilo od mej sovjetske Zveze. Rikov pravi, da je to zasluga sovjetske vlade in vidi v tem »eden Izmed največjih uspehov sovjetske mednarodne politike«. Po njegovem mišljenju je mnogo pripomoglo k temu dejstvo, da je naraslo »tevilo sporov med evropskimi država-pa tudi neuspeh finančno-ekonom-*ke blokade sovjetske Rusije. Sedaj je Popolnoma propadel poskus ekonomske-** bojkota Rusije s strani mnogih kapi-‘•llftttSnilj skupin in poedinih vlad. *Mi »mamo« — pravi Rikov _ ceTo vrsto naših trgovskih poslov z Ino-potrjujejo ta zlom«. To comuie tudi prihod britanske delegacije nrAmn«; T1?*1 k P« mnenju ruskega a *!edatl na ta prihod brez PSSfe?* pretiravanja. Prvi hip se Irif/niis j V 0cenl značaja prihoda britanskih mdustrijateev, češ da priha- s r®zgov°rov o vseh spornih S vShpm.»d ?0vStsko vJado *n Mtt 52? v U r', To pa ni ,n nc mor® »n« i n,,e . mesecih bo v Angl nova vlada, in delegacija, ki je pri-v Rusijo, nima pooblastila niti od se-«anj^ še manj od bodoče britanske vla-Brez diplomatskih odnošajev se ne vnr?* K0Y0ritl ° ‘ežkih principUelnih Prasanjih ekonomskega* značaja. treov?m ? zvezi povdarja Rikov, da se An«rii J?a ln dru*e ekonomske zveze z Jo morejo razvijati in jačiti le v BEOGRAD, 25. aprila. Snočl Je tukajšnji bolgarski poslanik Vakarelski Izročil naši vladi odgovor bolgarske vlade na jugoslovansko demaršo v Sofiji. Ministrski svet je imel davi daljše posvetovanje o bolgarski noti, ki bo sporočena popoldne javnosti s posebnim komunikejem. BEOGRAD. 25. aprila. Današnje »Vreme« objavlja sledeče zelo zanimive informacije in podrobnosti o potovanju dr. Paveliča v Sofijo in njegovih nadaljnih namerah: »Do sporazuma med dr. Paveličem In makedonsko rcvolucijonamo organizacijo je prišlo že februarja meseca na Dunaju in sicer s posredovanjem bolgarskega politika dr. Staniševa, ki se je vrnil iz Ženeve, kjer je bil dodeljen zunanjemu ministru dr. Burovu kot strokovnjak v vprašanjih manšin-ske politike. Dr. Stanišev se je z dr. Paveličem natančno razgovoril na Dunaju o akciji, ki naj se pokrene. Akcija naj hi se uvedla s časopisno borbo, zborovanji, mitingi ln tudi s političnimi atentati. O podrobnostih naj bi se razpravljalo v Sofiji, kamor je dr. Stanišev povabil svojega novega prijatelja dr. Paveliča. V hotelu »Graf« postaja tesno. V minuli noči je mariborska policija napolnila prostore slovitega hotela »Graf«, ki služi v večini slučajev pornir jenju po alkoholu razvnetih živcev, ali pa kot začasno pribežališče onih, ki se pripravljajo za daljše »zdravljenje« v celicah jetnišnice. Nocoj so gostoljubni Takoj nato je ustanovil dr. Pavelič I stražniki sprejeli pod svojo streho kar na Dunaju »Hrvatskl revolucijonarnl 13. delamržmh, potepuštvu vdanih m komite«, ki vodi od tamkaj vse proti- h™ Lastmni nevarnih tipov Značilno za državne akcije na Hrvatskem. Vse to današnje razmere m splošno duševno je bilo dogovorjeno v intimnem spo* razpolozenjeje dejstvo, da zaide v zlo razumu z makedonskim revolucijo- «?*»«» poboljševalmco vedno več mladih narnim komitejem. Namen tega komi- ^.ki uh J« ah pomanjkljiva vzgoja,; teja je, izvajati atentate na odličneal\faba tovarišija odtujila od Pravega zastopnike politike narodnega in dr- smisla m pojmovanja dolžnosti do druž- žavnega jedinstva v Jugoslaviji. Dalje be- Jako ,J® Ponočeval pri »Gra* naj bi se Izvajali atentati na važne ob- (n* komaj 14 letni Ivan K. iz Grabono* jekte in institucije. Uničevalna taktika ^ega vrha pri Gornji Radgoni, ki se je napram zagovornikom narodnega in |fe deset dni potepal po mestu in okolici državnega jedinstva naj bi se vršila bre? P°sla> brez vsakršnih dohodkov n na tak način, da bi preprečil vsako po- sr<;.dstev. — Aretiran Je bil m odveden v mlrjenje duhov iai notranjo konsolida- I pobcijske zapore 17 letni Rudolf Z. iz cljo države, s čemer naj bi se doka-1 Maribora, ker je bezal od doma, kradel zalo, da so Hrvati nezadovoljni In da staršem in se potikal po mestu m ok<* se morajo sedaj boriti le s takimi lc^ “ ^rl ‘Grafu. je Prenočil tud1 18 sredstvi za svojo neodvisnost. !etn'^e aJ ^ "mIh* Prva žrtev tega komitejia je bil pu- Nad teden d” ,3 • * bliclst in direktor »Jugoštampe« v boru in se preživljal s Prosjačenjem Zagrebu, Toni Schlegel. Med f * ?VneJ° Na sestanku v Sofiji se je razprav- ¥aJev| : SESS-S ljalo dalje o posebni akciji med hrvat- Jos^®;JIA m ™Si? w skimi izseljenci v Severni Ameriki, 'n. e *,n il ni da bi se tako pridobila tudi finančna J°hitela radi manjši*. prestopka le po-sredstva. V zvezi s tem bosta dr. Pa-l1,c!Jska kazen- Seveda v pestn družb! veilč in dr. Stanišev izdajala v Žene- ne manjka žensk. Radi tatvine Je bik aretirana Frančiška Z. iz Maribora, Ma- Minister Burov obialule . .. BOLGARSKI ZUNANJI MINISTER OBSOJA V SOBRANJU PROTIJUGOSLO VANSKE DEMONSTRACIJE, SVETU JE PA TUDI BEOGRAJSKIM LISTOM, DA POPRAVIJO SVOJE POGREŠKE. Rutnunljo je dobil v Sofiji. V Carigradu namerava dr. Pavelič konferlrati s sovjetskimi agenti in se potem po daljšem SOFIJA, 25. avgusta. Zunanji minister dr. Burov je podal včeraj na proračunski seji sobranja* o demarši jugoslovanske vlade sledečo izjavo: »Znano Vam je, da je prišlo do. izvršenih dlplomatlčnlh korakov radi govorov dr. Paveliča v Soji ji. Toda bolgarski vladi je nemogoče odkloniti sprejem političnega begunca, česar mi tudi od beograjske vlade ne moremo zahtevati. Mirnih maniiestacij ne moremo zabra-niti. Res pa je, da so pri tej priliki padle neugodne izjave o položaju Hrvatov ln Makedoncev v Jugoslaviji. Bolgarska vlada to zelo obžaluje, ker so te demonstracije škodovale tudi bolgarskim interesom. Toliko je danes gotovo, da ne moremo trpeti nobenih provokacij proti kakemu našemu sosedu in tudi ne nobene protizakonite propagande. Vendar pa želim, da tudi beograjsko časopisje korigira svoje težkeporreško. Bolgarska vlada ni storila ničesar, kar bi moglo kalHI prijateljske odnoSa]? naprsni JugosiavUi. Ugotovljeno je, da je prišel dr. Pavelič na Bolgarsko z avstrijskim potnim listom, ki je bil izstavljen 28. marca za štiri mesece in se Je glasil na Ime: Dr. An "e Pavelič, odvetnik, rojen v Bradinl, stani1* na Dunaju. Dr. Pavelič je od' potoval iz Solijo v Bukarešt, odkoder bo krenil v Turčijo. Tranzitni vizum za bivanju v Italiji vrniti na Dunaj. vi, na Dunaju In v Sofiji svoje Uste«. aretirana rraaeiSKa t. iz manoora ma-»m J |rija B. pa radi vlačugarstva m Julijana’ O. iz Mežice radi poteipuštva. Pobegnila je s 3 mesece starim detetom od moža in zašla brez sredstev v Maribor. Skrbni soprog pa je že danes prišel po njo in jo zopet odpeljal domov. — Avtogenski ln mizarski tečal v Mariboru. V pondeljek 22. t. m. je Zbornica za' trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani! otvorila v Mariboru obrtniški strokovni tečaj za avtogensko varenje in tečaj za mizarsko luženje. Poleg zborničnega zastopnika g. dr. Pretnarja so bili navzoči Uelika zmaga sodialistou na I tudi načelnik Zveze Obrtnih zadrug g. Bureš s tajnikom g. Senico, ter zadruznl Danskem načelnik gg. Munda, Sirak, Kumerc in , Peklar, ki so s priznanjem pozdravljal! KOPENHAGEN, 25. aprila.^ Pri Lrizadevanje Zbornice TOI za povzdig včerajšnjih volitvah v danski državni strokovnega napredka obrtništva. Mizar-zbor so izšli socijalni demokrati silno Lkl tečaj traja 3 dni> avtogenski pa 10 ojačeni iz volilnega boja. V nasprotju I ^ £a 0ba tečaja je vladalo veliko zanl-s poraženimi meščanskimi strankam manjei tako da je bilo prijavljencev za' so pridobili na glasovih 21, z, , I mizarski tečaj 76, za avtogenski pa 54, zvezani radikalni dočim se jih je moglo sprejeti komaj po-1 stotkov, dočim so izšli konservativci jovjca tako da je v prvonavedenem tein komunisti iz volitev decimiranl Na- L y d ^ uddežencev. V tančnl volilni rezultati pa bodo objav- mizarskem te5aju pouču}e znanl strokov ljeni šele jutri. Češki dijaki-kemiki v Mariboru. njak g. Tratnik luženje raznih vrst lesa! v najraznovrstnejših barvah, pri čemer se udeleženci upoznavajo s številnimi recepti za pripravo lužil. V avtogenskem Dne 2. maja prispe v naše mesto ob tegaju predavata gg. inž. Šlajmer in va-13.53 s praškim brzovlakom 25 slušate- ri]ni m0jster Gjurakovič, ki ju je dala na ljev kemije na češki tehniki v Pragi in razpoiag0 tvornica za dušik v Rušah, sicer pod vodstvom dveh vseučiliških pou2uje se najmodernejši način varenja, profesorjev na tritedensko poučno eks- sta ga imenovana dva pred nekaj te-kurzijo po Jugoslaviji. Češki tehniki si dni gtudirala v specijalnem tečaju na Du* bodo ogledali tudi tovarne v Rušah in najll> Aparate najnovejše konstrukcije je falsko elektrarno, nakar odpotujejo 5. | daia na razpolago znana tvrdka Tschar- majnika v Ljubljano. — Svojo razlago mednarodnega političnega položaja je Rikov končal z značilno oceno mirovnih pogodb. Govoreč o »vzhodnem paktu« in o »Kellogovem paktu« pravi Rikov: »Niti na Kellogov pakt niti na pogodbe, ki smo jih podpt- odnošaU- U’ v področju diplomatskih sali s sosednjimi državami, ne moremo JCV vladajo normalni pogoji. {gledati kot na dokumente, ki bi v resnici mogli preprečiti vojno. Bistvo vojne in njen početek leži v tem, da se gazijo vse pogodbe. Radi tega tudi dokument o miru, ki smo ga podpisali, nima garancije, da no bo kršen, kakor tudi vse druge pogodbe. Vendar pa leži njegov pomen v tem, da otežkoča možnost oboroženega spopada vsaj v najbližji dobi.« ro iz Maribora. Zbornica namerava pri* [rediti še nadaljnje podobne tečaje, kef so tečaji, ki jih je doslej piredila v Ce* | lju in sedaj v Mariboru pokazali najlep* še uspehe !n ker zanimanje zanje med obrtništvom vedno bolj narašča. — . V dobi radia. vO glej! Od kedaj igraš harfo?« »Ne draži me. mar ne vidiš, da ja uporabljam za sobno anteno.« ft7eg magistratne takse, ki je znašala Din 2.40 za Uter. Da se oškodujejo za trošnrinske dajatve, so gostilničarji kar čez noč podražili vino, kar je opravičljivo, v kolikor’odgovarja zvišanju trošarine. Toda uradno so ugotovljeni slučaji, da so razni gostilničarji poskočili v ceni vin od 1—4 Din, čeprav znaša razlika med prejšnjo in novo trošarino le 0.6$ Din. Ohlasti se bodo brez dvoma pobrigale za zadevo, da prepre-č'jo izkoriščanje konzumentov z navijanjem cen. — Če Ima človek dvojnika. Čuden doži.vljai je doživel snoči brivski pomočnik I. N. v Mariboru. Ob času najživahnejše promenade v Gosposki ulici se mu je pred poslopjem Prve hr-vatske štedione predstavil stražnik in ga povabil s seboj. Okrog »aretiranca« se je seveda takoj zgrnilo vse polno občinstva, ki je ugibalo vse mogoče. Na svoje veliko začudenje je I. N. potem na policiji zvedel, da je strašno podoben nečemu zagrebškemu atentatorju, ki ga išče varnostna oblast tudi po Mariboru. Brivski pomočnik je nato potolažil policijo, ta pa tudi njega in zadeva je bila gladko urejena. — Ustanovitev krajevne organizacije Rdečega križa v Mariboru. Dočim že v vseh krajih in mestih naše države obstoje krajevne organizacije Rdečega križa, je v Mariboru še vedno nimamo, kar gotovo ni v čast našemu mestu. Zdravniško društvo v Mariboru je vsled tega na vabilo in inicijativo velikega župana mariborske oblasti prevzelo nalogo, da organizira ustanovitev tega v vsakem Času prepotrebnega humanitarnega društva. Ker pa je potrebno najmanj 20 članov, ki plačajo letno po 30 Din članarine, da se more sklicati u-stanovni občni zbor, se prosi vse, ki bi hoteli omogočiti ustanovitev te človekoljubne organizacije, da se priglasijo pri g. dr. Vilku Marinu, zdravniku v Mariboru, Razlagova 15, tačasnemu blagajniku pripravljalnega odbora. Kakor hitro bo potrebno število rednih članov ugotovljeno, bo sklican ustanovni občni zbor na katerega pride odposlanec oblastne organizacije Rdečega križa v Ljubljani, ki bo razložil smoter delovanja mariborske krajevne organizacije. Dan in kraj ustanovnega občnega zbora bo pravočasno objavljen v časopisih. Mladinska tekma psov ptičarjev. V nedeljo, 28. t. m. ob 7. smotra psov ptičarjev v hotelu »Meran« tudi za mlade pse netekmovalce. Odhod do Orehove vasi ob 8.24, nakar se bodo. vršile tekme v loviščih: Slvnica, Orehova vas, Skoke. Kosilo ob 13. v gostilni »Pandur« v Orehovi vasi. Vsem tvrdkam v Mariboru! Mestni odbor Podmladka društva Rde čega križa v Mariboru sporoča vsem tvrdkam, da so članice-učiteljiščnice pričele te dni z nab:ranjem darov za veliko !avno ljudsko tombolo. Z ozirom na blag in človekoljuben namen prireditve, prosimo gg. trgovce najvljudnejše za pomoč in podporo. — Občni zbor pogrebnega društva v Po. brežju se bo vršil dne 28. aprila ob 8. uri v dvorani gostilne Simonič v Pobrežju. 941 Veliko Javno ljudsko tombolo prirčdi Podmladek društva Rdečega križa v Mariboru v nedeljo dne 12. maja na Trgu Svobode. Sodeč po pripravah bo letošnja tombola nadkriHa lansko, ki je sijajno uspela. Ker je čisti dobiček namenjen ferijalnim kolonijam zdravja potrebne šolske mladine, pričakujemo, da bo javnost tudi letos pridno segala po tablicah, ki jih bo dobiti v prihodnjih dneh v vseh večjih tobakarnah po 2 Din 50 par. — Grajski kino predvaja od jutri petka 26. t. m. do vklju čno pondeljka 29. t. m. Ufa velefilm »Asfalt«. Asfalt prikazuje simfohijo velemesta pod izborno režijo Joe Maya. Gustav Frolich igra glavno vlogo in presega sam sebe. Momenti, ki segajo do srca. Betty Amon, krasotica, ki jo vidimo prvikrat v filmu, pomeni triumf. Hans Adalbert Svettow, simpatičen kakor vedno, Albert Steinriick izvrsten..< Škoda, da je v najlepši dobi svojega življenja pred kratkim umrl. Opozarjamo na današnji inserat in priporočamo vsakomur, da si ga ogleda. — 948 Pri hemero*dalni bolezni, zagatenju, natrganih črevah, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franc-Jožefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, čosto tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj In zvečer pol čaše »Franc-Jožefove« vode. — Dobi se V vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — 2098 Petek 26. do vključno pondeljka 29. aprila. Novo. Veličanstveno. UFA-VELEFILM-BERL1N. Monumentalno. Senzacijonelno. GRAJSKI KINO. ASrALT Albert Stetnriick, Gustav FrBhUch, Betty Amann, Han« Adalbert von Schlettow. — Pomnožena godba. zmerno zvišane. 8 dejanj Iz življenja, o strasteh In doživljajih velemestnih ljudij. Cfeno Torek 30. aprila začne LOUISE IN NAPOLEON, zgodovinski velefilm iz Napoleonovega časa. M rc M v; o ra, 'dne Z5. IV. 1929, MarlKohO V C C E R N ! R JuTra Sira n 3.’ Milili mmm O s Is iivllenja Jamesa Cooka NAJVEC.II POMORŠČAK MINULIH DNI. — PUSTOLOVŠČINE NJEGOVIH POTOVANJ. — USODNA EKSPEDICIJA. Angleška admiraliteta je pretehtavala načrt direktne pomorske ekspedicije iz Atlantskega v Tihi ocean. Ta kratni strokovnjaki pa so si zamišljali, da je tak prehod mogoč le na severu Amerike in so skušali za izvedbo smelega načrta pridobiti slovitega raziskovalca Jamesa Cooka. Nise pa ga hoteli nadlegovati, ker se je tik pred tem šele vrnil z daljšega potovanja in je J " potreben počitka. Vendar so hoteli sijati veaj nje vo mnenje. Minister Lord Landurich je kapitana povabil k sebi in družba je pričela po-n-.-or o nameri r ■' * •''Utet* C-->>ka je razvnelo pripovedovanje in mož se jo ponudil za vdfjo ef ;edicije. Ni bil pustolovec. Toda njegovo s- ga je vleklo v d"1-'" ' ^edvsem r k nomorsken”' ie bilo njegovo kratko, toda bogato življenje polno pustolovščin in drznih avantur. Cook je bil sin kmečkih stari-šev in je pričel med najnižjimi. Nobenega čina. ni preskočil. Prirasel je k morju in se na valovih počutil najbolj varnega. Z marljivostjo, ki ji ne najdemo primere, je izobraževal samega sebe. Bil je astronom in matematik, kar pač spada k poklicu, razen tega pa je Cook prvi uspešno pobijal pomorščakom najnevarnejšo bolezen skorbut. Na njegovih ladjah skorbuta iro poznali. Glavne pojme o razmerju kopnin do morja in njih oblik imamo zahvaliti njemu. Prvi je objadral Južni tečaj približno na 60 stopinji in dokazal, da tam ni sveta, ki bi obetal bo dočnost, čeprav so do takrat bili o tem prepričani celo v učenih krogih. Orisal je obale Severne Amerike in Avstralije in objadral ves svet od za-proti vzhoc’' ' 1,1 fuo. Cpoka pp. so celo oboževali kakor Boga in. sicer na otoku Havaj. O njem Pripoveduje avstralsko poročilo sle: deče: , »Lono (tako so ga imenovali kot hpaa) jc prišel v Vaimeo (leta 1778). Kameonfco in Keave sta bila takrat potvarja. Pojavil se je v noči, ko pa ie zaznal dan, so ljudje videli ču-a°vito stvar in se ji glasno čudili. Pripovedovali so drug drugemu o ogromnem predmetu z vejami, ki je paaei y morje. Nekateri so domneva-oJe*?,aUvalaua«, bajeslovno mor-V". strašilo. Duhoven Knoho pa je de-jai, aa je temnel boga Lona s stopnicami, ki vodijo k prednikom. Poglavarji so ukazali podložnikom, naj sc s čolni Približajo templju In naj ga opazujejo. Ukaz so poslušali... (sledijo imena). Ko so prišli do ladje, so spoznali zelezo, s katerim je bil trup Pošasti okovan, kar jim je vlilo precej Poguma v strahopetna srca. Splezali so na krov in pozdravili tujce. Popacali so na kolena in glasno hvalili za-Vudeuc pomorščake. Vse mornarje so iflcli za ženske, ker so imeli dolge ase. Velike količine železa, ki so ga s'»t-?li na 50 ^ neizmerno ve- j*®!'lc. Nato so sc vrnili na kopno in rM??veclovali poglavarjem, kar so vi- pa je dejal: »šel bom in bom s silo oplenil morsko čudo. Od ropanja živim«. Knezi so prikimali in vojščak je odšel na ladjo. Kakor hitro pa so opazili, da je hotel krasti železo, jc počil strel in drzni Avstralec se je zgrudil mrtev na tla. Čolni, ki so ga spremljali, so kakor psice od veslali k obali, Kjer so prestrašeni domačini pripovedovali svojcem o strašnem orožju, ki ubija z glasom. Pisec Samwell pravi v svojem spisu o smrti kapitana Cooka sledeče: »Domačini so povsod smelo in pogumno napadali Evropejce, dokler se niso prepričali o smrtnem učinku pušk. Ker so opazili, da se je pri vsakem strelu zabliskal ogenj iz cevi, so svoje oklepe in! ščite pomakali v mor-sk^ vodo, da bi se tako zavarovali proti ognjeni smrti.« Cooka so torej na Hawai;ki;i otokih častili kakor boga. kar je postalo zanj tudi usodno. Kapitan King, ki je po Cookovi smrti prevesi poveljstvo nad obema ladjama, je napisal sledeče: »Koa in najvišji duhovniški dostojanstvenik sta naju (Cooka in Kinga) vodila po ugodni poti proti templju. Ob vhodu smo opazili dve veliki lesni figuri s strašnimi obrazi, Tu se nam je približal mlad moški, ki je z duhovnom pel neko himno, med tem pa nas je odpeljal k zadnji steni templja, kjer se je nahajala visoka miza, krog nje pa razno stebrovje. Na mizi so se nahajali kokosovi orehi, sladkorni trs, banane in drugi sadovi. Nato je moral Cook pod mizo, v naročje pa so mu dali živo svinjo. Veliki duhoven je imel nato slavnosten govor, kateremu je sledila povorka...« »Cook se ni branil mučnih ceremonij. Ko pa je končal zadnji obred, se je Cook odločil, da se vrneva na ladjo. Razdelil je med narod nekatere brezpomembne predmete iz železa in dru ge malenkosti, nakar sva odšla na varno, na našo ladjo.« Kapitan King priznava, da se je vedno bal zaupanja, s katerim se je kapitan Cook približeval domačinom, kar je pač bila posledica neprestanih in srečnih uspehov, ki jih je beležil na vseh potovanjih. Zb sluti je Kinga pa so se uresničile 14. februarja 1779. leta. V nekem spopadu z divjaki sc Cook ni prave časno odločil za uporabo strelnega orožja, čeravno mu je pretila s strani r "-ja1 jene množi^v#’^!'* nov.! most. Nekega drzneža. ki sc mu je z naperjeno sulico približal, je podrl na tla s kopitom svoje -'^ke. Tuli streljal jc, toda le s šlbrami, ki niso predrle oklepov protivnikov. Predno je ogroženi četi prispela pomoč, je bilo že vse končano. Cook je bil mrtev. Komaj so mornarji opazili njegovo smrt, se je rasvetil ogenj smrtonosnih cevi na bokih »Discoverya« in »Robolutio-na«, ki sta bili vsidranl ob bregu, množice upornih divjakov pa so se v d»v!rm bP^n Vo »so jih ob- sula prva zrna. Tega Cook ni več doživel, ladji pa sta se srečno vrnili v domovino brez svojega hrabrega poveljnika, čigar ime hvaležnost človeškega rodu ne bo pozabila. Hoouerjeue usočne besede Lastniki listov so priredili pred kratkim novemu predsedniku Zedinjenih držav Hooverju banket, na katerem je imel Hoover svoj prvi javni govor, odkar je nastopil svoje mesto. Izbral si je za svoj govor uporabo zakona in je med drugim izrekel sledeče besede: »Življenje in privatna lastnina sta v Zedinjenih državah manj varna kakor v katerikoli državi na svetu. Nad 9000 umorov se zgodi vsako leto, vendar je mogoče izslediti komaj polovico zločincev, obsojenih pa je samo šestina. Povsod se opaža da se ljudstvo ne ozira dosti na prepoved vživanja alkoholnih pijač. Dva važna Droblema čakata zato sednj na rešitev: 1. Obstoječa sredstva za uporabo zakona je treba temeljito proučiti. 2. Sistem uporabe zakona se mora reorganizirati tako, da bo njegova slabost odstranjena. uthom odnosno Le Havreom. Ladje bi imele brzino 25 vozlov na uro. Na vsaki ladji bo prostora za 800 potnikov I. razreda, 614 mož posadke in 1000 ton blaga. Stroii bodo imeli 160 tisoč konjskih sil. Na vsaki ladji bo prostora za 24 avijonov. V Evropi smatrajo ta načrt še za neizvedljiv, češ da je predrag. Drugi pa so zopet mnenja, da je načrt resen, in da bo to j pomenilo pričetek najhujše amerikan-ske konkurence evropskim prekooceanskim linijam. Ponesrečena senzacija Najsenzacijonelnejšo reklamo premore Hollywood, mesto filmskih podjetij in filmske umetnosti. V modo so pi išla v svrho reklame nenavadna zavarovanja. Ena izmed filmskih zvezd si je zavarovala noga za 50.000 do r.ijev, druga zopet nos za 100 000 itd., kar je izzvalo zavist pri tovarišicah. Neznatnejša igralka, ki je nastopala v manjših ulogah, pa si je tudi zaželela senzacije. Med snemat jem filma je planila med operaterji k režiserju in razburjeno pripovedovala da ji je zmanjkala 20.000 dolarjev vredna ovratnica. Ni pa računala s hladnokrvnostjo rešiserja, ki se je nasmejal in dejal:. »Nesreča pač ra tako strašna.« — »Razen tega pa so mi ukradli tudi 10 dolarjev«, je tarnala igralka. — »To je vsekakor nekaj drugega. Potem pa moramo obvestiti policijo.« — Želja po ssnzaciii ni uspela. Igralka pa si je nakopala le sitnosti, ker jo je nadlegovala policija z zasliševanji. O senzncijonelni tatvini pa ni zvedel nihče razen nekaterih statistov. Ekscentrična Norma Filmska igralka Norma Shearer se je na potovanju skozi evropske dežele ustavila v prikupljivi romantični vasici v Črnem lesu. Kraj ji je zelo ugajal in si je hotela privoščiti malo oddiha. Najela je sobico v skromni gostilni in se vselila. Gostje so jo opazili in doznali, da je Amerikanka. Nekdo pa je takoj nato pripomnil; »Za vraga, od tam je, kjer imajo noč, kadar imamo mi dan in narobe«. Tudi gospodinja je slišala, kar je dejal dobro informirani gost. »Ni mogoče, —-se je presenečena začudila, — to bo pač prijetno, ako se ji bo o polnoči zahotelo kosila.« Za lastno ceno John Barrymoore ni samo navdušen športnik, temveč tudi strasten lovec. Nedavno ga je naprosila neka dama. naj ji z lova prinese fazana. »Seveda za lastno ceno«, je v vljudnosti pripomnila. Barrymoore ji je obljubil, da ji bo izpolnil željo. Nekaj dni po razgovoru je dama v resnici prejela fazana z računom: Zakup lova 1000 dolarjev, gonjač 150 dolarjev, streljivo 25 dolarjev, trud 300 dolarjev. »Ustrelil sem 10 fazanov in stane torej komad 147.50 dolarjev. Prosim, da mi čim preje poravnate račun in sporočite, koliko fazanov naj vam prihodnjič dostavim.« Dama se je od presenečenja skoraj sesedla, v tem pa je opazila na zadnji strani računa: »Upam, da vas bo moja nagajivost razveselila. Želim vam prav dober tek!« Prekomorski parniki bodočnosti Po mišljenju amerikanskih graditeljev ladij bodo imeli transatlantski parniki bodočnosti drugo lice: po svoji konstrukciji in zunanjosti bodo podobni najnovejšim amerikanskim bojnim matičnim ladjam za avijone. Palube, motorji, jarbole in dimniki bodo omejeni na najnujnejšo potrebo. Vse to bo bolj ob straneh, nad celo ladjo pa bo ravna površina, primerna za vzlete in spuščanje avijonov. Ameriška transoceanska družba ie že dala izdelati načrt za ta tip ladij. Zgraditi namerava za enkrat 6 laJij tega tipa, vsako po 35.000 ton nosilnosti. Te ladje bodo vršile redno službo med Zdrnženiml državam! in Plvmo- Ni bila praznoverna. »Za božjo voljo, Metka! Razbili ste dragoceno kristalno ogledalo v salonu!« »Nič hudega, milostiva. .laz nisem prav nič praznoverna.« Nenavadne spremembe. »Moj zvesti knjigovodja je nenadomestljiva moč. Odkar je pri podjetju, ni manjkal niti ure in Je v službi že osivel.« »To ni nič tako nenavadnega. Pri meni pa je v službi rtenotipistka, ki je bila prvotno temnolasa, kasneje je postala svetlolasa in končno rdečelasa.« Onstran sveta. * Ah, tl potuješ s svojim soprogom v Novo Zelandijo. To je dežela, ko ima noč takrat, ko Imamo mi dan in dan. ko imamo mi noč.« »Da, — začetkoma me bo to gotovo motilo.« no opravljati i prot! dobri Večernika«. pogledal PARNA PRALNICA pare moško perilo kot novol • aieton 480 Centrala i Frankopanova ul 9. Padru2nleat Vetrlnlska ulica 7. Štampiljk T. SOKLIČ. Odtočit« »ami pri orlHodf^em oopravku čevljev! Na kožnato pito temveč samo Palma pato! Razlogi: Prihranek In zdravja. To j« razum In napredek 1 605 Jzdaja Konzorcij »^utra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja, in urednik: Pran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. <*-. predstavnik „ , Stanko Detela v Mariboru- / %■; V M a r! b' o' Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgadavlnakl raman Iz atarlh Benetk 61 Nekega večera sta se dva moška izkrcala pred zastorom iz rdeče in modro-pisane svile, ki je ohranjeval veži dobrodejen hlad- Šla sta navzgor, po širokih mTamornih stopnicah, ki so vodile v preddvorano. Ti* sh izmed obeh, ki se je zdel mlajši, /e stopal naprej. Oblečen je bil v preprosto obleko florentinskega kroja; njegovi lasje so bili plavL Njegov tovariš bi bil drugače orjak, toda hodil je ves sključen; gotovo so ga bolela rebra. Bil je popolnoma sivih las. Florentincu bi bil človek prisodil kakih trideset let Stopil je v preddvorano, okrašeno s kipi; ni se videlo, da bi se kaj zmenil za številne goste, ki so se gnetli po nji. Mirno'je počakal, da je prišla avdijenčna vrsta nanj. Kajti Aretino je kakor kak državnik dajal avdijenco vsakomur po njegovem dostojanstvu in njegovi zaslugi. Nazadnje je vendarle prišel sluga, ki je odvedel njega in njegovega tovariša v sosednjo sobo. Dve ženski sta bili tam in sta igrali na gitaro. Tu je moral zopet čakati. Vrata v ozadju so se včasih odprla, in slišalo se je glasno govorjenje. Skozi ta vrata je stopil slednjič mladi Florentinec-Sivolasi tovariš je ostal na svojem mestu. V novi dvorani, kamor so ga privedli, se je znašel neznanec v navzočnosti več moških in treh ali štirih ženskih. Te so nalivale moškim pijače v krasne čaše iz brušenega stekla. • »Česa želite?« je dejal s krepkim glasom eden izmed moških, ki je na pol ležal na udobnem naslanjaču. Florentinec je naglo spustil pogled po navzočih. In nedvomno ni videl ničesar nevarnega, kajti odgovoril je brez obotavljanja: »Rad bi videl slavnega pesnika, ki prebiva v tej palači-« »Govorite prijatelj, govorite! Vi stojite pred Are-tinom v njegovi lastni podobi! Česa želite?« »Prišel sem iz Florence nalašč zato, da vam poklonim tribut svojega občudovanja. »Klara! Margareta!« je vzkliknil Aretino. »Kaj čakata, nerodi, namesto da bi ponudili temu mladeniču stol ter mu nalili pijače. Le počakajta, nepridipravki! Naučim vaju, kako morata zaslužiti ime Aretfnki, ki sem vama ga dal, to je. boginji gracijoznega poetskega gostoljubja-..« Med tem kramljanjem je Peter Aretino motril mošnjo, ki jo je imel Florentinec privezano k pasu- In ker se mu je zdela dovolj rejena, je navdušeno udaril s pestjo po mizi, ki je stala pred njim, ter zaklical: »Bog in bogme, gospod plemenitaši Ugajate mi, in nemudoma vas hočem nagraditi s sonetom svojega kova...« »Mojster, je odgovoril Flofentinec, najprej vam moram povedati dvoje: prvič, da nisem žejen'in drugič, da nisem plemenitaš.« »Kaj pa ste potem? »Pesnik sem. ali vsaj izkušam biti.« Aretinec je namršil obraz in zamrmral ; »Eh, pero ni vredno manj od meča... Sicer pa, s čim vam morem koristiti?« »Prišel sem v Benetke z nadb, da postanem vaš tajnik.« »Oho! je vzkliknil Aretino, to je velika častihlepnost! Kaj pa ste spisali? Ali imate dokazov?...« »Lahko vam ponudim tega, da na licu mesta im* proviziram balado.« To rekši, se je zdelo, da Florentinec v skromnosti pričakuje pesnikove odredbe. Aretino se je zleknil nazaj, pomeril tujca od nog do glave, na to pa se je o-brnil k svojim gostom, ki jih je ta prizor po vsem videzu zelo zanimal: »Če vaša preblagorodja ne vidijo v tem ničesar neprimernega...« »Nasprotno! Naša blagorodja bodo očarana,« je dejal nekdo, ki ga Florentinec ni bil opazil, ker ie sedel v polmraku, čisto v ozadju sobe. Zdaj pa je Florentinec pogledal tega moža ter se mu nasmehnil. »Samo če t! želB, dragi moj Bembo!« je dejal Aretino. Toda, kaj bi dejali tvoji verniki, če bi te videli tukaj, kako se ukvarjaš s soneti in baladami, ki nimajo nobenega posla s svetim evangelijem!... Kar pričnite mladi mož; poslušamo vas! Florentinec se je odkašljal, kakor da bi zbiral misli, nato pa je napovedal: »Pozorišče moje balade leži nedaleč od Trevlza. v soteski Piave.« Aretino se je sunkoma vzravnal. »Naslov, je nadaljeval Florentinec, je to: Pesnik in razbojnik-« »Prijazen naslov,« je vzkliknilo par gostov. Aretino je bil vstal. »Gospod, je dejal, oprostite. Pozabil sem bil, da imam važen sestanek. Ako se hočete jutri še enkrat oglasiti, bom z živahnim zanimanjem poslušal vašo balado. Do jutri torej, do svidenja-.• Dajte, pojdite tod, da vam ne bo treba hoditi skozi predsobo.« Dočim je odpiral Florentincu vrata, mu je šepnil v uho: »Počakajte me tu...« Nato se je vrnil k svojim gostom: »Vrag naj vzame vse sestanke! Ves divji sem zaradi njih- Zdaj je že osem dni, ko nimam Časar da b! zložil sonet, ki sem ga obljubil vojvodi Ferarškemu. in pravljico, ki jo hočem poslati njegovemu veličanstvu ceaarju Karlu. Oprostite me, gospoda.« »Res si vreden pomilovanja, dragi Peter,« je rekel moški, ki je sedel v ozadju. »Eh! Treba je skrbeti-za vsakdanji kruh! Toni tako, kakor pri tebi, ki lahko imenitno živiš s svojimi kardinalskimi dohodki!« »Za katere se imam zahvaliti Aretinu!« je rekel Bembo ter se nasmehnil. »Res je, da imam nekoliko vpliva na Svetega Očeta,« je menil Aretino. Jako lakomen je gotovega denarja, toda z naslovi vseeno ne skopari, če hočemo biti pravični Man aglaal. M »Mijo« poara* dovmln* tn aaaijataa itamana ebfiinttra: «aaka bniii 30 p, Mjmafljii m Mak Oto 8— • 2aaRw,#optemM)a