85 11-2007 Ruska kapelica še vedno govori in povezuje Ruska kapelica pod Vršičem, Zvonka Zupanič Slavec, Petra Testen et al., Unireal: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, Ljubljana, 2007. Pomembnost Ruske kapelice pod Vršičem in istoimenske knji- ge nakazujejo že besede, ki so jih knjigi na pot zapisali ugledni predstavniki obeh narodov in Cerkva: Aleksij II, patriarh Mo- skve in vse Rusije, msgr. Alojz Uran, ljubljanski nadškof in me- tropolit, kardinal Tomaš Špidlik, Janez Janša, predsednik vlade Republike Slovenije, Mihail Va- lentinovič Vanin, ruski velepo- slanik in številni drugi pobu- dniki srečanj ob kapelici. Lepo opremljeno knjigo, ki je dvoje- zična (v slovenščini in ruščini), tvorita v osnovi dva dela. V pr- vem izpod peresa Zvonke Zupa- nič Slavec, ki je tudi pobudnica knjige, izvemo vse o gradnji vr- šiške, danes Ruske ceste, in o nesrečnih dneh soške fronte. Še nekaj študij v tem delu osve- tljuje znamenito cesto in ljudi, povezane z njo: o kranjskogor- ski župniji in dogodkih v zvezi z Rusko kapelico (M. Benedik), o slovenskem ozemlju in Sloven- cih kot mostu med krščanski- ma verama (S. Granda), o stikih Slovencev z ruskim narodom (I. Grdina) ter o sami obnovi kape- lice (S. Gaberšček). Zgodba gra- dnje vršiške ceste je žalostna – od 10.000 do 12.000 ujetnikov z vzhoda (tudi drugih narodnosti, ne le Rusov, čeprav danes govo- rimo le o »ruskih ujetnikih«) je moralo na jesen leta 1915 na hi- tro pričeti z gradnjo ceste, ki bi avstrijski vojski omogočila oskr- bo enot v Soški dolini. V težkih razmerah, v mrazu, ob slabi pre- hrani in celodnevnem delu so mnogi zboleli in umrli, nekateri tudi od poškodb pri nevarnem delu. Najhujše pa se je zgodilo marca 1916, ko je velik plaz iz- pod Mojstrovke zasul barake in cesto blizu prelaza. Pod težkim snegom je našlo smrt preko dve- sto ujetnikov in precej njihovih stražarjev (avstrijska vojska), skupaj blizu tristo. Da je prva svetovna vojna še vedno imela nekaj humanega pečata, izve- mo na številnih mestih v knjigi. Kaj kmalu po nesreči so tovariši v spomin na preminule postavi- li leseno kapelico s čebulastima zvonikoma. Največ gotovo pove fotografija na sliki 111 – s slav- nostnega odprtja kapelice (leta 1916 ali 1917). Pred kapelico so namreč zbrani avstrijski vojaki s častnikom, pomešani s številni- mi ujetniki. Podpis med drugim pravi: »Skupna slika zbranih kaže na njihovo pripravljenost, da v nenavadnih življenjskih okoliščinah vojnega časa strpno dočakajo konec strašne življenj- ske preizkušnje.« Drugi del knjige je kronika pet- najstletnih srečanj ob kapelici, ki jo je zbrala Petra Testen. Ob druženju ruskih predstavnikov in Slovencev ob kapelici in ob številnih dejavnostih, ki spre- mljajo vsakoletna julijska sreča- nja, lahko zapišemo le, da kažejo na povezovanje – in govore pro- ti razdvajanju, proti sovraštvu, sporom, vojni. Glede na to, da so udeleženci vedno visoki posve- tni in cerkveni dostojanstveniki obeh držav, si lahko le želimo, da bodo s svojim ugledom in močjo znali voditi svet na bolje. Ob tem navedimo samo dva zapisa, vze- ta iz spominske knjige družine Slavec, ki je pobudnica teh sre- čanj in je bila dolga leta »oskrb- nica« kapelice. Podpredsedni- ca ruske Državne dume Ljubov Sliska je leta 2006 zapisala: »Do- kler hranimo spomine, živimo in imamo prihodnost. Ljubite, delajte dobro in pomnite, da je življenje kratko, zato naredite čimveč dobrega, da se nas bodo tisti, ki bodo živeli za nami, ne- koč spomnili v dobrem.« Kardi- nal Tomaš Špidlik pa je v knjigo istega leta dodal tale stavek: »Ži- vljenje ni čas, ampak srečanje s prijatelji, ki jih imaš rad. Vsem slovanskim prijateljem – naj se / drug drugega/ spominjajo v mo- litvi.« Zato se vsakič, ko nas poti vodijo mimo Ruske kapelice v naročje vršiških gora, ali na povratku z njih, spomnimo prav na te bese- de. Kapelica je že s samo podo- bo na gozdni jasi dovolj zgovor- no sporočilo. Marjan Bradeško Kadarkoli vzamem v roke knji- go, ki vsaj deloma govori o soški fronti, sem skoraj prepričan, da bom našel v njej nekaj človeške- ga, nekaj, kar govori o pomemb- nosti dobrih medčloveških odnosov, o spoštovanju. O spo- štovanju pa govori tudi Ruska kapelica pod Vršičem. Najprej o spoštovanju ruskih ujetnikov do tovarišev v nesreči – hudem plazu, ki jih je zasul med prvo svetovno vojno. Potem pa tudi o spoštovanju vseh naslednjih generacij, ki se umrlih spomi- njajo, ki ob njihovem spominu navezujejo nova prijateljstva. In Ruska kapelica pod Vršičem opominja, povezuje, še posebej v zadnjih petnajstih letih, ko so ob njej postala srečanja ruskih in slovenskih predstavnikov že tra- dicionalna in ko so pred dvemi leti kapelico tudi v celoti obnovi- li. Zdaj spet v vsem sijaju in tiho- ti vršiških gozdov kliče po prija- teljstvu in opominja na strahote vojne. Tiste vojne, ki ji ni mar za lepoto in samoto gorskega sveta, ki ji ni mar za človeka, za narode, za svet.