mit aeiomic ,;uOi t Irouitlen - ui< JJ** *■ odtoiaru iredDilt' od boi - odeoiorni medni Slane SuSlat -rtsta Mariborski ttslaroe ' Mariboru — Nas;oi uredništva is uprave Zanesli tednu rrboeHe L, Tf» revoinclte fi 2» fteleloe BI) - Pafm Ml oodrnintei Narodne oante • Trbovttab RH-T i«a - Uit izbita vsak< ~ *■*!?* »*r®toina «0» dta oolletna 200 dts fetrtletna 100 din . ~ J081®*™* toeOke 10 dtt - Rolotns- morale Mt » nredntltre ealtasnete «*«t tnrel -Innoldn. le Oh ne eraPam. jtadijskEi y Mošeja id p, Oel ' KDNIK Štev. 50 Trbovlje, 17. decembra 1955 Leti. VTU. Ob pripravah za Novoletno jelko Bliža se praznik naših najmlajših LETOŠNJE PRAZNOVANJE NOVOLETNE JELKE NAJ BO PREDVSEM DRUŽINSKI PRA ZNIK — TUDI BREZ VEČJIH SREDSTEV LAHKO NAŠIM N AJMLAJSlM PRIPRAVIMO NEPOZABNO DOŽIVETJE — DRUŠTVA IN MNOŽIČNE ORGANIZACIJE NAJ PRIPRA VIJ O OTROŠKE IGRICE, L UT KOVNE PREDSTAVE IN POD OBNO Nepolna dva tedna nas še loči spremljevalcev in drugih. Kotni največjega otroškega prazni- likšno obilje razkošnosti, res- ka — Novoletne jelke praz- ničnega veselja in otroške žaba- otroškost, lepo mladost in ne-nika, ki smo ga po osvoboditvi ve smo jim s tem pripravili, pozaben spomin na ta leta. uvedli iz ljubezni do našega smo videli šele tedaj, ko so se mladega rodu. Tudi letos želimo, jim obrazi raztezali v nepozaben da bi bil ta veliki otroški praz- nasmeh. Še dolgo po tem do- nik še lepši in slikovitejši od godku so govorili le o teh pri- vsebino in take oblike prazno-vseh dosedanjih in kar je glav- reditvah. Končno darovi niso vanja, ki bodo še povečale otro-no: praznovali naj bi ga v sle- bili niti toliko važni: kajpak, 5ko veselje, hemi delavski družini. razveselili so se jih, glavne so Če se ozremo nazaj v minula bile vendarle prireditve same. za to, da ustvarimo našim naj- kot lani in še boljše in še bolj mlajšim čim lepšo in čim daljšo pisane naj bodo. Vse ostalo pa pripravimo otroku doma, v družini. Ponekod so mnenja, da v družini ni moč pripraviti tako prijetnega praznovanja kot n. pr. v neki dvorani ali šoli. To ne bo držalo! Nikdar ne smemo pozabiti, da je otrok večji del svoje otroškosti in mladosti doma v krogu svojih staršev. Toplina in prisrč- Zategadelj je prav, da tudi ob tem praznovanju najdemo pravo Na nekaj ne smemo pozabiti! Vsi naši dosedanji napori so bili leta, lahko mimo pribijemo, da Odrasli smo se ob prešernem usmerjeni v to, da bi postalo nost, ki jo otrok doživlja doma, = otroškem jveseIju^skupno^ z nji- praznovanje Novoletne jelke v krogu svojih staršev, je edin- “ ~ "**’* ' " ' ~ ~ družinski praznik. S tem pa ni stvena. Samo kdor jo pozna in rečeno, da bi enostavno vse pre- jo je razumel čustveno in razpustili družini. Ne! Nasprotno, umsko, bo spoznal tudi veliko ob pomoči društev in množič- mi radovali z mladino. In mi-nih o -ganizacij, zlasti pa ob pod- slili smo na naš mladi naraščaj, pori ženskih društev, vsestran- ki bo kmalu nosilec vseh idej ^uspela. Ni moč pozabiti vseh in pridobitev, za katere so daro- Tudi letos naj bi naša društva resnico, da predvsem preko do- in organizacije pripravile vrsto mladinskih oziroma otroških Komunisti rudnika Senovo so zborovali neštetih malčkov po šolah, kul- vali svoja življenja sto in sto turnih domovih, dvoranah in tisoči naših najboljših mož, in za ^ ... drugod, kako drhte so pričako- katere danes stopnjujemo naše ^reditev" Vse 'tisto kar "smo vali dedka Mraza, njegovih • napore do najvišje mere. Samo minuia ieta že osvojili, skušajmo tudi letos oživiti. Malčki bodo silno hvaležni, če bodo lahko tudi letos videli razne otrošjce igrice, lutkovne predstave in druge prireditve. In popolnoma jasno je, da bodo starši vsi od prvega do zadnjega pripeljali svoje otroke na take prireditve. Zatorej bi bilo napak, da bi zlasti naša delavska društva letos (Nadaljevanje na 2. s tram) Minulo sredo je prispel v etiopsko prestolnico Adis Abebo naš predsednik Tito. V Etiopiti bo ostal štirinajst dni kot gost etiopskega cesarja Haile Selassia. Adis Abeba je slavnostno sprejela prijatelja etiopskega ljudstva in prvega tujega državnika na svojih tleh. Med bivanjem v Etiopiji bo naš predsednik obiskal važnejše kraje v državi, kakor so: Aksum, Adna, Asmara in druge, večidel skupno z Njegovim Veličanstvom cesarjem Haile Selassiem. Na tem potovanju bo predsednik Tito spoznal zgodovinske in kulturne spomenike ter naravne lepote in bogastva prijateljske države. Med obiskom bo prišlo do razgovorov o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Ti prijateljski razgovori bodo velikega pomena za nadaljnji razvoj miroljubnega in prijateljskega sodelovanja med Etiopijo in Jugoslavijo. Tovariš Tito je med drugim izjavil, da bo njegov obisk v Etiopiji nova izpodbuda za prijateljski razvoj odnosov med obema državama, prav tako pa nov prispevek k utrditvi miru in koeksistenci med narodi in državami z različnimi družbenimi ureditvami. SiHiiiiiiieiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininH Se- ZK Prejšnji teden je bila na novem konferenca članov rudnika. Poročilo o delovanju rudniškega aktiva komunistov je podal sekretar tov. Vrečko. Omenjeni je zlasti podčrtal važnost političnega dela vseh članov. Vsi člani pa so dolžni prven- stveno delati tudi v osnovnih organizacijah Socialistične zveze. Dosedanja pomoč, ki so jo komunisti nudili osnovnim organizacijam Socialistične zveze, ni bila zadovoljiva. Nujno je, da bodo osnovne organizacije o teh problemih bolj razpravljale in našle zadovoljivo rešitev. Iz občinske konference Z K občine Hrastnik Za komnnisla ne sme bili zaprek povsem opustila take prireditve. Menimo, da jo mora biti še več Ustanovni občni zbor Ljudske tehnike v Radečah Potrebno in koristno V ponedeljek, 5. decembra, so v Radečah dobili še eno društvo: tokrat so ustanovili društvo Ljudske tehnike. Da je bilo tako društvo res nujno potrebno, dokazuje udeležba. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo nad sto ljudi. Tov. Rajner je v svojem govoru nanizal vrsto vzrokov, ki so narekovali ustanovitev cJnenje-nega društva, pa tudi uspehov, ki so jih nekatere sekcije že dosegle. Najbolj delavna je avto-moto sekcija, ki je priredila celo tečaj za šoferje-amaterje. Delavna je tudi radioamaterska sekcija, čeprav ni dolgo tega, kar je bila ustanovljena. Sekcija pa si je uredila že tudi svoj lokal, skromno delavnico, poprav-ljalnico vseh električnih naprav in radijskih sprejemnikov. Sekcija je organizirala dva tečaja, ki ju obiskuje nad 30 pionirjev. Prav to kaže, da je društvo ubralo pravo pot. Kmalu bodo ustanovili še ka- Kako bedo proslavili Dan JLA v Vidmu-Krškem? Za Dan JLA so se mladinci predvojaške vzgoje že pripravili In hočejo ta praznik proslaviti takole: V četrtek, 22. t. m. bo zjutraj revija mladincev predvojaške vzgoje. Ob 9. uri dopoldne bo v dvorani slovesna akademija, kjer bodo podelili vsem zaslužnim odlikovanja, pohvale in darila. Ob 11. uri dopoldne l>o slavnosten mimohod uniformiranih mladincev predvojaške vzgoje, opoldne pa kosilo vseh mladincev, gostov, predstavnikov ljudske oblasti, pripadnikov JLA in zastopnikov podjetij. Mladinci bodo tudi izdali stenčas: od 17. do 22. decembra ho v Izložbi »Potrošnje« v Krškem razstava slik Iz življenja in dela predvojaškega centra. V popoldanskih urah Je v naletu nogometna tekma in strelsko tekmovanje. jakaško-potapljaško sekcijo, jadralno, modelarsko in fotokino sekcijo Vse skupine imajo do-Lre pogoje za delo, le prostorov ne bo zaenkrat dovolj. Zato so člani menili, da bi zgradili lastno stavbo, v kateri bi bilo omogočeno plodno delo vsem skupinam. V debati je pozdravil občni zbor zastopnik okrajnega odbora LT in zaželel novemu društvu obilo uspehov, obenem pa zagotovil pomoč okrajnega odbora. Govornika Perger in Miler sta nato še podčrtala pomen tega društva. Izvolili so 19-članski odbor, v katerega so izvolili delavne tovariše. Občinske partijske konference v Hrastniku, ki je bila v nedeljo, 11. decembra, v lepo okrašeni dvorani TVD »Partizan«, so se udeležili kot gostje tov Viktor Kovač, sekretar OK ZKS Trbovlje, tov. Tone Zupančič, podpredsednik OLO Trbovlje, tov. Ivan Som-Bojan, tajnik OLO Trbovlje, in tov. Franc Kralj, član okrajnega komiteja ZKS Trbovlje. Poročili sekretarja MK ZKS Hrastnik tov. Toneta Sihurja in organizacijskega sekretarja tov. Angele Rojnik sta izčrpno prikazali dejavnost članov ZK in poudarili, da so uspehi članov ZK vidni, da pa bi morali biti glede na to, da je vsak sedmi volivec občine Hrastnik komunist, na vseh področjih družbenega življenja še večji. Resnica je, je dejal sekretar tov. Sihur, da morajo poleg radia in časnikov biti člani ZKS tisti, ki ustvarjajo javno mnenje v naši občini. V celotni občini dela v raznih organih oblasti, uprave, društev in organizacij 15 odstotkov vseh volivcev. Pa se še zgodi, da nekateri demagogi pre-pričljiveje govore neresnico, kot govore resnico komunisti. Tudi mladine iz delavskih vrst je še premalo v vrstah ZK, čeprav je ta mladina v letih obnove bila skoro vsa na delovnih akcijah, v letih NOV v partizanih, danes pa skupno s starejšimi dela v naši industriji in je od 900 mladincev že nad pet sto vključeno v razna društva, odbore in delavske svete. »Ker je današnja konferenca prva skupna s člani ZK bivše občine Dol, moramo govoriti tudi o naši vasi, o kmetijski zadrugi na Dolu, v kateri so včlanjeni tudi kmetje, člani ZK, vendar ta zadruga še zdaleč ni taka, da bi kmetje v njej videli in iskali nekaj dobrega, pozitivnega,« — je dejal tov. sekretar. Opozoril je tudi na to, da obiskuje verouk še vedno 27 odstotkov šoloobvezne mladine in da je na viso-(Nadal jevanje ne: 2 str and) Vzgled ni rudaril Zadnjo nedeljo preteklega meseca je imela občni zbor sindikalna podružnica rudarjev v Zabukovci. Sindikalni odborniki ao podali na skupščini obširno poro- ». «. iver je Zivez čilo o delu svoje organizacije. Izvršni svet pripravljen prisp Tki« iM.ivXix.tt._&_*_*«. ... _______ zabukovski in uslužbenci sklenili darovat v ta namen po 1 dnevni zaslu zek. Sklenili so nadalje, da b kolektiv zabukovškega rudnik: glede na veliko pomanjkanj: premoga delal v proizvodni vse nedelje in praznike do 31 decembra t. L Ker je Zvezn Na množičnih sestankih, ki jih je priredila sindikalna podružnica na obratih rudnika v Zabukovci, so med drugim obravnavali tudi vprašanje pomanjkanja premoga v državi. Prav tako so na zadnjem množičnem sestanku obravnavali vprašanje dokončne ureditve Kultumo-prosvetnega doma v Grižah, M ga ne morejo skončati zaradi pomanjkanje finančnih sredstev. Da se uredi vprašanje izgradnje tega Doma, so rudarji vati za vsako ob nedeljah praznikih pridobljeno tono prt •noga po 900 din, so rudarji Zabukovci in v Libojah skleni U, da bodo ta denar odstopi za dograditev Kulturnoprosvel nega doma v Grižah in za m kup kinoaparature. Požrtvovalnost rudarjev Zabukovcih in v Libojah m« ramo pohvaliti in želimo, da 1 našla mnogo posnemalcev drugih delovnih kolektivih.. K. 1 Trbovlfe zn praznik naše Armade... . , , Trinajsto poteka, ko je bila ustanovljena v kraju Rudno prva proletarska udarna brigada. Naša Ljudska armada se je postopoma razvijala iz manjših partizanskih čet In odredov. Ustanovitev 1. proletarske brigade pa pomeni pomemben, kvaiiteni preskok, saj so se s tem naše oborožene enote organizirale v sodobno urejeno armado. Jugoslovanska ljudska ar-ni kr,epi!?, razvijala v sodobnih vojašnicah, pač pa v sedmih sovražnih ofenzivah, v ljudski revoluciji 8 svojo zvestobo ljudstvu je junaško vzdržala silovite sovražnikove napade ter s številnimi žrtvami osvobodila naše ljudstvo ter pregnala sovražnika od vsepovsod, kjer prebivajo naši narodi. Pod vodstvom naše Partije se je naša Armada razvila v eno najmočnejših armad na svetu. Danes si pripadniki naše Ljudske armade osvajajo najmodernejšo taktiko bojevanja, toda ne zato, da bi osvajala tuja ozemlja, marveč zato, da bi branila naše pridobitve. „ . , Pre™s1,° b* povedali, da je danes naša Armada s tisočerimi nitmi povezana s svojim ljudstvom. Zato nam ni žal nobenih sredstev, da bo Imela naša Armada na razpolago vse, kar potrebuje za svoj razvoj. UROJ — sekcija v Trbovljah se je v poslednjem času močno razgibala. Poleg tega, da je uvedlo tedenski ciklus predavanj, ki obravnavajo teme iz vseh rodov vojske in ki se redno vrše vsak četrtek, se že dalj časa pripravlja na proslavo Dneva jugoslovanske Armade. Tokrat se vrši proslava ob deseti obletnici osvoboditve in bo zato še posebno slovesna. Proslava bo v dvorani Svobode II dne 22 decembra. program pa bo vseboval izrazito pesmi naših rodov vojske. Po slavnostnem govoru se bo razvil kulturni program v Izvedbi recitatorjev gimnazije. Delavske godbe in pevskega društva »Zarja«. S smiselno po- vezavo pesmi Armiji, našim letalcem. graničarjem, mornarjem itd., kjer se bomo lahko seznanili na novo z zgodovino ustanovitve posameznih rodov naše vojske med okupacijo in borbo naših narodov do 1945. leta ter njihovega nadaljnjega razvoja do danes, bo lahko vsakdo zaživel s čuvarji vaših državnih meja in si osvežil pomen tihega dela. ki ga vrše danes v miru, ko vsepovsod vstajajo nemiri in straše atomi po svetu. Trdno smo prepričani, da bo proslava res na dostojni višini in da bodo Trbovlje opravičile sloves svojih proslav, ki jih prireja Svoboda-Center že leto za letom ob najrazličnejših priložnostih in obletnicah. Za naročnike ,Zasavskega tednika" veliko nagradno žreban e Vsi, ki bodo do 15. februarja 1956 poravnali naročnino sa »Zasavski tednik« ta celo leto 1956 in poravnali svoje obveznosti do lista tudi sa prejšnja leta, se bodo lahko udeležili IV. TRADICIONALNEGA ŽREBANJA »ZASAVSKEGA TEDNIKA«. Žrebanje dobitkov bo uprava Usta priredila v tistem kraju našega okraja, ki bo v času od dne 1. januarja do 15» februarja pridobil po Številu prebivalstva največ novih naročnikov oziroma kjer bodo seveda tudi vplačali naročnino za »Zasavski tednik«. Do sedaj Je uprava lista preskrbela za bližnje žrebanje le lepe nagrade, tako na primer letovanje v Crlkvenici in v Bohinju, brezplačno slikanje sobe in kuhinje, denarne nagrade, knjižne nagrade, radio aparat Itd. Vsem naročnikom smo priložili v tej številki tudi poštno položnico za poravnavo zaostale naročnine In za plačilo naročnine za prihodnje leto. Kdor je naročnino že poravnal, naj položnico shrani ali pa jo izroči kakemu prijatelju ali znancu in ga opozori na naš tednik. Z novim letom bomo pričeti v našem listu s Izdajanjem priloge »Uradni vestnik«, s katerega vsebino mora biti seznanjen sleherni državljan našega okraja. »Uradni vestnik« bomo tiskali samo v višini naklade naročnikov, zato pohitite in se takoj naročite na »Zasavski tednik«. Odrežite naročilnico v našem listu in jo izpolnite, nato pa oddajte na pošto. Ne pozabite seveda, da je vsak naročnik »Zasavskega tednika«, ki je poravnal naročnino za Ust za pretekli mesec do 15. v tekočem mesecu, zavarovan za primer smrti po nezgodi ati pa za primer trajne invalidnosti ob taki nesreči. Naš list prinaša vsak teden vse aktualnosti iz našega okraja, poleg tega kotiček za naše kmetovalce in gospodinje, prav tako kotiček za naše pionirje. Po Novem letu bo začel naš Ust objavljati nov roman in bo poskrbel še za druge zanimivosti za naše bralce. Pohitite z naročilom oziroma vplačilom naročnine za »Zasavski tednik« za prihodnje leto, da ne boste zamudili izdajanja priloge »Uradni vestnik« in izhajanja našega novega romana, prav tako pa da se boste lahko udeležiti našega bogatega IV. nagradnega žrebanja. UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA« Uredništvo in uprava »ZASAVSKEGA TEDNIKA« Iz življenja in dela rudarjev v Globokem PRI KOPAČIH GLINE OD LETA 1953 SO V RUDNIKU GLOBOKO POVEČALI PROIZVODNJO ZA 400 ODSTOTKOV (VREDNOSTNO ZA 520 ODSTOTKOV) — ŠTEVILO ZAPOSLENIH PA ZA 280 ODSTOTKOV — VELIKE TEZ AVE IN SKRBI Globoko je izraz, to agrarni kraj in slov, po dobrem sadju in živ:noreji. Njegovo sred šče predstavljajo: zadružn; dom, osnovna šola in kmeti^ka zadruga. V Zadružnem domu je tudi kino, ki ma rtoko soooto n nedeljo na programu filme Se nekaj o kul- globošk m rudariem še sanja ne ž-šča k: jih je prej zaracl ne-o vsem tem Za tako stanje ne stolne proizvodnje :n slabe kval-moremo obdolžiti nikogar v pod- tete gline izgubil. Proizvodnja je jetju. Vzrok je pač v tem, da pod. nenehno naraščala, tako da danes jetje ne mote dobiti investicij- rudnik zaposhve že 235 delavcev, skeg kredita za zgradnjo pre- letna proizvodni« gline pa da že potrebnega upravnega poslopja 20.000 ton. Polen tega vs ko leto in drug-h ob i ek tov, k: so prvi nakopljejo približno 10.000 ton Nekdo bo rekel, da je sedaj m je povedal da pravzaprav ni- od zaslužka v rudniku. ko zmanjšujemo invest.cijske iz- so zamteresaianj na proizvodnji gr'dnie oz’roma ko mremnjamo oremona k suh v->hu:e turnem življenju v tem kraju — pogoj za norma.no proizvodnjo. lignita Obratovodja tov Krajnc n to bi b lo tud; vse k r lahko povemo o Globokem Tako bi seveda rekli, če ne b; vedeli tudi za rudnik gline in premoga, k je skrit za hribčk >m in leži ob cest Globoko—Pišere. Ti«to decembrsko popoldne sen, se odpravil v rudnik V Globo kem sem vprašal, kje je upravn, poslopje Smeit So mi odgovoril •Rudn, k nima upravnega poslopja .. .« Sprva n'sem verjel ko p sem vstopil v revno kmečko zbo ki naj bi predstavljala »račune vodstvo«, sem se prepričal, da je res tako. Delove- kolektiv je naj prej mislil na pro-zvodnjo. Pre den je bilo sp,oh mogoče govoriti o tem, da b bilo treb zgraditi upravno po lopje in dru ge važne objekte je b lo trebe z delom dokazati, da je rudnik rentabilen, da se zplača itd Mat sik je je druoače: najprej zgr -dijo vse drugo nato šele tovarno za katero so bila dana sredstva Medtem ko so nekatera upravna poslopja pravcati muzej razkošja .n luksusa, se globoškj rudarji se je od let, 1953 povečala za 380 odst. (od 3,250.000 d narjev na 15 850.000 d nariev), število zaposlenih jx za 280 odst Rudnik zaposluje tud 50 žensk, ki so zelo pridne in v n čemer ne zaostajajo za moško delovno silo Za vse zaposleee delavce pa je značilno, da so odvisni predvsem Trdo je delo rudarjev v Globo kem komaj 2650 kalorij. Ko bo na tr- Delo sveta za gospodarstvo občine Senovo Težav res ne manjka Na nedavni seji občinskega ceste ljudskega odbora na Senovem vod mražem to vS^pTeml^eni^tii ^dov^ d.® ^"pK zeŠČMedtem ko^drugo^govonSo Nepravilno b, bilo, če ne b, po- veliko povpraševanje* Eden izmed delavski zaščit:, o uJvalnlch trdil, n vest: viškega načrta k; pomembn-h odjemalcev glme je jedilu cah straniščih in drugih ie realen n predstavi, a upraviče- Cinkarna v Celju k. jo ,e pre, sanitamo-higienskih objektih, se ne zahteve rudn škega delovnega uvažala iz Belgije, Zahodne Nem- kolektiva. V tem primeru namreč cije in Češkoslovaške. V celjski, ne gre za podjetje, ki se šele ustanavlja .n ki bi naenkrat rado nemogoča fin nfna sredstva, medtem ko še sploh n začelo obratovat 'n potemt-.kem tudi še ne vedo, če bo scioh rentabilno. V tem jjt meru gre za rudnik ki že nekaj let obr tuje pod nemogo- Samota v Arandjeiovcu kupuje zbor čim pogoji k kljub temu prido- globoško gl.no V bližini te to- cinkam «o zel zadovoljni z domačo glino, ki je enakovredna V rudniku menijo da je za rešitev problem možno ;amo dvoje: odobr t' invest.cijsk plan in omogočit- izgradnjo upravnega tn obratneg poslopja, da bodo zpolnjen vsaj najosnovnejši pogoji norm lnega obr:-'ovanja ali oa preit n zal ,ia min malno pro-zvodnjo (6000 ton letno). Prvo bo amogoč lo, de bo rudn k lahko povečal proizvodnjo gline na 10.000 ton letne a vložena investicijska sredstva amortiziral v iveh treh letih Druga rešitev bo mela za poslej.co. da bo več na delavcev odpuščena da bo mo-r:la celjrka cinkarna ’pet plačevati dev ze za uvoženo glino n h Tovarna šem-o-ta v Arandje-lovcu ne bo imela dovolj gline za '.ormalno pro-zvodnjo. Povečanje proizvodnje gline v jloboškem rudniku nj vezano z skanjem n odkrivanjem novih 'Usti Rudnik je namreč že sedaj v s tanin dati 30.000 ton gl ne na leto prob era je samo v tem, da ni prostora za vse del vce, da rudnik nima najosnovnejših sa-nitamo-hig:ensh. h objektov itd. Zaintere5'r;n’ faktorji, predvsem pa okraj in občna bodo moral* kar n jbolj podpreti delovni kolektiv rudnika v njegovi upravičeni zahtevi da dobi potrebna investic jska sredstva Ne samo priznanja in potrdla upravičenih zahtev, treba bo tudi nekaj ter parke, pogrebni za- do na bodočo sejo in na «.__________ . - .. vodovod, tržnice, javne volivcev Senovega povabili tov. biva kval.tetno glino in iz dneva varne je sicer rudn k glme, ki pa so med drugim razpravljali tu- tehtnice in pokopališča. Spre- Živka Bemota. zveznega ljud- v dan cel° več' proizvodnjo. * ® deIu za gospodarstvo jeli so tudi odločbo o sistemi- skega poslanca senovške občine. Rudn k Globoko ie 1. 1953 za- zadeve. zaciji delovnih mest na LO Ker KZ Brestanica nima pri- posloval 28 deiavcev, proizvodnja Ud Pomiki iz Brestanice so ne Senovo in na krajevnem uradu nvemih prostorov za uspešne j- »ezporljive gl.ut pa ie bla v«ega tem sestanku grajali stanje po- Brestanica itd. še delovanje. uvožen Prednost globoške gline štor.ti, da bodo rudniku odobre-pa je tudi v tem, d} zanjo n? na investicijska sredstva. Dose-treba plačevat dragocenih deviz dan je u='pešno oelovanje rudnika ki j:h toliko uporab mo za druge ie dovolj moča., porok da se bo-koristne namene. Tud: Tovarna do vložene nvestic-je izplačale. Vs ko nezauo^nje v bodočnost rudnika je popolnoma odveč Ko sem zapuščal majhno barako kakršna v nekem še manjšem podjetju predstavlja sklad' šče za premog, sem pr šel do spoznanja, ne mere zadostiti v em potrebam po njej. Razi ka v cenj gl ne je malenkostna, čeprav je globoški rudn-k precej oddaljen od Aran- da je to pravzaprav »podjetje na djelovca, medtem ko je oni drugi prostem« Delavcj s0 ravnokar wan sesiamcu grajati stanje po- Brestanica itd. še delovanje, prav tako nima 15 ton Kmalu so odprli nova ' . ’ dovaža al no v orihaial- z de a Stoli sr, v krocra je_!krajn££ 'SESS?* Z učitelji oziroma profesorji bo moral odbor imeti tesnejše stike. Na otroke padlih borcev morajo prosvetni delavci druga-privilegijev, paziti pa je treba, da ne bodo zapostavljeni. Vča- sih, lahko bi rekli večkrat, otroci organizacija ZB za otroke padlih padlih borcev nimajo prave borcev, in obljubil, da se bodo vzgoje doma, zato jim mora šola pomanjkljivo vzgojo nadomestiti in jih voditi po tisti poti, ka- ganizacijah blagajniki in njihovi pomočniki pobirajo članarino in prostovoljne prispevke. Navzlic živahnemu delu je pa odstotek članstva zelo nizek (30 odstotkov). Poraja se vprašanje, ali imamo v občini Videm-Krško res samo 30 odstotkov članov SZDL? Odstotek članstva je znatno večji, kljub temu, da statistika prikazuje tako poraz- Po sklepu konferenc bodo bla- do nekateri tudi izključeni, gajniki zaključili pobiranje čla- m SZDL. Težko si mislimo, ka- kršno so si začrtali naši prvo-ko vodijo socialistično podjetje borci in padli tovariši, takšni ljudje. O tem bodo mo- y počastitev 10. obletnice rali razpravljati v podjetju in osvoboditve so bili vsi otroci podpreti težnjo, da bo imel v pacjlih borcev pogoščeni in ob- trije člani. Novemu odboru so kolektivu prednost član SZDL. darjerd. Prav tako so bili pred bili dani zaključki, ki jih je pri-4.----------a -i-iii- a..-ii -*•— kratkim pogoščeni in obdarjeni vsi marljivo učili in ostali zvesti tradicijam NOV V imenu staršev in vdov padlih borcev pa se je zahvalila organizaciji tov. Roza Volčanjšek. V novi odbor je bilo izvoljenih devet, v nadzorni odbor pa Na to naj mislijo tudi v dni gib podjetjih in naj obdrže v službi predvsem člane SZDL. Seveda ne sme priti tu do izrabljanja. Trebe je v primeru, kjer imata dva enake pogoje za ni so ljudje. Vemo, da ne bodo sprejem v službo ali za odpust, vsi volivci člani SZDL, ker bo- upoštevati, kdo je član SZDL. narlne do 25. decembra tako da bodo konec meseca lahko prikazali resnično stanje članstva. Sestanki so bili nedvomno koristni predvsem zato, ker so postavili načelo, da bodo Imele pri gospodarskem razvoju prednost tiste vasi ki bodo imele najmočnejše organizacije Socialistične zveze. Ko so razpravljali o elektrifikaciji na Vihrah, so začeli dvomiti, kako bodo vaščani uspeli v tej akciji, če nimajo razumevan'a do organizacije, ki bi jim nudila glavno moralno pomoč. »Ne želim postati član SZDL« — »Oprostite, rada bi ae včlanila« V Vidmu-Krškem, naj si bo no levem ali desnem bregu reke. bo redki, ki niso ali ne želijo Postati člani SZDL. Na levem bregu — v Vidmu — živi mlada Poštna uslužbenka Nada Sajko, ki je tovarišico, ko je prišla k njej, da jo včlani v SZDL, dobesedno razočarala. Kaj bi je ne, ko je odločno izjavila: »Ne Želim postati član SZDL!« Gotovo ob tej izjavi ni pomislila. kako lepo službo Ima in katere najbrž ne bi imela, če ne bi živela v socialistični Jugoslaviji. Zanimivo pa ie to, da je že po nekaj dneh prišla in de- Sestanki SZDL so dostopni Ie članom Zanimiva so poročila iz okolice, da je na nekaterih sestankih SZDL navzočih več ljudi, kot je članov organizacije. Jasno je, da so v razpravi sodelovali prav vsi in izražali želje In težnje za ureditev vaških problemov. Nehote se vprašamo, kako to, da ti ljudje niso člani Aktivisti na delu Ves teren občine Videm-Krško so razdelili med najvplivnejše člane, tako da je za sleherno vas zadolžen po en aktivist, ki bo odboru SZDL nudil vso pomoč. S tem je dano jamstvo, da bodo vsi sestanki kvalitetni. Istočasno pa bodo Imeli člani večje zaupanje v organizacijo in z zaupanjem gledali naloge, ki jih bodo soreieli starši padlih in vdove Nujno je, da spregovorimo nekaj besed še o spomeniku, ki je predviden v Krškem. Za spomenik je pripravljeno 1,150.000 dinarjev. Na konferenci so bili vsi mnenja, da se postavi spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma v občinskem merilu in ne le krškim žrtvam. Upoštevati pa moramo tudi predlog zbora volivcev, da bi naj bil občinski praznik občine Videm-Krško od 22. do 29. julija v spomin prvih krških žr- nesla konferenca. Ce bodo vsi sklepi v teku leta uresničeni, potem bo odbor lahko mirne duše trdil, da je svoje delo dobro opravil. 100.000 km JE PREVOZIL BREZ GENERALNEGA POPRAVILA VOZILA V podjetju »Vino-Brežice« je zaposlen šofer Jože LOPATIC, ki upravlja tovorni avto znamke »Mercedes«. Odkar je podjetje dobilo ta kamion je tovariš Lopatic z njim prevozil 100.000 km, ne da bi bdlo na vozilu treba generalno popravilo. To je redek primer, kako je treba skrbeti in varovati ljudsko imetje. To je doslej drugi primer v Jugoslaviji, da je šofer prevozil z avtomobilom znamke »Mercedes-Benz« brez generalnega remonta vozila. V priznanje za uspeh je dobil šofer Jože Lopatic spominsko listino in zlato kolajno za vestno oskrbovanje kamiona in za vestno službo. Uredništvo »Zasavskega tednika« čestita tov. Jožetu Lopatica k lepemu priznanju v imenu vseh bralcev z željo, da bi našel mnogo posnemalcev. NEZGODNO ZAVAROVANJE NAŠIH NAROČNIKOV Državni zavarovalni zavod Videm-Krško je priznal 10 •/« trajne invalidnosti našemu naročniku tov. Adolfu MOŠKONU iz Brestanice 117. Iz nezgodnega zavarovanja časopisnih naročnikov je bilo tov. Moškemu izplačano 2.000 dinarjev. Prav tako je Državni zavarovalni zavod Videm-Krško iz nezgodnega zavarovanja časopisnih naročnikov 41.33 odst. trajne invalidnosti tov. Jakobu JEŽ iz Loke 50 pri Zidanem mostu ter mu izplačal 8.266 din. Tudi tov Ivanu ŠKULJ Staro Dobje 34, p. Boštanj ob Savi je bilo priznane 10 odst. trajne invalidnosti. Državni zavarovalni zavod pa mu je izplačal 2.000 din. Zbor gasilcev senovske občine Prejšnjo nedeljo sta bila v no- Sanja, med njimi tudi enotnost vem Gasilskem domu na Seno- uniform, znakov itd. Zadali so vem zbor In pregled gasilskih si več nalog, ki stoje sedaj pred vrst. Zbora so se udeležili šte- združeno občinsko organizacijo vilni gasilci iz Senovega, Bre- gasilcev na Senovem. Staniče, Velikega Kamna in še iz drugih krajev. Na tem zboru so gasilci ob- tev. O tem bo moral razprav- ravnavali razna strokovna vpra- Zbora gasilcev so se udeležili vsi vidni gasilski funkcionarji sencrvške občine in iz sosednih gasilskih društev Sind«kalna podružnica gradbenega podjetja „Sava“ je polagala obračun Regulacija Trbovijbbioe. 'Tu bone zgraoui iraiopoaiajo Sindikalna podružnica gradbenega podjetja »Sava« v Vid-nu-Krškem je na letnem občnem zboru polagala obračun svojega dela. Upravni odbor sindikalne podružnice je imel šest sej ter je priredil pet množičnih sestankov članstva in več sestankov x> gradbiščih podjetja. Slndi-alna podružnica je uspešno iz-'edla vse priprave za volitev ielavskega sveta, skupno z ipravo podjetja pa je organizl-ala Izlet članstva na proslavo 'CII. brigade v Mokronog in Dobravo. Podjetje »Sava« (prej »Ograd«) ie začelo delo z majhnim številom delavcev in uslužbencev. Z naraščanjem investicij za izgradnjo naše industrije pa se je tudi to podjetje razširilo. Do lanskega leta je delovni kolektiv delal za Železniško transportno podjetje v Ljubljani in za DES ter sodeloval pri manjših gradbenih objektih in adaptacijah. Lansko leto je podjetje pričelo graditi družbene zgrad- dikata bo, da pritegne v svoje vrste še ostale delavce. Na občnem zboru je članstvo izvolilo nov upravni odbor sindikalne podružnice In napravilo načrt za bodoče delo svoje organizacije Naloga novega odbora bo, da pritegne v sindikat vse neorganizirane člane. Druga be pri Tovarni celuloze in roto njegova naloga bo. da pripravi papirja na Vidmu, letos pa je delalo tudi na Industrijskih objektih tega investitorja. Z razvojem podjetja »Sava« se je večal tudi njegov delovni kolektiv. Danes je to podjetje znano že po vsem Zasavju. Zal pa je treba priznati, da sta v sindikalni podružnici organizirani le dve tretjini vseh delavcev kolektiva. Naloga sin- predavanja o delavskem samoupravljanju ter priredi seminar za nove člane upravnega odbora, nadalje, da skupno z upravo podjetja organizira tečaj za polkvalificirane in kvalificirane delavce Poživiti bo treba tudi delo mladinske organizacije ter posvetiti vso skrb higiensko-tehnični zaščiti dela. Letos je bila v okraju Trbovlje dobra letina L^toe smo se skoraj vse leto ha. Pa ne samo kruha, tudi vagonov Na1 večji porast zazna- jezili nad slabim vremenom, drugih hranil ne bo manjkalo, mujemo v občinah Sevnica, Slabe volje so bili zlasti kme- saj so na primer pridelali 35 Senovo. Trbovlje, Videm-Kr- __ ^,.r._____ _________ _____ .. _____r_ ______ tovalci ki so se upravičeno bali odstotkov več krompirja kot ško in Radeče Potrošnja je na- našim kmetijskim zadrugam po- Cisti dob ček iz tega naslova se uredit odkup kmetijskh pr del- da bo njihov trud orav zaradi lani, 47 odstotkov več fižola. 15 zadovala le v občini Hrastnik. seben pomen In prav je tako ie uporabljal v pretežni mer; za kov po kmetijskih zadrugah? Ne neugodnih vremenskih razmer odst. več krmskih rastlin itd Ni dvoma da Je na tako velik Kmetijske zadruge naj bodo nakup plemenjakov, za n^kpp bomo govorili neresn ce. če re- osta) nepoplačan Sedaj pa. ko v z letlno moramo porast vplivala predvsem nizka osnovne celice, ki bodo nosilec »Etilne in »e za drug0 pospe- čemo. da so naše kmetijske za- so pndelk1 pospravljeni, z za- omeniti še to da v okmin cena gnojil oz, regresiranje. V vs« delavnost- za dvig n šega Sevalno službo kmetijstva Pri druge — razen nekaj častnih Ali so kmetijske zadruge sposobne odkupovati kmetijske pridelke? bo verjetno še nekaj časa »trgo- včlanjena koma1 ena tretjina ah vine z mešan m blagom« Tega pa komaj polovico kmetovalcev pa ne smemo •»bsojati. saj je tu- nekega območja, n- katerega za-di ta dejavnost pozitivno vpliva- druga oospodarskr gravitira 2e vsa 'eta semkaj pripisujemo la na pospeševanje kmeti Utva Vrnimo ie k odkupu — Kako dovoljstvom ugotavljamo, da Trbovlje kmetovalci V u no rab- fc' zvezi je zanimivo še to da kmetijstva Tako stališče mora- ’em ugotovimo še mimogrede, da izjem — podobne po večini na-vreme ni skazilo letine Letina 1 jajo precej umetnih gnojil iz- se glede porabe umetnih gno- mo »»"»"um t.,Hi sta živinorejski „ ctrnir,- r,a ek šemu malemu kmečkemu nro z- vajajo pa vse bolj tudi druge W naš okraj lahko kosa z vse- sta živinorejski ;n strojni od ek 5emu malemu kmečkemu pro z-v naših zadrugah opravičila svoj »aialcu od katerega razumli vo vrneme ni skazilo letine Letina ljajo precej umetnih gnojil iz- ®e Slede porabe umetnih gno- mo zavzemati tudi v prihodnje in ture cVr^d m^rečfem^ SMaTukSL^r <5S# mi ‘SaS* «£5? ™ obst°’ medtem ko so drugi od- ne moremo pričakovat mnogo SEKT «vno vpliva na pridelek Med ^ritimi .smo. da bodo kme- "2™** članka je dr ugo- ^ os‘al, več eh man, samo na Kmetijske zadruge imajo danes okraja kljub delni pozebi Dre- nažiml predvsem naprednejšimi tovalci v bodoče še bolj u po- *r™° ali s° kmetijske zadruge capirju. ^ kmeti se vse močneje uveljav- obijali umetna gnojila in s lj£ »Setme^s™h ortoTv o-SfU pT.trg^Vz mešenim km'etiT’kib'" prideTk"o; na so no- po večini majnen lokal, zas.ino skladišče in — konec! Zr odkup d*-.1” »«««■» S5« r.i.5prlMei ta 1954 Nekar kmetov le do- stva b°gat0 obrestujejo V le- ščih se skupno s kmeti letos skih zadrug da M ^ č rT bolj V6Č za za,lran,e zlasti pa dober kader. Sodim, da seglo celo nad 2500 ke na 1 ha tošn3em P1™ Polletju so kme- veselimo dobre letine, vprašu- usposobile zaleti vse razpolež- *?rsk.lh bo!eziV za zpopolni- , bivšem kiškem okraju n: niti =5 aw? s ^zjsi tsss* — EB — - EBiHHH [®č' ™ ,e *eh sredstev pr manj- ka zaokrožena celota Tako stani pr.®^vse™ ?a . hk ni m“* nje nam torej gospod rsko in po- gla ustvarit- sociaustična rgovi- lit,čno škodujel Navajam pr me- "L;_ °* pfq°' h; v k\terih P°- re. nad ka-er mi b: se mor .ti den uspeh Pridelek rži. sorti ce _„j41 _ , ... , ječmena, ovsa in pire je bil za ,1? T. mn 36 ^ 12 odst večji od lanskega pri- k letu skozl vse leto le 170 delka Tudi oridelek koruze je precej boljši kot lansko leto. čeprav se je zorenje zelo zakasnilo. V povprečju 1e dalo 1640 kilogramov na 1 ha ali 69 odst več kot lani Pripomniti pa mo- Kai nam nudi sveže iabolko? —-----------------— Letos skoraj ni gospodinjstva Vrti tega pa ima še nekatere ne sme uživati. Jabolčni sok namTh"* sredsto? dTL^dkun ur^a^ruaah'us^o- ramo da ,e bila lanska letina brez jabolk Da pa bomo znale druge lastnosti. Použito z lupi- ugodno vpliva pri obolenju led- P° lovaln c in sedežev kmet;jskih ir.>. i_ llrpri »»mieMi- koruze zelo slaba. Ce preg!e- jabolka ceniti in skrbno paziti no in peščiščem nudi telesu vic, mehurja, srca, nervoze, pri zadrug drug m, v kraje ki eo krm iQ zei;p rv _ k' a damo vse podatke o pridelku nanje tekom rime in jih upo- 24-krat več joda. kot pa takrat, slabokrvnosti, kožnih boleznih, !me,i boljše organizatorje z» od- scimih in « nomiianiem n is n mn- žltaric lahko z veseljem ugo- rahljati le toliko kolikor je ko ga olupimo in mu izdolbemo pri išiasu, revmi itd. Caj iz ja- kup kmetijskih pridelkov, ali pa ajj prodati is sejma v Brežicah to vi mo, da je bil celoten pri- nujno potrebno, je važno, da peščišče Tako uživanje jabolk bolčnih lupin je domače sred- .°° Prekupčevalcih tistih j>odieti|, so pe; jomQV nad 25 voz ze- delek letos za 361 vagonov ali vemo. kaj nam jabolko nudi. je priporočljivo le ljudem z stvo proti kašlju. 50 na teh področj h zajela od- ija. {z Krškega 10 voz itd.) _ za 33 odst večji kot lansko le- Sveže jabolko vsebuje vita- zdravim želodcem. Jabolka Ima- Važno je, da jabolka pri ku- .P Na ta način je odšel tisti medtem k0 v industr jskih kra-to. Našim kmetovalcem torej mine, rudninske snovi, sadne jo nadalje lastnost, da za strup- hanju v veliki meri obdržijo vi- minimalni dobiček k; bi ga za- jij, teh pride!kov ljudem manj- letos no bo primanjkovalo kru- kisline kot vsako drugo sadje, ljajo razne škodljive snovi, ki tami, ne ,e vitamin C pade na druqe. *abko ustver le pri odkupih ka| jo pa ne velja samo za ze- Če otrok ne je, kar mu nudimo... se nahajajo v organizmu, zato polovico. Jabolka nas v prvi zaaf m k sf ,abk° *Pct upo- jje enako ,e s krompirjem, tod-jih priporočalo posebno ljudem, vrsti oskrbujejo z vitaminom A, rab ! Ja Pospeševalno 5!uzbo in |em ^seh vrst živino itd. Zadru-ki pri poklicnem delu veliko nato z vitaminom BI, nazad- 6e ,alco vrnil nazaj kmečkemu pe njmajo skl id šč, kjer bi shra-sede. Redno uživanje jabolk nje z vitaminom C, ki ga vse- „ ,za naDr ^ ek n,eb?" ni le pridelke ki b: j.h dajale na preprečuje zobni kamen. Jabol- bujejo najmanj. . ,?a Sospodarstva, drugam. Ob trq postopoma in takrat, kadar ko, užito pred kosilom vzpod- Količino jabolk, ki jih imamo L ’ oJjj - Ji ^kupu (jj, primanjkuje, na primer zelje budi prebavne organe k Živah- letos v našem skladišču, upo- ,,, J, lh p, ,ldc . ,°Y po kmetij- v giavah. nadalje razno povrtni- Otroci, ki nočejo jesti, so za strani pa postane živčen in se dem mirnejše spanje. neišemu delovanju, zvečer za- števajmo tudi pri pripravljanju t I za z.^kih mlečnih kuhinj od ka- niem načinu je pešalo delo in občinah pa ne bi bilo napak loalnejši vpUv staršev. Senovo, kjer pride na so.s m n £ ostalih razvedrilo pionirjev. Potrebno je ustanoviti več društev, ne pa Zato je odnos staršev do otrok učitelja povprečno 22 « J internatih utrditi pionirske organizacije in pododborov društev, kajti samo- za vzgojo izredno važen. Vsaka itd ki so že dobile navodila za formirati starešinske svete na . • društvo pripomore ne- nedoslednost, popustljivost in Število Število Struktura Vrsta šole šol učencev v °/e 1. Osnovne šole 79 11.960 66,6 2. Gimnazije 13 4.779 26,6 3. Glasbene šole 6 553 3,1 4. Vajenske šole 6 316 1,8 5. Industrijske rud. šole 3 268 1,5 6. Go^^dinteke šole 3 67 0.4 Skupaj: 110 17.943 100,0 je največja obremenjenost na enega enega učitelja v občini Radeče, učencev kjer v povprečju odpade 44 učencev na enega učite de občine Hrastnik z 39 “sura , u-h- i*™ “iKrSeS msi učitelja. Sle- ^ število učencev v osnovnih na;Qr,a dpm ho seveda, da se dili delo Pionirske organizacije. , zna že pri starših, se nujno od- :z39, Videm- šolah ni povečala razen v ob- zanimajo in spremljajo delova- DPM morajo posvetiti pionir- mu sodelovanju. raža pri otrokovem vedenju v Krško a 34, Brežice s 33 itd. Etni Zagorje (za 7 6/o), Trbovlje n:e teh kuhinj, hkrati pa nad- s^im organizacijam posebno Zveza prijateljev mladine go ti. otrok naj ne bo staršem v (za 3%) in Videm-Krško (za zirajo pravilno izkoriščanje iz- ;krb prek° Pionirske sekcije O okraja Trbovlje sodi, da je pr- kratkočasje,, ali sam ob sebi —-------——— 0|8„/o) y vseh etatih občinah rečenega jim materiala in hra- V da se orirode ‘sektorske venstvena naloga zveze v bliž- zoreče bitje ali celo_ delovna ... je letos v osnovnih šolah manj nil. Ob vsem tem pa je treba sklep, da se prirode sektorske zdrav- slla! Otrok naj bo Staršem bitje 9ras{g n lil niima učencev kakor lansko leto. Naj- imeti pred očmi. da so mlečne _krhp ^dpJn nionh prihodnos in up njihove prihodnosti, ki m S m dimiti bolj se je znižalo število učen- kuhinje po šolah prvenstveno stveno zaščito otrok io vzgojo ge oplaja z njihovimi kvalite- .. , cev osnovnih šol v občini Sev- namenjene za nedohranjene, so- organizacije, in a tem posve otrok ter starSeV] pri čemer pa tami in ne slabostmi. Dokler ■:i“:-r-r-r. =«?«** =;ešfrž: —TFrS šHZCrS ,sr-~l-ssr— ». 5SB53 =:.s:- - — — - • tedaj zijan: število dijakov se je po- sjtulranlh družin ™ obravnavanju vprašanja nizacij, prav tako seveda tudi - • - |]kvaH_1o ,------r ,,čk zavo_ to^bNadalje je sekretariat ZPM samib 0rgan0V »udske ^ W1 razmere kljub na,------- iCan0vllZ=qrreb, * Pnjamtehn^ to sicer: v gim^j^ občine razpravljal o Izboljšanju “J knjižnic in "čitalnic, kajti le tedaj bo to delo rodilo vzgojiteljev ne bodo ^h- n=. uje, monot:psk., ofPe ni nečln Zagorje za 21,8»/.. zlesti pa zimskem vremenu v li C1 1 Ml l)l II I 1 Cl 8 1 )l) I B O L tiska, bakrot.sk m različne nač- K(yt ^ pisau_ ^ praV v premočenlh čevljih v šolo, ne -L 1 ClU i ■ J ne vezave brošur n knjig. Naj- s stalnim porastom učen- more med poukom počutiti do- „ strPlski družini od večje zanimanje P« «o vzbujati cev> predvsem y gimnazijah, z bro, ne glede na to, da premo- Minilo je že več kakor dva bovlje, Radeče. Videm in Kr- Ooji1 to v strelsM draMnl^ed itirjc ro |hn.. eh- . |Mono. vso ostrino pojavlja vprašanje čena obutev ogroža otrokovo meseca, odkar je CK LMS raz- Sito, medtem ko stva se ie vkliučilo 12 mladin- popcln t.skank_ str l l učnih prostorov, učnih pripo- zdravje. V zvezi s tem se nada- pisal šestmesečno tekmovanje za mite poslal le pr,gJa®"|”®;. dJam«kn sekeiin 33 mla- tYpe) n. kater h J Lek^i- močkov in kvalificiranega lje priporoča, da bi naši pionir- občinske organizacije Ljudske Ti tekmovalnl progra tiincev in mladink medtem ko znane leksikon-ke zbtrke Lek , ^ ^ ^ _ v ^ ^ obU_ mladine. Do sedaj s0 se na ob- gansko le delovni načrt, ob- ^'n"ev ‘^.Hnstn .i^Zti^ no- kografskega za-.oda FLR.■ n blemov na ie odvisna od na- ki — pobirali stare obleke, s močjo okraja priglasiti oz. po- činskih komitejev LMS, katerih se je mladinsko gl dati ce p reprezentančno revijo fin^Jn jn materialnih katerim! bi pomagali zaostalim slali svoje tekmovalne Progra- smoter je uveljavljenje novih ječalo za sest članov. V Vrbo- vlh* v tret. .ez.k.h: =rbohn,at^ moinoga ki sedaj še niso za- področjem našega okraja, kjer me le štirje občinski komltej. pogojev dela v mladinsk, orga- skem angleškem^ln^n^ uSlv>r)«. dostne. Slavko Grčar, so otroci v hladnih zimskih me- Ljudske mladine, in sicer; Tr- nizacijl. _ . . .___ i„_ ; sirojem z ------ 0 .zredno preč zne kval.tetne 'ske. k se po natančnosti tonov n urirezm plast.čnosti komaj še očijo od totograftje — Nič manj ranim v n bi ogled barvne tch-:ike tiska, ki ga opravljajo po aajobčutltivejStm — fotokemlč-ricm pr nclpu Reprodukcije barv-aih si k se do izj v pr.šotnega strokovnjak skorajda ne raz.o-Eujeio °d or ginalov. Ob zaključku ,e tehn ški d'.reklor seznanil dijake s historlatom aajstaroike-qa -skarskega z voda na Hrvat skem ter om-n.1, red ščt na pot: za Južno Air ko in na vzhod za Singapur V notranjost, polotoka n po vsej severozahodni Afriki imajo adenski trgovc svoje mešetarje ki kupujejo zanje krzno kože kavo, b'5erne matice in podobno n pa potem prodajajo to blag« dalje v Amer ko, Anglijo Egip' .n Indijo. Najbolj bogate trgovi ne so ob široki cesti, kt poteka vzdolž obale Tu so eno- ah dvonadstropne hiše, kakršne smo va-jem videt pri ne« v Evropi Vse drugo za to glavno cesto, zlasti pa okrog bazarja, pa je orental-sko, arabsko, z umazanimi ulicami z blatnimi, na pol podrtimi, iz opeke ali krmna zidan mi hišami, nagom lienimi droga poleg druge, z mu rni trgovinicami v pritličju ali pa s kavarnam, ki imajo prav pogoste tudi zasebne »obe, kjer pcstrežeio z opijem in drug ml mamili. Edino, kar Aden res izvaža svojega, je sol. Nasproti pristasašča je videti solarne In velike mline na veter, ki črpajo morikc vodo katera na žgočem soncu hitro Izhlapeva in pušča na dnu malih gredic bele kr stile. Zlast v svetlih nočeh, kakšni sto bil. tudi tisti dve. ki sem ju prežive v adenski luki, daje ta okolica aliko, kakor da bi bila pokr-to a snegom S cer pa tujec razen bogato založenih trgovin ne more v Adenu najti ničesar zaniro vega. Edino, kar si je vredno ogledati, je majhna ladjedelnica v MA’ALLI. Tu po tisočletnih izkušnjah izdelujejo lesene barke kj j:h imenujejo »dhov« in ki j-h dom: čini uporabljajo za prevoz blaga in pa tudi potnikov cele po odprtem morju vse dol do ZANZI-BARA in ob obalj tja do Indije. M; r Evrop, noznamo prav malo legend n še na te k< jih imamo, ne damo tvč. Drugače pa je na stvareh pe jo celo prekašajo. Z* to ladjedelnico pravijo, da je bila v njej zdelana Noetova barka io prav tako tudi barka, s katero se je kralje« iz Sabe peljala na vljudnostni obisk h kralju Salomonu. Vendar pa to ni v'žno, zanimivo je le na kake primitiven in vendar uspešen način ti ljudje upogbajo drevesna debla JlDDAiwro (Nadaljevanje) Vzhodu. V Indiji menda ni kraja, ki ne bt bil porezan e kakšno legendo. Tudi v Arabiji ne zaostajajo v tem za Indijo, v nekaterih Pristanišče Aden in iz njih oblikujejo barko, težko kakšnih 200 ton z en m samim, nekoliko naprej nagnjenim jamborom, z dvignjenim zadnjim delom in e čudovito estetiko izoblikovanim krnom. Upravno sodijo pod kolonijo Aden poleg že j»rej omenjenega otoka Socotre še otoki KURIA MURIA :n otok KAMARAN. Otoki Kurto Mirto so pusti In ležijo ob Muškatni obali, otok Ka-maran pa ob jemenski. KAMARAN je važna strateška 'očk« ob vhodu v Rdeče morje, zato so ga Turk držali v svojih rokah vse do prve svetovne vojne Bil pa je važen tudi za številne romarje, ki so po morju oriši! Iz Vzhoda ali pa ob afriški vbali in bil1 namenjeni v Meka Tu je b La karantena ln v njej so c zadrževali kadar so se pojavil le nalezljive bolezn1 Danes je vse to opravljeno r sami JIDDI. Otok pi kljub temu na svoji vrednosti ni izgubil. Angleži so zgradili na njem veliko letališče, zlasti za vojno ovacija Dosti večji od kolonije Aden pa je vzhodni in zahodni adenski protektorat. Vzhodni je ob južni obali arabskega polotoka in obsega gorsko raven ter dolino HADHRAMAUT zahodni ki lež severno od kolonije, pa jt sestavljen Iz osemnajstih malh zveznih državic, v katerih vladajo razni sultan1 in šejki. Ko smo po dveh dneh v jutru zapuščali Aden, ee je dogodil čudež: nenadoma »e je nebo po-oblač lo ln pr čele so padati debele kaplje toplega dežja. Opazoval sem delavce na obali. V svoji orientalski živahnosti so dali duška veselju z vpitjem ;n ploskanjem, kakor to delajo pri nas otroci, ko zagledajo v zimi prve snež nko. Sicer pa še danes ne morem razumet , žara d česa je bilo toliko vrielf*. kajti ko je po neki j minutah prenehalo deževati, jo b’lo prav t«ko vroče kakor prej, le sopara ee je še povečala. Po nekaj miljah vožnje smo zagledali na desni strani na obali velike raf ner.je anglo- renske petrolejske družbe in poleg nje celo mesto novozgrajenih hišic v katerih stanuje na tisoče Arabcev, pa tudi Evropejcev, predvsem pa Angležev, ki ao tu zaposleni. Družba gotovo prav dobro plačuje svoje delavce in uradnike, kajti ne vem kaj bi ljud1 in to celo z družinami, še moglo držati v tem skalovitem n neznosno vročem svetu. Okrog poldneva smo sirili v Rdeče morja P* tudi In telesne n' bilo konca T<, morje, zlasti pa njegov južni del, je znano kot najbolj vroče morje in v mesecih juliju ln avgustu doseže tu vročina svojo kulm nacijo. Ker je dolgo okrog 2000 km, b: ladja, kj se ne bj zadrževala v pristanišč h potrebovala približno štiri do pet dni od Aden? do Suez u Naš »Ve-lebt« pa je mel tovora za tri luke: za Dj.but v Somaliji. Port-Sudan v Sudanu in Jiddo v Saudski Arabiji Za prvi dve luki so mornarji računali, da se bomo v vsaki zamudili dva do tri dni. Niso se zmot i. Na pol goli, čr-nopolti delavci s ie bolj črnimi kodra51 mi lasmi, k« so segali da-leč preko vratu in nosili koj edini okras — več kot četrt metra dolg lesen glavn k, zarad edin h dveh zob bolj podoben vilicam, so ob ncpres*-nem monotonem petju delali za dva človeka in končalj delo ob določenem času. Ko smo zapušali Poct-Sudan n je ladja zavozila proti vzhodu v približno 180 milj oddaljeno J:ddo na nasprotnem bregu, se nas je vseh pr,čel lotevat; nem r. Arabija ln njem pristanišču delavci »o bili za nas nov svet Nihče od moštva še ni bil n kol: tam in vsi *° melj strah da ec ne bi tu ponovilo tisto, kar je bilo v Bombeyu. Ugibroja so bila različna. Nekater« sc b‘li mnenja, da bomo ostali tam en teden drug spet, da dva. Zm gela pa je sredina. Deset dn. smo se pe^T pod žgoč m arabskim soncem in bili deležni obi.o rdečega puščav, skega petka, ki je zavajal kopno v goste oblake :n pokrival morje precej daleč od obale ter dokazoval izvor imeni tega morja (Se nadaljuje) 17. DEv^^aj-i 11 wš5 — ST. 50 K 1 T V ' K STRAN 7 Občni zbor DPD »Svobode" II v Trbovljah NA PRAVI POT KRITIČNO SO OCENILI S VOJE DOSEDANJE DELO — NAJBOLJ USPEŠNA JE BILA PEVSKA SEKCIJA — IZOTV> »^»'ALNEMU DELU SO POSVEČALI PREMALO SKRBI — TEŽNJE, KI Z NAPREDKOM DELAVSKE KULTURE NIMAJO NIC S KUPNEGA Ko sem prL-i p* vic v lje, sem bil presenečen nad tolikim številom delavsko prosvetnih društev »Svobod«. Nato so se vrstila iznenadenja, ko sem na plakatih čital o I. dramskem festivalu. Človek, ki pride iz mesteca, kjer moraš lep čas čakati, da sploh pride kaj na oder, ga velika izbira dramskih del nekako iznenadi, da ne ve, čemu bi dal prednost, ali bi si pa rad vse naenkrat ogledal. Kar nekam lačen si vsega, česar si prej pogrešal. S takimi občutki sem čel na občni zbor Svobode II. Prvi vtis: delavni, odkriti in kritični ljudje. Tistemu, ki ml je ob prihodu v Trbovlje dejal, da je »Svoboda-Center« bolj delavska, »Svoboda II« pa bolj uradniška, žal, ne morem pritrditi -Na občnem zboru sem videl več delavcev, preprostih, a vendar dovzetnih za ki-=*, iro, kot pa nameščencev. Tudi za pevski zbor so delavci in delavke v večini. Torej: zares delavsko prosvetno društvo, ki ima nalogo, da uveljavlja delavski razred v kulturi in pospešuje razvoj nove so- Verjetno ne bo težko uganiti, kaj delajo tile mladi ljudje...? cialisstične kulture. Dejstvo, da je upravni odbor nremalo skrbel za povezavo med losameznimi sekcijami, je našlo odraz tudi v delu posameznih sekcij. To so tovariši, ki so doslej vodili društvo, odkrito pri- znali. Preveč so se brigali za razna materialna in finančna vprašanja, premalo pa za vse tisto, zaradi česar pravzaprav društvo obstaja. To je imelo za posledico, da se n. pr. godbena in izobraževalna sekcija nista tako razvijali, kot bi bilo treba. V godbeni sekciji so bili pojavi nediscipliniranosti, ki so njeno delo hromili. Med godbeniki so tudi ljudje, ki če niso doumeli vloge delavsko prosvetnih društev »Svobod«. Zdi se mi, da je diskutant, ki je govoril o tem, kako drugod plačujejo godbenike, razkril skrito težnjo posameznikov, da bi se moralo njihovo društveno izživljanje plačevati. To kajpak z napredkom delavske kulture nima nič skupnega. »Svobode« so se vedno borile za to, da bo njihovo delo prepojeno s pristno človečnostjo, z ljubeznijo do človeka, predvsem pa z vero v ustvarjalne sile delavskega razreda. Svobo-darji niso nikoli postavljali zahtev, da bi njihovo društveno udejstvovanje moralo biti plačano, kajti njim ne gre za denar, ampak za nekaj več: nam- ska sekcija je zadnje čase dokazala, da pod vodstvom izkušenega režiserja lahko uspešno dela. Interpretacija »Hvale vredne vlačuge« je njen pomemben uspeh, ki ga mora nujno spremljati njena nadaljnja aktivnost na področju odrskega udejstvovanja. Občni zbor je tudi tam-buraški sekciji naložil, naj bolj teži za tem, da naštudira samostojne koncerte, kar bo vsekakor pozitivno vplivalo na njeno kvaliteto. Lutkovnemu gledališču, ki je zraslo tako rekoč iz nič, je vodstvo društva posvečalo premalo pažnje. Kljub temu se je zadnje čase povzdignilo na dostojno višino tn tako približalo delavsko prosvetno društvo tudi našim najmlajšim. Občni zbor je ugotovil, da je izmenjava obiskov med društvi koristna in jih zato kaže tudi še v bodoče organizirati. Do take izmenjave obiskov je prišlo tudi med »Svobodo II« in DPD »Svobodo Frana Mencingerja« z Javornika. Tovariši so pripove- dovali o nepozaonin vtisih, ki so jih dobili pri tovariših na Javorniku. Med svobodarji obeh društev se je skovalo trdno prijateljstvo. kakršno bi moralo vladati med svobodarji vseh društev. Prav je, da »Svobode« med seboj tekmujejo, toda to tekmovanje ne sme kaliti tistega pristnega tovarištva, ki mora vladati med borci za delavsko kulturo. Tekmovanje med »Svobodami« je napredno le tedaj, če pospešuje rast vsakega društva in delavske kulture sploh. Še o mnogočem je bilo razpravljam) na občnem zboru, toda prostor mi ne dopušča, da bi vse, kar sem videl in slišal, popisal, čeprav bi to bilo za marsikoga poučno in koristno. Na kratko lahko zapišem samo še to, da je DPD »Svoboda II« na pravi poti. V srcih vseh svobo-darjev mora tleti velika odgovornost, ki jo imajo pred delavskim razredom, namreč da so zares žarišče vsenarodne kulture — kulture naroda proletarcev! Občni zbor »Svobode" v Sevnici Uspeh brežiških igralcev Čeprav smo za marsikoga nekje daleč na robu, se ne morem sprijazniti z nerazumljivo mentaliteto našega mesta, ki se mnogokrat zrcali v nezaupanju v lastne sile. To velja tudi za vaše odrske ljudi. Nikdar ni treba podvomiti v uspeh takrat, ko je na delu dovolj vidna velika prizadevnost, volja in hotenje. Očiten dokaz moji trditvi je prva letošnja premiera domače igralske skupine, ki se je s. Pucevo »Operacijo« predstavila v kvalitetni gartiituri. Dela ne mislim znova oceniti. Dovolj je jasno in po teži obeh glavnih osebnosti tudi prepričljivo. Brez dr. Donata in dr. Romihove pa bi bil vendar preveč viden črno-beli kliše junakov. Oba stojita izven političnega vozlišča, ki predstavlja osnovo drami. Le-ta se naslanja na zanimiv dogodek: v bolnici, ki je pod okupatorjevim nadzorstvom, operirajo na tihem ranjenega partizana. Zaradi sovražne intrige se zadeva razkrije, vendar operiranec preko mrtvašnice srečno pobegne v svobodo. Velika potenca osvobodilne misli je lepo izražena v vlogah in igri dr. Permetove, ilegalca Kostje in sestre Sefarine. Nasprotno plat pa predstavljajo bolniški kurat Klavora, bolniška sestra Kanizija in oportunistični šef bolnice dr. Ratek. Dr. Donat zaradi edinega interesa — poklicne dejavnosti in še obolele morale, ki jo ima na vesti njegova prijateljica — nima moč’ za aktivni poseg v osvobodilni boj. Dr. Romihovi pa so erotični kompleksi ter pravo meščansko ljubezensko’ izživljanje edini smisel vsega življenja. Vlogam so bili igralci s svojo izrazno zmogljivostjo še kar kos. Solidno podana podoba zvijačnega in prežavega Klavore (Milko Gregl) nas ni niti presenetila niti razočarala. Omenjeni igralec tokrat znova potrjuje dovolj odgovorno ustaljenost svoje kreativne moči. Dr. Romihova (Marjanca Osterlič-Dobnikar) ima obsežen izrazni register. Vloga »ji je ležala«, kakor pravimo v gledališkem jeziku. Skoda, da je nekajkrat za trenutek malo popustila Božo Slegl — dr. Donat ni bil po zahtevnosti in tehtnosti vloge postavljen pred nič manj težko nalogo. Odigral jo je dobro. Izostal bi lahko v posameznih detajlih izražen prevelik govorni in kreativni zanos. Tudi ostale osebe: pojavni primarij dr. Ratek (Niko Zupančič), ranjeni ilegalec Kostja (Slavko Cater), požrtvovalna aktivistka dr. Permetova (Tonka D er žil), sestra Kanizija (Pepca Vučajnk) in sestra Serafina (Milena Rožman), so bile podane točno in zadovoljivo. Pri nekaterih je bila nekoliko slabša govorna plat. Edino mladenič v uniformi vaške straže ni bil zaradi svoje močne in velike postave najbolj prepričljiv. Saj imamo v spominu na belogardiste v mislih ljudi manjše postave z velikimi francoskimi puškami. Realistična scena in režija (ravn. gimn. tov. Javornik) je solidna. V skromnih pogojih našega odra ni bilo mogoče storiti veliko več. Ves kolektiv se je potrudil in zato uspeh ni izostal. Delo je podano na dostojni ravni manjših amaterskih družin. Igra vseh posameznikov pa dokazuje, da se smejo Brežičani v prihodnje lotiti zahtevnejših odrskih del. reč za to, da bodo vsi skupaj kar največ prispevali k uspešni rasti delavske kulture. V deželi, kjer je delavski razred v večini, je to še posebno važno. Ni prav, da so ideološko vzgojo kot eno najvažnejših nalog, ki se postavljajo pred »Svobode«, prezrli Mislim, da se odgovorni tovariši v »Svobodi II« premalo zavedajo nevarnosti malomeščanske stihije, ki bi lahko začela prevladovati v društvu, če v njem ne bi bilo dovolj ideološko močnih ljudi, ki bi ji lahko nudili odpor. V društvu, kjer je premalo ideološke vzgoje, se kaj rado zgodi, da posamezniki zlorabijo kulturo v namene, ki so v navzkrižju s temeljnimi socialističnimi interesi naših delovnih ljudi Tovariši v »Svobodi« bi bili nepravični do sebe, če ne bi tega priznali. Zdi se mi, da so vzroki za to, da izobraževalna sekcija ni uspešno delala v upravnem odboru. Tudi sedaj ne smemo pričakovati posebnih uspehov na tem področju če bo za izvrševanje naloge, ki je pravzaprav najvažnejša, odgovarjala samo sekcija. Kaj morejo trije ljudje storiti na področju ideološke vzgoje članstva, če so edini, ki so odgovorni in se zanimajo za to delo? Pevski zbor je v svojem delu dosegel največje uspehe. Na tekmovanju pevskih zborov »Svobod« Slovenije v Velenju je dosegel prvo mesto, na tekmovanju v Kreki pa drugo Sedaj se pripravlja za samostojne koncerte, s katerimi se bo kmalu predstavil občinstvu Tudi dram- Se bolj bo treba delati DOBRO JE DELALA DRAMSKA SEKCIJA — KNJIŽNICO BO UPRAVLJALA »SVOBODA« — PRIREDILI BODO TEČAJ ZA MLADE KNJIŽNIČARJE Nedavno je imela sevniška »Svoboda« svoj redni letni občni zbor. Zbora se je udeležilo pre-cčj svobodarjev. Iz poročil povzemamo nekaj ugotovitev o delu društva. Pri društvu deluje dramske sekcija in Ljudska univer Nameravali so ustanoviti t; Glasbeno šolo. Okrajni ljudsk, odbor je v ta namen dal celo finančna sredstva. Ker pa za šolo niso mogli dobiti učnih moči, so omenjeni denar uporabili za nakup glasbil. Dramska družina je letos naštudirala igro »Kranjske komedijante*, s katero so nastopili v Sevnici in Brežicah. Gostovati bi morali tudi v Krmelju, žal pa bi bilo gostovanje zvezano s prevelikimi finančnimi izdatki. Društvo je letos organiziralo dve proslavi: dne 29. novembra in na Prešernov dan. Sedaj bodo ustanovili koordinacijski odbor, ki bo skrbel za proslave. V sestavi društva deluje tudi Ljudska univerza. Zal je univerza letos organizirala le ene predavanje. Predaval je poznani pedagog in poznavalec otrok, tov. Gustav Šilih. Morda drži, da Sevničani ne zahajajo kaj radi na predavanja. Vendar bo naloga univerze že letos, še bolj "•'i prihodnje leto, organizirati to takih predavanj, ki bodo dem posredovala raznovrstna . nanjo. Na občnem zboru so mnog govorili o ljudski knjižnici, ki so jo doslej upravljali mladinci. Sklenili so, da preide knjižnica pod upravljanje »Svobode*, ki bo vsekakor lahko bolj skrbela za nakup novih knjig. Priredili pa bodo tečaj za mlade knjižničarje. Delo društva v prihodnjem letu ne bo majhno. Treba bo vsekakor razviti celotno dejavnost in pripraviti čim več dobrih in kvalitetnih odrskih del in predavanj. Doseč t pa bodo morali, da se bo tudi godba na pihala vključila v društvo. Novoizvoljeni upravni odbor bo imel torej polne roke dela. -k- Zlata naroka v Hrastniku JosId Brinar: PIONIRSKI KOTIČEK Nadatievantel learatSM Lukanec in Lakotnik in Miško so stopili pred kraljev prestol ter sklenili mir, ki ga je moral Belin poplačati s svojim življenjem. In ovnove potomce morita in koljeta Miško in Lakotnik še za naših dni. kadar jim le prideta do živega. (Nadaljevanje sledi) Rešitev nagradne uganke iz 48. številke »Pokličite mi Mehkodlaka!« je zaukazal Miroljub, kajti bober Mehkodlak je bil kraljev pisar. Nabcncmu na dvoru ni teklo pero tako gladko kakor njemu in tudi važna pisma jc navadno lc on prebiral na glas. »Poglej, kakšna poročila nam je prinesel Belin!« je zapovedal kralj modremu pismouku, ko mu je izročil torbo s pismi. Mehkodlak jc odvozlal jermene, a hkrati sc jc silno zdrznil, Tresoč se kakor šiba na vodi je potegnil glavo umorjenega zajca lz torbe in zajecljal: »Joj joj, kakšna pisma so to! Gorje nam, gorje! To je Pla-hunova glava!« Kralj se je silno razjaril, dv'gnll grozeče svojo pest ter vzkliknil: »Oh, da bi te Imel v pesti, jaz bi ti pokazal, lažnjiv-ka tl grda!« In zarjovel je tako grozno da so vsi, kar jih je bilo zbranih od strahu odskočili. Silna besnost je prevzela bolehnega Mlroljuba in trepetaje Po vsem telesu se .1$ Izmučen sesedel na prestol. »O, da bi ne bil nikdar verjel tvojim besedam, hinavska Zvitorepka! Grdo. oh grdo sl ogoljufala svojega kralja!« Tako Jc vzdihoval kralj venomer. a ris Lukavec ga Je izkušal potolažiti, rekoč: »Cernu sl ženete to tako k srcu? Saj ■te vendar kralj in imate meč- no vojsko. Ni šment, da ne bi ugnali poniglave tolovajke!« Otožno se ozre kralj na poštenega risa, mu seže v desnico in pravi: »Oh, cenjeni vitez, ničvredna potepenka me je preslepila In sramotno zbeda-čila. Zapravil sem svojo kraljevo čast. Sam sebe sem opljuval. Svojo zveste, vdane prijatelje sem po krivici pahnil v nesrečo. Razžalil sem zaradi hinavke Zvitorepke celo svojega lastnega bratrana Miška. In ravno to me peče neznansko!« A gospod Lukavec odgovori: »Krivico je treba seveda popraviti. Ako ste, gospod kralj, svojega bratrana in pa Lakotnika ponižali, saj ju lahko spet povišate. A kot odškodnino za bolečine jima izročite ovna Belina! Saj je rogati hudobnež sam priznal, da je Plahunova smrt prlvzaprav le njegova zasluga. Kdor greši, naj tudi trpi! Ako se na ta način z Lakotnikom in Miškom spet sprijaznite, gremo vsi skupaj pred Hudo luknjo ter ujamemo pretkano rjavko. In kar ročno jo bomo obesili, da nas spet ne zbedačl s svojim nabrušenim Jezikom.« Lukavčcve odločne besede so Mlroljuba navdale a zadovoljstvom in pritrdil jim je, rekoč: »Prav rad se ravnam po tvojem nasvetu, cenjeni vitez, in te prosim, da mi hitro pokličeš oba gospoda semkaj! Zavzemata naj spet svoji častni službi in v kraljevem svetu naj sedita poleg mene! A v zadoščenje Jima izročim Belina, ki si ga naj privoščita, da laže pozabita svoje bolečine. In tudi vse druge živali naj 'se zbero, da jim pokažem, kako kralj časti Lakotnika In Miška!« In Lukavec Je čel v vozo, kjer sta ležala vkovana Miško in Lakotnik, ter jima je odpel železne zapestnice in rekel: »V imenu našega kralja vama prinašam, visoka gospoda, veselo vest, da sta svobodna. Miroljub je rekel vaju iskreno pozdraviti in vama povedati, da mu Je silno žal, ker sta pretrpela toliko sramote in ponižanja — po nedolžnem. Kot odškodnino za bolečine, ki sta jih morala prestati, pa vama podarja ovna Belina In ves njegov rod z otroki in otrok otroki vred od danes pa noter do konca sveta. Tako vama sporoča kralj tn vaju prosi, da sprejmeta njegovo milost!« Ko je ris umolknil, vpraša Lakotnik medveda: »Kaj pra- vite na to, junak Miško?« In medved odvrne: »Rajši se svobodno klatim po gozdu, kakor da bi dolgčas pasel tule v železju. Le kar h kralju pojdiva, pa sl bodimo spet prijazni!« Rešitev naše nagradne uganke iz 48. številke »Zasavskega tednika« se glasi: GNOJ. Žreb je prisodil prvo nagrado Alfredu ŽELEZNIKU, učencu 4. razreda osnovne šole, pošta Šoštanj pri Sevnici, ki mu bomo knjižno darilo zaradi oddaljenosti od Trbovelj poslali Po pošti — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Ladi ca Grčar, učenka II. a razreda osnovne šole, pošta Trbovlje II, Gimnazijska cesta 3a, ki naj ee oglasi v našem uredništvu, da ji izročimo knjižno darilo. Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki jih je žreb tokrat prezrl, za njihovo pošto in pozdrave iskrena hvala! Uredništvo Pred dnevi sta slavila svojo zlato poroko tov. Jože DOLINŠEK, star 78 let, in njegova žena MARIJA, roj. Drnovšek, stara 72 let. Stanujeta v Bobnu pri Hrastniku. Svoj lep življenjski jubilej sta oba zakonca prav zadovoljno praznovala, saj Je obema — tako sta sama pripovedovala — na ljudskem odboru občine Hrastnik tovariš Štromajer, ki je to pot zastopal odsotnega predsednika ljudskega odbora, izrekel ob tej elovesposti tako tople besede, da jih ne bosta nikdar pozabila. Prav iznena-dena sta bila tudi, ko ju je ljudski odbor mestne občine skupno z njunimi otroki ob tej priložnosti pogostil, za kar se oba prav toplo zahvaljuj eta. Vsa srečna sta se vračala domov, kjer so obema zlatoporočencc- ma sosedje postavili slavolok z napisom: »Vztrajajta v slogi še mnogo let!« Ta pazljivost sosedov pač dokazuje, da sta oba jubilanta v Svoji okolici splošno priljubljena. Doma sta se oba slavljenca ljubeznivim sosedom oddolžila v krogu svojih sorodnikov z dobro kapljico in jedačo. Tov. Jože Dolinšek je služboval pri hrast niškem rudniku 36 let, po vstopu v pokoj pa je z delom nadaljeval kot cestar še celih 15 let. Ob sklenitvi zakona sta si oba slavljenca postavila svoj dom v Bobnu, kjer sta preživela vse svoje življenje in kjer bivati še danes. Rodilo se jima je deset otrok, od katerih pa živi samo če pet hčera. Vnukov imata jubilanta enajst. Če človek posluša njune doživljaje, vidi, da jima je potekalo življenje v borbi in težavah. vendar sta trdno vztrajala In doživela v življenju tudi lepe dni. Oba zakonca sta še kar čila in zdrava, talko da se jima obeta kar lepa jesen njunega življenjakar jima tudi mi vsi želimo od srca. P. M. Tukaj odrežite! NAROČILNICA Nova nagradna uganka za naše pionirje Kako bi odgovorili, dragi pionirji in pionirke, na sledečo uganko: Grem hi vendar nimam nog, bijem, kažem, sem brez rok, nimam glave, a budim, štejem, kličem in starim. Ce boste našli odgovor na uganko, nam prinesite Odgovor ali pa nam ga pošljite po pošti do nedelje, 25 decembra opoldne. Tudi za rešitev te uganke bomo dali po odločitvi žreba dve knjižni nagradi. Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena tn priimka razred Sole. ki jo obiskujete ter pošto in kraj. kjer ste doma. . UREDNIŠTVO Naročam 1 izvod tednika »ZASAVSKI TEDNIK« na naslov: Ime in priimek:------------------------------------------ Poklic:__________________________________________________ Kraj: . Pošta: Časopis pošljite na gornji naslov od dne naprej. — Naročnino bom redno plačeval po položnici — osebno — četrtletno — polletno — celoletno vnaprej (nepotrebno prečrtajte!) Naročilnica velja do moje pismene odpovedi Usta. Dne . 195.. (lasiooiuin. pvopis) RStli!l@ .PO SVETU ______________J Zadnji dnevi so minili v znamenju zanimivih dogodkov Tu je treba omeniti predvsem volitve v Varnostnem svetu Strelska družina v rodeški Papirnici je delavna prihodnosti strelišče v Tekmovanje za pokal okraja Rudar : Breiice 1:0 (1:0) Tako slabe nogometne igre, bijanje. Edino zadovoljivo igro kot je bila v nedeljo, trbovelj- v enajstorici »Rudarja« je po-sko občinstvo pri domačem »Ru- kazal Kralj. ______ ^ dar ju« še ni videlo. Po konča- Sodnik Vanelli je sodil pre- Radečah “ o fiih tekmah v raznih krajih na- cej s’.abo. — Po tekmi je zastop- zgradili so- Ceprav je Strelska družina benim oknom so se često ustav- bližnji v Papirnici v Radečah še mlada ljali tako pionirji, ki tudi že dobno----------- . „ . . . —,------ — saj ne obstaja niti tri leta streljajo z zračno puško, kakor čemer je bil že govor na se- š®8a okraja, kjer je trboveljski njk OLO Trbovlje tov Karel — je izvedla letos že svoje tudi člani, ki so ugibali, kdo bo jah okrajnega strelskega odbo- Rudar«, zmagal na-har, roj. M vaar, 61 1. V ZAGORJU: Alojzija Sernec roj Rozina 59 l.i Amalija Maj-cen, roj. Jerman 74 l.i Anton Zorko, 64 l. Marija Vozelj, roj. Goršek, 66 l.i Janez Mervik, 63 I. Manja Kotar. roj. Sajovic 71 1 • Otmar Drnovšek 15 dni: Frtnc Moškon, 73 l.i Terezija Kolenc roj. Slapar 70 l.i Jože Smrkolj, fll) I , Tilk.: Pavlin 14 Int uro rr^tofaL 18 telo- GOSPODINJSKO POMOČNICO prednj'tka 18 telo- # Trbovlje sprejmem. Stanovanje in hrana pri družini Ponudbe pošljite upravi lista. NAPRODAJ POSE- V društvu ie 385 telovade-čih članov in 22 prednj kov tako da pride na 1 vadečih. Na društvenem javnem telovadnem nastopu je sodelovalo 372 telovadcev ali 90"/. vseg? Članstva. Na različnih društvenih tekmah (nam zn tenis streljanje z zračno puško tekmov nje pionirjev s skroji, tekmovanje v v? jah na orodju) ie sodelovalo 138 telovadcev. Društvo je sodelovalo na pokrajinskem zletu v Celju z 245 telovadečim:, na pokrajinskem zletu v Kopru pa s 13 telovedci ali skupno 63 */• vseh članov. Tekmovalo pe je n? pokraj n-«kem zletu v Celju 19 telovadcev tn na ostalih medrepubliški) tekmah 9 tekmovalcev. Na nastopih sosednih društev je sodelovalo 112 telovadcev društva Društvo je prredrlo pet telo-vadnlh akademij (od teh dve za šolsko mladino) n) katerih je nastopilo ekupil 430 telovadcev (povprečno 86 na 1 akademij ). (N’dalievanie sled-l 0§j