222. številka.
Trst, v petek 28. septembra 1900.
Tečaj XXV
,.Edinost t zbaia enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer.
Naročnina znaša :
Za celo leto........2-1 kron
za pol leta.........12 -
ta četrt leta........ 6 ..
za en mepec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na nn-ročbe brez priložene naročnine «e upravs ne ozira.
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.)
Te I« fon «tT. H70.
e>din c s t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Oglasi
se* ičunaio po vrstah v petitu. Za več— kn to naroČilo a primernim popustom Pp \»r. osmrtnice in javne zahvale <lo >eiasi itd. se računajo po pogodb
dopisi naj se pošiljajo uredništvu* Fankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
V etiiMtl je noč!
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema tipravniStTo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat.
Urediiidtvo in tiskarna se nahajata v ulici Cariutia 5tv. 12. Uprav uiStvo, in sprejemanje inserato? v ulici Molili piccolo 5tv. II. uailstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konaorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Se nekaj o ljudskem štetju.
(D opi s.)
Ljudsko štetje je, kakor ste tudi Vi, gosp. urednik, že večkrat povdarjali v svojem cenjenem listu, gotovo od eminentne važnosti za vse avstrijske Slovane, posebno pa za tržaške Slovence. Z rezultati ljudskega štetja nam hočejo naši narodni sovražniki zadati smrtni udarec. No, hvala našemu političnemu društvu »Edinost« in možem, ki mu stoje na čelu, oni so začeli jako marljivo poučevati naš narod, kako se ima vesti o bližajočem se ljudskem štetju. -Bog dal, da bi bilo to delo tudi kronano z obilnimi vspehi!
V cenjeni »Edinosti« sem čital, da so se na raznih shodih sprejele jako važne resolucije, s katerimi se naša slavna in zaslepljena vlada poživlja, naj operat ljudskega štetja odvzame še slavnejšemu magistratu. Ta skromna in gotovo preopravičena želja ostane pa gotovo — ne zamerite staremu skeptiku — glas vpijočega v puščavi. Jaz si sploh ne morem misliti drugače, nego, da je naša vlada gluha in slepa za naše želje, za naše zahteve in naše pravice. Tudi v tem slučaju velja za nas »uzdati se u se i u svoje kij tise* ! Zapričeti moramo povsod najživahnejo agitacijo, vzlasti pri naši!) bolj nezavednih rojakih. Saj moramo računati, da nam še tako, vzlic najbolji agitaciji, vzlic vsem našim naporom odvzamejo na tisoče in tisoče naših podpisov naših ne preveč zavednih sorojakov in da na ta način reelno število nas Slovanov v Trstu znižajo čim mogoče na najnižjo stopinjo. Kako se bo torej vršilo to štetje po naši okolici *? I nu, isto ta ko kakor pred desetimi leti: poverjeno bo magistratovim organom. I)a pa bodo ti-le postopali svoji stranki v prilog in nam na škodo, za to nam govore kričeči izgledi a la Rojan itd. in njihovo vsakodnevno ponašanje. l)a pa stopimo takim vs<?mogočnežem na prste, mislim, da bi bilo od nemale važnosti, ako bi razmišljali o sledečem :
Vlada gotovo ne odvzame magistratu operata ljudskega štetja. Na to lahko računamo z gotovostjo ; ali nekaj druzega bi jo lahko prosili in sicer, da naloži magistratu, da mora isti, čira bo ljudsko štetje dovršeno in urejeno, a ne še objavljeno, dopustiti vsakomur skozi osem ali štirinajst dnij, da sme upogledati v magistratove knjige in se prepričati, kako so ga magistratovi uradniki
PODLISTEK
vpisali ! Ako bi vlada odredila tako, potem bi mi mogli naprositi v vsaki vasi nekoliko mož, kateri poznajo dobro svoje sovaščane in kateri bi hoteli žrtvovati nekoliko uric, da prevzamejo revidiranje magistratovih listin za dotično vas. Delo ne bi jim bilo niti zeltS težavno: beležiti bi si morali samo one, ki so vpisani kakor Italijani in za katere v e d <5 za gotovo, da niso Italijani! Ako se je kedo vpisal sam za Italijana, a mi vemo, da ni, potem g» objavimo v »Edinosti« in predamo § 30. Ako so jih pa magistratni uradniki svojevoljno vpisali kakor Italijane, potem nam bo lahko postopati tudi proti takim vsemogocnežem. Na tak način pridemo morda do boljega vspeha, s katerim potem lahko dokažemo Italijanom, kako — pošteno so postopali z nami o zadnjem ljudskem štetju ! Ako torej vlada ugodi tej naši skromni želji, bi bilo to za nas od j neizmerne važnosti. In to tudi radi tu nižje navedenih razlogov.
Vsakemu je znano, da je okolica slo- J venska zemlja, da žive tu skoro izključljivo ! Slovenci — Slovenci dakako po rodu, četudi ne vsi po mišljenju. In ti poslednji Slovenci, ki niso naši po mišljenju, marveč drže zlta-j lijani, ker jim slednji morda dajejo dela, ti se gotovo vpišejo za Italijane. Proti takim bi torej bil naperjen moj predlog, kajti vsi znamo, da je tudi našim odpadnikom »obče-valni jezik« slovenski in ako so oni izpovedali italijanski za svoj občevalni jezik, so dali oblastim krive napovedbe, katere se, kakor ste Vi poročali, kaznujejo po § 30 zakona o ljudskem štetju z globo od 1—20 gle'.. ali pa z zaporom do 4 dni. Ta paragraf nam bo torej lahko mnogo služil, ako se uresniči navedeni Vam predlog. Evo Vam samo en primer:
Kedo ne pozna dobro nas Slovencev z Grete vsaj iz volitvenih epizod! Na Greti imamo odlomek takoimenovanih »Skrlov«. V tem odlomku je mnogo družin, glavar skoro vsake je volilec, ki voli seveda le za Italijana. Vsi prebivalci tega odlomka so najhujši pristaši Italijanov — največi sovražniki vsake slovenske besede, da-si jim je občevalni, jezik slovenski, kajti vsi govore doma j v družini in med seboj le slovenski. Vsi, ^ vsi prebivalci tega odlomka se vpišejo torej za Italijane tudi iz razloga, ker so skoraj vsi na delu magistrata.
Mi pa znamo, da so vsi oni ne le rodom
Slovenci, ampak jim je tudi »ol>čevalni jezik« slovenski. Vse jih lahko objavimo z imeni v našem listu in zahtevamo od oblast*/ da jih kaznuje radi krive izpovedbe.
Še na nekaj bi Vas rad opozoril, gospod urednik. Italijani v Dalmaciji so odločili (kakor je bilo citati te dni v nekem italijanskem listu iz Dalmacije), da popišejo sami svoje ljudi in sicer v navRoenosti enega notarja. V ta namen so ustanovili že po raznih primorskih mestih odbore. Ko se dovrši ljudsko štetje, kanijo primerjati svoje rezultate z onimi občin, ki so vodile ljudsko štetje. Oe bodo velike razlike, namerjajo protestirati in zahtevati, da se vspeh štetja popravi. To je jako važno in mislim, da bi se moglo morda izvršiti tudi pri nas 1 Če bi že ne bilo mogoče povsodi, pa vsaj v onih vaseh, kjer znamo, da nas bodo naši ljubi sodeželaui varali prav na debelo.
Da-li so želje, napisane tu, izvedljive tudi pri nas, tega ne vem za gotovo. Vsa-kako pa mislim, da bi bilo vredno, da bi naši voditelji razmišljali o teh mojih nasvetih. Napisal sem jih v živi želji, da se ljudsko štetje tudi pri nas izvrši pravično. Kajti s tem bi dosegli tržaški Slovenci popoten in velikanski vspeh. V to nam pomozi Bog i	I. S- F.
V Tr®tu, dne 28. sept. 1900.
Polemike »Slovenskega Naroda«.
Prejeli smo in objavljamo: Po mojem, v »Edinosti« objavljenem in na uredništvo »Slovenca« naslovljenem članku: »In zopet: naše stališče« čutil se je zadetega — »Slovenski Narod« (!!!) ter napisal članek, kakor ga morejo napisati le »poslušne kreature« v njegovem uredništvu.
Dotični gospod se je sam označil kakor »poslušno kreaturo«, in zato molčim, kajti bilo bi izpod dostojnosti vsacega, le količkaj omikanega človeka, da bi šel polemizovat s »kreaturo«.
Kranjske liberalce pa, mej katerimi se nahaja mnogo poštenih, značajnih, res omikanih in vsega spoštovanja vrednih mož in narodnjakov, pomilujemo, da jim »poslušne kreature« zapravljajo vse tiste simpatije, kar so jih uživali izven Kranjske, kakor dokazujejo to ravno dogodki zadnjih časov.
Eden v imenu vseh.
Strossmayerjev jubilej. Na jubileju v Dj ako v u je bilo čuti mnogo krasnih, navdu -šenih besed, pravih biserov zgovornosti, besed polnih udanosti, ljubezni in brezmejne hvaležnosti, dostojnih velikana Strossmayerja. Sami pojavi velikega znanja in še večega ro-doljubja. Ali nara se je videl naj pomenil >nej i govor srbskega profesorja Aleksandra Sandiča. Zakaj — tega ne treba praviti onemu, ki umeje, kako vse Urugače bi bilo za nas Jugoslovane, da ni nesrečnega razpora hrvat-I sko-srbskega. Strossmaver pa plaka na tem prepiru in Srb Sandic proslavlja tega apostola miru in bratstva mej Slovani. Več menda ne treba reči v označenje pomembnosti zdravijce profesorja Aleksandra Sandića | na slavju biskupa Strossmaverja. Sandič je j govoril:
Vladika sveti, blagoslovi, tla se čuje tu tudi srbska beseda. Culi smo tu divnih besed hrvatskih ; slovensko besede je spregovoril od srca brat Slovenec gospod Hribar; bolgarsko besedo je navdušeno spregovoril j brat Bolgar gospod Jurinić. Vsakdo je sla-| vil in praznoval velikega nam slavljenca po zaslugi, po velikih delih. Trojni govori, tri plemena slovanska, jeden rod !
Presvetla in svetla gospoda za to častno mizo i Poslušajte, prosim vas, tudi mojo srbsko besedo. Kajti, štiri veje so vzrasle na deblu slovanskem, na jugu slovanskem. In treba da vse štiri cvetejo vzajemno in skupno-in da donašajo sadu : da žive, »la napredujejo, da se razvijajo do sreče velike, do življenja samostalnega, vzajemno in skupno. Njegova ekscelencija, današnji slavljenec nas je spomnil trojice svetlih imen s hvalo in zahvalo : hrvatskega bana Jelačića, srbskega patrijarha Kajačiča in rodoljuba in domoljuba. Metela Ožegovica, tla rečem z besedo brata in gospoda Hribarja: tri sijajne zvezde na nebu, na jugu slovanskem, trije veleumi, ki so os vetij ali in obsevali naše lepše dni, naše lepše dobro, našo lepšo srečo — preti pol stoletja, vzajemno in skupno. Hrvatje i rt Srbi, Srbi in Hrvatje, smo se bratili tedaj, smo se objemali tedaj : po jeziku, po knjigi, po junaških delih, [»o krvi, vsi en rod. Srb-ski patrijarh sredi belega Zagreba blagoslavlja slavnega hrvatskega bana Jelači^a ter slogo in ljubav hrvatsko in srbsko. In brat z bratom, roti z rodom je rušil vsako nezgodo in vsako nesrečo. To mi daje povodar da tudi jaz spregovorim srbsko besedo. In se
t Dr. Frančišek Lampe.
t.'rtica prijatelju v spomin.
Tihe solze ve, le ronite, le hladite srčno bol ! Mesta, kjer je delal on, itak ne napolnite; do vekov ostane zevajoča vrzel —brez vstrajnega delavca, ki je često molčal v svoji skromnosti, molčal kakor da ga ni, a storil za — tri.
Dne 25. t. m., po zavrženem pouku po-poludne, je solnce sijalo še milo in jasno, jaz sem pa v duhu gledal, kako se vije tam na bregu lene Ljubljanice črna vrsta pogrebcev iz vseh slojev, iz vseii stanov, a največ nedolžne, nadepolne dece z raznih vetrov slovenske zemlje.
Pretesno mi je bilo med štirimi stenami, pretesno na vrtu, na široki cesti, in isti sivi Nanos mi je bil preblizu.
Ven, ven v božjo naravo, pod milo nebo, v daljni, tihi, temni gozd — za pogje-bom ....
V roki grča v ko, pred saboj pa dolgo vrsto spominov, misli, dogodkov, naukov, nasvetov, in pred vsemi — ■ olnčno-čisti prijateljski značaj dr. Frančiška Lampfcta, kanonika , konzistorijalnega svetnika, doktorja
modroslovja in bogoslovja, profesorja bogoslovja, »Matice Slovenske« I. podpredsednika, pisatelja, urednika »Dom in sveta«, vodje Marijinišča itd. in vse to v skromni, precej visoki, a suhi osebici.
Zares preveč dostojanstev v tako tesnem domovanju !
— Midva bova še dobra prijatelja, je rekel mož smehljaje se in na pol mižć, ko sem ga prvič obiskal pred kakimi ednajstimi leti v tesni sobici med knjigami, časniki, slikami, portreti in rokopisi, ko je stojč pisal, popravljal... In res sva bila prijatelja — navzl'C različnim nazorom — žal le, da za mnogo desetletij premalo.
V svoji mladosti sva stopala po istem gorovju, ki loči vipavsko dolino od idrijske kotline — on na odsojni severni, jaz na solnčni južni strani; jaz po hribih in dolinah, on po šolah in za nauki. Zaradi te al: pa še morda kake druge razlike ni bilo s koncilijantnim možom nikdar možno resno navskrižje.
Ko sem pozneje, zlasti v političnih nazorih in pa svojih malenkostnih pojavih na polju naše literature, začel nastopati samo-stojueje — ne po nazorih njegove estetike, marveč izven stare šablone, in sem o priložnosti to opravičeval ustmeno, je rekel zopet
smehljaje se in mižć : No, no, ne mislite, da zahtevam od svojih sotrudnikov, da bi pred menoj molili politični ali umetnostni kon-fiteor !
Ne morem trditi, da se je tudi drugim godilo tako; vem pa, da bi bil blagi pokojnik sam rad imel v umetnosti večjo svobodo in pa, da je marsikdo prve sadove svoje Muze ponujal slovenski javnosti — če ne drugače — na platnicah »Dom in sveta«, pozneje pa obrnil hrbet listu in njega prijaznemu uredniku ter začel svoje — drugačne — proizvode ponujati drugod.
Kako se je dr. Lampfe veselil — kakor oče vrlega sina — ko si je list začel pridobivati tal in priznanje, zlasti v bratih Slovanih !
— Rad ga pa imam, ta list, veste !
In če se sj>odobi že zaradi njega požrtvovalnega ustanovnika, da ohrani »Dom in
O	'
svet« dosedanjo smer, vendar bi ne bilo proti njegovim nazorom, ko bi mu v nekih ozirih razširili meje — ozkosrčnosti.
Ost zasluženih in nezasluženih kritik, naj je bila naperjena proti njemu ali njegovim so-trtidnikom, je lojalno nastavil na svoja prsa in I poleg tega še sam bodril omagujoče, katerih i Pegaz je povešal peroti....
Dveh stvari je pa bilo učenemu možu vedno premalo : časa in de n a r j a.
Pozno v noč, zarana zjutraj ie gorela luč za zastorom njegove spalnice, kjer je tudi našel prvo kal prezgodnje smrmrti — nervozno s t v s l e d napora.
—	Kar zaslužim s peresom, gre mi vse kraje ; kar. mi donaša služba, pobira zavod in list sam z ilustracijami zahteva vedno več ....
—	— — Se dolga vrsta starih znancev, večinoma ljubkih spominov, veliko daljša nego oni nedozirni sprevod pogrebcev iz vseh krajev in stanov, ki so spremili njegove zemske ostanke k sv. Krištofu, je vodila mojega duha za krsto pokojnikovo. — A kaj je to? Jok, tukaj v temnem lesu, jok ? Oj, t: burja, kraška burja ! Donašaš-li pristne glasove z ljubljanskega pokopališča ? — Da, to so glasovi nedolžnih otročičev — sirot, katerim je bil voditelj, podpornik, ljubezniv oče .... In zopet jok ! — Tuji, v srce režoči glasovi. To so vzdihi zasnovanih, začetih in nedovršenih del, katera bi bil poklonil svojemu narodu,.
nekaj, dičnega in slavnega. Poleg nesmrtnega hrvatskega bana Jelačiča rodila se je tedaj na nekoliko razvedrenem nebu hrvatskem še jedna sijajna zvezda, narasla potem do veličine prvega reda v naroda svojem: po po-božnosti, po zastopanju in hranjenju prava in dedščine naroda svojega, po darežljivi desnici, po preveliki dobroti) i vosti — po dragovoljnih žrtvah prevelikih. In ta velika zvezda sije danes sredi nas ob veliki in srečni priliki. Tudi če vam ne rečem, vskliknete vsi z mano: ta zvezda sijajna, najsijajneja na nebu, na jugu slovanskem je veliki vladika, veliki Mecen, slavni Josip Juraj Strossmaver. Živio nam, živio! Slaven prihaja na glas lepi in najlepši, zopet in zopet; slavljen tudi danes od dobrega naroda nam hrvatskega, in hvaljen od vsega Slovanstva, in spoštovan od vsega sveta prosvetljenega in častitega.
(Pride še.)
Politični pregled.
V TRSTU. <ine 28. sept. 1900-
H krizi. V »Information« pišejo iz mladočeških krogov, da zadnji oklic ralado-češke stranke do volilcev je bil le odgovor na razpuščenje državnega zbora, da pa to ni bil še manifest za volitve same. Niti temeljne Črte pravega volilnega proglaša da še niso določene. Vodstvo stranke ni še storilo nobenih obveznih sklepov. Isti vir trdi, da žuga-nje z absolutizmom ostaja brez vsakega učinka na češke volilce, ker isti da so uverjeni, da absolutizem ne bi mogel storiti hujšega češkemu narodu, nego pa centralistična vlada. Ere absolutizma pričakuje narod češki z vso mirnostjo.
Tudi stranka S t oj a 1 o v s k e g a v Galiciji je že izdala svoj proglas, ki pa je nasproti drugim poljskim strankam, zlasti pa proti vladajočemu »kolu«, veliko konci lij a nt-neje pisan, nego je bilo pričakovati. Razveseljivo je in bilo bi le želeti, da bodi to v ravnilo vsem strankam, da zatrjuje manifest, da bo stranka Stojalovskega, kjer gre za narodne pravice, postopala zložno z vsemi Poljaki in da ne bo nikdar pomagala Nemcem na škodo Slovanov.
Diskuzija radi Ebenchochovih skokov nadaljuje. In sicer je sedaj diskuzija najži-vahneja v konservativni stranki sami. Te dni je govoril bivši trgovinski minister Dipauli pred svojimi volilci v Tirolu in njega govora ni moči umeti drugače, nego da je hotel popraviti, kar je pokvaril Ebenchoch. Dipauli je pripoznal, da je razburjenost Cehov radi razveljavljenja jezikovnih naredeb popolnoma opravičena in da so Cehi državi na ljubo storili velikih žrtev. Slednjič pri poznava Dipauli, da so nemške stranke se svojo zahtevo po nemškem državnem jeziku vrgle med narode plamen sovraštva na nesrečo Avstrije.
Dante Alighieri. Včeraj se je vršil v Ravenni občni zbor društva « Dante Alighieri*, društva, katerega delokrog se razteza, kakor znano, preko mej Italije, torej v obsežjc monarhije Avstro-Ogerske. Ako ni avstrijskim državnikom zamrl že ves zrni sel za potrebno varnost države, morali bi vso pozornost svojo obračati temu društvu, ki ni uič druzega, nego člen v organizaciji irre-
ko bi ga bila previdnost božja pustila Slovencem.
Zato pa le ronite tihe solze! Vstrajnega delavca ni več, vrzel zeva, namestnik — kje ? Kdo ? ! A njega krije hladna domača ruša. —
Le piskaj, žvižgaj burja skozi smerečje ■vrhove, donašaj jok, odnašaj jok za sinom slovenskim, — izmed najboljših, najvrednejših, kar nam jih je doslej dalo nebo.
IVI rak je že objel pod na noske trate in hribove, ko sem se pod smreko na mahu prebudil iz težkih sanj : mrak je objel tudi mojo dušo, spoznavši, da niso sanje, marveč britka istina : dr. Frančišek Eampfe je šel uživat zasluženo plačilo, mi pa zremo za njim, poznamo njegovo pot in vemo, da — ne bomo hodili po njej. Tako živeti, kakor blagi pokojnik, utegne samo še kaka angeljsko čista •duša. In k njemu bi dospeli vsi radi, radi... Duh se dviga nad zemske višave, a ne more; telo ne more za njim.
/amigljala je zvezda za zvezdo na nebesnem svodu, in jaz sem se, domov vrača je se, spotikal ob kamenje, opiral na palico, zgubil stezo iz gozda, vendar sem še mislil na prijatelja v dra. Frančiška Lamp^ta.
Svetila mu večna luč!
Pod Nanosom, 26. kimovca 1900.
Ivo Trošt.
dente, torej one propagande, ki je nevarna integriteti države.
K temu občnomu zboru se povrnemo, Čim prinesejo listi natančneja poročila. Za danes konstatujemo le, da so se občnega zbora udeležili tudi nekateri ministri, da se torej tudi službena Italija i d e n d i -ficirascilji društva Dante Alighieri!! Minister Villari je rekel izrečno, da italijanska vlada vidi v tem društvu dragocenega sodelovatelja na velikem d o l u.
K dogodkom V Kitaju. Na Kitajskem so v bitkah za osvoboditev vjetih v Pekingu največ trpeli Rusi in Japonci. Izgube drugih vlasti se niti primerjati ne morejo izgubam teh-le dveh.
(Italijani se bahajo celo, da niso imeli nikakih izgub. Verujem. Op. stave.)
Sedaj pa prihaja veleslavni general iz zapada, da vodi vojne operacije proti narodu kitajskemu, ki se je bil že deloma umiril, in se je zdelo, da je njegova glavna moč raztrgana za nekaj let.
Japonci pa sodijo, tla gre njim p r v e n-| s t v o v pogajanjih s sorodnim plemenom, oziroma v nadaljnih operacijah. Saj so si te ogromne množice narodov v vstočni Aziji tako sorodne po jeziku in plemenu. Vežejo jih tudi ve rs .ve in druge vezi. Običaji in navade pa so jim tako skupne, kakor, recimo, v Evropi parižka moda.
Ni se čuditi torej, ako Japonci za se reklamirajo prvenstvo, Češ, da so oni v prvi vrsti poklicani, da pomirijo Kitaj, če treba tudi potom okupacije. A gromovniki na zapadu nečejo vedeti o tem. — Umevno je torej, ako so Japonci ozlovoljeni, ker si Nemčija prisvaja prvenstvo v akciji vlasti v Kitaju in ni izključeno, da iz dogodkov v Kitaju uavstanejo komplikacije med Evropo in — Japonsko. Ali pa celo — kar bi bilo še huje — med Evropo in Japonsko-Kitajsko.
_
Tržaške vesti.
Današnjemu listu smo pride-jali poštne nakaznice vsem onim cenjenim naročnikom, kateri plačujejo naročnino v četrtletnih obrokih in onim, ki so zaostali z naročnino.
0 tej priliki opozarjamo vse one cenjene naročnike, ki so zaostali s plačilom naročnine, (la store nemudoma svojo dolžnost, kajti drugače jim vsakako ustavimo list.
Uprava „Edinosti". Jutri na delo! Dne 29. t. m. se začne zglaševanje za volitve pete kurije. Vsi oni, ki nad šest mesecev prebivajo v tržaški občini in ki so prekoračili 24. leto svoje dobe, naj se zglasijo (izvzemši one, ki imajo volilno pravico že na mestnih volitvah) na sledečih krajih :
A.)	Za mesto: v mestni telovadnici via della Valle ; v mestni šoli ulica Nuova; v mestni šoli v starem mestu ; v mestni soli v ulici Giotto, v mestnem otroškem vrtu v ulici Manzoni in v mestni šoli pri sv. Jakobu.
Vsakemu prebivalcu mesta je na izbero, kje se hoče zglas ti.
B.)	Za okolico samo v sledečih krajih: v otroškem vrtu ulica Istria (na istrski cesti) in to za prebivalce iz Carbole. iz obeh sv. Mariji Magdalen (spodnje in zgornje) ter iz Skednja. — Za prebivalce Rocola v šoli pri Revoltelli. — Za Kolonjo, Vrdelo in Skorkljo v šoli pri sv. Ivanu. — Za Barkovlje, Greto in Rojan v mestnem otroškem vrtu v Rojanu. — Za Bane, Bazovico, Kontovelj, sv. Križ, Gropado, Opčine, Trebče, Padriee in Prošek v hiši »kapovile« na Opčinah.
Cas za zglaševanje traja od jutri 29. t. m., do G. dne oktobra.
Gospodarji, ki imajo v svoji službi delavce, ki so pri njih nad <) mesecev in ki so prekoračili 24. leto, so obvezani, da te delavce v gori omenjenem roku prijavijo tukajšnjemu magistratu. Razume se, da avstrijske delavce, ker tujci n i m a j o volilne pravice. O omenjenih delavcih naj se prinese zapisano ime in priimek, ime očeta in matere, starost, rojstni kraj, kam pripada, kje stanuje in od kedaj je na delu.
Tem delavcem ne treba, da bi sami šli zglasit se.
Naši boji. Večkrat že smo se sprejeli s »kolegom« »Indipendentom« ; osobito tedaj, ko je ta strastno napadal našo narodnost iz
edinega vzroka, ker Slovencev ne more trpeti.
Sedaj je ta ultralahonček postal nekoliko bolj miren, ako ga ni baš pičila kaka hudobna muha! Dne 26. t. m. se je zgodilo nekaj takega ; ta dan je to glasilo — italijanskega parlamenta zopet naskočilo na našo duhovščino pod naslovom »II prete agitatore«.
V pretvezo mu služi koleginja »Tages-post« iz Gradca, po kateri posnemlje neki članek, naperjen proti slovensk i duhovščini na — Koroškem ! Afi mu ne bomo odgovarjali na ta neumni napad, da-si bi znali tema iredentarskima glasiloma temeljiteje poriniti te napade nazaj v goltanec.
Povedati pa moramo, da naša duhovščina tu pri nas ne uči nikjer, nikoli in nikogar, kako se treba lastiti česa, kar ni naše, pač pa le preradi in sistematično delajo tako korifeje okolu omenjenih dveh, nam skrajno sovražnih glasil — bilo bi to laiki ali pa — du-j hovniki !!
Kar delajo ti razni reformatorji v duho-j venskih oblekah proti našemu narodu, to je | že postalo stalna rubrika v naših listih !! Kaj i takega ne delajo naši duhovni pastirji j nikjer ! Toliko na to stran.
Sedaj pa spregovorimo par besed o vohunstvu, o katerem razpravlja »Indipen-i dente« še precej hladno in trezno. Kakor se i ta iredentarski list straši pred vohunstvom, | tako je tudi nam težko, ako vidimo, da se to j vrši iz golega osebnega nasprotstva ! V tem pogledu se vjemamo z našim smrtnim nasprotnikom. Drugo pa je, ako kdo na primer kriči : Fora i ščavi ! ako sploh napada našo narodnost, kar je ravno pri »Indipendento-vih« somišljenikih v navadi, ali ako gleda, da bi uničil našega Človeka le zato, ker je Slovenec — potem pa ne poznamo pardona ! j Ali mi zahtevamo od našega ljudstva naj nastopa le v takih slučajih, ko je stvar resnična in jo j morejo dokazati, dragače nikakor ne.
Kako pa delate vi, naši nasprotniki ? ! ; Koliko naših ljudij pa je bilo že proganjanih in ; nesrečnih radi dogodkov, ki se niso dogodili lin ki so bili izmišljeni v namen proganjanja ?! Toliko smo morali povedati, da se nas ne bo sumničilo na to stran. Boj med nami in Ijahi je prispel do vrhunca, tako, da že ne vemo, kaj bi še moglo priti v še hujše pooštrenje tega nesrečnega boja!
Mi smo in ostanemo v defenzivi, odnehamo pa ne niti za las. Kdor je začel boj, ta naj, ako vidi potrebo, deluje za pomir-jenje.
S Kontovelja nam pišejo: V nedeljo nam je bila čast, da smo imeli v svoji sredini našega velespoštovanega gospoda občin-| skega svetovalca in poslanca dr.a Gust. Gre-gorina. Iz njegovih ust slišali smo lepili poukov in razmotrivanj v političnem in gospodarskem obziru. Posebno je n oglašal gospo l I poslanec pomen ravno kar tu osnovanega »Go-j spodarskega društva«, uknjižene zadruge z omejenim poroštvom, ki takoj prične svoje delovanje. G. dr. Gregorin je rekel, naj se vsi z eneržijo in vstrajnostjo oprimejo tega društva, ker sedaj se ne smemo več le igrati in zabavati", ampak prišli so časi, ko se treba razvijati tudi gospodarski. Dokler smo bili kakor narod še otročji, je rekel g. poslanec, so nam zadoščale igrače, a zdaj postajamo polnoletni, sedaj stopamo v moško dobo, moramo torej misliti — resno !
Gospo«! poslanec se je obvestil o naših potrebah, katere hoče pojasnjevati v mest-j nem svetu. Po dovršenem govoru in posvetovali ju se je začelo vpisovanje v novo društvo ; dosedaj jifi „je vpisanih blizu 50. Zadružno kremo odpre društvo najbrže zadnjo nedeljo v oktobru.
Drzen as^eiit. Iz Padriča nam pišejo : Nedavno temu je tavalo po našem selu neko človeče — agent nepoznane nam zavarovalnice. Mož je silil kmete, naj zavarujejo svoje otroke. Slučajno sem prišel blizu tudi jaz. Uljudno, kakor se spodobi, sem vprašal agenta o njegovem poslu. A kaj mislite, kakov odgovor sem dobil ?! Rekel je osorno : »Kaj vam mari ?! Vam ne odgovarjam, ker ne razumete nič!« -— Na moj prigovor: »Morda urnem več nego umete vi !« — in na vprašanje: »Od kje ste?« pa je človek odgovoril : »Jaz sem Nemec in sem zastopnik zavarovalnice »Donau«. Potem sem iztisnil iz njega, da ima le nemške in italijanske tiskovine ter sem pripomnil: »Tli nismo ne Italijani ne Nemci, tu smo Slevenci, ki zahtevamo, da se v našem jeziku govori z nami. Mi imamo že svojo zavarovalnico »Slavijo« ; vi pa, Če hočete pisati le nemški in italijan-
ski, pojte v Rim in v Berolin!« Na to zavrnitev, katero sta mi narekovala narodna zavest in ponos, da stojim na svoji zemlji, se je začelo človeče jeziti, peniti ter žugati, da pojde po orožnike.
Tudi neki gospodinji je ta človek žugal s pestjo, ker ga je — na njegovo pritiskanje, naj bi zavarovala svoje otroke — zavrnila, da ne stori tega, kerjo je že enkrat neki nemški agent opeharil! Človeče je žugalo s pestjo in z — orožniki, ali v isti hip je prišel gospodar domov, ki je nesramnežu Nemcu pokazal, kje I je zidar napravil — vrata !! Ali niso drzni ti ! ljudje ? Zasramujejo nas na ]naiih tleh in Če se ne damo zasramovati, pa nam še žugajo z 1 orožniki. Mi pa — kazimo jim vrata in bodimo previdni !!
Boj za Skedenj. Iz vseh dosedanjih poročil iz Skednja, zlasti pa po dotični včerajšnji notici v »Edinosti o naj no vejem nastopu gospoda kapelana Urdicha v našem uredništvu, more spoznati slovenska javnost, tla so konečno tudi cerkveni organi v Sked-i nju prestopili odločno na laško stran ter na-! povedali boj slovenskemu življu v tej vasi. Konstatujemo dejstvo, da nimajo Slovenci v Skednju sedaj niti enega svojega slovenskegi duhovnika in vedar imajo duhovniki odločilno besedo v vseh stvareh, zadevajočih moralno in vzgojevalno stran javnega življenja. Torej gg. Kavalich in Urdich — vzgojeva-telja naše dece ! V Skednju ježe več družin prestopilo na pravoslavje in ravno te dni je zopet ena družina prijavila svoj prestop. Tako pojde korak za korakom, mej tem pa naj se le v cerkvi v Skednju odpravlja slovenščina in uvaja italijanska latinščina ! Tudi naj se podijo iz Skednja slovenski duhovniki ter se nameščajo italijanski, ki — kakor kaže nastop g. Urdicha v našem uredništvu—načeloma nočejo govoriti slovenski ! C )pozarjamo pa kompetentne kroge, mej njimi tudi gospodo okoli »Prim. lista«, kilo je oni, ki agitira za prestop našega ljudstva v pravoslavje?! Odgovor je jasen : vrnite ljubezen v katoliško cerkev in dokažite, da je ona vesoljna in ne italijanska — — — pa tudi latinska ne !
Pouka o kletarstvu, ki ga je gospod Anton Štrekelj (pridodeljen oddelku za kmetijstvo na tukajšnjem namestništvu) včeraj p »-poludne priredil v kleteh gospoda Ivana Go-ritipa na Opčinah, se je udeležilo lepo število vinogradnikov, zlasti izmed inteligence. Predavanje je bilo jako zanimivo, učno in v popolno zadovoljstvo poslušalcev. Ti poslednji so bili tako zadovoljni, da so izrekli željo, da bi se taka predavanja ponavljala čim pogosteje, na kar je g. Strekelj obljubil, da hoče v Času zime p reda v a ti po vsej o k o-1 i c i o vinogradništvu in kletar-s t v u. Opozarjamo torej že sedaj naše vinogradnike, da se, čim bo kako predavanje naznanjeno v našem listu, udeleže istega v čim večem številu, kajti verujejo naj nam, da smo se mi prepričali že včeraj na Opčinah, da bodo čuli mnogo novega in koristnega! In vsi ti nasveti so — kar je glavno — izvedljivi tudi pri nas.
Vrlemu gospodu Št rek iju pa izrekamo srčno zahvalo v imenu naših, od tolikih nadlog 'n nesreč p roga njenih vinogradnikov, i Pomoč in pouk le-tem je res n a r o d it o delo v eminentnein smislu te besede.
Nov zdravnik. Dr. Lutari je sprejet v zdravniško zbornico tržaško in sine zdraviti v tej občini.
Poseben osebni vlak oddide jutri zjutraj ob o. uri 45 minut — povodom prihodu cesarjevega — iz Trsta v Gorico. Vlak oddide tako zgodaj, tla pride v Gorico pred dvornim vlakom, s katerim se pripelje cesar.
Krvav ein. Včeraj so se opili in potem stejvli pomorščaki Načinovie, Amanie in l>un-dalie. Naeinovic je ostala dva precej močno ranil z nožem. Vsi trije so končali svoje j »slavno« delo v zaporu v ulici Tigor!
Zopet anarhisti. Včeraj je redarstvo zaprlo I tala F., ker baje diši po anarhizmu, Peter 15. in njegova žena sta tudi pod klju-| čem iz istega vzroka. Kakor se vidi, sumijo i oblasti, da imamo v Trstu celo «zalego* anar-i h i sto v.
Izpred naših sodisd. Včeraj je sedel na zatožni klopi Miha K., ki je moral odgovarjati radi žaljenja Njeg. Veličanstva. Pri-; sodili so mu ♦> mesecev poostrenega zapora.
Dražbe premičnin. V soboto, dne j septembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled I naredbe tu k. c. kr. okrajnega sodišča /a c-| vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : j ulica Fabio Severo 2, pohištvo, sivilni stroji in tiskarski stroj: na Corsu 23, pohištvo :
ulica San Giacomo 1, pohištvo in ura ; ulica Boschetto "8, pohištvo.
Vremenski vestuik. Včeraj: toplomer oh 7. uri zjutraj 21.9, oh 2. uri popoludne 25.0 C°. — Tlakomer oh 7. uri zjutraj 765.4 — Danes plima ob 10.40 pred p. in ob 11.26 pop.; oseka ob 4.50 predpoludne in ob 5.50 popoln d ne.
Kazenska uravna radi izireflor pri SF. MoH
Danes ob 9. uri zjuttaj pričela se je kazenska razprava proti obtožencem radi izgredov, vršivših se pri sv. Jakobu dne 14. junija t. 1. ozirom na prepoved, vsled katere se v procesijo sv. Rešnjega Telesa ni smelo nesti zastave bratovščine sv. Cirila in Metoda. Razpravi je predsedoval g. svetnik Pe-derzolli ; sodnika sta bila svetnika gg. Crusiz in Codrieh in sodni tajnik Rismondo. Obtožbo je zastopal državnega pravdnika namestnik gosp. Pancrazi, a hrambo gosp. dr. Rvhar.
Po splošnih vprašanjih pročitala se je obtožnica, iz katere posnemamo, tla so toženi Anton Mikčič, Ivana Bezek, Ivan Drožina, Ignacij Miiller, Ivan Hlača in Luka Seražin
in sicer :
1.	Anton Mikčič, da je, koje šla mimo procesija, žvižgal proti procesiji in žnpniku, s čemer da je zakrivil pregrešek po § 303. kaz. zak. ;
2.	Ivana Bezek, da je ob isti priliki vpila: »Ven z Italijani« ! s čemer da je za-krivila pregrešek po § 305. kaz. zak. :
3.	Ivan Drožina, da je istega dne udaril s pestjo stražarja Ivana Pinka v svrho, da bi za branil aretiranje obtoženke Ivane Bezek, kar je tudi dosegel, s čemer tla je zakrivil zločin javnega nasilstva po § 81. kaz. zak.:
4.	Ignacij Muller, da je ob isti priliki v svrho, da zabrani aretiranje Ivana Dro-žine, zagrabil za ramena istega stražarja Ivana Pinka, ga privlekel k sebi ter ga pehal, s čemer da je zakrivil zločin po § 31. kaz. zak. ;
5.	Ivan Hlača, a) da je ob isti priliki, ko ga je stražar Filip»Skerlavaj vodil v zapor, udaril istega po tilniku, da mu je odletela čepica na tla, da ga je cebnil in zadel nožnico sablje ter isto poškodoval ter da je raztrgal stražarju bluzo, s čemer da je zakrivil zločin po $ 81. kaz. zak.;
b) da je malo prej, ko je bil namroč aretiran Anton Mikčič, pozival množico, naj ga osvobodi, z besedami ; »Ustavite našega brata, skočite naprej, da ga rešite, v kratkem pridite naprej pred arestanta«, s čemer da je zakrivil pregrešek po § 279. kaz. zak.
6.	Luka Seražin, da je neki nedoločen dan meseca maja in junija 1900. javno in pred več osebami vskliknil : »Leti (tukaj) bomo vse Lahe zakopali, zdaj bi se morale zapreti vrata cerkve ter zažgati vse Italijane, ki so notri, s čemer da je pozival na sovražne čine proti Italijanom ter zakrivil pregrešek po § 305. kaz. zak.
Predsednik je preeital dve ulogi gosp. branitelja. Prva predlaga zaslišanje dveh izvedencev glede na bolezen obtoženca Hlače, ki naj bi dokazalo, da je dotični podvržen bolezni, vsled katere ne more odgovarjati za svoja dejanja. Druga pa se tiče zaslišanja novih prič.
Mikčič, ki je tožen, da je žvižgal na j trgu med demonstranti, priznava to, a trdi,1 da je žvižgal samo enkrat, ali ne iz demon- j strativnih namenov, ampak, ker je s te.n ! klical svojega prijatelja. Policijski agent De-biasi potrjuje izpoved obtoženega, dostavljaje, da on ni slišal nikakega klicanja kakega prijatelja, kar je trdil Mihčič. Gospod sodnik Crusich je vprašal pričo, da-li jo bilo več i ljudi tam okoli, ki so žvižgali ? Priča ni odgovorila nič odločnega, na kar je bila pozvana po predsedniku, naj izjavi določno na stavljeno jej vprašanje! Debiasi je priznal, da so žvižgali tudi drugi v neposredni bližini.; Gospod svetnik Crusich je vprašal obtoženca, | da-li hodi k spovedi in ako sploh opravljaj verske dolžnosti, čemur je obtoženec tudi j pritrdil.
Ivan Drožina, tožen, da je oslobodi l neko : žensko iz rok redarja i« da je ob tej priliki ; prijel za roko redarja in aretirano žensko, j izjavlja, da je res položil roko na redarja, j toda ne z sovražnim namenom in daje rekel: »Prosim, izpustite to žensko«. Na to so ga ' redarji pograbili in odpeljali. Zanikuje, da: bi bil udaril stražarja, kakor tudi, da bi bil
prijel žensko za roko. Gosp. dr. Rybar je vprašal obtoženca, da-li je bilo se drugih ljudi navzočih o priliki, ko je bil aretiran, čemur je obtoženec pritrdil.
Ignacij Miiller, ki je tožen, da je hotel osloboditi Drožino in da je prijel stražarja za roko, izjavlja, da to ni res, res pa da je to, da je redar njega prijel za vrat kakor »asašina«, ne da bi on, obtoženec, vedel zakaj.
Josip Hlača, ki je obtožen, da je brcnil stražarja in ga tudi udaril, taji rekoč: Ko me je redarstvo prijelo, sem stal povsem miren z drugimi tam stoječimi prijatelji. Rekel sem samo, da bi trebalo prositi, naj izpuste že zaprte, na kar so me takoj pograbili. Kaj se je godilo pozneje, ne vem, ker me je od prestrašenja prijela že gori omenjena bolezen. P red no sem prišel na omenjeno j mesto, sem bil pred zakristijo, kjer sem slišal, | kako so ženske upile »brutto porcho« in pljuvale proti cerkvi. Jaz teh žensk ne poznam, mislim pa, da morajo biti Italijanke, ker Slovenke bi kričale v slovenskem jeziku!
Luka Seražin, ki je tožen, kakor gori navedeno, odločno zanikuje vse to. Ko ga je predsednik vprašal, da-li se spominja pogo-govora s kapelanom Vasseliijem, je izjavil, da se dobro spominja vsega, kar sta govorila. Kar se mu predbaciva, on ni nikdar govoril, ker on dela vse le za čast božjo; govoril pa je marsikaj kapelan, ki je rekel med drugim, tla, četudi je že osem mesecev kakor kapelan pri sv. Jakobu, še ni govoril z župnikom, katerega je slikal v najčrnejih barvah. Po dovršenem zaslišanju treh prič je branitelj, ker dve priči ništi došli, predlagal, naj se razprava odloži, ker sti ti priči velevažni in naj slav. sodni dvor ob enem sprejme tudi po njem, branitelju, stavljena predloga.
Državni pravdnik se je protivil odlo-I žitvi, češ, da po branitelju omenjeni priči nisti potrebni, ker je njiju izpoved zapisana v aktih. Dr. Rvbar je odgovoril, da se čudi g. državnemu pravdniku, kako more trditi, da oni priči nista potrebni, ko je baš o n, državni pravdnik,. predlagal, naj se ti priči po-zoveti na razpravo.
Potem, ko je gosp. branitelj zopet priporočil svoja predlaga, se je sodni dvor ' umaknil v dvorano na posvetovanje. Vrni vsi se v dvorano, je predsednik sodnemu dvoru naznanil, da se zahtevi branitelja ustreza in daje razprava preložena na nedoločen čas!
Dan nove razprave prijavimo seseda v »Edinosti«. Na to razpravo opozarjamo po sebno naše čitatelje, ker utegne priti do ve-leinteresantnih epizod, ki pokažejo v bengalični luči tiste »vrle boritelje za katoliške resnice«. Sosebno gg. okolo »P rim. lista« bi ! prosili najnujneje, da ne prezro te afere. Utegnejo izvedeti marsikaj — koristnega.
Znamenje naših razmer. Jutri se bo vršila razprava gospoda kapelana Antona ! Stembergerja proti slavnemu župniku Hro-vatinu radi razžaljenja časti, storjenega po I krivem obdolženju.
Vesti iz ostale Primorske.
X Brzojav brezžic poskušajo sedaj tudi v Pulju mej nekaterimi utvrdbami in la-; dijami. — Izvrstno, le hitro naprej ! vskliknil bi človek. Nam pa se izvija še neki drug vsklik iz prs : Bode-li vsaka nova važna \z-\ najdba služila «napredni* Evropi le v zbolj- j šanje vojnih priprav, ubijanje nasprotnika, ki ■ je na vse zadnje tudi — človek!?
X Premeščen na lastno proš-. . ... n j o je sodni kancelist Filippi Ivan in sicer
iz Pazina v Pulj.
X «Bralno-pevsko društvo Slo-; v ene o v Borštu vabi na veselico, ki joj priredi v nedeljo, dne 30. septembra 1900. na dvorišču gostilne gosp. Josipa Peteros. Na veselici bosti blagohotno sodelovali pevski I društvi »Lipa» iz Bazovice in «Slovan» iz ■ PadriČa.
Tudi druga pevska društva, ki bi se | prijavila pravočasno, bodo smela nastopiti.
Vspored: 1. Pozdrav, govor. 2. A. i Foerster: «Mi vstajamo«, možki zbor, izvaja | «Slovenecj>. 3. Nastop pev. društva «Lipa». . 4. Josip Pagliartr/zi : «Slovenski vojak», de-1 klamacija. 5. Fleischman-Foerster : «Triglav», šesteroglasen mešan zbor, izvaja »Slovenec«. ! 6. Nastop pevskega društva »Slovan*. 7. Vo-lariČ-Ražem : «Novinci», možki zbor, izvaja »Slovenec*. 8. N. N.: »Zmešnjava nad zmeš-
njavo», šaljiv igrokaz, izvajajo diletantje pev. društva «Slovan». — Ples in slobodna zabava. — Med posameznimi točkami in pri plesu svirala bo Boljunska godba. — Začetek veselice ob 5. uri popoludne.
Vstopnina : Na veselico za osebo 50 st., za otroke 20 st. Na ples za možke 60 stot., ženske 40 stot.
Na prvo bratsko snidenje uljudno vabi :
odbor.
(NB. Pred začetkom vsporeda bo obhod z godbo iz društvenih prostorov po glavni ulici na veseliČni prostor.)
Vesti iz Kranjske-
*	»D u šljivi kašelj« se razširja mej mladino okrog Bohinjske Bistrice. Obolelo je okolu 50 otrok.
*	Beneški Slovenec g. Trinko-Zamejski je obiskal te dni Ljubljano ter si ogledal vse znamenite javne prostore.
*	G. E g o n M o s c h 4, bivši častnik v hurski vojski, predaval je te dni v Ljubljani
•o doživetjih svojih med Buri in o značajih Bn rov.
Bodoče tetine pojde g. Moschč na podobna predavanja še v Gradec in druga rae-' sta. Tudi v Trstu bi morda ne nedostajalo poslušalcev, ki se zanimajo za Transvaalsko vojsko za narod Burov in za dogodke v južni I	»i
Afriki sploh.
*	B o h i n j s k a železnice se že gradi. Dne 20. t. m. so proslavili začetek dela z bakljado — inženirju poslanemu od mini-sterstva, kateremu so se razun gasilcev poklonili zastopniki Bohinjcev. Naprej torej !
-.-
Razne vesti.
Tritisoč mrtvih ! V Teksasu v Ameriki je strašen vihar razdejal mesto Galveston. Razrušil je 4000 hiš in pokončal 3000 človeških bitji ! Vihar je bil tako grozen, da je pometal vse parnike iz morja na suho. Bog nas varuj pred tako šibo božjo !
Grozen zločin V vlaku. Na Francoskem se je te dni peljala po železnici bogata gospa Rochere, ki je postala žrtev nepoznanega zločinca. Od kolodvora Oourtrai se je vozila sama v kupčju. Ko je nekoliko pozneje vstopil neki slabo opravljen potepuh, je gospa takoj ustala z namenom, da zameni kupe, ali zločinec jej ni dovolil tega. Po malo besedah je neznanec pobil gospo na tla in ko je omedlela, jo je vrgel skozi okno iz vlaka, od koder se je k sreči, ko se je zavedla, izvlekla, ker drugače oi bila prišla pod drugi vlak, kar je gotovo namerjal zločinec.
Nadvojvoda Ferdinand Karol je zbolel.
Že od galiških manevrov se Jje vračal bole-hen, a, ko je vendar-le še na čelu svojega polka hitel pozdravljati šaha Perzijskega ter se vdeležil obeda istemu na čast, omagal je ter zbolel.
Oznanilo. V smislu § 201. zakona od dne 25. oktobra 1896 d. z. štev. 220, mora vsakdo, kedor je v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, dolžan od prejemkov na plačilu ali pokojnini, označenih v § 167., plačevati na leto več nego 1200 ! kron, predati vsako leto davčnemu oblastvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico do teh I prejemkov, navedši njih ime, stanovališče | in posel, potem višino in vrsto v prejšnjem j letu izplačanih prejemnikov. Ako taeih prejemkov ni bilo vse prejšnje leto, je povedati znesek letnih prejemkov in dan, otl katerega ali do katerega so se izplačevali.
Pri stalnih prejemkih je napovedati njih izmero ob času, ko se je dalo naznanilo: pri premenljivih zneskih pa tisti znesek, ki so ga dosegli v zadnjem letu, t. j. v dobi dvanajstih mesecev pred otl daj o naznanila : n. pr., če se je oddalo naznanilo 20. oktobra i 1900, tisti znesek, ki je bil izplačan v času I od 20. oktobra 1899 do 19. okt. 1900.
Na temelju napominjanih zakonskih določb in na temelju čl. 40 izvršitvenega predpisa k IV. poglavju označenega zakona, predpisa objavljenega v drž. z. št. 108 otl leta 1897, poživljajo se zadi priprave za odmero osebnega dohodninskega davka za leto 1091 delodajalci, ki plačujejo prejemke imenovanih vrst, naj predložijo ona naznanila in sicer v neposredno-državnem mestu Trstu i u v okoličanskih občinah na c. kr. davčni administraciji v Trstu, v poknježeni grofiji goriški in gradiščanski Jpa, in v mejni grofiji istrski, na pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih, davčnih oblastih prve stopinje, in sicer najkasneje do 31. oktobra 1900.
Uzorci za naznanila se dobivajo brezplačno na pristojnih davčnih oblastih 1. stopinje (torej za Trst in okolico na c. kr. davčni administraciji, v Gorici, Gradiški in v Istri pa na pristojnih okrajnih glavarstvih.)
Kazenska določila radi neresničnih naznanil ali opusta teh naznanil, nahajajo se v §§. 240, 241, 243 št. 6. in 244 zale. 25. oktobra 1896 drž. z. št. 220.
C. k r. finančno ravnateljstvo. TRST, dne 17. sept. 1900.
Anton vitez pl. Z i m m e r m a n n, c kr. dvorni svet. in finančni ravnatelj.
Brzojavna poročila.
Cesar v Groriei. GORICA 27. (K. B.) Mesto se pripravlja, tla vsprejme cesarja najslovesneje. Kolodvor je najlepše odičen z zastavami in zelenjem. Pred kolodvorom je postavljen .velik slavolok z nadpisom »Virihus unitis«. Ob cesti v mesto stoje mlaji z zastavami. Ulica Giardino je spremenjena v »Via trioufale«. j Tudi ob uhodu v mesto je postavljen slavolok, istotako ob uhodu iz šolskih ulic na Travnik. Cesar se nastani v poslopju okrajnega glavarstva, v 1. nadstropju. Ako bo vreme ugodno, vsprejme cesar deželni zbor na terasi, vidni tudi z glavnega trga. Tam je prirejen krasen šotor. Tudi spremstvo cesarjevo bo nameščeno v poslopju okrajnega glavarstva. Ministerski prrdsedni k bo stanoval pri kardinalu Missii. Deželni glavar je izdal proglas do prebivalstva, v katerem izraža radost, da je cesar blagovolil vsprejeti povabilo na to jubilejno slavnost. Proglas poživlja ljudstvo, naj na dostojen način dokaže vladarju svojo ljubezen, spoštovanje in u danost.
GORICA 28. (K. R.) Na stolnem trgu je prirejen velik paviljon, kjer je nameščena razstava sadja. Na mnogih hišah vihrajo zastave, mnoge hiše so dekorirane. Prihod tujcev postaja izdaten, večino prebivalstva z dežele pa pričakujejo še le jutri. Za ta obisk v masah so izdane potrebne razsežne odredbe. Varstvena služba je izdatno pomnožena in zdrav-(Dalje na četrti strani.)
POZOR!	POZOu:
Domača obrt.
Velika zaloga raznovrstnega pohištva,
i . . . Iz odlikovanih tovarni Solkana in Go-
| rice
Antona Černigoj-a
j sa nahaja v Trstu, Via di Piazza vec-Chia (Rosario) Št t. na desni strani cerkve sv. Petra.
Cene brez konkurence.
jlSFoBU VAL A!I
J PEPI KRAŠEVEC
pri cerfcri st. Petra (Piana Rosario ped IjndsKo šolo) (
priporoča svojo I ' bogato zalogo raznovrstnega obu-I vala za gospode, gospe in otroke i Poštne naroČbe se izvrše v tistem dneva. | Odpošiljatev je poštnine prosta. I	Prevzema vsako delo na debelo in drobno 1
, ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo ia |
točnostjo po konkurenčnih cenah. i	Za mnogobrojne naročbe se priporoča 1
L	Josip Stantič 1
čevlj. mojster	\
mmmmmmmmmmmmmml
litailmai
X W pohištva vsak« vrste K
8 Almandre Levi Mm t Trsta, jjj
S? Piazza Rosario 2. (Šolsko poslopje). W
W Bogat Izbor v tapetarljah, zrcalih In (5 Q slikah. Ilustriran cenik gratis ta fraako O ffl	vsakemu na zahtevo.	, A
O Cene brez konkurence. O
W Predmeti stavijo se aa k rod ali ielo- W w znlco brez đa bi se ia to kaj zara£aaao. Q
Velika zaloga
soMma pUištva in tapecarij
OOOOOOO od OOOOOOO
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Tr? San Oioranni list. 5. (hiša Dlana). 2JV Absolutno konkurenčne cene. ^fl
Moje pohištvo donese srećo.
niska amlmlanca je, pripravljena. Namestnik grof Goess prispe danes predpoludne, da izda , zadnje odredbe za prihod in bivanje cesarja! v Gorici. Zvečer odide iz Gorice v Divačo, I kjer bo pričakoval cesarja na meji dežele. Poslanik Calice je danes dospel semkaj. Laško odposlanstvo.
DUNAJ 27. (K. B.) Nadvojvoda Rainer je vsprejel laško odposlanstvo ter je poslanika grofa Nigro in osobje odposlanstva povabil. na obed.
Žetev 11a Francoskem.
Vladni list prijavlja poročila županov, I glasom katerih se je pridelalo tekoče leto 109,02r>.9*i0 hektolit:ov pšenice.
Perzijski šali.
BEIjIGRAD 28. (K. B.) Perzijski šah je prenočil tu. Zjutraj je nadaljeval svoje potovanje, Tu ga je pozdravil v imenu vlade minister za nauk. Šah se je zahvalil za vspre-jem in je obljubil, da pride zopet.
Ustaj a na Kitajskem.
PARIZ 27. (K. B.) Francoski konzul je dne 25. t. m. brzojavil iz Shanghaia, da je general Tungfuziang imenovan vrhovnim poveljnikom zapadnih in severnih čet.
Kakor pripovedujejo Kitajci, dobili so podkralji in namestniki od dvora ukaz, naj pobijejo in uničijo vse tujce.
Danes je menda pobegnil nemški poslanik, pl. Muro, iz Pekinga v Taku, kjer se snide z grofom AValdersee-jem.
VVASHINGTON 20. (K. B.) Pravijo, da se je naznanilo državnikom, da je princ Tuan imenovan le načelnikom tajnega svčta, ne pa državnim tajnikom.
WASHINGTON 26. (K. B.) Poslanik Chaffee je dne 21. t. m. brzojavil iz Pekinga: Ponujal sem Li-Hung-Cangu močno spremstvo, a ga ni hotel. Dežela je mirna.
"VVASHINGTON 26. (K. B.) Uradni krogi sodijo sploh, da je želeti, naj se stališče ameriških čet v Kitaju spremeni, predno dojde Waldersee. — Tukaj sodijo, da bi utegnilo priti hitro do vojne, ako se Nemčija in ostale vlasti ne bodo hotele pogajati. Amerika stori torej najbolje, ako takoj odpokliče svoje čete. Amerika ne čuti potrebe, da bi se vpletala v vojno s kitajsko vlado, pač pa je prepričana, da bolje ugaja koristim Amerike, ako se spor mirno poravna.
Vojna v južni Afriki.
PRETOKU A 26. (K. B.) Burska glavna moč, kjer se nahajata tudi general Diljoen in Schalkburger, se umika, kakor kaže, na neko točko vstočno od Pietersburga. — Tam je kraj za večje množice nezdrav ter obdan ves od grmovja, preko katerega se Buri ne
morejo lahko umakniti, ker je tudi železniški nasip zaseden po Angležih.
CAPSTADT 25. (P.) Tukaj nikakor ne verujejo, da bi Buri nameravali že sedaj opustiti obrambo. Nekateri meščani, ki dobro poznajo Transvaal in prebivalce, trdijo, da je mogoče manjim četam Burov vzdržati se še leta in leta po deželi, četudi so mesta v angležki oblasti.
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
Kolonijalno blago:
za 50 kg. t kronah.
Kava: Santos I..............104*—
„ n..............96.-
Rio I..............lOz.—
II..............96-
Santos in Rio lavć 1........120.—
,,	,, ., II. ....... .
Laguaira lavć I...............138*—
Laguaira lavć II..........111.—
Maracaibo.............114.—
Guatemala.............166.—
S. Salvador............121.—
Coataricca.............141.—
Portoricco.............155.—
S. Domingo ............113.—
Jamaiea..............—.—
Malabar Plant...........159.—
Java W. J. B............186.—
Moka...............155.—
Poper : Singapore.............98.50
Penang..............93.—
Tellicherv.............97.50
beli . . \.............U1i~;
Pimeut:.................63.—
Sladka skorja : (cimet)..........88.—
clcctii ■
Riž: italijanski.....•.....18.—23.50
Indijski............10.25 15.50
Japonski...........15.— 17.—
Južno sadje:
Rožiči : (novi)............11.— 12.50
Datclji:...............—'---—
Smokve : (Calamnta) v vencili novi . . . 17.50—.—
proste ..... 19.50 26.50
puljsko (Puglia).........—'--.—
smiruske (v Akatljicah)......36.50 46.50
Mandeljni : sladki I. Bari novi .... 153*--.—
Lesniki : sieiljski...........—'--•—
istrski.............55*— —.—
levantinski olupljeni.......92.--.—
Suho trrozdje (cibibe): Eleme..... 45.— 63*—
Sultanine........... 70*— 83.—
„ iz Perzije......—.— —.—
„ črne Cismfe.......... 84.— 35.—
n „ Morea..........—.— —.—
„ „ Lipari..........—.--.—
Pomeranče (zaboj)..........—----—
„	Puglia [zaboj]........—----—
Limone	„ ..........4.— 17.—
Olje olj kino italijansko I. Bari.....78.— 83.—
„ albansko.........—.--.—
„ dalmatinsko........40.— 44.—
bombaževo amerikansko .... - . 36.50 39.50
bombaževa angležko........—.--.—
sesamovo.............53.--.—
Razpis službe.
Razpisuje se služba tajnika-orga-nista Z letno plačo 1000 kron oziroma tajnika Z letno plačo 800 kron.
Zahteva se popolna spretnost v tajništvu in znanje slovenskega jezika.
Komen, dne 23. septembra 1900.
Županstvo Komen.
s
*
Naznanilo
liujav, pristen, navaden
angleški sladkor
dobiva se edino v moji zalogi ter jja prodajam po zelo ugodnih eenali. Priporočani se
Anton Godni g,
trgovec. Via Nuova. i/tT" Paziti na ponarejanja.
Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel dobro poznani restavrant pri
„Ogrskem k ral j u"
ulica Commerciale št. 5.
Prostori so vsi popolnoma prenovljeni. Kegljišče bo kaj posebnega. Točil bodem izborno pivo, tiua vina in cviček dolenjski, istrsko in dalmatinsko in vipavca.
V soboto 22. t. m. sem odprl ta restavrant.
Nadejam se mnogob roj nega obiska. Zagotovljajoč to slavno občinstvo, da bode moja glavna skrb za točno postrežbo beležim
odlivu itn spoštovanjem Fran Bonel resi a rtu ter.
<XK* -XXX*
Voziček,
Ulica Caserma J

t *
nov, na dveli kolesih, pripraven za mesarje ali peke. se proda po ceni. t. 12. (dvorišče).
Proda se
štacnna z mešanim blagom v jako lepem kraju ob železnici blizo Trsta, pod jako ugodnimi pogoji.
Več pove upravništvo tega lista via Molino piccolo št. II. nadstrop.
„Gospodarsko društvo na Kontovelju*'
išče
krčmar j a
S kavcijo 500 kroil. Pismene ponudbe naj se pošljejo odboru omenjenega društva najkasneje do 15. oktobra t. 1.
Krčmar bo imel prosto stanovanje in bo dobival pogojeni zaslužek od litra.
Hiša na prodaj.
V Sežani se proda hiša št. 180, na lepem prostoru, ob cesti, pripravna za vsako obrt. V liiši se naliaja kavarna nad 30 let. Natančne pogoje se izve prč g. Andreju Mislej v Sežani.
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpeča vanj eni zakonito d_.^ijenil) državnih papirjev in src k. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8.
Namizna jabolka
in hruške
vsake vrste prodaja v zabojih ali pa po cele vagone
Jakob Belec,
Zgornji Otok. posta Radovljica
RMone Adriatica ii Sicnrta v Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in resen- društva dne 31. decem^r 1892.:
Glavnica društva..........gld. -i-OOO.OOO—
Premijna reserva zavarovanja na
življenje .............13,326.3413
Premijua reserva zavarovanja proti
ognju................1,«32.248-22
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju..........- 49.465*07
Rezerva na razpolaganje . .	_ 500.000*— Reserva zavarovanja proti premi-
njan u kurzov, bilanca (A) .	333.822-42 Reserva zavarovanja proti preini-
njanju kurzov, bilanca (B)	243.33183 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje .	r>00.(XM)-— Občna reserva dobičkov . .	I,l87.161'ii<>
Urad ravnateljstva : Via Valdirivo St. 2, (v lastni hiSi).
izdeluje	^
vabila k veselicam in plesom, plakate. račune (fakture), zavitke in 1 istovni papir z natisnjeno tvrdko za trirovee in zasebnike, raznovrstne vizitniee s primernimi 111 elegantnimi skatljieami. listke za oddajo 111 sprejem blaira in pošiljate v, oporni 11 j al ni ce, dopisnice, tiskovine po uzoreu za zasebnike, odvetnike, notarje, urade, društva, trgovske knjiiro. osmrtnice, poročna u a zna-
OOOO nila itd. itd. o O O O
&&
IZDAJA:
Dnevnik „EDINOST"
in
ženski list „SLOVENKA"
•TISKA:
Šaljivi list „brivec"
in
„Gospodarski list*'
glasilo ,,Trž. kmetijske družbe".
V zalogi tiskarne „Edinost" sta izšla v slovenske 1« p r c v o d u ter je dobiti povesti slavnega hrvatskega pisatelja Avgusta Šenoe:
Čuvaj se senjske roke"
in
„BARON IVICA".
94 Kdor podpira tiskarno „Edinost", podpira tudi list „Edinost". ^
Ustanovljena jU^P leta 189S.	^
©TRST®

Telefon št. 870.
Ulica Garintia št?. 12.
Telefon št. 870.
Ulica Garintia štv. 12.
Računi se plačajo v ulici Molin piccolo štv. 3? II. n.

o o o o o o oo oo oo oo oo oo
Preskrbljena z najnovejšimi črkami.
Sprejema naročila na vsakovrstne tiskovine.
OOOO
oo oo oo oo

P R'
^ Pse tožno in po zmernih cenah p
Tiskarna „Edinost" je ustanovljena od ro-	|[jor p^j JđlllOSt"
doljubov v podporo listu „Edinost" ter se	io.ioi.oiiomohomoiiohohomoi
J ves čisti dobiček uporablja v poboljšanje	podpira Mi list EfllflOSt" 11 r tega glasila tržaških Slovencev.
OiiOiiOnOiiOiiOiiOiiOiiOiiO: