Primorski dnevnik SREDA, 24. FEBRUARJA 2016 št. 45 (21.585) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD iT ^M V? orimorski soort 3 U primorskijport —postani naš sledilec trst - Na 4. strani Oprostitev ali 16 let zapora Zahteva tožilca za umor taksista leta 2003 trst - Na 5. strani Neprevidnost ... drago stane Pozor na finančne svetovalce! gorica - Na 12. strani Ruvanje za zbirke Pokrajinskih muzejev Občina in pokrajina brez skupnega jezika dnevnik V iskanju Karmele Kosovel prebežniki - Grčija v kotu zaradi zaostrenega nadzora drugih držav na balkanski poti Neprijazni sosedje VMilanu občuteno slovo od Umberta Eca m vvYT^ff ^ ___- h' ^dJUk g^^^H h 1 W .l^^^B H w Ifc jr Vf^B^^t"^ _ Al ' „ Ll 1 a ij'. j;.. . ■ - -- _ ¡Lkfc-. T* ■ - ■ MILAN - Z občuteno, preprosto, laično slovesnostjo se je Milan včeraj poslovil od »učitelja«, »prijatelja«, »genialnega pisatelja« Umberta Eca, ki je v petek preminil v 85. letu starosti. Na dvorišču gradu Sforzesco so se okrog sorodnikov zbrali številni prijatelji, nekdanji sošolci in učenci, sodelavci, kolegi. Za mikrofon je stopilo veliko ljudi, Eca so se mnogi spomnili z nasmehom na ustih, prisotne pa so najbolj ganile besede petnajstletnega vnuka: ponosen sem, da si bil moj nono. DUNAJ, BEOGRAD, SKOPJE, ATENE - Odločitev in vztrajanje Avstrije pri urnih in dnevnih kvotah sprejemanja migrantov ter dejstvo, da na vrhu EU prejšnji petek ni bil dosežen nikakršen napredek, je po pričakovanjih sprožila pravi »efekt domino« postopnega zapiranja mej. V strahu zaradi ukrepov Avstrije so države na t. i. balkanski poti, ki ne želijo, da bi na njihovem ozemlju ostajale večje množice migrantov, zaostrile nadzor nad tokom ljudi, končni grešni kozel pa vse bolj utegne biti Grčija, kjer je obtičalo na tisoče mi-grantov, ki še naprej prihajajo iz Turčije. Najbolj so v stiski Afganistanci (na sliki mati o otrokoma v Atenah), ki jih Makedonija - za razliko od Iračanov in Sircev, zavrača. Grčija protestira tudi, ker je Avstrija ni povabila na današnje srečanje balkanskih držav. To je enostransko in niti najmanj prijazno dejanje,so povedali na grškem zunanjem ministrstvu. Na 3. strani sirija - Dogovor Sirska vlada in opozicija za prekinitev ognja DAMASK - V Siriji naj bi v soboto začela veljati prekinitev ognja. Sirska vlada je včeraj sprejela pogoje dogovora o prekinitvi ognja v Siriji, ki so ga v ponedeljek dosegle ZDA in Rusija. Sirska vlada bo nadaljevala boj proti terorističnim skupinam, kot sta Islamska država in Fronta al Nusra, ki je sirska veja teroristične mreže Al Kaida. Tudi sirska opozicija je že načelno podprla dogovor o prekinitvi sovražnosti, a le, če se bosta Rusija in Iran zavezala k spoštovanju prekinitve ognja in izvrševanju humanitarnih ukrepov. Na 2. strani TRST - Karmela Kosovel je bila izobražena in očarljiva pianistka, v katero se je zagledal marsikateri moški. Na primer literarni kritik Josip Vidmar in slikar Avgust Černigoj. Ko je tržaški pisatelj Marko Sosič na knjižni platnici v neki ljubljanski starinarnici zagledal njen obraz, je podoba Sreč-kove sestre očarala tudi njega. O tem »srečanju« in iskanju Kar-melinih sledi, je posebej za Primorski dnevnik napisal zanimiv dnevniški zapis. Na 10. in 11. strani Trst: Paolo Menis županski kandidat G5Z Na 4. strani Tržič: prvi korak za enotno pristanišče Na 4. strani Preiskava o azbestu v lesnem pristanišču Na 4. strani Video zgodbe z »goriških sprehodov« Na 13. strani Pozzeccu so toži po Jugoslaviji, košarkarski Na 18. strani dolina - Na zadnji seji občinskega sveta Voda na Dolgi kroni Odobren sklep o deželnem prispevku za izpeljavo namakalnih del na Montu DOLINA - Dolinski občinski svet je na zadnji seji odobril sklep o izvedbi izpopolnjevalnih namakalnih del v kraju Mont. Tako bodo sedaj za izvedbo teh del lahko koristili deželni prispevek v višini kakih 400 tisoč evrov, ki je bil pod vprašajem zaradi zapleta z vprašanjem lastništva območja na Dolgi kroni. Pred dobrim mesecem pa je komisar za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja Arturo Picciotto izdal ustrezno dovoljenje, tako se je lahko postopek nadaljeval. Sklep je bil odobren z glasovi le-vosredinske koalicije župana Sandyja Kluna. Na 5. strani gorica - Dijaki so se odpravili na pot Zadnjič v Auschwitz s prispevkom pokrajine 9771124666007 2 Torek, 23. februarja 2016 AKTUALNO / wikileaks Marko Marinčič marko.marincic@primorski.eu Veliki Brat bdi nad nami Med italijanskimi novinarji kroži anekdota iz zadnjega obdobja Berlusconijeve vlade. Premier je takrat že bil dokaj v letih, še vedno pa sije rad privoščil nočno zabavico s plačanimi spremljevalkami. Zato naj bi včasih med zasedanji vlade tudi zadremal. Ameriški veleposlanik v Italiji naj bi na nekem srečanju na štiri očipodtajniku Gianniju Letti dokaj nediplomatsko zabrusil, ali je res, da Berlusconi spi med vladnimi sejami. Letta, ki je bilpo manirah bolj diplomatski od sogovornika, je menda v zadregi priznal, da se je nekaj takega le enkrat zgodilo »zaradi preutrujenosti«. Sledilo je poizvedovanje, kdo med ministri je Američanom prišepnil o Berlusconi-jevih dremavicah. Nova odkritja iz spletne strani Wikileaks o prisluškovanju Berlusconiju, Angeli Merkel, Ban Ki Moonu in drugim svetovnim voditeljem kažejo, da »prijatelji z onkraj Atlantika« niso potrebovali špijonov v vladi, saj so si sami priskrbeli vse potrebne informacije. Zanimivo je, da ta vest prihaja na dan sočasno z dvema drugima, ki kažeta na italijansko podložnost interesom ZDA. Prav včeraj je Evropsko sodišče za človekove pravice Italijo obsodilo zaradi številnih kršitev človekovih pravic v zvezi z ugrabitvijo imama Abu Omarja, ki jo je leta2003 v Milanu izvedla Cia s pomočjo italijanskih tajnih služb, vse kasnejše vlade v Rimu pa so storilce nato varovale z neupravičenim sklicevanjem na državno tajnost. Včerajšnja je tudi vest, da bodo Američani z vojaške baze Sigonella na Siciliji pošiljali svoja brezpilotna letala nad Libijo, »vendar le v obrambne namene,« hitijo pojasnjevati naši ministri. Skoraj se nam toži po Craxiju, ki gotovo ni bil vzoren politik, v podobni zadevi pa je pokazal pokončnejšo držo. Ob teh in drugih razkritjih Juliana As-sangea, Edwarda Snowdna in drugih pogumnih žvižgačev nas spreleti spoznanje, kako Veliki Brat nadzoruje vse nas. In ne moremo si kaj, da ne bi navijali za Applovega prvega moža Tima Cooka, ki v imenu zaščite pravice do zasebnosti svojih strank, kljubuje zahtevi FBI-ja po ključu, ki bi mu omogočil vpogled v arhivske podatke danes enega, jutri pa morda vseh mobilnikov na svetu. sirija - Po dogovoru ZDA in Rusije naj bi Sirska vlada in opozicija pristali na prekinitev ognja Turčija pa kljub temu ne izključuje nadaljevanja napadov proti Kurdom DAMASK - V Siriji naj bi v soboto začela veljati prekinitev ognja med sirskimi vladnimi silami in opozicijskimi uporniki. Mednarodna skupnost upa, da bo to preboj v skoraj pet let trajajoči državljanski vojni, ki je zahtevala najmanj 250.000 življenj in na milijone Sircev pognala v beg. Sirska vlada je včeraj sprejela pogoje dogovora o prekinitvi ognja v Siriji, ki so ga v ponedeljek dosegle ZDA in Rusija, je sporočilo sirsko zunanje ministrstvo. Damask je napovedal prekinitev oboroženih operacij, a nadaljevanje "protiterorističnih prizadevanj" proti skrajnim skupinam. Sirska vlada bo nadaljevala boj proti terorističnim skupinam, kot sta Islamska država in Fronta al Nusra, ki je sirska veja teroristične mreže Al Kaida. ZDA in Rusija sta v ponedeljek sporočili, da bo prekinitev sovražnosti v Siriji začela veljati v soboto. Prekinitev ognja, ki bo stopila v veljavo v soboto opolnoči po sirskem času, pa ne bo veljala za teroristične skupine. Ze pred vlado je včeraj tudi sirska opozicija že načelno podprla dogovor o prekinitvi sovražnosti, a le, če se bosta Rusija in Iran zavezala k spoštovanju prekinitve ognja in izvrševanju humanitarnih ukrepov. Turčija pa je včeraj sporočila, da ni optimistična glede implementacije dogovora o prekinitvi ognja v Siriji. Obenem je zagrozila, da bo nadaljevala s povračilnimi topniškimi napadi na sirske kurdske borce. Namestnik turškega pre-mierja Numan Kurtulmus je posvaril, da bi lahko Turčija nadaljevala z obstreljevanjem kurdskih milic (YPG) v Siriji, kot je to počela minuli teden. Turčija bo odgovorila na napade iz Sirije tudi po 27. februarju je opozoril Kurtulmus. Turčija je razburjena zaradi napredka milic YPG v severni Siriji, saj se boji, da skušajo ustvariti avtonomno kurdsko regijo na pragu Turčije. Ankara obtožuje kurdske milice YPG in njihovo politično krilo PYD, da so sirska veja Kurdske delavske stranke (PKK), ki se desetletja bori proti represiji, ki jo nad kurdsko manjšino izvaja turška država. Turčija sirske kurdske sile prav tako obtožuje, da sodelujejo z Rusijo, ki močno nasprotuje ključnemu strateškemu cilju Ankare, da z oblasti odstranijo sirskega predsednika Bašarja al Asada. Posnetek kurdskih upornikov v Siriji o posegu turške vojske proti njim ansa italija - Rim prižgal zeleno luč S Sicilije nad Libijo Ameriški brezpilotniki bodo uporabljali oporišče Sigonella RIM - Italija je pristala na to, da lahko ameriška vojska letalsko oporišče Sigonella na Siciliji uporablja za napade brezpilotnih letal na položaje skrajne Islamske države v Libiji. O tem se bo sicer odločalo od primera do primera, je pojasnila obrambna ministrica Roberta Pinotti. Zunanji minister Paolo Gentiloni je dodal, da to ni predhodnica mednarodnega vojaškega napada na položaje IS in njihovih zaveznikov v Libiji in da bo šlo le za »obrambne operacije«, ki so potrebne za zaščito ameriškega in zavezniškega osebja ter premoženja. Ker tudi ta pojasnila niso utišala vseh polemičnih odzivov in namigovanj, da se s tem Italija vpleta v vojno, ne da bi se o tem sploh razpravljalo v parlamentu, se je včeraj v neki radijski oddaji oglasil še premier Matteo Renzi in pojasnil, da se bo o vsakem napadu odločalo na podlagi individualne prošnje, predložene vladi v Rimu. Ti napadi se bodo izvajali le kot zadnja možnost, šlo pa naj bi za specifične protiteroristične akcije in ne za vpletanje v vojaški konflikt širših razsežnosti. Ameriška vojaška letala so v petek bombardirala oporišče IS blizu kraja Sa-brata zahodno od Tripolija, pri čemer je bilo ubitih okrog 40 ljudi, med njimi vodilni član IS, Tunizijec Noureddine Chouchane. Ubita sta bila tudi ugrabljena uslužbenca srbskega veleposlaništva v Tripoliju. Ta napad je mednarodno priznana libijska vlada obsodila in poudarila, da ni bil usklajen z njo in da prestavlja jasno in grobo kršitev suverenosti libijske države. wikileaks - Objava novih zaupnih dokumentov o ameriški varnostni agenciji NSA Prisluškovali tudi Berlusconiju V ZDA poslušali, kako sta ga Merklova in Sarkozy okrcala - Američani nadzorovali tudi prizadevanja ZN proti podnebnim spremembam BERLIN - Spletna stran Wikileaks je včeraj ponoči objavila nove podrobnosti o domnevnem ameriškem prisluškovanju tujim visokim predstavnikom. Minulo noč razkriti dokumenti so dvignili veliko prahu tudi v Italiji, saj med drugim razkrivajo, da je ameriška agencija NSA prisluškovala tudi zasebnemu tristranskemu srečanju Angele Merkel, Nicolasa Sarkozyja in Silvia Berlusconija. Glede na dokumente naj bi Merklo-va oktobra 2011 Berlusconija skupaj s Sar-kozyjem trdo prijela zaradi ogromnega italijanskega dolga. Ton tega pogovora naj bi bil zelo oster, navaja eden izmed razkritih dokumentov, ki očitno temelji na izjavah Berlusconijevega zunanjepolitičnega svetovalca Valentina Valentinija. Merklova in Sarkozy naj bi v tem pogovoru pritiskala na Berlusconiju, da sprejme odločne ukrepe, in mu dala vedeti, da ne bosta trpela nobenega izgovora več. Časnik La Repubblica in tednik arhiv L'Espresso ob sklicevanju na razkrite dokumente Wikileaksa poročata tudi o drugih primerih ameriškega prisluškovanja Ber-lusconiju in njegovim tesnim sodelavcem v letu 2011. Zadeva je včeraj povzročila vik in krik nekaterih takratnih in zdajšnjih Ber-lusconijevih sodelavcev, ki zahtevajo, naj vlada ostro poseže pri ZDA. Italijansko zunanje ministrstvo je v odzivu na časopisna poročila na pogovor že poklicalo ameriškega veleposlanika v Rimu Johna Phillipsa. Iz več razkritih zaupnih dokumentov izhaja, da je ameriška nacionalna varnostna agencija (NSA) prisluškovala tudi telefonskim pogovorom nemške kancler-ke Angele Merkel z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom. Gre za pogovor iz leta 2008, v njem pa je glede na prisluhe NSA Ban Merklovi izrekel kompliment zaradi njenih prizadevanj v boju proti podnebnim spremembam in prepričevanje kolegov v EU na to temo. Ban naj bi med drugim dejal, da bodo ZN brez vodilne vloge EU težko dosegli napredek na podnebni konferenci v poljskem Poznanu, ki je potekala decembra 2008. Generalni sekretar ZN naj bi prav tako izrazil optimizem spričo izvolitve Baracka Obame za predsednika ZDA, saj da to predstavlja priložnost, da se ZDA bolj angažirajo v podnebnih pogajanjih, razkrite dokumente, povzemajo razni nemški mediji. »Danes smo pokazali, da je država, ki skuša zaščititi svoja velika naftna pod- jetja, vohunila za zasebnimi srečanji generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona o varovanju planeta pred podnebnimi spremembami,« je ob objavi dokumentov navedel ustanovitelj Wikileaksa Julian As-sange. »Zanimiv bo odziv ZN. Če se namreč lahko generalnega sekretarja brez posledic vzame na muho, potem je v nevarnosti vsak - tako vodja države kot smetar,« je dodal Assange. Wikileaks je že lani razkril, da je NSA več desetletij prisluškovala kanclerskemu uradu v Berlinu, tudi še preden je položaj zasedla Merklova. Tarča prisluškovanja naj bi bili tudi drugi visoki nemški vladni predstavniki. Zadnji razkriti dokumenti se nanašajo tudi na tajne pogovore med japonskimi in evropskimi trgovinskimi predstavniki ter diplomatske napetosti med Izraelom in ZDA. NSA naj bi prisluškovala sodelavcem Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in Visokega komisariata ZN za begunce. italija - V senatu Danes amandma, jutri zaupnica o istospolnih zvezah RIM - Vlada bo v senatu danes predložila maksipopravek, ki bo zajel večji del besedila zakona Cirinna o priznanju istospolnih zvez vendar brez člena 5 o posvojitvah partnerjevih otrok. Do glasovanja, ki bo vezano na zaupnico vladi, naj bi prišlo že jutri. Premier Renzi je včeraj na skupščini senatorjev Demokratske stranke potrdil namen, da se v dogovoru z NCD iz zakona črtajo posvojitve. Katoliške komponente v DS in izven nje so menda zahtevale še več, vendar je Renzi ocenil, da je bilo popuščanja že več kot dovolj. Odločitev vodstva DS razburja, poleg SEL in G5Z, tudi manjšino v stranki, toliko bolj, ker je včeraj predsednik senata Grasso zavrnil kot nesprejemljive 7 amandmajev »kenguru«. To bi omogočilo obravnavo in odobritev zakona v dveh dneh in demokratično soočenje o posvojitvah otrok, trdijo na levici. G5Z pa očita Renziju, da je izbral drugo pot, le da bi prikril razkroj med strujami v DS. Virginia Raggi (G5Z) za županjo v Rimu RIM - Dosedanja občinska svetnica, 37-letna odvetnica Virginia Rag-gi bo kandidatka Gibanja 5 zvezd za županjo v Rimu. Na spletnem glasovanju je včeraj prejela 1764 preferenc oz. dobrih 45 odstotkov od skoraj 4000 oddanih glasov na 9500 vseh vpisanih. Za njo se je s 35 odstotki uvrstil dosedanji vodja občinske svetniške skupine Marcello De Vito, ki bo podprl Raggi-jevo in naj bi v primeru uspeha postal podžupan. Pred obalo Libije rešili več kot 700 migrantov RIM - Italijanska mornarica in obalna straža sta včeraj pred obalo Libije iz šestih čolnov rešili več kot 700 migrantov. V reševalni akciji so našli tudi štiri trupla. Najprej so iz treh čolnov rešili 403 migrante, našla pa so tudi štiri trupla. Medtem ko vzrok smrti še ni znan, so se dehidracija in gorivni hlapi v tesnem prostoru v preteklosti izkazali za smrtonosno kombinacijo, še posebej pri ljudeh, ki so oslabljeni od dolgih poti skozi puščavo. Iz nadaljnjih dveh čolnov rešili še 219 migrantov, 105 migrantov pa so rešili iz gumenjaka. Od začetka leta je prek Libije v Italijo prispelo 6736 ljudi, kar je manj v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko so zabeležili prihod 7257 migrantov, kažejo podatki notranjega ministrstva. Mars v 55 državah v umik čokolad HAAG - Ameriški proizvajalec čokolad Mars je napovedal umik čokolad Mars in Snickers v 55 državah. Gre za slaščice, izdelane v nizozemski tovarni. V eni od čokoladic iz te tovarne so namreč našli kos plastike. »Kolikor nam je znano, je vključenih 55 držav,« je pojasnila koordinatorka za Nizozemsko pri Marsu Eline Bijveld. S polic bodo umaknili le proizvode, ki so prišli iz tovarne na Nizozemskem. Odpoklic se nanaša tudi na čokolade Milky Way Minis in nekatere pakete čo-koladic Celebration. Za »previdnostni« odpoklic izdelkov so se odločili, potem ko je stranka v čokoladici Snickers, ki jo je kupila 8. januarja v Nemčiji, odkrila kos rdeče plastike. Preiskava je pokazala, da gre za del zaščitne opreme iz proizvodnega procesa v tovarni v nizozemskem kraju Veghel. / AKTUALNO Sreda, 24. februarja 2016 3 prebežniki - »Efekt domino« na balkanski poti »Tepena« Grčija ostro protestira DUNAJ, BEOGRAD, SKOPJE, ATENE - Odločitev in vztrajanje Avstrije pri urnih in dnevnih kvotah sprejemanja migrantov ter dejstvo, da na vrhu EU prejšnji petek ni bil dosežen nikakršen napredek, je po pričakovanjih in napovedih sprožila pravi »efekt domino« postopnega zapiranja mej oz. strogega selekcioniranja migrantov po številu in narodnosti. V strahu zaradi ukrepov Avstrije so države na t. i. balkanski poti, ki ne želijo, da bi na njihovem ozemlju ostajale večje množice migrantov, zaostrile nadzor nad tokom ljudi, končni grešni kozel pa vse bolj utegne biti vstopna točka, to je Grčija. Tako je Grčija pri EU ostro pro-terstirala zaradi poostrenega mejnega nadzora, ki ga izvajajo države na balkanski migrantski poti, zaradi česar je v Grčiji obtičalo na tisoče migrantov, ki še naprej prihajajo iz Turčije na grške otoke v Egejskem morju, od koder jih s trajekti prevažajo v Pirej. Teh je skupaj že okoli 8000. Premier Cipras se je tudi pritožil, ker je bila Grčija izključena iz današnje konference notranjih in zunanjih ministrov na temo migracij na Dunaju, na katero so povabili devet držav na balkanski migrantski poti (Avstrijo, Albanijo, Bolgarijo, BiH, Črno goro, Hrvaško, Kosovo, Makedonijo, Srbijo in Slovenijo), Grčije pa ne. Na grškem zunanjem ministrstvu so odločitev Dunaja, da vabila na Atene ne naslovi, že pred tem danes označili kot »enostransko in niti najmanj prijazno dejanje«. Grčija se jezi tudi zaradi Turčije, sicer kandidatke za članstvo v EU, od koder še naprej množično prihajajo migranti, kljub obljubam o zajezitvi migracij. Obenem pa Makedonija in Srbija, ki se prav tako potegujeta za članstvo v EU, zaostrujeta ukrepe na svojih mejah in čez njih spuščata omejeno število migrantov, zato pa Grčijo zdaj grozi z vetom za njihovo prihodnjo polnopravno vključitev v Evropsko unijo. Živčnost Grčije je povsem na mestu, če vemo, da Makedonci na mejah s svojo južno sosedo spuščajo v svojo državo le še migrante iz Sirije in Iraka, zavračajo pa Afganistance, ki jih izenačujejo z ekonomskimi, torej nezaželenimi pribežniki. Grčijo bega tudi napoved srbskega notranjega ministra Nebojše Stefa-novica, da je Slovenija Srbijo obvestila, da bo sprejemala samo še migrante, ki bodo zaprosili za azil v Avstriji ali Nemčiji. »Slovenija nas je obvestila, njo pa Avstrija, da bo sprejemala samo migrante, ki bodo pripravljeni zaprositi za azil v Avstriji ali Nemčiji. Tako piše v dopisu, ki smo ga prejeli danes,« je v Beogradu včeraj izjavil Stefanovic. Ob tem je zatrdil, da tudi Srbija ne bo sprejemala migrantov, ki jih ne bosta sprejeli Avstrija in Nemčija. »Nesmiselno je, da nekdo pričakuje od Srbije, da sprejema migrante, za katere jasno prihajajo signali iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške, da jih ne bodo sprejele,« se je Stefanovic odzval na kritike iz Grčije na račun Makedonije in Srbije glede ravnanja z begunci. Države na balkanski poti, izredno vključno s Slovenijo, so si sicer prislužile grajo Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR), da z zapiranjem meja še poslabšujejo že tako kaotične razmere in ustvarjajo podlago za humanitarno krizo, ki bi lahko izbruhnila v nekaterih državah, predvsem pa v Grčiji. Novi vodja UNHCR Filippo Grandi, ki je včeraj obiskal grški otok Lez-bos, je opozoril in spomnil, da shema za relokacijo 160.000 beguncev po EU ne zadostuje, druga shema za preselitev beguncev neposredno iz Turčije v unijo pa »se še ni začela«. Mednarodna organizacija za migracije je sporočila, da je v Evropo preko Sredozemskega morja letos prišlo že več kot 100.000 migrantov, pri poskusu prečkanja morja pa jih je 413 izgubilo življenje. Lani je število migrantov in beguncev, ki so prišli v Evropo, številko 100.000 preseglo šele julija. Strožji nadzor mej velja sicer tudi na evropskem severu. Tako je Belgija včeraj začasno znova uvedla nadzor na meji s Francijo, da bi ustavila prihod migrantov iz migrantskega tabora v Ca-laisu, ki ga francoske oblasti nameravajo evakuirati. Danska pa je podaljšala nadzor na mejah z Nemčijo. Začasni nadzor na schengenskih notranjih mejah izvajajo še Švedska Norveška, Nemčija, Avstrija in Francija. Na grško-makedonski meji ansa slovenija Vojaki na meji, upor staršev v Kranju LJUBLJANA - Slovenska vojska lahko od danes varuje slovensko mejo s policijskimi pooblastili. Ukrep, ki ga je parlament z 69 glasovi za in petimi proti sprejel v ponedeljek, bo trajal najdlje tri mesece, a z možnostjo podaljšanja. Kakor piše v sklepu, varnostne razmere zahtevajo, da pripadniki Slovenske vojske s policijo sodelujejo pri širšem varovanju državne meje in pri tem izvajajo pooblastila, določena v omenjenem členu. Vojaki lahko od srede skupaj s policijo opozarjajo in napotujejo ljudi, jim začasno omejijo gibanje ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. O militarizaciji meje, zlasti območij blizu mejnih prehodov, preko katerih se sicer v zadnjih tednih prebija bistveno manj ljudi kot lansko jesen, priča tudi odločitev, da bodo pa-nelno ograjo za obvladovanje migracijskih tokov ob meji s Hrvaško začeli postavljati tudi na Kočevskem, kjer ograje do zdaj ni bilo. S pa-nelnimi ograjami sicer pospešeno zamenjujejo moteče in nevarne žične ograje, a ponekod žično-rezilna ograja še vedno stoji. Mladoletni begunci, ki nimajo spremstva odraslih in so v Sloveniji prosili za azil, so do sedaj navadno bivali v centru za tujce ali azilnem domu, ob pričakovanem povečanju števila prebežnikov pa jim želijo oblasti najti drugo namestitev. A, denimo, predlog, da bi jih namestili v Dijaški in študentski dom Kranj je naletel na burno nasprotovanje staršev dijakov, čeprav bi bili mladoletni mi-granti nastanjeni v stavbah, kjer dijakov ni. Po besedah ravnateljice Ju-dite Nahtigal starši večinsko niso bili pripravljeni na pogovor, prepričal jih ni noben argument. Zagrozili so celo z izpisom otrok iz dijaškega doma, če bi mladoletne migrante vanj vseeno namestili. dežela fjk - Reforma krajevnih uprav Prenos služb na zveze UTI naj bi izvedli do 1. julija TRST - Deželni svet FJK je včeraj obravnaval osnutek deželnega zakona 136 o reorganizaciji pristojnosti, ki so jih doslej imele pokrajine na področju nadzora nad okoljem, lovom in ribolovom ter drugih pristojnosti pokrajinske policijske ter na področju civilne zaščite. Ob tem so v zakonski osnutek vnesli tudi nove roke za izvajanje deželne reforme o reorganizaciji krajevnih uprav, ki med drugim predvideva ustanovitev medobčinskih zvez UTI in prenos nekaterih pristojnosti občin na te nove organe. Tako je po novem predvideno, da bodo za tiste občine, ki se niso uprle reorganizaciji in so odobrile statute novih medobčinskih zvez, slednje zaživele od 15. aprila letos, do 1. julija letos pa je čas za prevzem z občin prenesenih pristojnosti v okviru novih medobčinskih zvez. Kot je povedal poročevalec večinske koalicije Vincenzo Martines (DS), je namen predlaganih določil ta, da se večini občin v FJK, ki so se takoj odzvale na izvajanje reforme, brez nadaljnjega odlašanja omogoči združevanje služb v okviru novih medobčinskih zvez. Kar zadeva nekdanje pokrajinske službe za okoljski nadzor, ki so jih pred leti preimenovali v pokra- jinsko policijo, bo vse pristojnosti prevzela dežela. Z včeraj obravnavanim zakonom nameravajo te službe reorganizirati in koordinirati z deželno gozdno stražo. Namen je tudi, da bi se izognili nevarnosti margi-nalizacije teh služb ali celo izgube deželnih pristojnosti na tem področju po reformi Del Rio, ki ukinja vsedržavni korpus gozdne straže oziroma ga prenaša v sklop okoljskih enot karabinjerjev. V zvezi z deželno reformo krajevnih uprav se je včeraj z dokaj kritičnimi pripombami oglasil predsednik videmske pokrajine Piero Fontanini. »Potem ko je razmnožila pokrajine in jih ustanovila kakih dvajset namesto dosedanjih štirih,« ugotavlja z namigom, da so zveze UTI neke vrste novih pokrajin, »dežela nadaljuje s svojim razdiralnim delom, proti krčenju javnih izdatkov,« trdi Fontanini. Namesto poenostavitve namreč reforma uvaja nove ustanove z direktorji, skupščinami, nadzorniki in drugimi organi. Kot primer Fontanini navaja zadnji dve »novorojeni« ustanovi Erpac in Ausir, ki naj bi od pokrajin prevzele upravljanje kulturne dediščine oziroma okoljske službe upravljanja z vodovodnimi omrežji in službami za zbiranje, predelavo in uničevanje odpadkov. divača - Gorelo je v avtoodpadu Gost dim in nekaj preplaha hujše škode pa ni bilo Požar je zajel številna vozila na odpadu fotodamj@n DIVAČA - Včeraj malo po poldnevu se je nad Divačo začel dvigati gost črn dim, ki je segel visoko v nebo in je bil opazen daleč naokoli. Požar je izbruhnil v tamkajšnjem avtoodpadu, kjer so goreli pnevmatike in razni deli vozil. Požar so po 13. uri s krajšo intervencijo pogasili gasilci, ki so s tremi vozili prispeli iz Divače in Lokve. Požar je med domačini povzročil precejšen preplah, saj je veter usmeril dim naravnost v središče vasi in hiše, po vsej vasi je močno zaudarjalo po pogoreli gumi in plastiki. Večje gmotne škode pa naposled po oceni gasilcev naj ne bi bilo, saj je požar uničil le odpadna vozila. 1 2 Sreda, 24. februarja 2016 APrimorski r dnevnik w w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Oprostitev ali 16 let zapora za umor taksista leta 2003 trst - Volitve Dipiazza s Severno ligo in proti železarni Državna tožilka Lucia Baldovin je včeraj na tržaškem sodišču predlagala šestnajstletno zaporno kazen za domnevnega morilca Antonia Fioreja, ki naj bi novembra 2003 v žaveljski industrijski coni ubil 54-letnega taksista Bruna Giraldija, stanujoče-ga v Trebčah. Tožilka je razložila, da bi bila zanj primerna kazen 24 let zapora, pri sojenju po skrajšanem postopku pa se kazen zmanjša za tretjino. Fiorejeva odvetnica Gio-vanna Augusta de' Manzano po drugi strani zahteva popolno oprostitev, »ker Fiore ni zagrešil kaznivega dejanja«. Sodnik za predhodne obravnave Giorgio Nicoli bo sodbo izrekel 29. marca. Obtoženi, ki je danes star 42 let in živi v Hrvatinih, včeraj ni bil na sodišču. To je že drugi proces o istem zločinu, saj je svojo kazen po pravnomočni obsodbi iz leta 2007 že prestal prvi obtoženec Fabio Buosi, ki je bil tisto usodno noč v Giraldije-vem taksiju, a ni nikoli priznal umora; tudi okoliščin ni nikoli jasno razložil. Medtem se je po prestani kazni že vrnil na prostost. Pred nedavnim pa so karabinjerji med hišno preiskavo pri nekem razpečevalcu v Naselju sv. Sergija slučajno naleteli na pištolo, za katero se je na podlagi balistične ekspertize fo-renzičnega oddelka karabinjerjev RIS iz Parme pozneje izkazalo, da je to prav tista pi- Antonio Fiore štola, ki je v noči med 22. in 23. novembrom 2003 ubila taksista Giraldija. Omenjeni razpečevalec je izjavil, da je orožje našel pred časom v gozdu v Bazovici, preiskovalci pa so ugotovili, da je pištolo leta 2003 uporabljal Antonio Fiore, ki je služboval kot zasebni varnostnik, v podatkovni bazi sil javnega reda pa so ga navajali tudi kot razpečevalca. Tožilstvo poleg pištole omenja pričevanje Fiorejevega nekdanjega prijatelja Al-fonsa Forgioneja, ki je med zaslišanjem povedal, da mu je Fiore takrat v bistvu priznal zločin. »Glej televizijski dnevnik, da boš videl, kaj sem naredil,« naj bi mu rekel. Tožilka Lucia Baldovin (njen kolega Federico Frezza, ki je vodil en sklop preiskave, je včeraj kmalu zapustil dvorano) je sodniku Ni-coliju razložila, da je Fiore tistega usodnega 23. november 2003: karabinjerja na kraju zločina v žaveljski industrijski coni arhiv dne bil v službi le 300 metrov daleč od kraja zločina ter da ga je Forgione z vozilom pospremil prav tja, od koder je Fabio Buosi potem telefoniral organom pregona. Poleg tega pa Forgione ne bi imel razloga, da bi obtožil prijatelja. Odvetnica de' Manzano je seveda nasprotnega mnenja in trdi, da je priča neverodostojna, saj naj bi Forgione vsakič spremenil svojo verzijo, vprašljiv pa je tudi način, kako je policijski inšpektor iz njega »iztržil« pričevanje (prišlo naj bi do agre- sivnega zaslišanja). Branilka opozarja, da je bil zaradi umora že pravnomočno obsojen Fabio Buosi, zato za svojo stranko zahteva oprostitev. Fiore, ki je v preteklosti živel tudi na Opčinah, je v priporu prebil le nekaj dni, saj je zunajsodni senat na podlagi zbranih dokazov takrat ocenil, da za tovrsten ukrep ni razlogov. Tržaški »cold case« (nerešen primer) čaka na razplet, ki bo znan konec marca. Aljoša Fonda »Dipiazza-Roberti, da bi pridobili središčno mesto na srednjeevropski šahovnici. To geslo sta izbrala županski kandidat desne sredine in nekdanji tržaški župan ter pokrajinski tajnik Severne lige za zmagoviti pohod na bližnjih občinskih volitvah. Dipiazza je na srečanju s kakimi sto ligaši poudaril, da se Trst nahaja po petih Cosolinijevih letih v slabšem položaju kot v času, ko je zapustil župansko mesto. Napovedal je »sodelovanje z Benetkami in Pado-vo in posebnega odbornika za pridobitev sredstev iz Bruslja«, predvsem pa se je »znesel« nad škedenj-sko železarno, ki je zanj »milijardna luknja za proizvode nizke vrednosti in škodljiva zdravju«. Uplinjevalni-ka ne gre zgraditi, varnost in boj proti nezakonitemu priseljevanju pa bosta prvenstveni točki njegovega programa. trst - Primarne volitve Gibanja 5 zvezd za županskega kandidata Menis kandidat G5Z tržič - Županja v odboru tržaške luke Prvi korak za enotno pristanišče Paolo Menis Paolo Menis je uradni kandidat Gibanja 5 zvezd za tržaškega župana. Na blogu Beppeja Grilla so bile namreč včeraj spletne volitve za izbiro županskega kandidata G5Z v Rimu in v Trstu, na katerih sta se za to mesto potegovala Me-nis in Paola Sabrina Sabia. Za tržaškega županskega kandidata je na internetu glasovalo 173 oseb s stalnim bivališčem v Trstu. Lista Paola Menisa je prejela 108 oziroma 62 odstotkov glasov, medtem ko je listo Pao-le Sabrine Sabia podprlo 65 volivcev, tj. 38 odstotkov. S tem se je zaključila večmesečna polemika med kandidatoma, ki bosta po napovedih zdaj sodelovala z namenom izvolitve kandidata G5Z za tržaškega župana na junijskih občinskih volitvah. Prva formalna kandidatka je bila namreč Paola Sabia, ki jo je septembra lani izvolila pokrajinska skupščina G5Z (t.i. tržaški MeetUp). Temu so sledile polemike, češ da tedaj ni bila sploh predvidena izvolitev županskega kandidata. Menis je bil mnenja, da je potrebno prej izdelati volilni program in šele nato razpravljati o kandidaturah. Zato je ustanovil svoj Projekt Trst 5 zvezd in izzval primarne volitve na spletu kot alternativo programu Paole Sabrine Sabia. (ag) trst - Protimafijska DIA preiskuje goljufijo Ali je res v lesnem pristanišču azbest? Policisti posebnega preiskovalnega protimafijskega oddelka DIA iz Padove v sodelovanju s policisti mobilnega oddelka tržaške kvesture, ki ga vodi Marco Cali, so včeraj preiskali sedeže dveh podjetij iz Trsta in enega podjetja iz Tržiča ter preiskali tudi stanovanja lastnikov podjetij. Policisti oddelka DIA so izvedli preiskovalni nalog, ki ga je izdalo tržaško javno tožilstvo glede transportnega podjetja iz Tržiča in dveh podjetij iz Trsta, ki se ukvarjata z bonifikacijo območij. Preiskave, ki so jih opravili tudi na domovih štirih oseb, vezanih na omenjena podjetja, so omogočile zaplembo dokumentov, računalnikov in drugih računalniških podatkovnih baz. Preiskovalci računajo, da bodo lahko na tej podlagi med drugim ugotovili, ali so dobitniki zakupa za bonifikacijo azbesta oziroma izvajatelj del ogoljufali naročnika del, se pravi tržaško Pristaniško oblast. Drugače povedano, preiskovalci nameravajo ugotoviti, ali je bila Pristaniška oblast seznanjena s prisotnostjo azbesta na nekem območju. To je namreč silovito dvignilo stroške za bonifikacije in torej napolnilo žepe podjetnikov na Marco CalI račun davkoplačevalcev. Tržaško tožilstvo torej zanima, ali je prišlo do goljufije v obremenilnih okoliščinah na račun države. Izkazalo se je namreč, da se na nekem območju blizu lesnega pristanišča nahaja azbest. Problem je v tem, da v prvih analizah, ki so jih izvedli pred časom, ni bilo sledu o azbestu. Nove analize pa so pokazale, da je na tem območju azbest. Ravno ta razlika je narekovala preiskovalcem, da je potrebno stvar poglobiti, saj je bil upravičen sum, da je nekaj narobe. Takšna razlika je na področju bonifikacije območij ogromna. Upravljanje z azbestom in njegovo odstranjevanje je namreč delikatna zadeva, stroški -in torej zaslužek - pa so deset krat večji. (ag) Tržiška županja Silvia Altran bo v prihodnosti stalno sledila sejam tržaškega pristaniškega odbora. To je bil izid srečanja, ki je bilo včeraj dopoldne na sedežu tržiške občinske uprave in so se ga udeležili predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani, tržaški župan Roberto Cosolini, tržiška županja Silvia Altran, predsednik Pokrajine Gorica Enrico Gherghetta, izredni komisar tržaške Pristaniške oblasti Zeno DAgostino in predsednik posebne agencije za trži-ško pristanišče Gianluca Madriz. To je bil pomemben korak na poti ustanovitve strateškega zavezništva med deželnimi pristanišči, je ocenila predsednica Serracchiani in poudarila, da je to edini način za povečanje konkurenčnosti na mednarodnem trgu in za nova delovna mesta. »To je namreč konkreten znak našega dela in sinergij, ki jih ustvarjamo, kajti poglavitno je, da je vsakdo protagonist na svojem ozemlju,« je dodala deželna predsednica. DAgostino je še zlasti poudaril pomen ponudbe »razširjenega pristanišča« na mednarodnem trgu, poleg tega pa bi si-nergija med lukama povečala konkurenčnost tega pristaniškega sistema v primerjavi z drugimi pristanišči severnega Jadrana. Občinski svet: sklep o starem pristanišču Tržaški občinski svet je po avdiciji deželne odbornice za zdravstvo Marie Sandre Telesca o bolnišnici Burlo Ga-rofolo v ponedeljek zvečer sprejel tudi sklep, ki jemlje na znanje odlok bivše tržaške vladne komisarke Francesce Adelaide Garufi o premestitvi prosto-carinskih con starega pristanišča na pet območij tržaške pokrajine. Sklep so sprejeli z glasovi leve sredine, desna sredina pa se je pri tem razbila, saj se pet občinskih svetnikov ni udeležilo glasovanja. Občinski svet je z odobritvijo sklepa tudi dal mandat občinskim uradom, da se začne vpisovanje nepremičnin starega pristanišča v občinski kataster. (ag) TRŽAŠKA Sreda, 24. februarja 2016 dolina - Odlok odobren na zadnji seji dolinskega občinskega sveta Zelena luč za nadaljnja namakalna dela na Montu »To je pozitivna novica za celotno naše ozemlje.« Tako je dolinski župan Sandy Klun na zadnji občinski seji ocenil odobritev sklepa o izvedbi iz-popolnjevalnih namakalnih del v kraju Mont. Nad temi deli oziroma nad deželnim prispevkom, ki omogoča ta dela, so se preteklo leto zgrnili črni oblaki. Deželni prispevek znaša kakih 400 tisoč evrov. Njegovo koriščenje je bilo terminsko omejeno. Ko je občinski svet načel razpravo o teh delih, so prišli v občinski skupščini »na dan problemi glede lastništva Dolge krone,« je med predstavitvijo odloka poudaril Klun. Drug »problem« se je nanašal na komisarja za ločeno upravljanje jusarskega premoženja. Za nadaljevanje postopka za pridobitev prispevka je bilo potrebno tudi njegovo dovoljenje. Celotni postopek se je tako zavlekel in tvegati je bilo »izgubo prispevka«, saj bi ga morali koristiti do konca 2015. Občani so se bali, da bo do tega prišlo, predvideno zapadlost pa je dežela obšla s podaljšanjem roka za koriščenje prispevka še za dobo petih let. Do razpleta je prišlo 15. januarja letos. Tega dne je komisar za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Arturo Picciotto izdal dovoljenje »za nadaljevanje postopka, ki vodi do odobritve dokončnega projekta.« To dovoljenje je bilo vključeno v odlok, ki ga je levosredinska uprava župana Sandyja Kluna dala v razpravo na zadnji občinski seji. Prvi občan je v svojem posegu poudaril, da gre pri namakalnih delih na Montu za investicijo vredno nad milijon evrov. Razprave dejansko ni bilo. Sklep so podprli svetniki levosredinske večine. Svetnik Občanske liste teritorij okolje Roberto Drozina se je vzdržal, ostali svetniki desnosredinske opozi- Dolga krona, 2. julija 2009: odprtje vodovoda za kmetijske potrebe arhiv »Zgodovinski sporazum« s Pristaniško oblastjo »Sporazum zgodovinskega pomena.« To je za dolinskega župana Sandy-ja Kluna sklep, ki ga je 11. februarja sprejel občinski odbor in predvideva dogovor med Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, občinami Dolina Milje in Trst ter tržaško Pristaniško oblast. »Zgodovinskost« predstavlja dejstvo, da »doslej ni nikoli prišlo do neposrednih stikov med občinsko upravo in Pristaniško oblastjo,« saj navsezadnje občina nima dostopa do morja in doslej ni imela nobene besede pri prostorskih načrtih pristanišča. Sporazum med drugim predvideva ustanovitev posebnega sklada, ki bo deležen v višini 1 odstotka vrednosti vseh izvedenih investicij javnega in zasebne- ga značaja, katerega namen je postopati »s specifičnimi posegi za obnavljanje ekološko poškodovanih območij, za ustvarjanje novih naravnih zelenih območij ali drugimi posegi na infrastrukturah, za okoljsko izboljšanje ali pa njihovo enakovredno denarno protivrednost, ki bo namenjena za posege ste vrste,« kot je zapisano v sporazumu. Sklad bo upravljalo tehnično omizje, ki ga bodo sestavljali predstavniki vseh soudeleženih ustanov. Občinska uprava ni predstavila dogovor kot »izvršeno dejstvo.« Dan pred odobritvijo sklepa je sklicala sestanek z vsemi svetniki večine in opozicije, na katerem sta bila prisotna tudi gene- ralni tajnik Pristaniške oblasti Mario Sommariva ter sestavljavec načrta in vodja tehnične direkcije za načrtovanje, vzdrževanje, investicije in okolje inž. Eric Marcone. Gosta sta podrobno orisala pomen sporazuma, na sestanku pa je bil med drugim govor tudi o smradu, ki že več let uhaja iz rezervoarjev družbe Siot. Občinska uprava je iz korektnosti predložila v razpravo občinski skupščini. Na zadnji seji je tako svetnik Slovenske skupnosti Davide Stolli ocenil, da gre za »zelo važen sporazum«, ki ponuja priložnost »za načrtovanje na sodoben način območij, ki so v neposredni bližini industrijskih obratov.« Skupščina je sporazum podprla soglasno. (mk) cije Boris Gombač, Massimiliano Dazzi (oba Lista Gombač), Roberto Massi (Forza San Dorligo) in Giorgio Gherlanz (Fronta za neodvisnost Svo- bodnega tržaškega ozemlja) pa so glasovali proti. »Lepo bi bilo, ko bi ta, za naše ozemlje tako pomemben sklep, pod- prli vsi svetniki, a očitno se nekateri ne zavedajo njegovega pomena,« je izid glasovanja pokomentiral župan Klun. (mk) pogovor - Izvedenec Paolo Di Tora o goljufijah finančnih svetovalcev Neprevidnost stane »Kljub temu, da vemo, da lahko naletimo na nepoštene ljudi čisto na vsakem področju, si res ne znam razlagati, kako lahko danes sploh pride do finančnih goljufij, zlasti glede na tehnološki napredek, ki omogoča varčevalcu, da ima pod kontrolo vsak najmanjši premik v svojem bančnem računu.« Do tržaškega izvedenca za gospodarsko-finančne zadeve Paola Di Tore smo se obrnili, da bi analizirali novice o goljufijah finančnih posrednikov, pravzaprav premoženjskih svetovalcih. Samo v zadnjih nekaj tednih smo namreč naleteli kar na primera dveh nepridipravov, katerima so stranke zaupale gesla oz. pin kode za spletno bančno poslovanje, sama pa sta njihovo do-bronamernost obrnila v svojo korist. Neprevidni varčevalci »Zakaj je do tega prišlo? Čisto preprosto: ker so varčevalci včasih preveč naivni in neprevidni. To je kakor, da bi vi nekemu znancu - ne govorim prijatelju - izročila ključe svojega stanovanja.« Di Tora, ki se zadnja leta posveča izključno analizi in raziskovanju finančnih trgov, je bil kritičen zlasti do varčevalcev, ki ravnajo največkrat nepremišljeno; sploh ne vedo, kam vlagajo svoj denar, in slepo zaupajo finančnemu svetovalcu celo gesla svojih računov. Slednji pa praviloma - z zakonskega in deon- tološkega vidika - ne smejo spraševati strank za te osebne podatke, pa tudi sprejemati jih ne smejo. »Seveda pa si zlo-namerneži ne postavljajo vprašanj o korektnosti, tako da se stvar v teh primerih največkrat slabo izteče,« je ugotavljal Di Tora, ki je med prioritete, ki naj bi jih stranke upoštevale pri izbiranju primernega svetovalca, uvrstil preverjanje njegove usposobljenosti, strokovnosti in moralne drže. Transakcije so sledljive Tehnologija je tudi v bančnem sektorju zelo napredovala: vsaka transakcija, vsako spletno poslovanje oz. vsako nakazilo je sledljivo, tako da ima varčevalec takojšen pregled nad premiki na svojem tekočem računu. »Če se ne motim, si je eden od dveh goljufov izmislil celo nov profil prejemnika, kateremu je brez moralnih zadržkov nakazoval vsote denarja. Sprašujem se, ali ni varčevalec opazil, da mu zmanjkuje denarja na računu oz. da nakazuje denar neznancu?« Di Tora torej svetuje varčevalcem samo nekaj več pozornosti in posvečanja svojim bančnim računom oz. prihrankom. Premoženjski svetovalec? Finančni ali premoženjski svetovalec mora najprej analizirati finančno stanje stranke, njene želje in potrebe ter Paolo Di Tora fotodamj@n šele nato izdelati finančni načrt, ki bo vseboval prikaz najprimernejših finančnih produktov - vključno z analizo prednosti in slabosti morebitnih naložb v vzajemne sklade, delnice ali pa valuto. Di Tora je opozoril, da je finančni svetovalec največkrat prodajalec bančnih produktov, saj ima od nekaterih od teh tudi neposredne koristi. »Za razliko od odvetnika in zdravnika, ki opravljata svobodni poklic, je premoženjski svetovalec dejansko v zakrinkanem delovnem razmerju.« S prihranki kot v casinoju ... Zanimalo nas je, zakaj se nekdo odloči, da bo glede na danes nič kaj stabilne finančne trge vseeno investiral svo- je prihranke, saj bi bilo kot jih zaigrati v casinoju. Di Tora je ocenil, da je tema kompleksna in presega državne meje, saj se vključuje v mednarodna vprašanja s finančnega in ekonomskega področja. »Izbire centralne banke usmerjajo poslovanje bank oz. vse ekonomske in finančne politike; jasno je torej, da imajo določene izbire svoje učinke, ki jih je treba razumeti v določenem kontekstu. Ker povprečen državljan ne razpolaga z zadostnim tehničnim znanjem o finančnih in gospodarskih storitvah, mora nujno zaupati strokovnjaku. Iz tega začaranega kroga pa se težko izmuznemo.« Ravno zato varčevalcem priporoča, da si pred odločitvami vedno pridobijo vsaj nekaj osnovnih informacij s finančnega in zavarovalniškega področja, da bo stopnja tveganja manjša. Navedel je primer bank v Laciju, ki so šle v stečaj, in strank, ki so ostale brez prihrankov: v glavnem je šlo za neprevid-neže, ignorante in celo špekulante. »Nasvetov raje ne dajem, za to naj poskrbijo poklicni svetovalci. Kvečjemu lahko varčevalcem samo namignem, naj ne vlagajo vseh prihrankov v eno samo naložbo oz. investicijski sklad, pa čeprav zgleda varen; denar naj vedno primerno razdelijo.« Sara Sternad sprehod Marjan Kemperle marjan.kemperle@primorski.eu Barkovljanska integracija Tržaški svet v malem. Tak se je kazal nedeljski popoldan na barkovljanski obali. Sonce je privabilo ljudi na sprehod, od borovega gozdička do Miramara in nazaj. Nekaj uric je steklo z lagodnim korakom, ali pa leno zastalo na klopcah, na čereh Če-daškega portiča, na cementni bankini. Med več sto mimoidočimi si lahko z očmi prestregel posameznike, pare, mamice, očete, vozičke, dedke, kužke, mlade na rolerjih, sprinterje in ultramaratonce. Največje bilo starejših, sicer Barkovlje ne bi bile del Trsta. A tudi mlajši so dobili v nedeljo svoje mesto pod soncem. Kot zaljubljenčka, ki sta v vrtincu objemov za en teden podaljšala valentinovo. Ali mlada črnopolta družinica z vozičkom, iz katerega je zevala radovedna glavica. Priletna, od trdega življenja zgubana starša, sta v vozičku peljala svojega nesrečnega, odraslega sina. Dostojanstven upokojenec je dostojanstveno vodil za roko dostojanstveno gospo. Še bolj dostojanstveno se je držala dama, ki ji sonce ni moglo do živega skozi dragocen krznen plašč. Nedeljski ženski triptih je dopolnila gospodična, ki si je na špičkah visokih pet mazohistično lomila gležnje ... Vse je bilo mirno, sproščeno. Srbska družina - oče, mama, fantek in deklica -se je odpravljala domov, potem ko je odložila v koš, kar je bilo papirnatega ostalo od kosila ob morju. Na bankini, vzave-tju, se je postavni habitue v kopalkah na ležalniku trudil, da bi zajel čim več žarkov za že itak zagorelo polt. Malo stran je Ri-cmanjc z očmi požiral Primorski, dokler ga ni premamil golobček in začel kljunčkati drobtinice. Proti Miramaru sta se moška prav nič sramežljivo držala za roko in opazovala, kako valovi kodrajo morje. Nekdanji odbojkarski reprezentant je s hitro hojo utrjeval kondicijo. Orientalski par - morda »domači«, kitajski - si je tiho tiho zaupal, kdo ve kaj. Vzhodnjaški trio - morda »domači« priseljenci -je bil zaposlen s pametnimi telefončki. Ljudje so se bližali drug drugemu in se oddaljevali. Kot živa vzmet. Integrirani v barkovljansko nedeljsko idilo. Agencija za prihodke na tržaški univerzi Na tržaški univerzi bo danes začel delovati urad Agencije za prihodke za tuje študente. Pobuda se vključuje v t.i. teden sprejemanja, ki je posvečen mednarodni mobilnosti. Študentje, ki se mudijo na tržaški univerzi v okviru študij -skega programa Erasmus, bodo lahko pri omenjenem uradu našli vse potrebne informacije glede storitev agencije. Funkcionar agencije za prihodke bo vsako sredo od 9. do 12. ure tujim študentom in predavateljem nudil davčne kode in jim pomagal pri prijavljanju najemninskih pogodb. Urad, ki ga predvideva dogovor iz leta 2015 med deželno agencijo za prihodke in tržaško univerzo, bo deloval v tajništvu za študente v polkletnih prostorih glavne stavbe na Trgu Evropa 1. 6 Sreda, 24. februarja 2016 TRŽAŠKA / opčine - Nadia Fabris in Alexander Vodopivec v Finžgarjevem domu Zimzelene melodije Vsem so pri srcu zimzelene melodije, saj vsakomur prikličejo v spomin prijetna razpoloženja, morda nekoliko nostalgije, posebno če so vezana na mlada leta. Nekatere od teh pesmi pa presegajo nivo navadne popevke in zahtevajo visoko izvajalsko sposobnost, tako glasovno kot instrumentalno. Sopranistka Nadia Fabris in pianist Alexander Vodopivec sta na februarskem koncertu v Finžgarjevem domu dokazala, da sta kos tem zahtevam. Če je kdo zaradi naslova Kro-žišče na glasbeni poti pričakoval, da bo šlo za nekakšen poskus operne pevke, da se približa lahkotnejši glasbi, se je pošteno zmotil. Nadia Fabris je suvereno, z navidez lahkotnim pristopom (sama je tudi napovedovala sklope pesmi) izvedla z močnim inter-pretativnim občutkom pesmi, ki so zahtevale tudi velik glasovni razpon. Tako je prehajala od intimne, otožne Les Feulles mortes do temperamentne jidiš narodne pesmi Balalaike, od slovenske razmišljujoče ljubezenske Orion do intenzivne Cabaret ali lah- Koncert v Finžgarjevem domu na Opčinah kotne Mademoiselle de Paris. Ob tem pa je treba poudariti, da je -skromno, napol zakrit za pokrovom klavirja - na kar se da ustvarjalen in vsakokrat pesmi primeren način izvedbo obogatil s klavirsko spremljavo maestro Alexander Vodopivec. opčine - Jutrišnje predavanje V Finžgarjevem domu psiholog Andrej Perko Jutri ob 20. uri bo v Društvu Fin-žgarjev dom na Opčinah v okviru ciklusa predavanj Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo zanimiv gost. Vabilo organizatorjev je namreč sprejel Andrej Perko, psiholog, specialist in doktor iz kliničnopsihološkega svetovanja. Čeprav sam ne išče vidljivosti, je zelo priljubljen in popularen in posebno v Sloveniji zelo iskan predavatelj. Svojo poklicno pot psihologa in kliničnop-sihološkega svetovanja je začel pri Janezu Ruglju. Po njegovi smrti pa je postal Perko njegov naslednik in že dolgo vodi terapevtske skupine ljudi z različnimi problemi in stiskami po modificirani socialno-andragoški metodi. Pri njem iščejo pomoč predvsem ljudje, ki so postali žrtve odvisnosti, predvsem alkohola. Pri zdravljenju le-teh je izredno uspešen, saj se predaja poklicu z vso dušo in plemenitostjo in želi pomagati prav vsakemu posamezniku. Sam pravi, da je njegova metoda izredno uspešna, saj se lahko pohvali z najvišjim odstotkom ozdravitev. Objavil je že mnogo knjig, preko katerih širi med ljudmi ozaveščanje in upanje (Poletje je dalo na glavo klobuk, Samopodoba ljudi v stiski, Zablode psihoterapije, Družina na križ-potju, Otroci alkoholikov in tiranov, Pijan od življenja). Sam iz svojih izkušenj trdi, da lahko prav vsak (pa četudi prihaja iz nemogočih razmer) naredi nekaj iz samega sebe in doseže visoko kvaliteto življenja. Jutri bo navzoč tudi njegov pacient, ki bo pripomogel, da bo večer še bolj zanimiv. (ap) sv. ivan - Niz srečanj s psihoterapevtom Starševski krog Starši se bodo s pomočjo Iztoka Spetiča pogovarjali o odnosu z otroki Zakaj otrok to počenja? Kako mu lahko pomagam? Kaj naj storim? Tako in podobno se glasijo vprašanja, ki jih starši postavljajo psihologu in Gestalt psihoterapevtu Iztoku Spetiču med srečanji na šolah in v privatni praksi. Kajti odgovori na ta navidezno enostavna vprašanja se nam zdijo včasih zapleteni. Na voljo imamo sicer ogromno število priročnikov, pa tudi informacij na spletu kar mrgoli. Prav zaradi tega se večkrat znajdemo v stiski, saj ne vemo, kateremu nasvetu bi sledili. Skupinska srečanja s strokovnjakom predstavljajo zato dragoceno priložnost. V skupini nismo več sami s svojimi težavami. Tudi ostali starši imajo s svojimi otroki podobne izkušnje. Nekaterim je ob določenem problemu že uspelo učinkovito ukrepati, ali pa na težavo enostavno gledajo z drugega zornega kota. Na podlagi dosedanjih pozitivnih izkušenj se je Iztok Spe-tič v sodelovanju s Športnim združenjem Bor odločil za nov niz skupinskih srečanj za starše. Ta bodo potekala enkrat mesečno in bodo udeležencem nudila priložnost, da se nekoliko odmaknejo od lastnega zornega kota in se soočijo tudi z drugimi mnenji. Kako prisluhniti otroku in odgovoriti na njegove potrebe, se posamezni starši sami odločajo, saj ima vsaka družina svoj vzgojni slog, ki je predvsem sad izkušenj iz lastnega otroštva, oziroma vzgojnih modelov, ki so nam jih posredovali naši starši, narekuje pa nam jih tudi čas ,v katerem živimo. Vsak otrok je edinstveno bitje, ki pa se v določenih obdobjih odraščanja vendarle spoprijema s podobnimi potrebami in težavami kot njegovi vrstniki. Galvni akterji srečanj bodo torej starši sami, psiholog in pihoterapevt Iztok Spetič pa bo pogovor vodil in srečanja obogatil še s strokovnimi informacijami in izkušnjami iz večletnega dela na terenu. Predstavitev srečanj bo jutri ob 18.30 v prostorih Stadiona 1. maja. Andrej Perko Včeraj danes Danes, SREDA, 24. februarja 2016 MATIJA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 17.44 - Dolžina dneva 10.51 - Luna vzide ob 19.36 in zatone ob 8.01. Jutri, ČETRTEK, 25. februarja 2016 SERGIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,5 stopinje C, zračni tlak 1018,4 mb ustaljen, vlaga 81-odstotna, veter 2 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje C. H Mali oglasi MLADA GOSPA z dolgoletno delovno izkušnjo kot čistilka, kuharica in negovalka starejših oseb išče resno zaposlitev. Tel. št.: 377-1845001. ZARADI SELITVE prodam trojno garderobno omaro v zelo dobrem stanju (3,10 dolžina, 2,63 višina, 0,62 globina, 4 predali). Tel.: 388-9261105 (v popoldanskih urah). HH Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. PrimorskiD j facebook m Mamici Jelki in tatku Devidu se je nasmehnil mali Elvis Vsaka zvezda ena želja, za zdravje, veselje, srečo. Tamara Jelki in Devidu se je rodil krepak fantek Elvis Da bo družinica srečna in zdrava ter vedno v ljubezni skupaj zaplesala, iz srca želijo Rožica, Mauro, Leila, Manrico, Mairim in Noemi fotodamj(sin Res številno občinstvo se ob zaključku koncerta ni moglo sprijazniti z dejstvom, da je (čeprav več kot uro trajajočega) koncerta konec in je izsililo še dodatek, razšli pa so se z zavestjo, da so prisostvovali prav lepemu glasbenemu dogodku. (Is) Čestitke Hip hip hura!!! Danes naša miki MIJA dve leti ima! Vse najboljše in koš poljubčkov od sestrice Gaje, mame in papa. Danes praznuje 2. rojstni dan našaplavolasa MIJA. Da bi bila vedno tako nasmejana, vesela in živahna ji voščimo vsi, ki jo imamo radi. Poljubčke ji pošiljata sestrica Gaja in sestrična Kajla. S Izleti KRU.T vabi na velikonočni izlet v Parmo - mesto kulture in enogastro-nomske tradicije in njeno okolico, posejano s starodavnimi utrdbami in čudovito ohranjenimi gradovi, od 26. do 28. marca. Program v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, prijave do 26. februarja. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, vabi v soboto, 12. marca, na izlet »V pričakovanju pomladi« z obiskom taborišča v Viscu in ogledom Sejma cvetja in vrtnarstva v Porde-nonu. Vpisovanje in info na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8 (II. nad.), tel. št. 040-360072. SI Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo psihologinja dr. Jadranka Blasina na razpolago staršem, učnemu in neučnemu osebju za nasvete in pristope k rešitvi mladinskih in šolskih težav v zvezi s problematiko bulizma in splošnih težav doraš-čajoče mladine. Koledar na www.ves-nabrezina.it. Info na tel. 040-200136 (ravnateljstvo v Nabrežini). OBČINA DOLINA sporoča, da potekajo za š.l. 2016/17 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina), do ponedeljka, 29. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandor-ligo-dolina.it. SLOVIK: program pol/enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Info na www.slovik.org; dodatna pojasnila na info@slovik.org. Pred-prijave do 15. marca. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. [13 Lekarne Od ponedeljka, 22., do nedelje, 28. februarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dellOro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11-040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/a - 040 9278357, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Roma 16 - 040 364330, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/a - 040 9278357, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.0016.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Rossetti 33 - 040 633080. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Loterija 23. februarja 2016 Bari 38 34 74 85 20 Cagliari 1 13 22 53 11 Firence 66 3 28 18 5 Genova 40 44 41 21 14 Milan 40 85 56 48 45 Neapelj 87 74 20 66 4 Palermo 21 48 23 52 87 Rim 3 12 34 10 79 Turin 58 20 54 11 70 Benetke 90 79 49 54 69 Nazionale 19 67 78 33 56 Super Enalotto Št. 23 2 14 58 74 80 82 jolly 86 Nagradni sklad 51.874.240,06 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 152.027,49€ 420 dobitnikov s 4 točkami 366,80 € 16.006 dobitnikov s 3 točkami 29,07 € 263.059 dobitnikov z 2 točkama 5,50 € Superstar Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 36.680,00 € 93 dobitnikov s 3 točkami 2.907,00 € 1.635 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 10.787 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 24.173 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 10 / TRŽAŠKA Torek, 23. februarja 2016 7 U Kino AMBASCIATORI - 16.40, 18.50, 21.00 »Zootropolis«. ARISTON - 17.00 »Remember«; 19.00, 21.00 »The end of the tour«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Mozes, il pesce e la colomba«; 17.45, 21.40 »1981: Indagine a New York«. FELLINI - 16.00, 20.30 »L'ultima parola«; 18.00 »Revenant - Redivivo«; 16.15, 22.30 »Il sentiero della felicita«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.50, 21.15 »Il caso Spotlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.15, 21.15 »The hateful eight«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Fuocoammare«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00, 17.00 »Alvin in veverički: Velika Alvintura«; 18.15, 20.30, 21.15 »Deadpool«; 19.10, 21.00 »Dedek uide z vajeti«; 17.30, 20.40 »Palme v snegu«; 19.00 »Petdeset odtenkov črne«; 18.30, 20.50 »Razgibano življenje samskih«; 16.20 »Robinson Crusoe«; 15.30, 17.20 »Robinson Crusoe 3D«; 18.00, 20.10 »Zoolander 2«; 15.45 »Čas za sneg«; 16.30 »Čas za sneg 3D«. NAZIONALE - 16.15, 18.10, 20.00, 22.10 »Perfetti sconosciuti«; 16.00 »Single ma non troppo«; 17.50 »Zoolander n. 2«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »The Danish Girl«; 20.20 »Onda su onda«; 16.30, 18.45, 21.00, 22.00 »Marvel - Deadpo-ol«; 16.30, 19.00, 21.30 »Lupin III«; 21.20 »50 sbavature di nero«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.00, 21.20 »Zootropolis«; 18.10, 22.10 »50 sbavature di nero«; 16.45, 19.10, 21.35 »Deadpool«; 16.30, 19.00, 21.30 »Lupin III«; 16.30, 19.05, 21.40 »Il caso Spotlight«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Per-fetti sconosciuti«; 16.00, 20.00 »Single ma non troppo«; 21.00 »The hateful eight«; 16.30, 18.45 »Zoolander n. 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.15 »Deadpool«; Dvorana 2: 17.00, 19.30 »Zootropolis«; 21.30 »The hateful eight«; Dvorana 3: 17.50, 20.20, 22.15 »Perfetti sconosciuti«; Dvorana 4: 18.00, 22.20 »Lupin III«; 20.30 »Onda su onda«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »The Danish Girl«. □ Obvestila ANPI-VZPI, ANED, ANPPIA vabijo danes, 24. februarja, ob 10.30 v park Sv. Justa, da se ob 71. obletnici smrti Eugenia Curiela poklonimo antifašistu in partizanu. KZ TINA MODOTTI vabi v Ljudski dom na Pončani (Ul. Ponziana 14) na srečanja z Giorgiom Sternom o Palestini. Danes, 24. februarja, ob 20.00 (1918-1948) Kolonializem - upor -sionistični terorizem; v sredo, 2. marca, ob 20.00 (1948-1987) Izrael in intifada; v sredo, 9. marca, ob 20.00 (1987-danes) Mirovna pogajanja -Arafat in Rabin - Apartheid. RAVNATELJSTVA VEČSTOPENJSKIH ŠOL na Tržaškem, Humanistični licej A.M. Slomška in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije sklicujejo javno srečanje za organizacijo prireditev na temo »Dediščina okoli nas« v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine 2016. Prikaz načrtovanja aktivnosti bo imela glavna koordina-torka Nataša Gorenc (ZVKDS) s sodelavci. Srečanje bo v prostorih Humanističnega liceja A.M. Slomška v Ul. Caravaggio 4 v Trstu danes, 24. februarja, ob 16. uri. SEKCIJA VZPI-ANPI Dolina - Mačkolje - Prebeneg vabi svoje člane, da se udeležijo sekcijskega kongresa, ki bo danes, 24. februarja, v društveni dvorani Valentin Vodnik v Dolini ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju. VZPI - SEKCIJA DEVIN NABREŽINA vabi člane na kongres danes, 24. februarja, ob 17. uri v Grudnovo (Kam-narsko) hišo v Nabrežini. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 25. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159. RAJONSKI SVET prireja javno srečanje o nasilju proti starejšim osebam v četrtek, 25. februarja, ob 17.30 v župnijski hiši pri športnih igriščih naselja San Nazario. Predavali bodo orožniki Postaje karabinjerjev na Proseku. SEKCIJA VZPI-ANPI BOLJUNEC vabi člane, prijatelje in somišljenike na kongres, ki bo v četrtek, 25. februarja, ob 19.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu. SEKCIJI ANPI-VZPI Sv. Jakob Pončana in Trst Center vabita člane in prijatelje na kongres, ki bo v četrtek, 25. februarja, ob 18.30 v Ljudskem domu na Pončani. SKLAD MITJA ČUK v sodelovanju z ZKB, vabi na predavanje Zgodovinski, filozofski in estetski vidiki staranja v luči estetskega kirurga Mag. Franca Planinška ter avtorja knjige Lepo - O lepoti staranju in estetski kirurgiji v četrtek, 25. februarja, ob 19.15 v prostorih ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2 (poskrbljeno za parkirišče). ŠZ BOR vabi na predstavitev srečanj »Starševski krog« v četrtek, 25. februarja, ob 18.30 v prostorih Stadiona 1. Maj v Trstu. Skupinska srečanja so namenjena staršem otrok vseh starosti, ki bi radi s pomočjo strokovnjaka čim učinkoviteje spremljali odraščanje svojega otroka. Srečanja bo vodil psiholog in psihoterapevt Iztok Spetič. SEKCIJA VZPI-ANPI za Gropado, Pa-driče in Bazovico sklicuje sekcijski kongres v petek, 26. februarja, ob 20. uri v mali dvorani doma Skala v Gro-padi. Vabljeni člani in prijatelji. ANPI-VZPI Sv. Ivan in Lonjer - Kati-nara vabita člane in prijatelje na 13. sekcijski kongres, ki bo v soboto, 27. februarja, ob 18. uri na sedežu sindikata SPI pri Sv. Ivanu. DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV -SKD I. Gruden obvešča, da bo v soboto, 27. februarja, od 15. ure dalje potekalo v Nabrežini triurno srečanje z A. Ernstom. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Predhodne prijave na tel. št. 349-6483822. KRD DOM BRIŠČIKI, pod pokroviteljstvom občine Zgonik, vabi ob dnevu slovenske kulture, v nedeljo, 28. februarja, ob 17. uri v društvene prostore v Briščike na koncert »Žar Me-diterana«. Tamara Stanese - sopran, Janoš Jurinčič - kitara ter Vesna Hro-vatin poezije. KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov (najnižja vrednost 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov); za obnovo vinogradov (od 15.000 do 22.000 evrov). Prošnje do 29. februarja. Info: uradi Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu. SDGZ spominja cenjene člane, da 29. februarja zapade rok za vplačilo letne pristojbine SIAE za predvajanje glasbe v obratih odprtih javnosti (bari, gostilne, trgovine, idr.). Zneski nespremenjeni glede na l. 2015. Člani imajo pravico do 25% popusta, potrebno pa je pristojnemu uradu priložiti potrdilo o članstvu, ki ga izdaja SDGZ in se ga lahko dvigne v tajništvu v Trstu ali na podružnicah. SEKCIJE VZPI-ANPI za Ricmanje-Log, Boršt-Zabrežec in Domjo-Lakotišče prirejajo sekcijski kongres v ponedeljek, 29. februarja, ob 17.00 v Domu A. Ukmarja pri Domju. Vljudno vabljeni člani in prijatelji. KD BUBNIČ MAGAJNA sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v torek, 1. marca, ob 18. uri v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju, v sejni dvorani ZTT in Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi, 6. Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva. SKD I. GRUDEN obvešča, da se bo s 1. marcem pričel tečaj »Vadba somat-skih gibov« pod vodstvom Mateje Šaj-na. Potekal bo ob torkih, od 17.00 do 18.00 ali od 19.30 do 20.30 ter ob četrtkih, od 17.00 do 18.00. Info in pred-vpis na tel. št. 349-6483822. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 1. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo ob četrtkih, od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju v četrtek, 3. marca. OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi 3 tekače, bivajoče na občinskem ozemlju, da se brezplačno udeležijo 16. Malega kraškega maratona (21 ali 10 km), ki bo v nedeljo, 27. marca, v občini Sežana. Prijave na urp@comune.duino-aurisina.ts.it najkasneje do petka, 4. marca. Trije predstavniki bodo izbrani na podlagi datuma prijave. SHINKAI KARATE CLUB iz Zgonika organizira tečaj samoobrambe v prostorih OŠ Salež ob ponedeljkih in četrtkih, od 19. do 20. ure. Brezplačno mesto je namenjeno brezposelni občanki zgoniške občine. Prijave na protocollo@com-sgonico.regione.fvg.it. Info: 3492566134, ali 347-3955129. UNINT - ŠOLA UMETNOSTI (MFU -Kulturni dom Ferriz Olivares) vabi na vodeni ogled razstave »Esher« z Leo-nardom Calvom v nedeljo, 6. marca, v Treviso. Info na tel. št. 338-3476253. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 6. marca, po maši od 11. ure, bomo počastili msgr. Škabarja v vrtiču, ki nosi njegovo ime in je ob portiču. Na sporedu polaganje cvetja, blagoslov obeležja; priložnostna misel Eva Scheimer. AD FORMANDUM sporoča, da je še možno vpisovanje na tečaj Splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Trstu ob ponedeljkih in sredah v večernih urah. Info na www.adformandum.org ali na info@adformandum.org. SDGZ prireja izobraževalni tečaj za delavce na temo varnosti pri delu - specifična izobrazba - nizko tveganje. Tečaj bo potekal 7. in 9. marca na sedežu SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 8. Prijave na info@sdgz.it. PILATES - Vaditeljica Sandra in članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporočajo, da se vadba vrši dvakrat tedensko v telovadnici NSŠ v Dolini: ob torkih od 19.30 do 20.30 ter ob petkih od 19.00 do 20.00. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja ob Dnevu žena pomladanski razstavni sejem. Otvoritev v torek, 8. marca, ob 19.30. Glasbena kulisa DVS Primorsko -Mačkolje, vodi Aleksandra Pertot. Urnik: sreda, četrtek, petek 15.0019.00, sobota in nedelja 10.00-13.00. V sklopu razstave pravljični popoldan 9. marca, ob 15. uri. Sladki popoldan 10. marca, razstava in ponudba domačih sladic. KRU.T obvešča, da v četrtek, 10. marca, prične spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpis na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repentabor, za leto 2012. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repentabor, katerih skupni dohodek za leto 2012 (prijava dohodkov iz leta 2013) ne presega 28.000 evrov. Rok za predstavitev vloge zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agricoltura, Flora e fauna / Sostegni alle zone Mon-tane/Riscaldamento domestico. MOSP - Mladi v odkrivanju skupnih poti vabimo mlade do 30 let, da se nam od 19. do 25. marca pridružite potovanju na Madžarsko. V mestu Pecs bo letošnji YENov velikonočni seminar gostila nemška manjšina na Madžarskem. Odvijale se bodo številne delavnice o udeležbi mladih pri manjšinskih organizacijah in medijski vidljivosti, prav tako izleti v Pecs in okolico. Info in prijave na samyti-ta93@gmail.com. ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626. H Prireditve ADEI - Združenje judovskih žena v Italiji, vabi danes, 24. februarja, ob 17. uri v znano kavarno v Ul. Battisti, na predstavitev knjige »(Non) si puo avere tutto - Se (ne) more imeti vse«. Prisotna bo avtorica Gheula Cana-rutto Memni. Ob prijetno tekoči pisavi in zanimivi ter ganljivi zgodbi knjiga ponuja vpogled v židovski or-todoksni ter v akademski svet. SSG, SKD LIPA IN GZB vabijo ob slovenskem kulturnem prazniku na ogled uprizoritve »Kako postati Slovenci v 50. minutah« danes, 24. februarja, ob 20.00 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. TS360, ZTT IN MLADIKA vabijo danes, 24. februarja, ob 10. uri v Tržaško knjižno središče, Trg Oberdan 7, na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo pisatelj Tone Frelih, ki bo predstavil svoj zadnji kriminalni roman »Umor v galeriji«. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na četrto predavanje iz ciklusa »Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo«. Naslov predavanja je »Radikalna in uspešna pomoč ljudem v različnih stiskah«. Psiholog in psiho-terapevt Andrej Perko bo govoril o tem, kako pomagati psihosocialno prizadetim ljudem, npr. alkoholikom, narkomanom in posebej mladim, ki želijo svoje življenje urediti ali pa zgolj doseči višji nivo svojega delovanja. V četrtek, 25. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu (Dunajska cesta 35). SSG IN SKD TABOR, Prosvetni dom - Opčine vabita v četrtek, 25. februarja, ob 20.30 na ogled predstave »Kako postati Slovenci v 50. minutah«. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ vabita v Finžgarjev dom na Opčine v petek, 26. februarja, ob 20. uri na Večer slovenske pesmi in besede (Prešernovo proslavo) »Srečna, draga vas domača« (ob srebrni obletnici slovenske države). Oblikovali ga bodo zbori Vesela pomlad, MPS Stane Malič, CPZ Sveti Jernej ter gledališka skupina Tamara Petaros. Slavnostna govornica bo prof. Maja Lapornik. PRIMORSKA POJE - ZCPZ, v sodelovanju z ostalimi soorganizatorji revije Primorska poje 2016, vabi na koncerta: v petek, 26. februarja, ob 20.00 bodo v Marijinem domu v Ul. Risorta nastopili Klapa Planta, ŽeVS Vanda Križaj, Fantje s'pod velba, Barški oktet, MePZ Zdravko Munih, MoPZ Razpotje in MoPZ Lijak 1883 - Vogrsko; v nedeljo, 28. februarja, ob 16.00 bodo v cerkvi Povišanja Sv. Križa v Križu na vrsti Združeni zbor ZCPZ, MePZ Divača, MePZ Postojna in Komorni zbor Ipavska. SDD JAKA ŠTOKA vabi na predstavitev knjige Jasne Tuta Moj svet sredi oceana, 32 dni jadranja čez Pacifik v soncu in dežju, v strahu in smehu, ki bo v petek, 26. februarja, v Kulturnem domu na Proseku. SKD VESNA prireja v sodelovanju z ZTT in šolo Alberta Sirka v petek, 26. februarja, ob 19.30 v Sirkovem domu v Križu predstavitev monografije o Albertu Sirku. Sodelujejo učenci OŠ A. Sirk in MoPZ Vesna. Predstavitev je namenjena dnevu slovenske kulture. SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev razstave Jasne Kosuta »Čustva v podobah« v petek, 26. februarja, ob 20.30 v Bambičevi galeriji na Opči-nah. Glasbeni utrip iz projekta Žar Mediterana Tamara Stanese - Janoš Jurinčič. Uvod Danilo Pahor. Urnik razstave do nedelje, 28. februarja, 10.00-12.00 ter 17.00-18.00. ŠUM - Mladinska priloga Primorskega dnevnika vabi v petek, 26. februarja, ob 20. uri v Tržaško knjižno središče, Trg Oberdan, na nagrajevanje literarnega natečaja. Gost večera bo pisatelj in režiser Igor Pison. Vabljeni vsi sodelujoči, bralci, prijatelji in vsi tisti, ki bi želeli preživeti literarni večer v družbi mladih. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 28. februarja, ob 20.30 v sve-toivansko cerkev na koncert Komornega zbora Dekor: »Na ramenih velikanov - Bahove partiture«. Nastopata še Domen Marinčič (violon), Tomaž Sevšek Šramel (orgelski pozitiv), dirigent Sebastjan Vrhovnik. KRIŠKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST in Slomškovo društvo obveščata, da bo razstava slikarskih del Krištoferja Bogdana Meška in Irene Gašperšič na ogled do 28. februarja (petek in sobota 17.00-19.00; nedelja 11.00-12.00; popoldne 16.00-18.00). SKD IGO GRUDEN vabi na Prešernovo proslavo »Povodni mož in Urška« v nedeljo, 28. februarja, ob 17.00 v Kulturnem domu v Nabrežini; predstavo oblikujejo kulturna društva, glasbena šola in knjižnica iz Komna. SKD VIGRED prireja, ob dnevu slovenske kulture, gostovanje dramskega odseka KD Kraški dom in Razvojnega društva Repentabor z veseloigro Dobra letina v nedeljo, 28. februarja, ob 18.30 v Štalci v Šempolaju. OBČINA ZGONIK vabi do ponedeljka, 29. februarja, na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi urami. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE vabi na predavanje župnika in dekana pri Sv. Jakobu msgr. Roberta Rose na temo o družinski sinodi v Rimu, ki bo v sredo, 2. marca, ob 19.30 v Šentjakobskem kulturnem domu, Ul. Concordia 8. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Zdravilna moč odpuščanja« v četrtek, 3. marca, ob 20. uri v Finžgarjev dom (Marijanišče), Dunajska cesta 35 - Opčine. Predaval bo Boštjan Hari. Na razpolago je parkirišče. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita na 24. dobrodelno revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji« v nedeljo, 6. marca, ob 17.30 v ŠKC v Zgo-niku. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za AGMEN - združenje, ki pomaga otrokom z rakom. SKD RDEČA ZVEZDA vabi v soboto, 12. marca, ob 20. uri v društvene prostore v Salež, ob priliki praznovanja Dneva žena, na ogled veseloigre »Svakinja da te kap«, v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvoj -nega društva Repentabor. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Prešeren - kultura srca«: Borut Mežan -Vrba ter fotografije iz društvenega arhiva. DRUŠTVO RETE D.P.I. vabi na ogled fotografske literarne razstave »Ženske iz našega zornega kota, ki bo na ogled do srede, 23. marca, na Opčinah, Pro-seška ul. 35 (nasproti cerkve). Urnik: 9.00-15.00 in 18.00-22.00. Prispevki V spomin na Bogomilo Doljak darujejo Renato, Igor in Milka Jazbec 50,00 evrov za godbeno društvo Nabrežina. Ob obletnici smrti Mirkota Furlana darujejo Ivanka, Miran in Alenka 50,00 evrov za godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Borisa Renče-lja daruje družina Žagar - Mulas 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. V spomin na Marijo Pirc vd. Milič in Milana Miliča darujeta družini Ca-harija in Savi 30,00 evrov za MePZ Rdeča zvezda. V spomin na starše daruje hči Margherita Čukova 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. Namesto cvetja na grob drage Bogomile Doljak daruje Nevenka 20,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na brata Boruta Lebana daruje Anka 30,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Marijo Pirc vd. Milič darujejo Janko Simoneta 20,00 evrov, Zmagica Lorenzi 30,00 evrov in družina Savron 20,00 evrov za AŠK Kras. 8 Sreda, 24. februarja 2016 TRŽAŠKA / škedenj - Praznovanje dneva slovenske kulture Slovenski duh v Prešernovih verzih Ples, petje in recitacije - Slovesna govornica je bila Tatjana Rojc medjevas - SŠKD Timava Dan slovenske kulture z Nesporazumom Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Zadnja kitica slovenske himne je v petek uvedla proslavo ob dnevu slovenske kulture, ki so jo v Škednju priredili SKD Ivan Grbec, OŠ Ivan Grbec - Marica Gregorič Ste-pančič in Škedenjsko kulturno društvo. Zapeli so jo učenci domače osnovne šole, ki so se jim pridružile pevke Ženskega pevskega zbora Ivan Grbec. Malčki so se zadržali na priložnostnem odru, zaplesali in občinstvu postregli s Prešernovimi verzi, nato pa mesto prepustili gledališkemu igralcu Gregorju Geču, ki se je tako kot oni z recitacijo poklonil našemu največjemu slovenskemu pesniku. V poezijo se je »zatekla« tudi slovesna govornica večera, literarna kriti-čarka Tatjana Rojc, ki je ocenila, da je slednja namreč od Prešerna dalje razpoznavni znak slovenske književnosti. V svojem govoru je analizirala Prešernovo poezijo in ugotavljala, da je v svojih verzih postavil temelje dvema literarnima stremljenjema: literaturi posameznika-subjekta in literaturi namenskosti - zato je upravičeno trditi, da je ravno Prešeren konstruiral slovensko književnost. Rojčeva se je poglobila v verze, v katerih so prisotni elementi slovenskega duha, ki se spajajo z elementi antike, italijanske renesanse in evropske sodobne miselnosti. »Po letu 1848 je razvoj slovenske književnosti definiran od poezije, ki je s Prešernom izpostavila velike teme moderne misli in do- segla tisto estetsko osvoboditev jezika, vsebine in oblike, ki je omogočila Prešernu, da je lahko upesnil brezupno stanje človeka v prehodnem obdobju od konkretnih odgovorov, ki jih je v razsvetljenstvu nudil razum, v umsko stanje, kjer nobeno vprašanje ni moglo več dobivati jasnega odgovora.« Segla je po Domači osnovnošolci so recitirali in zaplesali fotodamj@n Prešernovi eksistencialni tematiki, ki je s Soneti nesreče uvedla moderno literaturo destabiliziranega subjekta in sveta ter se naposled zaustavila še pri pesniškem manifestu Pevcu. Proslavo so s petjem obogatile tudi pevke ŽPZ Ivan Grbec pod vodstvom Silvane Dobrilla. Slovensko športno kulturno društvo Timava iz Medjevasi in Štivana je proslavilo dan slovenske kulture in se tako poklonilo največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu, in sicer z nastopom dramske skupine Turistično kulturno-športnega društva Urbanščica iz Vremskega Britofa. Člani igralske skupine so v Gostilni pri Pinotu v Medjevasi pred lepim številom gledalcev uprizorili veseloigro Nesporazum. Ob uvodu večera je navzoče s krajšim nagovorom pozdravila domača kulturna delavka Tanja Peric. V igri se novoustanovljena Agencija, ki se ukvarja z lažjimi lepotnimi in zdravstvenimi posegi, zaplete v posel z zahtevno stranko, ki ustvari direktorju Agencije in njegovim sodelavcem veliko težav. Ženska, ki je pripravljena plačati veliko denarno nagrado, da bi lahko zanosila, se obrne na Agencijo za pomoč. Na eni strani direktor, na drugi tajnica in pripravnik, skušajo rešiti zahteve stranke, a se žal vse skupaj močno zaplete. Nastali nesporazum se na koncu veselo zaključi. Prireditvi je sledilo prijetno druženje z nastopajočimi in vsemi prisotnimi. (it) tiSSfa slovensko stalno gledališče Slovensko stalno gledališče. Kulturno društvo Raz/seljeni, Glasbena Matica v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in Slofest-om Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan KAKO POSTATI SLOVENCI V 50. MINUTAH režiserka: Sabrina Morena igra: Daniel Dan Malalan Boštjan Zavnik - harmonika DANES, 24. februarja, ob 20.00 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici v sodelovanju s SKD Lipa in Gospodarsko Zadrugo_ I www.teaterssg.com opčine - Tabor Za male in velike Skd Tabor posveča jutrišnji dan praznovanju dneva slovenske kulture - in to za vse starostne skupine. Prosvetni dom bo v jutranjih urah za učence vseh osnovnih šol od Nabrežine do Bazovice gostil Stena Vilarja s predstavo Hop, Cefizelj (avtorji Fran Milčinski, Sten Vilar, Andrej Nah-tigal, Kondi Pižorn, igrata Sten Vilar, Kondi Pižorn / Marko Sušnik). To je predstava, osnovana po literarni predlogi Frana Milčin-skega, ki žlahtno pripoveduje o življenju znamenitih Butalcev, še posebno razbojnika Cefizlja, ki pred butalsko pekarno kar trikrat potegne za nos policaja in ga izziva s svojimi domislicami. Navsezadnje pa je policaj vesel raz-bojnikovih obiskov, saj brez Cef-izlja tudi policaja ne bi bilo. Večerni del pa bo v znamenju dvojezične uspešnice Kako postati Slovenci v 50 minutah (v režiji Sabrine Morena), slide-showa zabavnega »tečaja« slovenščine pod mentorstvom nenavadnega profesorja, igralca Danijela Dana Mala-lana. Besedilo je ekipno avtorsko delo, pri katerem so poleg režiserke sodelovali tudi Martina Kafol, Martin Lissiach in Daniel Dan Malalan. Alessandro Mizzi nastopa kot gostujoči igralec v video posnetkih in je prispeval k predstavi s svojo humoristično žilico in kabaretnimi izkušnjami. Glasbeno kuliso v živo pa ustvarja simpatični harmonikar Boštjan Zavnik. Predstava je namenjena vsem, ki se želijo od blizu seznaniti s slovenstvom in Slovencem iz vseh zemljepisnih območij, ki se lahko zabavajo ob lastnih jezikovnih napakah. Začetek ob 20.30. trst Izobraževalna ponudba Zveze slovenskih kulturnih društev Tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin Predstava Skok v pravljični svet aprila 2012 v rojanskem Marijinem domu arhiv Zveza slovenskih kulturnih društev organizira tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin. Da bi ponudila priložnost čim širšemu krogu zainteresiranih, vabi k udeležbi tudi vzgojitelje otroških vrtcev in učitelje osnovnih šol, ki se ukvarjajo ali bi se želeli ukvarjati z vodenjem takih skupin. Seminar bo potekal v dveh septembrskih vikendih (3. in 4. ter 10. in 11. septembra) z dopoldanskim in popoldanskim programom (od 10. do 17. ure) v skupnem trajanju 24 ur. Šola je namenjena vsem mentorjem otroških in mladinskih gledaliških skupin, bodočim mentorjem in učiteljem, ki se srečujejo s številnimi vprašanji od začetne zasnove do uprizoritve igre, motivacije in prilagoditve teksta in skupine, odnosa med dobro režijo in spodbujanjem ustvarjalnosti članov skupine, strukturiranja vaj in časovnega načrtovanja dejavnosti. Praktična delavnica se bo osredotočila na dramaturško razčlembo besedila ter na delo s skupino od teksta do odra. Med tečajem se bo ponudila tudi priložnost za preučitev konkretnih izzivov ali posameznih vprašanj, s katerimi se srečujejo udeleženci. Seminar bo vodila dramatičarka Kim Komljanec z izkušnjami na področju režije, dramaturgije, gledališke pedagogike in lektorstva. Razpis s podrobnimi informacijami je na spletni strani www.zskd.eu. Projekt je nastal s podporo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Deželne direkcije za kulturo, šport in solidarnost - Službe za prostovoljstvo in manjšinske jezike. Prijave sprejema Zveza slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20 v Trstu; ali po elektronski pošti info@zskd.eu, trst@zskd.eu, gori-ca@zskd.eu; telefonske številke 040635626, 0481-531495; faks: 040635626 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, torek in sreda tudi od 14. do 17. ure ali popoldne po dogovoru) do 31. marca 2016 oz. do zapolnitve razpoložljivih mest. Tečaj bo potekal na sedežu ZSKD. opčine - Razstava Čustva v podobah Jasne Košuta Sklad Mitja Čuk vabi v petek ob 20.30 v Bambičevo galerijo na Opčinah na odprtje fotografske razstave Čustva v podobah Jasne Košuta. 29-letna arhitektka z Op-čin je absolventka na videmski univerzi, fotografiji pa se je približala že kot otrok. V okviru študija na tržaški univerzi je opravila tečaj digitalne fotografije ter svoje izdelke že predstavila na skupni razstavi v tržaški mestni galeriji. Ko-šutova fotografira elemente iz narave in vse to, kar privlači njeno pozornost. »V vsako fotografijo skušam spraviti vse slike, ki sem jih kdaj videla, knjige, ki sem jih prebrala, glasbo, ki jo poslušam in prepevam ter ljudi, ki jih imam rada,« pravi avtorica o svojem delu. Uvodno misel bo v petek zvečer prispeval grafični oblikovalec in fotograf Danilo Pahor, za kakovosten glasbeni utrinek pa bosta poskrbela sopra-nistka Tamara Stanese in kitarist Janoš Jurinčič. PrimorskiD . facebook m / TRŽAŠKA Torek, 23. februarja 2016 9 trst - Ponedeljkova predstavitev v Narodnem domu Zgodovinar Božo Repe S puško in knjigo o NOB Knjiga profesorja sodobne zgodovine Boža Repeta S puško in knjigo, s podnaslovom Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941-1945, je lani izšla pri Cankarjevi založbi. Opisuje najpomembnejše vidike obdobja, ki je v veliki meri zaznamovalo slovenski narod. Publikacija je sinteza druge svetovne vojne pri nas, ki je bila do danes v debelih knjigah večkrat na dolgo in široko napisana in raziskana. Božo Repe jo v svoji knjigi prvič sintetično zbere in uredi. Knjigo S puško in knjigo so na pobudo Narodne in študijske knjižnice, Slovenskega izobraževalnega konzorcija ter Vsedržavnega Združenja Partizanov Italije, predstavili v ponedeljek v Narodnem domu v Trstu. S prisotnim avtorjem se je pogovarjal zgodovinar Gorazd Bajc. V Sloveniji se je po osamosvojitvi pojavil revizionizem in z njim spreminjanje pogledov na zgodovino. To je bil eden od razlogov nastanka Repetove knjige. V osemdesetih letih se je začel še en proces, povezan z reinterpretacijo, ko je v slovenski prostor začela prodirati t. i. emigrantska interpretacija iz Argentine in skušala partizansko resnico zamenjati z domobransko resnico. »V Sloveniji se zgodovina jemlje samopostrežno; ko je s kapitalizmom prišlo več jogurtov na police, so ljudje mislili, da se lahko tako dela z zgodovino, da vzameš tisto, kar ti je bolj všeč.« Pogovor je nato stekel o spravi. Je res prišlo do sprave med Slovenci? Repe podaja tri različne interpretacije sprave, na osnovi katerih danes pravzaprav o spravi ne moremo govoriti. Za prve je sprava med zagovorniki partizanskega in protipartizanskega tabora priznati napake na obeh straneh in s tem živeti naprej; za druge bo sprava, ko bodo vsi pristali na domobransko interpretacijo, da je bil upor zgrešen: tu je razlika, da je partizanski tabor povojne poboje in svoje napake priznal, ni pa se odrekel vrednotam protifašizma, medtem ko na drugi strani vztrajajo, da je treba partizansko resnico zamenjati za domobransko; tretja interpretacija zagovarja partizanstvo kot veličasten boj, obsoja pa bodisi komunizem kot kola-boracionizem. Ta interpretacija za Repeta ni sprejemljiva, saj ne jemlje v po-štev dejstva, da ljudje niso šli v boj samo za svobodo, temveč tudi za revolucijo, proti revščini in za pravičnejšo družbeno ureditev; komunizem torej težko ločimo od partizanstva. »Danes je v Sloveniji narobe to, da postavljajo okvir zgodovinski razpravi politiki, ne pa zgodovinarji, in del stroke temu sledi. V Božo Repe (desno) in Gorazd Bajc 90. letih je med stroko še obstajal dialog, od leta 2004 pa tega dialoga skoraj ni več.« Kar je v pogovorih o drugi svetovni vojni zapostavljeno, je tudi mednarodni kontekst dogajanja, ki je Slovenijo prvič postavil med suverene države: trst - Ponedeljkov večer v Društvu slovenskih izobražencev Julij Bertoncelj: »Imel sem napako, nisem bil član partije« Julij Bertoncelj, strokovnjak v tehničnih znanostih in strojništvu, se je rodil leta 1939. Študiral in deloval je na Univerzi v Ljubljani, nakar ga je pot ponesla v Evropo in svet, kjer so se mu odprla nova obzorja in nove možnosti. Med vandranjem po svetu je postal kritičen opazovalec slovenske družbe, na katero ima zelo pesimističen pogled. Njegovo življenje je zaznamovala težka izkušnja druge svetovne vojne in povojnega časa, ki se je odsevala bodisi v družinskem ožjem okolju, kakor v tem, da je moral službo iskati v inozemstvu, »ker sem imel napako, nisem bil član partije.« Julija Bertonclja so v ponedeljek gostili v Društvu slovenskih izobražencev, kjer je znanstvenik in humanist podal oris svojega življenja ter pogled na zgodovino in na aktualno slovensko družbeno sliko, ob tem pa je predstavil več svojih knjig, v katerih opisuje svoj odnos do zgodovine in družbe, kot so knjige Saga hiše ob gozdu, Šepetanja na ko- lesu ter Komu izstaviti račun? Izzivanja in madeži, ki je izšla leta 2013. Bertoncljeva življenjska izkušnja je bila zaznamovana z razkolom v ožjem družinskem krogu: eden od bratov je bil mobiliziran v nemški vojski, drug brat pa je šel v partizane, »kjer se je v gozdu učil pobijati ljudi,« pravi. Od takrat naprej v družini ni bilo miru, kakor niti v širšem sorodstvu: »Drug drugega so dali pobiti, samo zato, ker nekateri niso bili navdušeni nad komunizmom. Največja tragedija je to, da so pravili, da se borijo za nov čas, za novo družbo, boljšo od kapitalizma. Danes pa vsi ležijo eden zraven drugega na pokopališču.« Ker ni bil član Komunistične partije, se mu v Sloveniji ni obetala bleščeča prihodnost, ki si jo je želel kot znanstvenik, zato je želel v Ameriko. »Ko sem šel po zdravniško potrdilo za zavarovanje, mi ga niso želeli dati in mi povedali, da sem dobil levkemijo. Verjel sem jim, da bom kmalu umrl, a vseeno sem odšel v Ameriko, v Stanford.« Tam so ugo- Julij Bertoncelj (drugi z leve) v Društvu slovenskih izobražencev fotodamj@n tovili, da ni imel levkemije in baje, da je za tem stala UDBA: »Nisem si mislil, da gre UDBA lahko tako daleč. Saj nisem bil pomemben, bil sem le majhno kolesce v sistemu.« Bertoncelj je zelo kritičen do slovenske politike in družbe danes: »Izrekam nezaupnico celotni slovenski vladi. Kar se dogaja v zadnjih letih, tega ne bi pričakoval niti v sanjah. Mi smo zgolj te-levizijci, kot reče Boris Pahor, pasivni opazovalci, pasivni sopotniki. Naša država ni sposobna, da bi obdržala mlade ljudi, prodaja najboljše firme. Verjetno s to vlado ne bomo sposobni, da se ohranimo kot majhen slovenski narod, morali bomo najti drugo pot, kajti če propade gospodarstvo, propade narod, če propade narod, propade jezik.« Zaključil je z opisi nekaterih Hitlerjevih in Marxovih tez, ki jih opisuje tudi v knjigi, ter z nekaterimi podatki o številu mrtvih: padlih pod okupatorjem, partizansko-revolucionarnim taborom in rdečo armado. (bf ) fotodamj@n treba je gledati celoten kontekst, kaj je NOB prinesel Sloveniji: samozavest, boljši položaj v Jugoslaviji ter suverenost. Naslov knjige nosi tudi kulturno plat boja, ki je zaznamovala zaledje. »NOB je bil tudi boj za narodno emancipacijo in za preživetje jezika. Res je, da je bila umetnost propagandistična, a morala je biti, drugo je larpurlartizem. Kajuha in Balantiča se zdaj v Sloveniji postavlja na isti nivo, a če berete Kaju-ha in ljubezen, ki vre iz njega, na drugi strani pa tisto žalost od Balantiča, se jasno vidi, kdo je bil za kulturni boj.« Za NOB se je opredelilo veliko umetnikov, tudi na drugih področjih; druga plat kulturnega boja pa je bila ljudska ustvarjalnost, ki se je razvila povsod: ljudje v stiski, doma ali v taboriščih so pisali in ustvarjali. Poleg kulturne plati je NOB-ju dajala specifičnost predvsem izjemna organiziranost, z izjemno humanitarno noto. Če pomislimo na tiskarne po goz- »Danes je v Sloveniji narobe to, da postavljajo okvir zgodovinski razpravi politiki, ne pa zgodovinarji.« dovih in bolnice, kjer so imeli tudi električno napeljavo ter na kurirsko mrežo, ki je delovala po celem slovenskem ozemlju in po kateri je v enem dnevu prišla pošta iz enega kraja v drugega, je bilo to gotovo nekaj izjemnega, česar Angleži ne le, da niso poznali, temveč si tega niso niti predstavljali. Pomembno vlogo v kurirskih mrežah, varnostno-obveščevalni službi ter sami organizaciji in delovanju so imele tudi ženske, ki so med drugim zasedale nekatere visoke položaje. Propaganda partizanskega gibanja je bila usmerjena tudi k emancipaciji žensk, kar je vplivalo na razmere in slovensko družbo, ki se je razvila po vojni. »Ženske so bile ob koncu socializma emancipirane, danes gremo v retrograden proces.« Razprava, ki je sledila pogovoru, se je zaključila z razmislekom o aktualni družbeni sceni. V Sloveniji se pojavljajo nacifašistične ideologije, širita se strah in sovraštvo nad begunci. Evropska unija pa istočasno ne počne tega, za kar jo potrebujemo: ne varuje demokracije. »Ne bomo dobili velikega furerja, dobivamo pa več majhnih,« je zaključil Repe. Barbara Ferluga Napihal 2,20, ženski pa 1,51 in 1,24 Lokalna policija je imela konec preteklega tedna kar nekaj dela z vozniki (in voznicami), ki so pregloboko pogledali v kozarec, preden so sedli za volan. Največ pod kapo ga je imel 30-letni A.S., ki je »napihal« kar 2,20 g/l, to je 4-krat več od dovoljene meje 0,50. Dve voznici pa sta mu pihali za ovratnik: 32-let-na B.F. 1,51 g/l, 45-letna A.L.C. pa 1,24 g/l. Vse tri in 53-letnega M.A. (0,82 g/l) čaka proces. A.S.-ju so tudi zasegli avtomobil. Danes predavanje o pomladanskih čebulnicah V NOvinarskem krožku na Korzu Italije bo danes ob 16.45 predavanje o pomladanskih čebulnicah, ki so leta 1984 preplavile ne samo mestno zelenje, ampak tudi večino mestnih trgov in takrat nastajajoča področja za pešce ob priliki mednarodne vrtnarske prireditve Cvetje med Alpami in Jadranom. Ta razcvet se je nato nadaljeval še nekaj let zaporedoma v okviru pobud Pomlad v Trstu. Barvne posnetke bo predstavil dr. Vladimir Vremec, svojčas dolgoletni vodja oddelka javnega zelenja pri tržaški občini. Srečanje o nasilju nad starejšimi Zahodnokraški rajonski svet prireja jutri ob 17.30 v župnijski hiši pri športnih igriščih v naselju San Nazario javno srečanje o nasilju nad starejšimi osebami. Poročal bo komandant karabinjerske postaje na Devinščini marešalo Michelangelo De Leo. Fundraising in crowdfunding Tržaški Impact Hub vabi v petek od 18. do 21. ure na srečanje na temo »fundraising in crowdfun-ding«, torej o nabiranju finančnih sredstev in množičnem financiranju projektov. Francesca Mineo iz podjetja Inernational FundRai-sing Consultancy bo govorila o logikah, na katerih temeljijo omenjene dejavnosti, Daniele Ferrari pa o sredstvih za izkoriščanje množičnega financiranja ter priložnostih, ki jih to ponuja. Program in informacije so na spletni strani impact huba ter na Face-booku, za sodelovanje je obvezna predhodna spletna prijava. Tečaj o spletnem iskanju zaposlitve V četrtek in petek med 17. in 20. uro bo v Ul. Salita al Promontorio 11 potekal izobraževalni tečaj o spletnem iskanju zaposlitve. Srečanje bo vodila zadruga Bora.La, predaval pa bo Nicola Cernigoi, ki bo udeležencem razložil, kako pisati dobre prošnje za delo in katere napake najpogosteje delamo ob pisanju prošenj. Spletno iskanje službe naj bi bilo vedno bolj popularno, samo v Italiji naj bi leta 2014 kar 43 odstotkov nezaposlenih našlo službo s pomočjo visoko specializiranih spletnih platform. Za tiste, ki bi radi spoznali vse skrivnosti spletnega iskanja službe, naj povemo, da se na tečaj lahko prijavijo preko spletne strani e.ronchin@bora.la ali preko Fa-cebook strani IperCorsi. 10 Sreda, 24. februarja 2016 KULTURA / trst - V mali dvorani Verdijevega gledališča Mikaven švicarski kvartet Belenus Kvartet med tržaškim nastopom TRST - Tri mlada dekleta v večernih oblekah pastelne barve okrog mladega fanta: to je bila slika, ki nam jo je v Mali dvorani gledališča Verdi ponudil godalni kvartet Belenus, nič manj mikavna pa ni bila zvočna slika, ki so jo mladi godalci oblikovali v dveh mojstrovinah Haydna in Beethovna. Kvartet se je rodil leta 2004 na kon-servatoriju v Baslu, svojo zlitost pa še vedno pili pod vodstvom zelo uglednih mentorjev, članov kvartetov Alban Berg, Gringolts in La Salle. Violinistki Seraina Pfenniger in Anne Battegay ter violistka Esther Fritzsche igrajo stoje, kot smo že videli pri nekaterih kvartetih, čelist Jonas Vischi pa seveda sedi in deluje kot glasbena os ansambla. Kvartet v G-Duru op. 76 št. 1, Hoboken. III: 75 spada med najlepše stvaritve, ki jih je Franz Joseph Haydn spisal v poslednjem desetletju zelo plodnega življenja, interpretacija kvarteta Belenus pa nam je razkrila lepoto okusne, domiselne in vseskozi zanimive partiture, ki je zazvenela massimo petronio moderno, osvobojena kakršnihkoli kalupov. Subtilna pozornost do zvoka, ki ga mladi Švicarji po volji pre-obražajo, je bila najlepša značilnost izvedbe, pri kateri bi težko našli napake, če odmislimo nekoliko prešibak zvok prve violine, kar je bilo še posebej opaziti v dialogu s čelistom v prelepem Adagiu. Da je Ludwig van Beethoven izredno zahteven avtor, je potrdila izvedba Kvarteta v Es-Duru op. 74, ki je znan pod vzdevkom Kvartet harf, to pa zaradi pizzicatov, ki se pogosto oglašajo. Kvartet je sicer deloval zelo ubrano in zlito, ni manjkalo po-ustvarjalne energije, vendar je interpretacija pustila odprto še kako vprašanje, ki ga bodo mladi godalci s časom bržkone razvozlali. Drugi koncert iz niza 18. ob 18.uri, ki ga prireja društvo Chamber Music, je požel veliko aplavzov ter se zaključil z ljubkim dodatkom v ritmu mamba Havana, ki ga je spisal Daniel Schnyder. Katja Kralj rossetti - Drama Eduarda De Filippa Eros Pagni v vlogi svojevrstnega župana TRST - V okviru osrednjega dramskega abonmajskega programa Stalnega gledališča FJK bo od danes v veliki dvorani Rossettijevega gledališča na sporedu nekoliko redkeje uprizarjana drama Eduarda De Filippa II sindaco del rione Sanita (Župan četrti Sanita), ki sta jo ob lanski tridesetletnici avtorjeve smrti postavili Stalni gledališči iz Genove in iz Neaplja. Besedilo je nastalo leta 1960; glavni junak je Antonio Barraccano, ki je na prvi pogled kamorist, v resnici pa pravičnež in vizionar, ki skuša zopet vzpostaviti red v svetu. Zato ob nezadostni prisotnosti države na svojo pest in po svojih zakonih, ki so marsikdaj navzkriž z zakonitostjo, ureja pravico v svoji četrti. Z nedovoljenimi sredstvi pomaga malim ljudem, ki nimajo sredstev, da bi se sami rešili iz težav, in jim pomaga na pravo pot. Za svojo vizijo žrtvuje celo življenje. Njegov naslednik je zdravnik, ki je na Barraccanovo zahtevo skrivaj zdravil ranjene male zločince, da ne bi v zaporu še bolj skrenili s prave poti, in ki se po »županovi« smrti odloči za vrnitev k zakonitosti. Režiser predstave je Marco Sciacca-luga; v naslovni vlogi nastopa Eros Pagni. dnevniški zapis - Po sledeh Karmele Kosovel in Avgusta Černigoja Zimsko srečanje s Karmelo Kosovel Ljubljana, 30. december 2015 Fotografija mladega dekleta na naslovnici knjige, ki leži v izložbi ljubljanskega antikvariata, pritegne mojo pozornost, da niti ne opazim naslova knjige. Dekle ima neskončno mehke oči in podolgovat obraz. Temne lase, ki jih ima spete na tilniku, odkrivajo njeno svetlo polt. Za trenutek pomislim na fotografijo svoje none, ko je bila še čisto mlada in je še verjela, da jo bo življenje obdarovalo z dobroto, ko še ni vedela, da bo sama darovala življenju, ki ji ničesar ni odpustilo, svojo milino. Preberem naslov: Josip Vidmar, Pisma Karmeli Kosovel. Kupim knjigo. Zajame me čudna radost, polna nejasnega nemira. Rad bi jo prebral še tam, stoje. Pomislim, kako jo bom shranil med Srečkove knjige. Ljubljana, 31. december 2015 Knjigo nosim ves čas v bližini svojih misli. Nič nisem vedel, da bi imela Karmela razmerje z Vidmarjem. Potihoma si želim, da bi ga Karmela ne imela rada in bi ga samo spoštovala. Popoldne v stanovanju, ki so mi ga dodelili za montažo filma, pogledam letnico izdaje. Cankarjeva založba 1997. Domišljam si, da razumem, zakaj sem prejšnji dan pomislil na obraz svoje none Rezke. Tisto leto je izšel moj prvi roman. Zvečer z Z. obiščeva Janka P. in Andrea, kjer počakava novo leto. Zelo prijetno. Trst, 5. januar 2016 Sam doma. Pričnem brati Vidmarjeva pisma Kar-meli, v katerih je njegova ljubezen do nje vse bolj odkrita. Ob vsakem pismu preberem datum, kraj, naslov, hišno številko in naslovnika. 13. 11. 1927, Gospodična Karmela Kosovelova, Neureutherstrasse 8/III, München, Deutschland Pomislim, kako bom slučajno čez petnajst dni tudi sam v Münchnu, ko si bova z Z. skupaj z B in M. ogledala razstavo Paula Kleeja. V spremni besedi berem, da slovenska literarna kritika smatra pričujoča pisma kot najlepša ljubezenska pisma v slovenski literaturi. Res so lepa, toda kljub prefinjeni izpovednosti je čutiti Vidmarjevo zadržanost (morda so pisma zato tako lepa), predvsem pa je čutiti Karmelino distanco, če že ne hladnost. Prija mi, ker bi ne mogel razumeti tega razmerja. Čutiti je, kako se Vidmar z dobro oceno zbirke pesmi komaj leto in pol pokojnega Karme-linega brata želi prikupiti Karmeli, a ne dobi pravega odziva. Vsekakor ne dvomim, da bi Vidmar tudi sicer pisal dobro o Srečkovi poeziji. In ves čas, ko prebiram pisma, mislim na Avgusta Černigoja, ki je takrat živel v Münchnu in bil zaljubljen v Karmelo. Kakor ona vanj, mlada študentka klavirja na münchenski akademiji. Vztrajno si v mislih ponavljam naslov, kamor Vidmar piše Karmeli: Neureutherstrasse. 8 /III. Domišljam si, da vidim, Kar-melo in Černigoja, kako hodita skupaj po münchen-skem parku, ob reki, koder me je nekoč spremljal Igor P. Iz Vidmarjevih pisem je čutiti močno Karmelino osebnost, občutljivo in globoko. Nikakor krhko. Pomislim, da moram znova vzeti v roke Karmelina pisma Srečku, knjigo, ki jo je uredila Tatjana R. Berem spremne misli, med njimi tudi tekst nekdanje voditeljice Kosovelove knjižnice v Sežani, Lučke Č. V njem spoznam, kako se je Karmela leta 1933 poročila z nemškim slikarjem Graberjem, (po mnenju A. Černigoja, nacistom) kako sta živela na Dunaju in kako jo je mož po vojni odpeljal v svoj rodni kraj Stein-bah am Brenner na Tirolskem. Ne razumem, hočem izvedeti kaj več. Pomislim, da bom šel poiskati tudi tisto hišo, v kateri sta živela na Tirolskem, morda ne najbolj srečna, kot ugotavlja njena prijateljica Lučka Č. v spremni besedi, saj je tudi Karmela imela rada Čer-nigoja, ki ga pa njeni domači niso sprejeli. Tudi Srečko. Ko bom čez nekaj dni v Münchnu, pa moram poiskati najprej njeno hišo na Neureutherstrasse 8/III . Ne vem, kako me je nenadoma prevzela ta strast, da stopim po Karmelinih sledeh, toda od trenutka, ko sem v antikvariatu zagledal knjigo in njeno podobo na njej, me slednja spremlja vsak trenutek, kakor svetla misel. München, 15. januar 2016 Vožnja v vlaku do Münchna poteka mirno in razigrano, tudi zato, ker zunaj ves čas rahlo sneži in pogovora z Z., B. in M. nikoli ne zmanjka. M. dam knjigo z Vidmarjevi pismi Karmeli, ki jo potem ves čas drži na kolenih in pokriva s svojo dlanjo, kakor da jo varuje. Očitno želim deliti z vsemi svoj načrt. V München pripelje vlak okrog 21.30. Zdaj sneži močneje. Vse je mirno in tiho. Peš pridemo do hotela, ki nima osebja, ves je avtomatiziran, a zelo v redu za tisto ceno, predvsem pa blizu središča, od koder se naslednjega dne lahko s tramvaji zapeljemo na vse strani. München,16. januar 2016 Na ogledu razstave Paula Kleeja in Kandinske-ga se mi vrne podoba Elze Antonac, ki je intelektualno pospremila moje odraščanje. Ona je ljubila Kleeja, detajle njegovih slik je prerisovala na skodelice, svetilke, blago na bluzi, ki jo je komaj kupila. Misel na Kar-melo in njeno hišo, do katere se bomo vsak čas odpravili, me vse bolj vznemirja. Pomislim, kako me je znova tako močno prevzela Karmelina in Černigoje-va ljubezenska zgodba. Pomislim, da bi posnel dokumentarec o njiju, film, igrani film, razmišljam, katera igralka bi lahko igrala Karmelo, ne najdem je v svojih mislih, in ponovno pomislim na nono, ki zagotovo ni imela časa ne moči, da bi brala Srečkovo poezijo, a vseeno se zdi, v mojih mislih, kakor da jo je nosila v sebi, kakor da se v njenih prsih še danes majejo borove veje, da z mehkobo njenih iglic blažijo bolečino, ki jo nosi v sebi ... Na cesti sprašujemo za Neureuter Strasse. Rahlo in vztrajno sneži. Kot v vseh mestih v Nemčiji, skoraj popolna tišina, ob sneženju, se ve, pa še bolj. Molčimo vsi štirje in sledimo navodilom mimoidočega, ki smo ga povprašali, kako do Karmeline ulice. Slišim naše korake, ki tu pa tam zaškripajo v snegu, čutim rahel veter, ki nam prinaša snežinke v obraz. Na naslednjem križišču se ozremo navzgor in zagledamo ime ulice. Neureuter strasse. Tu smo. Na začetku so visoke številke bivališč. Karmelina hiša je očitno na koncu ulice. Razveselim se. Fotografiram ulico, parkirane zasnežene avtomobile in kolesa, ki so privezana ob železne drogove. Tišina še naprej. Malo pred nami kino. Presenečen sem in srečen, da je kino sredi mesta. V njem je morda igrala Karmela, ko je spremljala neme filme na klavirju in se tako preživljala, pomislim. Domišljam si, da slišim igranje klavirja. Glasba zareže v belo pokrajino snega, vidim Karmeline roke, ki udarjajo po tipkah in gledalce v plaščih, ko gledajo film na platnu in Karmele niti ne opazijo. Ali pač. Morda si jih predstavljam take v plaščih, ker je zunaj sneg. Morda pa je bila pomlad takrat, ko je Karmela igrala v tistem kinu in potem stekla po ulici navzdol, v svoje skromno stanovanjce pri Pabstmannovih, kjer jo je čakal Černigoj, ki mu ni bilo usojeno, da bi ostal z njo, čeprav jo je ljubil do konca svojih dni. Meščanske hiše se vse bolj spreminjajo v preproste delavske hiše, hišne številke so vse nižje, in ne-nandoma smo pred hišo s številko osem. Berem imena na zvoncih z mislijo, da bi morda našel ime ljudi, pri kateri je živela Karmela. Pabstmann. Iz hiše prihaja mlajši moški, sprašujemo ga, nič ne ve, pomislimo, da je bila hiša po vsej verjetnosti zbombardirana ob koncu druge svetovne vojne. Mraz vse bolj pritiska, veter brije, snežinke zbadajo naša lica. Fotografiram hišo, številko, znova ulico. Še nekaj časa posto-jimo tam, kakor da smo prispeli prezgodaj in še čakamo tam v snegu, da nam kdo odpre vrata, medtem ko poslušamo zvok klavirja, ki prihaja iznad visokih golih dreves sosednjega dvorišča. O, Karmela. Marko Sosič Karmela Kosovel (1899-1990), Srečkova sestra, je med študijem na munchenski akademiji živela v stanovanju na Neureutherstras ms Na glasben letos kar 70 NOVA GC aprilom bo na ( rodno glasbeno S 700 prijavljen: večja mednarod ga največjih v tej ci nižjih glasbeni denti z akademi valke in tekmova jih držav - Avstr Češke, Danske, 1 raela, Južne Koj žarske, Poljske, R like Britanije in Večji del te riških Brdih. Tek 10. aprilom obis Novost letošnjeg se KULTURA Sreda, 24. februarja 2016 1 1 em tekmovanju Svirel 0 mladih tekmovalcev! )RICA - Med 30. marcem in 17. Soriškem potekalo osmo medna-tekmovanje in festival Svirel 2016. imi glasbeniki se uvršča med naj-na tekmovanja v Sloveniji in enem delu Evrope. Prijavljeni so učenih šol, dijaki konservatorijev in štu-j vseh stopenj. Udeležene tekmo-alci prihajajo iz Slovenije in 21 tu-ije, Belgije, Bosne in Hercegovine, :inske, Francije, Hrvaške, Italije, Iz-reje, Nemčije, Nizozemske, Mad-lusije, Slovaške, Srbije, Turčije, Ve-ZDA. kmovanja Svirel bo potekalo v Go-movalci bodo med 30. marcem in kali grad Dobrovo in vilo Vipolže. a festivala in tekmovanja je disci- plina, pri kateri se harmoniki pridružujeta čembalo in orgle (med 14. in 17. aprilom v konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici). Poleg strokovne žirije, ki jo letos sestavlja 17 glasbenikov, iz Slovenije Primož Novšak in Uroš Pavlovič, je pomemben dejavnik tudi nagradni sklad. V letu 2016 se je znova odzvalo večje število primorskih občin, ki so finančno podprle tekmovanje in s tem vložile v mlade in podprle kulturni razvoj. Denarni nagradni sklad občin znaša 7000 evrov, najvišja nagrada pa je solistični nastop z Orkestrom Filharmonije Podlaska na koncertu na Poljskem. Kot je že tradicija, bo mednarodno glasbeno tekmovanje Svirel spremljal tudi festival, ki je v prvi vrsti namenjen mladim poustvarjalcem. Na zanimivih prizoriščih po Goriških Brdih in Goriški se bodo na tako imenovanih profesorskih koncertih predstavili tudi člani žirije. Pripravili bodo 18 koncertov v cerkvah in na turističnih kmetijah po Goriških Brdih. Večina jih bo na gradu Dobrovo in v vili Vipolže, kjer bo potekalo tudi samo tekmovanje. (sta) TRST - Mobilni telefoni, telefončki, mobilniki, mobiji ... različna imena za male velike aparate, zveste sopotnike naših vsakodnevnih opravil, izkušenj, čustvovanj - za marsikoga celo najzvestejši. V njihovi miniaturni notranjosti shranjujemo kontakte, telefonske številke, naslove, fotografije, postali so izpostava naših spominov. Mobiji so naše črne škatle, pravi ena od protagonistk filma Perfetti sconosciuti (Popolni neznanci), ki tačas žanje izreden uspeh v italijanskih kinod-voranah. Briljantna komedija, pod katero se podpisuje petdesetletni rimski režiser Paolo Genovese, je namreč že dva tedna na vrhu lestvice najbolj gledanih filmov. Razlogov za tolikšen uspeh je nedvomno več. Odlična igralska zasedba: Giuseppe Battiston, Anna Foglietta, Marco Giallini, Edoardo Leo, Valerio Mastandrea, Alba Rohrwacher, Kasia Smutniak. Dober scenarij, ki je sicer statičen - filmsko dogajanje je postavljeno v lepo meščansko jedilnico, v kateri večerja skupina prijateljev -, a izredno dinamičen, saj ga zaznamujejo prepričljivi, realistični dialogi, polni zbadljivk. Med poslušanjem katerih marsikateri gledalec pomisli: saj bi se tako pogovarjal tudi s svojimi prijatelji. In potem tisti eksperi- ment, ki ga prijateljem predlaga psihoanalitičarka Kasia Smutniak: zakaj ne bi nocoj skupaj prisluhnili telefonskim klicem in odgovarjali na esemese in whatsapp sporočila? Saj se vendar poznamo toliko let, med nami ni nobene skrivnosti! In tako se večerja v prijetni družbi in svetlem stanovanju začne postopno poglabljati v temo. Brnenje telefona postane za ene sinonim za adrenalin, za druge za paniko. Kajti med temi ljudmi, ki se imajo za velike prijatelje, »okostnjakov v omari« res ne manjka. To, kar manjka v lepi družbi povečini uspešnih štiridesetletnikov, je iskrenost. Večina med njimi skriva v svojih mobilnih telefonih neizrekljivo skrivnost, predvsem sentimentalno. Mobiji so nezamenljiv »pripomoček« pri varanju partnerja. Pari, ki se ne znajo več pogovarjati, se zatekajo v telefonsko izmenjavo intimnih fotografij in skrivnosti z neznanci. Telefonski ekrani dajejo temu videz nedolžnosti, igrivosti, posledice pa niso zato nič manj dramatične. Z vsakim brnenjem telefona postajajo večji neznanci. Popolni neznanci. V lepo druščino se vsiljuje dvom, protagonisti si iz »šmira« pomagajo, kot vedo in znajo, ampak končni »masaker« je neizbežen. Ali pa ne ... (pd) društvo slovenskih pisateljev - Poslanica ob 21. februarju Jezika sta se polastili teologija, politika in njena zvesta dekla ekonomija LJUBLJANA - Društvo slovenski pisateljev je mednarodni dan maternega jezika, ki smo ga obeleževali v nedeljo, počastilo z literarnim večerom članov Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. V Or-fejevem salonu ljubljanske Drame so nastopili Sabina Buchwald, Rezka Kanzian, Jani Oswald, Aljaž Pestotnik in Jozej Strutz. V celoti objavljamo poslanico predsednika Društva slovenskih pisateljev Iva Svetina ob mednarodnem dnevu mate- Na začetku je bila Beseda ... stoji zapisano v temelju zahodne in tudi vesoljne, katoliške teologije, ki v svoje središče ne postavlja človeka, ampak učlovečene-ga boga. A jezik in njegove besede, slovenskih je skoraj pol milijona, pripadajo območju jezikoslovja, slovnice, antropologije, sociologije - pesništva. Četudi svojemu jeziku rečemo materinščina, torej ga povezujemo z materjo, z našim rojstvom, narojenostjo v neko skupnost, občestvo, narod, se z vidika zgodovine človeškega rodu, civilizacije, zastavlja vprašanje, ali je jezik človekov otrok ali brat? Če je jezik človekov otrok, je človek skrbel za njegovo rast, vzgojo, zdravje, če pa je njegov brat, potem sta skupaj odraščala in skozi radost otroške igre odkrivala svet in iznajdevala besede, s katerimi sta poimenovala vse, kar se je razcvetalo pred njunimi radovednimi, začudenimi očmi. In zakaj sta oče in sin?, brata? kamnu rekla kamen, zvezdi zvezda in srcu srce? Na to preprosto vprašanje so najrazličnejše Ivo Svetina fotodamj@n znanosti - od lingvistike do psihoanalize - našle nešteto odgovorov. A pomembno je, da sta oče in sin?, brata?, ko sta rekla kamen vedela, da mislita, da govorita isto. Da kamen ni zvezda in ne srce. Zaradi tega nas jezik združuje v družino, v kateri ima glavno, odločilno besedo mati, tista, ki nas je rodila in dojila in se je mleko začelo spreminjati v samoglasnike in soglasnike. Le domovini lahko rečemo tudi očetnjava, s čimer ustoličimo očeta kot vrhovno avtoriteto odgovornosti in modrosti. Jezik, naj bo materin otrok, človekov sin ali brat, odrašča, zori, se plemeniti in bogati, a se nikdar ne postara! Četudi ni dneva, da bi ne umrl kateri od jezikov našega sveta, slovenščina živi in živi zapisana že skoraj pet stoletij. Pogled na Slovar slovenskega knjiženega jezika bi moral v nas buditi posebno obliko nacionalnega ponosa. V njem je neprecenljivo bogastvo, ki ga ni nikjer drugod. Je morje, skoraj ocean, iz katerega odtekajo brezštevilne reke, potoki, studenci, vrelci . ki pojijo knjige, plemenite hčere slovenske besedne umetnosti. A ker sta se jezika poleg teologije polastili tudi politika in njena zvesta dekla ekonomija, grozi naši materinščini po-haba, zloraba, posilstvo. Ko bodeča žica postane tehnična ovira, ko nepregledne množice beguncev postanejo migrantski tokovi in se govori o kvotah in ne o nesrečnih brezdomcih, je skrajni čas, da se teologijo, politiko in njeno zvesto deklo ekonomijo, izžene iz templja slovenskega jezika. Očistiti ta Avgijev hlev, v katerem vsakdo lahko dreka in čivka po svoje in se ob tem celo čudi svojim sposobnosti, če ne že kar daru za »bogatenje« slovenskega jezika, ki je itak dža best. Slovenski pisatelji smo dediči pogumnih duhov, ki so skozi stoletja korak za korakom, verz za verzom, knjigo za knjigo, ustvarjali ta naš čudež, ki mu rečemo jezik, slovenski jezik, in z njim ohranjali našo samozavest in samobitnost. Četudi je prihodnost še tako grozeča, bomo največjo škodo storili sami sebi, če bomo zatajili svoj jezik. Ker vse manj bo držalo reklo, da čim več jezikov znaš, več veljaš, saj bomo brez svojega, maternega jezika sirote, brezimni izgnanci iz lastne domovine. Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev rinščine. 1 2 Sreda, 24. februarja 2016 O w APrimorski r dnevnik Ulica Garibaldi 9 05$: tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Po ustanovitvi zavoda Erpac občina in pokrajina še naprej na nasprotnih bregovih Ruvanje za muzejske zbirke Kdo bo lastnik zbirk Pokrajinskih muzejev, ko bo njihovo upravljanje prevzel nov zavod Erpac, ki so ga z deželnim zakonom ustanovili v ponedeljek? Goriški župan Ettore Romoli je prepričan, da mora lastništvo pripadati goriški občini, predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghetta trdi, da morajo biti lastniki prav vse občine iz goriške pokrajine. Župana in predsednika pokrajinske uprave smo včeraj vprašali, kaj menita o ustanovitvi zavoda Erpac, ki bo Ettore Romoli:»Edini lastnik mora biti goriška občina - Ne vidim razloga, da bi bile med lastniki tudi občine s tržiškega konca« po ukinitvi pokrajine prevzel upravljanje Pokrajinskih muzejev. Romoli trdi, da dežela Furlanija Julijska krajina še ni razčistila, kdo bo pravzaprav postal lastnik muzejskih zbirk. »Na deželi še ni bila izrečena zadnja beseda, zato bom ponovno zahteval, naj gre lastništvo muzejskih zbirk goriški občini. Bolje se je treba dogovoriti tudi glede samega upravljanja muzejev; večjo vlogo naj pri tem odigra tudi Fundacija Goriške hranilnice, sploh pa mora odločilna beseda glede upravljanja muzejev pripadati goriški občini,« je prepričan Romoli, ki poudarja, da mora ravno goriška občina postati lastnik vseh muzejskih zbirk. »Gre za umetnine, ki so v Gorici od časa, ko pokrajine še ni bilo. Zaradi tega mora postati njihov lastnik občina, to je čisto naravno, medtem ko ne vidim razloga, da bi bile med lastniki zbirke tudi občine s trži-škega konca, ki pri tej zadevi res nimajo kaj opraviti,« pravi župan, ki je kriti- gorica Mlad par na sprehodu s heroinom Goriški karabinjerji so med poostrenim nočnim nadzorom obravnavali mlad par, ki je pri sebi imel nekaj heroina. Karabinjer-ji so se v Ulici Rocca v severnem predelu Gorice približali sprehajalcema, ju zaprosili za dokumente in ju takoj prepoznali, saj gre za stara znanca varnostnih organov. A.S. ima 21 let, A.M. pa 22. Kara-binjerji so ju pospremili na svoje pokrajinsko poveljstvo na Verdijevem korzu, kjer se je izkazalo, da sta v žepih imela dva grama heroina. Zaradi posesti mamila so ju ovadili goriškemu sodišču. Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta (zgoraj) in kip nad pročeljem palače Attems Petzenstein (desno), kjer imajo sedež Pokrajinski muzeji bumbaca čen do dežele tudi zaradi dveh sedežev, ki jih bo imel zavod Erpac. »V Codroipu bo operativni sedež, kar pomeni, da bodo tam sprejemali vse odločitve in skrbeli za organizacijo dogodkov in razstav; v Gorici bo le pravni sedež - verjetno z enim uslužbencem, ki bo odgovarjal na telefon in zatem preusmerjal klice v vilo Manin,« trdi Ro-moli in poudarja, da bo še naprej vztrajal, saj je časa za spremembo lastništva do 1. julija. Goriški župan pojasnjuje, da se s ponedeljkovim sprejemom deželnega zakona o ustanovitvi zavoda Erpac dejansko ni še nič spremenilo. »Vprašanje lastništva še ni rešeno, tako da imamo še nekaj časa, da uveljavimo svoje zahteve,« zaključuje goriški župan Et-tore Romoli. Predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghetta pa ocenjuje, da so v ponedeljek na deželi opravili korak v pravi smeri, vendar vprašanje lastništva tudi zanj še ni nikakor rešeno. »Dosegli smo, da je dežela prevzela upravljanje Pokrajinskih muzejev, kar smo zahtevali od vsega začetka. To je zelo pomembno, saj gre za prvo resno naložbo v goriško kulturo v vsem povojnem obdobju. Naš sistem je v zadnjih letih zašel v krizo kljub prizadevanjem Fundacije Goriške hranilnice, krajevnih uprav in še zlasti pokrajine. Znake težav opažam v stiski glasbenega inšti- Enrico Gherghetta: »Muzeji so izraz širšega kulturnega prostora od Kobarida do Gradeža, ki ga ni mogoče omejiti samo na Gorico« tuta, klekljarskega zavoda, fundacije Coronini... Da se je dežela odločila za naložbo v goriško kulturo, je zato izredno pomembno; Gorica bo končno spet postala kulturno središče, kakršno je bilo nekoč,« poudarja Gherghetta in razlaga, da je pomembna pridobitev tudi ustanovitev štiričlanske komisije, ki Župan Ettore Romoli bo bdela nad upravljanjem Pokrajinskih muzejev. »Dosegli smo, da bodo v komisiji po en predstavnik obeh medobčinskih unij iz goriške pokrajine; z deželnim odbornikom Giannijem Torrentijem smo se s ciljem okrepitve čezmejnega sodelovanja odločili, da v komisijo vključimo predstavnika EZTS, zelo pozitivna bo tudi prisotnost predstavnika slovenske narodne skupnosti. Dejansko se nadaljuje politika odprtosti, ki jo v Pokrajinskih muzejih vodimo že leta,« pravi Gherghetta in opozarja, da še škripa edino pri vprašanju lastništva. »Nismo še zadovoljni. Deželnemu odborniku Torrentiju sem že napovedal, da ne bom podpisal sklepa o oddaji zbirke novemu lastniku, če ta ne bo naveza med vsemi 25 občinami iz goriške pokrajine. Dežela ima krit hrbet, ker zdaj lahko sama postane lastnica zbirk, vendar se s tem nikakor ne strinjamo. Zaradi tega iščemo druge rešitve; s Tor-rentijem se bova 3. ali 4. marca odpravila na ministrstvo za kulturno dediščino, saj je treba najti način, da bo lastnica muzejske zbirke lahko postala naveza med 25 občinami iz goriške pokrajine,« razlaga Gherghetta in pojasnjuje, da nikakor ne sme biti edina lastnica goriška občina. »Muzejska zbirka pripada širšemu območju; v muzejih hranimo dela umetnikov od Kobarida do Gradeža, gre za širši kulturni prostor, ki ga ni mogoče omejiti zgolj na Gorico,« pravi Gherg-hetta, ki smo ga vprašali, ali še vedno zahteva ustanovitev fundacije, v kateri bi bilo vseh 25 občin iz goriške pokrajine. »Ni pomembno, katero pravno rešitev bomo našli. Važno je, da ostane zbirka v lasti vseh 25 občin iz goriške pokrajine; za to si bom prizadeval,« poudarja predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. Danjel Radetič zagraj - Karabinjerji rešili domačinko Preprečili samomor 38-letno žensko so zagrabili za noge, potem ko je skočila z osmih metrov višine Karabinjerji iz Gradišča so v noči s ponedeljka na včerajšnji dan s hitrim posredovanjem preprečili samomor 38-letne ženske iz Zagraja. Sredi noči so karabinjerje klicali na pomoč v stanovanjsko hišo v Za-graju, kjer sta se kregala 44-letni moški in 38-letna ženska. Ko so karabi-njerji prišli v blok, sta bila moški in ženska pred stanovanjem v drugem nadstropju; ženska je bila navidezno mirna, vendar je naenkrat rekla, da si bo vzela življenje. Takoj zatem je stopila čez ograjo stopnišča in skočila z osmih metrov višine. Karabinjerji so jo za las ujeli za noge, pri čemer so tvegali, da bi tudi sami padli v globino. Žensko so rešili gotove smrti, saj bi padla na glavo; potem ko so jo pospremili na varno v notranjost stanovanja, so klicali na pomoč osebje službe 118. Ker se ženska ni poškodovala in ni kazala drugih zdravstvenih težav, so jo zatem pospremili v njeno bivališče. Prepir med moškim in žensko naj bi bil vezan na razpad njune partnerske zveze; ženska naj bi se s tem ne hotela sprijazniti, zato se je odločila za ekstremno gesto. Brez takojšnjega posredovanja karabinjerjev bi se zgodba tragično končala. Županja Silvia Altran TRŽIČ-RONKE-ŠTARANCAN »Umetniška dela pripadajo celotnemu posoškemu prostoru« »Muzejske zbirke morajo pripadati celotnemu posoškemu prostoru in ne le eni občini.« Tako skupaj poudarjajo župani Tržiča Silvia Altran, Ronk Roberto Fontanot in Štarancana Ric-cardo Marchesan. »Omogočiti je treba, da bo skupna kulturna dediščina ovrednotena in da bo na najboljši način poskrbljeno za njeno upravljanje,« še dodajajo. Pokrajinski muzeji na raznih sedežih, ki jih vse po vrsti upravlja goriška pokrajina, hranijo neprecenljivo zgodovinsko in umetniško dediščino, ki so jo z leti nabrali v vsem Posočju. V bogati zbirki se zrcali zgodovina krajev, ki so danes v goriški pokrajini, obenem pa tudi na Videmskem, Tržaškem in v Sloveniji. V muzejih hranijo likovna dela, ki pripadajo celotnemu poso-škemu prostoru; letno si jih ogleda na tisoče ljudi, kar predstavlja pomembno turistično in kulturno promocijo naših krajev,« poudarjajo trije župani in dodajajo znana dejstva, da bodo na podlagi zakona 26/2014 pokrajine ukinjene, kar pomeni, da bo upravljanje Pokrajinskih muzejev prevzela dežela. »Prizadevati si moramo, da bo za muzejske zbirke čim bolje poskrbljeno, da bodo čim bolje ovrednotene. Te pripadajo celotni posoški skupnosti in ne le eni občini. Upamo, da se bodo polemike polegle in se bomo vsi skupaj trudili za ovrednotenje kulturne dediščine, ki mora biti razstavljena tako, da bo dosegljiva vsem prebivalcem naših krajev,« pravijo Altranova, Fontanot in Marchesan. MARIA GRAZIA PERSOLJA Otvoritev samostojne likovne razstave Danes, sreda 24.2.2016 ob Iß.ÜÜ uri KULTURNI DOM UL I. Brina,20 GORICA / GORIŠKA Sreda, 24. februarja 2016 1 3 gorica - Dijaki so odpotovali v Auschwitz Ne sme biti zadnji vlak! Med udeleženci tudi slovenski višješolci Dijaki raznih višješolskih zavodov iz goriške pokrajine se že skoraj petnajst let odpravljajo v Auschwitz. Začetno so bili obiski tamkajšnjega koncentracijskega taborišča vključeni v projekt Vlak spomina, v zadnjih štirih letih zanje skrbi združenje 47/04 v okviru pobude Memobus. »Vse dosedanje obiske je finančno podprla goriška pokrajina. Letos smo dali na razpolago 7000 evrov iz svojih proračunskih sredstev. Kaj bo prihodnje leto, ko pokrajine ne bo več? Kdo bo dijakom omogočil, da se udeležijo te izredno poučne izkušnje?« Pokrajinska odbornica Ilaria Ce-cot se je na včerajšnji predstavitvi le- tošnje izvedbe projekta Memobus povsem upravičeno spraševala, kaj bo s projektom prihodnje leto, ko pokrajine ne bo več. »V Trstu je glavni pokrovitelj projekta občinska uprava; lepo bi bilo, ko bi se v prihodnosti podobno odločila tudi goriška občina,« je še povedala Cecotova, ki je o letošnjem Memo-busu spregovorila skupaj s predsednikom združenja 47/04 Alessandrom Cattunarjem, po katerem je ravno včeraj v Auschwitz odpotovala stočlanska odprava iz goriške pokrajine. Med udeleženci so dijaki goriškega slovenskega licejskega in tehničnega pola, industrijskega zavoda Galileo Včeraj popoldne so se dijaki z avtobusom odpravili v Rižarno, sledilo je nočno potovanje v Krakov bumbaca Galilei iz Gorice, liceja Buonarroti iz Tržiča in tehničnega zavoda Einaudi-Marconi iz Štarancana. Dijaki so včeraj popoldne najprej obiskali tržaško Rižarno, kjer so se srečali z nekdanjim taboriščnikom Riccardom Goruppijem, zatem so celo noč potovali proti Ausch- witzu. Danes si bodo ogledali Krakov in spoznali, kako so v njem živeli Judje vse do vzpona nacizma. Jutri bodo obiskali judovski geto, zadnji dan bo na vrsti ogled koncentracijskega taborišča. Cat-tunar pojasnjuje, da mladi med obiskom in delavnicami opažajo, kako se zgodovina v marsičem ponavlja. Družba še vedno postavlja ob rob homoseksualce, brani se migrantov, boji se umskih bolnikov. Marsikaj še moramo postoriti, da ljudje ne bodo več nasedali stereotipom, na katerih sloni diskriminacija drugačnih. (dr) goriška - Video zgodbe s sprehodov v odkrivanju neznanega Gre za isti prostor! »V oddajah Goriški sprehodi ne povezujemo obeh prostorov, goriškega in novo-goriškega, temveč prikazujemo, da gre za isti prostor. Prikazujemo, da je to ena in ista stvar, ki je bila pred sedemdesetimi leti pretrgana, kar pa je pripeljalo do pozabe skupne zgodovine in enotnosti,« pravi Blaž Kosovel, režiser in scenarist video zgodb Goriški sprehodi, skupaj z bratom Miho - oba izhajata iz Društva humanistov Goriške - pa se podpisuje tudi pod zasnovo oddaj. Doslej sta nastali dve: Judje na Goriškem in Goriško pokopališče, konec meseca pa bo na televizijske in računalniške ekrane prišla še oddaja o goriških Slovencih v Italiji. »Novogoričani ne poznajo veliko goriških Slovencev in obratno. Čezmejne komunikacije je malo, kar kaže na to, kako je ta meja še vedno močno prisotna v tem prostoru,« opozarja Kosovel. Rdeča nit video zgodb so lokalne teme, ki jih avtorji s pomočjo gostov osvetljujejo z manj poznanimi dejstvi. Scenarij za prvo oddajo, Judje na Goriškem, je napisal Miha Kosovel. Na sporedu je bila oktobra lani, sestavlja pa zgodbo nekdaj številne judovske skupnosti v tem prostoru. Osrednji sogovornik voditelja Blaža Kosovela je zgodovinar Renato Podbersič, ki gledalcem med drugim predstavi goriško sinagogo in judovsko pokopališče v Rožni Dolini, nastopijo pa še Lorenzo Drascek iz Društva prijateljev Izraela v Gorici in Ernesta Drole iz Zavoda za varstvo Kulturne dediščine iz Nove Gorice. Oddaja Goriško pokopališče je nastala novembra lani. Avtorji so s pomočjo arhitekta Tomaža Vuge, Erneste Drole in Tomaža Be-lingarja obudili spomin na nekdanje goriško pokopališče, na katerem stoji središče Nove Gorice, izpostavili so stare in nove pomnike, ki še in znova opozarjajo nanj, ter plastično prikazali njegove nekdanje razsežnosti, ki jih marsikateri meščan ne pozna. Oddaja je podprta z arhivskim gradivom in posnetki z dronom. V prihodnje se nameravajo snovalci oddaj, ki nastajajo v produkciji Blaža Kosovela in GO TV - pri obeh dosedanjih je kot snemalec in montažer sodeloval še Aljo-ša Abrahamsberg - posvetiti še drugim temam tega prostora: potoku Kornu in prihajajoči 70. obletnici izgradnje Nove Gorice, na primer. Oddaje predvaja GO TV, na ogled pa so tudi na spletnem portalu You-Tube, kjer društvo redno objavlja druge posnetke, ki nastajajo na raznih dogodkih. Prihodnji teden bo na ogled pogovor z Dorico Makuc, nastal je v okviru novoletnega knjižnega sejma v organizaciji Društva humanistov Goriške. Društvo šesto leto izdaja tudi revijo Razpotja, v teh dneh so se razveselili tisočega naročnika. V reviji eno iz- med tem vedno posvetijo goriškemu prostoru. V zadnji, 22. številki, je objavljen tekst o goriškem pokopališču. Oddaje se uresničujejo s finančnimi sredstvi, ki jih društvo oz. Blaž Kosovel pridobi na podlagi prijav na ustrezne razpise no-vogoriške mestne občine, brez velikega en-tuziazma vseh ustvarjalcev pa bi jih zgolj s sredstvi, ki jih imajo na voljo, težko uresničili. Snemanje prihodnjih oddaj - idej imajo še veliko - je torej odvisno od uspešnosti prijave na novih razpisih. Če pa bi nekdo v oddajah prepoznal potencial in jih podprl z ustreznimi finančnimi sredstvi, bi jih lahko delali tudi redno, pravi Kosovel. »Želel bi si, da bi lahko naredili vsaj pet oddaj letno. Zanimivih tem je v tukajšnjem prostoru veliko,« je prepričan. »Goriški sprehodi ne želijo samo opisovati neke teme, ampak javnost spodbuditi tudi k dialogu o njej. Pri judovskem pokopališču smo tako hoteli namigniti, da je že čas, da bi mrliško vežico uredili kot tako in ne kot bar, pri Goriškem pokopališču pa smo izpostavili pobudo, da se pokopališče označi. Te oddaje želijo biti spodbuda k neki spremembi v prostoru,« zaključuje Blaž Kosovel. Katja Munih Sinagoga v Gorici (desno), Blaž Kosovel v oddaji in nekdanje goriško pokopališče, na katerem so zgradili središče Nove Gorice (spodaj) romans Upokojenci Sindikati svarijo pred zaprtjem centra za Alzheimerjeve bolnike »Za njegovo upravljanje naj poskrbijo občinske uprave« Sindikati upokojencev iz goriške pokrajine CGIL, CISL in UIL podpirajo prizadevanja krajevnih upraviteljev iz Romansa, da bi tamkajšnji center za Alzheimerjeve bolnike ostal odprt. V njem nudijo oskrbo trinajstim bolnikom, vendar je v začetku tedna zapadla konvencija z zadrugo Itaca, ki je doslej upravljala center. V prejšnjih dneh so se za zaprtje centra izrekle občine Fara, Dolenje in Gorica, po mnenju katerih naj bi bili stroški za upravljanje previsoki. Občinski upravitelji iz Romansa zdaj preverjajo, ali bi lahko center upravljal zavod CISI. »Ko je zdravstveno podjetje pri- pravljalo načrt za dejavnosti v severnem delu pokrajine, smo zahtevali, naj skrb za center za Alzheimerjeve bolnike prevzamejo občine; še vedno smo prepričani, da mora biti tako, saj gre za bolezen, ki bo zaradi staranja prebivalstva, vse bolj prisotna,« poudarjajo sindikati upokojencev, po katerih bi lahko upravljanje centra v Ro-mansu prevzel tudi zavod CISI, če bi z njim sodelovale tudi občinske uprave. »Pomagati moramo družinam, ki same ne uspejo zagotoviti oskrbe za svoje najdražje, zato centra nikakor ne gre zapreti,« zaključujejo pokrajinski sindikati upokojencev. nova gorica - Ni bil pogrešan Na območju deponije so našli moško truplo Deponija v Stari Gori Na območju deponije v Stari Gori pri Novi Gorici je bilo včeraj najdeno truplo moškega. Policija je bila o najdbi obveščena ob 9.54. Vzrok smrti 59-letnika iz novogoriške mestne občine še ni znan, ni pa bil med pogrešanimi osebami. Več bo znanega po opravljeni sodni obdukciji na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, ki jo je odredil preiskovalni sodnik; poleg njega, policistov in kriminalistov je bila na kraju dogodka še državna tožilka. V zvezi z okoliščinami včerajšnje najdbe še vedno poteka intenzivna kriminalistična preiskava, zato drugih podatkov policija ne posreduje. (km) 1 4 Sreda, 24. februarja 2016 GORIŠKA / nova gorica - Ana Frank - zgodba za sedanjost Imajo Anino starost zato jim vrstniki bolje prisluhnejo Devetošolke, ki vodijo po razstavi v avli telovadnice novogoriške osnovne šole (levo), dijakinje in maketa skrivališča, v ozadju portret Ane Frank (desno) foto k. m. gorica - Sprevod Ob ugodnem vremenu bo v nedeljo pust Vremenske napovedi za konec tedna niso najboljše, zato prireditelji goriškega pustnega sprevoda upajo, da so se vremenoslovci ušteli. V nedeljo, 28. februarja, bo v Gorici pustni sprevod, ki je konec januarja odpadel zaradi neugodnih vremenskih razmer. Pustarji se bodo zbrali v Ulici Cador-na, kjer bo start ob 14. uri. Zatem bodo korakali po ulicah Margotti in IX agosto, po Korzu Verdi do Ulice Boccaccio. Nagrajevanje bo ob 18. uri v ljudskem vrtu. Na goriški pustni sprevod se je prijavilo devet vozov, na katerih se bodo pripeljali pustarji iz Pra-prota, Medje vasi-Štivana, Štarancana, Štmavra, Sovodenj, Povoletta, Grion-sa, Šempetra in iz goriškega društva Spaca us. Za veselo vzdušje bo skrbelo osem pustnih skupin; prišle bodo iz Gorice, Tržiča, Selc, Gabrij, Romansa, Medee, Villanove in Rude. »Če se dovolj poglobiš v zgodbo Ane Frank, jo zlahka začutiš in se z njo poistovetiš, bila je podobne starosti, kot smo sedaj mi. Prav zato bi se morali zamisliti nad tem, da to, kar imamo danes, ni nekaj samoumevnega,« pravi Nika Vrabec, ena od enajstih devetošolk in devetošolcev z no-vogoriške osnovne šole Milojke Štrukelj, ki bodo do sredine marca vrstnike vodili po potujoči razstavi Ana Frank - zgodba za sedanjost. Odprli so jo v ponedeljek v avli šolske telovadnice ob udeležbi predstavnika nizozemske ambasade Paula van Ostvee-na in ravnatelja šole Janeza Kobeta. S pomočjo življenja in dnevnika Ane Frank je na razstavi prikazana usoda vseh Judov v času druge svetovne vojne. Sestavljena je iz 33 panelov, ki so nastali v Hiši Ane Frank v Amsterdamu. Na njih je slikovno gradivo, obogateno s teksti, ki pojasnjujejo zgodovinsko ozadje določenih dogodkov v omenjenem obdobju in hkrati osvetljujejo fragmente iz Aninega dnevnika. Obiskovalca se še posebej dotaknejo besede strtega Aninega očeta Otta, edinega preživelega izmed osmerice, ki se je skrivala v amsterdamski hiši, ko ob vrnitvi iz taborišča izve za usodo svojih otrok. V enaki obliki, le da je besedilo vsakič prevedeno v jezik države, kjer gostuje, potuje razstava po vsem svetu. »Razstava je v Novo Gorico prišla iz Kopra, od nas bo naprej potovala v Avstrijo,« pojasnjuje Katjuša Batič, učiteljica zgodovine na Osnovni Šoli Milojke Štrukelj. Včasih se znotraj krovnega projekta združita dve sosednji državi, takšen primer sta Avstrija in Slovenija, zato so razstavni paneli, ki so trenutno na ogled v Novi Gorici, v nemškem in slovenskem jeziku. »Osnovno razstavo iz Hiše Ane Frank pa smo mi opremili še z besedilom v pisavi za slepe - brajlici in maketo skrivališča, kjer se vzporedno z razstavo dotaknemo še diskriminacije v da- našnjem času. Pozornost smo tako namenili slepim in slabovidnim osebam,« dodaja Jure Stušek, eden od treh članov ekipe, ki vodi projekt, in jih je za ambasadorje Ane Frank imenovala nizozemska ustanova Hiša Ane Frank. Razstava bo, kot rečeno, v Novi Gorici na ogled do 14. marca, vsa vodenja po njej pa je prevzela skupina enajstih deve-tošolcev, ki se je v ta namen udeležila celodnevnega izobraževanja. »Na razpolago bodo, če se bodo za ogled najavile skupine ali posamezniki. Med vodenjem po razstavi bodo predstavili življenje v času druge svetovne vojne, življenje Ane Frank in njeno usodo,« pristavlja Batičeva. S tem, da mlade po razstavi vodijo njihovi vrstniki, se skušajo avtorji projekta dotakniti prav te ciljne publike. »Za nas je to tudi nova, a zanimiva in zabavna izkušnja,« pravi devetošolka Nika, ki nam je v imenu sovrstnic zaupala tudi, da gre kar za zahtevno nalogo ter da bi morali učenci in dijaki bolj ceniti trud tistih, ki njim v podobnih situacijah skušajo podajati znanje. »Preseneča nas velik interes med učenci in dijaki za vodenja po razstavi, ki potekajo na posameznih šolah. Pogosto ne vedo, kaj pričakovati, ko pa se enkrat soočijo s tem, ugotovijo, da ne gre za nič strašnega. Sošolci njim bolj prisluhnejo kot pa učiteljem. Spoznajo pa tudi, da jim gre na živce, če se njihovo občinstvo pogovarja, medtem ko oni vodijo po razstavi, iste stvari torej, kot jih sicer počnejo sami,« ugotavlja dijaški ambasador Jure Stušek. Pri projektu poleg že omenjene Hiše Ane Frank iz Amsterdama sodelujejo še Muzej novejše zgodovine Slovenije, nizozemsko veleposlaništvo, slovenska Zveza društev slepih in slabovidnih in založba KUD Sodobnost International. Katja Munih števerjan - Kulturni praznik posvetili vojni Oblaki so bili »rudeči« Poleg petja in recitacij predavanje o literarni ustvarjalnosti in predstavitev knjige o beguncih ul > * 4 A Dan slovenske kulture so pri Briškem griču v Števerjanu počastili s prireditvijo, posvečeno stoletnici prve svetovne vojne, ki je tudi na Goriškem pustila trajna znamenja v ljudeh in prostoru. Dobro obiskanemu večeru v dvorani na Bukovju je bil naslov Oblaki so rudeči, ki se sklicuje na po-narodelo slovensko pesem iz vojnega časa. štandrež - sKultura 2001 Tri skulpture bodo krasile Solkan, v maju mozaik z zavetniki na meji V Solkanu bodo jutri, 25. februarja, odkrili tri skulpture, ki so nastale na mednarodnem kiparskem srečanju pri Štan-drežu, posvečenem spominu na prvo svetovno vojno. Prva bo nameščena ob poslopju pri pokopališču, v katerem je urejena muzejska zbirka. Druga bo krasila manjši krajevni park, tretja pa trg ob cerkvi. Solkanu jih je podarilo štandreško združenje sKultura 2001, ki prireja kiparska srečanja na Jeremitišču. Jutrišnja svečanost ob odkritju bo z začetkom ob 16.30 potekala na omenjeni lokaciji pri pokopališču. V programu bodo sodelovali predsednik sKul-ture 2001 Marjan Brescia, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti mestne ob- čine Marinka Saksida in predsednica sveta Krajevne skupnosti Darinka Kozinc. Vse kaže, da bo še pred poletjem -predvidoma v mesecu maju - končno nameščena tudi večja skulptura piramidne oblike, ki bo upodabljala sveta brata Cirila in Metoda ter svetega Benedikta, zavetnike Evrope, pa še evropsko zastavo. Gre za plod sodelovanja med ljubljansko likovno akademijo in šolo mozaika iz Spilim-berga, ki bo stal na nekdanjem mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba. Združenje sKul-tura 2001 je namreč pridobilo dovoljenje spomeniškega varstva, ki ga je zahtevala občina. Postavitev je bila napovedana že leta 2012. Kipar ustvarja na Jeremitišču Mali briški slavčki (levo), Ana Toroš in Vili Prinčič (zgoraj), pevka Tatjana Mihelj (desno) bumbaca Ta opeva rdeče obarvano večerno obzorje, ki naznanja, da se bo nekaj hudega zgodilo. In res je izbruhnila vojna. V večer so uvedli z Gregorčičevo Soči, ki je krvavo soško fronto napovedala več kot 35 let pred začetkom vojne. Zelo prepričljivo je pesem recitirala Jana Štekar, mlada članica društvene recitatorske skupine. Občinstvu je izrekla dobrodošlico in nato povezovala spored Ingrid Komjanc, ki je uvodoma povedala, da dogodek prirejajo v okviru projekta Bunker 1915-1918, ki poteka v režiji goriškega Kulturnega doma. V nadaljevanju programa so se prepletali nastop otroškega zbora, prebiranje spominskih zapisov, pevske in glasbene točke, predavanje o literarni ustvarjalnost pred sto leti, predstavitev knjige o beguncih in projekcija fotografij. Pod vodstvom Valentine Nanut in ob klavirski spremljavi Erike Tomsič je pred publiko stopil društveni otroški pevski zbor Mali briški slavč-ki, ki je zaradi bolezni nekaterih pevcev nastopil v nekoliko okrnjeni postavi. Ne glede na to so člani zborčka zelo pogumno stopili pred publiko in nakazali, da se bodo z vztrajnostjo razvili v dobre pevce. O literarnem ustvarjanju primorskih Slovencev med prvo svetovno vojno je na zanimiv način spregovorila Ana Toroš, po rodu iz goriških Brd in profesorica na novogoriški univerzi. Pazljivim poslušalcev je prenesla krajši izsek dolgega predavanja na to temo, ki ga je imela pred meseci na mednarodnem simpoziju v francoskem Marseillu. Najbolj je izpostavila dejstvo, da celo ugledni gostje s priznanih univerz z vsega sveta bolj malo vedo o slovenski prisotnosti v teh krajih, še manj pa o literarnih in nasploh umetniških dejavnostih naših ljudi. K njeni udeležbi v Franciji je pristopil tudi goriški Kulturni dom, ki je tudi to pobudo vključil v projekt Bunker 1915-1918. Večer je obogatila novogoriška pevka Tatjana Mihelj, ki se zelo uveljavlja na sceni slovenske pop glasbe. Poznana je tudi v zamejstvu, saj večkrat nastopa tudi na prireditvah, katerih pobudnik je goriški Kulturni dom. Najprej je ob klavirski spremljavi Anžeta Vrabca zapela pesem Oblaki so rudeči, v nadaljevanju pa še nekaj pesmi iz tistega obdobja in pa nekaj znanih slovenskih »evergreenov«. Izkazala se je tudi društvena recitatorska skupina, ki je tragedijo prve svetovne vojne prikazala skozi begunsko zgodbo števerjan-ske družine Škrjanc. Zgodbo so prebirale Julija, Nastja, Anja in Veronika. Kulturni delavec in publicist Vili Prin-čič je ob koncu večera predstavil svojo knjigo VBrucku taborišču ... 1915-1918, ki opisuje življenje beguncev iz Posočja v barakarskem naselju blizu Dunaja. Predstavitev je avtor podkrepil s projekcijo fotografij, ki najbolj nazorno pričajo o neznosnih življenjskih razmerah primorskih mater s kopico otrok daleč od svojih vasi. Ob koncu so prireditelji večera pozvali prisotne na vsakoletno prireditev Od Prešerna do mimoze, ki bo v soboto, 19. marca, na Bukovju. / GORIŠKA Sreda, 24. februarja 2016 1 5 GORICA Jasna Tuta na kavi V Katoliški knjigarni v Gorici bo jutri ob 10. uri Jasna Tuta v pogovoru z Jurijem Paljkom predstavila svojo knjigo »Moj svet sredi oceana - 32 dni jadranja čez Pacifik v soncu in dežju, v strahu in smehu«, v kateri pripoveduje o vsem, kar se ji je med jadranjem pripetilo: o lepem in grdem, o neizmerni sreči in popolni grozi. Knjiga je namenjena tako jadralcem kot tistim, ki še nikoli niso stopili na jadrnico, saj njeno bistvo predstavljajo izzivi, težave, odločitve in strahovi, s katerimi se srečuje čisto vsak človek. Kavo bo tudi jutri ponudilo podjetje Primo Aroma. GORICA Zaposlitev na pokrajini Goriška pokrajina bo v okviru projektov za družbeno koristna dela zaposlila enega uslužbenca za obdobje 38 tednov. Prošnje zbirajo v uradu za delo v pokrajinski palači na Korzu Italia. GORICA Prispevki za šolanje Pokrajina je objavila razpis za podelitev štipendij dijakom za kritje prevoznih stroškov in za nakup knjig na podlagi deželnega zakona 3 iz leta 1998 in za kritje šolnin na zasebnih šolah na podlagi deželnega zakona 14 iz leta 1991. Prošnjo lahko vložijo dijaki iz družin s količnikom ISEE, ki je nižji od 33.000 evrov. Rok za vložitev prošenj zapade 30. aprila; več informacij je na voljo na spletni strani pokrajine www.provincia.go-rizia.it. NOVA GORICA Business Meetups Primorski tehnološki park prireja jutri ob 19. uri v kavarni Gallus v Novi Gorici 27. Business Meetups. Gost bo Aleš Pustovrh iz ABC po-speševalnika, ekonomist ter raziskovalec inovativnosti in podjetništva. Pogovor bo potekal na temo slovenskega startup ekosistema in podjetniških pospeševalnikov. (km) GORICA Papeževa okrožnica Na sedežu Funracije Goriške hranilnice bo jutri ob 18. uri škof iz Faenze Mario Toso govoril o zadnji papeževi okrožnici »Hvaljen, moj Gospod« (Laudato sii). Valterju Sivilottiju plaketa Kulturnega doma Med podelitvijo priznanja Valterju Sivilottiju v Kulturnem domu foto k.d. Ob zaključku glasbenega dogodka »Carmina balcanica - Aghe.Voda.Uje« je priznani glasbenik Valter Si-vilotti prejel plaketo goriškega Kulturnega doma v znak 15-letnega plodnega sodelovanja in prijateljstva. Izročil mu jo je predsednik Kulturnega doma Igor Ko-mel in utemeljil, da je »dirigent Valter Sivilotti človek sožitja, ki je znal povezati različne glasbene duše iz celotnega našega prostora«. Številni so sadovi sodelovanja med Kulturnim domom in furlanskim dirigentom: glasbeni festival Across the border, koncerti na meji, koncerti »Pesmi ob meji - Can-zoni di confine« v Vidmu, Gorici in Cankarjevem domu v Ljubljani, »Rokovanje kultur - Le culture in t'une strente di man« ob 30-letnici doma, nastop na Mitte- festu 2015... Sodelovanje je obrodilo bogate glasbene naveze med slovenskimi, italijanskimi, furlanskim in hrvaškimi glasbenimi ustvarjalci, še posebej kan-tavtorji, med katerimi so Vlado Kreslin, Tinkara, Zoran Predin, Brina, Tatjana Mihelj, Bruno Lauzi, Sergio En-drigo, Gino Paoli, Milva, Tosca, Edoardo De Angelis, Elsa Martin, Gigi Maieron, Loris Vescovo, Arsen Dedič in Oliver Dragojevič. Niso izostali niti »naši« glasbeniki Martina Feri, Peter Gergolet, Gabriella Gabrielli, Ylenia Zobec, orkester ArsAtelje (glasbena šola Emil Komel) in drugi. V zadnjih časih je festival Across the Border pritegnil k sodelovanju še Majo Sar iz Sarajeva, Eleno Hristovo iz Skopja, Dorino Leko iz Tirane, Rudija Bučarja iz Istre ter kantavtorje iz Srbije in Črne gore. nova gorica - Potohodci Štirideset let druženja Petra Podgornika s stenami in vrhovi Kulturni dom iz Nove Gorice nocoj ob 19. uri v okviru ciklusa Potohodci gosti novogoriškega alpinista, jadralnega padalca, gorskega reševalca in spletnega urednika Petra Podgornika. Večer, naslovljen 40 let druženja s stenami in vrhovi, bo potekal v znamenju predavanja s projekcijo in pogovora z gosti. Več kot 40 let namreč mineva, od kar so se začeli vidnejši uspehi slovenskih alpinistov v mednarodnem merilu. Med primorskimi sta bila med uspešnejšimi brata Pavel in Peter Podgornik. S Petrom, letošnjim nagrajencem za življenjsko delo v alpinizmu, in z nekaj gosti bo mogoče podoživeti desetletja premagovanj zahtevnih alpinističnih smeri in razglede z različnih vrhov sveta. Ob dogodku bo predstavljena tudi pravkar izdana knjiga o slovenskem alpinizmu, Alpski bojevniki. (km) Peter Podgornik [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. 0 Mali oglasi PRODAM dve diatonični harmoniki: H, E, A po 1200 evrov in B, ES, AS po 1000 evrov. Tel. 335-5387249. fl Razstave V GORICI v Kulturnem domu danes, 24. februarja, ob 18. uri odprtje razstave del Marie Grazie Persolja. Umetnico bosta predstavila Cristina Fere-sin in Vili Prinčič; do 12. marca od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 16.0018.00 ter med prireditvami. H Šolske vesti AD FORMANDUM sporoča, da je še možno vpisovanje na tečaj splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Gorici ob torkih in četrtkih v večernih urah; informacije www.adformandum.org, na info@adformandum.org. SLOVIK: program polletnega oz. enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; informacije na www.slo-vik.org, info@slovik.org, predprijave zbirajo do torka, 15. marca. Gledališče V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici v nedeljo, 28. februarja, ob 16. uri muzikal »Cvetje v jeseni« po povesti Ivana Tavčarja; informacije in nakup vstopnic od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v četrtek, 25. 2., ob 21. uri »Modigliani« (igra M. Bocci, režija A. Lon-goni); informacije po tel. 0481-969753. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 24. februarja, ob 20.45 gledališka predstava »La dodicesima notte« Williama Shakespeareja; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v petek, 26. februarja, ob 20. uri »Sljehrnik« (Iztok Mlakar); v soboto, 27. februarja, ob 10.30 »Gledališka igralnica« (vodi Medea Novak), ob 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar); informacije po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Zootro-polis«; 20.00 »Fuocoammare«; 22.00 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.00 »Il caso Spotlight«. Dvorana 3: 17.50 »Fuocoammare«; 19.45 - 21.45 »Zootropolis«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.15 »Deadpool«. Dvorana 2: 17.00 - 19.30 »Zootropo-lis«; 21.30 »The Hateful Eight«. Dvorana 3: 17.50 - 20.20 - 22.15 »Per-fetti sconosciuti«. Dvorana 4: 18.00 - 22.20 »Lupin III -Il film«; 20.30 »Onda su onda«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Danish Girl«. M Koncerti V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 niz koncertov »Jazz in Progress«: v četrtek, 25. februarja, ob 21. uri koncert skupine Malkuth 5et; informacije in rezervacije po tel. 048146861. □ Obvestila 44. EXPOMEGO na razstavišču v Gorici (Ul. Barca) od 25. do 28. februarja: odprtje v četrtek, 25. februarja, ob 17. uri; v četrtek in petek 15.00-20.00, v soboto in nedeljo 10.00-20.00, Festival golaža do 22. ure, vstop prost. SLOVENSKO GORIŠKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE (SGGZ) in Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) v sodelovanju z Zadružno banko Doberdob in Sovodnje prirejata dogodek z naslovom »Sodobni podjetnik: v koraku s časom in napredkom za boljše poslovne rezultate« v petek, 26. februarja, ob 18. uri v prostorih zadružne banke v Sovodnjah; prijave na sggzgorica@gmail.com, borut.sar-doc@servis.it. KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov in za obnovo vinogradov. Prošnje za oba razpisa je treba predstaviti do ponedeljka, 29. februarja; informacije v uradih Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL občinska zveza Doberdob priredi v petek, 4. marca, zborovanje ob dnevu včlanje-vanja v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu. Sledila bo družabnost. KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA prireja v domu A. Budala družabnost ob dnevu žena v soboto, 5. marca, ob 19. uri; prijave po tel. 347-2420204 (Marta). SDGZ prireja izobraževalni tečaj za delavce na temo varnosti pri delu »Specifična izobrazba-Nizko tveganje«. Tečaj bo potekal v ponedeljek, 7., in v sredo, 9. marca, na sedežu SDGZ v Trstu (Ul. Cicerone 8). Prijave v tajništvu, in-fo@sdgz.it. M Izleti UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence izleta v Istro v soboto, 5. marca, da bo avtobus odpotoval ob 7.10 iz Gabrij (na Tržaški cesti) s postanki ob 7.30 v Doberdobu, ob 7.40 v Ronkah (pi-cerija Al Gambero) in ob 8. uri v Štiva-nu; informacije tel. 380-4203829 (Miloš). KRUT vabi na velikonočni izlet v Parmo, mesto kulture in enogastronomske tradicije in njeno okolico, posejano s sta- rodavnimi utrdbami in čudovito ohranjenimi gradovi, od 26. do 28. marca. Program na sedežu Kruta (Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje). Tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. Prijave do petka, 26. februarja. DRUŠTVO DLT FILIPIDES iz Nove Gorice organizira tek na Sabotin v sklopu Primorskih gorskih tekov v soboto, 27. februarja, s startom pod solkanskim mostom ob 13. uri; trasa bo vodila po kolesarski stezi do odcepa za mulatjero, ki se vzpenja po severni strani Sabotina, skozi kaverne prve svetovne vojne in s ciljem pri bivši karavli; tel. 0038668187250. SPDG vabi člane, da se udeležijo 38. spominskega pohoda na Arihovo Peč na Koroškem (približno 2 uri in pol lahke hoje). Odhod v nedeljo, 28. februarja, ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. Prevoz z lastnimi sredstvi, še nekaj prostih mest v kombiju; tel. 339-7047196 (Boris). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena v torek, 8. marca, tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice z Goriščka (s trga Medaglie d'oro), s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Jamelj, s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.) in 048178138 (Sonja Š.). 0 Prireditve MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE vabi na potopisno predavanje »Danska« danes ob 10. uri v prostorih središča (Gradni-kove brigade 33) v Novi Gorici. Predaval bo Ivo Nanut. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira niz strokovnih predavanj s prostim vstopom v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi Sv. Ivana v Ul. San Giovanni 9): v četrtek, 25. februarja, ob 20. uri Erika Brajnik »Naturopatija in krepitev telesa«. V ASTRONOMSKEM OBSERVATORIJU V FARI (Strada Colombara 11) v četrtek, 25. februarja, ob 20.30 predavanje Pao-la Molara, profesorja astronomije pri astronomskem observatoriju v Trstu, »Omnia Transit: i transiti dei pianeti tra storia e scienza«, vstop prost. KULTURNO DRUŠTVO JEZERO sporoča, da bo v petek, 26. februarja, ob 20. uri predstavitev knjige »Bratstvo na delu« mladega pisatelja Matjaža Stibilja. Z av- torjem se bo pogovarjal Mario Lavren-čič, večer pa bo obogatil nastop MoPZ Jezero. KULTURA BREZ MEJA - PRAZNIK PRIJATELJSTVA v organizaciji briških združenj bo v soboto, 27. februarja, ob 19. uri v Vili Vipolže. V ŠTANDREŽU v soboto, 27. februarja, ob 19.45 v župnijskem domu Anton Gregorčič srečanje v gosteh s francoskim duhovnikom Jean-Philippom Chauveau-jem, ki skrbi za ljudi na robu in še zlasti za prostitutke. SREČANJE Z AVTORJI 2016 - v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20) v torek, 1. marca, ob 18. uri predstavitev knjige zgodovinarja Boža Repeta »Milan Kučan-Prvi predsednik«. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA v sodelovanju z Zadružno banko Doberdob in Sovodnje, civilno zaščito iz Doberdoba in prostovoljnim društvom La Salute iz Ločnika prireja v petek, 4. marca, ob 20. uri v prostorih kulturnega društva Jezero v Doberdobu predavanje »Klopi na našem teritoriju, tveganja, preventiva in poznavanje pojava«, gost večera bo Franco Popazzi. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Nila Maria Sirach vd. Trevisani (iz splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Ane in na glavnem pokopališču; 10.00, Mario Zangirolami (brat Gianmaria) (iz kapele bolnišnice Sv. Justa) v kapeli bolnišnice Sv. Justa v 1. nadstropju in na glavnem pokopališču; 11.00, Renata Bambi por. Mercatali (iz splošne bolnišnice) v cerkvi Srca Jezusovega, sledila bo upepelitev. DANES NA VRHU: 14.00, Cilka Cernic vd. Cotič (iz bolnišnice v Beglianu) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Giovanni Greco (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.20) v cerkvi Sv. Jožefa in na pokopališču; 11.00, Silvana Compari vd. Del-zotto (s pokopališča v Gradežu ob 10.30) v kapeli pokopališča, sledila bo upepe-litev; 12.00, Ester Soranzio vd. Leghissa (s pokopališča ob 11.50) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 11.00, Riccardo Saxida (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.40) v kapeli pokopališča in na pokopališču. Ob smrti Cilke Černic izreka svojcem iskreno sožalje Sekcija VZPI-ANPI Vrh 1 6 Sreda, 24. februarja 2016 ALPE-JADRAN / O NAŠEM TRENUTKU Nacionalizmi, strah XXI. stoletja? Ace Mermolja Segel bom v to, kar se je zdela ropotarnica zgodovine iz prejšnjih stoletij, a so nekateri artikli postali ponovno modni. Mislim na nacionalizme v njihovi pristni obliki in še dlje na etnocentriz-me in tribalizme iz starih vekov. Vse se sveti na sodobnem krožniku, pa še kaka verska maska trešči v naš vsakdan. Naj pričnem kar z Evropo, ki je zgodovinski inkubator nacionalizmov, to je ekskluzivne nacionalne ideje, ki gleda na drugega s sovraštvom. Nacionalizem ostaja laična in živa vera, ki vidi v sosedu vraga in ne mejaka. Kako vse to funkcionira, pa je vedel že Prešeren. Pričenjam z Evropo, ker se je prav tu, v domovini nacionalizmov, po drugi svetovni vojni rodila plemenita misel, ki jo je sicer sanjal že Kant, o trajnem miru med narodi, o združevanju nacionalnih držav v nekaj višjega ter o preseganju narodnih ekskluzivizmov. Konec koncev je Evropa, preko plotov, pojem za neko skupno kulturo in civilizacijo: čemu bi se ne združevali na tej osnovi? Konkretno se je evropsko združevanje pričelo s posli in financami in tam obtičalo do danes. Vseeno smo mislili, da se bo stvar zgladila in da bo kmalu možen skok v pravo politično konfederacijo držav in narodov, z manjšinami vred. Ni natančno tako. Tedensko kdo zavesla proti evropskim idealom. Skupina držav, ki je prišla iz izkušnje komunizma, se pridružila evropski skupnosti in nato ostala razočarana, ustvarja danes os, ki, mimo praktičnih koristi, ne vidi nobenih skupnih idealov. Mislim na Madžarsko, na Češko, Poljsko in na Slovaško, ki so se pred nedavnim sestale v madžarskem Visegradu, da bi uskladile politiko do Evrope in seveda zlih migrantov. Tu so dejansko prevladale stare fašistoidne desnice. Mi, ki živimo v tržaškem kotu Evrope, vemo da je pištola nacionalizma še vedno naprožena na Hrvaškem, verjetno v Srbiji, čeprav se je le ta hudo opekla, Slovenija ostaja, kljub kaki žici odveč, večinsko liberalna država, ki pa je tesno povezana z Nemčijo in Avstrijo. Omenjam države, ki so danes članice Evropske unije. Skupini držav, ki so se zares odločno zavzele za postavljanje žic in pregrad, se je pridružila že omenjena Avstrija, ki je jasno povedala, kako namerava zaustavljati migracijske tokove. Državo vodi socialdemokratska opcija, vendar so očitno notranji pritiski toliko močni, da vlada raje optira za zapiranje prehodov. Liberalnejše naj bi bile države, kot so Nemčija, Francija, Italija in še kaka druga. Gre za države ustanoviteljice evropskega združevanja, vendar tudi tu ne gre brez problemov. V Nemčiji se je kanclerka Merkel spravila v veliko zagato, ko je izjavila, da bo izvajala politiko »odprtih vrat« do migrantov. V Franciji se protievropska, protimi-grantska in ksenofobna Nacionalna stranka Marine Le Pen bori za volilni primat v državi. Ima torej težo in moč. V Italiji so protievropsko usmerjene močne skupine. Berlusconi je bil evro-skeptičen od vsega začetka. Prav tako je bila in ostaja skeptična skrajna italijanska desnica, Salvini pa je naredil v Severni ligi preobrat in spremenil Bossi-jevo »padsko« gibanje v vsedržavno stranko, ki se idealno povezuje z Marine Le Pen. Gibanje 5 zvezdic je delno evroskeptično, ker pobira glasove tudi v bazenu skepse. Očitno navdihuje Renzijev mednarodni aktivizem tudi potreba, da poteši domača nezadovoljstva in kaj konkretnega iztrže v Bruslju. Pozicije, ki zagovarjajo zaprtost, postavljanje pregrad in žic ter ostre politike do migrantov, naj bi bile torej posledica novih migracijskih tokov iz Afrike in z Bližnjega in Daljnjega vzhoda. Deloma to drži, vendar ne smemo pozabiti, da štejejo države Evropske unije preko 500 milijonov domačih prebivalcev in da bi vzklajene politike lahko obvladale sicer nemajhne migracijske tokove in našle skupno rešitev. Te pa ni, ker je v evropskih državah, članicah Unije, nacionalizem v svojih najbolj temačnih variantah še kako prisoten. Ponovil bi ugotovitev, da ne gre več za vprašanje, če je v Evropi fašizem, ampak, koliko ga je in kolikšno težo ima v praksi. Skratka, gospodarsko-finančni razlogi, kljub vsem slabostim, zavirajo postopno ukinjanje evropske zveze. Politično- kulturni razlogi in prepričanja pa v delu prebivalstva ubijajo idejo skupne Evrope in optirajo za staro Evropo nacionalnih držav. Prisostvujemo globinskemu boju med evropeizmom in nacionalizmom. Slepi smo, če tega ne vidimo in to je pomembnejše od sklicevanja na kako pravilo, da je možno začasno prekiniti Schengenske meje. Nekateri bi jih radi za vedno zaprli in v tem je srž problema. Migranti iz Afrike in Azije pomenijo dodaten razlog za vzpon nacionalizmov. Problema migracijskih tokov ne bo rešilo nekaj žic, saj evropskim nacionalizmom nekako »odgovarjajo« prave vojne v Afriki, v Aziji ter na Bližnjem in Daljnjem vzhodu. Spopadajo se obstoječe in včerajšnje države, najrazličnejša plemena, verske struje znotraj islama (pozna jih tudi krščanstvo), nad vsem pa bdijo z bombniki mednarodni »igralci«, ki čuvajo lastne interese, čeprav ni možno vsega zreducirati na nek blokovski spopad. Nekoč je bilo enostavnejše, danes je težje razumeti mrežo resničnih zavezništev. Tako je torej. Vojne, ki ne bodo splahnele z nekaj stiski rok, se bodo nadaljevale. Ljudje bodo bežali, kot so bežali med prvo in drugo svetovno vojno v prejšnjem stoletju. Kaotično stanje bo nadalje podžigalo stare nacionalizme in fašizme. Evropa bo plesala na tanki vrvici, ki povezuje dva bregova nad prepadom: eden je za Evropo, drugi za naci-jo. S tem potnim listom smo vstopili v XXI. stoletje... PISMO UREDNIŠTVU Odškodnina za smrad Iz članka, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku 19. februarja letos, sem zvedel, da je glavni direktor družbe Tal Alessio Lilli brez ovinkov povedal, da smrada, ki uhaja iz rezervoarjev družbe Siot, ne bo mogoče stoodstotno preprečiti. Tako je sedaj jasno, da bo smrad še dalje grenil življenje dolinskim občanom, med njimi dolinskim šolarjem, malčkom v jaslih in v vrtcu. Menim, da bi dolinska občinska uprava zaradi res mučnega smrada, ki puh- ti iz rezervoarjev, lahko povsem upravičeno zahtevala od družbe Tal stalno letno odškodnino in to uporabila za delno kritje stroškov za jasli, vrtce, šole in sploh za potrebe svojih občanov. Silvij Tavčar ljubljana - Italijanski poslovni forum Kako spodbuditi podjetništvo v času gospodarske krize Med govorniki na forumu je bil tudi nekdanji tržaški župan Riccardo Illy nebojša tejč/sta LJUBLJANA - Četrti italijanski poslovni forum v Ljubljani je temo podjetništva nagovoril s posebej občutljivega zornega kota: kot pomembnega, a pogosto manjkajočega člena med inovacijami in konkurenčnostjo. »V Italiji smo poskušali v zadnjih letih to vrzel zapolniti s povezavo šol in delovnih mest,« je dejal veleposlanik Italije Paolo Trichilo. Potrebujemo močno vez med izobraževalnim sistemom in podjetji, je na italijanskem poslovnem forumu, ki so ga včeraj pripravili na Institutu Jožef Stefan, poudaril italijanski veleposlanik. Navzoči na forumu so se predvsem spraševali, kako obnoviti voljo do podjetništva, potem ko so gospodarska kriza, varčevalni ukrepi in klimatske spremembe imeli pogosto uničujoč učinek za številna podjetja, obenem pa se v prevladujočih podjetniških oblikah -startupih in drugih mladih podjetjih z visokim potencialom rasti - talenti izkoriščajo le delno. »Slovenija kot država si želi boljše sodelovanje med izobraževanjem, znanostjo in podjetji,« je povedala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Ma- hrvaška - Demografski trend V enem letu 27.700 prebivalcev manj ZAGREB - Na Hrvaškem je bilo lani rojenih 38.142 otrok, kar je najmanj, odkar vodijo statistiko, kažejo podatki hrvaškega statističnega urada. Ker je lani umrlo 55.651 ljudi, iz države pa se jih je izselilo približno 10.000 več, kot se jih je priselilo, je Hrvaška ostala brez toliko ljudi, kot jih imajo srednje velika mesta, denimo Bjelovar ali Požega. Negativni naravni prirast traja že več kot dve desetletji, lani pa je bil rekorden, saj je umrlo 17.509 ljudi več, kot je bilo rojenih otrok. Leta 2014 je umrlo 11.273 oseb več, kot se jih je rodilo. Na Hrvaškem se zavedajo, da je zmanjševanje naravnega prirasta posledica številnih demografskih trendov, h katerim je prispevala tudi dolgoletna gospodarska kriza. Negativni trendi so tudi posledica dejstva, da se ljudje zaradi izobraževanja ali kariere vse pozneje odločajo za otroke. Temu botrujeta tudi visoka brezposelnost in nezmožnost reševanja stanovanjskih problemov, vse pogosteje pa tudi osebna odločitev posameznikov. Poleg negativnega prirasta je Hrvaška del prebivalstva izgubila tudi zaradi izseljevanja, dodaja statistični urad. Navaja, da je bilo lani na Hrvaškem 4.210.700 prebivalcev, kar je 27.700 manj kot v letu 2014. Množično odhajanje ljudi v tujino vidijo tudi kot posledico dolgoletne krize. Po neuradnih ocenah je državo v zadnjih nekaj letih zapustilo več deset tisoč ljudi, večinoma mladih in izobraženih. Desnica je v času opozicije pred volitvami za odhajanje ljudi v tujino obtoževala prejšnjo levosredinsko vlado ter napovedala, da se bo temu zoper-stavila in se hkrati odločno spopadla z negativnimi demografskimi trendi. Med drugim so načrtovali ministrstvo, ki bi v svoji sestavi imelo tudi demografski razvoj, ter obljubili po 1000 evrov za vsakega novorojenega otroka. Ministrstva za demografijo zaenkrat ni, med pripravo proračuna za leto 2016 pa še iščejo sredstva za izpolnitev obljube o 1000 evrih za vsakega dojenčka. Hrvaški statistični urad je še objavil, da se je nekoliko ustavil trend upadanja števila porok in višanja števila ločitev. Kot so navedli, je bilo lani sklenjenih 19.567 zakonskih zvez, kar je 66 več kot leto pred tem. V letu 2015 je bilo tudi 5725 ločitev, 845 manj kot v letu 2014. (sta) Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Izletniki vpisani na izlete v Španijo, Toskano in Argentino prosimo, da poravnajo drugi obrok svojega potovanja direktno pri agenciji Aurora v ulici Milano najkasneje do sobote, 5. marca. Znesek je isti kot pri prvem obroku. Za potovanje na Sardinijo pa naj poravnajo drugi obrok v znesku 400,00 evrov pri agenciji Adriatic v ulici Cicerone do 20. marca. ja Makovec Brenčič. Kot je dodala, mora izobraževalni sistem znati izpostaviti talente posameznikov, in sicer že vse od vrtcev navzgor, po drugi strani pa je treba tem talentom omogočiti karierno pot. »Potrebuješ tudi znanje, seveda,« je dejal tudi predsednik skupine Illy Spa Riccardo Illy ter dodal, da trenutno študira že četrta generacija tega leta 1933 v Trstu ustanovljenega družinskega podjetja. A včasih je potrebne tudi nekaj spodbude. Kot je pojasnil Illy, je njegov dedek ustanovil pražarno kave skupaj s partnerjem, ki pa mu je rekel, da noče konkurence - sam je prevzel tržaško območje, dedku pa prepustil ves ostali svet. To je dedka spodbudilo, da je šel na mednarodne trge, da se je odločil za kakovost in naredil zelo dobro strategijo, je povedal Illy. »Osredotočiti se je treba na kakovost, pomembna pa je tudi globali-zacija in treba je prepričati stranke, da je vredno dati nekaj več denarja za najboljšo kakovost na svetu,« je povzel. Ključ do uspeha so zaposleni, pa je dejal nekdanji prvi mož Kolektorja Stojan Petrič. Pomembna je dobra ekipa, ne mo- V prevladujočih podjetniških oblikah -startupih in drugih mladih podjetjih z visokim potencialom rasti - talente izkoriščajo le delno. reš krmariti sam, je predstavil zgodovino idrijskega podjetja, ki se je »od jadrnice z 900 zaposlenimi in 30 milijonov evrov prodaje v letu 1994 do lanskega leta razvila v ladjo s 3000 zaposlenimi in 500 milijonov evrov prodaje«. Z nekoliko širšega kota je zadevo osvetlil Mark Pleško iz startupa Cosylab. »Ljudje so vse: starši, mentorji, učitelji, sodelavci, šefi, prijatelji, celo sovražniki so mi veliko pomagali,« je dejal. Sicer pa smo bili v Sloveniji vedno podjetni, čeprav je Pleško opozoril, da uspeh ne pride čez noč. Zelo pomembno je imeti dobro poslovno idejo in predano ekipo, a potreben je tudi kanček sreče. Ob tem je navzočim položil na srce, da ne bi smeli že ob prvem porazu obupati. »Dober poslovnež bo večkrat poskusil in zagrabil srečo, ko jo bo videl,« je dejal. Prvi italijanski poslovni forum so v Ljubljani organizirali leta 2013, ko je bil usmerjen v reševanje evropskih bank. Drugi je bil posvečen privatizaciji, lanski pa investicijam v razvoj. (sta,) Sreda, 24. februarja 2016 1 J Domen kot Peter (Prevc) RAŠNOV - Slovenski smučarski skakalec Domen Prevc je na mladinskem svetovnem prvenstvu v romunskem Raš-novu osvojil srebrno odličje. Boljši od njega je bil le Nemec David Siegel, tretje mesto pa je osvojil Japonec Ryoyu Kobayashi. Šestnajstletni Domen Prevc je s srebrom ponovil uspeh starejšega brata Petra. Tudi on je bil svetovni podprvak na prvenstvu v Hinterzartnu leta 2010, ko je bil star 17 let. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Vettel zopet najhitrejši BARCELONA - Sebastian Vettel je bil najhitrejši tudi po drugem dnevu predsezonskih testiranj na dirkališču Montmelo. Ferrarijev dirkač je z najmehkejšo različico pnevmatik dosegel čas 1.22,810 in tako izboljšal ponedeljkov najboljši dosežek za več kot dve sekundi. Na drugo mesto se je uvrstil Ricciardo (Red Bull), medtem ko je bil Rosberg (Mercedes) s tršo različico pnevmatik četrti. Svetovni prvak Lewis Hamilton je včeraj počival in se zabaval s svojim psom, saj je sam Roscoe stopil v nov Mercedesov dirkalnik. APrimorski ~ dnevnik nogomet - Liga prvakov (osmina finala): Bayern je v Turinu že vodil z 0:2 ... Juventus še v igri Juventus - Bayern 2:2 (0:1) Strelci: Dybala 63., Sturaro 76.; Müller 43., Robben 56. Juventus: Buffon, Lichtsteiner, Barza-gli, Bonucci, Evra, Khedira (Sturaro), Marchisio (Hernanes), Cuadrado, Pog-ba, Mandžukič, Dybala (Morata). Trener: Allegri. Bayern: Neuer, Lahm, Kimmich, Alaba, Juan Bernat (Benatia), Vidal, Thiago, Robben, Douglas Costa (Ribery), Müller, Lewandowski. Trener: Guardiola. TURIN - Prvi tekmi osmine finala lige prvakov sta sinoči odigrala tudi finalista iz prejšnje sezone. Branilka naslova Barcelona je v Londonu z 2:0 odpravila Arsenal, podprvak Juventus pa je doma igral neodločeno 2:2 proti Bayernu iz Münchna. V Turinu je bil Bayern v prvih 20 minutah absolutni gospodar, Juventus se je tudi po zaslugi močnega pritiska gostov osredotočil na protinapade. V 13. minuti pa je kljub zgoščenosti na Ju-ventusovi polovici Bayern izigral obrambo domačih, na tla položil tudi vratarja Gianluigija Buffona, a Thomasu Müllerju iz bližine - bil je tudi že na tleh - ni uspelo potisniti žoge čez golovo črto. Domači so imeli nekaj prebliskov, a so Bavarci še naprej prevladovali in v 31. minuti je Juan Bernat z roba kazenskega prostora povzročil nekaj težav domačemu vratarju. Dve minuti pozneje je z glavo poskusil še Robert Lewandowski, Buffon pa je bil spet na mestu. V 43. minuti pa je Bayern zasluženo po-vedel, ko je s približno desetih metrov zadel Müller. V 55. minuti so gosti po-vedli z 2:0, potem ko je premoč po protinapadu kronal Arjen Robben, ki ga je domača obramba zgolj s pogledi spremljala v prodoru z desne strani v kazenski prostor, od koder je lahko neubranljivo zadel. V 62. minuti so se po dotlej zelo zadržani igri razveselili tudi domači, ko je Mario Mand-žukic na robu kazenskega prostora takoj poiskal Paula Dybalo, ki je sam prišel pred Manuela Neuerja in ga premagal. V 67. minuti je po protinapadu do strela prišel še Juan Cuadrado, a se je izkazal Neuer, Paul Pog-ba pa je malce zatem meril premalo natančno. Zato pa je bil natančnejši Stefano Sturaro v 76. minuti, ko je iz bližine zadel za 2:2 po podaji rezervista Alvara Morate. Arsenal - Barcelona 0:2 (0:0) Strelec: Messi 71., 83./11-m Danes še zadnji tekmi Danes bosta na sporedu še obračuna PSV Eindhoven - Atletico Madrid, pri katerem igra slovenski re-prezentant Jan Oblak, in Dinamo Kijev - Manchester City. Ze prejšnji teden pa so klubi odigrali prve štiri tekme, PSG je z 2:1 odpravil Chelsea, Benfica z 1:0 Zenit iz Sankt Peter-burga, Gent je izgubil z 2:3 proti Wolfsburgu, Roma pa z 0:2 proti Realu Madridu. Prihodnji teden bodo na sporedu že prve povratne tekme. smučanje Švedska za Švico in Avstrijo Paralelni slalom v Stokholmu STOKHOLM - Švedski smučarji so tako v moški kot v ženski konkurenci odlično izkoristili nastop na domačih tleh. V paralelnem slalomu za svetovni pokal sta se za prvouvrščeno Švicarko Wendy Hol-dener uvrstili Švedinji Frida Hansdotter in Maria Pietilae-Holmner. Tako Lindsey Vonn kot Lara Gut, ki se potegujeta za veliki kristalni globus, sta izpadli v osmini finala. V moški konkurenci je zmagal Avstrijec Marcel Hirscher pred Švedom Andrejem Myhrer-jem in Rusom Aleksandrom Ho-rošilovom. Arjen Robben je tako prelisičil obrambo Juventusa in vratarja Buffona ansa fifa - Volitve Za Blatterja naslednik in biografija ZÜRICH - Potem ko bodo v petek izglasovali novega predsednika Mednarodne nogometne zveze Fifa, bo v kratkem izšla biografija že nekdanjega predsednika Seppa Blatter-ja. Knjigo z naslovom Mission Football (Misija nogomet) je napisal Thomas Renggli, izšla pa bo najprej v nemščini, medtem ko angleško izdajo pričakujejo junija. Knjigo so začeli pisati pred majem 2015, ko se je začela kriza Fife in z njo povezani škandali. Delegati bodo v petek izbirali med 39-le-tnim predsednikom jordanske nogometne zveze, princem Alijem bin al Husseinom, predsednikom azijske nogometne zveze, 49-letnim ba-hrajnskim šejkom Salmanom bin Ebrahimom al Khalifo, nekdanjim funkcionarjem Fife, 57-letnim Francozom Jeromom Champagnem, 45-letnim generalnim sekretarjem Uefe, Švicarjem Giannijem Infantinom, ter Južnoafričanom Tokyom Sexwalejem. Razprodali vstopnice VIDEM - Organizatorji so že razprodali vse vstopnice za nogometno prijateljsko tekmo med Italijo in Španijo, ki bo 24. marca na obnovljenem stadionu v Vidmu. SMUČARSKI SKOKI - Na si-nočnji tekmi svetovnega pokala v Kuopiu na Finskem je Peter Prevc zasedel 4. mesto. Zmagal je Avstrijec Michael Hayböck. košarka - Gianmarco Pozzecco, pomočnik trenerja zagrebške Cedevite, gostoval v Trstu »Pogrešam Jugoslavijo« »Sveta pošast« Sergio Tavčar - V Sloveniji izumirajo trenerji stare jugoslovanske košarkarske šole - Zagreb nima morja, ampak... Razkuštran. Sproščen. Nasmejan. Tako se je v ponedeljek zvečer, v dvorani Olimpia tržaškega stadiona Nereo Rocco, predstavil nekdanji košarkar in sedanji pomočnik trenerja zagrebške Cedevite Gianmarco Pozzecco. Pravi tržaški »mulon«. V Zagreb ga je povabil prijatelj (in glavni trener) Velj-ko Mršič. Sloviti »Poz« je še do lanskega februarja vodil Varese v A-ligi. Na košarkarskem večeru, ki ga je organiziral Sport&Development, so predsednik deželne košarkarske zveze Fip Giovanni Adami, Stefano Del Bove, športni komentator Sergio Tavčar in Gianmarco Pozzecco razpravljali predvsem o komunikaciji. »Poza«, čeprav je zamudil (pripeljal se je iz Zagreba in se nato tudi odpeljal v hrvaško prestolnico), smo pred začetkom predavanja vprašali še o marsičem. »Poz« o Sergiu Tavčarju ... »Mostro sacro« (sveta pošast) ne samo lokalnega novinarstva. Spominjam se ga, ko je komentiral košarko po TVKoper Capodistria. Bil sem otrok. Nepozabna je bila tekma takratne lige prvakov Milano - Ci-bona. Sergio se je takrat »razpištolil«. »Poz« o italijanski košarki ... Svojo igralno kariero ponavadi razdelim na dva dela: ko sem igral in se zabaval ter ko sem igral in se dolgočasil. Takšna so bila zadnja leta svoje kariere, čeprav sem vsekakor imel precej zadoščenj. Italijanska košarka je po svoje še vedno zanimiva. Morda malo čudna. Lani je bil Sassari pravifenomen, saj je zmagal pokal in prvenstvo. V letošnji evroligi pa niso zmagali niti ene tekme (0:16 razmerje v zmagah in porazih). Vseeno ne bi pretirano skrbel. Ponavadi je reprezentanca ogledalo košarke v državi. Naši »azzurri« so živi. »Poz« o slovenski košarki ... Stanje nipravrožnato (v tržaškem narečju: »No xe bobane«). Slovenija ima nekaj zvezdnikov, v prvi vrsti brata Dragic. Drugo pa je, kar je. Pozna se, da umira generacija trenerjev, ki je širila jugoslovansko košarkarsko šolo. Mlajšim trenerjem očitno niso posredovali stare filozofije. In rezultat je, da se je v finale slovenskega pokala uvrstila neka neznana ekipa, Lastovka. Prava katastrofa je, da nekdanji slavni klub Union Olimpija razpada. Tudi na mladinski ravni. Škoda. »Poz« primerja Trst z Zagrebom ... Začnimo z negativnimi stvarmi: v Zagrebu ni morja, ni Barkovelj, ni dobre kave, ni Krasa in osmic. Zdaj pa dobre: ljudje so bolj od- Športni komentator in novinar Sergio Tavčar ter nekdanji košarkar in trener Gianmarco Pozzecco fotodamj@n prti, čeprav še ne razumem hrvaščine. Življenje v mestu je prijetno. Veliko je kavarn. Vsi so bolj sproščeni. Ljubim Balkan. In Zagrebčanke ... tu se ustavim. »Poz« o mlademu bosanskemu košarkarju Džananu Musi (letnik 1999, 203 cm)... Džanan je tipični jugoslovanski talent. Težko bi ga sicer primerjal z nekdanjimi jugoslovanski zvezdniki. Musa, ki je bil lani z bosansko reprezentanco evropski prvak v kategoriji under 16, je resda visok, toda ni neroden, je hiter, koordiniran, tehnično izjemen košarkar. Če bo garal, bo postal svetovna zvezda. VNBA-ligi se že zanimajo zanj. »Poz« o Slovencu Dončiču ... Luka (letnik 1999) je neverjeten košarkar, ki že igra v članski ekipi madridskega Reala. Fant bo dopolnil šele 17 let in ne igra za Servola-no, Don Bosco, Jadran ali Breg. Zaupali so mu v eni boljših ekip zahtevne španske lige. Že noro zabija. Vratolomno podaja. Natančno zadeva trojke. Če bi še obstajala Jugoslavija, bi imela neverjetno solidno generacijo letnikov 1999. Pogrešam Jugoslavijo. »Poz« o Cedeviti in Mršiču ... hvaležen sem mu, ker me je poklical in mi zaupal vlogo svojega pomočnika. V Zagrebu sem se že veliko naučil in precej napredoval. Navsezadnje igramo na več frontah: liga Aba, pokal, evroliga (jutri čaka Cedevitogostovanje pri ruskem Lokomotivu op. av.). »Poz« o svojem pravilniku (in »morbinu«) ... ko sem treniral Varese, sem prvi dan v slačilnici obesil pravilnik Spoštuj soigralca. Ne zamujaj. Zvečer lahko pohajaš vsak dan, nikoli pa pred tekmo. Povej vse trenerju. Moja naloga je, da ti pomagam. Zabavaj se. Uvedel sem tako rekoč tržaški »morbin«. »Poz« o košarkarskem Trstu ... Pallacanestro Trieste se trudi in z dobrim pokroviteljem bi lahko igrali v A1-li-gi. To bi si Trst, ki ima bogato košarkarsko tradicijo, zaslužil. Veseli me, da v Trstu še vedno ustvarjamo solidne košarkarje (Tonut in Ruzzier, ki igrata v Benetkah). »Poz« o svoji prihodnosti ... sedmo pravilo: ne načrtuj. Morda bom treniral Servolano (smeh). Jan Grgič 18 Sreda, 24. februarja 2016 ŠPORT / Nov trener za Mladost »Zaradi slabih rezultatov in zaskrbljujočega stanja na lestvici smo se v ponedeljek zvečer odločili, da zamenjamo trenerja,« nas je včeraj obvestil športni vodja Mladosti Claudio Cadez. Trenerja Roberta Go-na (na fotografiji) bo zamenjal Franco Zuppichini (ex Juventina in So-vodnje). »Z Gonom ni bilo več pravega 'feelinga. Poskusili bomo še to karto, saj si s fanti želimo doseči obstanek v ligi. Želimo tudi, da bi nas pri tem bolj spodbujali tudi naši navijači.« Mladost je predzadnja na lestvici v 1. AL. V nedeljo jo čaka gostovanje v Ogleju. Bronast Kristian Vidali Repenski plavalec tržaškega kluba Rari Nantes Kristian Vidali (na fotografiji Giannija Pecchiarja) je na mitingu »Del Garda« osvojil bronasto odličje na razdalji 200 metrov prsno s časom 2'22,81. Na omenjeni tekmi je nastopil tudi tržaški plavalec hrvaških korenin Kristian Perišic, ki je pristal na petem mestu. Kristian Vidali je tekmoval tudi na razdalji 100 metrov prsno, na kateri se je s časom 29,67 uvrstil na četrto mesto. Perišic je bil na tej preizkušnji sedmi. košarka - Dom zaključil redni del sezone na predzadnjem mestu Prehodno obdobje V popolni postavi je Dom na začetku prvenstva takoj vknjižil dve zmagi in dva poraza z minimalno koš razliko, nato pa so se začele težave in poškodbe, ki so negativno vplivale na potek sezone Minuli konec tedna se je na Goriškem zaključil regularni del sezone promocijske lige, v kateri nastopa tudi Dom. Varovanci trenerja Dellisantija bodo ta vikend počivali, saj čaka tržaško skupino še zadnji krog prvenstva, nato pa bodo odigrali še deset tekem proti nižjeuvrščenim ekipam s Tržaškega. Igralci Doma so namreč dosegli najslabšo uvrstitev v zadnjih letih, saj so pristali na predzadnjem mestu (5 zmag in 9 porazov), domiselna kompozicija pravilnika pa predvideva, da se bosta zadnja in predzadnja ekipa z Goriškega (Ronke in Dom), spopadli s 7., 8., 9. in zadnjeuvrščeno ekipo s Tržaškega. Moštvo, ki bo v novonastali skupini pristalo na zadnjem mestu, naj bi nato nazadovalo v prvo divizijo. Uporaba pogojnika je obvezna, saj deželna košarkarska zveza že več let stremi po tem, da ustvari omenjeno prvenstvo, težko pa je verjeti, da bi lahko našla zadostno število ekip, predvsem pa, da bi se igralci tako nizke kategorije oz. amaterji, rade volje sredi tedna vozili na gostovanja iz Gorice v npr. Tolmeč in obratno. Ne glede na ambicije košarkarske zveze, se v letošnji sezoni pri Domu soočajo z neke vrste prehodnim obdobjem. Ekipo sta v zadnjih dveh letih zapustila Ivan Bernetič in David Abrami, društvu pa se je pridružilo nekaj novih košarkarjev oz. nekdanjih odbojkarjev. »Prav zaradi sprememb, ki smo jih doživeli med poletjem, smo točno vedeli, da nas čaka zahtevna sezona. Kljub temu pa smo prvenstvo začeli z dvema zaporednima zmagama, nato pa smo tretjo in četrto srečanje izgubili v zadnji sekundi z minimalno koš razliko. Ko bi osvojili tudi ti tekmi, bi nas sedaj čakali nastopi v srednji skupini, neke vrste vice, ki ne odločajo o izpadu in niti o napredovanju,« pravi Domov trener Eriberto Dellisanti. Po uspešnem začetku pa se je nato nekaj zataknilo. »Decembra smo se začeli soočati s poškodbami. Nekaj srečanj je izgubil Čotar, poškodovala pa sta se Gra-ziani in Voncina, ki je po Abramijevem odhodu naš edini čistokrvni organizator igre. Prav zaradi tega so se morali ostali košarkarji prilagoditi na novo vlogo, za to pa smo potrebovali veliko časa, saj smo le na zadnjih tekmah prikazali boljšo košarko in premagali tudi vodilni Villesse. Poudaril pa bi, da smo v letošnji sezoni le dvakrat gladko izgubili. Ekipa morda ne sodi v prva tri mesta, zaslužili pa bi si uvrstitev med končnim 4. in 56. mestom,« ugotavlja Domov trener, ki je zadovoljen z napredkom novih košarkarjev. »V ekipi vlada lep moštveni duh, pohvalil pa bi Ferija, Sanzina in Tercica, ki so se po odbojkarski izkušnji spustili v košarkarske vode. Omenjeni igralci so zelo napredovali tudi po zaslugi soigralcev, ki jih neprestano spodbujajo. Žal pa nas je letos tudi zaradi poškodb na treningih premalo, tako da bomo v prihodnji sezoni potrebovali kako okrepitev,« poudarja Eri-berto Dellisanti. Domove košarkarje čaka sedaj med 6. marcem in 15. majem še deset srečanj. »Nasprotnikov, razen moštva iz Ronk, ne poznamo. Ciljamo seveda na to, da se izognemo nehvaležnemu zadnjemu mestu, saj bi se ne radi preveč obremenjevali z razmišljanjem o obstanku v ligi. Upam pa tudi, da smo že plačali celoten davek za smolo in poškodbe in da bo neljubih presenečenj konec,« zaključuje Eriberto Dellisanti. gorsko kolesarstvo - Daniel Pozzecco (Flamme Rouge) Nabrežinec med elito Tekmoval bo v kategoriji MTB XCO Elite - Trener Saško Kalc: »Ambicije so visoke« Nabrežinec Daniel Pozzecco bo v soboto začel svojo pustolovščino med samo »smetano« italijanskega in evropskega gorskega kolesarstva. 25-letni tekmovalec tržaškega kluba Flamme Rouge bo nastopil v kategoriji MTB XCO Elite, v kateri nastopajo najboljši. »Trije italijanski kolesarji so se že uvrstili na olimpijske igre v Riu de Janeiru. Četrti predstavnik še ni znan. Mora se šele kvalificirati,« je na včerajšnji predstavitvi nove sezone v prostorih ZSŠDI v Trstu (novinarsko konferenco je vodil Evgen Ban) povedal nekdanji kolesar Devina. Nova kolesarska sezona se bo zanj - trener in športni vodja je Saško Kalc - začela že v soboto, ko bo nastopil na prvi dirki v disciplini cross country v kraju Rivoli Veronese (dirka je sicer veljavna za pokal Veneta, ki ga je lani Pozzecco tudi osvojil). »Z razliko od večine drugih kolesarjev, ki bodo tekmovali v prvenstvu World Series Italia, je Pozzecco eden izmed redkih 'neprofijev' (zapo- O VEC SLIK NA NASI FACEBOOK STRANI Od leve: predsednik Flamme Rouge Roberto Bortolot, športni vodja Saško Kalc, kolesar Daniel Pozzecco in Evgen Ban fotodamj@n slen je kot mehanik v Sovodnjah),« je poudaril trener Saško Kalc, ki je delno razkril nov trenerski načrt, ki ga je sam zasnoval: »Treniramo na moderen način, na osnovi merjenje moči z vati.« Pozzecco je decembra bil na nekajdnevnih pripravah v Šibeni-ku. »Daniel bo letošnjo sezono začel čisto od nule. Na dirkah bo startal z zadnje linije. Letošnji cilj bo, da se do konca sezone čimbolj približa najboljšim izhodiščnim položajem oziroma prvi liniji. Pravi izziv pa nas bo čakal prihodnje leto, Ambicije so visoke, toda ostajamo na realnih tleh,« je še dodal Kalc. V prostorih v ulici Cicerone je Daniel pripeljal tudi kolesi, ki ju je priskrbel nekdanji kolesar Alessandro Rojc (lastnik trgovine Aerrebike). (jng) smučanje Na državno fazo prava četa »naših« Na nedeljskih deželnih selekcijah Ostržek na smučeh na Piancavallu so si v kategorijah baby/miški in dečki/na-raščajniki poleg smučarjev združene ekipe ZSŠDI Emila Kerpana, Caterine Sinigoi, Nikole Kerpana in Alana Tau-čerja izborili vozovnico za nastop na državni fazi še tekmovalci smučarske ekipe Mladina/Brdina (vodi Ivan Ker-pan) Maj Sedmak, Luka Sedmak (oba Mladina) in Petra Kalc (Brdina). Na državno fazo Ostržka na smučeh, ki bo v začetku aprila na Abetoneju, so se uvrstili tudi drugi naši smučarji, ki tekmujejo za italijanska deželna društva: Enrico Rožič (GS Sella Nevea), Petra So-sol (Sci Club 70) in Alex Ostolidi (GS Sella Nevea, ex Mladina), Nicola Val-demarin (Sc 5 Cime, ex Brdina), Alice Valdemarin (Sc 5 Cime, ex Brdina) in Erik Bordon (Sc 5 Cime, ex Devin). alpsko smučanje ŠD Mladina: deželna tekma ob 40-letnici kluba ŠD Mladina iz Križa je v nedeljo organizirala deželno tekmo Fisi (veleslalom) za kategorije mladincev, članov in veteranov. Tekmo, ki so jo po novem preimenovali v Pokal društev, so člani kriškega društva (tehnični direktor tekme je bil Ennio Bogatez) izpeljali na progi Varmost 2 v kraju Forni di Sopra. Vpisanih je bilo 148 tekmovalcev iz 25 društev iz naše dežele. Člani najboljših devetih društev bodo 3. aprila tekmovali na državni fazi Pokala društev, ki bo letos v kraju Falcade. Od naših smučarskih klubov sta nastopila SK Devin in ŠD Mladina. Tekmovanje so člani ŠD Mladina organizirali ob letošnjem praznovanju 40-le-tnice ustanovitve kluba. Vodstvo deželne smučarske zveze Fisi (prisotna sta bila Del Mestre Tancredi in Lojzko Popovich ter predsednik tržaške smučarske zveze Ales-sandro Messi) je Mladini podarilo uradno zastavico zveze Fisi. Kriško društvo čaka v prihodnjih tednih drugi izziv: 5. in 6. marca bo organiziralo zamejsko smučarsko prvenstvo v Sappadi. □ Obvestila SK DEVIN v sodelovanju z ZSŠDI, SK Snežnik in SD Stjanž organizira 28. Pokal prijateljstva treh dežel - 12. Memorial »Lucijan Sosič« v okviru letošnjega Primorskega smučarskega pokala. Veleslalomska tekma bo v nedeljo, 28. februarja, v kraju Forni di Sopra. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, ali pa na 3358416657 - 3402232538. m- za društvo(m) nadja kralj Glasbenica izposojena športu Junija letos bo deset let, odkar je tajnica SK Devin in predsednica nadzornega odbora ZSŠDI Nadja Kralj odšla v pokoj. »30. junija 2006je bil moj zadnji službeni dan. Isti dan zvečer so me izvolili v odbor Devina,« se spominja Kraljeva, ki je bila od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja zaposlena na Radiu Trst A. »Bila sem glasbena urednica. Večji del svojega življenja sem posvetila glasbi in se z njo tudi ukvarjala. O sebi pravim, da sem glasbenica izposojena športu.« Nadja se je rodila v Trebčah, kjer je prišla v otroških letih v stik z glasbo. »Tam smo imeli podružnico tržaške Glasbene Matice. Učila sta me Ignacij Ota in nato Sveto Grgič. Dobro se spominjam, da sem takrat igrala tudi odbojko pri Primorcu, saj je bil moj oče Marčelo predsednik trebenske-ga športnega društva. Pri Glasbeni Matici so mi odsvetovali, da se ukvarjam s športom: 'Ali odbojka, ali klavir, so mi ukazali. Izbrala sem klavir. Nato sem s profesorjem Demšarjem diplomirala na tržaškem konservatoriju,« se spominja Nadja. Zanjo je glasba še vedno prva ljubezen. »Najraje poslušam klasične skladbe.« Smučanje pa ji pravzaprav ni bilo nikdar tuje, čeprav je še mlada med vijuganjem med količki utrpela hujšo nesrečo. »Nekaj časa nisem več obiskovala belih strmin. Znova sem se približala temu športu, ko je smučala tudi hčerka Janja. Vsako leto preživim aktivno na snegu približno deset dni. Morajo pa biti razmere dobre.« Na smučarskih tekmah Devina je Nadja pravi »factotum«. »Pišem komunikeje, sestavljam lestvice in tudi v slovenščini in italijanščini povezujem smučarska tekmovanja ter nagrajevanja.« Nad-jina funkcija je sicer tajniško delo. Hkrati je odgovorna za stike z mediji. Šest let je bila tudi podpredsednica kluba. »Upokojenci imamo več časa, zato nam poverijo raz-norazne naloge. To pa mi ni v breme, saj sem rada zelo aktivna,« je dejala Kraljeva, ki rada obiskuje prireditve naših kulturnih društev, koncerte in gledališče. Kot rekreativna športnica poleti rada planinari in plava. Pozimi pa ima rada tudi smučarski tek. Tajnica Devina je obenem članica tudi pri drugih naših društvih: »TPK Sirena, KD Barkovlje, pri katerem obiskujem tečaj angleščine, tre-benskih društev KD in ŠD Primorec in morda še na koga sem pozabila.« (jng) / RADIO IN TV SPORED Torek, 23. februarja 2016 2 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Film: Sono un pirata, sono un si-gnore (kom.) 23.30 Porta a porta _RAI2_ 6.00 14.00 Detto fatto 7.15 Serija: Il toc-co di un angelo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cro-nache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 0.15 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 The Voice of Italy _RAI3_ 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 Sconosciuti 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Chi l'ha visto? _RAI4_ 12.50 Heroes 14.20 Fairy Tail 15.30 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.35 Streghe 17.45 Novice 17.50 Reign 19.20 Atlantis 20.10 Ghost Whisperer 21.10 L'ispettore Coliandro 22.55 L'attac-co dei Giganti 23.20 Black Mirror RAI5 14.101000 giorni per il pianeta Terra 14.55 Isole selvagge 15.55 In cerca d'autore 17.40 Contact 18.05 Novice 18.10 20.40 Passepartout 18.40 Il giro del mondo in 80 me-raviglie 19.45 Art of... Spagna 21.15 Stri-narte 22.00 Simon Shama e il potere dell'arte 22.55 Lo stato dell'arte RAI MOVIE 21.15 Film: Heartburn - Affari di cuore (dram., '86, i. M. Streep, J. Nicholson) SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (23. februarja 2016) Vodoravno: vampirizem, škatla, eskalacija, arhaik, rt, Tacit, šola, one, Dave, akademija, Er, Peter, K. A., aromatik, San, RNA, Ana, onager, Patrik Bordon, A. V., Rora, Ake, kl, snaga, at, otre, or-topedija, Lendava, lanital, Arianna, D. S., rasa; na sliki: Peter Sterni. 23.10 Movie.Mag 23.40 Film: The Hunted - La preda (akc., '03, i. T. L. Jones, B. del Toro) RAI PREMIUM 11.35 Nad.: Un posto al sole 12.35 Serija: Il maresciallo Rocca 13.30 Serija: Nero Wolfe 14.20 0.30 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.05 Aktualno: Anica - Appuntamen-to al cinema 15.10 Nad.: Cuori rubati 15.40 Nad.: Un medico in famiglia 17.45 Novice 17.50 Nad.: Il paradiso delle signore 18.45 Nad.: Pasion prohibida 19.35 Nad.: Terra nostra 20.20 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Nad.: Le mille e una notte - Aladino e Sherazade 23.35 Mister Premium _RETE4_ 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Inno di battaglia (voj., '57) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: La vendetta di Nick (krim.) 23.15 Film: Prova a prendermi (dram., '02, r. S. Spielberg, i. L. DiCaprio, T. Hanks) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 14.05 Film: Va' dove ti porta il cuore (dram., '96, i. M. Buy) 15.55 Film: Giulia non esce la sera (dram., It., '09) 17.40 Novice 17.45 Film: L'ultimo Apache (vestern, '54, i. B. Lancaster) 19.15 Film: Io tigro, tu tigri, egli tigra (kom., It., '78) 21.10 Film: Magic Mike (kom., '12, i. C. Tatum) 23.40 Matrix _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: Mom 16.00 Serija: E alla fine arriva mamma! 16.55 Serija: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 18.25 Snooze 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 20.20 Champions League 22.45 Champions League - Speciale 23.25 Film: The Conjuring - L'evocazione (horor, '13, i. V. Farmiga) _IRS_ 13.05 Film: L'amico del cuore (kom.) 15.05 Film: In nome del popolo italiano (dram.) 17.05 Film: Accadde in Paradiso (fant.) 19.05 Live from Hollywood 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Il solista (dram., '09, i. J. Foxx, R. Downey Jr.) 23.20 Film: Magdalene (dram.) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 0.45 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: McBride 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Ti amero... fino ad ammazzarti (kom.) 23.05 La mala edu- TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 20.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.0019.00 Trieste in diretta 20.15 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Film: Indiscreto (kom., '58) _CIELO_ 12.1513.15 Junior MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia: The Professionals 16.15 Tiny House - Piccole case per vivere in grande 17.15 Brother vs. Brother 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Airline Disaster (zf) _DMAX_ 12.30 Property Wars 13.20 20.20 Banco dei pugni 14.10 Affare fatto! 15.05 22.55 Te l'avevo detto 15.55 Cattivissimi amici 16.50 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'as-falto 19.30 Nudi e crudi 21.10 Come e fat-to il cibo SLOVENIJA1 6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.45 Umetnost igre 12.15 Nan.: Vrtičkarji 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.15 Prava ideja 15.10 Mostovi -Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Profil 17.30 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 18.05 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Ida (dram.) 21.25 Kino fokus 22.00 Odmevi 23.05 Film: Nevidna ženska (dram.) SLOVENIJA2 7.0019.05 Risanke in otroške odd. 9.50 10 domačih 10.50 eRTeVe 11.05 17.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.30 Vikend paket 15.30 Zakulisje Popevke 16.00 Dober dan 18.00 Nan.: Miranda 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Bučke 20.20 Dok.: Simfonični orkester RTV Slovenija 21.35 Čas za Manco Košir 22.25 Odd.: Bleščica 23.00 Aritmični koncert _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Meridiani 15.20 Pozdravljeni 15.50 Ljubezen do sveta 16.20 Boben 17.25 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Alpe Jadran 20.30 Webolution 21.00 Dok.: Zgodba ob meji in življenja ob njej 22.20 Vrnitev 23.00 Najlepše besede 23.35 Dok.: K2 _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.25 10.35, 12.00 TV prodaja 8.40 Film: Stric Buck (kom.) 11.05 Dr. Oz 12.3018.00 Moja mama kuha bolje! 13.35 20.00 Nad.: Usodno vino 14.40 Nad.: Plamen v očeh 15.45 Nad.: Italijanska nevesta 16.45 18.55, 22.45 Novice in vreme 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 21.00 Film: Huda učiteljica (kom., '11, i. C. Diaz, J. Timberlake) 23.20 Serija: Kosti _KANAL A_ 7.00 18.00 Svet 7.55 Hitri tečaj Richarda Hammonda 8.50 Risanke 9.30 14.15 Nan.: Blažen med ženami 9.55 16.35 Nan.: Vice v predmestju 10.20 11.35, 13.45 Tv prodaja 10.35 17.05 Serija: Komisar Rex 11.50 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 14.45 Film: Zgodba o Amber (biogr.) 20.30 UEFA Liga prvakov: PSV Eindhoven - Atletico Madrid 22.50 UEFA Liga prvakov: vrhunci dneva 23.15 Film: Navidezna resničnost (akc., '95, i. D. Washington) PLANETTV 11.55 Tv prodaja 12.30 Nan.: Prijatelji 13.00 15.50 Nad.: Esperanza 14.00 Nad.: _ S d f b . VREDNO OGLEDA HM Sreda, 24. februarja Lm Rai movie, ob 14.05 Va dove ti porta il cuore Italija 1999 Režija: Cristina Comencini Igrajo: Virna Lisi, Margherita Buy, Massimo Ghini, Galatea Ranzi Tri generacije žensk. Njihova čustva, bojazni in življenja. Grožnja bližajoče se smrti sproži v babici občutek pomanjkanja ljubezni. Zato nameni svoji vnukinji dnevnik v obliki pisem, darilo, polno življenjskih nasvetov in spoznanj. Prepojena z ljubeznijo in obarvana z osebno izpovedjo nastajajo babičina pisma, medtem ko v njej vstaja upanje za opravičilo predolgo zatiranih čustev in morečega molka. Filmska varianta velike knjižne uspešnice Susanne Tamaro, ni posebno uspela. Je pa zanimivo si jo ogledat in v kadrih prepoznavat Trst, njegovo okolico, Opčine, Kras in nasploh kraje, ki so zaznamovali avtoričino otroštvo in mladost in dajejo tudi filmu poseben pridih. Talenti v belem 14.55 Ellen 16.50 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 Glej, kdo kuha 19.00 21.00 Danes 19.25 23.20 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 21.20 Film: Debela mama - Kakršen oče, takšen sin (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Stane Čehovin -Postaje mojega popotovanja; 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (Marija Merljak); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tiste mrzle januarske noči; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga, sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jazz; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Com-mento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classi-camente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Studiu D po 12.00 bomo s prof. Marinko Pertot odkrivali manj poznani Ko-menski Kras. Mimo vinogradov, travnikov in vrtač ter vseh tistih pojavov, ki so Krasu dali ime, bomo prišli do območja okrog vasi Volčji grad, Sveto, Ivanji grad, območja, ki je bilo naseljeno že v prazgodovini. Odkrivali bomo ostanke nižinskega gradišča, fosilne ribe, ki so shranjene celo v muzeju na Dunaju, pa še ostanek kašteljerja iz pozno bronaste ali železne dobe in povezave z Lango-bardi. Gost tokratne oddaje Iz domače zakladnice ob 13.20 bo glasbenik, skladatelj in producent Slavko Avsenik mlajši, ki je bil pred časom vpisan med 100 najboljših slovenskih skladateljev. Voditelj Aleksi Jercog se bo z njim pogovoril o njegovi skladateljski in producentski dejavnosti in o dediščini Avsenikove glasbe. V Mladem valu po 15.00 bo gostja arhitektka in fotografinja Jasna Košuta, ki v petek otvarja svojo prvo fotorazstavo Čustva v podobah na Opčinah. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f | Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 21. februarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Območje visokega zračnega tlaka nad Sredozemljem slabi. Hladna fronta se od severa bliža Alpam in bo v noči dosegla Slovenijo. Pred njo k nam od jugozahoda priteka topel in vlažen zrak. Tekom jutra se bo hitro razjasnilo,le proti večeru bo na nebu nekaj slojastih oblakov. Dopoldne bo pihala zmerna burja, na obali in na vzhodnem pasu tudi okrepljene jakosti. V visokogorju bo pihal okrepljen severozahodnik. Popoldne bo povsod veter oslabel. Razmeroma sončno bo z nekaj spremenljive kopaste oblačnosti. Najvišje dnevne temperature bodo od 7 do 13 stopinj C. Povsod po deželi bo prevladovalo oblačno vreme. Na obalnem območju bodo možne rahle padavine. V spodnji nižini bodo ponoči možne meglice ali megla. Jutri bo povečini oblačno, občasno bo deževalo, meja sneženja bo večinoma nad 800 metri nadmorske višine. ¡2 Sonce vzide ob 6.53 in zatone g ob 17.44 Dolžina dneva 10.51 Luna vzide ob 19.36 in zatone ob 8.01 r=iz 1990 - Čez dan je bilo glede Ino na letni čas izjemno toplo. V Tolminu se je v _ sončnem vremenu živo srebro povzpelo do 23,2 q °C, v Ilirski Bistrici je bila maksimalna temperatura < 21,5 °C, v Čepovanu 18,9 °C, pod vrhom Rogle na 1335 m 14,5 °C in na Kumu (1218 m) 14,0 °C. Danes: ob 4.17 najnižje -31 cm, ob 10.10 najvišje 38 cm, ob 16.26 najnižje -51 g Morje je rahlo o cm, ob 22.49 najvišje 45 cm. S razgibano, tem-2 Jutri: ob 4.46 najnižje -32 cm, ob 10.36 naj- peratura morja višje 33 cm, ob 16.49 najnižje -46 10,2 stopinje C. cm, ob 23.14 najvišje 44 cm. Kanin - Na Zlebeh . . .280 Vogel ................220 Kranjska Gora.........60 Krvavec..............140 Cerkno................80 Rogla ................110 Piancavallo...... . . . .120 Forni di Sopra .......120 Zoncolan............120 Trbiž .................156 Osojščica..............90 Mokrine .............200 Parlament na sončno energijo ISLAMABAD - Pakistanski parlament je kot prvi na svetu začel delovati izključno na sončno energijo, je sporočil pakistanski premier Navaz Šarif (na sliki). Ta je včeraj parlament priklopil na vir sončne energije, potem ko so od 12. februarja sistem večkrat testirali. »Gre za dobro pobudo, saj je pomanjkanje energije velik problem, ki ga skušamo rešiti" je Šarif dejal v kratkem nagovoru. S tem projektom bodo proizvajali 80 megavatov elektrike, je pred tem povedal predsednik parlamenta Ajaz Sadik. Od tega bo 62 megavatov porabil parlament, preostanek pa bodo spustili v električno omrežje. Projekt so sprožili lani s kitajsko tehnično pomočjo, ko je kitajski predsednik Xi Jinping obiskal in nagovoril parlament. Stroški projekta so znašali več kot 50 milijonov evrov. Mini-disko v telefonski govorilnici BERLIN - V Berlinu je na treh lokacijah mogoče zaplesati kar v telefonskih govorilnicah. Te so posebej preurejene v majhne diskoteke, tudi s primernimi svetlobnimi efekti. Telediskoteka predstavlja nasprotje običajnemu nočnemu življenju, pojasnjuje Benjamin Uphues, eden od dveh vodij projekta. V teh telefonskih govorilnicah lahko vsak obiskovalec za vstopnino v višini dveh evrov izbere svojo najljubšo glasbo, za štiri evre ob tem dobi še fotografijo, za šest pa videoposnetek svoje mini zabave. Zabave v telefonskih govorilnicah imajo še eno prednost, pojasnjuje Uphues: »Tu si lahko sam izberem, s kom bom plesal«. kakovost življenja - Lestvica svetovalnega podjetja Mercer Najbolje živijo na Dunaju Avstrijska prestolnica že sedmič prva na svetu - V Italiji izstopa NEW YORK - Dunaj ostaja mesto z najboljšo kakovostjo življenja. Že sedmo leto zapored se je namreč zavihtel na vrh lestvice kakovosti življenja, ki jo pripravlja mednarodno svetovalno podjetje Mercer. Ljubljana je letos med 230 velemesti zasedla 76. mesto (za Dubajem in pred Budimpešto), potem ko je bila leto prej mesto višje. Dunaju na lestvici do 10. mesta sledijo Zürich, Auckland, München, Vancouver, Düsseldorf, Frankfurt, Ženeva, Koebenhavn in Sydney, izhaja iz lestvice, objavljene na Mercerjevi spletni strani. Med evropskimi mesti so visoko uvrščena še Amsterdam (11. mesto), Berlin (13. mesto), Bern (14. mesto), Hamburg (18. mesto), Luxembourg in Stockholm (delita si 19. mesto), Bruselj (21. mesto), Stuttgart in Nürnberg (delita si 24. mesto), Helsinki in Oslo (delita si 30. mesto), Dublin (33. mesto), Pariz (37. mesto), Lyon (38. mesto), Barcelona in London (delita si 39. mesto). Med italijanskimi mesti je najboljše uvrščeno Milano na 41. mestu. Med mesti srednje in vzhodne Evrope je najvišje uvrščena Praga (69. mesto), sledita ji Ljubljana in Budimpešta na 76. oz. 77. mestu. Ljubljana je med mesti nekdanje Jugoslavije, ki so se uvrstila na lestvico, najvišje na lestvici - Zagreb je na 98. mestu, Beograd na 141. mestu, Sarajevo na 158. mestu in Skopje na 159. mestu. Med evropskimi mesti so sicer najnižje na lestvici uvrščeni Kijev (176. mesto), Tirana (179. mesto) in Minsk (190. mesto). Od ameriških mest je kakovost življenja najboljša v San Franciscu (28. mesto), Bostonu (34. mesto), Honolu-luju (35. mesto), Chicagu (43. mesto) in New Yorku (44. mesto). Milano (41.), Ljubljana je 76. V azijsko-pacifiški regiji je najvišje uvrščen Singapur (26. mesto). Tokio je na 44. mestu, Honkgkong na 70. mestu, Taipei na 84. mestu, Kuala Lumpur na 86. mestu, Šanghaj na 101. mestu, Peking na 118. mestu, Bangkok na 129. mestu, Manila na 136. mestu in Džakarta na 142. mestu. Dubaj, ki je na lestvici tik pred Ljubljano, torej na 75. mestu, je mesto z najboljšo kakovostjo življenja na Bližnjem vzhodu in Afriki. Abu Dabi je na 81. mestu, Port Louis na 83. mestu, Durban na 85. mestu, Cape Town na 92. mestu in Johannesburg na 95. mestu. Med mesti, ki so na repu lestvice, pa so mesta, v katerih divjajo vojne in nasilje, med drugim Damask (224. mesto), Sana (228. mesto) in Bagdad (230. mesto). Mercer lestvico sestavlja na podlagi 39 kriterijev, upošteva pa tako socialne in ekonomske vidike, trajnostni razvoj, dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe, izobraževalni sistem, stanovanjsko in okoljsko politiko, varnost, javni prevoz kot tudi ponudbo na področju kulture, gastronomije in športa. strasbourg - Evropsko sodišče Italija obsojena zaradi ugrabitve Abu Omarja STRASBOURG - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Stras-bourgu je včeraj Italijo spoznalo za krivo številnih kršitev človekovih pravic v zvezi z ugrabitvijo Hasana Mustafe Osame Nasra, znanega kot Abu Omar. Leta 2003 so ga agenti ameriške obveščevalne službe Cia v sodelovanju z italijansko obveščevalno službo Sismi, ki jo je takrat vodil Nicolo' Pollari, nezakonito ugrabili na milanskih ulicah. Abuja Omarja so nato odpeljali v Nemčijo ter na koncu v Egipt, kjer naj bi ga med drugim tudi mučili. Sodišče v Strasbourgu je razsodilo, da je Italija pri tem kršila prepoved mučenja in nečloveške oz. ponižujoče obravnave. Sodišče je v sodbi zapisalo, da so italijanske vladne oblasti vedele, da je bil imam žrtev izredne operacije izročitve, ki se je začela z njegovo ugrabitvijo v Italiji in nadaljevala s prevozom v tujino. Sodišče je prav tako razsodilo, da so italijanske oblasti uporabile »legitimno načelo državne skrivnosti« na nelegitimen način z namenom, da odgovorni za ugrabitev ne bi odgovarjali za svoja dejanja. Očitek leti na vse vlade, ki so si sledile v letih po ubrabitvi in naj bi se sklicevale na državno tajnost. Vlade so v teh letih vodili Romano Prodi, Silvio Berlusconi, Mario Monti in Enrico Letta. ESČP je Italiji naložilo plačilo 70.000 evrov odškodnine imamu in 15.000 evrov odškodnine njegovi soprogi. Sodba bo pravnomočna v roku treh mesecev, če se Italija ne bo pritožila. Italija je sicer zanikala vpletenost v izročitev Abuja Omarja, ki sedaj živi v Egiptu ter ga je italijansko sodišče leta 2013 v odsotnosti obsodilo na šest let zapora zaradi terorizma. Omarja je Cia v okviru programa "izrednih izročitev" v boju proti terorizmu ugrabila 17. fe- Abu Omar arhiv bruarja 2003, ko je v ZDA bil predsednik Gorge Bush mlajši, v Italiji pa predsednik vlade Silvio Berlusconi. Radikalnega imama, ki je imel takrat politični azil v Italiji, so odpeljali v ameriško letalsko bazo v Avianu, nato v Nemčijo in nazadnje v Kairo, kjer so ga do izpustitve leta 2007 zadrževali brez obtožnice. Pri tem naj bi ga tudi mučili. Zaradi ugrabitve so v Italiji v odsotnosti obsodili 23 ameriških državljanov, nekdanjega vodjo vojaške obveščevalne agencije Nicoloja Pollarija in nekatere njegove sodelavce. Nihče med obsojenimi ni presedel niti enega samega dne v zaporu. »Državna tajnost« je obvarovala italijanske obtožence, še decembra lani pa je predsednik republike Sergio Mattarella na pritisk ameriških oblasti delno pomilostil agente Cie, ki so se tako dokončno izognili zaporu v Italiji.