Stev. /. V Trstu« ¥ nedeljo, 7. f nuarja 1917, Letnik XLII. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjBtnj. L*'frtnistvo- L'lica ^r Fr*n«Žk* Asiškega št. 20, L nadstr. — V* rtj po5i!iajo uredništvu lista. Nefranlrtrana pisma «e ne •-irreiemajo in rokopisi se ne vračajo, f/dni-rteli In odgovorni .tednik Štefan Godina. Lastnik konsorcIJ 5»i F.dlnn«t" — Ti5* tiskane .Edinosti*, vpisane zadru?e « •frejerilm poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20. Telefon uredništva In uprave fcev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol let* .................s Pregled najnovejših dtiodkov. Cesar \ iljem armadi in mornarici pokojom odklonitve mirovne ponudbe. Romunska bojišča. — Braila zasedena. Sovražnik za Seretoin. Bombardiranje l ialaca. Pred Focsani zvezne čete dosle i • prebitju sovražnih črt istotako v bli-/\v \ Sereta. Napredovanje zveznih čet v ozemlju Putne in StiHtc in pri Suiti. Pri K rllbabi ruski sunki odbiti. Ruska bojišča. — Ru.ski napadi ob dvin-vki iruiiti. Delni uspeh Rusov ob reki Aa.; Drugje napadi povsod odbiti. V Gozdnih K ni.-imi* rrioccn topovski boj. Na italijanskem bojišču nobenil« važnih jI »POUKOV. /apadno bojišče. — Močen topovski boj pri V pernu, ob Sointni, Mozi in v Sani panji. . Na macedoiiski fronti le praske in stre- lianie sovražnih vojnih ladij. Razno. — Grof Czemin v Berolinu in v nemškim glavnem stanu. — (irska odklonila zadnjo noto entente. — Konference entente v Rimu.____ Cesar Viljem armadi In mornarici povodom odklonitve mirovne ponudbe. BERO LIN. 7. (Kor.) VVolffov urad poroča: Cesar Viljem je izdal na armado in mornarico sledeče povelje: Moti armadi in Moji mornarici! Skupno z zveznimi Mi vladarji sem predlagal našim stražnikom, naj stopijo kmalu v mirovn« podajanja. Sovražniki so Moj predlo« odklonili Njihov pohlep po moči hoče uničiti Nemčijo. Vojna se nadaljuje! Pred Bogom in človeštvom pade na sovražne vlade same težka odgovornost za vse nadaljne strahovite žrtve, ki Vam jih je Moja volja hotela prihraniti. V pravičnem ogorčenju nad preofclastrtim zločinom sovražnikov, v želit, da branite naše najsvetejše dobrine in zasigurate domovini srečnejšo bo-doCno-t, boste ojekleneli. Naši sovražniki ni>o hoteli od Mene ponudenega sporazuma. Z božjo pomoC-jo jih bo naše orožje prisililo k temu. Veliki slavni stan, 5. januarja 1917. Viljem 1. R. Austrijsko uradno poročilo. DINAJ, 6. (KorJ Uradno se razglaša: o. januarja 1917. Vzhodno bojišče. — Mackense-m»va armada: Naši zavezniki so včeraj očistili ostrogo pri Vacareni in zasedli Brajlo. Sovražnik se je od izliva Buzeu nizdol umaknil za Seret. Vzhodno Gu-liance in pri Rimniceni so čete generala f alkenhav na prebile močno zgrajene črte Rusov in prodirajo istotako proti Seretu. — Armada nadvojvode Jožefa: Boji v ozemlju Putne in Sušite trajno napredujejo. Dalje severno so bili ruski napadi odbiti. V obmoćju Mt. Faitucanu (4 km sev ero za pa d no Sulte) so avstrijski in ..envški polki zavzeli zopet več višin. Severovzhodno Kirlibabe so odbili naši bataljoni močnejši ruski sunek. Na armad-ni fronti je bilo ujetih včeraj nad 700 mož. Fronta princa Leopolda Bav.: Pri c. in kr. četah nič posebnega. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Nič važnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer. fml. ncrnfKD uradno porodilo. BEROLIN. 6. (Kor.) Veliki glavni stan, 6. januarja 1917. Zapadno bojišče. — V večernih urah močen topovski boj v kolenu Yper-ua, ob obeh bregovih Som me in v posa- meznih odsekih front v šampanji in ob1 Mozi. Pri Serre (severno Ancre) le par Angležev v nočnem napadu vdrlo v naj-sprednejši jarek. Naše napadne čete so v ozemlju Massigesa in ob severovzhodni fronti Vcrduna privedle ujetnike iz francoskih črt. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Po iz jalovi jenju včeraj zjutraj izvršenih napadov so Rusi po močni topovski pripravi s svežimi silami obnovili svoje napade med obalo In cesto Mi tava Riga. Vzhodno rek Aa so prodrli preko za mrzlega močvirja v širini bataljona v našo postojanko, na vseh osialih točkah pa so bili odbiti. Pri protinapadih smo ujeli 900 mož in uplenili več strojnih pušk. Napadi manjših ruskih skupin na številnih točkah dvinske fronte in severno Miadziolskega jezera niso imeli nobenega uspeha. — Fronta nadvojvode Jožefa: V južnem delu Karpatov močen topovski boj. Avstroogrske čete so severovzhodno Kirlibabe odbile napade ruskih bataljonov. Južno doline Trotusula so bavarski in avstroogrski polki zavzeli z naskokom obsežne obrambne naprave sovražnika med Cotumbo in Mt. Faitucanu. Poleg težkih krvavih žrtev je izgubil sovražnik še nad 300 mož na ujetnikih. Med Mgr. Casinului in dolino Sušite je bilo zavzetih več oporišč. Nemške kolone prodirajo po očiščenju višinskih postojank jugovzhodno Soveje ob dolinah proti severovzhodu. — Mackensenova armada: Po močni topovski pripravi so pod poveljstvom gen. por. Kuehne se nahajajoče divizije gen. por. Schnudta pl. Knobels-d>«da in Oetinger osvojile močno zgrajene. z žičnimi ovirami in krilnimi napravami opremljene postojanke Rusov od Tartaru do Rimniceni, vzele imenovane kraje in prodrie preko močvirnega rečnega oddelka proti Seretu. Sovražnik drži tamkaj še par vasi, iz katerih je zaman poizkušal protisunke. Pri teh bojih se je odlikoval de vinski rezervni pešpoSk št. 26. Diilje jugovzhodno je ojačeni konjeniški zbor gen. por. grota Schmettovva zavzel Olaneasco, Guiianco in MaxinenL Pred če te so prispele do Sereta. Pred donavsko armado generala pehote Koscba so Rusi južno Sereta v noei od 4. na 5. t. m. opnstiii naoajjui odpor iri se umaknili, žrtvujoč močne zadnje oddelke, na severni breg. V Brajlo so vdrli z zapada nemški in bolgarski konjeniki, z vzhoda nemška in bolgarska pehota. Najvažnejše trgovinsko mesto Romunije je s tem v rokah zaveznikov. V Dobrudži je tretja bolgarska armada, ki so ji pripadale nemške, bolgarske in osmanske čete, pod vodstvom generala Nerezova hitro in definitivno reši In svojo nalogo. Noben ruski aH romunski vojak se ne nahaja več v deželi. Nameravane nove operacije so že v razvoju; Galac je v našem ognju. — Mace-donska fronta: V kolenu Cerne topovski ogenj, ob Strumi patruljne praske. En-tentne ladje danzadnevom obstreljujejo z morske strani grška mesta ob obali med izlivom Strume in Meste. Prvi generalni "kvartirmojster: pl. Ludendorff. Dogodki na morju. BEROLIN, 6. (Kor.) Wolffov urad poroča: Eden naših podvodnikov je dne 23. p. m. v vzhodnem Sredozemskem morju potopil neki oboroženi in od sovražnih vojnih ladij spremljani prevozni parnik. preko 5000 ton. Bolgarsko orodno porodio. SOFIJA, 5. (Kor.) Macedonska fronta: V nekaterih oddelkih fronte ?!ab sovražen topovski ogenj. V kolenu Cerne je letalski poročnik Bratek sestrelil že drugi sovražni privezni balon, ki )e pri Negočanih padel v gorečem stanju na tla. — Romunska fronta: V Dobrudži se umikajo Rusi, ki so bili poraženi pri Macinu in Jijili, proti BrajIL Bolgarske čete so jih zasledovale do desnega brega Donave bi so zasedle vas Gecet nasproti Brajle. Na levem krilu se je poizkušal sovražnik dr- P O D LJST E K. Njegov čas, keman. Iz angleškega. Ozrl se je še enkrat na vitko, lično po-vlavo, ki je tako malomarno slonela na Jrih blazinah, na njeno bledo, prozorno luLv_c, potem pa se je hitro okrenil in stopil proti vratom drugega salona. — Pojdite. — ie dejal. — kaj nama pomaga nudaljen razgovor; pojdiva, da voščiva lahko noč. Taniara je vstala. Njena soba je bila na, nasprotni strani. — Torej lahko noč! Pozdravite v mojem imenu Sonjo in druge; jaz grem spat. Krenila je k nasprotnim vratom. Med njima je bila vsa velika soba. Gricko je stal nepomično na drugi strani, ko se je okrenžla. Tedaj pa je i>ohiteI preko vsega salona ui jo je privil k sebi. — O Bog. — jc dejal in jo strastno poljubil, potem pa jo je porinil zopet od sebe in planil skozi vrata. Vsa se tresoča razburjenja, je odšla Tainara v svojo sobo. To je bila strast; če bi pa bila vendarle skrita v njej ljubezen? Poleg svoje velike bele postelje se je zgrudila na kolena, skrila obraz v roke in molila je. « C » Bilo bi nepotrebno opisovati naslednje dneve, te nevšečne, neprijetne dneve, v katerih so prispeli tudi Tom Underdown, njegova sestra in Millicent Hardcastlova, ravno tako pa tudi veličastne ruske cerkvene obrede, ali pa veliko preprostejše na poslaništvu. Vse, za kar se zanimamo, jc pač, da sta bila Tatnara in Gricko na svoj poročni večer končno vendarle sama ... Sama ... s svojo bodočnostjo pred seboj. Oba sta izgledala resno in svečanostno tekom mnogoštevilnih molitev in zaobljub. potem pa je njegov obraz zmago- žati v sev erozapadnem kotu Dobrudže pri V ac aren i in višini 162; kljub temu je bil sovražnik tudi tu pod močnim pritiskom naših hrabrih pešpolkov št. 35 in 36 in vsled uspešne podpore artiljerije potisnjen proti Galacu. Število ujetnikov znaša 1300. Pri Izacei obojestranski topovski ogenj. Sovražni monitorji so obstreljevali Tulceo. Turtko uradno ponfflo. CARIGRAD, 6. (Kor.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. —^-Obojestransko streljanje pehote in artiljerije. — Perzijska fronta. — Iz treh konjeniških eskadronov z dvema topovoma oostoječa sovražna bojna sila je 3. t. m. napadla naše prednje straže vzhodno Hamadana. Napad je MI odbit. Isti dan sta dva konjeniška polka napadla naše v okolici Bedjara taboreče čete. Boj je trajal cel dan. Proti večeru so nase čete, potem ko so dospela oja-čenja, napadle levo krilo sovražnika, s čemur se je boj končal nam v prid. Naslednji dan so naše čete nadaljevale svoje protinapade ter ponovno odbile sovražnika, ki je pobegnil v neredu. Sovražnikove izgube so znatne, naše so nasproti temu nebistvene. — Na ostalih frontah nič važnega. CrM Czemin ¥ nemikem flavrtm stanu in pri casarfu Viljemu. BEROLIN, 6. (Kot.) Minister za vnanje stvari, grof Czemin. je prispel danes dopoldne v spremstvu legacijskega svetnika grofa Hoyosa iz velikega glavnega stana semkaj, kjer se je zglasil pri cesarju. Včeraj je imel minister p« prihodu v veliki glavni stan razgovor z generalnim teld-niaršalom Hindenburgom in generalom Ludendorffom, nakar je bi! skupno z državnim tajnikom za vnanje stvari Zimmer-inanuom sprejet od cesarja v avdijenci in povabljen k obedu. Cesar je podelil ministru red črnega orla, veleposlaniku princu Hohenlohe železni križec na belem in črnem traku in kabinetnemu načelniku grofu Hov osu zvezdo rdečega orlo-vega reda II. razreda. Popoldne je imel minister v velikem, glav nem stanu razgovor z državnim tanikom /immermannom in je odpotoval zvečer v Bero!in. kjer so se nadaljevala pogajanja z državnim kan-cHarjeni. Zvečer je priredil veleposlanik princ Hohenlohe dmer. Namen potovanja ministra grofa Czernina ie bil, da se lavi pri nemškem cesarju in da stopi v osebne stike z nemškimi državniki. GrSka odklonila zadnjo noto entente. LONDON, 5. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten z dne -i. t. nu: Bivši ministrski predsedniki, s katerimi se }e posvetoval kralj, so še izjavili, da zahtevam entente v njihovi sedanji obliki ni mogoče ugoditi, ker govori o priznanju, da obstoja načrt glede napada na zadnje oddelke Sarraila. Vlada je sklenila, da sporazumno s krono gotove dele note entente odkloni, vendar pa je pripravljena, da se pogaja glede drugih pogojev. LONDON. 5. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten z dne t. m.: Orška vlada je izjavila povodom odklonitve note, da ne misli napovedati eutenti vojne, ampak se hoče podvreči nasilnim odredbam v da bodo vlasti končno uvidele, da je blokada nezaslužena kazen za dogodke dne 1. decembra, ki so sad nesporazum ljenja, ker je armada ne oziraje se na vlado, sklenila, da nastopi proti izročitvi vojnega materijala. Kar se tiče aretacij Vcni-zelistov, ie kralj sicer pripravljen, da nekatere pomilosti, toda ustava mu brani vmešavanje v sodno postopanje, predno je sklenjena obsodba. Glasom stališča diplomacije entente »olozaj ni vznemirljiv. Barva atenskega* časopisja jc zeio sovražna, dočim postaja učinek blokade vedno občutnejši. Razdeljevanje kruha, ki obstoja iz mešanice pšenice in ječmena, je pod strogim nadzorstvom. Živila so iz- dobitno zažareJ. in ko sta se vozila v njegovo hišo v Fontanki, je držal Tamar ino roko v svoji, a izpregovorll ni niti besedice. Bil je znamenit trenutek, ko jo je vodil po velikih stopiijicah navzgor, skozi špa-lir globoko se klanjajočih lakajev, tja gori v velike, s cvetlicami okrašene salone. Odprl je, še vedno molče, vrata v plesno dvorano, po kateri ta stopala po vsej njeni dolgosti, da sta prišla v prostore za njo. Tedaj je dejal: — Te prostore moraš urediti po svoji želji ali po pariški tvrdki ali komerkoli. Stvar je očividno smatral za postransko m ga ui zanimala. Namesto da bi sedaj peljal Tamaro v svoje sobe, je odprl vrata na desni. Te sobe še ni poznala. Bila je spalnica njegove matere. Bila je razsvetljena in zakurjena, a je izgledala mračno kot sploh sobe, ki so posvečene spominu pokojnikov, vkljub modremu atlasu in sijajni pozlatitvi. — Tamara, — je dejal in jo prijel za roko, — to so bile sobe moje matere. Lju- redno draga, tako da so za revno prebivalstvo nedostopna. LONDON, 5. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Pyre z dne 4. t. m., da so rezervisti železniški most južno Larine razstrelili. da preprečijo nadaljno prevažanje čet v Peloponez. Dalje poroča isti list, da so premoženje generala Danglisa, ki je deponirano v narodni banki, in nekatere manjše denarne svote, ki so pripadale Venizelosu, konfiscirane. Prevažanje čet v Peloponez se počasi nadaljuje. Dosedaj je bilo prepeljanih tjakaj 7000 mož in le 30 topov. Iz Pireja se poroča listu, da so bile dne 29. t m. trgovine pekov v Pireju napadene. Tudi v Atenah je prišlo do velikih nemirov. Za armado so na razpolago velike zaloge moke. a vlada jih noče izdati. _ Konferenca entente v Rimu. LONDON, 5. (Kor.) Uradno se poroča: Ministrski predsednik Lloyd George in minister Milner sta prispela z uradnimi svetovalci v Rim. da se udeležita s francosko in italijansko vlado izmenjave misli o splošnem položaju. LLIGANO, 5. (Kor.) K sprejemu angleških, francoskih in ruskih ministrov in vojaških dostojanstvenikov, s katerimi se je zajedno vrnil v Rim tudi angleški veleposlanik v Rimu, Rennell Rodd, so došli na kolodvor vsi italijanski ministri. Minister za vnanje stvar« je pozdravil posebno iskreno L!oyda Geofge. Posvetovanja v Rimu, ki se jih udeleže tudi angleški poslanik v Atenah, Elliot, s svojim vojaškim atašejem in general Cadorna, bodo trajala dva dneva. Potrjuje se, da bo sklenjeno v Rimu definitivno besedilo odgovora na VVilsoiiovo noto in da se bo v prvi vrsti razpravljalo o namenu solunske armade s stališča vojne na Balkanu in na drugih frontah. _ Ameriški mornariški minister o odgovoru entente na mirovno noto. LUGANO, 5. (Kor.) Glasom londonskega poročila »Stampe« je ameriški mornariški minister Danici izjavil v nekem članku v časopisju, da je nota četvero-sporazuma na osrednje vlasti velika pomota. _ Izročitev eucentne nwle v Caiigtadu. CARIGRAD, 6. (Kor.) Poslanik Združenih držav, Elkus, jc včeraj izročil porti odgovor ententuih vlasti na mirovne predloge četverozveze. Romunska zbornica. PARIZ, 5. (Kor.) »Temps« poroča iz Jasija: Zbornica ic sprejela od vlade predloženi predlog, glasom katerega naj se sestavi posebna komisija, ki naj natančno poizve o vzrokih in okoliščinah predaje in zajetja vseh romunskih oficirjev od pričetka vojne. _ Novo angleško vojno posojilo. LONDON, 5. (Kor.) Kakor se poroča uradno, bo izdano novo vojno posojilo dne 11. januarja t 1. Potopljeni parniki. KRISTIJAN IJ A, 5. (Kor.) Ministrstvo za vnanje stvari je izvedelo iz Falmoutha, da ie bil parnik »Bestik« iz Kristijanije v četrtek zvečer 40 pomorskih milj vzhodno Bishopročka potopljen od nekega pod-vodnika. Moštvo je bilo rešeno. LONDON. 5. (Kor.) Parnik »Murex« iz Londona je bil dne 21. p. m. od nekega sovražnega podvodnika potopljen. Parnik je izgubljen, moštvo rešeno. BERN, 5. (Kor.) »Temps« poroča iz Toulona: Angleški parnik »Oceana« (4657 ton) se je pred St. Trcpez ponesrečil. Izmed moštva ni prišel nikdo ob življenje. LONDON. 5. (Kor.) Agence Havas poroča iz Les Sablesa d'Olonne: Neki nemški podvodnik je razstrelil francosko ladjo »Dundee Ste. Milic -. Posadka ic rešena. LONDON. 5. (Kor.) Grški parnik *Tsi-ropin : je bil torpediran. 25 mož posadke je bilo izkrcanih. Domneva se, da jc bil norveški parnik ,>He!goy« torpediran. Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo j>o 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Slrokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tek»tu lista do pet vrst ........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta . . . ............ Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek ..Edinosti". Naročnina »a reklamacije fe pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno le upravi .Edinosti" — Piača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek sc nahajata v ulici Sv. Frančiška Asilkega §t. 20. — PoStnohranllničnl račun št. 841G52 Razne politične vesti. bil sem jo neizrecno in sem sklenil, da nikdar nobene ženske, tudi svoje žene ne. ne pustim v te sobe. Ostale so po njeni srnrti neizpremenjene. Sedaj sem pa prišel do mnenja, da bi to ne odgovarjalo njenim željam. Njegov globoki glas se je tresel nekoliko ob presilnem čustvu, ki ga je ii4vdaja-lo in ki jc genilo Tamaro na dnu njenega srca. — Sedaj si jih oglej skupno z menoj, in ko bova na jugu, naj odpravijo iz njih vse pohištvo, a ko se vrneva, pa daš prazne sobe urediti po svojih željah. Hočem, da blagoslov moje matere plava nad nama.... in bo tudi---- Omolknil je. Bil je trenutek svečanost-ne tišine. Potem pa je nadaljeval in neskončna nežnost je zvenela iz njegovega glasu: — Mala ljubica moja, v teh sobah te bom osrečeval. Tamara je trepetala. Komaj je še mogla stati. Prehod iz obupa v blaženost je bil Grof Tisza pred padcem. Nekaj časa sem se že pojavljajo glasovi, da je stališče ogrskega ministrskega predsednika grofa Tisze skrajno omajano, in da ni več daleč čas, ko zapusti ogrsko ministrsko predsedništvo ta mož, ki se je v najtežavnejših časih znal vzdržati na krmilu s svojo tupatam — naravnost povedano — res sirovo energijo in brezobzirnostjo. Prišel pa je tudi zanj novi čas in žnjiui, kakor vse kaže, tudi padec. Kakor jc pri nas glede ministrskih kriz vedno \la-dala nekaka nejasnost — Koerber in Bu-rian sta šla, da se ne ve prav vzrok, zakaj — je nejasno, kaj je pravzaprav omajalo stališče ogrskega ministrskega predsednika, za katerega bi se lahko mislilo, da stoji trdneje kot hrast sredi viharja. Ali mu ni morda izpodkopala temelja razprava o zastopanju palatina pri kraljevem kronanju? Grof Julij Andrassy sc je mudil pred kratkim na Dunaju, kjer je bil v avdijenci pri cesarju. Po njegovih lastnih besedah je trajala t^i avdijenca več kot pa navadna petrninutna avdijenca tajnih svetnikov, ni pa povedal niti besedice, o čem je bilo govora v avdijenci. Grof Andrassy je po avdijenci tudi vrnil ministru zunanjih stvari, grofu Czerninu. poset. Le-ta ga je bil namreč posetil v Budimpešti. (Jlede razprave o zastopanju palatina pri kronanju naj pripomnimo le toliko, da se je opozicija odločno uprla predlogu večine, da naj nadomestuje palatina ministrski predsednik grof Tisza kot pooblaščenec parlamenta in tako vsega naroda, in je predlagala namesto njega splošno zelo priljubljenega nadvojvodo Josipa. Večina je izvolila grofa Tiszo, a v svojih novoletnih izjavah zagrozila opoziciji zaradi njenega nastopa proti Tiszi boj na nož. Kdo ve, če ni v teh dogodkih vzrok, da morda grof lisza v kratkem zapusti svoje mesto. — v svojem petkovem uvodniku, ki pa ga ic cenzura pristrigla skoraj na tretjino in mu pustila samo podnaslov »Tiszovo ministrstvo«, pravi graška »Tagespost«: »Ni prvikrat, da kak državnik na višku svojih uspehov odstopa s svojega mesta. Privošči se blesk proslavljajoče večerne zarje, preden se noč zgrne nanj. Tisza sam se je izjavil o tem popolnoma prostodušno, ko je ugotovil, da umirajočega navadno ne pouče o vrsti in nevarnosti bolezni. Dostavil je, da ima čisto vest, m tudi to zagotovilo zveni tako, kot da bi pred smrtjo hotel podati izpovedbo. Na Ogrskem se ministrska izprememba izvrši zato razmeroma lahko, ker se večina običajno ravno tako podredi vodstvu novega ministrskega predsednika, kot vodstvu prejšnjega. Ko jc bila izvoljena sedanja ogrska ix>slanska zbornica, je bil grof Kliuen-Hedervary ministrski predsednik, ki jc odstopil svoje mesto Lukacsu, kateremu je zopet sledil lisza, ne da bi bila večina državnega zbora kateremu imenovanih gospodov odrekla pokorščino. Ce se torej sedaj zopet grofu Khuenu, Berczeviczvju ah \Vekerleju poveri vodilno mesto, ostanejo stvari bistveno pri starem. Močne izpremembe v strankarskem sestavu bi bilo pričakovati k če bi prišlo izrecno ministrstvo Julija Andrassyja, ki bo vsekakor še igral vc- prenenaden. Opotekla se je in se oprijela stola, da ne bi padla. . . Gricko sc je bal, da bi se v resnici ne zgrudila na tla; tako je pobledela. Skrbno je ovil roko okolin je in jo popeljal v sosednjo sobo, od tam pa v kapelico, ki je bila za sobo. Večna luč je visela pred sveto podobo. Barve st) bile bogate, a ne preobilne, mile oči svete Device so ljubeznivo zrle nanju. Sveže lilije so stale v vazah pod podobo in njihov vonj je napolnil ves mali prostor. Gricko je pokleknil pred oltarček, nekoliko pomolil, potem pa vstal. Pogledala sta si v oči in njuni duši ste se našli. Izginile so vse sence. _ Tamara! — ie vzkliknil in razširil roke. . . Z lahnim, skoraj bolestno ihtecim vzkrikom se mu je vrgla na prsi. Pritisnil si jo je na srce in sklottivši se k njej, jo je nežno poljubil na lase. Nato si jo je pa podržal nekoliko od sebe in ji pogledal globoko v oči. _ .. jutri.) Straa II- „EDIVOST" Jtev. 7. V Trstu, dne T^januatjf liko mIo^o. V sestavu monarhije pa se ne izpreineni iiić. ce^ar jt prisegel na ogrsko ustavo. v annadni organizaciji se ino-narhičrii« oblast gotovo ne bo dala omajati in grt* le za osebno vprašanje, kvečjemu za to. ali je ta ali oni ministrski predsednik trdovratnejši in nepopustljivemu Ce pade Tisza. potem bi bilo konec ministrskih izpretnemb in monarhija bi sta-a I red državnim vodstvom, kakor je bilo nameravano kot definitivno. — Kakor torei vse kaže. so štete ure Tiszovega ministrovanja. V odstvo nemškega * National verbanda« je imelo 4. t. m. sejo. v kateri ie bilo izdano ra«!ednie oficijelno sporočilo: »\od- sjvo nemškega Natioualverbanda je imelo danes popoldne r-od predsedništvom načelnika pnsl. dr. Orossa skorai polnošte-v !no obiskano sejo. v kateri je trgovinski minister dr. Urban poročal o položaju. Ministrovim izvajanjem je sledila obširna ia. Načelniku zveze se je naložilo, s tvojimi namestniki v najkrajšem I vest ni" obžalovanje zaradi te;.*a sklepa < ■ pt : priznavanju okolnosti, da ie \rxiil predsedniške posle v najtežavnejših | rj/inerah, in se mu izrazi neskrčeno pri- j ttelistvo in polno zaupanje. Izstopna iz-j java p si. Friedmanna se je vzeia z ob-! /a?''- ar jem na znanje. Nadalje se je skle-j d: »c tekom meseca skliče obče zbo-1 h ;-?ie nemškega Natioualverbanda. na I erein se zav zame stališče tudi k vpra-<■ 111? mirovnih stremljeni in odklanjajo-j Ccinu stališču ententnih vlasti. Končno se JZ; ravljalo o novem poslovniku za i 1 erband. o katerem b ■ končno sklepajo-i hće zboro\ anje.' — Tako oficijelno spo-j r »čilo. Z druge strani se pa javija, da je ir£'\*nski minister dr. I rban v obsežnem K rti razkladal namene vlade in govoril t«: d i podrobno o stanju političnih priprav j za izvedbo teli namenov. L)r. Urban je i : Ji preciziral stališče m delovanje nem- j >r h parlamentarnih članov kabineta pri ravi fcf>doči!> važnih političih akcij, j 1'roti pričakovanju se ni resno poizkušalo! vplivati na dr. SvKestra. da bi umeknili odklonitev aopctm: izvolitve za zbornič-ifga predsednika. Sklenilo se je samo. da ?■<_ mu izreče obža!ovauje zaradi njegove-j ga namena in obenem priznanje za njego- j ' > dosedanje dek vanje in polno zaupanje.; \ političnih krogih je splošno vladalo; i > _r»je morda je mislil dr. Svlvester t -aui tako — da se bo dal dr. Sylve-v r p*i tiove^ni zaupnici nemškega Na-j ti^ ifverbanJa. katera se je pričakovala i \ :ei seji. pregovoriti, da sprejme zopet-i o z nlitev. Toda te svečanostne zaupnice ni bilo. Kakor se doznava iz političnih ; krngov. mi dala dr. S\ Ivestru zadnji po-! vod. da ^e je odrekel zopetni izvolitvi, r * 'vc med njim in vodilnimi člani1 nemškega Nationalverbanda povodom *i-';canja načelnikov strank h konferenci >X oktobra leta 1916. Nekateri člani vod-stva Nationalverbanda — lahko si misii-loo. ia mi to bili vsenemci in morda še Kdo drug — so bili proti tej konferenci. Ki je. kakor znano, soglasno izrekla za s lica nje državnega zbr>ra. in skušali so ce? i reg«noriti predsednika dr. Sylve-| ^tra. da bi orozval že -šček edine slovenske gimnazije na Primorskem in sploh na vsem Slovenskem; zaposlovalne tečaje goriške slovenske gimnazije nam premeščajo prav sedaj iz Trsta v moravski Kromeriž, tam doti v ubogi Istri se je vse do vojne z Italijo posili metal naš jezik iz šole in cerkve, v vsei slovenski Koroški ste samo dve deželni slovenski ljudski šoli, druge so vse takozvane utrakvistične, kjer je edina slovenska učna knjiga — 16 strani abecednika, vsi Slovenci imamo eno samo slovensko meščansko šolo, eno samo slovensko obrtno šolo, eno samo slov. nižjo trgovsko šole, eno samo slovensko gimnazijo (sedaj samo tečaje). Slovensko poroto smo si v Trstu priborili po težkih bojih šele pred par leti, na Koroškem so pa še tik pred vojno disciplinirali slovenske odvetnike, ko so pred sodišči v slovenskem delu dežele govorili slovenski. Tako bi mogli nadaljevati z vsemi panogami naše državne uprave med nami. In mestni magistrati v Trstu, Celovcu, Celju, Ptuju. Mariboru itd. tudi v prenesenem delokrogu ne rešujejo slovenskih vlog v slovenskem jeziku. Itd., itd. Prosimo torej: Dajte nam ono, kar zahtevate za naše brate onstran meje da jim bo potem tudi narod v celoti, ko se združijo ž njim, mogel dati ono, kar jim je doslej trdovratno odrekala za drugih »odrešenje« se boreča italijanska vlada! K narodnostnemu načelu. prvi številki -Oesterreichisdi - unga-risehe K rk-g^korrespondenz«, ki jo izdaja c. i«; kr. v ini tiskovni stan in so posnetki niej objavljenih spisov prosti cenzure, rodnostni plalčck. sklice vaje se na gotove s i • šne človeške pravice. -Med temeljnimi vodili za vzpostavitev miru se s strani ententuega časopisja navi ! rna vedno poudarja narodnostno na-e.'o. a'i z drugimi besedami: varstvo malih n?rodo\. \em j. kaj naj pomenja to; je pač zavijanje neupravičenih žalitev v na-redn« >tni p' -cck. sklicevale se na otove splošne človeške zravice. !*"-v»'j je pač znano, da hočete Francoska in 1'alija. da se to načelo v tihem sporazumu uporablja samo pri avstrijskih in grvkilt državljanih italijanskega jezika. in se p^f*>lniHna nic ne ozirate na to, da se tudi na Francoskem nahajajo- »ne odrešeni Italijani. Rešitev tega vprašanja pa_ ostaja obema imenovanima, danes na življenje in smrt zvezanima državama med samima, pri čemer ni razsodni- ki ali svetovalci iz držav četver^zveze gotovo ne bili dobrodošli. Nasprotno pa se nam zdi dolžnost opo-z ar m t». (L» v italijanski vi*JeniSki provinciji živi nad četi t milijuna Slovencev, katerim je \ \arStvo nezastarajovih člo-\e>kih pa vic nastopajoča italijanska vlada hotoma kratila najpr i miti v aejše narodne r^nfCt>>čine. To znatno število Slovencev nima niti šol, v katerih bi se poučevalo v njihovem materinem jezika, niti ne more \ tciii jeziku po>lu>ati božje bcs^Je. še n»«r»i pa pred uradom ali siKfiščem odgo-\ariati v ovojem materinem jeziku. Njihovi, v jugozapadnih avsrijskih kro-r<;vinah naseljeni bratje uživajo te in se it-iiko već pa vic: štejejo pa nekaj «iad i t'iij',na. Ali torei ni zapoved najvišje pra-v:jr»oNti, da se za op. in od 3 do 6 pop. se bodo prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca januarja !. 1915. na modre listke serije 137 in sicer od št. 3601 do št. 4600. Županstvo Komensko Gabrov ica in Škrbina naznanja svojim vinogradnikom, da naj se tisti, ki žele svoje trte o-brezati itd, brez odloga zglasijo pri županstvu, navedši čas obrezovanja in kje bodo v tistem času bivali, ker v evakuiranih krajih je prepovedano bivati. Najbolj umestno bi pa bilo. da se več posestnikov (posestnic) dogovori tako, d'a pošljejo eno ali pa dve osebi, kateri bi lahko na njih posestvih tudi trte uredili. Županstvo sestavi na podlagi teh prijav za vse skupaj eno prošnjo in jo odpošlje na pristojno mesto za tozadevna dovoljenja posameznikom. Užigalice družbe sv, Cirila in Metoda, Z ozirom na mnoga povpraševanja, zakaj se ne dobivajo, oziroma kje da se dobivajo te užigalice. opozarjamo, da jih ima gospod Baje, tobakarnar v »Narodnem domu«. Sezajte po njih! Kakovost >e dobra. Poleg tega pa množite s tem družbi dohodke, ki jih je sedaj tako potrebna. »Čitalnica« pri Sv. Jakobu vabi člane in prijatelje društva, da se zberejo danes, v nedeljo, ob 12. op. v društvenih prostorih, v svrho vaje za žalostinko o priliki pogreba našega pevovodje g. Josipa Peli-cona, ki se bo vršil ob 2 pop. Rojanski Sokol priredi danes od 5—10 zvečer prosto zabavo v prostorih Kon-sumnega drušva v Rojanu. MALI OGLASI. j----.—, Cunje bele -°-80, bombaž K ™nvolnen» po- ! kri vala K 3 50. iJeteniue K 4—, rabljeno obleko K • 2 —, belo toioo K 7*—, sir« Tolno K 6-—. Zaloga I ulica Geppa 16. Nacsos. 844 ElhtnAnMf Anton Jerkifc posluj«zop«t r r»oj»i» rOIOglUI ateljeju t Trite, Via deU. Po,t. *tev. 10. . 24« fonclri ronili lz crnesa 1,0x8 Prve vrBt* M • LClhni IlvIJI 38— 39 — 40 8« prodajo. Pere jevitf, Via Tor S. Iiorenzo 10, vrata 13 (Via San Michele). 840 datah i Večja množina raznovrstne c!korije je rU£Ui • naprodaj. Fl. Valdirivo Stev. M Muzetift. &IS Na debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukance, pip«, milo, gmnijeT« podjetnike, razni gumbi, denarnice, mazilo za Aerlje, električne tTetiljke, baterije, piaemeki papfr ke-| pirni senčniki, zaponke, prstani rdečega križa, Krema za brado, iliee, razna rezila, rob«, mrežice za brke, pletenine, srajee, »podnje blače, ogledala, nstnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopte" in drugo prodaja JAKOB L.KTI, ulica S. Sieol > »ter. 1» . i« ZDRAVNIK m. Dr. Rnrol Perničič stanuje v Trstu, nI. Oiulia 76 lil. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. /a notranje, nervozne In otrolke bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) lete Trst - Via stadion 10 - Trst Odprt od 8'2 zvečer naprej Cena: I. vrste R 2.1L urste K1. ZOBOZDRAVNIK Dr. L Čerm&k v Trstu« ul. Poste vecchle 12« vogal ullcudelle Poste. Izdiranje zobov brez bolečine. :-: Plombiranje, s-s UMETNI ZOBJE. Išče se za veilo tovarniške pisarno :•: STENOTYPISTINJO :•: veščo popolnoma v govoru in pisavi slovenskega in nemškega jezika. - Zahteve : Samostojen slovniški pravi slog, ter večletno prakso. Natančne ponudbe z sliko in prepisom spričeval naj se dopošljejo pod „M. 694" no Roosensteln fc Oojler A. G. Dunaj 1. Scbfliestrasse ti. sil CROATIA Danes popoldne loino ob 4 v Narodnem domu uprizoritev bajke ,V KRALJESTVU PALČKOV'. Zavarovalna zadruga Zagre&u, Je edina domaČa zavarovalnica cdod Ustanovljena 1IM leta. CENTRALA: Zagreb, v kastni pala«, vogel Marovske In PreratlevICeve ulice. Podružnica v Trstu, ul. Lavatoio 1, SI. imriftiartntftmfivttnntit^ Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja • I. Proti polarnim Škodam. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb, tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga. fozpodarskih strojev itd.) avarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) II. Zavarovanje steklenih šip. III. Na ilvljenje. 1. Redna zavarovanja. a) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. b) n dote. c) w življenske rente. 2. Ljudska zavarovanja na male glavnice brez zdravniškega pregleda. Zavodovo imetje:............ ... K 4,429.578'M Izplačane odškodnine :...............N 7,362.159*69 Si ROLIN'Roche Srn dobi v ^ 4 M.V.- > Prsne boleani, oslovski kašelj, naduha, 4nfluenca Kdo naj jemlje Si rali n T t Ve#* Ki tro. na tajnem keglju 3. Vabljivi .katerih SVro lin lažje je obvarovat* so bo!ezn|>nc90 jo«»r»vif» X Osebe a kroničnim kaforom a»ronk»jov, ki s Strotinem osdrave. otehča naduho . Skrofuzni otroci,pri katerih učinkuj5»rol»n z ugodnim vsponon na splosni pocufak.