»t 52.
V Gorici, v sredo dne 8. maja 1907.
tiiaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek
•   soboto ob 4. uri popoldne tor stane po poŠti %ana & v Gcrici na dom poflljana^
'       vse leto      ........15 K
ti     ...........10  »
Posamične Številke 8tanojo_ 10 vin...
SOfiA" i"'* nasleduje izredne prilogefOli^np«-* .... ie"a „Kaiipot po Goriškem in firafiiiCanskem" in Sipot po Ljubljani in kranjskih mestih", dalje dva-J?vi"'« »?wni red 2eleMic> parniko\r in poštni* • %\v t-.T mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". lC\aročr.ino  sprejema spravništvo v Gosposki  ulic ,.."'7 I. nadstr. v »Goriški  Tiskarni«- A.,GaJbr|ček. "• i jiroiila brei doposlane naročnine še ne oziramo.
•   ficlasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če *.j l-krat 1« v,-2-krat 14 v, 3-krat   12 v vsaka
EL Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — .Sekliuiie in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za .jia in vsobino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Tečaj XXXVII.
»Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gospo vi ulici št. 7 v Gorici v I. nad.tt Z urednikom je mogoč-* govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravništvo se nahaja v Gosposlri ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni.
NaroCnino in oglase Je plaCatl loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvo.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»SoSa« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schw».v Šolski ul., JeJlersifrz v Nunski nI., Ter. Leban na tekališSu .los Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliscni uL J, I. Matiussi v ulici Ponniea, I. Hovafiski ^v Korenski ulici ^t. 22 ] vTrstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
ToUfon it. 83.
»Gor. Tlakama* A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Oolilno gibanje.
|Uajf.-fehn. društvo ,Jriglav" v Gradcu proti Fonu.
Gradec, f>. maja 15)07.
Na izvanrednem občnem zboru [kad.-tehn. društva »Triglav« v Iradcu zbrani akademiki obsojajo z Igor Se njem nastop tistih bivših M&z lov, ki so v sedanjem volilnem boja latijivši svoja in društvena načela iz katerega koli vzroka vstopili v klerikalni tabor, posebno pa obžalujejo, da Ita se dva bivša društvena predsed-Ijfca postavila na nazadnjaško kleri-|a!no stališče.
Vsled tega tudi akad.-tehn. društvo Triglavi odločno odklanja te gospode Eoi svoje s t a r e j š i n e.c
Po klerikalnem volilnem shodu
v Kostanjevici na Krasu.
JKako je ravnal z nami Laharnar.
"Sa V2S, aprila,  so imeli klerikalci v fa-lovžu v Kostanj o vici tajen   volilen shod,  na Katerem je lilo okoli 130—150 volikev; med lenii je bilo okoli 90 naprednjakov. To se je liJelo, ko so kričali: „Živio Laharnar!" Sli-pi je bilo namreč okoli 40 glasov. Kostanjev sp je udeležilo  tega shoda jako malo, iz ¦ranice in  Novela ravna tako; iz  Vojščiee p jih je prišlo  približno 50,  izmed  katerih bilo samo ;"> ali 6 za Laharnarja, drugi pa za g. A. Štreklja. Tudi izmed Kostanj cev, Sovelcev in  Temničanov je bilo dosti prista-p uarodno-napredne stranke. Tako n. pr. je ;<*I ua ta shod neki precej   ugleden  kmet I>mniie; ua vhodu v farovž ga vstavi go->'<! vikar iz Temnice  in mu reče:   »Slišite, f> w smt-tt> iti noter!" „0, gosp. vikar, zakaj " :nu odgovori ta. „lmate povabilo?14 ga ra.;a v j kar. tiedaj mu pokaže ta  kmet  polnilo : vikar pa mu reče nekako nezadovoljno ;
„Pojdite, pa molčite in nič ne ugovarjajte!"
Gospodje volilci, ni li to dovolj dokazov, da imajo klerikalci svoje volilce za popolne sužnje, kateri morajo poslušati to klerikalno trobentanje hote* ali nehote in Še tako veliko krivico ali bedarijo morajo vsprejeti za dobro ter jej popolnoma nič ne ugovarjati. Oh, to ne odgovarja duhu časa; žalostno je to in obžalovanja so vredni ti ubogi klerikalni sužnji! Klerikalni sužnji, odprite vendar očil Da jih boste pa lažje odprli, naj vam služi še nekoliko pojasnila glede klerikalnega kandidata g. dr. Laharnarja.
Pred 8 leti so Temničani vložili protest na c. kr. okr. glavarstvo v Sežani zoper krivično razdeljeno bero svojega duhovnika. Vlagatelj tega protesta pa je bil zgoraj imenovani kmet iz Temnice; zato ga pokliče gosp. tedanji glavar Laharnar prod se y Sežano in ga kaznuje s 100 K ter ga še zmerja z grdimi besedami! Kmetu je bilo zadosti, zato mu odgovori: „ Prosim gospod, danes imam važen opravek v Trstu, nimam časa." Prišedši pa iz Trsta, piše ta kmet g. glavarju Laharnarju nasledno pismo:
»Podpisani naznanjam slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu v Sežani, da sem vdobil čast od ene gospojske osebe, da sem grdi, osuidi lažnjivee, svinja. Jaz pa čem vedeti, ali sem jaz ali je kdo drugi svinja.? Svinja ima zobe, lahko vgrizne."
Nato pokliče g. Laharnar k sebi kmeta ter mu preti, da če ne pride k njemu v treh dneh, da ga kaznuje s 40 K globe. Kmet je prišel h glavarju, ki ga je pa sedaj oprostil vseh 100 K kazni in tudi vsebino dobljenega pisma je požrl ter se p kmetom z roko posla-vil. Ne dolgo potem pa pokliče glavar Laharnar 15 mož iz Temi^ce v Sežano radi tistega protesta glede vikarjeve bere. V glavarjevi sobi je stal v ozadju teh mož orožnik z nastavljenim bajonetom, kakor da bi bili Kra-ševci res kaki hudodelni ljudje! t
G. glavar pa je imel v rokah ravnilo in se je pogovarjal z že omenjenim kmetom ter ga potrkaval ž njim po čelu, kakor bi hotel reči, glej ga, Kraševca, kako prazno glavo ima, to se pozna po glasu! ? Iz podanega se
tore* prav jasno vidi, da je bil g. dr. Laharnar napram Kraševcem že s'rrat zelo aristo-kratičen in da je ž njimi prav grdo in tuje ravnal. Za Kraševec pa ni dr. Laharnar prav nič dobrega storil.
Naš poslanec bo Alojzij Štrekelj!
(Iz Sela na Vipavskem.)
V naši občini je narodno - napredna stranka dokaj lepo razvita. Pri nas je vse edino le za našega kandidata g. Alojzija Štreklja.
Ali kakor v vsakem žitu, tako se nahaja tudi pri nas nekoliko ljulike. Kakih 5 „pla-hajnarjev" imamo, vsi drugi smo za Štreklja, ki je strokovnjak v kmetijstvu. Z veseljem smo čitali v „SoLiu, kako se je potegoval za naše kmetske koristi v deželnem zboru. Tako bo tudi v državnem zboru deloval za nas. Obljubil nam je to in bo tudi držal, V tem nas utrjuje njegovo možato nastopanje v deželnem zboru.
»Plahajitarjev" ne bomo opisovali. Kličem le drugim: Ostanimo trdni v vrstah na-rodno-napredne stranke! Vedno imejmo pred očmi namen naše ljudske stranke! Nastopaj mo neustrašeno ter borimo se za našega priljubljenega kandidata Alojzija Štreklja.
'Dne 14. maja pa vsi na volišče, vsi oddajmo svoj glas za
Alojzija Štreklja!
flaš te h a nt.
(C e r k n o.)
Mogočno donijo na Cerkljanskem klerikalne trombente in odmevajo v onih goriških li stih, ki hočejo z lažjo in denuncijacijo zopet spraviti Gregorčiča v državni zbor. Pozna se, da imamo v Cerknem za dekana doktorja svetega pisma, ki v svoji svetopisemski učenosti še vedno misli, da bo s takim trobentanjem in vpitjem dosegel na Tolminskem ono, kar so dosegli njegovi svetopisemski junaki pred Jeriho. Naj si prihrani to  trobeutanj« za po-
znejše čase, ker po 14. maju bomo postavili na Tolminskem spomenik z napisom: »Tukaj počiva Gregor Polenta, Naj mu ploza večna trombenta!
takrat naj mu ploza dr. Knavs & Co., kar se jim ljubi.
Ko je „ božji prst" v Gorici brzojavno namigi.il dr. Knavsu, naj prosi :?,-> aakanijo v Cerknem, dalje ko so ljudje .iii.sali njegovo prvo pridigo, v kateri je razvijal svoj program, bilo je vse navdušeno zanj. Možu seje res posrečilo pritegniti nase precej ljudi; v cerkvi se je pri prvi pridigi obrnil proti al-tarju in rekel: „inoj program je Kristusi",v farovžu in zunaj pa je kazal ljudem svojo (psevdo!) demokratično čustvo z raznimi frazami itd. Toda komedijanta se kmalu spozna in po teh prvih uspehih mož niti toliko ni bil spreten, da bi si bil obranil to, knr je prve dni pridobil.
Gledali smo njegova početja in kome-d^anstva ter se jim smejali, da bi ga bili pa takoj prijeli radi tega v javnosti, se nam v naši obzirnosti ni zdelo. Tudi smo si mislili, da dokler bode v mejah vsaj najpotrebnejše dostojnosti nastopal, ga pustimo v miru, ker znan nam ni bil samo njegov značaj, ampak tudi značaj njegove rodbine in osobito njegovega brata, ki je eden najstrupenejših in fanatičnih klerikalnih agitatorjev na Dolenjskem, a la zidarski mojster Peter Bevk v Cerknem. Sedaj pa je konec našemu potrpljenju, ker ojstrosti boja, ki se bije sedaj na Cerkljanskem,je največ kriv naš dekan dr. Knavs, in našemu domačinfu prevzvišenemu knezo nadškofu se prav lepo zahvaljujemo za takega zdražbarja, k:fi ko r snega nam je poslal v svojo rojstno faro. Dekanu dr. Knavsu pa danes napovemo najostrejši boj v javnosti, ako se ne povrnejo cerkljanski klerikalci v njih boju v meje dostojnosti, ker kot njih vodjo smatramo njega dr. Knavsa, ki naj bo prepričan, da . bomo ta boj s tako odločnostjo in I vstrajnostjo borili, da bode preje
dvajset let pozneje
Nadaljevanje
»Treh mušketirjev". =
Francoski spisal:
ALEXANDRB DUMAS.
(Dalje.) IV.
tem poglavja izve čitalelj, da je Ml Housqaeton zelo pMljea s svojim stanjem, čeprav je bil Porthos s svojim nezadovoljen.
Ko sta se vračala proti gradu in je Porthos pla-1 v sanjah o svojem baronstvu, je premišljeval Artagnan o ničevosti človeške narave, ki je vedno padovoljna s tem, kar ima, ter hrepeni vedno po tem, fjap nima- Ko bi bil d' Artagnan na Porthosovem L. . • bi se Wl smatral za najsrečnejšega Človeka; in t^.^Nkalo Porthosu, da bi bil srečen? pet črk, l l llu postavil pred vsa svoja imena, in pa majhna I na> ki bi jo dal naslikati na vrata svoje kočije. Lei -" Vse svoje življenje, si misli d'Artagnan, bom
fcra? l Qa <Jesno in levo' ne da b* zag*edal kdaJ f ' P°Polnoma srečnega človeka. L h0?av^10 ie ° tem premišljeval, ko se je zdelo, da Nreč tidnost Prepričati, da to ni res. V trenutku tharlil • ga Že Por*hos zapustil ter šel nekaj ukazat [>br J t'le zaSledal Mousquetonn„ ki se mu je bližal. ' lega vrlega dečka je bil videti res obraz po-
polnoma srečnega človeka, samo neka lahna zadrega je obsenčevala kakor poleten oblaček njegovo fizijo-nomijo.
—  To sem torej iskal, si misli d' Artagnan; toda, joj! ubogi fant ne ve, po kaj sem prišel.
Mousqueton je ostal v primerni razdalji. D'Artagnan je sedel na klop ter mu namignil, naj pride bliže.
—- Gospod, pravi Mousqueton, hote* porabiti priliko, prosil bi vas, da mi izkažete uslugo.
—  Govori, prijatelj pravi d' Artagnan.
—  Ne upam se, ker se bojim, da ne bi mislili, da me je sreča spridila.
—  Torej si srečen, prijatelj moj? vpraša d'Ar-| tagnan.
—  Tako srečen kakor je le mogoče, vendar pa me morete vi storiti še bolj srečnega.
—  No, torej govori! če je odvisno to od mene, se zgodi.
—  O, gospod, samo od vas je odvisno.
—  Torej, jaz čakam.
—  Gospod, usluga, za katero vas prosim, je, da me ne imenujete več Mousqueton, temveč Mouston. Odkar me je doletela čast, da sem monsignorjev oskrbnik, sem si nadel to zadnje ime, ki je bolj častitljivo in mi pridobi pri nižjem ljudstvu večje spoštovanje. Saj veste, gospod, kako potrebna je pri hlapcih pokorščina.
D' Artagnan se je nasmehnil; Porthos je podaljševal svoja imena, Mousqueton je svoje še krčil.
—  Torej, gospod? se oglaBi Mousqueton, ves tre-petdje.
—  No, da, dragi Mouston, bodi miren, odvrne d' Artagnan; tvoje prošnje ne pozabim in če si zadovoljen, te tudi tikal ne bom več.
—  O! vsklikne Mpusqueton, ves rdeč od veselja, če mi izkažete tako čast, gospod, vam bom hvaležen celo svoje Življenje, toda morda preveč zahtevam?
—  Joj! pravi d' Artagnali sam pri sebi, to je pač malo za toliko slabih novic, ki jih prinašam temti revčku, ki me je tako lepo sprejel.
—  In ostanete dolgo pri nas, gospod? vpraša Mou8queton, čogar obraz je dobil zopet nekdanjo ve-selost ter žarel kot peonija.
—  Jutri odidem, prijatelj, udvrne d' Artagnan.
—  Ah, gospod! pravi Mousqueton, torej ste prišli samo zato, da nam napravite žalost?
—  Bojim se, da bo res tako, pravi d'Artagnan tako tiho, da ga Mousqueton, ki je ravno pozdravljal ter se obrnil, ni mogel čuti.
V d' Artagnanovem srcu se jo vzbudilo obžalovanje, dasi ni bil kaj posebno rahločuten: ni obžaloval, da je pridobil Porthosa za pot, kjer je bilo v nevarnosti njegovo življenje in premoženje, saj je Porthos vse to rad poskusil za naslov barona, po katerem je hrepenel že petnajst let; toda Mousqueton si ni želel ničesar drugega nego da ga imenujejo Mouston; kaj ga ni bilo greh iztrgati temu življenju, kjer je plaval v sreči in zadovoljnosti ? S to mislijo se je bavil d' Artagnan, ko se mu je približal Porthos.
—  K obedu! pravi Porthos.
—  Kaj, k obedu? se začudi d' Artagnan; koliko pa je že ura?       '
—  O, prijatelj, jedna je že odbila.
on pobral Sila in kopita ter odšel iz Cerkna, kakor bomo mi odnehali. Tudi prejšnji g. dekan je večkrat zaslužil, da bi ga bili javno prijeli, no potrpeli smo, ker se je vedno gibal v mejah dostojnosti, zanimivo je pa vendar dejstvo, da so ga spravili iz Cerkna ravno oni, katere ima sedaj dr. Knavs za svoje pribočnike. Čestitamo Vam ravno ne, g. doktor, na tem Štabu, ki je vse prej kakor odkritosrčen in hvaležen, sicer pa ima mogoče narodni pregovor včasih tudi prav, ko pravi da: „Gliha vkup štriha*.
V  zadnjih številkah „Gorice" in „Pris-mojenca" je vse polno napadov na razne osebe v Cerknem in po} sujejo se take malenkosti v celih odstavkih, čez katerih dnevni red preidejo še celo največje vaške klepetulje. Gospod doktor in njegov oproda, ali mislite na tak način kazati svojo akademično(?) uče: nost? Sicer pa, če že:
Vso vas obirata v „Gorici"
Povejta št, — pa po pravici:
Zakaj Andrej Kobala
Njegova žena se je bala j* to bode gotovo zarimivejšo in ob enem tudi nam prihranite nv , ko pisave, če mislite le nadalje še izzivati.
Prvi pobočnik veleučenega doktorja je hranilnični uradnik, organist, kavarnar, skladatelj (o jej 1) itd. itd. gospod Gabrijel Bevk, ki ima tudi to zaslugo, da je po njegovem mešetarenju prešla Čitalnica v naše roke ter bi si v zadnjem času tudi rad prislužil imo „Žemč", pa se ga kar nič noče prijeti, ker mu že njegov značaj ne dopušča, da bi imel kako drugo ime kakor „migula". Naj opusti iskanje drugih imen, ker vsi slovanski filologi mu ga ne najdejo primernejšega, kakoršnega ima. Ta, naslovov polni mož, ima v Cerknem kavarno, ki je pa vsled njegovega obnašanja tako prazna, da že konkurira z našim doktorjem. V sedanjem boju je namreč nastalo tipično vprašanje:
V  čem podobna sta si doktor Knavs In pa Gabrijelov „kofehaus?B
Odgovor: V praznoti, ker: Prazna kalaburnca v pritličju. Prazno tud' je v Knavsovem
Če bi bil Gabrijel malo bolj pameten in značaj8n, bi ne bil pripravil svoje kavarne na rob propasti, kakor jo je sedaj, ko je dvomljivo, ali jo vzdrži tako dolgo, kakor bo Gregorčič svojo kandidaturo. Tako pa bosta po 14. maju gotovo ronila z dr. Knavsom britke solze in Gabrijel bo zastokal:
„Ne žegni, štokfiš ne »Florjan",
Nič ne pomaga! Čez kavarno
Kmalu bo konkurs podan".
»Gabrijel!" zajamradoktor Knavs,
„Gorje, zdaj po volitvah sta
Gregorčič in kavarna aus!"
Tak je torej ta volilni boj, zakaj bi se pri vsej resnosti malo ne smejali, sicer pa gospod doktor, kakor že rečeno: aut-aut! znamo biti tudi resni in v Vaše roke smo po-toložili sedaj odločitev.
Gruntarja bomo uolili.
(Z Livka.)
Dobijo se še ljudje, ki mislijo, da Bog ve kakšni delavci so naši klerikalci in kako nam kmetom pomagajo. Seveda zdaj, ko so volitve v državni zbor, nam se hvalijo inusi-ljujejo Gregorčiča, da bi nas še naprej prodajal Lahom. Zatorej, dragi Livčani, odprite oči vsi, da 14. majnika ne zabredemo pod komando 'klerikatizma in v dražbo Lahov. Ne dajmo se motiti in na prazne limanice voditi, prebudimo se iz tolikoletnega spanja Gregorčičeve dremavke. Ne bodimo pristaši lenuhov, temveč naših ljudskih kandidatov, in volimo vsi domačina našega, moža iz naše srede, katerega vsi poznamo, iti ta je Kobaridec dr. R. Gruntar.
Or, nam more pomagati v naših težnjah, ker nima vezanih rok, in nas ne bo prodajal Lahom kot je storil dr. Gregorčič,
Naš poslanec bo:
d?« (3pui)fap.
Poterc zapojemo: Al'nam kaj morejo?
Sama laž jih je!
(S Kanalskega.)
Kaplan  Ivančič k Kanala je imel v Bodrežu sbod, na katerem je farbal ljudi, da
če bo G regorčič izvoljen, bo delal na Duc«ju vse zastonj; Če bi bil izvoljen pa dr. Gruntar, bi ga morali drago plačevati, radi česar bi se povišali davki. Kaka grda farbarijal
Prašamo Gregorčiča, koliko je sedaj storil 2astonj. V Gorici je pasel lenobo, na Dunaj se je peljal le po dijete, po 20 K na dan. Za svojo lenobo je vlekel na dan po SO K — tako je delal zastonj 1
Menda so Bodrežci toliko razsodni, da ne bodo verjeli kaplanu Ivančiču, da bo delal Gregorčič zastonj. Ako bi bil izvoljen Gregorčič, bi vlekel ravno tako kot sedaj še naprej po 20 K na dan, delal pa ne bi nič, marveč čepel v Gorici ter nas blatil po »Gorici".
Podružnik Pečenko se sicer dela svetega, pa poznamo prikrito „rihto". Tisti iz Zapotoka naj bi rajši opravljal svoja opravila kot da leta okoli ter se vrti po Kanalu. Skrije naj se, da se ne bo slišalo med ljudstvom vedno o tistih njegovih pravdah.
Sejejo veter, pa bodo želeli viharna Kanalskem.
Cerkljanski tehant dr. Knavs in dr. Gregorčič.
Ko je bil sedanji cerkljanski dekan dr. Knavs za kaplana v Šempetru pri Gorici, je nekoč rekel o dr. Gregorčiču, da je Gregorčič dotlej za poslanca, dokler se ne dobi boljšega, da so ga vsi duhovniki siti in drugi klerikalni prvaki.
Sedaj pa agitira po Cerkljanskem ta Knavs za Gregorčiča, kot da bi mu bila agitacija poklic in ne duhovska služba.
Kaj gouori ljudstvo po klerikalnih shodih?
Klerikalci obljubavajo na shodih, kako da bodo delovali za kmeta. Obetajo obliže, ki naj gotovo pomagajo kmetu, kjer ga najbolj čevelj žuli.
Ali kmetje zmajajo z glavami in dvomijo, da bo kaj kruha iz te obljubljene moke.
Zakaj pa niso že dosegli tega, s Čemur plašijo sedaj kmete? Saj je že leta in leta vsa komanda v njihovih rokah! Zakaj torej sedaj zopet obljubljajo, namesto da bi poročati o uspehih?
Zmajajo z glavami in nič več ne verujejo krivim prerokom. Kmet se mora okleniti le naše ljudske stranke. Ta dela in bo delala zanj!
V nedeljo po blagosiovu je bil volilni shod v Dugarjevi gostilni v Ročinju. Zbralo 36 je okoli 100 volilcev iz Ročinja; le dva sta došla od drugod. Predsedoval je tamošnji g. nadučitelj.
Govoril je A. Gabršček iz Gorice, ki je šibal dosedanje »delovanje" klerikalnih poslancev v državnem in deželnem zboru; Še posebe pa je naslikal Gregorčičeve farba-rije  o  užitnini.
Poslušalci so pazljivo sledili govorniku, Cesto odobravali, na koncu pa zaklicali: Živio dr. Gruniar, naš kandidat. — Shod je končal v najlepšem redu. Tudi v tej občini bo imel dr. Gruntar večino.
napredna shoda na Srednjem in v Kostanjevici.
Župnik Kadenaro na Srednjem je že v soboto oznanil svojim faranom, da bo v nedeljo 5. t. m. maša že ob 8. in ne kakor obično ob 10. Brezdvomno je zvedel še pravočasno, da je za nedelje bil določen napreden shod ob HVf, preračunil je pa tudi najbrž, da odposlanec n. n. Ij. stranke, ako iz Gorice odkuri v nedeljo zjutraj ob 6. ziuka-matijo do Avč in ako ubere od tamkaj pot čez Ročinj, mora dospeti na Srednje najkasneje ob 8V2. Zračunil je tudi jako brihtno, da se maša skonča najkasneje do 9., da odposlanec med tem še lahko priredi, kar je potrebno za shod, predsednikovo mizo, sto-lice, kozarec vode za govornika itd., tako da se ljudstvo, ne da bi mu bilo predolgo čakati, — pa res, kedo bi čakal do 11*/» — prišedši iz cerkve naravnost in trumoma lahko poda na težko pričakovani shod. Sicer je javna tajnost, da don Gregorčič uživa tudi pri duhov-
nih svojih sobratih prisrčne antipatije, o župniku na Srednjem pa tega nismo znali. Njemu gre zasluga, da se je shod tako imenitno izvršil ; ni dvoma, da bo o prvi priliki izvoljen v izvrševalni odbor.
Na lepem prostoru pred p- Ofno g. Mihe Vidiča se je kmalu nabralo .-d 100 oseb, med temi najmanj 60 naših odločnih volilcev, v ostalem nekaj žen, deklet, nedoraslih mladeničev, s kratka vsi, ki so bili ravnokar prišli od maše. Radi natančnosti ne smenro prezreti „Širokarja", ki se je bil z malo peščico postavil v ozadje, da bi o pravem času Gregorčiča »pustil živeti". Prisotnih je bilo tudi par beneških Slovencev.
Shod je otvoril dr. Levpušček, na kar je bil izbran predsednikom g. Pavel Fale-tič, ki je v prisrčnih besedah pozdravil došlece.
Nato je dr. Levpušček označil pomen bodočih državitozborskih volitev, razvil program n. n. Ij. stranke s posebnim povdar-kom kmetski stan zadevajočih interesov, ovrgel neosnovana natolcevanja klerikalcev, da je n. n. Ij. stranka brezverska in brezverci njeni pristaši (klici: „saj smo ravnokar iz cerkve prišli, kaj hočejo več"), opisal dosedanje dr. Gregorčičevo gospodarsko in politično »delovanje" (klici: Furlanom stotisočake, nam pa niti ceste") ter zaključil, priporočivši kandidaturo dr. Gruntarja. (Navdušeni klici: „Živio dr. Gruntar"). Iz ozadja se je zaslišal klavern klic „živio Gregorčič". Bil je to „Ši-rokar", ki je s svojo peščico venomer dvigal roke in noge. Zdelo se je, da so marjonete, ki jih nekdo na skritem vleče na vrvici. — Na govornikov poziv, naj vendar stopijo v ospredje in branijo svojega Gregorčiča, so se potuhnili, volilci so pa vsklikali: »Pustite jih, saj se nihče zanje ne zmeni, ti-le nam vode ne skalijo".
Ker se na ponovni poziv nihče ni zglasil za besedo, je predsednik mej opetovanimi klici „živio dr. Gruilttr" zaključil shod.
Istega dne popoludne se je vršil javen napreden shod na KostlPteflcI. Na prostornem dvorišču gostilne g. Blažiča se je bilo zbralo že pred določeno uro nad 250 volilcev, ki so nestrpno čakali otvoritve. Točno ob 4. pop. je shod otvoril dr. Levpušček. Na njegov predlog so navzoči z navdušenimi Živio-klici pozdravili g. Blaži č a kot predsednika, ki je po kratkem nagovoru dal besedo dr. Levpuščeku. — Pravo veselje je bilo gledati vso to mnogobrojno, zavedno, odločno občinstvo, s ksko napeto pozornostjo je sledilo govoraikovim izvajanjem. Opetovano pri-trjevalno vsklikanje je jasno kazalo, da so vsi brez izjeme navdušeni in prepričani napred-njaki, pri katerih neumnozlobna klerikalna zavijanja o razporoki itd. niso padla na za-željena tla. Ko so prišli Gregorčičevi narodni grehi na vrsto, so zborovalci kar pesti stiskali in ogorčenih vsklikov „proč s takim poslancem, v žemnar naj gre" ni bilo ne konca ne kraja. — Ko se je razburjenje poleglo, prešel je govornik na kandidaturo dr. Gruntarja, pojasnil, da mu smejo volilci zaupati in brez skrbi izročiti varstvo svojih najvažnejših interesov, dasi je „še tako mlad", ter pozval volilce, naj odločno izrazijo svoje mnenje. V odgovor je zagrmelo kot iz enega grla: nživio dr. firilAtir".
Nato se je oglasil za besedo Kristan Velušček iz Debenja. Navzoči so ga pisano gledali misleči, da hoče oponirati, toda motili so se. — Opazil je, da so vsi edini v tem, da Gregorčiča ne več, da stojijo kot en mož za n. n. Ij. stranko in za kandidata, ki ga jim priporoča. Ne dvomi pa, da so vsi njegovega mnenja, ako izrazi željo, da bi volilci tega doslej tako zanemarjenega okraja radi videli še pred^ volitvijo dr. Gruntarja v svoji sredi. (Živahno pritrjevanje.)
Dr. Levpušček je zborovalcem zatrdil, da se dr. Gruntar taki odločni želji volilcev gotovo odzove, na kar je predsednik mej splošnim navdušenjem in viharnimi klici na dr. Gruntarja zaključil shod.
Javni volilni shod za dr. Grueiarja
dne 5. t. m. v Tolminu se je izvrstno obnesel. Nad 400 mož iz Tolmina in okolice je napolnilo obširno dvorano, hodnik in stranske prostore hotela Modrijan, a nad 100 ljudi je odšlo, ker niso dobili prostora. Ob 2. popoludne otvori shod. g. župan O. Gabršček in podeli besedo dr. Turni, ki v krasnem govoru pojasnjuje nemarnost in nedelavnost dr. Gregorčiča v državnem in deželnem zboru. Spominja, kako je Gregorčič
samo enkrat v drž. zboru nastopil z dalj*' govorom za svoje volilce, a še tedaj (nam™ 1. 1(*97.) tako nerodno in nesrečno, da nas blamiral pred vsem parlamentom. Drugam v mož molčal in udano kimal.
Nato je opisal njegovo delovanje v ^ želnem zboru, kjer udano Bluzi Pajerju * Lahom, odkar so ga Furlani izvolili v J! zbor. Naštel je njegove glavne grehe in ^ tične kozle: 1. dovolitev važnih j prav v Furlaniji brez odškodnin za slov. del dežele (velikanski kanal železnice, podpora proti pelagri itd.), % eu sovanje za tako volilno preosnovo ki bi prinesla večno suženjski in odvisnost goriških Slovenrev od prevzetnih Lahov.
Pojasnil je tudi, kako sleparijo fc^ kalci z deželno užitnino, kdo mora dne $$k vati in kako gre večina deželnega slovenj denarja po Gregorčičevi zaslugi Lahom v %-.
Končal je s pozivom, naj nobeden r«. umen volilec ne da glasu dr. Gregorčiču. Grj. movito odobravanje je sledilo temu «ovors. ki je navzoče globoko  presunil.
Po pojasnilih g. župana o delovanju a vspehih naše stranke za Tolminsko se je ko.; čal shod z viharnimi živio-klici našemu kandidatu
dr. Gruntarju.      j
Shod u Otaležu.
Ob najlepšem vremenu se je zbralot znani gostilni „pri Maruškovcu" 150 mož-vo-lilcev. Med temi je bilo do 30 nasprotnikov, ki jih je pripeljal otaležki vikar gosp. Budi Shod je otvoril g. B r e j e c in imenoval pred sednikom g. R a k u š č e k a, nadučitelja i Cerkna, ki je prevzel to mesto in dal beseltj g. kandidatu dr. Gruntarju. V lepih odločnih besedah je razvil le ta svoj progrts, Delovanje njegovo bode v prvi vrsti pes«-čeuo povzdigi toli zatiranega kmetskega stai in izobrazbi istega. Tekom svojega govonjf g. kandidat tudi omenil gradnjo prepotrAf nove železnice od Sv, Lucije do Idrije inu-prej do Ljubljane. Svoj govor je končal § kandidat z besedami: „14. maja t o r e j pridite volit vsi, da se isti d« pokaže, kakšna je ljudska voljV
Njegovemu govoru je sledilo dolgotrsj« odobravanje in navdušene ovacije na dr. Gret-tarja so azlegale po sobi in «¦•". tm kjer je '.>;,¦ do 70 ljudij, Y: v sobi niso dihih prostora.
Na to se oglasi k besedi g. vikar Buda, j ki je iz govora g. kandidata spoznal toliki j da naša stranka ni taka, kakor si jo pr^-j stavlja naše ljudstvo seveda po vplivu svoji] „voditeljevu... „V glavnih vprašanjih je skoraj edinost. Če vemo, da je program eden in i4| čemu se torej pehamo. Ne preostaja nL; torej drugega, kakor vprašanje, komu najb', damo syoj glas 14. maja."
Po teh besedah zaori naenkrat U g?- j „dr. Gruntarju, živio dr. Gruntar! i. t. d."
Gosp. Buda preide potem na ver.'*: vprašanje. Dobesedno se je izrazil tako: M se tiče verskega vprašanja, mu ne more t> beden nič. On (dr. Gruntar) bo proti raz^ roki, proti svobodni šoli (medklic: tako?] prav), zato vsa čast mu!" Na, servus, M-verci" !?!...
Potem je privlekel na dan „SoJo* njeno pisanje 1. 1902., posebno je on»; štev. 111. od 22./10. 1902.
Pravil je še nekaj o dr. GrogorCi^rj| „dobro znanih grehih" in mu jih je ll0te'1 vsak način odvezati, a ni mu šlo. Pripomb! je s svojim govorom nekoliko k zabav: zbudil s svojimi besedami obilo smeha ^| med lastnimi pristaši.
Vnela se je potem živafina debata, '--.I rezultat je bil ta, da jo je g. Buda po <H šenem shodu odpihal s svojimi backi gor F, Otaležu, med tem, ko so se glasile lW ! ovacije na dr. Gruntarja.
Tako je! Našemu ljudstvu so se 2»^ odpirati oči. S trdno zavestjo lahko upj^j da pride dan, ko v Otaležu ne bode V* za klerikalizem...
Vrlim naprednim Otaležcem pa
kIHe*
le pogumno naprej, nikar se ne st oddajte vsi svoj glas dr. Rudolf« tarju!
(Dalje u prilogi.)
araSite
r
i Mi,,,|j8ža" it. Sž. i in 8. maja 1907.
Ur iaharnar je vladea in iuhovske stranke kandidat.
;      ,  pa ga nam vlada sili, je iz tega Lvidno, da je g- dr. Laharnar na svojih žarih shodin obljubljal  „pod častno besedo", J stopi v pokoj, če bo izvoljen.
Glasom  zakona  iz t. 4 stopi :državni
00
brez   bolezni  lahko V pokoj, Če je let   ali  pa  če  služi  35  let
sridnik
itar
Irlsvi. —
Dr. Laharnar je star še-le 49 let jeIl i. 1358.) in služi pa le 23 let; /rav in čil je še, da bi lah k b ofalž •jm ni Še 60 let star, ne služi še 35 let
j!  j bolan, ampak zdrav kot oreh »kostenc".
1 2. Daje duhovski kandidat,lahko ,& kmetic spozna iz  dejstva, da naši du-
Lniki  te dni  ne   poznajo   božjih besed v
Lkvah, v cerkvah, ki smo jih mi in naši ciniki s svojim žulji zidali v Božjo čast •' ae za politične voli In e s hod niče. kj.ko tudi vidite iz tega, da po nekaterih L ^ delijo mežnarji (seveda po nalogu duhovni^1 Prec* cerkvenimi vrati (pod turnom) 'jo«! ij«,lsLV0> ki odhaja po končani službi l',vt)i \i wrkve, njih volilne katekizme in ¦rs7KP H^te. ki so polni osebnih napadov in ramotenja.
Torej g. dr. Laharnar je vladni in du-
Lvski kandidat in ne k m e č k i. C'e bi njega
izvolili, bi zastopal le svoje uradniške koristi,
Turisti duhovništva in vlade.
Zato možje KraSevci in Vipavci* volimo ji4. i. m. vsi gospoda
Alojzija Štreklja,
nadzornika, izvedenca v naših kmetskih Ltdevah; ta je mož, ki pozna nas in naše kotifbe.
Dr Laharnar spada v gosposko zbornico |n ne v državni zbor ljudskih zastopnikov, i K točki 1. poživljamo g. dr. L a-iarnarjii, e. kr. vladnega svetnika v Bu-iorini, sedaj na dopustu v Tomaju, da nam tolikem odgovori in pojasni, kako se to ijema, da bode vpokoj«n na lastno prošnjo kroti odločnim in jasnim določbam zakona glede pokoja! Prosimo pa gosp. dr. Laharnarja, da nam blagovoli odgo-lorili sam v kakem listu, pa Sfcpl \& ne da li dal »zavijati in jezuitariti" po kakem Litahlifcu".
I Sedaj, g. vladni svetnik, blagovolite se fnefcciiio potruditi in ponižati in nam lasno in kratko odgovoriti (blagovolite tudi bozabiti za hip, da ste vladni svetnik in da p bil nekdaj naš okrajni glavar in mi vboga petka para pa vaši podložniki), ker sedaj hbite vi nas in ne mi vas.
Torej prosimo, g. dr. Laharnar, odgo-hn, pa kmalu !                     Kraški volilci.
shod u Cerknem.
V soboto dne 4. t. m. se je vršil vele-^memben in zanimiv shod v Cerknem. Znani fcnaiik dekan dr. Knavs je poskusil vse mo-jtfe korake, da bi se živa duša ne udeležila *ufoia. sklical je sam za dr. Gregorčičeve HistaSe takoj po božji službi shod, preložil k običajno uro popoldanskega blagoslova ne-Nedno pred določeno uro za shod; seveda P pestil vse svoje iarane, da ne smejo na M brezvercev itd. itd. Od vseh strani pa F> prihiteli volilci obširne cerkljanske občine F napolnili že pred določeno uro prostorno porano vrlega podžupana g. Petra Jurmana, p ni bilo zadosti prostora tako, daje moral p d»l ostati na dvorišču. Zuralo se je okoli p volilcev.
[ ?e pred določeno uro je otvoril v oči-p tej zbrani množici shod načelnik kraj-r?& odbora g, Vincenc Rojic, ki je po-. *vil v toplih besedah navzoče in predstavil Nidat&g. dr. Rudolfa Gruntarja, ka-*J* so zbrani volilci živahno pozdravili. ^dsednikom je bil soglasno sprejet g. nad-PJ.R&kuSftek, ki je podelil besedo f*»lttudr. Gruntarju. i ^ kratkih in krepkih besedah je ta na-i Program, na podlagi katerega kandidira, L * lažnJiva zavijanja nasprotne stranke, L™ J° še duhovščine, da bi bila narodno-peiina stranka brezverska, ter je poudarjal, kr           pred  vsem za7zemati, ako bode
L1*?' za n»rodne in gospodarske L ,l c ® *> * ° v e n c e v in varoyati v vsakem hran '°risti kmeckeSa stanu, ka-kkam Pnpadaj'° 8koro vsi volilci. Posameznim [      Programa so volilci glasno pritrjevali.
k je poiD • je dobil besed0 8- dr- Treo> |       ja8nJevaI napačno in zgrešeno posto-
panje „Slogett in njenega predsednika dr. Gregorčiča v naši deželni politiki, tako dane kaže zavednim volilcem, z izvolitvijo dr. Gregorčiča državnim poslancem odobriti to politiko v naši deželi; pozival je volilce, naj stopijo v odločen odpor proti tej politiki dr. Gregorčiča, ki je odklanjal od slovenskega ljudstva izvoljene poslance, pokoril.in .udajal se ^vein^jaž^sti^i^ripoto^lje kandidata ;g. dr. Gruntarja, na kar je zagrmel po dvorani soglasen vsklic: živio naš kandidat dr. Rudolf Gruatar!
Kakih   5   ali   10   pristašev   nasprotne [-»stranke, ki so bili navzoči, se niti zglasiti niso upali.
Ko se je glasno odobravanje in splošno naudušeivje nekoliko poleglo, zglasil se je k besedi g. Tuš ar, ki je v krepkih besedah pojasnjeval važnost železniške zveze iz Idrijff do Sv. Lucije in porabil mnogoštevilno zbrani shod v to, da je predlagal v tem smislu resolucijo, katera naj bi služila bodočemu državnemu poslancu. Resolucija je bila soglasno sprejeta. — Predsednik se je nato zahvalil govor/iikom ter zaključil shod.
Po shodu so m v manjših in večjih skupinah še nadaljevali politični razgovori, tako da ostane shod vsem udeležencem v najboljšem spominu.
Klerikalni stiodič v Kobaridu.
V nedeljo popoldne so zbobnali nunci iz vse kobariške okolice svoje backe do zadnjega možica v Kobarid, kjer so poslušali v gostilni „pri Nemcu" katoliškega dohtarja 1) e r m a s t i o. Celo od Kamnega gori so privlekli nunci vse, kar imajo. — In tega je bilo presneto malo. Kobaridcev pa čisto nič! — Dr. Dermastia je otrobe vezal pa farbal, da se je vse kadilo. Jednemu volilcu s Svinega se je vse to farbanje že preneumno zdelo, da je zakričal: Vse je laž, kar je govoril!" „Ven ž njim!" so zaklicali na trnovsko komando. — Mož pa se jo odrezal: nO, ni trena, grom že sam. Kdo bo  laži  poslušali"
Klerikalni backi so odnesli s shoda ta-le vtis: Kdor m bo volil semeniškega dohtarja Gregorčiča, pojde H mesece v luknjo. — Z glavo so zmajali, ker se jim je zdela vendarle prehuda kazen za tako majhen greh.
Take ljudi vodijo politikujoči nunci za nos! — Kobarid Že pokaže 14. t. m., da za dr. Gregorčiča tam ne bo kruha!
Dolilci greclč u suet.
Naša dežela pridela doma premalo za življenje; zato morajo ljudje po svetu. V poletnem času gredo, po zimi so doma. Posebno iz gorskih krajev je odšlo tudi letos že na stotine in stotine mož — volilcev. Krošnjarji, drvarji, železniški delavci gredo, odkar se je vreme spremenilo, kar trumoma v svet, — pa preklinjajo, da bodo volitve šele 14. t. m., katerega dne ne morejo počakati doma. — Te dni smo dobili iz jednega kraja na Avstrijskem prošnjo, naj pošljemo tje 27 volilnih listkov. Dobri možje so menili, da bodo lahko od tam — volili, z Bovškega in Kobariškega je do 1000 volilcev v svetu, — in to so skoro do zadnjega moža napredni volilci, kajti kdor hodi po svetu, je že toliko napredoval, da se je otresel strahu pred peklom in hudičem. Doma pa ostajajo vsi klerikalni backi.
Vkljub temu dejstvu računamo v gorskem okraju na lepo zmago. Rotimo pa vsaj tiste volilce, ki hočejo odpotovati do 14. t m., naj odložijo odhod, naj doprinesejo to žrtev dobri stvari. — Cela vrsta Srpeničanov je n. pr. došla s sveta, da so prekucnili občinsko starešinstvo. Zdaj so     ,jet odšli. Taki slučaji so redki!
Volilci! Ostanite do 14. t. m. doma! To žrtev doprinesite naši dobri stvari, — in zmaga bo naša!!
(Ceskno, 2. maja 1907.) Cenj. gosp. urednik! Oglašamo se tudi mi cerkljanski fantje v Vašem uredništvu, ker k temu nas je prisilil dobroznani dr. Knavs. Naravno je, da mu je hudo pri srcu, ker smo vsi tukajšni mladeniči tako odločni in zavedni, da ne trobimo v njegov rog.
Ker nas je dr. Knavs začel napadati na cesti in na leči, zatorej mu tudi mi ne ostanemo dolžni ter mu moramo malo posvetiti.
Na dan sv. Marka je nas javno pri procesiji na sredi trga napadel ter nas pred ljudstvom osramotil, posebno pa je to zadevalo 2 mladeniča, ki sta pa zvečer istega dne tudi šla v farovž, ter mu tudi povedala postave, ki se tičejo pri procesijah, saj kakor se vidi, jih on poprej še ni vedel.
Dotična fanta je dr. Knavs skušal spreobrniti v klerikalca. Istotako* so hoteli klerikalci pri občnem zboru »Nar. čitalnice« spreobrniti žensko v moškega, ali se jim ni posrečilo; tako se tudi Knavsu ni posrečilo.
Najbolj ga je raztogotila izjava teh mladeničev, da sta in ostaneta naprednjaka in nočeta farške komande. Ta »požegnani« pop je spreminjal barvo, bil je bled, zelen, rdeč ter začel vpiti marš ven, marš ven, in hočeš, nočeš morala sta zapustiti farovž. Takoj smo vedeli, da prihodnjo nedeljo t. j. 28. aprila se ne bode slišalo božje besede raz lečo, zatorej smo se mladeniči Knavsoye maše tudi obilno vdeležili, in kar smo pričakovali, to smo tudi dočakali: gro-melo in treskalo je, da je bilo joj, ko je pa dr. Knavsu zmanjkalo resnice, je izustil tudi debelo neresnico.
Dr. Knavs se je namreč prav debelo zlagal, da sta se dotična fanta izjavila, da se bodeta takrat odkrila pri procesiji, kadar bodo šli uradniki zraven. Tako dr. Knavs, v božjem hramu v pričo Boga Vi govorite neresnico; potem, kako bomo mi Vam še kaj verjeli.
Pri nas mladeničih ste bili kmalu zgubili spoštovanje, ko ste prišli v Cerkno ter imeli prvo pridigo 30. dec. I. h; ste pokazali na Boga in izrekli: tukaj je moja politika; izrekli ste tudi, da v cerkev ne bodete vlačili nobene politike, a komaj ste bili dober mesec tukaj, so bili na leči že sami brezverci in brezverski časniki, in kaj pa je šele sedaj? Sedaj pa že prirejate kar cele shode na leči.
Prejšnja leta je bilo pri šmarnicah či-tanje iz knjige; letos pa ima dr. Knavs pr* šmarnicah politične pridige. Prvi dan so prišli ljudje od šmarnic zelo ogorčeni in nezadovoljni; veliko se jih je izrazilo, da ne gredo več k šmarničnim političnim pridigam.
Z leče ste tudi povedali, da smo mi mladeniči brezverski. Povemo Vam, dr. Knavs, da smo mi bolj verni kot marsikdo. Iz cerkve ste naredili hišo sovraštva in jeze. Svojega političnega prepričanja ne zatajimo; isto nima z vero Kristusovo prav nič opraviti ; z Vašo vsekakor.
Svetujemo  Vam,  dr. Knavs,   da nas
mladeniče pustite v cerkvi pri miru. Če Vam
je pa ljubše zmerjanje kot božja beseda —
pa le dajte. Posledice si pripišite sam sebi!
Cerkljanski napredni mladeniči.
Sledi 20 fantovskih podp.
Iz Bukouskega zakotja.
O Bog, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo — tako je Kristus na križu prosil svojega očeta — tako kličemo tudi mi tem našim klerikalcem, ki tako sramotno črtijo našo narodno-napredno stranko.
Agitirajo na vse mogoče načine in strašijo ljudstvo s tem, da če ne zmaga njih stranka, bodo potem brž vrgli Boga iz šole, gg. nunce in škofe bodo za noge iz njih palač in cerkve vlačili in da bo potem ljudstvo kar nago po cerkvah plesalo.
O moj Bog kam ste prišli, ali Vas ni sram, kaj takega izustiti. Taki toraj romate med nevedno ljudstvo! S takimi lažmi hodite na dan! Saj vendar ljudstvo ni nespametno, da bi verjelo takim, ki take laži klo-basajo.
Dragi prerokovala laži, daleč ste zabredli s svojim agitiranjem, zato se pa Vam ljudje smejejo kar na vse grlo. Le tako naprej, potem boste prav gotovo kmalo skoz klobuk.
Klerikalci u Brdih.
(Iz Brd.)
Klerikalci so iskali v nedeljo svojo „vo-livno" srečo po Brdih. Na klerikalnem shodu v K o z a n i je bilo malo ljudij; še tisti, ki so bili, so bili po večini naši pristaši. Na shodu ni bilo nikakega navdušenja za Fona, le nekaj od duhovnikov odvisnih je zanj.
Iz V i p ol ž je bil prignal g. nune nekaj ljiulij na shod. Ko so jih videli Kozanci,
so jim rekli pred vhodom v zborovalno sobo, da se morajo prekrižati. In res so se prekrižali, predno so Šli Fona poslušat. Shod je bil seveda zaupen, ker se klerikalci bojijo sklicevati javne shode. Neki volilec-kmet je vprašal kozanskega nunca, kje ima štolo, da odpusti grehe kandidatu Fonu, ki že 15 let ni bil pri spovedi. Ta flunc agitira divje okoli, da bodo „liberalciu podirali cerkve itd. Da ga ni sram, posluževati se takih lažij! Zadnjič je zamudil krščanski nauk v šoli vsled agitacije. Sploh je tudi v cerkvi strasten agitator. Nič več ne more izgovoriti besede molitve, ampak pravi: »olitve. Ob ugled spravlja duhovski stan s tako agitacijo.
Klerikalci so prišli zastonj v Brda, in Fonu je^ bridko donelo na uho od vseh stranij : Ži v i o G ab r i j e 1 či č. i
Brici bomo volili Miho G&brijelčiča, katerega vsi poznamo. Fona ne mara nobeden.
Poskusili so klerikalci svoje srečo tudi v Kojskem in v Cerovem, pa s slabim vspe-hom. Brici bomo volili Gabrijelčiča.
Shod nar.-naprerjne stranke v fiepovanu,
(Iz Čepovana.)
Čepovan je manifestiral. Naš shod je bil krepak odgovor klerikalnemu pred 8 dnevi in vsem obrekovanjem »Prim, I.« Zborovalo se je na prostem, ker velika Ko-fotova dvorana je bila pretesna za naravnost ogromno število 300 odločnih, zavednih volilcev, med katerimi se je izgubila peščica klerikalcev.
Dr, Podgornik otvori shod, pozdravi volilce in predlaga predsednikom g. Antona Bratuža, kateri imenuje podpredsednikom g. Leopolda Kofola.
O. dr. Podgornik v jasnih potezah pojasni novi volilni red in program nar, napr. stranke, katere stranke so tudi v Če« povanu pristaši. (Mogočno odobravanje in živioklici.) Naslika obenem tudi, kako so delovali klerikalni poslanci pri vol. reformi. Niso se menili za narodne potrebe In zahteve, pač pa si pridobili nadvlado doma. In • to je, da velja sedaj 1 Lah za 2 Slovenca. Takih mož moramo se otresti in si izbrati mož, ki bodo res delali za nas! (Tako je! Odobravanje.)
Nato razvije gosp. kandidat Gabrije! čič v naravnost krasnem, jedrnatem in lahko umljivem govoru delo in skrb slovenskega poslanca. »Nisem prišel beračit in se vsiljevat; poslušajte, sodite in volite!« — Glede razburjajočega verskega vprašanja pa je g. nadsvetnik očaral poslušalce, pa tudi klerikalce, u\ so mislili, da bode metal križ iz šole. »Spoštujemo vero, cerkev in duhovnike. Če pa nismo z duhovniki enega političnega prepričanja, nismo s tem veri nasprotni. Pravijo, da je vera <y nevarnosti. To je samo sedaj ob volitvah. Naša šola je dobra, in tudi učiteljstvo je dobro. Ne sme pa postati odvisno in s tem nazadovati.« (Odobravanje.)
Nadalje omenja narodnostno vprašanje, široko polje slov. poslanca, kakor tudi pereče gospodarsko vprašanje in način opo-moči našemu kmetskemu stanu. Glede raz-poroke pravi, da je to le dim in slepilo. »IVii ostanemo pri prvi poroki.« (Glasno odobravanje.) Ker se klerikalci nekaj gibljejo, jim reče naprednjak: »No, klerikalci hočejo imeli po dve ženi!« (Smeh.)
K besedi se oglasi g. Šuligoj (Martine) poživlja kmete, naj glasujejo za agrarnega kandidata, kar je seveda bilo brez-vspešno. Dovoljujemo si pa vprašati gosp. Martinca, zakaj je na klerikalnem shodu molčal o agrarni stranki?!
Dr. Podgornik pojasni, da je agrarna stranka samo političen manever in se s tem samo ljudi bega. (Tako je!)
Predsednik da na glasovanje kandidaturo g. Gabrijelčiča, katera se sprejme skoro soglasno in z velikim oduševljenjem. Ker so bili navzoči tudi volilci iz Lo-kovca, pozove predsednik, naj glasujejo za dr. Gruntarja, nakar se dvignejo roke vseh.
Predsednik- zaključi s tem impozanten, nad vse pričakovanje vspeli shod,  na kar zaori splošen in mogočen živio-klic: naš poslanec bo Gabrijelčič! (Dobili smo še  drugo poročilo katero prvo popolnjuje. Priobčimo je prihodnjič.)
Shod v Pevmi.
V soboto zvečer sklicala je napredna stranka javen shod v Pevmo. Uspeh je bil naravnost presenetljiv. Kljub neugodni uri (ob %9 zvečer) prišlo je na shod okoli 230 ljudij. Shod otvoril je dr. Puc, na kar je bil izvoljen predsednikom g. J. Klanj-šček, ki je podelil besedo kandidatu Mihi Gabrijelčiču. Zborovalci so mu takoj začetka napravili burno ovacijo, na kar je kandidat razvil svoj program. Ljudstvo mu je pritrjevalo ves čas in ko je končal, ni bilo konca navdušenih živio-kllcev. Na to povzame besedo dr. Puc, ki naslika pogubno delovanje klerikalne stranke in razloži načela, katera so vodilo napredni stranki, Zborovalci so govorniku navdušeno pritrjevali. Ker se nato nihče ne oglasi k besedi, pozove konečno predsednik volilce, naj na dan volitev kot en mož nastopijo za naprednega kandidata. (Viharni in dolgotrajni živioklici.)
Sedaj pa stopi na stolico posestnik Mavric, češ, da se čuje tu pr. tam zdaj ' še o četrti stranki, ki pravi, da je kmečka in ki bi s tem rada ujela kmeta kakor zajca. Toda zajec za to stranko je že tekel čez breg! Mi poznamo kot kmečko stranko le napredno stranko in naš kmečki kandidat je Miha Ga-brijelčič, ki je sam kmečki sin! Dolgotrajno in navdušeno odobravanje sledilo je preprostim, pa tako resničnim besedam moža-kmeta! Naj jih upoštevajo tudi drugje! -—
Ko je kandidat odhajal, priredili so mu volilci še enkrat prisrčno in navdušeno ovacijo. Bog živi vrlo Pevmo!
Vsi na volišče!        j
Vsi naši volilci morajo v torek 14. t. m. na volišče. Nikakega izgovora, nikakega obzira, prvo in najvažnejše delo na ta dan so volitve. — Klerikalci pojdejo vsi volit, soc. demokratje v«, torej tudi naprednjaki morajo Iti na volišče l Važen je dan 14. maja za goriške Slovence, važen tako, da bi grešil hudo vsak naprednjak, ki bi ne šel volit!
Mladeniči, možje, vsi na volišče! Naša dežela naj se otrese klerikalnih in laških okov!
Dolilni shod u Črničah.
V nedeljo popoldan se je vršil volilni shod v Črničah. Volilci so se zbrali iz Črnič, Gojač, Sela, Batuj in Vrtovina in napolnili nad 200 v številu še pred 3. uro gostilniško sobo in prostorno vežo. Predsedoval je župan vrtovinski Josip Č e r m e 1 j, zapisoval pa Virgilj Toplikar. Za smeh in dobro voljo je skrbel znani divjak Leban podom. Front, ki je stal za stražo na cesti in rjovel nekaj časa živio dr. Žlindra, dokler ga niso potisnile krepke roke zunaj stoječih mladeničev v primerno daljavo.
Dr. T r e o je pojasnoval v poljudnih besedah zmešnjave, katere provzroča strankar-stvo v deželi in drastično opisal, kako vpliva na značaje. Bodril je volilce, naj ostanejo zvesti strankinemu kandidatu
Alojziju Štreklju.
Ponovno so se Culi enoglasni klici živio Štrekelj, proč z Lahajnarjem, proč s pe-toliznikom, rajši Gregorinaali Večerina kakor takega človeka, zunaj je pa že precej od daleč sekundiral samcati Leban: živio Lahaj-nar, živio Gregorčič. Že zadnje ime pa je tako razgrelo volilce, da jo je moral Leban urnih krač odkuriti.
Spregovoril je nato posestnik in gostilničar KerkoČ in ožigosal dr. Gregorčiča in Berbuča zaradi regulacije Vipave.
V krepkih besedah je pravil, kaj sta svoj čas vse obljubila, po preteku tolikih let pa še ničesar storila. Furlani regulirajo svoje reke in hudournike ali vsaj zbirajo deželni denar za to skupaj, Gregorčič in Berbuč pa sta svojo besedo požrla in svojo dolžnost zanemarila. Ogorčeno so pritrjevali zborovalci, Leban pa ni nič več kričal živio Gregorčič.
Predsednik se je na to zahvalil volilcem, ki so zaorili še enkrat soglasno žiuio Štrekelj! proč z Laharnarjem!
Ako tudi manjka povsod v Črničah vrlega prerano preminolega župana Kosovela, živi vendar njegov duh in njegovo mišljenje še preživo v ljudstvu, da bi ga zamogel kdo čez noč pahniti v temo in hinavstvo.
Volilni shod v Gorici
jutri v „Centralutt se bo vršil ob 10'/, dopoldne.
I Vse one cenjene naročnike • kateri so v proslavo volitev dne 14. maja naročili umetne ognje in papirnate topiče prosim, da čimprej pošljejo po nje, da ne bode isti dan v tovarni prevelikega navala ali zmešnjave z oddajanjem blaga.
Zajedno se priporočam drugih* občinam da nemudoma pošljejo svoja morebitna naročila Ferdinand Makuc, pooblaščen in priznan pvrotehnik v Gorici.
marski cerkvi, da se ljudstvo utrdi v tem ljutem boju zoper liberalce, brezverce in fra-masone. Ko je odpel lavretanske litauije in litanije vseh svetnikov, se je začul še trepetajoči glas: „Da bi naša stranka zmagala".
In ljudstvo je odgovorilo:
„Reši nas, o Gospod!"
Za kratek čas.
Nov plemerritaš.
{Poroča očividec In uhoslišec.)
Bila je nedelja. Po prašni cesti sta se peljala v kočiji kandidat Fon in njegov oproda Kremžar na shod v goriško okolico.
Nasproti prideta dva Nemca.
Prvi: „Wer ist denn das ?" (Kdo sta ?)
Drugi: „J''on, Kremžar".
Prvi: „Was ? von Kremžar, seit \vann ist denn der adelig?" (Kaj ? „von Kremžar", od kedaj je plemenit?)
Drugi (se nasmeje): „Seitdem ihn Horr Jakil aus Bupa zum Ritter geschlagen hat". (Odkar ga je g, Jakil iz Kupe vdaril vitezom.)
Prvi: „A so!" (A, tako:) Se smeje na glas.
Nehote so jo pogruntali.
Pred nedavnim časom je peljal neki duhovnik svojo čredo v dolgi procesiji k ro-
Volilne   pesmi.
Okoličanska.
(Se poje kot t „Ojt kod bova vandrala, vandrovCek moj".) Oj, kod bosta vandrala Kremžarček, Fon, Kremžarček, Kremžarčck, Kremžarček, Fon, Bricf so Vas že, siti do glave, kar za Vas ni lep poklon. Oj, kod bosta vandrala Kremžarček, Fon, Kremžarček, Kremžarček, Kremžarček. Fon, dali v Bukovci, so agrarci vsi Vama cel in lep penzjon. Oj, kod bosta vandrala Kremžarček, Fon, Kremžarček, Kremžarček, Kremžarček, Fon, Pojd'ta v Kojsko gor, k Bricem na nabor, tauglih šaft' bo kandidon.
Dermastijeva.
(Se poje kot:  „T)oklcr sem nedolžna bila".j S'cer ljudi za nosek vodim, pridno pa v cerkev hodim, grem na žensko stran, kjer sem že poznan, bod' proslavljen »ledih" stan.
Kadar sem tam gor v Tolmini,
govorim o užitnini:
to je čuden dac,
za deželo šae,
•srni! se me, oj svet* Ponkrne.
Ko sem se pri »Rebku" spekel,
ko sem zborovalcem rekel:
»Laže advokat
naj bo star al' mlad !•
brž pobral je mene škrat.
Kremžarjeva.
(Se poje kot: „FantiC sem star komaj 18 let".) Fantič sem star komaj triindvajst let pa me že hoče peklenšček ".zet, že stopam v vagon gre z mano don Fon, menda se trud' va zaslon. Dol v Kupo sem prišel korajžen, vesel Jakila zagledal, sem jokat začel, ker tale gospud v resnici je hud, bojim se, bojim se klofut.
goriška pevska društva.
Kolesarsko drušiio »Gorici" priredi v soboto dne 11. t. m. pri Zlatem Jelenu veliki vojaški koncert ter po koncertu ples v korist slov. goriškim visokošolcem v Pragi. Pri koncertu sodelujejo iz prijaznosti - Začetek ob 8l,\, zv.
Vstopnina za osebo 40 vin, Preplacila se hva-sprejemajo.
Domače in razne nouice.
Odvetniški izpit je napravil pri višji deželni sodniji v Trstu gospod dr. Igo Jan c, odvetniški kandidat v Gorici.  Naše čestitke !
llMOVlflja. — Koncipist finančne proku-rature v Trstu dr. V. Pertot je imenovan pristavom finančne prokurature.
Višji deželnosodni svetnik Iv. O k r e t i $ je imenovan za generalnega advokata pri najvišjem sodnem in kasacijskem dvoru.
Sodni kancelist A. Jamšek v Ajdovščini je imenovan oticijalom.
SirtM kOSl. — Kakor smo sporočali, je umrla učenka Erminija Simčič s tukajšnje vadpjee. Pogreb je bil jako lep, udeležba velika. Venec so darovale družine Jaeobi, Sfiligoj, Casagrande, uradniki z Monta, žalujoča družina, veteransko društvo; položenih je bilo na krsto obilo šopkov cvetic.
Sllpirjl l UtUllM. — Naši članki o slepariji z užitnino so učinkovali uničujoče na živce dr. A. Gregorčiča; zato besni po zadnji »Gorici« tako zmedeno in konfuzno, da se nam revež smili, če tudi ga sicer nimamo prav nič radi.
Najprej si pomaga »Gorica« z lažmi, kako so Gabrščeka svarili iz Trsta, kako ga je svarit celo »Narodov« urednik Malovrh itd., potem pa začne na novo z dolgo litanijo zmešanih in deloma neresničnih števil o dobičkih!
Kdor je čital naše članke, mu je s< jasna, saj so bili naši članki jasna in ?i resnica! Zato le na kratko nekaj zavrnit'
Kaj nas briga to, ako je bil dežel odbor dvakrat na Dunaju zaradi p0Vj§ai deželne davščine na pivo? Mi vemo dob da se je vlada upirala davščini po 4 ^ na hekto. To pa nima z našim sporom, opraviti!
Laž je, da je bilo treba naporov, klerikalne strani, da je sprejel erar užiii^ v lastno režijo. — Kdo se je tepel pa js 1899. za to, da je erar začel pobirali sko tri leta užitnino po celi Furlaniji? _ p'{, tako je storil pozneje v ostalem deju c-žele. Mi dobro vemo, koliko in zakaj *e poganjal za to bivši finančni nadzor' Šusieršič!! — Klerikalci besnijo, ke: '.! jih razkrinkali. Naj le!
Naravnost brezvestno meče (},-.. v javnost števila, da bi imela deželna ¦L¦¦.-,, I. 1905. 481.(XX) kron dobička, ako bi birala užitnino v svoji režiji! Kak', ve? Za kakošno ceno pa bi dobila literarno užitnino. Saj tega nikdo vJ: . Odkod torej taki računi v ^Gorici . 5 pa se deželnemu odboru gotovo pi,-. prilika, da se lahko udeleži dražbe, o, & se že še oglasimo, naj se dr, A. Grefy; le pripravi!
Cisto novo je v včerajšnji »(j(/ kar je prinesla o žganjinah. N. klerikalna lutnparija! L 19<X), je bilo že, liko prepozno, da bi se dalo od dr/avn več dobiti od žganja. In zakaj? & ker je dr. Anton Gregorčič tudi ;; kakor so spali vsi drugi, ko je bilo; da bi se bili zdramili. -- Ko je bilo p-pozno, so začeli pa slepariti javno*:, bi odvrnili krivdo od sebe. V i Soči t »-takrat prinesli celo serijo člankov, \ kav smo razkrinkali nevednost in zlobo ».< kalcev. Dostavimo le: Nesramen ; njivec in brezvesten slep tisti, ki v »Gorici« trdi, da bi dot.':¦ žela od žganjin v K) letih najmanj ¦ -jon več, ako bi se bila I. lOno. tka tir posrečila.         Tako  podlo  ne  la/.c .- :
drugi, ako ni klerikalec.
Samo še nekaj! »Gorica* slepari.- :• in vedno s številkami iz I. 19<>.">, t"-: dobe, ko se je gradila železnica, ko;,'. na tisoče in tisoče pivcev več v dut' ¦.. .1907. jih bo pa na tisoče manj, ker ^ i. inačini gredo na tuje! ¦-- »Gorica ve c to, ali sleparjem je vsejedno, morda ;¦: vjamejo koga na ta lim.
»Gorica« priznava, da je zda; ,:<¦¦ dijurnist, ki oskrbuje račune o u/i::.:: pivo, in to hoče celo šteti v zasiisgu <! gorčiču in Pajerju. -- Toda vse tok-' po zakonu I. 1904., dočim bi 1. i' .i urad, ki bi štel do HK).0cK» kron, uss:;" »Gorica    ne taji.
In s tem basta.  Sleparje  smo c korenito  potolkli   po  la/mivih  /i&-r navijati   pa, je škoda prosUva.   Kii-rv-" backom itak ne pomagajo vs<; a::,-bi jih ozdravila  najhujše  hokv;:i. ^  • zabitost in strah pred hudičem.
Po cerkvah bo grmelo jutri in • -
zadnji atentati v božjih hramih uu ; .'•--' ljudstva. Pekel in hudiči, viea in e.'''' "•''-zopet v službi politike. — Kodo'.;-..*'.  •"-pripravljeni   na grom   in   s-trolo   ;     *"»' Najbolje, ako j.'rej-te iz cerkve ukr;U. ¦¦-¦¦ ' kri ne zavre   in da ne pridete v *.-"¦ Priprost, star mož je v nedeljo «>"¦ ' \ digo iz kobarižke  eerkve. Sel j*4  v -¦""*' po pridigi pa zopet v cerkev.   Ni :.^*' stati v cerkvi. — Tako naš podijo l:  ri| Ali bo to veri in cerkvi koristilo
0 klirikiliii iMtu t KoiJrt^      r^
poročilo, ki trdi, da ni bilo nad »¦   v-vzočih, »Gorica" pa ls:*e? da se v-! ** Kobaridcev nič;   Kamno in ljubic*•:.,-»'< '¦' je dala skoro vso udeležbo.        'i[
kaže, da je ..Gorica-4 lagala. Tu :;i '»" Gregorčiča!
Sr«|«rclc - jo kotel iMtiti šks'-     \
časno *u)0 v ^oči" povedntf. *i- :: Gregorčič je hotel na vso si'.1 !:w, nadškof goriški. Ker p:t uua;-'«1-^, besede — vlada, zato mi <*t;i'. ;V>,(1, Gregorčič toliko let vhuiin l'1'-1';' " Služil je verno in zvesto za $ko:^»> r. ali ni si je prislužil, ker... ^ *'; ' , tudi vlhJo preveč sram, ako ^ l-'-*~ti , vska postavila na Škofijsko sU'*s,-;\(j."wi živi v uajstrupenejSem strank^-*' t ki je kriv toliko zlepa, toliko '•,fciv-*;.'."* liko pohujšanja, roož, čegar tua*¦¦^v*'";'.^ bridko občuti toliko in toliko ij«'s:J
Dne 5. t. m. ob 31/« popoldne je sklical kandidat naše stranke za goriško  okolico | n shod volilcev v Grgarju. Vabilu se je odzvalo    o bliža 200 ljudi, ki  so  se  zbrali v prostorih I s g. Zimica. Ob določeni uri je otvoril gospod I s sklicatelj shod, zahvalivši se na lepi udeležbi,    n ter je obrazložil program, po katerem bi mo- I n ral delovati vsak poslanec slovenskega naroda I b v prihodnjem državnem zboru. Navzoči nadu-    § čitelj g. Vodopivec je menda imel od nasprotne stranke nalog ugovarjati ter je prišel    d na dan z očitanji, da je  naša  stranka proti    o veri in za  razporoko,   na kar je dobil od gospoda kandidata pojasnilo, s katerim se je ofiividno^zadovoljil. Neki zborovalec je vsklik-]   ni!,  da  imajo  pTOTe^"p»^ermMleT"Wenda~j~'
>    učitelje. Oglasil se je na to k besedi g. dr.    s I   Podgornik, izjavljajoč, -da se ne   more    (
strinjati s tem vsklikom, ker vsak delavec je    „
vreden svojega plačila po sasluženju. Y dalj-    s
1   šem govoru je potem pojasnil zbranim zboro- I ^
J   Talcem,  zakaj  postavlja   narodno   napredna    i
¦ stranka svoje kandidate proti kandidatom ^ „Sloginett stranke. Naslikal je krivice volilne ] reiorme za .državni zbor ter še večje krivice , nove?«  deželnozborskega  volilnega reda, za    ,
p   katerega  so glasovali  nSlogini"   poslanci in j 1 )   proti kateremu morajo sedaj protestirati vse
>    občine, da se nam ne pripeti, da bo ta vo- L i lilni red tudi potrjen. Temeljito je obrazložil , | zborovalcem tudi farbanje glede užitnine, s , I katero slepijo nasprotni listi volilce, da bi jih , ¦t odvrnili od kandidata narodno napredne ^ stranke. Shod se je vršil mirno nad poldrugo
uro, in so zborovalci, ki so vea čas . pozorno I   poslušali izvajanja govornikov, odobravali na    '
*    koncu s pritrjevalnim ploskanjem.  Sicer se    '
*    lahko reče, da je bilo na shodu večina vo-J lilcev angažiranih pod vplivom domačega ku-w   rata za nasprotno stranko. Ker pa so izvaja-
*    nja govornikov  napravila  najboljši  vtis, je »   upati, da se marsikateri teh  zborovalcev do' |   14. maja še premisli in odda svoj  glas našemu kandidatu.
L shodiš agfrarcsv v ^rvaeini.
}            Sinoči sta došla kandidat Štrekelj in
J   vrtojbensM Mermolja v   —  Prvačino. Toda
\   predsednikom je bil izvoljen župan g. Furlani,
M je v primernih  besedah   razložil, da ni
Sm zdaj časa za razdiranje, marveč vsi zares na-predni življi morajo združiti vse svoje moči, P da vržemo klerikalce. — Za agrarce je bilo )   okoli 20  mož. — Na  to so   agrarci Šli v
¦    druge prostore  ter  imeli  zaupni shodič. —
*    Opozarjamo na oklic narodno-napredne stranke
¦    z ozirom na ag*:«rti,»  razdiranje. — Bodimo vendar pametci in ne razbijamo si glav  ob
^   trdem zidu!
1                          —
V soboto. II. t. m. koncert in nles kolesarskem društva ..Gorica" pri zlatem Jelenu.
tudi duhovniki, ki so mu bili kdaj na poti, _ tak mož pač tiče vse kam drugam, in ne ^ Škofijski sedež.
Ali Se lepše reči povemo. Nam je znano, la je v Trstu in «a Dunaju beračil po svojih ¦tfiupnikib, naj bi ga imenovali -— nadškofom '• Gorici. Ko je pa bilo zanj grozdje preklalo, L bil toliko predrzen, da{ se je hvalisal po dojeni listu, kako-je previdno-drMpddmer-:-^ikooi svojega kandidata (dr. Sedeja), dokler ] ¦ zttbracil   nevarnosti, da  bi  bil imenovan j .^ ,_ dr. F1 a p p. Tako je prepeval slavo* ^ )ev sam sebi o n; ki se ni sramoval.... ra > jedovati po.svojih zaupnikiJi,j)rav j,ri tistem dr. Flappu, da bi mu polagal  in Sa priporočal za škofij-^o stolico.
Gregorčičev list je tajil to — dejstvo, jji «a ponavljamo: dr. Gregorčič je beračil •sporočil* ]>ri dr. Flappu, ki naj bi ga bil ',,iV(il na Škofovski sedež, a ker se mu po-, vi /eljica ni spolnila, je v svojem listu ,., uilaril po poreškem Škofu. Ali si je ifcUiil 'vojo jezico, ker mu dr. Flapp ni pre-.;,' *' gorkega sedeža v škofijski palači'/ ~ I ra ,«j(.vpk ni nikoli sit! Za 10 letno lenuhar-,j-I(? v državnem zboru nuj bi postal še Škof! I)a ne bo zamude, naj že naprej odbilo v>ako ,, ogorčenost" „Gorice\ Namesto koristnega udrihanja, tajenja in — li-?i naj jr, A. Gregorčič raje preskrbi na me.rodf.j-utm «ic»>tn potrdilo..., da ni res, kar ;cavi »Soča". Gregorčič mora napraviti ii.ii, j.mt, katero bi morali mi v dt/»az, da ;». rPN kar pravimo!! Mi smo dobili za .„. doka/ že lani iz - Istre. Naj torej dobi ir. CN-uorčič tudi za-se doka/, z merodajnega a^!a. kajti gotovo je, da mu ga radi dajo, jko j«;      nedolžen.
nVrsenski Škot" naj ton«j dokaže, da ;.:ni ii lagal, ko je po ..Gorici" tajil, da :,i Wv\ na  vso silo postati  nadškof goriški.
„ŠmiralM* In spoVSdnl listki. — Marijin me-f  ivvmo i»  po  cerkvah   ho          Lnmrnh*e.
S'.\ tudi in je po mnogih cerkvah izginila be-n&s Itevja, beseda miru in ljubezni, raz-'.i^\>-\ >e propovedovanje rnzpora, sovraštva, lu\ in obrekovanja, Politiku in volitve, - - to -v k- -fi.ji1 .''mamice.
Tudi s p o v e d n i listki morajo opraviti »vc-jo jigitacijsko dol?.uost. Nunci pobirajo ':>&?*, jajca in prešičje je/ike, zraveu pa jim u'«' 1^,'ik ščuvanja, bevskanja na naprodnjake, ^ >kv3LJa in laži. — Nekateri nunci so na-;:.'^1; da bodo pobirali listke 13. t. m., torej =kr. !«rea volitvijo pojdejo Se na zadnji lov, »* ti'Aup kontrolo. ~~ l'a hočejo, da vera ne iv jfi*ia: Kako že pravi narodna prišlo v ica r
Tllfiinskl glavarstvi je v službi klerikalcev. lr j-tri-i-i!. ki nam prihajajo, gre povsod kle-rus! •»¦¦r.-. na roko. V županiji G rabo v o. kjer "''i.Jfsr uaprednjaki no krmilu, je imenovalo < v;..;;;:..) komisijo S t i r i klerikalce in le '¦u»',':i r.apredr.jaka.       O mnogih činih tega
-  •.'.;>'..a .-t,- pomenimo po volitvah.
Zii?*1 ii IMŽRir v m. IVtru je včeraj --•> r.i,L^>'al vulilne listke, zraveu pa silil .--. -U .'.> kar on zapise ime kandidata. Vr. J ../.ii. j so so odločno uprli in ga vpra-•••i ¦;/; s a imajo občinskega slugo. Danes "-'--* -]\,.:>,.i. Pozor votiSri na take tiče! '**.-.'.a;.š> nam vm> take slepiče'.
V H€s6tH j*' Ml v nedeljo. ;">. t- ns. živa-'•"- ; i.a^r^tlck te prijazne občine znaine-¦" -:. lamosnja šola za zidar.-ke učence .' •A.'-:::'.ii >oi-ko iKO t ra/stavo izdelkov. --^¦v", i<.**/rti -lavi/, klesarski modeli, vse :i:r ;>• bi!u dokaz o velikem napredku te *•" < 'bi^kovalcev cel dan veliko. Tčitelj ""^.i i" g. proi". Gvaiz iz Gorice.
i ^ vidne je bila d^laliska predstava, ?»-¦!- v^^oj^ra   .^ivilja".   Dvorana z
-  i;';- «t«'r.:m odrom je najlepša na deželi. "'¦ »"•:.'-:i:io::j.        Občinstva se je vse trlo.
"' '*•'*"¦ je Uh nad J(,Ht gostov. -- Igrali ''•^--••vito.   tiespi stularjeva in Grmekova
»'"'A ;-:,i o?krbvii glavni žen-ki vlogi. Ob-'-¦ <-¦'< srno tiji;u gledališki talent. Igrali sta
*"'"•"          Gospi,:n Mara   P. a j Cev ft je iz-
¦'-<¦<'< •':.i'.o  Jien^ko  vlogo.   Njena jirikazen
¦- ! -:u ;». u>j>0 izpopolnila  vrsto diletactov,
^  '" tC^- v„h.4titi v dajanje igre.   -  Moške
'  :'"  tudi  v  prav dobrih rokah. —-
« firilfi «o že dolgo ča.>a središča vo-," /*"it; '^'' Tu teče vino, ter vabijo ljudi -V"" «n''tJ;iJ^o, naj volijo za lioga in sveti *a« !^ ^ {sn>vžev se vodi vsa zdražbarska r,t", '*J*       ^* fuda,  ako ljudstvo čedalje
v»> *. " ^ :a<1'i^'   r1* ^ za ^^ Z(iraŽDt> zi" * * •'•»•"•, ali so duhovniki za  zdražbe ali "*     tj..,      ,
""»^"•vjiire miru in ljube/ni!!
Zopet napredek. — »Trgovsko-obrtna I zadruga" je kupila jako ugodno ono hišo V ulici sv. Ivana, kjer je bilo veliko let žen- I sko učiteljišče in je zdaj tam Kuglnaaverjev ' zavod. — Poled dvorišča v sredi poslopja je j zadej še velik prostor za stavbišče ali vrt. —-Poslopje je jako pripravno za mnogotero uporabo. — Čujemo, da dobe" tu pribežališče razna >tdfHišteapJii^d/)^^                         negotovo
tujb streho. — In tako korak "za korakom dalje!
Možki In ženski zbor »Pevskega in glasbenega
društva V Gorici priredi v četrtek ,9. t. m. {praznik vneboboda) Jzlet v Kanal. Odhod iz Gorice z vlakom ob 2-55 popoldne. — Gostje dobrodošli!
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v
Gorici bode imela svoj letni občni zbor* v soboto 11. raajnika točno o peti uri popoldne v prostorih PSlov. Čitalnice". — K obilni udeležbi vabi --- odbor.
Klerikalni strah.   —   v nedeljo 12. t. m.
priredi naS kandidat dr. Rudolf Gruntar volilni shod v Bovcu. Shod bo javen, tudi vsak klerikalec ima prost vstop in prosto besed o, seveda v dostojnih mejah, kar se mora pri njih vedno povdarjati. A bovški klerikalci se te prostosti boje. Zbali so se, da pojdejo njih pristaši poslušat resnico in razkrinkanje klerikalnih laži; zato sklicujejo tudi oni zakotni skodič k Kkselnu v Bovcu, kamor dovolijo vstop samo proti vabilu. Volile! pa naj se nikar ne dajo begati! Pridite vsi, tudi klerikalci, ki hočete slišati tudi drugi zvon in se prepričati, kje je resnica in kje je laž — pridite vsi v nedeljo, 12. t, m. v gostilno h nlluberju" na javen volilni shod, kjer se vam predstavi naš kandidat dr. firilBtar.
Z Vojrskeja: »Nisem imel namena, da bi govoril o shodu naše ljudske stranke, ker jo že znano, kako dobro je vspel. Hočem pa nekoliko spregovoriti proti dopisu v »Gorici", ki je naslikal naš shod za ponesrečen. Ali ponesrečen je bil on in njegovi, ker jih je bilo strah tolike množice zavednega Ijndstva. V tem strahu slepari samega sebe, ker pravi, «la je bilo do lf>0 udeležnikov. V resuici jih je bilo nad 300. -- Tudi ni res, da bi bil imel krčmar zgubo. Proti nikomur se ni pritožil, ampak prav zadovoljen je bil. Seveda toliko ne spijemo, kot klerikalci. Kar piše o volitvah starešinstva iz leta 1U03. in 1906., deloma laže, deloma kaže veliko nevednost.
Laži v „Goriei" smo si dobro zapomnili za dan 14. t. m. Z lažnjivci ne gremo!"
S Krasa dobivamo z raznih stranij dopise, ki govorijo soglasno za kandidaturo Strekljevo. Zanimanje, za dan volitve raste od dne do dne, da je pričakovati najobil-nejše udeležbe, iz katere izide kot zmagovalec poslanec Strekelj! Kraševci, le čvrsto na noge!
Slovensko bralno in podporno društfo ! Gorici
'"abi svoje člane, naj  se   za  četrtek  dne   9. t  m.   napovedanega  volilnega shoda,  ki  se j vrši v dvorani hotela   Central   ob   10'/» uri j dop., v kolikor mogoče velikem številu udeleže. !           BazgU*.       Dne 1. maja t. 1. ob 10, uri
\ predpoldne je bilo v deželni hiši dvajsete l srcčkanje deželnih obveznic izdanih leta 1888. !           Izžrebale so se naslednje :
j Vrsta A St. 145 za 1000 gld. 2000 kron !      B    s    »   130  „  1000   „          2000    „
!      ,    „     „     48   „    500    „          1000    „
[      ,    .    „     H   „     100    „            200    „
„    „    „       3   „     100    „            200    „
„    »    „     34   »    100    „            200    „
,    „    „     02   »    100   „            200    „
Vrsta V, ;t.     « za 1000 gld       2000 kron „    n    B    34   ,    300   ,           1000    „
,    „    „     49   8     100    B            200    „
Deželna blagajna izplača te obveznice dne 1. avgusta t, 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obveznic in tistih odrezkov, kateri Še ne spadejo 1. avgusta t. 1. — Obveznica vrste A Št. o za gld. 100, katera se je izsrečkala dne i. maja 1905., ni še zapadla, vsled česar za isto ne tečejo obresti od L avgusta 1905. — Deželni odbor. Potres se je pojavil v Kobarida 1. t. m. ob 1 tiri 20 minut po noči. Bil je rahel, čutili so ga le bdeči.
Iz Domberia. — Društvo »Naprej" v Dornbergu je uprizorilo v nedeljo 28. aprila t. 1. pri prav majhni udeležbi »Lepo Vido", dramo v petih dejanjih, s sodelovanjem dramatičnih diletantov iz Proseka. Predstava je bila, zlasti v glavnih igralcih, prav dobra. Društvo »Naprej" je želelo vsestransko olepšati nedeljsko popoludne domaČim in tujim udeležnikom, a žal, da je mrzovito in deževno
vreme zabratiilo zunanjim izletnikom pot v prijazni Dornberg. Želeti bi bilo, da priredi to vrlo društvo še kako zabavo v letošnjem poletnem času.
Mlad uh»Jač. — Trinajst let stari šolar Josip Zupan iz Spodnje Šiške pri Ljubljani je sredi sušca t, 1. ušel z doma in ga še sedaj ni nazaj. — Prve dni .aprila se ga je videlo na Gorenjskem, potem se je Izgubil njegov sled. Mogoče, da jo je ubral proti jugu, kamor ponavadi srce žene prepodjetne fantiče. Deček je majhen, črnih las in Črnih, malo škilastib oči, na licu in čelu ima brazgotine, obleko je imel zeleno, temnovišnjev površnik in rudečkasto, kosmato čepico, in se zna, kakor vsi taki mladi vlačugarji, premeteno lagati. Ue se ga kod zaloti, naj se ga izroči bližnjemu županstvu, ki ga naj pošlje v salezijanski zavod v Ljubljani. Stroški se bodo povrnili. — C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani.
Iz Šempetra: »Večkrat smo že opozorili našega mežnarja-župana, da bi ravnal v stolpu uro, ker zastaja kar za celo četrt ure. Mi revni delavci so psovani, ker prihajamo po njegovi krivdi prepozno na delo. Mežnar, ki je dobro plačan, naj tudi stori svojo dolžnost. In ker je župan, naj bi skrbel kot tak, da bo vse v redu. — Ali v zvonik ne more hoditi, ker je ves preobložen s »Primorskim listom" in z drugo tako ropotijo in pa ker agitira za Fona. Mi pa trpimo zavoljo njegove agitacije. Zahtevamo, da takoj naravna uro, da bo šla prav. Če že drugo ne gre v redu v Šempetru, naj gre vsaj ura. Tudi sveto jutro zvoni, kadar se mu zljubi. Seveda ker je zaspan od strastne agitacije."                                Več delavcev.
KakO se nov zakon izvršuje. — Volilne reklamacije v goriškem mestu, vložene od slovenskih volilcev, so bile od e. kr. okrajnega glavarstva v Gorici večinoma zavrnjene in je to zavrnitev sedaj potrdilo tudi c. kr. namest-ništvo. PoBtopanje je pokazalo, kako se da nov in s tolikim trudom sestavljen zakon od eksekutive razlagati, kakor pač kaže.
Od slovenskih volilcev se je vsled velikih nedostatkov mestnega volilnega reda reklamiralo v dvojnem oziru. Z ene strani se je hotelo spraviti v volilni imenik volilce, ki že leta in leta bivajo v Gorici, katerih pa mestni urad ni imel v raZj/regledu. Tem reklamacijam so se priložile delavske ali vojaške knjižice, krstni listi in domovnice, dasi jo bilo te listine v kratkem roku 14 dni v večini slučajev le težko preskrbeti. Nekatere listine so dospele za nevpisane volilce še le po preteku reklamacijskega roka. Od 126 vloženih reklamacij je zavrnila politična oblastnija 51 z utemeljitvijo, da v teh rekamacijah ni s posebno listino dokazano enoletno bivanje v Gorici.
Tozadevno določa § 13. novega državnega volilnega reda, da morajo biti reklamacijam priložene listine, ki izkazujejo volilno pravico. Motivi k zakonu, kolikor so ponatisnjeni v znani dr. Gellerjevi izdaji knjigarne Morita Perles, pa se glase (str. 39): »0'ber-dies vvurde in Abanderung der Regierungs-vorlage bestimmt, dass ein Wahlberechtigter, falls er \vegen Nichtaufaahme in die Wahler-liste reklamiert, zum Nachvveise seiner vVahl-berechtigung lediglich die Dokumente iiber das zuruckgelezte -24. Lebensjahr u. iiber die Saatsbiirgerschatt anzuschliessen hat, \vahrend die Angaben uber die Sesshaftigkeit erf or der lich en falls von Amtsvvegen zu ergiinzen sind"; to je nakratko povedano, da se imajo glede enoletnega bivanja v občini poizvedbe vršiti uradnim potom tako, da v ta namen ni treba prilagati kake posebne listine. — To odgovarja tudi zdravemu razumu, kajti uradno potrdilo o enemletnem bivanju zamore volilcu izdati edino le tisti občinski urad, kateri je prezrl bodisi hov.e aH nehote vpis volilca. Grešnik naj torej dd samemu sebi odvezo 1 Vrhu tega je pri mnogoštevilnih reklamacijah dostikrat težko volilcu v zadnjem hipu tako listino doseči, ker občinski urad potrebuje za poizvedbe in za sestavo listine vendar precej časa iu med tem je rok lahko že zamujen!
Razlaganje zakona od strani legislative, kakor je zadržano v dr. Geller-jevi izdaji, je torej povsem naravna, in politična oblast je morala naložiti uradne poizvedbe, če bivajo reklamantje res že eno leto v Gorici in se je morala o pravilni izvršitvi poizvedb tudi uradno prepričati.
Na drugi strani se je reklamiralo volilce, ki so bili po mnenju reklamanta neopravičeno vpisani v volilnem imeniku, ker niso avstrijski državljani ali ne še stari 24 let aH ker ne
bivajo stalno že eno leto v 0__________„„M,
Vse te reklamacije so bile zavrnjene pavšalno in brez izjeme z utemeljitvijo, da je mestni magistrat goriški potrdil, da ni nobenega zadržka pri teh reklamiranih voHlcih. —, To postopanje ne odgovarja jasni določbi zakona, kajti § 13. drž. vol. reda določa v 4. odstavku izrecno, da se mora o taki reklamaciji reklamirani volilec obvestiti in da se ima ta voHlec o tem v 24. urah izjaviti, torej svojo volilno pravico izkazati. Ta izjava je torej bistven del reklamacijskega postopanja, na katero mora politična oblastnija uraduo paziti in protizakonito je, ako se je politična oblastnija zadovoljila s pavšalnim potrdilom mestnega magistrata, da so reklamirani yo-lilci pravilno vpisani brez izkaza^da so se ti" o reklamaciji tudi zaslišali.
Taka uporaba zakona odpira vrata na stežaj uradni samolastnosti in ne-vestnosti, občinski urad dela na ta način brez kontrole kar hoče in o kaki popravi vo-Hlnega imenika ne more biti govora.
Naj navedemo le nekaj reklamiranih volilcev iz goriškega volilnega imenika.
Vzemimo volilca Božidarja Vernika pod št. 4305, ki je že pred 4 leti odšel iz Gorice v Ljubljano ali Bogomila V. pod št. 4430, ki je enoletni prostovoljec na Dunaju in že več let ne biva redno v Gorici ali dr. Henrika Th, c. kr. sodnega pristava pod št. 4053, ki je bil do srede meseca januarja 1907. v tej lastnosti v Ajdovščini ali Emila S., pod št. 3706, ki se je še le pred nekaj meseci povrnil iz 31etne vojaške službe v Pulju itd. itd.
Vse te volilce je potrdil mestni urad pavšalno kot opravičene, da-si je jasno, da poizvedb ni ti ni uvedel, kaj Šele izjave teh volilcev zahteval.
Proti taki nevestnosti in zlorabi uradne oblasti v nekaterih slučajih so volilci brezpravni, in je vsled tega dolžnost višjih političnih oblastnij, da, pravilno postopanje občinskih uradov nadzorujejo in v to potrebno ukrenejo,  —
Tukaj je bil pri zahtevanih vpisih in zahtevanih izbrisih mestni urad z dvojno mero samemu sebi sodnik, kar je sicer jako ko-niodno, kar pa ne more odgovarjati smislu modernega zakona.
Priporočamo torej ta slučaj bodočim državnim poslancem, da se take samolastnosti odpravijo.
BatlljsM fantje priredi dne 20. t. m. velik javni ples, pri katerem bode svirala vojaška godba.
Roparski napad. — V noči na torek se je izvršil na cesti blizu Ločnika roparski napad. Dva roparja sta napadla 30-letnega mešeiarja Av. Marego iz Fare, pobila na tla ter ga oropala denarja več sto kron. Marega leži v tukajšnji bolnišnici.
Odprti lekaml. — Jutri popoludne na praznik boste odprti v Gorici lekarni Cristo-foletti-Kiirner.
Drl Mil!
(Rudoifovo ::
mestu Kranjsko)
z drugimi civilno-pravdnimi zakoni. — Knjiga je popoten zbornik pravil označene vrste; koncem tva-rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem iu hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v.
skem jeziku pred sodišči;   sodne  pristojbine.
Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. —
Knjigi se dobivate v »Slovanski knjigarni"
A. Gabraček v Gorici.
Dera in politika.
Ako bi hoteli biti času primerni, i? morali zapisati gorenji naslov narobe, i . politika in vera; torej politika na prvem mestu, kakor se jo upošteva v sedanjih burnih Časih.
Ako upoštevamo sedanji politični položaj, smemo trditi, da sta si glavna nasprotnika na Goriškem po številu bojev-nikov-volilcev precej enaka, »precej« enaka pravimo, ker vsakdo, kdor ne opazuje življenja izza kulis, kdor ga ne poznava iz časnikov komaj sedaj tik pred volitvami, kdor živi med ljudmi in ima priliko opa> zovati narodovo mišljenje, ki hodi svoja pota^ prosto, brez vsakega vpliva in pritiska, mora priznati, da je pretežna večina ljudstva
74
Je uTedil in izdal:
il Civilno pravdni red insodni pravnik
i len zbornik pravil označene vrste; koncem tva-I rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem iu I hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; I        cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v.
' l Hitita Mi rLr
skem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. — Knjigi se dobivate v »Slovanski knjigarni"
OMia tarifa
naprednega mišljenja. Žalibog se Število I naših som.aljenikov za časa volitev, naj si bodo že kakoršne koli, samo da tangirajo klerikalne interese, vsakikrat zmanjša in sicer vsled najnevarnejšega klerikalnega orožja, naperjenega proti nam, namreč: Liberalci so proti veri!
Komaj se pokažejo volitve na političnem obzorju, že začnejo kakor na spomlad cvetlice poganjati po klerikalnih listih klici: »Vera peša, vera je v nevarnosti!« — Pojmi o pešanju vere pa so med nami naprednjaki in našimi nasprotniki zelo, zelo različni. Vera ima po klerikalnem mnenju le kronično bolezen, t. j. da peša v obrokih vsakih šest let o priliki državno- in. deželnozborskih volitev. Tozadevno klerikalno mnenje in trditev, da verai peša Ie~ vsakih 6 let, nas ne more spraviti v začujenje. Klic »vera peša« je le orožje in tega se bojevnik poslužuje le takrat, kadar ga potrebuje, prej in pozneje ga pa stavi v kot. Po volitvah, naj si bo njihov izid že tak ali tak, pojde orožje v kot, vera bo pozabljena rjavela in čakala drugih dolgih šest let, da začne zopet pešati.
Pravično ostane bojevanje le takrat, dokler se nasprotujoč i si stranki poslužujeta enakega orožja. V tem oziru so naši klerikalci brezprimerno na boljem, ker se mi do sedaj nismo posluževali glavnega njihovega orožja: podtikanja. In zakaj ne? — Vprašamo tudi nas same!
Poglejmo! Očitajo nam, da smo naprednjaki nasprotniki vere. Recimo, nota bene, le recimo, da bi ta klerikalna trditev j odgovarjala dejstvu. In potem: Vprašamo svoje nasprotnike, bi H bila vera rešena, ako si pridobijo nekaj poslancev? Izstopi radi tega le eden naših somišljenikov iz naših vrst? Ne, ne in ne! Manj kakor nas je, nas ne more biti, več pa! Naj sedijo v državnem zboru sami doktorji teologije, naj cvetejo tam sami jegliči (primula episcopalis), kolikor nas je, nas je — in radi tega bo vera prav gotovo ravno tam, kjer se nahaja'; ako bi pretila veri nevarnost od naše strani, pretila bi jej v bodočnosti tudi!
Nemaren, brezbrižen gospodar se gotovo postavi v zasmeh soobčanom, ako bi krivdo svojih neuspehov in mizeriji pripisoval svojim r-Mvani in travnikom. Resničen je namreč pregovor: Kar sejeŠ, to žanješ! ;n drugi: Kakor si postelješ, tako boš spal! To naj si zapomnijo naši duhovniki, klerikalni voditelji, ki so gospodarji, njim izročene Gospodove njive — nas! Duhovnikom je vsled njihovega poklica dolžnost, nota bene — dobro, izvrstno plačana dolžnost skrbeti za vzgajanje - in ohranjenje vere. In neuspehe na tem polju pripisujejo nam napred-njakom!! Lepo to! Z drugimi besedami rečeno: Lovec kaznuje in sovraži psa, ker sam ni zadel zajca. — Sv. pismo pravi: »Kdor ne dela, razdira U In naši duhovniki, delajo? Gotovo, toda za politiko, za vero ne! Zakaj je n. pr. Gregorčič kandidat za državjii zbor? Morda radi vere? Naj pove, kolikokrat je še molil v državnem zboru rožni venec, kolikokrat je delil sv. zakramente, katere je dolžan deliti kot duhovnik? Je-li državni zbor kakšna verska skupščina? Ni li popolnoma posvetna naprava, ni H kaj druzega nego en del vere, katero je Kristus označil z besedami, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta? Ako bi bil Gregorčič unet za vero, ako bi ga vera toliko brigala, pustil bi državni zbor pri miru, vrnil bi se v semenišče, kjer bi mu bila dana najlepša prilika gojiti take duhovnike, ki bi bili res duhovniki, ki bi delovali za blagoi ljudstva v prilog veri in bi tako dosegel neprimerno mnogo več za vero, nego da širi med ljudstvom sovraštvo in prepir v nasprctstvo veri, ki uči, da se moramo ljubiti med seboj.. Kdaj mu je bilo treba braniti vero v parlamentu? Pa seveda, saj je pribita resnica, da se ne vzgajajo več duhovniki, ampak politiki. Dokazov za to trditev pravzaprav ni treba, ker jih lahV /idimo dan za dnevom in lahko opazuje, i^ da je naloga duhovnikom politika, ne pa vera. — Le bodimo tako predrzni in očitajmo duhovniku, da zamenja ta dva pojma in zgodi se nam isto, kakor da bi stopili psu na nogo: Ugrizne nas! !n zakaj to? Je pač res, da resnica v oči bode. Razven tega je ta na-
Paka med našimi duhovniki tako razširjena in vkoreninjena, da se je niti ne zavedajo kot take, ampak je takoj ogenj v strehi, ako se kaj podobnega le omeni. Popolno objektiven dokaz, da se celo od strani višjih cerkvenih oblastnikov odobruje za-menjavanje vere s politiko v celem obsegu, je gotovo dejstvo, da se politične zmožnosti veliko bolj cenijo nego pa sposobnosti za duhovniški poklic, ter da se po tem tudi ravna podeljevanje duhov s ki h služb. Naše škofovske stolice zasedajo možje, ki se niso pravzaprav nikdar bavili z duhovnim pastirstvom, pač pa so se izkazali kot diplomati in politiki (Misija, Mahnič, Jeglič i. dr), po dekanatih se zopet šopirijo politični peteliniiKnavs), dohodke bogatih župnij uživajo razgrajači (Štrancar) i. t. d. Le duhovniki, ki so pravi duhovniki, kojim je vera v srcu, dejanju in jeziku, ti so pozabljeni v kakem gorskem kotu.
Pričakovati bi bilo naravnim potom, da bi tako postopanje med duhovniki samimi vzbudilo odpor, toda duhovniki, ki bi bili zmožni takega odpora, so dobro preskrbljeni, ni jim potreba hoditi v boj za boljšo eksistenco, kersoravnopolitiki, a oni duhovniki, ki vršijo svoje duhovske dolžnosti, so skromni, mirni, tihi možje, ki ne stopajo v javnost, četudi jih njihovi bojeviti sobratje prezirajo in zaničujejo. Tako ravnanje je popolnoma' nasprotno Kristusovemu. On ni postavil poglavarjem svoje cerkve bojevitega, diplomatskega Pavla, ampak ponižnega Petra. Kristusu je bil najljubši apostol sv. Janez in ravno ta je do konca svojega, življenja vedno in vedno povdarjal: Ljubite se med seboj! Kaj pa naši politikujoči duhovniki ? Kje poznajo mir in ljubezen? Saj ne ljubijo niti svojih pristašev, ampak jih božajo le toliko, da jih obdržijo v svojem strahovitem tiranstvu, kam bi ljubili nas! Prav proti načelu naše vzvišene vere, ki uči »ne sodite, da ne boste sojeni«, nas oni ne le sodijo, ampak so nas že davno obsodili na dno pekla. Evo ljubezni! Kaj čudo toraj, da so ravno oni vcepili sovraštvo do vsega napredka in njegovih pristašev tudi v srca svojih somišljenikov, in priznati moramo, da je ta cepič rodil stoteren sad: Nihče se po svojem sovraštvu bolj ne odlikuje nego ravno klerikalec! — So iudi naprednjaki nasprotni klerikalcem in večkrat dajo z besedami odduška svojemu mišljenju, a onega zagrizenega, brezobzirnega sovraštva, ki ne pozna milosti in usmiljenja, je zaman iskati med našimi vrstami. Iz teh dni nam je znan sledeči slučaj: Siv, 70 leten starček, tretjerednik, udeležil se je naprednega shoda in njegovi sobrati so ga napadli z besedami, da ubogi mož ne zasluži biti pokopan v posvečene j zemlji! — Je mogoče večje sovraštvo ? Ako je obsodbe vredno tudi tako sovraštvo, ki izvira iz razžaljenja, škode, sebičnosti in drugih razlogov, potem je sovraštvo, ki je samo sebi namen, naravnost peklensko.    (Pride še,)
ZAHVALA
Podpisana izreka tim potom najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so o priliki smrti naše nepozabne hfferke, oziroma sestre
Erminije Simtifi
ieenke T. razreda na c. kr. dekliški vadnici prihiteli k pogrebu ter s tem izkazali ranjki zadnjo čast, kar nam j«s bilo v veliko tolažbo.
Posebno se zahvaljujemo darovateljem krasnih vencev ter si. vodstvu šole c. kr. profesorjem, učiteljem in učiteljicam, ter učenkam. — Vsem Bog povrnU
GORICA, 5. maja 1907.
Žalujoča družina.
I  Andrej Fajt
pekovski mojster
v Girici CorsB Frane. 9!m. it, 2. ^—  Filijalka ? Dornberga.  -^
Sprejema naroČila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nova maše in godove, kolače za bir. mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji J naročnikov.                                    ¦
Ima tudi na prodaj različne moke fino pecivo, fina vina in  likerje # po zmernih cenah.
Za veliko   noč  priporotu   goriške plnce, potice Itd.
Največja zaloga slik
v modernih ta antiknih okvirjih, — nmetniSke vrednosti. —. Slike pruih slovanskih slikarjev. — Ilahožne slike siovečih slikarjev. — francoske, angleške in amerikanske gravure velike umetniške vrednosti v okvirjih po želji
Razstava slik v ,IRGODSKem
Domu*.
Knjigarna in trgovina z umetninami A. Gabršček \J Gorici.
	•	03-	-a	Goriea-Ajdovšeina in			obratno.			
¦Alf.	m. «i.	Rti »1.	km	Postaje			Met v!.	lit. Vi.	Mii «1.	Mi.\
1    851	853	855					852	85*	856	»'s 1
8.—	2.05	8-22	__:	tik. Gorica.....	. . m.		7.00	1.10	7.25	a Irtjj'
8.10	2.15	8.M	4!	„   Št. Peter pri Gorici	•     •       n		6.49	12.59	721	'% lf 'iS
8.2«	2.31	9-21	8!	„   Vol<"jadra{,'a   .   .   .	•     •       n		6 37   \	12.47	712	S  »ii:
8.37	2.42	9-12	12,	dob. Prvatioa    ....	.   .   odh.		6.20   !	1131	6-5j>	2 »A*
6.00 7.25	12.50	7.3J)		lilll. Trst d. ž.   .   .   .	.   .    doh.		7-58   .	2.05	I.1B11JA	n»-Li-
8.47	2.47	9-21	_ :	M   V   ^ina    .... T     ornberg  ....	•   •    i	i	6.10	12.23	• 6-iž	n n>-
8il	2.57	9-22	14		d		6.05	12.18	«12	
9.07	3,07	9.32	1(5.	i    tfatuje.....			*22	12.09	622	•S &lž
9.18	3.18	942	21,	Kamnje.   .        .   .			542	11.56	6.12	p »i?
9.25	3.25	9.55.	23	y,  Dobravlje  .... J  Sv. Križ-Cestn     .   .	: *		»•2a	11.49	«»¦12	.= m
9.32	3 32	10.22	25				5 3J)	11.44	6.25.	
9.40	3 40	1012	28;	doh. Ajdovščina   .   .   . Priklopi :	. .  m.		5.22	11.35	5.5ji	.» Mi
7.22	1.20	10.31	odh	Dunaj j. ž.....	.   . doh.		$22	6.45	_	
11.22	9-22	551	1	Gradec j. ž.     ...	: • *		4.15	2.21	_	
5.42	S.55	4.18		Trst j. ž.....¦ .			8.52	4.15	i 10.52	
6 25	10.02	5.13	1	Nabrežina j.;..   .   .	• •		8.15	6.21		
542	9.24	5.11	|	Červinjan    ....	i : : *		11.30	6.42	; ioi2	
6.47	10.29	544	t	Tržič j. ž.....			7.48	3.16	>    945.	
i   6.50	J.20	6.12		Koruiin j. ž.    ...	.   . doh-		7.54	3 05	1008	ni
0.55J9.C/	U.13,1 45	6.226.22	doh	Gorica    .....	.   . ot	h-	17.15 7.37	2.17 2.49 9.25,9 M		\m
							73. Dunaj-Trst in				obratno.										
j        B *1	^zo vlaki 3	*5	Osebni			vlaki:			Postaje			Brzovlak *2    |*   4		*e	'""32	34	Osebni vlaki: 36   j    78		' -0	7fi	
			33   j   35   j		31	51    j	77	79   j													
8.45 9.31 11.28 1.20 2.31 3.54 4.06 4.29 4.44 4.51 j   5.09 5.39 6.22 6.22 712 7741 8.22 8.21 8M 222	7-22 8.02 9.24 11.22 12.20 1.22 232 3-10 3.12 -Tu &Š2 5.22 1   6.10 1   6.30	9-22 10-12 12.02 t.42 3.Q0 4-12 4.20| 4.22 422 5.22 6.24 6.57 7.3i 8.00 "8.27 j   8.39 9.07 9.25	1.20 2.24 5.03 9.22 11.44 2.12 2.22 2.24 2-04 3.14 3.21 3-22 3.22 3.42 3.22 4.10 442 4.20 422 5-12 5.22 6.11 6.28 6.41 7.02 7.14 8.10 8.26 ;   9.03 9.16 9.26 9.33 9.56 10.25	10.22 12-011 2.22 5-22 8.15 10.18 I 10.33 10.43 11.12 11.22 11.29 11.36 11.47 11.56 12.06 12.18 | 12.27 12.38 1.00 1,10 1.19 1.33 |   2.13 2.29 2.41 3.01 3.11 |   3.32 j   3.45 1   4.06 4.19 4.29 4.35 . 5.45 5.25	9.20 10.38 1.22 5.12 7.22 9-42 10.0Q 10.10 10.20 10.44 10.22 ll.Q2 11.12 11-22 11.22 ILfil 12.01 12.12 12.40 12.24 1-22 1.24 2.QS 2.22 2.42 3.Q2 3.24 3.22 4.12 441 4.22 5.02 5.12 5.44 6.15	| 5.22 > 7.27 7.4i: 7.50i 8.05 ! 8.16 i 8.23J 8.30 j 8.42 8.51 i 9.011 9.14 l 9.24 j 9.35; ! • j 1	4.50 6.40 0.24 7.02 7.12 7.22 7.22 7.42 7.22 8.02 8-12 8.22 8-22 8.S0	8.12 8.22 8-22 8.21 9.22 9.42 1O.02 10.22 10.22 10.42	0 1 ,    1 \ 1	dh. Dunaj   .do Dun. Novomesto | Murezuschlag   . Gradec   .   .   . Maribor .   .   . Celje .... Laški trg    .    . Rimske topi.   . Zidani most    . Hrastnik.   .   . Trbovlje ... Zagorje .   .   . Sava .... Litga .... Kresnice.   .   . i Laze .... ! Zalog.   .   .   . loh.)  Ljub-  (od odh.)  Ijana  (do Brezovica   .   . g Preserje .   .   . 1 Borovnica   .   . Logatec .   .   . Planina  .   ,   . Rakek    .   .   . Postojina     .   . Prestranek .   . Št. Peter     .   . Gor. Ležeče    . Divača    .   .   , Sežana   .   .   . Opčine   .   .   . j Prosek   .   ,    . ' Nabrežina .    . oh. Trst    , od	h. k * 1. b. k t.	8.2Q 8.01 6.22 4.22 3.02 1.41 1.28 1.18 1.09 12.31 12.24 12.08 11.37 1127 10.49 10.35 10.21 10.03 9.2! 8.28 7.55	6.45 5.22 4-12 2.U 12.5J, 11-22 ii.Q2 Z 9.22 9.42 8.22 7~k 7.Q2 6.22	6.22 4.24 3.12 1.42 1.22 1.22 1.12 12.1Q 12.04 11-21 10.42 10.01 9.41 9-02 8.20	5.22 4.22 2.Q2 10.22 7.22 5.31 5.15 5.05 4.54 4.29 4.19 4.11 4.01 3.52 3.40 3.28 3.19 3.08 2.48 2.36 2.26 2.17 1.54 1.41 1.31 1.13 1.00 12.50 12.24 12.03 11.40 11.25 11. 4 10.56 9.55	1.15 12.04 9.42 7.14 5-12 3.01 2.4Q 2.2Q 2.12 1-22 1-2S 1-21 1.10 1.01 12.21 12.40 12-21 12.20 11.22 11.14 10.02 10.22 10-22 10.12 9.22 9.22 9-22 8.24 8.20 8.Q2 7.42 7.22 7.20 8.Q0	7.00 5.40 3.25 11.55 9.50 7.55 7.00 6.51 6.41 6.25 6.1« 6.09 5.22 5.42 5.22 5.22 5.20 5.Q2 4.22 4.42 4.22 4.22 3.4J) 3.22 3.20 2.22 2-42 2.22 1-22 1.22 1.10 12.22 12.42 12.21 11.20	Osebni vik 59. 9.15 0.03 8.54 8.44 8.20 8.08 7.59 7.42 7.29 7.20	Me«. 20L i 1.30 9.34 9.17 9.06 8.55 ' 8.38: 8.28' 8.20; 8.08 " 7.59 7.48 7.36 7 «6;. 7.15 i	"k" 10.22 8-42 m m 7.41 :a 7-2 7JJ m ftSl ».li	
Mi vsi nosimo kravate lo od Fr. Steiner-ja ker nam tum najbolje postrežejo.
»TgmadOV ovratnic (kravat)  ali ma8en (ali fkravAte in 3 masne) lepo sortirane K 3'— Posebno
fina izbera 6 komadov K 4'— IHjipoliljalec kravat               .-,,        ,:,.^ t
1     FR. STEINBR, w'
Ipanaj II..   Kraftg-asse 3.|16.
liA^ilja pro*i povzetju. — NengajajoCe se zamenja.
Orožja- mumcije,
[predmeti za lov, dinamitne 1          = patrone. ==============
naznanilo.
Slav, občinstvu naznanjam, da sem otvo-ril v ulici Morelli št. 39 novo gostilno pod imenom: „Trattoria Commercio".
Točii bodem pristna domača vina, briško belo ter vipavska črna iu bela. — Kuhinja T>^wž#««>1m^^                                 tečnimi j
gorkimi ali mrzlimi jedili.               »                  '
Za mnogpbrojen obisk se toplo priporoča Mermolja Andr.
[Keršeuani & Cuk
v Gorici Stolni trg št. 9.=
RAZGLAS.
Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od I. avgusta 15)05.  daljo      vslod pridobljene koncesije  od   obrtno oblasti sprejemati vsa naročila
električne luči >>>>^
^>> in gonilnih naprau,
kakor tudi   vsa  popravila  spadajoča  v to stroko.
Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ikert, Siemens & Halke) pričakujeta, da sft bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca, kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v pj"!i stroko.
•Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila
spoštovanjem udana
tePoloMiilpl
Mehanična delavnica.
Vpeljava plina, vode in električne luči. V Gorici, za vojašnico št. 13.
Havre-New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
Francoske   prekomorske   družbo.
Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko.
Veljavne vozne listke in   brezplačna   pojasnila   daje   samo
Cd. Šmarda,
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ˇ Ljubljani, Dunajska cesta 18,
v novi hiSi  „Kmetške posojilnice",  nasproti znane gostilne pri „Figoveu".
Dobro izurjeni zidarski preddelavec
ozir. palir, z dobrimi 8-10 zidarji
se išče za Ljubljano. Vstop takoj.
Naslov pove upravništvo
„SoeV.
Senzaeijonelna novost.
Daljnogled SO-kratno povečanje.
Se lahko pritrdi na vsako palico. 1 komad K 2 — 3     »      „ 550
Odpošilja po povzetju: H EN BIK V7EISS,
Dunaj XIV. 3. Secbshanserstr. 5. 24. NaroČite takoj in bodete vzradoSčeni!
Poprava in komisijska zaloga d vo ko les
VVaffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom
pri
Batjelu
v Gorici, Via  Duomo  štev.
Prodaja tudi na mesečne obroke.
Fata morgana
se obljube kričeče reklame, o katerih se je marsikateri v svojo lastno škodo že večkrat prepričal. Tedaj kupujte le tam kjer ste se prepričali, da dobite za Va§ dober denar tudi pošteno blago, ker lahkomiseln je oni, kdor vlaga svoj denar samo v najbolj ceno, ničvredno blago brez vsake trajnosti.
Kdor hoče dobiti zares dobro in trajno blago po primerno nizkih cenah, naj se obrne vedno le na domačo tvrdko
J. ZORNIH - Gorica, Gosposka ulica št. 10
koja si šteje v čast, postreči svoje cenjene odjemalce vedno z blagom najbolje kakovosti.
Tu dobite največo izber k»asnih Hšpov za obleke po vsakej ceni, čipke, trakove, svile, pajčolane, pasove, svilene šerpe in čipkaste rute, vezenine, baržune, cvetlice za klobuke, dalje
toiletna mila, dišave, Eau de Cologne, glavnike torbice iz pliša in usnja, žepne rute, nogovice, predpasnike, rokovice  cvirnate in Gla^e -najbolje-tvarine;
Zaloga belega in Jaeger perila za gospode, ovratnikov, naramnikov, krasnih ovratnic, kolesarskih jopic, golenic itd.
so že vse zadnje novosti najlepših solnfinikov vsake vrste in cene.
V zalogi se drži vse potrebščine za gg. šivilje in krojače. Izbira nedosežna!!                Cene brez konkurence!!
Flox"
je fotografi eni aparat, s k».terim — brez znanja — vsakdo lahko fotografira. Z aparatom se napravi slike v velikosti ox7 cm in stane ¦/. elegantno popolno pripravo in navodilom samo
kron 6.
Odpošilja  proti povzetju:
H. Ufeiss,
Dunaj XIV.|3„ Sechshauserstrasse 5,|108
Odlikovana pekarija in sladMarna
Karol Draščik
v Gorici na Kornu v (lastni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfl« nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •*- po Jako zmernih cenah. -%«
Pomladansko zdravljenje.
Koncentriran sirup iz saseparile.
Ta sirup je izdelan na poseben menjalni način ter vsebuje vse kre-pilne snovi sasaparile in sladkih korenin. —- Deluje izvrstno in v vspehom pri krvnih boleznih.
Cena 1 steklenice K 140.
Ravno isti sirup po način potassio-
protojoduro K 160.
Dobiva se edino le v
lekarni CRISTOFOLETTI,
o Gorici na traoniku.
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
Opekama in tovarna pedi, ponudijo vsako poljubno množino
^^~fi patentiranih —s—--
zarezanih strešnikov
»Sistem MARZOLA"                 <StrangfaIzziegei>                 »Sistem MIHZOLA"
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impre?nirant. s Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, s
Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z ŽICC privezati, kar je gotovo velike
važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzor:e in prospekte pošljemo na žeUo brezplačno.
Takoj bdj a in najzanesljivejša postrežba.
Sprejmejo se zastopniki.
8e dobiva v vseh lekarnah.
Nsgboljše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah.
 REVMATIZMU in PROTINU
iS   litar   Cniiinn   »lm ˇ ^tu ˇ ^karnah R«f««l Bodla«, l«k«r». „AII« Madonn. dali« ««l»t«" pri »v. Jakob« p Josip Oodln«, JB   IIROI    OUUIIIK   |«k«raa „Jtll< Ig««", VI« dol FaraaCo 4.
«••¦ itfklnlH I Mi. Ii Trm ¦« ¦• raidoHlJt nail n«|o * «§kltitei proll povnlj« tU Mpwl poitanlia tankom 11- #roito »oitalaa.
Tr^oV5ko-obrtr\a zadruga \l Gorici
registrovana zadruga r neomejenim Jamstvom.
NaSelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je % ozirom na premenffni ildne 29. decembra 1^5. v zadružni register vpisana pravda, pri skupni sS dne 30 decembra 1905. sklenilo za leto 1906. to-le način poslovanja:
Daje svojim Stanom posojila na odplačevanje v petih ledh,j>rotJ odp\&6ilix po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6* obrestovanju.
Doba za odplačno pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.                                                                                                    .
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradmne >/,% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne ¦*¦'¦¦;*?? večje, stalno naložene pa po dogov <•
Deleži so dvojni: opravila!
.Zadrugaobjavlja vsa,svoja.
;>-ro znesku, jih obrestuje ;po 4l/t*t
>avni po 20 kron. . v časopisih »Soča« in »Primorec«.
W             Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil,    g
|3j    naj se oglas'* v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.                                                ©5
jggj                                                                                      Načelstvo in nadzorstvo.       I|
Pfaffovi šivalni stroji
s« res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Nenrekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let.
Glavna zaloga in zastopstvo
SAUNIO & DEKLETA V GORICI
Magistratna ulica štev. L
Imava v zdlogl fudl šivalno stroje rasnih drugih vrst in tovaren.
¦   , .       Cene zmerne, pogoji ugodni. = Slavni občinstvu je naproSens, da pred nabavo šivalnega stroja zahteva ctnik, Meri se pošlje zastonj itflranko.
Kersevani & Čuk
¦ v Gorici =
Stolni trg št. 9 (piazza Dsomo)
priporoča svojo
zalogo šivalnih strojev
raznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje)
Zaloga dvokoles.
Mehanična delavnica konec Rašielja Št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov.
Šivalna stroje In poprava jamčiva od 5-10 let.
o pohištvo pri
ITIodre žene
Zahtevajo  knjigo:   »Motenje   perijode", spisal dr. med. Leviš. — Knjige se razpošilja proti povzetju K 1*20.
Pojasnila daje zastonj
p. ziervas
Kalk 244  pri  Kolina  (Koto)  ob  Renu.
Ugodnejše prilike
za nakup ne bo večii!
73 komadov stane gld. 3*—!!!
Naslednja garnitura za gospode, štv. 44 sestojema iz 73 komadov samo koristnih in porabnih predmetov, stane samo gld. 3'— !!!
1 pipa z okovom in elegantno cevko, 3 moderne svilnate ovratnice. 3 fini ovratniki (trojni, napove naj se mero vratii). J par belih, 1 par barvanih manšct. 6 parov raznobarvnih finih nogovic, 1 fina usnjata denarnica. 1 ustnik za cigare iz imit. jantarja. 1 nožiC s tremi ostrinami. 1 zrcalo iz belg. stekla. 1 kos rožnega mila, 1 kravatna igla z imit. briljantom, 1 garnitura gumb iz Pouble zlata za manšete in srajce z patent, zapornico, 50 komadov raznih potrebščin za pisanje, pripravno za vsakogar. Vseh teh 73 komadov pošiljamo za neznatno ceno gld. 3'—. Nastavili smo tako nizko ceno ker imamo majhne upravne strdke in ker računamo, da se nas bo priporočalo. — Odpošilja se proti povzetju. — Blairo se zamenja — torej ni nikake zgube za kupca.
Odpošiljalna tvrdka
PR. 8TEINBR, DUNAJ H./3. Naše načelo je, naSim odjemalcem pošteno postreCi.
Lovska pipa
Budilka
v finem nikel. okrovju,  garant, do-
broidoča. lep okrasek za sobo stane
l kom. 7-50.
ezljan lesa;   znotraj i z   porcelana — cena za komad  K 2-20.
Ako se naroČi oboje, ali pa več komadov skupaj, pošljem poštnine prosto. Odpošilja proti povzetju
SIEGFRIED JELLINEK, Dunaj xiL/2 Glersterg-asse 2 /26.
Anton Potatzkv v Gorici.
Na sredi RftStelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najoeneje kupovaliče nlmberškega lt> drobna, blaga ter tkanin, preja In nitij.        »*
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje,
POTREBŠČINE
za krojače in idvlfarjo.
SreMnjIce. — Rožni venci. — Masne knjižico.
f išna obuvala za isb letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelji,
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    2    35-8
HRISTOFIE
feiini mrf]i b ptst| mi vrst
Kompletne kasete namli. j mega orodja, po&odjaia
•make, karo, daj, m. j milil podstavki, lunetil udelkt
Jidino nadomestilo
pravega srebra,
PoteM isdelki m hotel«, mUm# in tarnam, kakor tudi peusijone, gospo-
¦i'......                  ttljStfO itd.       m:____«
O. kr. dvorni ¦aloinlkt
ii
S C.
Cbristifle & C." - Dunaj
L Opernriiig 5 (Heinrichshoft —  Ututror** oenflc na »ahtevaiije. -V Taah mestih  zastopano po prekupdh. KM l—^i tirate tarfcraorf imajo n»šl Iid<lki
Zahtevajte le
Najvišja odlik* „GRAN D PRIX" na svetovni razstavi
v St. Louis 1904.
Globus
čistilni = = ekstrakt
kakor kaže podoba,
ker ponuja se ničuredna posnemanja.
Jedini izdelovalec F r i t s  Scliulz ml. akc. društvo na Llpskem in Egei
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hlftl, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Tolofon it. 79
RaCun poitne hranilnice Štev. 837.315.
Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dno 12. marca 1907.  se:
Hranilna vloga obrestujejo po 47t %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vlogre se sprejemajo od vsakogar.
Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 579%.
Stanje 31. dec.1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188*82. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82 382-63. ~- Vrednost hiš: 112.328 —
SVETOVNO  ZNANI
FERNET-BRANCa
BRATOV  BRANCA  V   MILANU
jedini lastniki načina za izdelovanje,
le najbolj učinkujoča želodčna grenčica L&}
Neizogibno potrebno v vsaki družini!
Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki
i kavan"'