URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO VIII
28. novembra 1963
ŠTEVILKA 46
VSE
Okrajna skupščina Celje
507.	Odlok o spremembi namena in višine sredstev po proračunu okraja Celje za leto 1965
508.	Odlok o potrditvi zaključnega računa investicijskega sklada okraja Celje za leto 1962
509.	Odlok o spremembi odloka o rajonizaciji kmetijske proizvodnje v okraju Celje
510.	Odlok o rajonizaciji črnega ribeza na območju okraja Celje
Občinska skupščina Mozirje
511.	Odlok o člelovnem področju občinske skupščine in njenih svetov
512.	Poslovnik Občinske skupščine Mozirje
BINA
Občinska skupščina Slovenske Konjice
515. Odredba o višini plačila za osemenitev goved
Občinska skupščina Žalec
514.	Odlok o dopolnitvi odloka o proračunu občine Žalec za leto 1965
515.	Odlok o skladih za zavarovanje pred rizikom v trgovini s kmetijskimi živilskimi pridelki
516.	Pravila občinskega zdravstvenega investicijskega sklada Žalec POPRAVEK
507.
Okrajna skupščina Celje je po 97. členu zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61. 28-358/62, 53-716/62 in 13-185/63) in 26. členu statuta okraja Celje na seji dne 6. novembra 1963 sprejela
ODLOK
o spremembi namena in višine sredstev po proračunu okraja Celje za leto 1963.
1.. člen
Iz izdatkov po proračunu okraja Celje za leto 1963 (odlok o proračunu okraja Celje za leto 1963 — Uradni vestnik okraja Celje, št. 6-39/63) se izloči celoten razdelek 9 v znesku 119.660.000 din, kar je bilo odobreno za Okrožno sodišče Celje, Okrožno gospodarsko sodišče Celje ter Okrožno in Okrajno javno tožilstvo Celje z namenom, da se enaka sredstva za navedene organe določijo v odstotku udeležbe iz skupnih dohodkov I. dela proračuna. Od skupnih dohodkov I. dela se izloči 620,762.000 din. Izloči se v korist:
—	cestnega sklada	53.64	%
—	sklada za štipendije	0.40	%
—	sklada za postavitev Kajuhovega
spomenika	0.24	%
—	sklada borcev NOB	1.13	%
—	državnega organa Okrajne skupščine
Celje	25.31	%
— Okrožnega sodišča v Celju	12.62	%
— Okrožnega gospodarskega sodišča
v Celju	3.19	%
— Okrožnega in Okrajnega javnega tožilstva v Celju	3.47	%
2.	člen
Po izločitvi dohodkov v znesku 620,762.000 din in odbitku 10 % posebne rezerve v znesku 117,272.000 din ostane za proračunske izdatke znesek 852,406.520 din in se v mejah tega zneska spremeni namen in višina .posameznih postavk po novi klasifikaciji, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje s tem, da se 1. člen uporablja od
1.	januarja 1963.
Št. 400-27/63
Celje, dne 6. novembra 1963
Predsednik okrajne skupščine Peter Šprajc 1. r.
508.
Okrajna skupščina Celje je po 31. členu uredbe o družbenih investicijskih skladih (Uradni list FLRJ, št. 22-257/57, 6-65/56 dn 12-148/60) in 26. členu statuta okraja Celje na seji dne 6. novembra 1963 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa investicijskega sklada okraja Celje za leto 1962.
1.	člen
Potrdi se zaključni račun investicijskega sklada okraja Celje za leto 1962, ki izkazuje na dan 31. decembra 1962:
—	skupna sredstva	2.254,126.968	din
—	plasman sredstev	2.057,846.557	din
—	neizkoriščena sredstva in obvezno
rezervo	196,280.411	din
2.	člen
Zaključni račun sklada, sestavljen po banki, ki upravlja sklad, je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 400-26/63
Celje, dne 6. novembra 1963
Predsednik okrajne skupščine Peter Šprajc 1. r.
509.
Okrajna skupščina Celje je po 15., 17., 18. in 19. členu zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni list LRS, št. 40-171/57) na seji dne
6.	novembra 1963 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o rajonizaciji kmetijske proizvodnje v okraju Celje.
1- člen
V odloku o rajonizaciji kmetijske proizvodnje v okraju Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 15-162/58 in 12-122/60) se v 3. členu črtajo točke lb/3, 3a/3, 5b/l in 6a/4.
2.	člen
Rajonizaeija črnega ribeza v okraju Celje se določi s (posebnim odlokom.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva -objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 320-30/63
Celje, dne 6. novembra 1963
Predsednik okrajne skupščine Peter Šprajc 1. r.
510.
Po 1. členu temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi im škodljivci (Uradni list FLRJ, št. 26-292/54 in 25-771/61) in 26, členu statuta okraja Celje je Okrajna skupščina Celje na seji dne 6. novembra 1963 sprejela
ODLOK
o rajonizaciji črnega ribeza na območju okraja Celje.
1.	člen
Zaradi ribezove rje (Cronartium ribicola) je dovoljeno saditi črni ribez le na tistih območjih, kjer ni rajoniziran zeleni bor. Za to območje se štejejo vse katastrske občine v občinah Mozirje, Velenje, Žalec, Celje, Slovenske Konjice, Laško, Šentjur pri Celju, v občani Šmarje pri Jelšah vse katastrske občine razen Kunšperk, Žagaj in Križ, v občini Sevnica vse katastrske občine razen Kladje, Podgorje in Ledina, v občini Brežice vse katastrske občine razen Sela, Bojs-no, Vrbje, Zupelevec, Slogonsko, Kapele, Podvinje, Gaberje, Veliki Obrež, Jareslavec, Rakovce, Bukošek, Cerklje, Orešje, Bukovje, Sušica, Podgorje, Drenovec, Stara vas, Vitna vas, Pavlova vas, Silovec, Globoko (južni del do ceste Globoko—Bolsno), Sromlje (gozdni predel), v občini Krško vse katastrske občine razen Smednik, Veliki Podlog, Veliko Mraševo, Kostanjevica, Ostrog, Površje (južni del) in Leskovec (južni del -do ceste Leskovec—Brezje—-Senuše).
2.	člen
V mejah gojitvenih območij omega ribeza in zelenega bora določi prioriteto gojitve posebna okrajna komisija. Komisijo sestavljajo agronom, gozdar in predstavnik občine. Komisijo imenuje okrajni svet za kmetijstvo in gozdarstvo.
3.	člen
Na območjih, rajoniziranih za črni ribez, je gojenje te kulture dovoljeno na kompleksu, ki meri vsaj 0,50 ha in mora biti enkrat obnovljen. Poleg tega mora
biti na območju zbirnega centra kmetijske zadruge vsaj 5 ha obnovljenih površin črnega ribeza v dveh letih.
4.	člen
Zeleni bor, ki je v rajoniziranih območjih, je treba posekati.
5. člen
V rajoniziranih območjih ni dovoljeno saditi lenega bora.
6. člen
ze-
Ribezove nasade je treba obvezno najmanj dvakrat letno škropiti.
7.	člen
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo se pooblasti za izdajo navodil za izvajanje tega odloka.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Okraja Celje.
Št. 320-30/63-3/9
Celje, dne 6. novembra 1963
Predsednik okrajne skupščine Peter Šprajc 1. r.
511.
Občinska skupščina Mozirje je po 17, členu zakona o izvedbi ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10-91/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. oktobra 1953 sprejela
ODLOK
o delovnem področju občinske skupščine in njenih
svetov.
1.	člen
Dokler ne bo sprejet statut občine Mozirje se s tem odlokom določi, katere zadeve iz delovnega področja občinske skupščine opravlja skupščina na seji in katere zadeve njeni sveti.
2.	člen
Samo na svoji seji opravlja občinska skupščina tele zadeve, ki jih ne more opravljati po svojih organih :
1.	sprejme in spreminja statut občine,
2.	sprejme letni družbeni plan in perspektivni program razvoja občine,
3.	sprejema regionalni in urbanistični načrt,
4.	sprejema proračun in potrdi zaključni račun,
5.	ustanavlja delovne organizacije in občinske sklade ter sklepa o njihovem prenehanju,
6.	najema posojila in prevzema poroštva ter daje jamstva za posojila delovnih organizacij in skladov,
7.	sklepa o razpisu občinskega referenduma,
8.	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske Skupščine, sodnika za prekrške, sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča, imenuje in razrešuje tajnika občinske skupščine in predstojnike temeljnih upravnih organov ter daje soglasja k imenovanjem in razrešitvam drugih organov, skladno s predpisi,
9.	ustanavlja in odpravlja svete, odbomiške in druge komisije,
10.	imenuje in razrešuje člane občinskega dicsi-piinskega sodišča,
11.	voli in razrešuje tiste člane svetov, ki jih imenuje občinska skupščina in člane svojih odbor-niških in drugih komisij,
12.	sklepa o prenehanju mandatov odbornikov in razpisuje nadomestne volitve,
13.	daje dovoljenje za začetek kazenskega postopka oziroma odvzem prostosti svojemu odborniku,
14.	sklepa o gospodarsko upravnih ukrepih,
15.	sprejme svoj poslovnik in poslovnik odborniš-kih komisij,
16.	sklepa o višini stalne nagrade predsedniku in podpredsedniku občinske skupščine in o povra-olih .stroškov odbornikom, članom svatov in komisij,
17.	sprejema resolucije in daje priporočila ter smernice organom in organizacijam,
18.	sprejema svoj letni Okvirni program dela,
19.	razpravlja in sklepa o predlogih zborov volivcev,
20.	daje soglasja k notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organih uprave občinske skupščine,
21.	izdaja todloke in druge splošne predpise,
22.	opravlja druge zadeve, ki jih mora občinska skupščina po predpisih opravljati samo na seji.
3.	člen
Sveti občinske skupščine opravljajo na svojem področju vse poEitično-izvršilne zadeve iz delovnega področja občinske skupščine razen zadev iz izključne pristojnosti občinske skupščine (2. člen odloka) in zadev, ki so po posebnih predpisih v pristojnosti svetov občinske skupščine.
Sveti odločajo v upravnem postopku, samo če so za to pooblaščeni z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakonskega pooblastila ali z odlokom občinske skupščine.
Sveti zlasti:
1.	skrbijo, da se izvršujejo zakoni in drugi predpis1 državnih organov in da se izvršujejo predpisi, sklepi in smernice občinske skupščine;
2.	izdajajo odredbe in upravna navodila ter ukrepe za izvrševanje predpisov občinske skupščine, če jih skupščina za to pooblasti; odredbe im navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le, če so in kolikor so za to pooblaščeni;
3.	obravnavajo vprašanja iz svojega delovnega področja, dajejo smernice za delo ustreznim upravnim organom in nadzorujejo izvrševanje svojih sklepov;
4.	pripravljajo predloge odlokov in drugih splošnih predpisov, predloge priporočil, smernic in ukrepov, ki naj jih izda občinska skupščina;
5.	opravljajo družbeno nadzorstvo nad delom organizacij in zavodov na področju, za katerega je ustanovljen svet in dajejo priporočila;
6.	proučujejo poročila, analize in elaborate s svojega področja in na podlagi tega sprejemajo ustrezne sklepe;
7.	odločajo v premoženjsko-pravnih zadevah, nadzorujejo uporabo, in gospodarjenje s splošnim ljudskim premoženjem in družbenimi sredstvi ter odrejajo ali predlagajo potrebne ukrepe;
8.	najmanj enkrat letno obravnavajo delo in problematiko ustreznega občinskega upravnega organa;
9.	sprejimejo svoje okvirne letne programe dela;
10.	opravljajo druge politično-izvršilne zadeve po
predpisih in zadeve, ki jiih posebej prenese v pristojnost sveta občinska skupščina.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 010-31/63
Mozirje, dne 30. oktobra 1963
Predsednik Občinske skupščine Mozirje
ing. Branko Korber 1. r.
512.
Občinska Skupščina Mozirje je po 130. členu statuta občine Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti 30. oktobra 1963 sprejela
POSLOVNIK Občinske skupščine Mozirje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem poslovnikom se predpisuje postopek za delo Občinske skupščine Mozirje.
Poslovnik se uporablja za skupne seje obeh zborov občinske skupščine, smiselno pa se uporablja tudi za ločene seje vsaikega zbora.
2.	člen
Poslovnik obsega natančnejše določbe o delu skupščine, kolikor ni o tem določb v občinskem statutu. Poslovnik govori o 'kanistituliramju občinske skupščine, o pripravljanju gradiva za seje občinske skupščine, o sklicevanju sej, poteku sej in o izvrševanju sklepov občinske skupščine.
II.	KONSTITUIRANJE OBČINSKE SKUPŠČINE
3.	člen
Prvo sejo občinske skupščine skliče dotedanji predsednik. Ce je dotedanjemu predsedniku pred sklicanjem seje prenehal mandat, skliče sejo najstarejši odbornik.
Po ugotovitvi, da je prisotnih več kot polovica od skupnega števila odbornikov, predsednik prepusti nadaljnje vodstvo seje naj starejšemu odborniku, ki povabi vse ostale odbornike, da izroče potrdila o izvolitvi-
Odborniki, kd niso prišli na prvo sejo. morajo prinesti potrdilo o izvolitvi na prihodnjo sejo.
Nato izvolijo odborniki izmed sebe petčlansko verifikacijsko komisijo.
4.	člen
Verifikacijska 'komisija se takoj po izvolitvi sestane, izvoli predsednika in tajnika in pregleda potrdila o izvolitvi odbornikov ter preizkusi pravilnost njihove Izvolitve.
Verifikacijska komisija poda o svojem delu poročilo še na lati seji skupščine in predlaga potrditev ali razveljavitev posameznih mandatov.
Potrdila, ki so bila predložena šele na prihodnji seji, pregleda verifikacijska komisija na tej seji in stavi ustrezni predlog.
5.	člen
Po poročilu verifikacijske komisije odborniki razpravljajo in odločajo o njenih predlogih. V primeru
nejasnosti ali dvomljivosti opravi verifikacijska komisija potrebne poizvedbe in o tem poroča na prvi prihodnji seji.
Vsak odbornik ima vse pravice odbornika šele, ko je njegov mandat verificiran. Dokler o njegovi izvolitvi še ni odločeno, lima sicer pravico se udeležiti, seje skupščine, ne more pa glasovati o verifikaciji svojega mandata kakor tudi ne glasovati v drugih zadevah. Glede mandatov, ki niso bili verificirani na prvi seji, se mora opraviti verifikacijski postopek na naslednji seji.
Določbe tega poslovnika glede verifikacije se smiselno uporabljajo tudi glede verifikacije mandatov tistih odbornikov, ki so bili izvoljeni na ponovnih in nadomestnih volitvah s tem, da verifikacijski postopek izvede mandatno-imunitetna komisija občinskega zbora oziroma mandatno-imunitetna komisija zbora delovnih skupnosti.
6.	člen
Po potrditvi mandatov odbornikov podajo odborniki, katerih mandat je bil potrjen, pred skupščino tole slovesno izjavo:
»Izjavljam, da bom zvesto služil ljudstvu, da bom vestno in vdano izpolnjeval svoje dolžnosti lin da bom varoval čast občinskega odbornika in da bom, 'držeč se ustave in zakonov, varoval, razvijal in branil demokratične pridobitve narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije in da bom z vsemi svojimi močmi delal za zgraditev socializma, za napredek občine Mozirje, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije«.
Po ustni slovesni izjavi podpišejo odborniki njeno besedilo v posebnem zapisniku.
Odbornik ne more opravljati odbomiških pravic in dolžnosti dokler ne položi slovesne izjave.
7.	člen
Po položitvi slovesne izjave izvoli skupščina dva ovaritelja zapisnika, določi zapisnikarja in nato sklepa o določitvi nadaljnjega dnevnega reda.
8.	člen
Občinska skupščina izvoli na prvi seji predsednika občinske skupščine na predlog najmanj 10 odbornikov.
Predlog mora biti pismen in ga morajo podpisati vsi predlagatelji.
O predlogu se glasuje tajno.
9.	člen
Za predsednika občinske skupščine je izvoljen tisti kandidat, za katerega je glasovala absolutna večina odbornikov.
V primeru, da se glasovi razdelijo na več kandi-datijv tako, da nobeden ni dobil absolutno večino, se volitve ponovijo, dokler eden od kandidatov ne dobi absolutne večine.
10.	člen
Izvoljeni predsednik prevzame takoj po izvolitvi svojo funkcijo in nadaljnje vodstvo seje.
11.	člen
Izvolitev podpredsedniika se opravi na isti način, kakor to velja glede predsednika.
12.	člen
Na prvi seji izvoli občinska skupščina izmed sebe stalne odborniške komisije za dobo dveh let.
13.	člen
Izvolitev stalnih odbomiških komisij se opravi na podlagi pismenih predlogov, ki jih podpiše najmanj pet odbornikov.
Kandidatna lista mora imeti toliko predlogov, kolikor članov se izvali v posamezno komisijo.
Komisije se izvalijo z javnim glasovanjem.
Izvolitev se opravi z večino glasov navzočih odbornikov.
14.	člen
Predsednik in podpredsednik .občinske skupščine ter predsedniki svetov praviloma ne morejo biti člani stalnih odbomiških komisij.
15.	člen
Odborniške komisije delajo po posebnem poslovniku, ki ga predpiše občinska skupščina.
16.	člen
Praviloma se na prvi seji skupščine ustanove sveti in izvolijo vanje tisti člani, iki jih izvoli občinska 'Skupščina.
III.	SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
17.	člen
Za pripravo seje občinske skupščine skrbi predsednik občinske skupščine s pomočjo tajnika občinske skupščine.
Vsaka zadeva, ki se predloži na sejo občinske skupščine, mora biti predhodno obravnavana na seji pristojnega sveta 'Oziroma odborniške komisije, ki mora podati ustrezen predlog, o katerem se sklepa na seji skupščine.
Gradivo za sejo se zbira pri tajniku občinske skupščine. Gradivo mora biti podrobno pripravljeno in za vsako zadevo je treba sestaviti poročilo in predlog. V gradivu morajo biti zabeleženi vsi predhodni sklepi pristojnih svetov in komisij.
Gradivo za sejo dostavljajo tajništvu starešine temeljnih upravnih organov, ki so odgovorni za pravočasno in kompletno urejene spise.
Zbrano gradivo predloži tajnik občinske skupščine predsedniku, ki ga prouči in nato določi datum seje in predlog dnevnega reda.
Samo Izjemama uvrsti predsednik v predlog dnevnega reda nujno zadevo, o kateri ni sklepal niti svet niti komisija, če so podani utemeljeni razlogi za tako izjemo.
Ce obsega zadeva predlog za sprejem odloka ali drugega splošnega pravnega predpisa, mora gradivo obsegati tudi pripraviljen osnutek takega predpisa, ki se mora priložiti vabilu za sejo občinske skupščine. Osnutku predpisa je treba priložiti podrobno obrazložitev zakaj je potrebno sprejeti predlagani pravni predpis.
Osnutke predpisov sestavljajo starešine upravnih organov v sodelovanju s pravno službo občinske uprave.
18.	člen
Seje občinske skupščine sklicuje predsednik po potrebi in skladno s sprejetim delovnim programom skupščine.
Vabilo na sejo mora biti pismeno in v njem mora biti naveden kraj, dan in ura seje in predlog dnevnega reda. Predlogu dnevnega reda mora biti priložena obrazložitev posameznih točk dnevnega reda, osnutki splošnih pravnih predpisov, izvlečki poročil, ki 'bodo podana na seji, predlog sklepov, sprejetih na prejšnji seji in po potrebi še drugo gradivo.
Vabilo se mora dostaviti najmanj 5 dni pred sejo.
Ce določeno gradivo iz utemeljenih razlogov ni moglo biti dostavljeno Skupno z vabilom, se mora po-
slati naknadno, samo izjemoma pa se sme razdeliti udeležencem seje neposredno pred začetkom seje.
Na sejo ise vabijo vsi odborniki, kakor tudi poslanci republiške in zvezne skupščine, občinski komite ZKS Mozirje, občinski odbor SZDL Mozirje, občinski odbor ZMS Mozirje, občinski sindikalni svet in po potrebi tudi drugi organi ter predsedniki svetov, ki niso odborniki.
O seji se obvesti tudi Okrajna skupščina Celje, predstavniki tiska in predstojniki občinskih temeljnih upravnih organov. Visi ti se lahko udeležijo seje, obvezno se pa seje morajo udeležiti predstojniki občinskih temeljnih upravnih organov.
V posebnih primerih, žlasti če gre za seje zbora delovnih skupnosti, določi predsednik komu se razen omenjenih še pošlje vabilo.
Vabilo se objavi tudi na občinski razglasni deski.
19.	člen
Odborniki in predsedniki svetov imajo pravico pred sejo pregledati spise in drugo gradivo, ki bo obravnavano na seji.
20.	člen
Sejo vodi predsednik oziroma podpredsednik občinske skupščine.
Če zaseda kak zbor ločeno, vodi sejo odbornik, ki ga za določeno obdobje vnaprej izvoli dotični zbor.
Predsednik začne, prekinja in zaključi sejo, ugotavlja navzočnost, vodi sejo, skrbi za red in mir na seji, sprejema predloge na seji, daje na seji besedo, skrbi za dodatke (amandmaje) k predlogom v toku razprave, daje predloge in dodatke na glasovanje in v primeru potrebe ugotavlja njihovo formulacijo, ugotavlja in razglaša izid glasovanja in sploh skrbi za izvajanje določb zakona, statuta in poslovnika.
21.	člen
Po ugotovitvi sklepčnosti izvoli skupščina izmed odbornikov dva overitelja zapisnika in določi zapisnikarja. Zapisnikar je praviloma tajnik občinske skupščine.
Na zahtevo odbornika se mora prečitati zapisnik prejšnje seje, če se odbornik ne strinja oziroma zadovolji s poročilom o izvršitvi sklepov.
Nato sklepa občinska skupščina o predlaganem dnevnem redu.
Dokler dnevni red ni sprejet, pa tudi že pred samo sejo lahko vsak odbornik predlaga dopolnitve in Spremembe dnevnega reda. O tem sklepa skupščina in določi ali se dnevni red v smislu predloga dopolni oziroma spremeni.
Samo izjemama se lahko predlaga v posebno utemeljenih primerih dopolnitev oziroma sprememba že odobrenega dnevnega reda.
22.	člen
Seje občinske skupščine so javne. Samo v primeru, da to zahtevajo splošne koristi, lahko skupščina sklene, da je iseja ali njen del tajen,
23.	člen
Če se ugotovi, da seja ni sklepčna, jo predsednik preloži na določen dan in uro ter objavi, da velja za prihodnjo sejo isti dnevni red. V takem primeru se preložitev seje Objavi na primeren način.
Če nastopi nesklepčnost med samo sejo, se seja preloži in se na prihodnji seji obravnava nadaljnji del dnevnega reda.
24.	člen
Predsednik vodi sejo po sprejetem dnevnem redu, dokler ni dnevni red izčrpan.
Predsednik skrbi, da seja poteka po določbah poslovnika.
Predsednik lahko sejo po potrebi za krajši čas prekine.
Seja se ne sme zaključiti, dokler ni izčrpan sprejeti dnevni red. Če dnevni red ne more biti izčrpan dotičnega dne, se seja prekine in skupščina določi, kdaj se bo nadaljevala.
Predsednik zaključi sejo, ko je dnevni red izčrpan ali če skupščina ni več sklepčna ali če se delo iz drugih razlogov ne more niti po prekinitvi seje nadaljevati.
25.	člen
Na seji smejo sodelovati v razpravi in glasovati samo odborniki. Vse ostale osebe lahko samo sodelujejo v razpravljanju, ne morejo pa glasovati. V razpravi sodeluje tudi tajnik občinske skupščine.
Starešine temeljnih upravnih organov in drugi strokovnjaki, ki prisostvujejo sejam, podajo na vabilo predsednika s ipristankom skupščine svoje poročilo in mnenje.
Ostale osebe, ki jih povabi skupščina, smejo s pristankom skupščine na seji govoriti o zadevi, zaradi katere so bile vabljene.
26.	člen
Predloge, o katerih sklepa skupščina, imajo pravico podati odborniki kot poedinci, komisije, sveti in predsednik občinske skupščine.
Predlogi se podajo praviloma pismeno in se izročajo pred sejo predsedniku občinske skupščine oziroma tajniku občinske skupščine, na sami seji pa predsedniku občinske skupščine.
27.	člen
V začetku razprave poda poročilo in predlog poročevalec sveta oziroma komisije in ga obrazloži. Predsednik sveta, poročevalec oziroma predsednik skupščine ima pravico, da obrazloži poročilo in poda mnenje. Zatem govorijo drugi odborniki in ostali udeleženci seje.
Predlog in poročilo -ni treba čitati v celoti na seji skupščine, Če je bil dostavljen že pred sejo odbornikom in se skupščina strinja s tem, da čitanje ni potrebno.
O predlogih se razpravlja praviloma istočasno v načelu in v podrobnostih. Predlagatelj lahko predlog umakne, dokler se o njem ne glasuje in ne sprejme sklep.
Če se predlog umakne, se o predlogu ne razpravlja več. Umaknjeni predlog se na isti seji ne more več obravnavati.
28.	člen
Razprava o predlogih splošnih pravnih predpisov poteka istočasno v načelu in podrobnostih. Po končani razpravi se glasuje o vsakem predlogu v celoti.
Izjemoma se lahko po sklepu skupščine predlog obravnava najprej načelno, nato pa podrobno. Najprej se obravnava in glasuje načelno. Če predlog v načelu ni sprejet, odpade obravnava o podrobnostih. Če je predlog v načelu sprejet, se preide na podrobno razpravo.
29.	člen
Zaradi spremembe in dopolnitve predlogov, ki so na dnevnem redu, se lahko predlagajo dodatki (aman-damaji) tako dolgo, dokler ni dana zadeva na glasovanje.
Dodatek se šteje kot sestavni del predloga.
Predlagatelj lahko dodatek umakne (28. člen).
O dodatku se mora izjaviti predsednik občinske skupščine oziroma predsednik ali poročevalec pr isto j-
nega sveta oziroma komisije in predlagatelj predloga, razen če je predlagatelj sam predlagal dodatek. Če navedene osebe z dodatkom soglašajo, je dodatek sestavni del predloga.
30.	člen
Nihče ne more govoriti na seji, predno ne zahteva in ne dobi besedo od predsednika. Predsednik daje besedo po vrsti, kakor se govorniki priglašajo, kolikor poslovnik ne določa drugače. Priglasitev je lahko pismena ali ustna. Predsednik lahko da besedo tajniku občinske skupščine, predsednikom pristojnih svetov in poročevalcem pristojnih komisij kadarkoli jo zahtevajo. Odborniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda mora dati predsednik skupščine besedo takoj, ko jo ta zahteva, vendar govor ne sme trajati več kot pet minut in predsednik ne more dati besedo o istem vprašanju še drugemu odborniku. Predsednik da nato pojasnilo. Če se odbornik s pojasnilom ne zadovolji in še dalje trdi, da je bil kršen poslovnik ali dnevni red, zahteva predsednik od skupščine, da brez razprave o tem odloči.
Odbornik, ki zahteva besedo, da bi popravil izjavo, ki je bila napačno razumljena •in je bila vzrok nesporazumu ali hoče dati potrebno posebno pojasnilo, dobi besedo takoj, ko konča svoj govor govornik, ki je izzval ta popravek oziroma pojasnilo, vendar govor ne sme trajati več kot pet minut.
Govornik sme govoriti samo o zadevi, ki se obravnava.
Razen predsednika ne sme nihče prekinjati govornika ali ga opominjati k redu.
Nihče -ne sme govoriti o isti zadevi na dnevnem redu več kot enkrat, razen če to dovoli skupščina. Izjemoma lahko po potrebi o isti zadevi govori tudi večkrat predsednik in tajnik skupščine, predsedniki svetov, poročevalci in predlagatelji.
Skupščina lahko na predlog predsednika skupščine ali kakega drugega odbornika sklene, da se v posebno upravičenih primerih omeji trajanje govorov.
Obravnavo posameznega predloga zaključi predsednik, ko ugotovi, da ni več priglašenih govornikov.
31.	člen
O vsakem predlogu se glasuje.
Predsednik daje predloge in dodatke na glasovanje in -skrbi zlasti, da se pojasni, za kateri predlog oziroma dodatek se glasuje in po potrebi pred glasova- • njem ugotovi formulacijo. Če kdo ugovarja formulaciji, odloči o tem skupščina. Če je več predlogov oziroma dodatkov, o katerih je treba glasovati, določi vrstni red glasovanja predsednik, v primeru spora pa skupščina. Pri tem velja načelo, da se najprej glasuje o tistem predlogu, ki se po svoji sestavi oziroma vsebini najbolj oddaljuje od prvotnega predloga, nato o predlogu, ki gre za tem, da se predlog komisije ali sveta odkloni, nato pa o predlogu komisije oziroma sveta in o predlaganih dodatkih. Nato se glasuje o drugih predlogih in to po vrsti kakor so po svoji vsebini najbližji predlogu sveta ali komisije.
O vsakem predlogu se glasuje ločeno, kolikor niso po svoji vsebini istovetni.
Najprej se glasuje o dodatkih, nato pa o predlogih, ki se nanašajo na dodatke. O dodatkih se glasuje -po vrstnem redu, kakor so bili predloženi, upoštevajoč pri tem načela, ki se nanašajo na predloge.
Tajno se glasuje:
1.	če to določa kakšen predpis;
2.	če se volijo osebe in -sta predlagana dva ali več kandidatov ali kandidatne liste;
3.	če to sklene skupščina.
V ostalih primerih se glasuje javno in sicer z dviganjem rok ali poimensko.
Praviloma se glasuje z dviganjem rok, poimensko pa se glasuje, če je ta način posebej predpisan ali če to sklene skupščina ali če glasovanje z dviganjem rok verjetno ne bi dalo zanesljivega rezultata.
Poimensko se glasuje tako, da se odbornike kliče po imenu in da nato izjavijo, da glasujejo »za«, »proti«, ali pa, da se vzdržijo glasovanja.
Tajno se glasuje z listki enake velikosti, barve in oblike.
Poklicani odbornik glasuje tako, da spusti dvakrat prepognjen listek v skrinjico, ki stoji pred -predsednikom. Glasove -štejeta dva odbornika, ki ju določi na predlog predsednika ali drugega odbornika skupščina. Po končanem glasovanju in ugotovitvi izida glasovanja uničita glasovnice odbornika, ki sta štela glasove.
Predsednik razglasi koliko odbornikov je glasovalo za predlog, koliko proti in koliko -se jih je vzdržalo glasovanja. Izid glasovanja se razglasi takoj na isti seji.
32.	člen
Predlog je sprejet in postane pravnoveljaven sklep skupščine, če je zanj glasovala večina odbornikov, razen kadar je predpisana posebna večina.
•Sprejetje, sprememba in dopolnitev občinskega statuta se mora izvršiti s poimenskim glasovanjem z absolutno večino vseh odbornikov.
V primeru, da je pri glasovanju število glasov »za« in »proti« enako, je predlog zavrnjen oziroma ni sprejet.
Če se volitve vršijo posamezno ali po kandidatnih listah velja, da je izvoljen tisti kandidat ali lista, ki je dobila večino glasov navzočih odbornikov. Če noben kandidat ali lista ni dobila večine, se glasuje ponovno. Če se tudi pri ponovnem glasovanju ne doseže večina, se preložijo volitve na prihodnjo sejo in se šteje, da nihče ni izvoljen, kolikor se takoj ne vloži nov predlog.
33.	člen
Samo predsednik ima pravico in dolžnost skrbeti za red na seji skupščine.
Predsednik opomni odbornika, ki moti red in uporablja neprimerne izraze ali krši določbe poslovnika.
Če odbornik kljub opominu še dalje moti red, ga lahko skupščina na predlog predsednika odstrani začasno s seje.
Odbornik, zoper katerega se predlaga odstranitev s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano. Če se temu upre, predsednik prekine sejo in poskrbi za odstranitev-
Če moti red na seji kdo od ostalih udeležencev ali od iposlušailcev, ga predsednik opomni oziroma mu ukaže, da se takoj odstrani iz sejne dvorane.
34.	člen
Nihče ne sme -priti na sejo z orožjem ali nevarnim orodjem razen oseb, ki nosijo orožje po svoji službeni dolžnosti in jih je -pozval -predsednik Skupščine.
Poslušalcem je dovoljeno -prisostvovati seji samo na prostoru, .ki je za to določen.
Ako več poslušalcev moti red, lahko predsednik odredi, da se vsi poslušalci odstranijo iz sejne dvorane.
35.	člen
Če skupščina sklene, da bo -seja tajna, pozove predsednik vse osebe, ki nimajo pravice prisostvovati tajni seji, da se takoj odstranijo iz sejne dvorane.
36.	člen
Sejo zaključi predsednik:
1.	ko je dnevni red izčrpan;
2.	če se ugotovi, da ni več sklepčnosti;
3.	če se seja zaradi nereda ali iz drugih utemeljenih razlogov ne more nadaljevati niti po kratki prekinitvi.
Če dnevni red še ni izčrpan, lahko predsednik s pristankom skupščine preloži sejo in določi dan nadaljevanja seje z istim dnevnim redom.
37.	člen
O vsaki seji se piše zapisnik, ki mora vsebovati:
1.	kraj in čas seje;
2.	ime predsednika, overiteljev zapisnika in zapisnikarja;
3.	imena in število navzočih odbornikov in ostalih vabljenih oseb;
4.	dnevni red;
5.	kratek potek seje, predloge in važnejše izjave, kratko vsebino zadeve, o kateri se je razpravljalo, imena govornikov z dostavkom -ali so govorili za predlog ali proti predlogu, izjave za katere so zahtevali odborniki izrecno, da se vnesejo v zapisnik, kakor tudi sklepe seje;
6.	kar skupščina posebej sklene, da se vpiše v zapisnik.
Na seji se delajo tudi stenografski zapiski, po potrebi pa se seja snema na magnetofonski trak, da se olajša sestava zapisnika.
Govori odbornikov, poročevalčev in drugih oseb se praviloma vpišejo v zapisnik.
Zapisnik se sestavi takoj po končani seji.
Zapisnik podpišejo predsednik skupščine in dva overitelja zapisnika. En izvod zapisnika se pošlje takoj Okrajni skupščini Celje.
38.	člen
O zapisniku sej se odborniki -obveščajo s seznamom sklepov, ki .se priloži vabilu na prihodnjo sejo in s poročilom o -izvršitvi sklepov prejšnje seje.
Vsak odbornik ima pravico, da -stavlja pripombe k zapisniku prejšnje seje. Če predsednik ne sprejme pripomb, sklepa o tem skupščina brez razprave. Sprejete pripombe se vpišejo v zapisnik seje, na kateri so bile sprejete.
39.	člen
41. člen
Vse sklepe, ki jih sprejme občinska skupščina na svoji seji, je treba izdati v pismeni obliki.
V vsakem spisu je treba zabeležiti sprejeti sklep skupščine.
Tajnik občinske skupščine skrbi, da se vsi splošni pravni predpisi objavijo na občinskih razglasnih deskah in v Uradnem vestniku okraja Celje.
Skupščinska pisarna vodi vse delo v zvezi s pripravo sej, vodenjem zapisnika sej, izvršitvijo sklepov, vodi zbirko zapisnikov, zbirko pravnih predpisov in zbirko letnikov Uradnega ves-tnika okraja Celje.
IV.	KONČNA DOLOČBA 42. člen
Ta poslovnik velja od dneva sprejetja.
Št. 011-32/63
Mozirje, dne 30. oktobra 1963
Predsednik Občinske skupščine Mozirje
ing. Branko Korber 1. r.
513.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinske skupščine Slovenske Konjice je po 2. točki odredbe o okvirni tarifi za osemenjevanje goved (Uradni list LRS, št. 11-49/59 in 23-218/63) in 1. členu odloka o pavšalnem plačevanju in izvajanju službe osemenjevanja goved na območju občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 9-68/63) na seji dne 24. oktobra 1963 izdal
ODREDBO
o višini plačila za osemenitev goved
1.
Plačilo za prvo osemenitev krav in nad eno leto starih telic (umetno ali naravno) oziroma za dve nadaljnji, če se plamenica po prvi ni obrejila. znaša 1.500 din.
2.
Odborniki in druge osebe, ki imajo pravico govoriti na seji, lahko postavljajo predsedniku vprašanja bodisi ustno ali pismeno.
Vprašanja se lahko -postavljajo pismeno še pred sejo, na sami seji pa pismeno ali ustno.
Na vprašanja je dolžan odgovoriti predsednik skupščine oziroma predsednik ustreznega sveta ustno ali pismeno na isti seji ali na prvi prihodnji seji.
Po odgovoru lahko izjavi tisti, ki je vprašanje posta vil ali je z odgovorom zadovoljen" ali ne.
Ustna vprašanja se ne morejo postavljati v zvezi z dnevnim redom šele takrat, ko je dnevni red izčrpan.
40.	člen
Ker ima vsak občan pravico, da vlaga pismene ali ustne prošnje in pritožbe na občinsko skupščino, mora o tem na seji skupščine poročati komisija za prošnje in pritožbe, ki da svoje mišljenje in priporočila oziroma sporoči, da se bo zadeva predložila drugemu pristojnemu organu.
Če komisija meni, da prošnje in pritožbe ni potrebno obravnavati na seji skupščine, jo sama reši in o tem obvesti stranko. V vsakem primeru je treba stranko obvestiti o rešitvi oziroma odstopitvi prošnje ali pritožbe.
Zneske plačajo lastniki oziroma rejci krav in nad eno leto starih telic vsako leto vnaprej pavšalno po določbah odloka o pavšalnem plačevanju in izvajanju službe osemenjevanja goved na območju občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 9-68/63).
3.
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 38-43/63-2
Slovenske Konjice, dne 24. oktobra 1963
Predsednik Občinske skupščine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
Predsednik
Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo
ing. Alfonz Selih 1. r.
514.
Občinska skupščina Žalec je po 14. in 97. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59. 23-388/61,
52-767/61, 28-398/62, 53-716/62 in 13-185/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 10. oktobra 1963 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o proračunu občine Žalec za leto 1963.
1.	člen
Za 2. členom odloka o proračunu občine Žalec za leto 1963 (Uradni vestnik okraja Celje, št. 42-482/63) se doda 2. a člen, ki se glasi:
Dohodek iz prometnega davka na hmelj letnika 1963, ki pripada občini Žalec, se prepusti v celoti okrajnemu skladu za pospeševanje kmetijstva v okraju Celje.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 402-10/63
Žalec, dne 10. oktobra 1963
Predsednik Občinske skupščine Žalec
Tone Delak 1. r.
515.
Občinska skupščina Žalec je na podlagi 106. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62. 53-716/62 in 13-185/62) v zvezi s
3.	členom zakona v skladih rizika pri trgovskih podjetjih, ki trgujejo s kmetijskimi živilskimi pridelki (Uradni list FLRJ, št. 13-182/63) in po 26. členu statuta občine Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 7. novembra 1963 sprejela
ODLOK
o skladih za zavarovanje pred rizikom v trgovini s kmetijskimi živilskimi pridelki.
1.	člen
Da se ustvarijo ugodnejši materialni pogoji za redno preskrbo prebivalcev z zelenjavo, sadjem in drugimi kmetijskimi živilskimi pridelki, ki jih določajo predpisi, imajo trgovska podjetja sklade za zavarovanje pred rizikom v trgovini s kmetijskimi živilskimi pridelki pod imenom »sklad rizika v trgovini« (v nadaljnjem besedilu »sklad«),
2.	člen
Dohodek sklada je 1 % celotnega dohodka, doseženega s prodajo kmetijskih živilskih pridelkov v letu 1963.
Za leto 1964 in nadalje odvajajo trgovska podjetja v svoj sklad 2 % celotnega dohodka, doseženega s prodajo kmetijskih pridelkov.
3.	člen
Trgovska podjetja plačujejo iz svojega sklada 50 % sredstev v skupni sklad za zavarovanje pred rizikom v trgovini s kmetijskimi živilskimi pridelki.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 402-9/63-3
Žalec, dne 7. novembra 1963
Predsednik Občinske skupščine Žalec
Tone Delak. 1. r.
516.
Občinska skupščina Žalec je po 7. členu odloka o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada (Uradni vestnik okraja Celje, št. 54-533/61) v zvezi s 116. členom splošnega zakona o organizaciji zdravstvene službe (Uradni list FLRJ, št. 45-585/60, 9-86/61 in 22-274/62) na predlog upravnega odbora tega sklada na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 7. novembra 1963 predpisala
PRAVILA
občinskega zdravstvenega investicijskega sklada Žalec.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občinski zdravstveni investicijski sklad (v nadaljnjem besedilu: »sklad«) je ustanovljen z odlokom o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada (Uradni vestnik okraja Celje, št. 54-533/61).
Sklad je izključno namenski.
Sredstva .sklada se uporabljajo za dotacije ali posojila zdravstvenim zavodom v občini v namene, določene v 3. členu odloka o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijiskega Sklada.
Sredstva sklada, ki izvirajo iz amortizacije zdravstvenim zavodom, se smejo uporabljati samo kot posojilo za gradnjo in opremo zdravstvenih zavodov.
Iz drugih sredstev sklada se smejo dajati zdravstvenim zavodom izjemoma tudi začasna posojile za obratna sredstva za izvajanje preventivnih ukrepov, ki so splošnega pomena, za znanstveno raziskovalna dela in za strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev.
2.	člen
Sklad je pravna oseba in za svoje obveznosti odgovarja izključno samo s svojimi Sredstvi,
3.	člen
Sklad zastopa pred državnimi organi, zavodi in organizacijami in v pravnih razmerjih nasproti posameznim fizičnim in pravnim osebam predsednik upravnega odbora.
Predsednik upravnega odbora sme pooblastiti drugega člana odbora, da zastopa Sklad v posameznem primeru.
II.	SREDSTVA SKLADA
4.	člen
V	sklad se stekajo sredstva, ki jih našteva 4. člen odloka o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada.
5.	člen
V	primeru, da organi, zavodi in organizacije Vložijo v sklad sredstva z določenim namenom, sklene sklad z vlagatelji pismeno pogodbo.
Pogodba mora vsebovati predvsem ime oziroma naziv pogodbenih strank, višino meška, ki se vlaga in pod kakšnimi pogoji ter v kakšne namene se vlagajo sredstva.
6.	člen
Sredstva sklada se nalagajo na poseben račun pri Narodni banki, podružnici Žalec.
Sredstva sklada, ki se ne porabijo v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto.
Posojilrio službo in administrativne zadeve za sklad opravlja Narodna banka, podružnica Žalec.
7.	člen
Sklad ima skupno rezervo, v katero se steka letno 5 % od lastnih dohodkov, dokler rezerva ne doseže zneska 200.000 dim.
III.	NAČIN IN POGOJI RAZPOLAGANJA S SREDSTVI SKLADA
8.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo za naslednje namene :
1.	za gradnjo, razširitev in opremo zdravstvenih za vodo na območju občine Žalec;
2.	za znanstveno raziskovalno delo, ki se opravlja v interesu in korist občinske zdravstvene službe in prebivalstva v občini Žalec in za strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev;
3.	za preventivne zdravstvene ukrepe splošnega pomena, ki so neposredno v korist prebivalstva občine Žalec.
9.	člen
Sredstva sklada se zbirajo in uporabljajo na podlagi finančnega načrta. Načrt sestavi upravni odbor sklada za vsako koledarsko leto.
Finančni načrt se predloži Narodni banki, podružnici Žalec, en izvod pa oddelku za finance Občinske skupščine Žalec.
O delitvi sredstev iz sklada odloča upravni odbor v okviru finančnega načrta.
10.	člen
O posojilih in dotacijah iz sklada sklepa in odloča upravni odbor. Upravni odbor sklada je dolžan skleniti s koristniki sredstev sklada pismeno pogodbo o namenskem koriščenju sredstev, o sankcijah za nenamensko uporabo sredstev in o drugih pravicah ter dolžnostih koristnikov.
11.	člen
Odplačevanje posojila se vrši v anuitetah in sicer v letnih, polletnih, pa tudi v enakih mesečnih obrokih.
12.	člen
Rok za vračilo posojila im višino obrestne mere določi upravni odbor sklada.
IV.	UPRAVLJANJE SKLADA
13.	člen
Upravni odbor opravlja te-le naloge:
1.	sprejema in dopolnjuje pravila sklada in jih predloži občinski skupščini v potrditev;
2.	sklepa o programu in finančnem načrtu sklada in ju predloži občinski skupščini v potrditev;
3.	sklepa o zaključnem računu in ga predloži občinski skupščini v potrditev;
4.	določa višino in način uporabe sredstev, ki se dajejo iz sklada ter nadzorujejo njihovo uporabo;
5.	opravlja vse druge zadeve, ki spadajo v njegovo pristojnost po teh pravilih in drugih predpisih.
14.	člen
Zaključni račun sklada se mora predložiti občinski skupščini v potrditev najkasneje do 31. marca naslednjega leta.
15.	člen
Upravni odbor se sestavi po določbah 5. člena odloka o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada.
Mandatna doba traja 2 leti.
16.	člen
Upravni odbor si na svoji prvi seji izvoli iz svoje srede predsednika.
Občinska skupščina in drugi zavodi in organizacije, ki so delegirali določeno število članov v upravni odbor, lahko člane razrešijo tudi pred potekom mandatne dobe in imenujejo oziroma delegirajo druge člane, če le-ti niso izvrševali zadovoljivo svojih dolžnosti. Iz istih razlogov lahko razreši občinska skupščina celoten upravni odbor.
Člani upravnega odbora opravljajo svoje funkcije tudi po preteku mandatne dobe do imenovanja novega odbora.
Če se izprazni mesto člana upravnega odbora, je upravni odbor dolžan o tem obvestiti oddelek za družbene službe občinske' skupščine, ki poskrbi za imenovanje novega člana.
17.	člen
Upravni odbor posluje po zakonih in drugih predpisih ter po teh pravilih. Za svoje delo je odgovoren občinski skupščipi.
18.	člen
Upravni odbor dela in sklepa na sejah, ki se sklicujejo po 'potrebi, najmanj pa enkrat v treh mesecih.
19.	člen
Seje sklicuje in vodi predsednik upravnega odbora. Če je predsednik odsoten, ga nadomešča član upravnega odbora, ki ga določi upravni odbor. Predsednik je dolžan sklicati sejo na zahtevo polovice članov upravnega odbora in na zahtevo predsednika občinske skupščine.
20.	člen
Seja upravnega odbora je sklepčna, če je navzoča vsaj polovica vseh članov.
Sklepe sprejema upravni odbor z nadpolovično večino navzočih članov odbora.
21.	člen
Član upravnega odbora je izključen od glasovanja, kadar se rešuje vprašanje delitve sredstev organizaciji ali zavodu pri katerem je ta član zaposlen.
22.	člen
Upravni odbor lahko vabi na svoje seje tudi predstavnike in strokovnjake gospodarskih in družbenih organizacij, kakor tudi upravnih organov, ki pa imajo v takem primeru le posvetovalni glas.
23.	člen
O sejah upravnega odbora se vodi zapisnik.
Na zahtevo članov upravnega odbora se mora v zapisnik vpisati njihovo ločeno mnenje.
Sejne zapisnike podpišeta predsednik in zapisnikar. En izvod zapisnika se mora dostaviti najpozneje 5 dni po seji oddelku za družbene službe občinske skupščine-
24.	člen
Upravni odbor ima lahko posebnega tajnika, kolikor ne opravlja tajniških poslov član upravnega odbora. Tajnika določi tajnik občinske skupščine. Tajnik opravlja posle zapisnikarja in druge tajniške posle.
Pravice in dolžnosti pos.ebnega tajnika se določajo po predpisih, ki veljajo za občinske uslužbence.
25.	člen
Člani upravnega odbora so odgovorni po splošnih predpisih za škodo, ki jo povzroče skladu s svojim delom.
26.	člen
Za podpisovanje listin pooblasti upravni odbor sklada potrebno število članov upravnega odbora. Listine finančnega značaja podpisujeta vedno po dva podpisnika, od katerih mora biti eden predsednik upravnega odbora. Ostale listine podpisuje predsednik upravnega odbora sam. V odsotnosti predsednika upravnega odbora podpisuje oziroma sopodpisuje namesto njega član upravnega odbora, ki ga pooblasti upravni odbor.
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta je predstojnik upravnega organa, pristojnega za zdravstvo.
27.	člen
Upravni odbor mora dati najmanj enkrat letno poročilo občinski skupščini o svojem delu. Poročilo mora obsegati zlasti podatke o razporeditvi sredstev sklada in o razpolaganju s sredstvi sklada, podatke o dohodkih in izdatkih ter o obvezni rezervi.
28.	člen
Sklad ima svojo štampiljko, ki je okrogle oblike s premerom 3 cm in besedilom: »Občinski zdravstveni investicijski sklad Žalec«.
29.	člen
Ta pravila veljajo od dneva, ko jih predpiše Občinska skupščina Žalec.
Št. 402-1/62-2/5
Žalec, dne 7. novembra 1963
Predsednik Občinske skupščine Žalec
Tone Delak 1. r.
POPRAVEK	x
Ob primerjanju z izvirnikom se je ugotovila v odločbi Zavoda za zaposlovanje delavcev Celje o sistemizaciji delovnih mest (Uradni vestnik okraja Celje, št. 40-457/63) napaka. V I. točki mora stati pod zap. št. 13 mesto besede višja« beseda »visoka«, pod zap. št. 16 pa mesto besede »visoka« beseda »višja«.
Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk CP »Celjski tisk« — Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg Svobode št. 9 — Telefon 30-11, interna uredništva 16, uprave 18 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603-11-603-10.
»TRANSPORT« Videm-Krško	Mizarsko galanterijsko podjetje »BOR«


1
3
> 1
E
y	c
I	3
=	■”
«	S
3	s
c\i	in
s
5
1 «" 1 >
| I

S
i£
•5 £
II
S >
I i
in
Q
>o
!;
S .
1:
1 I i: s
c £ z; >
o 4
z: =
8 1
'S\f
■SE
■** in in nf
i f ! I


S		< >	i	20,003	385 1,144	2 -R	„	
s	li £ 5	5	§ >			S		5
	5 S u				' i «	■ i		
				M	•	^	cn .	5!	>	: I		
1
i i
in vd
s!
i-%
1!
51
1
1-
=1
f
*o
id
e6
3
I
ti
>
E
•■d
N

§

0
1
Oh
O
;>
H
S
o
H
O
p
02
Q
'i I
'E
I
|
£
5
1
5
“ ! 1
s"
-ti
$
M
.2. o -o tr
i S. ri
S 5 S
ni P
.1
O 5
M O D
'i
§ 4
| | s
* N
V<
£
>d
i
=!
!l
§1
!1
ii
i|
5 k
Q
ti
Z
ti
<1
S
02
!■! $
D
u
h H
■5 £ i «
3 O
■” H
■g O
CZ
S C
S
I
I
2
i
1 1	.
P	-r	„
i	i	i
ti	Q	Q
ti	in	-d
$
i
i:
i-
i •"
•I;
'k
"sE
V3 g.
S
5
o
H
|
Q
2 5 I g
S 2	^ 2
|
'S
I
■5 .2
I
jž	-s	§>	a
C	B.	„2	3
CO	^	N	Q
ti	ti	m"	sd
1
I
ll
ž!
g-"
li
I:
>
-e—'
E--
II
2 o « 2
0
>
ti
M
s
ti
1
E
T3
N
E E 3
ti s ti
i $
o
>
§
2 ?
1-
I
I
I	,	,
o	5	^
ti	ni	ti
I
1
P
ti
g
02
O
i..
ti ti >d
^2
I	E	f	5
od >o'	ni	nf
o
3
1
K
i
< z > c
z _
8 •? u)

1
£ ■
li
CŽ8.


I
111
'S
55
..4
1=
Q
51
X
1 =
|£
li
1.4
11
f
OSP »POSAVJE«
S
s
'S
N
•S
>
S
ca
s
>
I
5
I | |

•—i
c	^
O 'C
-	”
O
CZ)
E
d
ti
>
o
ti
>
ti
ti
ti
o
ti
ti
Q
S S

3 I
3
I
oi
I	š
“■	S
s
e
"s
I
I
tl
3s m d.
sO	^	(M	C'.]
oo	oi	in	ia
S	”	2	^
ti
ti
5
o
ti
o
ti
ti
Q
.1
!
5
•S
4
H
1
J
§:
||
j-
II
,0?
'S
u
sti
s
1
a
o
c
5
s				S-	
£				!-■	
1		>		g-g	
		2		g£	
.2		rt	•g	,5®	
o	ti)	S		2 S	c
&	in	s Q »d	m	2i	d H ti <5

oi
>
ti
£
— ^ ti c/5	^
1 a ti c.
d -
'C
d
ti
>
o
ti
>
ti
ti
'Z
ti
I
I
^ 1 I • I
Q

-2 -s
£ | W tfi
S 1
1
4«
II
S ^
o
ti
ti
•t
i.
■s .5
J2 -s
1
I
S. «
° S =3 Q
sl
K
5
gl
*5>
11
«5
1|
|S
U C?
f"5
2
;s
2
S
2
x
X
ti
s
I
i
ti

d
ti
>
o
ti
>
ti
ti
3
o
ti
o
P
ti
Q
S
ti
s
1
i
s
1

I
i
Q
in %o
3 2
i
h
^ o.
>
M
b
g
ti
ti
§
o
ti
o
p
ti
Q
I
I
•5 .5

J2 o
-	F	^
g-	-2	3
ti	ti	N	Q
"S
n
I
'a
I
3 5
II
m
§1
<
^3
= S
» g
II
«£2
1!
|l
|o
i
>
J
rt
ti
š
>o
>S
rt
rt
5
>
ti
s
£
P
C
I
I
i
ti
E
ž
oi in
>
O
ti
>
ti
ti
s
o
w
o
9
£3
O

g
3 =
.5
5
1
in sd
I ti *
1 £ '
us
| | •
° (fl '
'?	'c1"
I |1
C/5	^	G.
g
ty	t—(	|x» O'
ri
£
1
3
■5 .3
® -g

I
'j?
I
Is
S"
I
^.3
■Sl
ls
^ti
rn	irš nO
S “ I-
I
s
Is