PoMn) urad !0!1 Cetovec — Vertagspostamt M!1 Ktagenfurt
A::?:-:-:-:::::::'
tihaja v Cetovcu — Erstheinungsot) K!agenfut!
Posametn) hvod !.!0 či)., mesečna naročnina 5 titingov





A







Letnik XXX.
Ceiovec, petek, 1. maj 197$

P. b. b. j
-KšisiSša
Štev. 18 (1708)^
/čorojB: i/oveMc: smo v ;*esM:c: *^"Bo poMosM: M^ Mas dopr/Mos v BcB: prot; rzacizrMM. 7*^Bo je dejj/ predsedM;B Z^O, Bo je Mrt spoM:;MsB: ^fecaMost: v ŠBoc/j^MM pnmerM same oBcme opozori/ Ma Brvav: "WeB, Z;i smo ga mora// p/ačat: Bo-^/oveMc/ v Boj^ proti ^aš/stič-r:as//ja. 7*ega dopr/MOsa te mo-*y^io te poseBej zavedat/ v te/? dMeB, o/i/?a^r^o tr/deset/etM/co zmage "3</ /aš/zmom.
^a Maš Jopririot je BZ/ resM/ČMO ^e/i^.- od rojaBov, BZ to š/Z t^ozi gestapovsBe zapore ir: tii/ioritčii smr-?reBo stot/M z domače zem/je prevar::'/) draž/M ter štev/Bt/B jaMaBov, ^Z to BoMČa/Z rt:: Mzifittičrii/: monšč/B, P^ tja do tZstZB tirtov ir: Bčera Maše-8^ Maroda, BZ to te proti Mat:/;;: Bo-**:/: z orožjem v roBZ ir: /zmed Bate-r*i/; j?B je poBopaM/B Ma 40 poBo-pa/itčiA Maše ožje domov/Me.
.. BVj/Bova žrtev Mas oBvezaje, da te Po oB trZdeset/etM/c/ zmage Mad ja-t:zrr:orr: te poseBMo Bva/ežr:o tporrri-Mjamo/
. NjZBova žrtev pa Mat tad/ oBveza-da ottaMerMo zvetti Zdea/om, za ^atere to te Bor///, trpe/i iM amZra/Z,' ^ o/zrarrirMo živo tradZcZjo protija-^tttieMega Boja. Znajti previto/za je BZ-*it ceMa, BZ trz:o jo p/ača/Z za zmago, "t /zi rMog/i Bar faBo pozaBZtZ Ma oate trp/jeMje, Ma Mat /zoj iM Ma Mate žrtve. Prec/vterM pa rMorarMo tpoz?:iM
Tridesetletnica zmage nad fašizmom
PRED FORUM! ZDRUŽEN!H NARODOV:
Avstrija spet obtožena
da ne izpolnjuje svojih obveznosti iz mednarodnih pogodb
r
Forumi OZN so čedalje pogosteje prizorišče razprav o Avstriji — žal ne v pozitivnem, marveč zgolj v negativnem smislu. Gre namreč za razprave, v katerih na podlagi stvarnih ocen obtožujejo Avstrijo, da ne izpolnjuije svojih obveznosti, ki jih ji nalagajo mednarodne po-
"c vse to preMett: Ma Mt/at/Z ror/ — Ma vte tiste, Azi Ma srečo Me vet/o po /attM: iz&zrtMji, &aj pozMeMijo zapori 'n ta/zoritča, ^aj pozMeMijo rMačerzja 'M Mati/Ma trMrt, /zaj pozMeMijo krvavi rpopar/i o/z reg/jaMja ttrojMic iM po-^dMja /zorM/z. Por/i/i to te iM riora-tea/i v tisti ta^o tež/;o priča/zovaM: tM ta^o t/rago p/ačaMi „pri/zor/Mott:'", v /eti/z, /zo /zi rMora/a /<iti vizija Mji-^zovi/z očetov iM r/er/ov že stvarMost.
Pot/a.' a/i to saMje o /epterM živ/je-Mja v tvo/ror/i iM eMa^opravMotti t/a-Met tar/i aretMičcMef
O/z trir/eset/etMici zrMage Mat/ ja-tizrMorM rMorarMo agotoviti, t/a te v -dvttriji rMMOgi iM pret/vterM rMerot/aj-Mi vte prerMa/o zavet/ajo, ^a^tMa je &i/a ceMa, za katero je Mata t/ržava spet potta/a tvo/zot/Ma, t/erMo^ratiČMa tM Meot/vitMa. Bi/e to to ttevi/Me ^rtve M:et/ avtirijt^irM /jat/stvorM iM Mzet/ t/ragirMi Marot/i; so pa to z/asti tat/i o/zvezMotti, /zi ji/z Avstriji Ma-/aga t/ržavMa pogot/Ba — ta/zo g/et/e zagotovitve o/zttoja iM tvo/zot/Mega razvoja Marot/Mi/z MzaMjtiM /za/:or g/et/e tezMe/jitega iz/zoreMiMjeMja Maci-ttiČMe zMite/Motti ter preprečitve Mje-Mega o/zMav/jaMja.
O/z MatezM t/opriMota v /zor/zi proti jatizzMa ;*M t tezM za otvo/zot/itev tat/i Mate t/ozMoviMe izMazMo ^orot^i ^/oveMci vte/zaizor po/Mo pravico opozarjati :*M za/ztevati, t/a Avstrija v ce/oti izpo/Mi tvoje o/zvezMotti. /zMaMto pa /zbrati tat/i t/o/ŽMOtt, t/a čavazMo trat/icije protijatittiČMega osvo/zot/i/Mega Boja, t/a /zot/o tat/i novi rot/ovi črpa/i iz Mate zgodovine tvoj poMot iM od/očnost, Bi sta potre/zMa, da o/zraMtjo iM — če je potre/zMo — tadi /zraMijo sadove nate BorBe.
Letošnja trideset/etnica zznage nad /atizzMozn nazn Bodi zato opozori/o, da pozneni spoštovati preteB/ost — de/ati za Bodočnost/
Počastitev žrtev
za svobodo Avstrije
V nedeljo 77. aprila smo obhajali 30-lelnico razglasitve druge avstrijske republike, porojene iz protifašističnega boja pripadnikov avstrijskega ljudstva in številnih drugih narodov. Razen na Dunaju, je bito za ta dan le malo prireditev, na katerih so se spominjali ogromnih žrtev, ki so bile potrebne, da je Avstrija spet postala svobodna.
Pač pa se je spominu žrtev protifašističnega boja za osvoboditev Avstrije poklonila Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, ki je zadnjo nedetjo dopoldne po svojih predstavnikih položila na celovškem osrednjem pokopališču venec ob spomenik .žrtvam za svobodo Avstrije 1938—1945".
Dejstvo, da je bil to edini venec ob tem spomeniku, je vsekakor značilno, zlasti za razmere na Koroškem, kjer se sicer posebno radi ponašajo z domovinsko zvestobo.
godbe, konvencije in drugi dokumenti. Še posebej se te obtožbe nanašajo na politiko, ki jo vodi Avstrija napram narodnim manjšinam, ter na zadržanje Avstrije v zvezi s pojavi neonacizma in neo-fašizma.
V zadnji številki smo obširno poročali o razpravi v odboru OZN za odpravo vseh oblik diskriminacije, kjer je jugoslovanski predstavnik Naste Čalovski zelo konkretno govoril o avstrijski manjšinski politiki, ki je v marsičem usmerjena v asimilacijo pripadnikov manjšin in je zato v očitnem nasprotju z obveznostmi, ki jih je prevzela Avstrija.
Prav tako je bilo o manjšinski problematiki govora v pododboru za odpravljanje diskriminacije in za zaščito manjšin, ki deluje v okviru komisije OZN za človekove pravice. V tem forumu je jugoslovanski predstavnik A. Božovič sicer govoril le na splošno, vendar ob njegovih opozorilih na neizpolnjevanje mednarodnih obveznosti glede manjšin ter na zlorabljanje popisa prebivalcev v namene pri-krajševanja pravic manjšin in njihove končne asimilacije nihče ni dvomil, do je pri tem mislit tudi na Avstrijo in tiko.
Te dni je bila Avstrija s svojo manjšinsko politiko .prisotna" v komisiji OZN za človekove pravice, kjer je jugoslovanska predstavnica Zagorka Ilič znova spregovorila o položaju koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Opozorila je na šovinistične in neo-
Počastimo spomin
padtih borcev proti fašizmu
Ob tridesetletnici zmage nad fašizmom bo Zveza sioven-skih organizacij na Koroškem skupaj z drugimi organizacijami in zlasti z bivšimi borci za svobodo na dan zmage
v četrtek 8. maja (vnebohod) polagala vence na grobiščih padlih partizanov, in sicer:
#	ob 8.00 uri na pokopališču v Maloščah,
^ ob 9.30 uri na pokopališču v Borovljah,
#	ob 11.00 uri na pokopališču v Železni Kapli,
#	ob 14.30 uri na pokopališču v Šentrupertu pri Velikovcu.
Padli borci proti fašizmu so deli življenje, da lahko živimo v svobodi; priborili so nam člen 7, ki ni le darilo, marveč naša neodtujljiva pravica. Zato poskrbimo za čim večjo udeležbo pri polaganju vencev, da dostojno počastimo spomin naših nesmrtnih junakov!
Zveza s/oveMsB;B orgaMzzac:;
Ma KdrošBfM:
V manjšinski potitiki
povratek na „staro tinijo"
Tako je povedal deželni glavar in ponovno izvoljeni predsednik koroške SPO Leopold Wagner na deželnem kongresu stranke, ki je bil minulo soboto v Celovcu. Tako on kot tudi zvezni kancler dr. Bruno Kreisky sta na kongresu precej obširno spregovorila tudi o manjšinski problematiki, vendar pri tem nista povedala nič novega, marveč sta v bistvu ponavljala že znana stališča.
Povratek na „staro linijo" vidi predsednik koroške SPO v tem, da se socialisti ne bodo več sami zavzemali za rešitev manjšinskih vprašanj, kakor je bil to primer leta
___	1972 z dvojezičnimi napisi, marveč
'mJno manjšinsko poli- b^o rešitve iskali skupaj z ostalima v deželnem zboru oztroma parlamentu zastopanima strankama. Vendar pa je za tistega, ki pozna koroško stvarnost, ta interpretacija samo zunanji opis drugega, precej bolj resnega in pomembnega .povratka". V resnici gre namreč za povratek na .linijo", na kateri so se predhodnice teh treh strank znašle že za časa prve republike, ko so
je tik pred plebiscitom iz lastnega nagiba dal deželni zbor.
Sedanji povratek koroške manjšinske politike na .staro linijo" se izvaja,
H kakor da ne bi bilo dobe 1938 —1945, ko je protislovenska nastrojenost združene nemške večine iz prve republike po prihodu nacizma dosegla grozljivi višek v genocidnem uresničevanju starih načrtov;
B kakor da ne bi bilo leta 1945, ko se je po težkih letih nesvobode s preporodom demokratične Avstrije tudi na Koroškem obetal nov, bolj pravičen pristop k reševanju manjšinskih vprašanj;
S kakor da ne bi bilo leta 1955, ko je morala Avstrija prav zaradi nezaupanja, ki si ga je zaslužila s svojo predvojno manjšinsko politiko, v državni pogodbi prevzeti jasne in nedvoumne obveznosti glede zagotovitve obstoja in razvoja slovenske in hrvatske skupnosti.
Le tako je mogoče razumeti tudi druge izjave, ki sta jih glede tega vprašanja podala deželni glav
Etične tenLnče,"'prJv'la'ko'7a <*"^° Preprečile sleherno rešitev	zvežnfkande^Kreisk^^
** -	<*- i. **-,	* -*
nega preštevanja manjšin, kar vse	nalagala senžermenska pogod-
(Dg/je M% B. strdM:,) ba, in celo izpolnitev obljub, ki jih
Ideali antifašističnega boja
so temelj bratstva med narodi
Prejšnji teden so v Trstu v okviru proslav tridesetletnice osvoboditve s posebno svečanostjo odprli narodni spomenik Rižarno, ki je bila za časa druge svetovne vojne edino nacistično uničevalno taborišče na ozemlju Italije. V tem taborišču so nacistični zločinci mučili in pobijali tako italijanske kot slovenske antifašiste in duh te borbene skupnosti, skovane v skupnem boju proti nacifašizmu, je kljub nasprotovanju nacionalističnih in neofašističnih sil prevladal tudi na svečanosti.
To je prišlo do izraza predvsem v dejstvu, da je predsednika republike v Rižarni pozdravil tudi Slovenec v svojem materinem jeziku. Bil je to nekdanji jetnik Rižarne Drago Škrinjar, ki je naglasil, da se Slovenci v Italiji sklicujejo na ideale antifašističnega boja, ki jih nikoli ne bodo zatajili, .tudi zaradi tega ne, ker so temelj naših ustavnih pravic in ker je iz njih vzklilo bratstvo med tu živečima narodoma."
Tudi tržaški župan Spaccini je spomnil na skupni boj proti fašizmu ter naglasil, da je Rižarna spomenik, ki daje pečat bratstvu narodov, ki tukaj skupno živijo; .je spomenik, ki izpričuje voljo po miru, ki jo morata Italija in Trst posredovati Evropi in svetu prav tukaj, na tem groznem pričevanju barbarstva, kateremu smo
dokončno rekli ne". Prav tako pa je tudi predsednik italijanske republike Leone svoj govor zaključil s pozivom k spravi med vsemi Italijani, k plodnemu sodelovanju med sosednimi narodi, k odpravi vseh preostalih mrženj in razočaranj, k združitvi okrog republike, ki se je rodila prav iz žrtvovanja borcev osvobodilne vojne.
Navzočnost predsednika republike so Slovenci izkoristili, da so mu potom skupne delegacije, v kateri so bili zastopniki iz vseh pokrajin in vseh idejnih tokov, predali skupno pismo s konkretnimi zahtevami po dosledni uresničitvi pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Na svečanost v tržaški Rižarni pa je legla tudi temna senca. V trenutku, ko je predsednik republike počastil spomin žrtev skupnega boja ter poudaril, da se je treba boriti proti oživljanju fašizma, so njegovi odposlanci v bližnji Bazovici položili venec predsednika republike tudi pred spomenik padlim nacistom in fašistom. Primorski dnevnik je ob tem dogodku zapisal, da je s tem izsiljevanju desnice popustil tudi predsednik republike, ki ga je ob prihodu v Rižarno in ob odhodu zelo kritično pozdravila napredna mladina s petjem partizanskih pesmi.
eprav je Wagner menil, da manjšinska zaščita ne more biti odvisna od števila pripadnikov manjšine, je hkrati napovedal, da bo brezpogojno prišlo do preštevanja posebne vrste oztroma ugotavljanja. Še več: že kar sam se je podal na raven takega preštevanja, ko je argumentiral, da je s 6000 glasovi, ki jih je pri zadnjih deželnozborskih volitvah dobila KEL, končno za vselej odpravljeno število o 65.000 koroških Slovencih. Ob takih nazorih pač niti ne preseneča, če se je obregnil tudi ob stike, ki jih vzdržuje slovenska manjšina z matičnim narodom (.pogovori so potrebni, toda voditi jih je treba v domovini in ne v tujini"), ali če se je praktično izrekel za reševanje manjšinskih vprašanj brez sodelovanja prizadete manjšine, ko je dejal, da morajo problem obravnavati stranke, ne pa društva in organizacije.
Ravno tako .reševanje" pa je privedlo do .rešitev", s katerimi koroški Slovenci nikakor ne moremo biti zadovoljni. Tega bi se moral zavedati tudi kancler Kreisky, ko je postavljal stvari na glavo ter Slovencem nekako očital, da mora od njih poslušati le pritožbe. Gospod kancler, preberite najprej naše spomenice in vloge ter potem povejte, ali so to samo .pritožbe", ali pa so to podrobni in zelo konkretni predlogi za rešitev vseh odprtih vprašanj!

2. maj 1975
OB 30-LETN!C) ZMAGE NAD FAŠ!ZMOM:
Fašizem v Avstriji
spet nevarno dviga giavo
"V fride$efih iefih je bilo dovolj ziagane-ga in odrinjenega, zdaj je ča:, da se pove zgodovinska resnica." S lemi besedami je znani sociaiisiični funkcionar in podpredsednik Avsfrijskega odporniškega gibanja Josef Hindeis na forumski diskusiji, ki sfa jo avstrijsko-sovjefsko društvo in zveza avstrijskih visokošoicev prejšnji teden priredita na dunajski univerzi ob 30-ietnici osvoboditve Avstrije izpod fašizma, opozori) na značii-no dejstvo, da se je v Avstriji po drugi svetovni vojni načrtno in zavestno zamoičaia resnica o ietu 1945. Dejai je, da so teta 4945 Avstrijo osvobodite zavezniške site, pri čemer je največje žrtve doprinesia sovjetska armada; vendar pa se v Avstriji beseda ..osvoboditev" skrbno zamoiči, se ta-korekoč psihoioško odrinja in se namesto tega uporabijajo izrazi kot „ieto nič".
Ko je govori) o vzrokih, ki so privedii do take potvorbe zgodovine, je Hindeis menii, da je kmaiu po osvoboditvi izbruhnita hiad-na vojna in so se odiočiine stranke odtočite za zahod; po drugi strani pa so se stranke odrekie resnici zato, da bi si zagotovite giasove tistih, „ki notranjega Hitierja nikdar niso premagati".
V diskusiji je znani sovjetski zgodovinar prof. dr. Turok iz Moskve prav tako opozorit na neskiadnost med dejstvom, da je bita Avstrija teta 4945 osvobojena, ter vsebino, ki jo v Avstriji danes dajejo takratnim dogodkom. Avstrijski poiitoiog prof. dr. Peiinka pa je nedvoumno nagtasit, da je bito teto 1945 teto osvoboditve in da je ie zmaga
zaveznikov nad Hitierjevim fašizmom omogočita zopetno vzpostavitev Avstrije. „Kdor v ietu 4945 ne vidi teta osvoboditve, tistemu očitno ne gre v račun obstoj Avstrije."
Kako prav so imeti Hindets in ostati ude-teženci, se je dovoij jasno izkazaio že kar na tej prireditvi. Kmatu po začetku diskusije so namreč stopiti „v akcijo" znani neo-fašisti, ki so se zriniti v dvorano z vojaškimi čeiadami na giavah in oboroženi s koti. Razdivjati so se po vzoru nacistične SA in pustiti za seboj stiko razdejanja, ko jih je končno uspeio izriniti iz dvorane.
Posebno značitno viogo pa so pri tem — spet enkrat — odigrate pristojne varnostne obiasti. Čeprav so bite pravočasno opozorjene na nevarnost fašističnega izzivanja, niso ustrezno ukrepate, marveč so se svoje natoge in odgovornosti zavedie tako pozno, da so razgrajači tahko nekaznovano pobegniti.
Tako ravnanje obiasti, ki ga je mogoče razumeti te kot potuho neofašističnim eie-mentom, predstavijo očitno izzivanje vseh demokratičnih sit v Avstriji. Še več; ob množečih se pojavih neofašizma v dneh, ko se spominjamo 30-ietnice zmage nad fašizmom, so upravičeno ogorčeni vsi svobodo-tjubni narodi, ki so se boriti proti fašističnemu nasitju in so doprinašaii ogromne žrtve za svobodo — fudi Avstrije!
Zato je treba vprašati, kdaj se bodo na merodajnih mestih zavedii obveznosti, ki jih nataga Avstriji državna pogodba!
To!eriranje aktivnosti
mednarodnega poiitičnega podzemtja
Čudna naključja vladajo v Avstriji: prejšnji teden sta bila pred istim sodiščem v Salzburgu dva povsem različna procesa, ki sta spet enkrat zelo jasno pokazala, kakšna Ije demokratičnost in kakšen Ije pravni red v naši državi.
Najprej so se morati pred sodiščem zagovarjati trilje člani ustaške organizacije, ki so bili dokazano v neposredni povezavi z diverzantsko skupino, katera je leta 1972 po daljšem veibanju na avstrijskem ozemlju vdrla v Jugoslavijo, da bi tam izvedla razne teroristične akcije. Čeprav je šlo torej za načrtno dejavnost, ki nasprotuje državni pogodbi in je naperjena proti sosednji državi, salzburško sodišče očitno ni ^našlo ustreznih paragrafov, marveč je obtožence proglasilo za ^politične" emigrante ter proti njim izreklo tako milo (in še to pogojno!) kazen, da se v zvezi s tem procesom upravičeno govori o sodni farsi.
Povsem drugače pa je isto sodišče ravnalo naslednji dan, ko je sodilo naprednemu študentu Reinhardu Kannonieriju. V tem primeru ni šlo za uboge .politične emigrante , marveč za nevarnega sovražnika države, kajti Kannonier si je nakopal na glavo najhujši greh, ki ga pozna avstrijski pravni red; protestiral je proti fašizmu! In sicer v zvezi z zborovanjem, ki ga je 3. maja lani imel v Salzburgu predsednik koroškega He:matdiensta, da bi tudi prebivalce solnograške dežele pridobil za zahtevo po preštevanju koroških Slovencev. Napredni demokratični študentje so protestirali ter opozorili na resnico o izpolnjevanju oziroma neizpolnjevanju določil člena 7. Takrat je prišlo tudi do spopada z varnostnimi organi, ki so Kannonierja pretepli, da se je moral zdraviti v bolnici. Kot epilog tega za avstrijske razmere že naravnost značilnega dogodka pa zdaj še proces, kjer je sodišče brez obotavljanja izreklo kazen — toda ne proti tistim, ki so pretepali, marveč proti žrtvi. Kljub temu pa je Kannonier tudi ob tej priložnosti ostal zvest resnici, ko je pred sodiščem izpovedal: .Niti po dvajsetih letih koroški Slovenci še niso dosegli tistega, kar jim zagotavlja državna pogodba iz leta 1955. Mi smo hoteli to braniti in bomo branili še naprej."
Takšna sodna praksa v Salzburgu je razumljivo izzvala splošno ogorčenje demokratičnih sil, zlasti v teh dneh, ko obhajamo 30-tetnico zmage nad fašizmom. Posebno ostro pa so reagirali v Jugoslaviji, kjer so listi obširno pisali o salzbuški .sodni farsi". Ponatiskujemo tozadevni članek, ki ga je objavil tednik Komunist pod naslovom
Ohrabritev teroristom
Sodba, s katero so bili trije pripadniki ustaške teroristične organizacije prejšnji teden v Salzburgu praktično osvobojeni (izrečene so minimalne pogojne kazni), je še en dokaz o žalostnem dejstvu, da v sosednji Avstriji tolerirajo aktivnost mednarodnega političnega podzemlja, naperjeno proti Jugoslaviji. Nesporno je dokazano, da so tisti, katerim so sodili v Salzburgu, bili v neposredni zvezi z diverzantsko teroristično bando, ki so jo leta 1972 poslali z avstrijskega teritorija v Jugoslavijo, da so pomagali in organizirali njen prehod v Jugoslavijo in da so bili torej neposredni udeleženci v njenih zločinih. V sodnem postopku, ki se je popolnoma sprevrgel v farso, so bili sodelavci in udeleženci, ki
so uporabljali orožje proti Jugoslaviji, njenemu ljudstvu, proti njenemu redu, varnosti in neodvisnosti razglašeni kot .politični" emigranti. Če avstrijska sodišča razglašajo naslednike povampirjenih sil nasilja in teme, poraženih v drugi svetovni vojni, za politično emigracijo, ali ne kaže to na dejstvo, da so si nacistične in neofašistične sile v Avstriji zagotovile legitimnost, ne samo politično, temveč, kot se vidi, udi pravno.
Kar zadeva Jugoslavijo, sodba, izrečena fašistom v Salzburgu (nimamo razloga, da bi si delali iluzije o značaju pogojnosti izrečene kazni), še enkrat potrjuje utemeljenost stališča jugoslovanske vlade, izraženega lani v noti
avstrijski vladi, o tem, da določene sile na avstrijskem o-zemlju nemoteno razvijajo sovražno aktivnost proti Jugoslaviji in da avstrijske oblasti v nasprotju s svojimi mednarodnimi obveznostmi gledajo skozi prste banditom in tolerirajo njihovo aktivnost.
Po izrečeni sodbi v Salzburgu lahko upravičeno rečemo, da avstrijske oblasti pomagajo tej aktivnosti, kajti sodba, o kateri govorimo, neposredno prispeva k temu, da se v Avstriji ohrani in okrepi splošno vzdušje, ki ohrabruje delovanje teh zločincev. Ni dvoma, da takšno ravnanje ne prispeva k premoščanju nesprejemljivega stanja glede tega v Avstriji, še manj pa premoščanju problemov v jugo-slovansko-avstrijskih odnosih.
7^ *%2PMtytZČZMZ...
V števi/Ji 73 Našega tedniJa sem med dragim Jra/ rad;' č/anej .SOS-J/ic misijonarja ZZ Vietnama . A? c/anej se povsem ajema Z načinom pisanja mnOg/J dragzj Jo-rosJ?;7? zn izvsfrzjs&žj? časopisov, Ji Je redJo Maj oJjeJtivno poročajo o JogoJJiJ v sveta, reczHzo o P/ržnjem vzJoda, o Da/jzzezzz vzJoda, o Či/a, o Portaga/sJi a/z' o /1 jr: Ji. Pad: v tew przmera gre za ze/o ezzostrazzsizo poroči/o o JogoJJiJ v Vietnama, gre za opis, Jz na-pravz vtzs, /za/zor Ja /J Me vzetzzazrzszbe osvo/?odz7?ze si/e taj e/ezzzezzt, /bi zzvaja nad preJi-va/stvom zzasz/je, prej ZzaZerirrz rnorajo /jadje Ježaii izz iskati zatočišče pri .ve/; Jem pri-;ate/;a" — ZmeriJi.
Ae pisezrz tega č/anJa zato, da Ji Joga postav/ja/ v „s/aJo /ač". Pišem ga preJvsezzz ^	pOMCfMz o	je	v	feg%
Jrzv,- da Jz spozna/i, Ja pri vsezzz tezzz najJo/j trpi vzetzzazzzsJo /jzzJstvo, Ji se že sJoraj po/ sto/et;a Jorz' za svojo svoJodo.
^zzzeričazz A/ar J Lane je rzapisa/ Jnjigo .Conversation wz'tJ rlrzzericarzs" (Pogovori z AzzzerzcazzzJ. Knjzga je zzš/a v /Veto ForJa. dvtor oJjav/ja v zzjej pogovore z amerišJimi vo;aJz, Jz so jz J pos/a/i v Vietzzazzz Jranit .svoJodo", pa so potezzz, Jo so tazzz spozna/z' resico z z! grozote vojne, Jezertira/z' iz vojsJe. /z te Jzzjige zzavajazzz zzeJaj izjav vojaJov, Jz so oseJno Jozzve/z azzzerzšJo .angažiranje" v Vietzzaztzzz. Zato, Ja Ji tadi zzaši /jaJje spo-zzza/z resnico o z/ociniJ, Ji so se Jogaja/i zzaj vietzzazzzsJizzz /jadstvom, Jo je ZzzzeriJa še vr-sz/a svoje .pos/anstvo" v tistezzz Je/a sveta.
Ameriški vojak Chuck Onan: „Učili so nas uporabljati elektriko radijskih naprav. Učili so nas natikati elektrode na genitalije. Uporabljali so tiskane dokumente, ki so kazali elektrode za mučilne namene."
Avtor knjige: „Kako so vas učili mučiti ženske jetnike?"
Vojak Chuck Onan: „Sleči jih, razkrečiti do odprtja ter porivati ošiljene kline ali bajonete v njihove vagine. Rekli so nam še, da lahko dekleta posilimo, če želimo. Pokazali so nam še, kako se odpre fosforna bomba, ne da bi eksplodirala, in kako se potem fosfor dene na mesta, kjer bo res poškodoval."
Avtor knjige: „Kaj so vam priporočili?"
Vojak Chuck Onan: „Oči — tudi vagino.. . Naši inštruktorji, naredniki, so živeli z nami. Vsi smo skupaj jedli in spali na istem mestu in oni so zmeraj govorili o svojih izkušnjah v Vietnamu."
Avtor knjige: „0 čem so govorili?"
Vojak Chuck Onan: „0 ubijanju, o mučenju jetnikov, o posiljevanju deklet. Vsi so imeli fotografije najbolj nagnusnih reči, ki so jih počeli."
Ameriški vojak Terry Whitmore, rojen v Memphisu, Tennessee: „ Vsako noč, preden greš spat, je tvoje geslo ,ubij'. Moraš žebrati molitev z ubij, ubij, ubij — na glas, preden greš spat. Na steni je bila natisnjena molitev za vojno."
MOLITEV MARtNCEV
Naj tudi hodim po goččavi
naj vame diha smrt
ne bojim se ZLA
ker sem največji
in najhujši iastne matere kurbir
v goščavi.
Zdaj se odpravijam spat
pa prosim gospoda Boga, naj ohrani V03N0
da iahko MARtNC! pridejo in rešijo dan
in jaz iahko zasiuiim od Boga prekieti denar
Bog biagosiovi Združene države
Bog biagosiovi kapiarje
Bog biagosiovi Marinški korpus.
To molitev so se morali ameriški vojaki v Vietnamu učiti na pamet.
Ameriški vojak Mark Vorell, rojen v Kaliforniji: ..Govorili so nam, da so Vietnamci podljudje. Lahko bomo z njimi delali, kar bomo hoteli, čim bomo enkrat tam."
Avtor knjige: „Ali morete opisati kakšno operacijo, v kateri ste videli, da so bili pobiti nedolžni ljudje?"
Ameriški vojak Richard Dow:	„Lahko.
Vsesplošni napad na malo vas. Pred napadom je v vasi živelo okoli štiristo ljudi. Napad je preživel en sam. Zenske, otroke, bivole, pi-ščance, koze — vse smo pobili."
Avtor knjige: „Je bila to nenavadna akcija?"
Vojak Richard Dow: .Ne. Imeli smo več takih akcij."
Avtor knjige: „Ste pobijali tudi ranjence?"
Vojak Richard Dow: .Ubili smo vsakega, ki smo ga ujeli. Pobijali smo ranjence, ki niso bili sposobni, da bi se branili."
Avtor knjige: .Koliko ranjencev ste pobili vi?"
Vojak Richard Dow: .Rekel bi, da jih je bilo kakih dvesto petdeset."
Avtor knjige: „In pri kolikih ubojih ste bili zraven?"
Vojak Richard Dow: .Morebiti dva, tri tisoč."
Avtor knjige: .Kako so mučili jetnike?"
Vojak Richard Dow: .Sekali prste — členek za členkom. Zabadali z nožem samo toliko, da je krvavel. Videl sem fanta, ki so ga kastrirali ter mu tisto zašili v usta. Nato so ga vrgli ven, na sredo tiste vasi."
Avtor knjige: .Ste videli kako grdo ravnanje z ženskami?"
Vojak Richard Dow: .Videl sem ujeto mlado dekle. Slekli so ji vsa oblačila in jo na tleh zvezali. Nato je vsak mož bataljona z njo občeval. Tedaj so vagino zašili z navadno žico. Porinili so ji medeninasto palico skozi glavo ter jo obesili. Nakar je poveljnik skupine z dolgo sabljo odstranil njeno telo od glave. Videl sem tudi, kako je ena dobila opekline z razbeljenim bajonetom, zabodenim prav v vagino. Drugič sem videl, kako so mlado dekle preparali od vagine do vratu. Potem pa so jo ubili."
Ameriški vojak Jimmy Roberson iz Wa-shingtona: .Nekateri so ujetnikom sekali glave, jih dali v vreče in jih prinesli s seboj. Če si ubil določeno število sovražnikov, si dobil tri dni dopusta; ampak mora! si prinesti s seboj njihova ušesa. Videl sem tudi, da so dekletu ognjemetno puško vtaknili v vagino in sprožili. Tako da jo je razneslo. Zopet drugi so v vagino nalili terpentina.
Ameriški vojak Alan Camden iz Indiane: .Videl sem, kako so ameriški vojaki mučili Vietnamca do smrti. Tepli so ga, brcali, potem pa so mu izdrli oči. Umrl je, ko so mu izdirali oko."
Navede/ sem /e neJaj citatov /z omenjene Jnjige. M č/anej pišem zato, Jer je p/smo misijonarja A/ajcna taJo nepošteno /n neJamano napram UetnatnsJema /jadstva, Jer ne pove resnice o tem, Jaj se tanz dogaja /n JJo je tega Jriv.
Ko oJJajazno 30-/etnico znzage naJ Jaš/znzonz /n se JorošJi 5/ovenc: še vedno Jor/nzo za zzveJJo 7. č/ena državne pogoJJe, J/ je reza/tat naše prot/jaš/stične part/zansJe JorJe, je naša Jo/žnost, Ja snzo na stran/ vsej t/stiJ narodov. J/ se rnorajo v 20. sto/etja Jor/tz za osnovne ž/v/jenjsJe prav/ce. Ko Jerent pismo misijonarja A/ajcna, se mi vsi/jaje pris-poJoJa iz drage svetovne vojne: Jo je s/oven s Ji narod najJo/j Jrvave/, je šJo/ Rožman na JežigrajsJem stadiona v ZJaJ/jani J/agos/av/ja/ orožje nemšJim oJapatorjem in domačim izdaja/cem, Ji so mori/i širom po s/ovensJi z em/ji.
Spoštovani gospod A/ajcen. Vi priJajate v Vietnam iz dragega Jonca sveta, podoJno Jot rlmeričani, in v sode/ovanja z njimi ter domačimi izdaja/ci ovirate samostojen Jemo-Jratičen razvoj vietnamsJega /jadstva. Naj vam Jodo za zg/ed neJateri JasJovsJi JaJovniJi v Španiji, Ji se potega jejo za socia/ne in naciona/ne pravice svojega /jadstva, špansJe oj/asti pa jiJ zapirajo in mačijo. DoJ/er Jošte vi, gospod A/ajcen, in vaši .Jratje" Jote a/i neJote s/aži/i amerišJim interesom v Vietnama in s tem pomaga/i aJijati in mačiti viet-namsJi narod, vam in ta Ji Vietnamcem no Jena mo/itev in no Jen Jog ne Jo pomaga/. 7adi pomoč s/ovensJiJ mamic in JaJic iz KorošJe, Ji jo poši/jajo Jog ve Jam in Jog ve Joma, ne Jo spremeni/a dogodJov v Vietnama.
Danes, Jo se zatirani narodi dvigajo iz anonimnosti in segajo s Jrvavo doto po .Jožji" pravici, Ji jim gre, se moramo fadi JorošJi S/ovenci počatiti Jot njiJovi naravni zavezniJi. Pred tridesetimi /eti so nacistični z/očinci na KorošJem mori/i in izse/jeva/i /jadi, Ji so se apr/i Jrivici in nasi/ja. TaJrat je Jrvave/ tadi naš narod. Danes še vedno Jrvavz' ve/iJo narodov po sveta. Prav ti pa so naši zavezniJi. Zato naj Jo naš Joj za socia/ne in narodnostne pravice JJrati Joj za osvoJoditev vsej zatiranij narodov na sveta.
S. 4.
GOSTOVANJE LJUBLJANSKE OPERE:
Praznik kulture in umetnosti
v polni dvorani celovškega gledališča
Obiski vrhunskih kuitumo-umetniikih ansambiov i: matične Siovenije, med katerimi nedvomno zavzema Posebno mesto Opera Siovenskega narodnega gie-daiiMa v Ljubijani, so biii za koroške Siovence vedno izredna doživetja. Taka gostovanja so v prejš-"]ih ietih postaia že iepa tradicija, v zadnjem času Pa so znani negativni pojavi v naši dežeii nasitno Pfetrgaii tudi te vezi ter je prišio do precejinjega zastoja v prej tako bogati kuiturni izmenjavi.
Toiiko boij smo se zato veseiiii nedeijskega obi-zka opernega ansambia iz Ljubijane, ki je na pova-
biio Siovenske prosvetne zveze spet enkrat gostovat v Ceiovcu. Potna dvorana navdušenih gtedaicev {mnogi so moraii ceio domov, ker je zmanjkaio vstopnic!) je bita prepričijiv zunanji izraz navdušenja, s katerim smo koroški Siovenci sprejeti v svoji sredi umetnike iz siovenskega kuiturno-umetniškega središča.
Pozdraviti smo jih kot posiance ene in skupne siovenske kuiture; biii smo jim hvaiežni za nepozabni užitek, ki so ga nam posredovati s svojim vrhunskim umetniškim nastopom.
nik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije Dušan Zgonc in član predsedstva Kulturne skupnosti mesta Ljubljane Mitja Rotovnik, navzoči so bili številni predstavniki narodnih in kulturnih organizacij ter ustanov koroških Slovencev, prav tako pa se je predstave udeležila tudi večja skupina Slovencev iz Kanalske doline.
Med polno zasedeno dvorano ter prizoriščem, na katerem so se ljubljanski umetniki predstavili z najbolj znano opero češkega mojstra Bedriha Smetane „Prodana nevesta", je bil od trenutka, ko se je zastor dvignil za prvo dejanje, vzpostavljen prisrčen stik. Saj je bilo to srečanje med starimi znanci: operni ansambel iz Ljubljane je tudi v Celovcu in še zlasti med koroškimi Slovenci dobro znan in splošno priljubljen. Še posebej pa velja to za priznane soliste, ki so nas v minulih letih navduševali že v mnogih vlogah in smo jih zato v naši sredi lahko pozdravili kot .naše".
Gotovo bi predaleč vodilo, če bi hoteli tukaj podrobno spregovoriti o vsakem posebej. Omenjenih naj bo le nekaj imen: v vlogi Marinke smo občudovali sopranistko Vilmo Bukovec, ki je tako glasovno kot igralsko dovršeno upodobila ne-srečno-srečno dekle kot simbol pri-rodne goreče ljubezni; tenorist Rajko Koritnik je kot Janko vsestransko prepričljivo ponazoril njenega fanta, ki pa je kljub zaljubljenosti toliko prebrisan, da prelisiči celo zvitega mešetarja; vloga tega barantača je kakor nalašč za Ladka Korošca, ki je s svojim mogočnim basom in hkrati s svojo naravnega humorja polno igralsko sposobnostjo spet enkrat .osvajal" občinstvo; prav tako pa je Ljubo
Pogled na gledališko dvorano Rtinulo nedeljo popoldne je bil za-fes razveseljiv. Iz vseh krajev južne Koroške so prišli naši ljudje, da °i bili deležni nepozabno lepega 'n žal vse preveč poredkega do-godka — gostovanja opernega onsambla iz Ljubljane. Udeležba je bila dokaz, da naš človek iskreno in zvesto ljubi slovensko kul-turo in umetnost; bila pa je tudi izraz dejstva, da ravno ta ljubezen rodi pravo žejo po vrhunskem kul-
turno-umetniškem doživljanju. Zato pa je bila udeležba na nedeljski predstavi predvsem tudi manifestacija želje, da bi bili takih užitkov deležni čim bolj pogosto in redno.
Obiskovalcem prireditve so se pridružili tudi številni častni gostje, med njimi generalni konzul SFRJ v Celovcu Bojan Lubej s člani generalnega konzulata, iz Ljubljane sta prišla poleg direktorja Opere SNG Vladimirja Koblerja taj-
K!ub stovenskih študentov
za obveščanje nemško govorečih demokratov
Vedno več nemško govorečih sodeže!anov je pripravijenih, da se sotidarizirajo s koroškimi Stovenci v boju za narodno enakopravnost. Zanimajo se za informacije z naše strani, ztasti ker spoznavajo, da večina nemških tistov postavijo naš pro-b!em v napačno !uč. V našem interesu je torej, da posredujemo tistim demokratom, ki ne obviadajo siovenskega jezika, informacije o vseh vprašanjih, ki se porajajo ob nedemokratični avstrijski poiitiki v oziru na manjšine, in sicer v nemškem jeziku.
V ta namen je Kiub siovenskih študentov na Dunaju izdai informacijsko brošuro „ZUR LAGE DER KARNTNER SLOVENEN".
V njej obravnavamo nasiednja vprašanja:
— Proti vsakršnemu ugotavijanju manjšine — O nemškonacionatnih iziivih proti siovenski gimnaziji — iz skupne izjave siovenskih osrednjih organizacij — Nemškonacionaino hujskanje tudi v športu — Dežeinozborski voiiini boj na Koroškem — Rehabiiitacija nacističnih veijakov na primeru dr. Koschierja
— Odprto pismo Avstrijskega sveta za mir (Ssterr. Friedens-ratj kancierju Kretskemu
Vabimo vse rojake, da naročijo za svoje nemško govoreče
prijateije in znance brošuro „Zur Lage der Kdrntner Siovenen". Maročiia pošijite na nasiov: Kiub siovenskih študentov, Mond-scheingasse tt, t070 Wien. Cena brošure $ šitingov.
Kiub siovenskih študentov na Dunaju
Pros!ava obietnice OF
OB 30-LETN!C! ZMAGE NAD FAŠiZMOM
Fffojiaja o/Jefa/ca as:aaov/:w Osvo/mJZ/af ^roate s/oceas^ega 7Mročf% 27. ajua/a Za7a v/Jja&aa a?e J pros/ave 30-/eta:ce osvoFo-J;7fe /a ZMMge aaJ /ašZza?wa. Fros/av:7/ io jo v soboto aa s/a^aosr-a/ sc;Z repaF/;7Fe Foa/ereace FZDF, F Z so se je aJe/ežZ/Z še žZuečZ asfaaocZr/ejZ OF, č/aa prfJsfJstva FFF/ FJvarJ Fa rJe/j, preJseJ-aZF Za č/aaZ pre Jse Jsfva FF F/oveaZje, ^rcJ^tavaZFZ s^Mpšč:we Za Zz-vršaega sveia m JragZ vZsoFZ ^reJitavaZFZ JražFcaopo/ZtZčaega žZv-/jeaja F/oveaZje, pa faJZ zastopaZFZ z^wejs^:F F/oveacev.
TVa sveMMosd je prcJscJaZF repaF/ZJFe Foa/ereace FZDF A/Zzja F:FZčZč poJe/Z/ /crošaja z/ara prZzaaaja OF. F/eJ oJ/ZFovaaZa:Z sra ^aJZ Jva aaša ožja rojaFa — /aaez Ga//oF m /aaez Wa:rcj — FZ sta preje/a vZsoFo prZzaaaje za svoj pwpewF v aaroJaooy-ooFoJZ/aZ ForFZ za svoja prZzaJevaaja v Foja za ave/javdev aaroJaZF Za socza/-aZF j?rav;'c ForojFZF F/ovewcev. OFeara Z^Freao ČMiZfaTao/
F/avaostaZ govorazF, se^refar repaF/ZšFe Foajcrcacc FZDF A/Z-/aa Fačaa, je orzsa/ aa^raaeF za v/ogo OF v aaroJaoosvoFoJZ/aea? Foja s/oveas^ega aaroJa za p rž teza jzoaJaržž, Ja je FZ/a OF saJ za-vestažjz jzržzaJevaaj vsežz sžoveas^zžz aapreJaz'7* ža yrotz'jašžstzčaz7z sžž, aosž/ec tega Foja pa je FZ/ s/oveas&ž Je/avs^ž razred, FZ je svojo eaotaost Foča/ ža atrjevaž s&apaj z Je/avcž /agosžavzje. Govoreč o Jaaašajž stvaraostž, pa je govoraž^ aag/aszž.- „Daaašaja avežjavžtev čžove^a ^ot aosžžca odžočžtev o sadovž/z žastaega Je/a ža aprav/ja/ca JražFeaž/z zaJev v sazaoapravaž socža/žstžčaž JražFž je sazao /ogžčao aaJa/jevaaje začrtaae potž ža aszaeržtve. Fžsto s/zapao /zoteaje, Fž taJž Jaaes povezaje aaše Je/ovae /jaJž, je aresažčevaaje socža/žstžč-ae ža /zaazaažstžčae vžzžje sveta."
Kobal v vlogi Vaška enako navdušil s svojim tenorjem kot s svojo komično naivnostjo.
Sevedo pa vetija polno priznanje tudi vsem ostalim solistom, ki so prav tako potrdili visoko raven in zasluženi sloves ljubljanskega opernega ansambla. Velja mnogoštevilnemu in pevsko izvrstnemu zboru pod vodstvom Jožeta Hanca; velja baletu in njegovim solistom ter koreografoma Pinu Mlakarju in Henriku Neubauerju; velja pa razumljivo še posebej tudi dirigentu prof. Cirilu Cvetku in orkestru, medtem ko priznanja za režijo žal ni več mogoče izreči, kajti Ciril Debevec, ki je postavil na oder to čudovito uprizoritev, ni več med živimi.
Sicer pa se v besedah sploh ne da opisati tistega priznanja, tistega navdušenja, s katerim se je občinstvo zahvalilo umetnikom in vsem tistim, ki jim gre zasluga za edinstveno lepo predstavo minulo nedeljo v celovškem gledališču. Ne te ob koncu vsakega dejanja, marveč tudi na odprti sceni so bili gostje iz Ljubltjane vedno spet deležni dolgotrajnega aplavza, v katerem je naše ljudstvo izpovedalo svojo hvaležnost — prekipevajoče občutke, kot jih ima otrok, ko ga mati obdaruje.
Na večerji, ki jo je po predstavi priredita Slovenska prosvetna zveza za častne goste ter za vodstvo in soliste opere, je podpredsednik SPZ Tomaž Ogris to zahvalo le še ponovil. Hkrati je naglasil potrebo po nadaljnji čim tesnejši povezavi med Slovenci v zamejstvu in matičnim narodom, kar je potrdil tudi direktor ljubljanske Opere Vladimir Kobler, ki je izrazi) željo, da bi bilo v bodoče še več tokih stikov. Izrekel pa je tudi zadovoljstvo nad toplim sprejemom, ki ga je bil ljubljanski operni ansambel deležen med koroškimi Slovenci.
Tako za zakijuček iahko upravičeno ugotovimo, da je nedeijsko gostovanje Opere SNG iz Ljubijane vsestransko izredno dobro uspe-io. Zadovoijni so biii dragi gostje iz Siovenije, zadovoijni in srečni pa smo biii ziasti koroški Siovenci, saj smo od naših bratov iz matične domovine prejeii dragoceno dariio — čudovito icpo in kvaiitetno operno predstavo, ob kateri so biie popoidanske ure v giedaiišču res pravi praznik kuiture in umetnosti. Za to dariio še enkrat prisrčna zahvaia gostom iz Ljubijane, prisrčna zahvaia pa tudi SPZ, ki je gostovanje omogočita in organizirata.
IONE SVETiNA	277
=	TRETJA KNJiGA	-s---- <
,Da, gospod general!"
Polkovnik se je takoj lotil dela. General pa se je truden sesedel v bližnje ambulantno vozilo.
Kar se mu n.i bilo zgodilo vso vojno, se mu je zadnje dni bivanja v tej deželi. Po pogovoru z majorjem Wol-fom se je nekoliko zmeden odpeljal h gauleiterju Rainerju, ki pa je bil pravkar oddal oblast začasni koroški deželni vladi. Od njega ni mogel izvedeti nič uporabljivega. Bi) je ves iz uma, razočaran do skrajnosti.
Pri Rainerju je naše) tudi generala SS Globotsch-nigga, ki je bil v podobnem stanju. Tudi general Noelde-chen, ki naj bi skupno z njim zaustavil prodor Jugoslovanske armade čez Karavanke in Alpe, je bil spričo novic iz Berlina in italije ves razdvojen in ni vedel, kaj naj počne. Vest, da je Hitler napravil v Berlinu s svOjo izvoijenko samomor, jih je omrtvičila. Še bolj pa so bili zaprepadeni nad tem, da so Hitlerja izdali njegovi najbližji. Tudi vest, da so uporniki v Italiji sredi Milana obesili Mussolinija z njegovo ljubico in nekaj somišljeniki, je bila slabo znamenje.
General je videi, da so možje izgubili pogum in živce. Tudi on je bil razočaran nad njimi. Prav nič ga niso bili veseli, radi bi se ga bili čimprej odkrižoli. S prezirom jih je primerja) s podganami, ki bežijo, ko tone ladja. Kje je veiiki nemški narod? Se ne bo uprt, ko je prišla pre-
izkušnja? Nihče ni več govoril o Wehrwo!fu in o odporu ob zasedbi sovražnih čet. Vsi so se bali Rusov in si želeli Angležev. Ob teh ljudeh so se generalove predstave o enotnosti, zvestobi, žrtvovanju in smrti razblinile kot milnat mehurček ...
Razpad se je začel. Vedel je, da se mora vrniti k svojemu štabu. Na poti nazaj se je počuti) kokor v blodnjah. Pripeljal se je na Podkoren in izvedel, da je cesta zaradi bojev zaprta. Zato se je vračal čez Ljubelj — takrat še ni bilo napoti reke beguncev.
Po kratkih navodilih, ki jih je dat svojemu štabu, se je zapeljal na Gorenjsko k majorju Wolfu. Tudi zanj je imel še neke tajne naloge. Poveljujoči so bili še vedno pokorni svoji železni roki. Ker so morali zaščititi levi bok poti čez Ljubelj, so bili dobili v pomoč močnejše oddelke protitankovskega topništva.
Majorja Wo!fa je našel na njegovem delovnem mestu. Ta je bil eden od redkih, ki ni izgubil živcev. Hladen ob zmagi, hladen ob porazu . ..
,Čuden človek ste, Helmut," mu je dejal, ko sta sedla in začela pomenek. ,Mislit sem, da vas poznam, pa ste mi še danes uganka. Kako da vos nič ne vznemirja? Ne fuhrerjev samomor ne množične izdaje ne dezerterstva in razpad na vseh koncih ..."
„Mene to prav nič ne moti, gospod general. Morda sem nehote ostal, tako kot vi, eden od zadnjih vijakov, ki bodo popustili v tem stroju. Vse to, kar se dogaja, ni nič proti večnosti. Življenje je neuničljivo. Poraz in zmaga nas spremljata že od davnine. Nihče ne ve vnaprej, kaj mu bo prinesla zmaga, kot tudi ne, kaj mu bo prinesel poraz. Jaz se vedno tolažim z domnevo, da je poraz lahko koristnejši od zmage."
Napila sta se.
,Preveč ste verjeli, gospod general, zato ste sedaj
iztirjeni in razočarani. Kaj vse je mogoče v zgodovini! Vzcvetele in propadle so civilizacije, duh pa se seli iz naroda v narod 'in sreča tudi ..."
.Ali mar vi niste verjeli?" mu je general segel v besedo.
.Jaz nisem nikoli verjel. Vedno sem se podrejal sili, pa še takrat sem si mislil svoje. Zdaj, ko propadamo, vam povem, da se nisem nikoli strinjal s politiko NSDAP in da mi ni žal, da nisem postal član te stranke, čeprav sem napravil več kot večina njenih ambicioznih, koristolovskih in farizejskih članov! Kaj pa mislite, da sestavlja stranko, gospod general? Nekaj voditeljev, ki so polagoma združili vso moč v svojih rokah in vsem vsilili svojo problematično voljo. Za njimi pa brede čreda brezglavih ovc, ki ponavljajo prežvečene parole in ne vedo, zakaj se pehajo! In še to, gospod general: mi smo izvedli revolucijo brez idej, predvsem s silo. Vse velike revolucije pa slone na idejah. Naša ideologija je bila preveč primitivna, da bi si zagotovila trajno zvestobo in navdušenje množic. To je nasilje v praznini. Jalova stvar. To, kar je Hitler hotel doseči s topovi, bi Nemčija zlahka dosegla brez topov ... Mi smo bili tovarna Evrope. S svojo marljivostjo, smislom za organizacijo in disciplino bi bili v proizvodnji kmalu prvi. Osvojili bi svetovni trg. Blaginja ljudi, mir in varnost naj bi bil naš ciij! S tem bi ustvarili ravnovesje sil..."
.Vi ste blazni, Helmut! Ne razdražite me, da vas ne ustrelim, preden se razideva. Poslušajte raje moje ugovore: mi smo morali v vojno in tveganje. Če bi bili čakali, bi nas bili napadli in strli sovražniki."
.Dovolite gospod general, še eno resnico: pred nedavnim ste mi razlagali vse o skrivnostih atomske bombe in orožjih, pred katerimi naj bi se svet zgrozi). Gre za izpopolnitev raket, kemičnih in bioloških orožij. Če bi bili mi čakali, da bi se izpopolnila ta orožja, in mirno odpirali

Občni zbor SPD Borovlje
obračun pestre dejavnosti
Slovensko prosvetno društvo Borovce je pretekio soboto v dvorani pri Cingelcu na Trati izvedlo svoj občni zbor. Udeležilo se ga je nad šestdeset članov in prijateljev društva, katerim je predsednik Andreij Wieser izrekel prisrčno dobrodošlico, med njimi tudi tajniku Slovenske prosvetne zveze.
V svojem poročilu je predsednik boroveljskega društva Andrej Wie-ser orisal dejavnost društva od zadnjega občnega zbora. Iz njegovih izvajanj je bilo razvidno, da je društvo v zadnji poslovni dobi svoje kulturno-prosvetno delo močno poživilo. Tako je odbor v tem času imel sedemnajst sej, na katerih je obravnaval priprave prireditev in drugih kulturnoprosvefnih akcij, ki jih je društvo sprejelo v svoj delovni načrt. Predsednik Wie-ser je povedal, da Ije društvo v tem času izvedlo devet kulturnih prireditev, ki so zelo dobro uspele, saj se je le-teh udeležilo skupno okoli tisoč oseb, kar je lep dokaz močnega zanimanja za slovensko kulturo med ljudstvom v Borovljah in okolici. Tu je treba nakazati, da so na prireditvah sodelovale kulturne
skupine sosednjih prosvetnih društev, in to iz Železne Kaple, z Ra-diš, iz Št. Janža, Pliberka in Trebi-nje, pa tudi iz sosednjega Tržiča v Sloveniji. Društvo je priredilo tudi dva uspela družabna večera in nekaj izletov, enega se je udeležilo tudi več pripadnikov večinskega naroda, ki so tako pokazati pripravljenost za sodelovanje in prijateljske vezi med obema narodoma v deželi. Poteg priprav za prireditve je društvo zbiralo nove čla-
Siovensko prosvetno društvo „Bitka" v Bitčovsu vabi na prosiavo
MATER!NSKEGA DNEVA
v nedeijo H. maja 197$ ob 14.30 uri popoidne in 20. uri zvečer v dvorani pri Mikiav-žu v Bitčovsu.
Matere in tudi vsi ostati prisrčno vabtjeni.
Odbor
Ceste povezujejo narode
Informativnega, izleta v Slovenijo, ki ga je pred nedavnim priredilo Avstrijsko-jugoslovansko društvo, so se med drugimi udeležili tudi koroški strokovnjaki na področju gradnje avtocest. Ob tej priložnosti so si s slovenskimi kolegi ogledali sodobno zgrajeno 40 km dolgo avtocesto med Vrhniko in Razdrtim. Pri ogledu avtoceste so od slovenskih graditeljev zvedeli, da bodo še letos začeli graditi cestni obvoz Ljubljane. Tako bodo graditelji na odseku med Vrhniko in Ljubljano morali premagati 6 km dolgo in 30 do 60 m globoko zamočvirjeno ozemlje (del ljubljanskega barja). Izgradnja tega obvoza naj bi bila zaključena do leta 1980.
V	okviru razgovorov pri ogledu nove slovenske avtoceste je odgovorni strokovnjak za gradnjo avtocest v Sloveniji dipl. inž. Miloš Turk med drugim povedal, da so stroški kilometer avtoceste znašali okrog 20 milijonov dinarjev (nekaj več kot 20 milijonov šilingov). V minulem letu so vnovčili 27 milijonov dinarjev mitnine, od katerih so porabili 10 milijonov za vzdrževanje avtoceste. Nadalje je omenil, da znaša dnevna frekvenca vozil v letnem povprečju 7900 vozil, poleti pa so dosegli tudi konice do 26.000 vozil na dan.
V	bližini Postojne so si ogledali tudi bazo za vzdrževanje avtoceste, ki je najsodobneje opremljena. Ob tej priložnosti je kom. svetnik inž. Truppe (bivši referent za gradnjo cest na Koroškem) izrazil priznanje slovenskim graditeljem, ki so v zadnjih desetih letih beležili lepe uspehe pri gradnji avtocest. Dejal je, da ceste nimajo samo gospodarskega pomena, marveč združujejo in zbližajo med seboj razne narode. Prav s tem v zvezi je nato dipl. inž. Turk poudaril, da Jugoslovani trdno računajo z realizacijo izgradnje predora oziroma ceste skozi Karavanke, ki bo povezovala Slovenijo s Koroško.
Zaključno se je podpredsednik Avstrijsko-jugoslovanskega društva inž. Truppe v imenu društva prisrčno zahvalil za izkazano gostoljubnost in povabil slovenske kolege na protiobisk in sicer na ogled Turske avtoceste na Koroškem.
ne ter z obiski sodelovalo tudi pri centralnih prireditvah v Celovcu in pri sosednjih društvih.
Občni zbor je vodil delovni odbor, kateremu ije predsedoval inž. Feliks Wieser. Pod njegovim vodstvom so izvedli tudi volitve novega odbora. Občni zbor je za predsednika ponovno izvolil Andreja Wieserja, za podpredsednika Lorenca Čertova, za tajnika Fotteja V/aldhauserja, za namestnika Vinka Wieserja, za blagajnika pa Pe-pa Schaschla. Iz sestava novega odbora je razvidno, da je vodstvo boroveljskega društva močno pomlajeno in to je nadvse razveseljivo. Tudi v širši odbor je bilo izvoljenih precej mladih ljudi.
V diskusiji je prišlo do več predlogov za bodoče delo. Predvsem je bila želja, da bi društvo pripravilo tudi svoje lastne kulturne sporede, kar doslej zaradi objektivnih težav ni povsem uspelo. V diskusiji je prišlo tudi do kritike dosedanjega tajnika društva Poganiča, ki svoje dolžnosti ni več opravljal. Povedano je še bilo, da tudi kot mandatar slovenske volilne skupnosti zanemarja svoje delo v občini, da se ne udeležuje sej občinskega odbora. To pa je do ljudi, ki so mu pri volitvah dali svoje zaupanje, neodgovorno.
Na občnem zboru ije kratko spregovoril tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot, ki je društvu čestital k doseženim uspehom ter obljubil, da bo SPZ društvu tudi v bodoče s svojo pomočjo stala ob strani. Po občnem zboru je tajnik SPZ zbranim zavrtel (i!m „Cvetje v jeseni", ki je tako kot drugod pri občinstvu bil toplo sprejet.
„Rešitev", ki ni rešitev
Začetkom aprila je bii ustanovijen pri koroški dežeini viadi Urad za svetovanje in informacije. Na ta urad se iahko obračajo prebivaici v vseh zadevah, ki sodijo v pristojnost dežeie. Pravniki, ki deiajo v uradu, svetujejo seveda tudi v drugih zadevah, kajti preprost čiovek pogosto ne ve, kaj spada v kompetenco dežeine in kaj v kompetenco zvezne uprave. Urad se nahaja v giavnem posiopju dežeine viade v tretjem nadstropju soba štev. 308 in deiuje vsako sredo od 8. do 12. ure.
Uradu je dedeijen tudi dr. Pavei Apovnik, ki ima naiogo, da svetuje v vprašanjih, ki težijo koroške Siovence. Vendar je pri tem treba upoštevati, da dr. Pavei Apovnik nima svojega sedeža v giavnem posiopju koroške dežeine viade, temveč uraduje tudi ob sredah v posiopju Voikermarkter Ring 29 v prvem nadstropju.
Koroški Siovenci so že v skupni Spomenici iz ieta 1955 zahtevati ustanovitev posebnega oddeika pri koroški dežeini viadi za probieme siovenske manjšine. Pri tem so misiiii na samostojni oddeiek. Urad za svetovanje, informiranje, pospeševanje kuiture in ijudsko izobraževanje za siovensko narodno skupnost na Koroškem, ki ga je pri uradu dežeine viade snovat še prejšnji dežeini giavar Sima, ni povsem odgovarja! predstavam koroških Siovencev. Pozneje je obiast ukinita uradu deiovno navodiio in tudi sedanja „rešitev" nikakor ni zadovo-ijiva. Siovenska narodna skupnost potrebuje oddeiek s samostojnim deiokrogom.
Dokier pa take rešitve ni, naj se koroški Siovenci v čim večjem števiiu obračajo na oba omenjena urada.
Mirka Kušeja ni več
A7!r^o Kale; žwc/ v
Čeprav Je LjaZJjaMl, je ves; o njegov; smrt; močno oJje^n;7% faJl weJ ^oros^tm; 57ovenc;, saj je Izše/ Iz znane Davl-Jove Jražlne v ^m;Ae/a naj P/!/;er-^om. Kot otro^ je M ze/o nadarjen, zato so ga starš; pos/a/! v ačJe/jlšče v Velikovca. Po /eta 7920 je UaJIj HaJa/jeva/ v A7ar;7*ora, oj ^oJer pa se je zaraJ! s/a^ega zJravja mora/ vrnit; Jomov. Pomaga/ je pr; Je/a Joma, razen tega pa je Je/ova/ taJI na občini, ^jer je pomaga/ tajnica Kra/a. Ve/I^o svojega časa je posveti/ ^a/tarnema Je/a. Dč!/ je Igre, organizira/ razne prlreJItve, z/nraZ pevce In M soastanovlte/j goJZ<e na pl^a/a ter s/ovens/eega gasilskega Jraš;vav^w;7;e/a.
Lutkovna igra v Bitčovsu
Lutkovna igra .Kozika in Lizika", katero nam lj,e v nedeljo 27. aprila uprizoril dramski odsek Koroške dijaške zveze, nas je zelo razveselila. Prav posebno pa so bili veseli naši malčki, ki so se vživeli v svet lutk in so z velikim vesetjem sledili poteku igre, ki jih je tako pritegnila, da se bodo gotovo še dolgo spominjali tega lepega doživetja.
Vsem članom Koroške dijaške zveze, ki so pri igri sodelovali, se prisrčno zahvaljujemo za njihov trud in požtrvovalnost, ki jo vlagajo v lutkovne predstave, name-
njene našim najmlajšim, ki bodo, ko dorastejo, vaši nasledniki, kar si mi vsi želimo. Taka dejavnost nam zagotavlja bodočnost. Želimo, da to delo naših dijakov ne bo zaspalo in da bodo še kdaj prišli k nam v Bilčovs.
Ob tej priložnosti naznanjamo, da bomo 11. maja letos spet imeli .Proslavo materinskega dneva", in sicer popoldne ob 14.30 uri in zvečer ob 20.00 uri v dvorani pri Miklavžu v Bitčovsu. Mamice od blizu in daleč, pa tudi vse tiste, ki ljubile naše roditeljice, vabimo, da pridete v čim večjem številu.
Da Z?I se asposo/J/ za Je/o v za-Jraza/Uva, je še/ aa ZaJražno šo/o f Z,ja/</jawo, Z?jer je šo/awje ^onča/ z oJ/I^o. Po šo/1 je še/ na prakso la ;a^o posfa/ revizor. Kasneje je Jelova/ ^ot voJja laferaara gojencev zaJražne šo/e. Kajni nronslgnor PoJ-gorc je že/e/, Ja N Kašej Je/a/ na Zvezi slovenski/; zaJrag v Ce/ovca. VenJar je svetovna gospoJars&a ^riža In nato vojna prepreči/a, Ja /J se vrni/ na Koroško. Z Jražlno je osta/ v o^aplran! Pja/Jjan!. O/? Zgonca vojne je o/? tragični nesreči !zga/n/ svojo /;čer^o, ^ar je njega In Jražlno n;očnoprIzaJe/o.
Po vojni je A/Ir^o Kaše j Je/a/ pri Državni za/ož/J v Z.ja/Jjan! In to vse Jo^/er ni še/ v zas/aženl po^oj. V 70. /eta svojega žlv/jenja je 27. aprl-/a /etos atnr/.
Pogojni/; je N/ wej /jaJm! IzreJ-no pr;/jač/jen, vsa/?o?nar je /n/ prl-prav/jen ponzagatl. Posebno naši rojaki s Korošce so se veJno z/nra/1 na njegovem Jonta, ^aJar so Zn/! v Pjač/janl. Z/ast! pa se je Izkaza/ ^ot organizator srečanj Z?IvšIZ) ačen-cev z apo^ojeno ač!te/j!co PIš^ovo.
A/Ir^o Kašej je naJvse /ja/n/ svojo Zmroš^o Jomovlno In Z:oroš^o slovensko pesem. Zato je razam/jlvo, Ja ga je na njegov! zaJnj! poti spremi/o taJ! večje števl/o rojakov s Koroške. Po/tejev! pevci so ma v s/ovo zape/! pesmi „CozJ!č je že ze/en" In „!Vmav črlz Izaro", njegov sošo/ec 37!rko Kamer - Črcej pa ma je spregovori/ keseJe s/ovesa.
Dragega A/Irka komo okranl/! v k/agem spomina/
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
Nemcem vire blaginje, bi bili mnogo na boljšem. Če bi bili v tem primeru mi, Nemci, napadeni, bi bili za ves svet žrtev, napadalci pa bi bili rablji. Mi bi požeti vse simpatije sveta v obrambi — kakor smo poželi vso obsodbo kot osvajalci. Ne pozabite na to, da bi bila v obrambi opravičljiva vsa orožja, tudi atomska bomba ..."
.Ves sem razklan, ne vem ... Morda imate celo prav," je dejal general spravljivo.
Wo!f je vneto nadaljeval:
.Svet se spreminja, gospod general. Ne občuduje več napadalcev in nasilnežev. Tudi takrat ne, ko zmagujejo, nikar če so poraženi! Svet ne spoštuje* genialnih vojskovodij, še manj pa mu je do problematičnih duhov! Pravzaprav svet ne spoštuje nikogar več."
.Šele sedaj skušam razumeti vašo ravnodušnost in polagoma se mi je razkrit vaš skriti cilj. Zdaj, ko smo v razsulu, mi postaja celo doumljiv. Zdaj vem, da sva imela nekaj skupnega, čeprav se mi je zdelo, da sva daleč vsaksebi."
.Preden se bova ločila, gospod general, sva lahko odkrita. Sam sem spoznal, da je nasilje dvorezen nož brez ročaja. Zmeraj obreže tudi tistega, ki ga uporablja. Mi smo si sami ustvarili nasprotnike. Kar poglejte: čim več smo postrelili talcev, čim več ljudi smo izseliti in zaprli, tem več drugih je ušlo v hosto. Sita rodi odpor! Če bi bili mi delali zlepa — kdove kakšen smisel bi imel odpor proti nam. Mi smo skušali v tej deželi uresničiti zgrešene cilje z zgrešenimi sredstvi . . ."
.Čudim se vam, major. Zdaj je nenadoma vse narobe. Kako ste tedaj mogli voditi politiko sile, vi, ki se delate takega angela?!"
„Ne krivim samo Nemčije. Vojna je bolezen industrijskih držav. Moderni svet človeka poneumlja in standardizira pamet s proizvajanjem potrošnih dobrin. Mi Nemci
smo bili specialisti za poenostavljanje kompliciranega in kompliciranje enostavnega, kot sva se nekoč že pogovarjala. Znati smo zbuditi iracionalne sile duha, nismo pa znali duha obvladati! Pustili smo, da so podivjale strasti in obolela čustva ljudi. Človeštvo — ne samo Nemci — je podobno čarovniku, ki je izpustil iz steklenice demona 'in ga ne zna spraviti nazaj."
General se je prijel za glavo in mu ugovarjal:
.Spet nastopate z marksističnimi frazami..."
.Meni ideje pomenijo toliko, kolikor so resnične in v danem času uporabne, ne glede na to, čigave so in koteremu miselnemu sistemu pripadajo. Nihče nima vedno vsega prav, zakaj absolutna resnica je sestavljena iz delnih resnic, ki jih ne znamo uporabljati o pravem času in na pravem mestu. Še enkrat vam povem, gospod general, da se ne bojim poraza. Poraz bo zmaga za nas in morda tudi izkušnja za druge."
.Kako to mislite?"
.Ati ne čutite v sebi zmede in razkroja? Človek pa hoče v svoj obstoj vnesti red in gotovost. Zato se je vedno bojeval. V tej vojni smo prispeli na rob prepada. Zdaj manjka samo še to, da se Angloameričani udarijo z Rusi, se pravi, zavezniki med seboj, pa bo svet v popolnem kaosu. Tudi to želijo in upajo nekateri, toda zaman. Ne bodo se udarili. Naslednja stopnja od totalne je absolutna vojna. Nekoč sva že govorita, da bi to pomenilo za človeštvo smrt. Ljudje pa vendar niso tako nori, da bi se povsem uničili!"
.Ob vsem tem, kar pravite, sem prepričan, da je v Nemčiji Wehrwolf propadel, še preden je nastal," je dejal general utrujeno. .Toda kaj naj napravim, kaj mi svetujete?"
.Svojo kožo rešujte, gospod general. Za to, kar smo delali vsi, bodo poiskali le nekaj krivcev. Dobro veste,
da že dve leti sestavljajo tisto vOjnih zločincev. Midva bova prav gotovo med njimi. Ti bodo krivi za vse. Zmagovalci potrebujejo žrtev. Vsega nemškega naroda pač ne morejo spraviti s sveta. Zato spremenite svoje ime in zunanji videz ter se v novih razmerah pojavite v novi vlogi. Življenje je enkraten dar in nor je, kdor ga sam zapravi. Še bolj nespameten pa je tisti, ki se bo dal obesiti. Čez deset let bo Nemčija dežela z najvišjim standardom in ljudje najinega kova ji bodo potrebni."
Bila sta že na koncu pogovora, ko je zazvonil telefon. Oglasil se je poveljujoči iz zaporov v Begunjah. Tam so še vedno imeti sto mož posadke in šeststo zaprtih jetnikov.
.Ravno prav, gospod general. Kaj naj napravimo z jetniki v Begunjah? Mislim, da ni vredno, da bi jih pobiti."
.Napravite, kar se vam zdi!"
Potem sta si stisnila roke in se dogovorila, kdaj in kje se bosta srečala v Nemčiji. Oba sta si priskrbela toliko sredstev, da se jima ni treba bati prihodnosti. ..
Po srečanju z Wolfom se je general vračal s spremljevalcem na motorju s prikolico po cesti pod gorami, ki so jo imenovali Banditenstraf;e. Od Wolta je bil zvedel, da tod ni partizanskih enot. V črnem mercedesu se je general spričo izvidnikov na motorju čutil varnega. Le nekaj kilometrov je bil oddaljen od ceste, kjer so se njegove enote umikale čez prelaz.
tz razmišljanja ga je zdramil rafal. V glavo mu je strčalo razbito steklo, v ušesih so mu zvenčali žvižgi krogel. Šofer se je naslonil na volan in zapeljal med drevje pod cesto. Avto se je vžgal. Na srečo je bil v mrtvem kotu. General je omotičen začutil, da mu zmanjkuje sape. V oči so go zbodli zublji plamenov. Povrnila se mu je razsodnost, samoohranitven'; nagon mu je velel, da mora lakaj bežati. Odprl je vrata in se z brzostrelko v rokah po-
Siovensko kuifurno društvo v Giobasnici vabi na
(3. kutturni festiva!
30-LETN!CA KONCA !!. SVETOVNE VOJNE 20-LETN)CA PODPtSA DRŽAVNE POGODBE
ki bo od 1. do 4. maja 197$ pri Šoštarju v Giobasnici
9 V petek 7. maja ob 20. uri: Koncert narodno zabavne giasbe; nastopajo ansambei „Toneta Kmetca" in Ptujski moški kvintet.
9 V soboto 3. maja ob 1$. uri iutkovna predstava giedaiišča DPD ..Svoboda" Ptuj; ob 20. uri: Foikiorna prireditev; nastopa foikiorna skupina OSS Medeiišče iz Hrvatske.
9 V nedeijo 4. maja ob 14.30 uri: Siavnostna prireditev „Umr)i so, ko je cvete) maj"; sodeiujejo Oder 73, mešani zbor „Peca" SKD Giobasnica, moški zbor ^Franc Leder Lesičjak" SPD ..Edinost" v Štebnu in miadinske (oikiorne skupine iz Preddvora in Giobasnice.
Ob 20. uri piesna zabava, igra ansambei ..Fantje iz Podjune".
Na 3. kuiturnem festivaiu bo tudi razstava siikarjev-amaterjev. Vsi od biizu in daieč prisrčno vabijeni!
Za obisk vseh predstav popust pri vstopnini!
Borovtje
Pred nedavnim smo v Borovijah obhajali veseio poroko. Zakonsko zvezo sta sklenita Andrej Wieser 'n inge Jesenitschrrig oba iz Borovelj. Andreija Wieserja in njegovo življenjsko družico poznamo kot navdušena planinca in prijatelja narave. Njihovi planinski tovariši upajo, da se z novim stanom odnos do planin in narave ne bo spremenil, kar se v podobnih primerih žal premnogokrat dogaja v življenju.
Poročno slavje sta nevesta in ženin obhajala v gostilni pri
MATURANTJE LETNiKA 73/74
Maturitetno srečanje bo v sobo-1a 17. maja 197$; ob 18. uri se zberemo pri Kosti.
Vsi prisrčno vabijeni!
Schutzu v Kožentavri. Na ojseti je bilo izredno veselo in prijetno razpoloženje.
Mlademu zakonskemu paru želimo mnogo sreče v življenju in mno-
go prijetnih ur s tovariši v planinah. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika.
VeMa tombota v Ce!ovcu
Koroška dobrodelna organizacija imenovana Volkshilfe — Ljudska pomoč, bo v nedeljo 4. maja ob 14. uri na celovškem sejemskem razstavišču priredila veliko tombolo. Ta tombola bo ena največjih, kar jih kedaj pomnimo na Koroškem.
Skupna vrednost vseh dobitkov znaša 840.000 šilingov. Kot glavni dobitki ki jih lahko zadenete so: 10 osebnih avtomobilov znamke Mazda 1000 in 10 barvnih televizorjev znamke Hornyphon. Nadalje je še 600 zadetkov, med njimi 10 fotoaparatov in drugih uporabnih predmetov.
Koroška dobrodelna organizacija Volkshilfe — Ljudska pomoč, ki pripravlja senzacionalno tombolo, je neodvisna (samostojna) karitativna organizacija, ki deluje v okviru dežele in pa tudi okrajev. Njeno plemenito poslanstvo ni samo v tem, da oskrbuje dijaške in študentske domove (v Celovcu, Beljaku 'in Spittalu), marveč, da skrbi tudi za starejše ljudi (klubi seniorjev v Celovcu, Beljaku in drugih občinah), bolnike in druge socialno potrebne. Čisti dobiček tombole bo porabljen za dobrodelne namene. Z nakupom karte za tombolo si ne zasigurate samo možnosti dobitka, marveč si zagotovite tudi priložnost pomagati drugim. S tega vidika je nakup karte za tombolo, vedno dobiček.
Pričujoča pomiad nudi fotoamaterjem spet obiiico motivov, zato razpisuje Siovenski fiimski kiub Ceiovec
NAGRADNO TEKMOVANJE V FOTOGRAF)RANJU
Veijajo naslednja pravita:
1.	Sodeiuje iahko vsak; skupina A do 20. ieta starosti, skupina B od 20. ieta naprej. Vsak iahko odda do $ stik
2.	Fotografirajo naj se pomiadanski motivi južne Koroške
3.	Siike so iahko črno-beie, barvne aii pa diapozitivi. Stike naj imajo veiikost 9x13 cm, diapozitivi pa $x$cm
4.	Deia bo ocenjevata posebna strokovna komisija (za vsako skupino posebej)
$. Najboijša deia bodo primerno nagrajena 6. Siike pošijite do 22. junija 197$ na nasiov: Siovenski fiimski kiub, 9020 Ceiovec - Kiagenfurt, Gasometergasse 10
Vabimo vse fotoamaterje k sodeiovanju
Nov način zdravijenja hotnih jezer
Čeprav ima okolica Klopinjskega jezera svojo krožno kanalizacijo, ki preprečuje pritok odplak v jezero, so pred nedavnim podvzeli dodaten korak, ki je edinstven v Evropi — da bodo iz globin Klopinjskega jezera s pomočjo plastične cevi odvajali slabo strupeno vodo in tako še bolj zboljšali kvaliteto vode.
Ker je po navadi vsaka voda na dnu jezera slaba oziroma strupena (zaradi pomanjkanja kisika se tvorijo fosforne in dušikove spojine), so strokovnjaki prišli na idejo, da
Jugoslovani ponovno na Makalu
Jugoslovanski alpinisti se bodo letos sredi avgusta ponovno podali na pot v Himalajo, da preko južne stene, s katero imajo še iz leta 1972 neporavnan račun, premagajo peti najvišji vrh na svetu — 8481 m visoki Makalu. V tej odpravi bo tokrat sodelovalo več kot 20 najboljših jugoslovanskih plezalcev in vrhunskih alpinistov.
O tej mogočni himalajski gori ne poročamo samo zaradi tega, ker jo poznamo iz skioptičnega predavanja vodje jugoslovanske odprave Aleša Kunaverja pred dobrim letom v dijaškem domu v Celovcu, ko nas je v sliki in besedi povedel v južno steno te mogočne gore, temveč predvsem zaradi tega, ker je Makalu in to tudi po zaslugi jugoslovanskih alpinistov, postal šola himalajskega ..ekstremizma". Osnovali so jo Francozi s svojim smelim vzponom preko južnega stebra, nadaljevali pa so jo Jugoslovani, ki so pred tremi leti naskočili eno najtežjih himalajskih sten nato pa še Čehi, ki so tudi zamislili smer preko južne stene. Obe-
ma — Jugoslovanom in Čehom — gora ni bila naklonjena.
Lansko leto so južno steno hoteli premagati tudi avstrijski alpinisti in Američani. Slednjim je pomagal tudi jugoslovanski alpinist Matic Maležič, mož, ki je dosegel najvišjo točko v južni steni Makaluja, vendar jih je stena gladko odbila. Goro Makalu imajo rezervirano tudi Španci, Čehi, skupina Američanov..., tako da lahko trdimo, da je Makalu najbolj oblegan vrh v Himalaji.
Nas seveda najbolj zanima južna stena Makaluja, ki jo je jugoslovanska odprava preplezala skoro do vrha. Za Avstrijce, pri katerih je sodeloval eden najbolj izkušenih Himalajcev Reinhold Messner, vzpon preko južne stene, ki so jo preplezali ^neizkušeni Jugoslovani", ni predstavljal bogve kakšnega problema. Vendar, ko so bili v steni v kateri so bile ponekod fiksirane še vrvi prve jugoslovanske odprave, kar je precej olajšalo napredovanje, so bili kljub temu gladko odbiti in tudi niso dosegli višine, do kamor so uspeli priti
..neizkušeni" Jugoslovani. Baje je krivda pri vodstvu avstrijske odprave, ki se je preveč zanašala na lastne moči, podcenjevala steno in preveč časa zamudila pri snemanju filma, s katerim je hotela kriti stroške odprave. Vsekakor je položaj ta, da je že več odprav poskušalo preko južne stene priti na Makalu, vendar pa so bila do sedaj vsa prizadevanja zastonj.
Tudi letošnjo VI. Jugoslovansko alpinistično himalajsko odpravo (JAHO), bo vodil naš dobri znanec Aleš Kunaver, ki bo tokrat k svojim starim sodelavcem pritegnil še nekaj novih alpinistov. Uspehi jugoslovanskih alpinistov v zadnjih letih so najboljši porok, da bo odprava preko južne stene na Makalu uspešna. Seveda uspeh podviga ne odvisi samo od srčnih alpinistov, temveč le premnogokrat tudi od nepredvidenih okoliščin, kot so vremenske neprilike — vihar, mraz, sneg itd. Ker so imeli Jugoslovani v tej steni do sedaj še najlepši uspeh, jim osvojitev Makaluja preko južne stene od srca privoščimo.
bi to škodljivo vodo odstranili. V ta namen so pred nedavnim s pomočjo orjaškega helikopterja potopili na dno jezera 6 ton težki betonski blok, na katerega bodo z verigo pritrdili plastično cev (400 mm premera), katere odprtino bodo lahko regulirali višje ali nižje, kakor bodo pač zahtevale razmere. Skozi to plastično cev bodo v teku treh do petih let odstranili okrog 5 milijonov litrov globinske strupene vode. Stroški tega ukrepa so sorazmerno zelo nizki, saj znašajo komaj 1,4 milijona šilingov. Ker je globinska voda, ki jo bodo odvajali, zelo smrdljiva in da ne bo pritožb s strani prebivalstva, bodo globinsko vodo mešali z jezersko vodo v višjih plasteh in tako zmanjšali oziroma odstranili smrad (odprtino cevi potisnili višje navzgor).
Stroške tega dodatnega načina sanacije Klopinjskega jezera si bosta delila dežela in občina Škocijan. Takšen način sanacije vode bodo izvedli tudi na drugih koroških jezerih.
V soboto 12. aprila je bilo ob Klo-pinjskem jezeru zelo živahno, saj se je nabralo mnogo radovednežev, ki so občudovali ogromni helikopter, ki se je s 6-tonskim betonskim blokom dvignil nad jezero in ga počasi spustil v vodo. Temu dogodku so med drugim prisostvovali tudi referent deželne vlade za varstvo okolja, namestnik dežel, glavarja Frtihbauer, izvedenec na področju raziskovanj koroških jezer dr. Sampl in razni drugi strokovnjaki. V nekaj letih bomo lahko točno vedeli, kakšen bo uspeh. Če se bo ta način sanacije jezer obnesel, potem smo naredili na tem področju velik korak naprej. Predpogoj za ohranitev naših jezer pa so slej ko prej kanalizacije. Kot dodaten ukrep pa bo po vsej verjetnosti zgoraj opisani način v bodočnosti igral pomembno vlogo.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: t
gnol med drevje. Zočuda ga ni nihče zadet. Krogle so klestile veje, prst mu je frčala v obraz, za seboj je zaslišal krike preganjalcev, ki so že vdrli čez cesto...
Glasovi so bili vse bližji. Strah mu je podvojil moči. Dosegel je greben, kjer se je svet prevesil. Tu je padel za prvi kamen in pripravil orožje. Kar na slepo je vžgal po zasledujočih. Spraznil je dva šaržerja, potem pa tje bežal naprej. Na srečo se je v globeli začela nepredirna goščava, ki ga je skrila in napadalcem onemogočila zasledovanje. Blodil je še kako uro po gozdu, potem pa se je upehan zavlekel v gosto mlado smrečje, si dal torbo pod glavo in brzostrelko na prsi ter skušal počivati. Globoko je sopel in gleda! v nebo. Jug je gonil proti severovzhodu trume oblakov, ki so bili kot raztrgana trupla. Šele sedaj je začutil, da je v dežeii, kjer ga sovraži prav vse in kjer nima več obstanka ...
Pravzaprav je bil vesel, da je ostat živ, pa čeprav mu je v avtomobilu zgorelo vse, kar je hotel vzeti s seboj v rajh. V torbi mu je sicer ostalo nekaj mark in dolarjev in tankih ploščic zlata, ki jih je imel za najbolj zanesljivo plačilno sredstvo v nezanesljivih dneh prihodnosti.
Izvlekel je specialko in jo naravnal po soncu. Odločil se je, da bo najvarneje prebiti se na ljubeljsko cesto, tja, kjer se umikajo njegove kolone. Trenutno je bil general brez vojske. Moral se je obnašati kot pešak izvidnik na sovražnem ozemlju. Sprva je tipal od debla do debla. V visokem gozdu je gospodovala tišina, ki jo je motilo le petje ptic. Iz daljav je odmevalo bobnenje topov. Previdna je šel čez cesto, nedaleč od tam, kjer so njegovi doživeli napad, in se nameni) med skale, v strmo gozdno pobočje. Vedel je za prelaz med gozdnato goro in golim skalovjem Begunjščice.
V gozdu ga je zalotila noč. Nekajkrat je zašel pod
skalovje, da ni mogel ne naprej ne nazaj. Moral se je vračati. Zato se je zavlekel pod skalni previs in skušal zaspati. Visoko na nebu so zijale zvezde, nekje v bližini je zoukala sova, zateglo in zadovoljno, kot bi pravkar umorila svoj plen. Generalu se je gozd zazdel podoben džungli. Temne sence dreves so se mu zdele kot grozljive roke, ki rastejo iz zemlje, in skale pregraja, ki je ne bo mogel preplezati. Zdaj je v prostoru, kjer je odvisen od samega sebe. Tu vlada surovi zakon odmiranja vsega, kar ni sposobno kljubovati. Kdove kako bo kljuboval on vsemu tistemu, kar prihaja? V tej uri popolne samote se je čutil slabo pripravljen za preizkušnjo. Zdaj bodo bremena, ki so jih ves čas nacistične vladavine nalagali množicam na hrbet, zdrsnila nanje, vodilne. Kdove če jih ne bo zmečkalo...
Naslonil se je na mrzlo skalo in skušal zaspati. Pred očmi pa so se mu nevezano trgale slike, ki niso bile ne spomin ne sanje. Samo bolestni prividi iz preteklosti ... Ali je to njegova vijugava pot? Vleče se skozi pustinjo, za njo so sledovi krvi, trupla in ruševine ... In kaj je še drugega? Nekje iz ozadja vstajajo žena in otroci, za katere se je premalo brigal — vse te dolžnosti je odlagal za čas po zmagi.. . Zdelo se mu je, da beži po obli skorji planeta, po razsušenih strugah brez upanja, večni vojščak s krvavim mečem, ki podi sam sebe — tako je sam, da niti sence ni za njim .. . Pravijo, da je slep, kdor sledi slepemu. Komu je sledil an? Iz vodnjaka njegove podzavesti so vrele polovične resnice, ki mu jih je več let sejal v dušo major Wolt kot plevel. Zdaj so se v njem razrastle in ga navdale s popolnim dvomom. Mar ni že na robu zloma? Začete so se mu porajati misli, kam bi se zatekel. Preletel je prijatelje, znance, raztresene širom po Nemčiji. Žal ni nikogar; ki bi mu lahko povsem zaupal. S kakšno zavistjo so njegovi nekdanji prijatelj}, ki so kot nepomembni
ostali nekje na dnu, spremljali njegov vzpon! Najbrž bodo prav s tolikšnim veseljem govorili o njegovem padcu ...
Mižal je, v duši pa so mu odmevali glasovi slavnostnih fanfar in bobnov in odmev fuhrerjevega glasu in valovanje uniform ... Čudni smo ljudje, toda kakorkoli te našemijo, v kakršnekoli uniforme in kakorkoli in kadarkoli, duše vedno ostanejo gole... Ob fej misli ga je obšla trudna otožnost in nemška armada se mu je spreminjala v čudne prikazni... Zaželel si je, da bi storil zločin, hkrati pa se ga je le lotevala želja, da bi okusil kazen ...
Kdove koliko časa je porabil, da je skušal razvozlati zakone sveta? Svoj čas bi bil prisegel nanje — toda kaj zdaj, ko se mu resnice, za katere bi bil dat uničiti vso deželo, ki jo je imel pod sabo, spreminjajo v laži? Ni mogel zaspati. Odprl je oči in med vejevjem zagledal zvezde. Jutri se bo mora! odločiti: boriti se ali bežati... Sicer se človek vse življenje odloča, vedno glede istih stvari, toda sam ne ve, kdaj se odloča v svojo korist in kdaj v škodo. Sredi gozda, obkoljen od skalovja in dreves, ki so ga sovražila, je začutil, da so mu vendar bližja od bolne civilizacije, kjer se najprej vse prodaja in kupuje, celo čast, ko pa tega zmanjka, se jemlje s silo, dokler tudi sile ne zmanjka ...
Ta konec bo prinesel nov začetek, začetek vzrokov novih sovraštev in novih pobijanj . . . Mar se človek res rodi za smrt? Čemu se torej on sedaj boji za življenje? Nič več ne razume.. . Ampak Napoleon je rekel, da je v vojni odnos med racionalnostjo in iracionalnostjo ena proti deset...
Potem se je pogreznil v blodne sanje. Vso noč so ga preganjali obešenci, utopljenci, postreljeni in podobne prikazni. Nekajkrat so ga pripehali na rob prepada, kjer bi se razblinit v zelen mrak in razbil ob čereh, pa je vedno obstal z razbolelim telesom na robu. Prebudil se je in
BT
Srečanje v gozdu
Patrulja je odšla v izvidnico. Globok sneg je segal partizanom do pasu, ko so se previdno premikali ob robu gozda. Nenadoma so čisto od blizu zagrmeli streli. Spopasti so se morali z nemško patruljo na smučeh; Nemci so se jim neopazno približali in odprti nanje silovit ogenj. Dva partizana sta že padla, Majda pa je bila ranjena v nogo. Ni kazalo drugega, kot da se je napravila mrtvo.
Ko so Nemci prišli do njih, so mislili, da so vsi mrtvi. Pobrali so jim orožje in izginili.
obvezala nogo, nato pa se trudoma zavlekla v gozd. Ped za pedjo.
Želela si je, da bi čimprej obvestila tovariše o tem, kaj se je zgodilo. Toda sneg
Prvi ma/
SoMce, ?/<?;, z	sc swcjc,
poto^ Jr%w/	pne,
fefer rop/: zoper veje, f rf/r/ po/no ;e cvet/c, krošnje vse so r^zcvercMC, v zr%^K vonj je nežm/? fr<3v, JZZ?	pre^M/CMc
prvZ je pozJr<r*o . . .
je bil visok, krvi je izgubila toliko, da se ji je temnilo pred očmi, zato je hitro opešata.
Zavlekla se je pod košato smreko, ki je imela veje prav do tal, tako da sneg ni mogel prodreti v to zavetje. Okrog debla je bil še mah in nekaj suhega listja; v drugih okoliščinah bi bilo to kar prijetno.
Medtem se je začelo mračifi. Spet so začele padati goste snežinke. Majda se je zavila v plašč, naslonila glavo na deblo in od bolečine zaihtela. Bala se je. Ni smela zaspati, da bi v spanju ne zmrznila. Tako je bedela vso noč in mencala z rokami, zraven pa je mislila na krvavo vojno, na svoje drage in na svojo mladost. Šele proti jutru jo je zmagal spanec.
Majda se je z veliko težavo vzdignila. Ker ji je rana hudo krvavela, si je za silo
Ko se je zbudila, se je močno prestrašila. Čisto blizu v grmovju je opazila zajčka, kako si oblizuje tačko.
,Ubogi revček," je pomislila Majda. .Tudi njega preganja zima in sovražniki kakor mene!"
Zajček ji je bil zdaj edino živo bitje, ki ji je bilo tako blizu in ji je bilo za družbo. Prav nič se je ni bal. Bil je ves moker in premražen, neprenehoma je drgetal in strigel z uhlji.
Nekje daleč je zalajal pes, kmalu pa se je zaslišal še otroški glas. Zajček je začutil bližnjo nevarnost. Hitro je smuknil izpod grma in izginil.
Majda se je previdno vzdignila, a ko se je premaknila, jo je rana zaskelela tako, da bi skoraj kriknila od bolečine. Razgrnila je zasneženo vejevje in pokukala. Zagledala je dečka s psičkom, kako počasi gazi globok sneg. Tu in tam se je ustavit in si ogledoval drobne smrečice.
.Aha, božično drevo išče," je zamrmrala Majda. Psiček pa je že zavohal človeka in pričel strici z ušesi. V nekaj skokih je bil pri Majdi. Najprej je zalajal nanjo, k oj nato pa
se ji je že veselo dobrikal, ko ga je nežno pobožala po glavi.
Deček je opazil, da je psiček nekam izginil, zato se je hitro pognal za njim. Presenečen in kakor vkopan je obstal ob pogledu na Majdo, ki mu je s prstom pokazala, naj molči. Le počasi si je deček opomogel od strahu, nato pa je povedal Majdi, kje je doma in kaj dela v gozdu. Zaupal ji je tudi, da večina ljudi v vasi dela za partizane. Majdi niti ni bito treba reči, naj ji pomaga. Takoj je bil pripravljen napraviti vse, kar mu bo velela. Ves dan je ostal z njo. Ko se je stemnilo, sta se počasi odpravila v vas.
Na podstrešju so za ranjeno partizanko pripraviti ležišče. Skrbno so jo negovali tri tedne. Potem pa se je morala' posloviti od teh dobrih ljudi.
Ob slovesu je podarila malemu Bojančku zlato verižico, ki jo je nosila okoli vralu. Ko mu jo je obešala, je srečna pristavila:
.Majhen spominček mojemu rešitelju."
Bcjanček se je nasmehnil, Majda pa ga je nežno poljubila, nato pa odšla z odločnimi koraki, svoji novi usodi naproti.
ZORAN HUDALES:
Kurir Tinče in srna
Tinče je bil kurir. Bil je še deček, ko je med vojno opravljal nevarno službo. Nekega zimskega popoldne je na vrhu zasneženega grebena zašel. Lačen in upehan se je boril z vetrom. Proti večeru je prišel na planoto. Nenadoma je zaslišal divje kričanje. Pogledal je po rebri. Skoraj ne bi verjel lastnim očem: Proti njemu je bežala srna, a za njo so se podili trije belogardisti. Tinče se je urno skril za grm.
„Streljal bom!" se je zadrl eden razbojnikov.
„Ne smeš!" je dejal drugi. „Tu je sovražno ozemlje. Izdali bi se."
„Aha," je pomislil Tinče. „Bojijo se!" Nato je potegnil iz žepa bombo ter jo pognal proti preganjalcem uboge srne. Grozen tresk je pretrgal zimsko tišino.
.Ranjen sem!" je zatulil prvi belogardist. .Bežimo!" je zakričal drugi. In vsi trije: šepavi in oba zdrava so se pognali v beg. Sneženi pršič jih je zakril v gosto meglo.
.Teh ne bo več nazaj," je dejal Tinče ter odšel dalje po srnini sledi. Ni storil dvajset korakov, ko je ugledal žival pod brinovim grmom. Trepetala je in ga milo gledala. Ledena plast nad snežno odejo je ni držala, zato ji je led odrgnil kožo s tenkih nožič.
„Ne boj se, revica!" ji je dejal Tinče. Nato se je sklonil, si oprtal srno na rame in odšel dalje. Ves utrujen je prišel pozno ponoči do razvalin neke zidanice. Tam je srni obvezal noge. Žival se ga ni nič več bala. Gledala ga je, kot bi se mu hotela zahvaliti. Na vso
srečo je bilo pod zrušeno streho še precej sena, kjer se je revica najedla in kjer sta s Tinčem sladko zaspala.
Zjutraj je zbudil kurirčka nenavaden ropot. Srnica je skakala izpod strehe ter se nemirna vračala, se zaletavala v dečka, kot bi hotela, naj ji sledi. Tinče se ni dolgo obiral. Skočil je na ostanke zidu ter pogledal naokrog. Glej, resnica! Žival ga je opozorila na nevarnost. Brž se je spustil med razvaline, kajti po grebenu se je bližala dolga kolona Švabobrancev in Nemcev.
.Beži, revica! Beži, srnica!" je velel polglasno. Spustila sta se kot urna smučarja v globel. Daleč doli sta se razšla: srnica v grmovje, Tinče pa v gozd, kjer je našel pravo pot. Drug drugemu sta rešila življenje.
V tihi
iozi
Vstani. megla, oj, te vstani, dvigni v jasne se višave In odkrij nam vse dobrave, kjer grobovi se vrstijo!
Vstani, megia, oj, te vstani...
Padaj, dežek, oj, te padaj, s sotzami namakaj rove, spanja zadnjega domove, kjer nevzdramno borci spijo! Padaj, deiek, oj, te padaj...
Pihaj, veter, oj, te pihaj, misti iatostne preženi materi, nevesti, ient, kjer v samoti še trpijo!
Pihaj, veter, oj, te pihaj...
Sijaj, sonce, oj, te sijaj in osuši srčne rane, ki v dneh groze vsem zadane, ob spominih krvavijo!
Sijaj, sonce, oj, te sijaj...
Pojte, ptice, oj, te pojte, vaše nežne metodije, tz srca, ki žaiost tije, grenko bot naj prepodijo! Pojte, ptice, oj, te pojte ...
Padaj, tistje, oj, te padaj na grobove, v tozah skrite, zreti tisti, poztatite vse, ki živi jih stavijo!
Padaj, tistje, oj, te padaj...
Lojze
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: t
spremeniti je moral lego telesa, ker ga je kamenje zbadalo in se mu zajedlo v telo ...
,Čšuj — čšutj — čšuj — čšuj" so predramili jutro ta-jinstveni glasovi in ga zbudili. Roke dreves so obledele. Prisluhnil je tihoti, kjer so zaplahutale ptičje peruti. Ruševci, jje pomislil. Vedel je, da je zdaj njihov čas snubljenja In ljubezni. Vstal je in si pretegnil razbolele ude. Vzhod se je rahlo obarval, potegnil je mlačen jutranji veter. Vzpel se je na greben in zagledal belo konico zasnežene gore. Pod njenimi snegovi je zaslutil sedlo, ki ga mora doseči, da bo prišel na cesto umika. V mraku je bil zašel preveč stran od poti v levo in zdaj se je moral vračati. Vzpenjal se je trudoma. V ustih je začutil žejo. Pot po koritu so mu zaprle zaplate snega. Na koncu plazu se je snežntica stekala in curljala v kamnito tokavo. Nastavil je ožgane dlani, da mu jih je do roba napolnila voda. Prijala mu je bolj od najžlahtnejšega vina, ki ga je kdajkoli pil. Nato si je z vodo osvežil obraz in nadaljeval pot. Večkrat je prečkal snežene zaplate, ki so bite spolzke, včasih pa se mu je sneg do pasu udiral.
Sončni svit ga je zatekel na vrhu gore, s katere je videl sedlo in zaslišal rohnenje mototjev. Spustit se je tja. Pod njim se je vita strateška cesta številka 333, najkrajša zveza med rajhom in obalami Jadranskega morja. Na sedlu, kjer je cesta zgintjala za Karavanke, je sem in tja še ležal sneg. Spodaj, kjer so bile na ploščadi razvrščene barake kazenskega taborišča, podružnice Mauthausna, pa je snega zmanjkovalo. Na obeh straneh ceste so se dvigali v nebo piramidasti, še zasneženi vrhovi Karavank. Med rohnenje motorjev je kdaj pa kdaj zabučal plaz in odmev je dolgo trepetal med stenami.
Spustil se je niže. Zdaj je že razločno videl reko beguncev — kot bi se valile mravlje. To so njegove kolone... Pred štirimi leti so prek gorskih prelazov vdrli v to
deželo in mislili so, da bodo tu ostali večno... zdaj pa se vračajo, pa ne vsi . . . Kako klavrno se je končal veliki pohod na vse strani...
S kamenjem posuta in od hudournikov razdrta pot ga je pripeljala naravnost nad kazensko taborišče. Kakšnih dvajset barak, obdanih z žico. Skušal se jih je ogniti. V koritu, kjer je curljala studenčnica, je zagledal dva mrliča v zebrastih oblačilih. Ležala sta na obrazu — ustreljena sta bila v hrbet. Nekajkrat se je bil oglasil v tem taborišču, saj je bito neposredno pod kontrolo njegovih policijskih sil. On, ki je bil vojak, je težko prenašal mizerijo za žicami, saj se to ni skladalo z njegovimi bojevniškimi instinkti. Toda kolegi od SS so ga prepričali, da brez suženjskega dela ne bi bilo egiptovskih piramid in da tudi velikega rajha ne bo, če se nižja bitja ne bodo pokorila volji višjih ... V tem primeru, ko je že nekaj let po šeststo jetnikov, ki so jih pošiljali iz Mauthausna, gradilo predor skozi gorovje, je vsaj videl smisel in korist. Vrtali so luknjo skozi gorski hrbet, dolgo skoraj dva kilometra, široko dvanajst in visoko deset metrov. Ker je mnogo potoval v rdjh, je tudi sam skrbel, da je delo teklo nemoteno. Zdaj je luknja izvrtana. Toda kolone zginjajo vanjo, kot bi jih požirala zemlja. Ker pa jih je preveč, nekateri rinejo še prek sedla ...
Kako bedna in neslavna otvoritev predora!
Še pred letom dni je obljubljal Wo!fu, da se bosta kmalu vozila skozi to goro v rajh na posvete . . .
Približal se je taborišču. Stražni stolpi so bili prazni, okna in vrata barak odprta. Pobrisali so jo, hudiči! Le kdo jim je dovolil?! Snel je brzostrelko, jo repetira! in se napotil skozi vhod. Spomnit se je Francozov, Belgijcev, Italijanov, Rusov, Poljakov, ljudi vseh poklicev, od delavcev do izobražencev, ki so mu jih bili nekoč postrojih na prostoru za apel, da jih je pregledal. Koliko prikrite mrž-
nje je videl v tistih očeh! Šele sedaj je doumel, da ni bila brez vzroka. Delali so v nemogočih okoliščinah, ponoči, podnevi, v dežju in snegu, globoko pod zemljo in slabo hranjeni. Kdove kaj jih je sploh držalo pokonci, da jih ni več umrlo? Krematorij je bil le zasilen, vendar dovolj velik, da so lahko upepelili tiste, ki jih trda zemlja ni mogla požreti.
Zavil je v poveljniško barako. Povsod nered in razmetani papirji. Kako se le more nemški oficir umakniti in pustiti za seboj tolikšen nered?! Norci! Da bi bili barake vsaj zažgali!
Prijelo ga je, da bi s škornjem zgrebel papir na kup in pritaknil vžigalico. .. Tedaj je zaslišal neke vzdihe. Torej niso še vsi odšli? Stopil je v barako, iz katere je slišal stokanje. V njej je zagledat kakih dvajset zebrastih bolnikov. Smrtno so se ga prestrašili. Tisti, ki je bil pri oknu, se je skušal zravnati mirno in vanj so zastrmele globoko vdrte, vročične oči. ..
Ošinit ga je s krvavim pogledom in vprašat:
,Kaj delate tu?"
Jetnik je v slabi nemščini izjecljal, da so bolni, da je poveljnik taborišča prejšnji dan zbral vse jetnike in jih s stražo vred odpeljat skozi goro na Koroško. Nje pa je pustil, ker se ne morejo premikati.
Torej tako deluje naš aparat, je pomislit general. Saj je vendar Himmler naročil, da morajo v primeru umika jetnike naskrivaj pobiti.
Kot bi mu bolniki iz oči brali misli, so začeli drug za drugim prositi:
„Herr Oftizier, nicht schief)en!"
V želodcu se mu je dvignil gnus. Saj se bo od te umazanije nalezel še kakšne bolezni. Zažgati bi bili morali vse skupaj ...
(*/V<z(/%/;fU4H;e v prI/?or/nj/
Ob 3 O -! e t rt t c i zmage nad fašizmom
Čez Karavanke v Celovec
Pot Kokrškega odreda na Koroško

hrane in drugega materiala, ki so ga hoteti SS-ovci odpeijati s seboj. Vse to so pobrati in začasno vsktadiščiti v Bistrici.
Dopotdne 8. maja se je v Bistrici priktjučito odredu tudi 150 nekdanjih internirancev iz taborišča pod Ljubeljem. V tej skupini je bito osem narodnosti, največ pa Francozov in Poljakov. Teh 150 internirancev je ta dan sestavilo brigado „Liberte", katere komandant je postat Cotin. V teh dneh so odredovcem pomagati razorožiti in loviti bežeče Nemce in tudi jugoslovanske kvistinge. Pri tem so imeti precej uspeha.
Medtem je odred v Bistrici zvedet, da Angleži z zahodne strani prodirajo proti Celovcu. Odredni komandant in pomočnik komisarja sta z majhnim spremstvom v avtomobilu odhitela na oglede. Brez ovir so prišli do mostu čez Dravo in tudi čezenj. Na drugi strani so poizvedovali, kako je v Celovcu. Medtem pa so Angleži že zasedli most in tako je bil povratek v Bistrico otežkočen. Vendar pa so se znašli in telefonirali v Bistrico, naj večina odrednega moštva takoj odide na postajo ter se z vlakom pripelje v Celovec.
S prometnikom na železniški postaji so kmalu pripravili tistih nekaj tovornih in potniških vagonov, ki so jih zaplenili od nemškega transporta. Med odličnim razpoloženjem je železniški transport z odrednim moštvom končno odrinil z bistriške postaje. To je bilo 8. maja okoli 12. ure. V Bistrici pa so ostale le straže z ujetniki in nekaj borcev, ki so skrbeli za red.
Železniškega mostu čez Dravo — za razliko od cestnega — tedaj še niso zasedli Angleži in tudi nemška vojska ga ni varovala. Zato je odred okoli dveh popoldne mirno prispel na železniško postajo v Celovcu. Mesto je dajalo videz prenatrpanega kraja z različnim vojaštvom, vendar Nemci niso več napadali. Odred je nekaj nemških skupin skušal raz-
Že po prvem srečanju so se Angleži proti odredu obnašali gospodovalno ter jim odrejali, kje in kako lahko hodijo in se zadržujejo. Zaradi tega so bili odredovci razočarani in nejevoljni.
Medtem so tudi ugotovili, da je v Celovcu že veliko četnikov, domobrancev in ustašev, ki pa se niso dali razorožiti. Čeprav so tudi Angleži soglašali s tem, da lahko razorožu-jejo vse, ki so služili fašizmu, pri kvislingih to še ni uspelo. Šele oborožene trojke so zvečer nalovile in zaprle nekaj skupin fašistov.
Odredovci so se srečali tudi z domačini in tisti, ki so govorili slovensko in bili protina-cistično nastrojeni, so jih veselo pozdravljali. Stekla je pojoča slovenska beseda. Zdaj je bil odred na trdi cesti in gozdnih tal vajene noge so trdo udarjale ob tla. Noč so preživeli v kasarni in iz varnostnih razlogov imeli svoje straže, kar pa angleškemu poveljstvu ni bilo všeč. Prav zaradi tega so bili vseskozi v pripravljenosti.
Naslednji dan so oznanili nemško kapitulacijo. Tedaj je odredni štab dobil stik s komando koroškega vojnega področja, katerega komandant je bil major Egon Remec-Borut; njegov sedež je bil v palači bolniške blagajne. S tem dnem je Kokrški odred prišel pod poveljstvo Koroškega vojnega področja. Naslednje dni so pripadnike odreda poslali v razne kraje Koroške. Med njimi jih je bilo 30 dodeljenih 13. brigadi — Bračičevi; nekaj jih je ostalo v Celovcu, nekaj jih je odšlo v Pliberk, pa v Št. Vid in v druge straje. Oddelek 32 mož so poslali celo h Gospe Sveti. De! III. bataljona se je vrnil k odredni skupini v Bistrico.
V teh dneh je odred utrpel še eno — poslednjo — žrtev. To je bil obveščevalni oficir Milan Batagel, ki se je 11. maja s komandantom III. bataljona Brankom Radulovičem na motorju odpeljal iz Celovca proti Bistrici. Ob
PattManske enoto so svobodile [vini de) KotoMe
Odred je s Smokuške planine odrinil 6. naja ob 9. uri zjutraj. Njegova kolona se je i&ed Srednjim vrhom in Ogrlicami povzpela na Vrtačo. Za kratek čas so se okoli 13. ure ustavili na grebenu. Od tu se jim je odprl pre-Rp razgled na obe strani: Gorenjsko, ki so jo Prijetno vznemirjeni pravkar zapuščali, in na ^ako težko pričakovano Koroško, ki je bila ac bolj zelena kot Gorenjska. Videli so lepo raztresene vasi, okoli katerih se je že belilo cvetoče drevje. Odprl se jim je pogled na Dravsko in Ziljsko dolino, malo naprej proti severozahodu pa se je bleščalo podolgovato vrbsko jezero. Tudi Celovec so opazili. In tja ^ bili namenjeni. Pa tudi naprej proti severu do Gospe Svete, vse do tja, kjer so še govorili
slovensko.
Zdaj so bili končno na Koroškem. Tu, nad Bistrico, so tudi doživeli prvi spopad. Na ^agi je namreč stanovala gospodarjeva hčerka,
je delala v kakih 20 kilometrov oddaljenem Celovcu. Prihajala je domov čez nedeljo. In ker je to že odročen kraj in tik pod Karavankami, jo je vsak ponedeljek spremljala do Postaje orožniška patrulja, kajti delala je na Pošti.
7- maja zjutraj — tega dne je bil ponedeljek je orožniška patrulja spet prišla zaradi spremstva. Takrat pa je zašla v odredno zasedo, ki so jo postavili blizu žage. Vnelo se je kratko streljanje in orožniki so se hitro vdali. "Odredna zaseda jih je razorožila, pozneje pa so jih izpustili.
Tega dne zvečer se je odred spet zbral in se pomaknil proti Bistrici, kjer so se srečali tudi s tovariši iz Koroškega odreda. Do prvih biš so prišli med bodečimi žicami in minskim Poljem, ki je bilo pri tovarni akumulatorjev. Medtem so orožniki, ki jih je bilo 18, že kapitulirali in odred je zasedel Bistrico, pobral orožje, likvidiral orožniško postajo ter spustil Posadko. V tovarni akumulatorjev so rešili internirance, ki so bili predvsem Francozi. Začudeni in veseli so sredi noči začeli proslavljati osvoboditev.
Odred je še naprej preiskoval Bistrico in našel nekaj skritih orožnikov.
Čez noč je odred skrbel za splošno varnost, naslednje jutro — 8. maja — pa so po manjših spopadih zasedli tudi občinsko pisarno. To je bila hkrati tudi prva ljudska oblast v tem kraju, ki ji je na noge pomagal Koroški odred. Ljudje so takoj začeli prihajati z raznimi prošnjami in vprašanji, pri čemer so v občinski pisarni pomagali tudi tovariši iz odreda. Na občini sta ostali in delali tudi dve domačinki, ki sta uradovali tam že prej. Bili sta zavedni Slovenki.
Poleg drugih važnih objektov v Bistrici je del odreda zasedel tudi železniško postajo. Ta oddelek je 7. maja zvečer od prometnika Zvedel, da se Bistrici bliža mešana kompozicija vojaštva, ki pa se tam ne namerava usta-v ti.
Odredni oddelek — največ je bilo obveščevalcev — ki se je tedaj zadrževal na postaji, se je takoj odloči! in ob železnici poiskal primerne položaje. Čeprav jih je bilo le okoli 15, so nameravali ta vlak ustaviti, vojaštvo pa razorožiti. Vlak je pripeljal po dolgem čakanju okoli 22. ure. Kot so že vedeli, je bil sestavljen iz osebnih in tovornih vagonov. Spredaj so bili osebni. Ustavili so ga s primerno postavljenimi signali. Nekaj trenutkov so čakali, da bo kdo stopil iz vagonov, vendar ni bilo nikogar. Zato so se na vlak povzpeli sami. V osebnih vagonih so bili vojaki, ki so se potem, ko jim je bilo povedano, da je z Nemčijo konec, takoj vdali. Pobrali so jim -orožje in jih zastražili, kar pa niti ni bilo potrebno, ker se ni nihče upiral.
V	zadnjih vagonih pa je bilo drugače. Kmalu so ugotovili, da so bili v njih SS-ovci. Medtem so že začeli skakati iz vagonov in streljati, odredovci pa so takoj užgali nazaj. Sicer jih je bilo malo, vendar se niso umaknili, kajti računali so na pomoč ostalega odreda. Padlo je precej SS-ovcev, na odredovi strani pa je bil smrtno zadet poročnik France Marinčič z Bleda. V zadnji ofenzivi na Primorskem je bil zajet kot operativni oficir Kosovelove brigade, nato zaprt v Begunjah ter pred nekaj dnevi spet rešen. Odredni oddelek je užigal po vagonih tako, da se je iz njih cedila kri. Medtem pa so nekateri SS-ovci že iskali kritje pod vagoni, za kolesi in za progo. Kmalu je odredni skupini prišel na pomoč III. bataljon. Zdaj so del SS-ovcev pregnali, okoli 150 pa so jih zajeli, razorožili ter zaprli v osnovno šolo. Tam so čakali na sodbo.
V	vlaku je odred našel tudi veliko opreme,
orožiti, vendar Nemci še niso bili pripravljeni poslušati njihovih ukazov. Medtem so namreč prišle v Celovec tudi prve motorizirane angleške enote in Nemci so se raje predajali njim kot partizanom.
8. maja so prišli v Celovec tudi politični voditelji osvobodilnega gibanja na Koroškem, ki so se vgnezdili v jezuitski kasarni. Tudi oni so že naleteli na Angleže in na partizane Kokrškega in Koroškega odreda. V mesto so prišli brez kakega odpora. Zato ni bilo nobenih sledov bojev, kar je bilo kar čudno.
Zato pa so toliko težje razmere imele brigade XIV. divizije, ki so prodirale na Koroško z vzhodne, štajerske strani. Tam je bilo zbranih največ nemških in ostalih kvislinških kolon, ki so štele najmanj 200.000 mož. Proti Koroški se je torej zgrinjalo skoraj vse, kar se je pred zmagujočo jugoslovansko armado umikalo iz Jugoslavije in z Balkana.
Kokrški odred je brez odpora prišel v Celovec prav zaradi zmešnjave in težišča nemškega odpora na vzhodni strani. Ker je vdrl v mesto z južne strani, prek Karavank, je bilo to zanj, kot za Koroški odred, ugodno in mogoče.
Odred se je zaradi zavezniških enot moral ustaviti na prvem križišču od postaje. Kljub posredovanju pri angleškem poveljstvu so morali počakati tam do šestih zvečer, nakar so odkorakali v izpraznjeno jezuitsko kasarno.
Dravi so proti njima zažvižgale dobro merjene krogle in Batagel je bil smrtno zadet, komandant Radulovič pa ranjen. Zvalil se je k Dravi in se tako izognil smrti. Zdravil se je pri Gospe Sveti.
Tako razdrobljene enote Kokrškega odreda, ki so odšle v številne kraje po Koroškem, so sodelovale pri razoroževanju umikajočih se sovražnikovih enot, vmes pa so prirejali razne mitinge ter v teh krajih pomagali ustanavljati odbore Osvobodilne fronte in se povezovali z domačini.
Medtem so prihajale na Koroško tudi številne enote III. in IV. armade in v tem sestavu tudi brigade XIV. divizije. V eni teh brigad — v XI. brigadi Miloša Zidanška — je bil tedaj tudi že prejšnji I. bataljon Kokrškega odreda, ki je konec aprila moral odriniti na Štajersko. 12. maja so se srečali blizu Celovca in tako je bil skoraj ves Kokrški odred tedaj na Koroškem.
Tako je odred svojo nalogo in pisano pot zaključil prav na Koroškem, s katero je mejil vsa leta svojega delovanja. Toda zaradi iger velikih sil je moral, kot vse ostale jugoslovanske enote, Koroško spet zapustiti. Da bo po vojni meja med Jugoslavijo in Avstrijo taka, kakršna je bila v letu 1937, so se voditelji Amerike, Anglije in Sovjetske zveze dogovorili že na Jalti februarja 1945.
ČU3M
Obtožujoča
biianca
Ko so svobodoljubni narodi pred tridesetimi [eti siaviii zmago nad fašizmom, se je čioveštvo znašio pred strašno bitanco druge svetovne vojne. Že mnoge druge vojne v zgodovini čtoveštva so zahtevate ogromne čio-veške in materiaine žrtve, toda obračun zadnje vojne je v tem oziru daieč presegei vse.
Šest iet je divjata druga svetovna vojna na ogromni površini 22 miiijo-nov kvadratnih kiiometrov. Več kot 60 držav z 80 odstotki svetovnega prebivaistva je bito vptetenih v ta spopad, v katerem je bito 110 mitijo-nov tjudi pod orožjem, medtem ko so ostati, predvsem tjudje, ženske in mta-doietnik! morati detati v vojni industriji, kjer so izdetovati ogromne množine ..orodja" za pobijanje tjudi.
Krvava bitanca druge svetovje vojne izkazuje skoraj 55 mitijonov mrtvih — vojakov in civitistov, poteg tega pa še 90 mitijonov ranjenih, od tega 28 mitijonov dosmrtnih invatidov.
Kot še nikdar prej, je bito med drugo svetovno vojno težko prizadeto tudi civitno prebivatstvo. Nacisti so uresničevanje svojih ztočinskih načrtov začeti z neusmitjenim bombardiranjem mirnih mest in vasi. Najprej je bito uničeno špansko mesto Guer-nica; potem so napadti Varšavo, bombardirati so Rotterdam, Reims, Cam-brai, Dunkerque in Arras; voditi so neizprosno zračno vojno proti miro-tjubnemu prebivatstvu Londona, Co-ventryja, Beograda, Minska, Leningrada, Odese, Statingrada in mnogih drugih mest, katerih imena bodo osta-ta neizbrisno zapisana v zgodovini druge svetovne vojne.
Postedica takega ..vojskovanja" je bita, da je števiio žrtev med civii-nim prebivatstvom prvič v vojni zgodovini presegio števito žrtev na bojišču: po računih merodajnih strokovnjakov je med zadnjo vojno zgubiio živtjenje 28 mitijonov civitistov in 27 mitijonov vojakov. V primerjavi s prvo svetovno vojno se je števito pad-tih na bojišču potrojito, medtem ko je števito civitnih žrtev narasto za več kot 50-krat.
Materiatno škodo, ki je bita povzročena med drugo svetovno vojno, cenijo na 4 bitijone dotarjev, to je vsota, ki si je niti predstavtjati ne moremo. Po nepopotnih podatkih je bito med vojno uničenih 21 mitijonov stanovanjskih hiš in na desetine mitijonov tjudi je ostato brez strehe ter so zgubiti vse svoje imetje.
Fašisti so ropati in pustošiti po vseh dežetah, ki so jih napadti. Posebno vetika je škoda, ki so jo povzročiti v vzhodnih državah, kjer so uničiti na tisoče mest in večjih naseiij ter na desettisoče vas), na desettisoče industrijskih in drugih podjetij, na stotiso-če kiiometrov železniških prog itd. Tudi v Jugosiaviji, v Franciji, na Nizozemskem in v drugih državah so zapustiti opustošenja, ki nimajo primere ter so morati tamkajšnji narodi dot-ga ieta vtagati vse svoje site za obnovo domovine. Prav tako pa je mora) tudi nemški narod piačati visoko ceno za ztočinsko poiitiko nacističnega režima: zavezniška ietaia so pri uničenju fašistične vojaške moči na nemškem ozemtju uničita 1,5 mitijona hiš ter je bito 7,5 mitijona tjudi brez strehe nad gtavo.
Ktjub temu pa so ti podatki te majhen det strašne bitance, pred katero se je znašto čioveštvo ob koncu druge svetovne vojne.
ŠPORTNI VESTNIK
$ Ob zaktjučku Aschenbach
Na skakalnici pod Hochkonigom na Salzburškem je bilo minuii teden zaključno tekmovanje letošnje skakalne sezone. Zaradi obilnih snežnih padavin je sobotno tekmovanje odpadlo, tako da je 40 skakalcev iz sedmih držav zmagovalca za pokal Hochkoniga izbralo v nedeljo. Zmagovalec finalnega tekmovanja skakalcev je postal dvojni svetovni prvak Hans Georg Aschenbach iz NOR pred Avstrijcema Purstlom in Innauerjem.
Potem ko je več tednov stiskal šolsko klop, je na tem tekmovanju zastopal za-homško športno društvo tudi Karl Schnabl. Schnabl, ki ni bil v najboljši formi zaradi prevelikega tekmovalnega odmora, je zasedel 5. mesto. Tudi Millonig in Wallner iz Zahomca se tokrat nista mogla uveljaviti v najboljši deseterici. Millonig je zasedel 11. mesto, Wallner pa je bil 14.
Rezultati: 1. Aschenbach (NDR 87 m, 89 m, 245,1; 2. Ptirstl (A) 85,5 m, 84,5 m, 236,4; Innauer (A) 85 m, 81 m, 231,8; 4. Schmidt (NDR) 228,0; 5. Schnabl (A) 226,3.
^ Namizni tenis:
Št. Janž izpade!,
Sete na 2. mestu
Letošnje namiznoteniško prvenstvo v 1. koroških razredih je končano. Najvidnejše mesto v 1. razredu vzhod je zasedla namiznoteniška ekipa DSG Kenitex iz Borovelj, ki je v boju s Selami osvojila mojstrsko mesto s 6 točkami prednosti. Selška ekipa, ki je letos prvič tekmovala v 1. razredu, je kot novinec osvojila izredno dobro 2. mesto. Mirko Oraže, Pepi Schsvai-ger in Werner Falle so se do zadnjega borili in so šele v medsebojnem spopadu s Kenitexom oddali možnost na mojstrsko mesto. Druga slovenska ekipa, Št. Janž, se prvenstvu v 1. razredu ni mogla prilagoditi in bo iz tega razreda izpadla.
Vrstni red: 1. DSG Kenitex Borovlje (32 točk), 2. DSG Sele (26), 3. SV Pirelli B (22), 4. SC Št. Vid ob Glini (21), 5. SV Biiro Achatz A, 6. SV St. Marga-rethen v Labotski dolini, 7. WSV Frant-schach, 8. TSV Grabštanj, 9. Št. Janž.
# Mtadinska ekipa iz Se! na 2. mestu
Namiznoteniško prvenstvo 2. koroškega razreda vzhod je še v polnem teku. Druga selska ekipa z Inzkotom, Olipom in Falle-jem je v zadnjih dneh slavila dve lepi zmagi. Najprej je doma premagala ekipo iz Grabštanja z 8:2, nato pa je v Celovcu odpravila še SC Elementar z 9:1.
Kako dober je naraščaj v Selah ne vidimo samo na vzorcu druge namiznoteniške ekipe, ampak tudi na primeru mladinske ekipe, ki je te dni tekmovala na koroškem šolarskem prvenstvu. Marjan Velik in Nanti Travnik sta v skupini B zasedla za Borovljami odlično 2. mesto in se bosta v zaključnem tekmovanju potegovala za 3. mesto.
^ Borovtje — Sete 4:0
Po nedeljskem nogometnem kolu je nogometna enajsterica iz Sel zdrknila s 5. mesta v lestvici na 8. mesto. Vzrok temu je bil poraz v prvenstveni tekmi z vodečimi Borovljami, ki so Selane premagali s 4:0. Proti premočnemu nasprotniku so Selani že v prvi minuti dobili zadetek, nato pa so pri stanju 0:1 zastrelili enajstmetrovko.
Selani imajo na sporedu tokrat ..angleški prvenstveni teden". Včeraj, 1. maja, so imeli v gosteh ekipo iz Hortendorfa (10. na lestvici), v nedeljo pa bodo gostovali v Pogersdorfu (ob 15.30 uri), kjer bodo nastopili proti 11. v lestvici. Po zadnjih predstavah bi morali Selani iztržiti poln izkupiček.
# V nedetjo: SAK — DSG Bo-rov!je (ob 16. uri)
Nogometno moštvo Slovenskega atletskega kluba je v 5. kolu nogometnega prvenstva gostovalo v Hortendorfu in tam sigurno osvojilo obe točki. Tekma se je končala s 3:0 za SAK, kljub lepemu rezultatu pa ni navdušila. Napadalci mnogo možnosti niso izrabili, tako da so gostitelji iz Hortendorfa lahko z rezultatom povsem zadovoljni. Gole za SAK sta dosegla Fera in Navršnik, enega pa so si dali domačini sami.
Težko pričakovani spopad z vodečimi Borovljami bo na sporedu v nedeljo, 4. maja. Kljub temu, da tekma verjetno ni več odločilnega pomena, bo vsekakor zelo zanimiva. SAK se bo na vsak način skušal oddolžiti za lanskoletni poraz 1:2 v Borovljah. Slovenski atletski klub bo v derbiju vodečih klubov imel prednost domačega igrišča in želi, da ga bo mnogo navijačev spodbujalo k zmagi. Tekma na Ko-schatovem nogometnem igrišču se bo pričela ob 16. uri.
Avstrija spet obtožena...
skupaj nevarno zaostruje položaj manjšin ter zožuje pravice, ki so le-tem zagotovljene po državni pogodbi in po raznih mednarodnih dokumentih OZN.
Po .zaslugi" Avstrije pa je bita razprava o tej problematiki prenesena tudi še v eko-nomsko-socialni odbor OZN, kjer je avstrijski predstavnik dr. Ferdinand Mayrhofer .odgovarjal" jugoslovanski zastopnici in .zavračal" njene obtožbe. Ob vzgledu, ki mu ga je dajal njegov oče s svojimi številnimi .manjšinskimi" prispevki v koroškem deželnem zboru in še posebej s svojo vlogo, ki jo je odigral pri napadih na dvojezično šolo leta 1958, dr. Mayrhoferju seveda ni bilo težko ostati na .liniji", ki jo je ubrala Avstrija pri manjšinskih razpravah pred mednarodnimi forumi.
Ker na stvarne ugotovitve in utemeljene obtožbe pač nimajo tehtnih argumentov, se avstrijski predstavniki poslužujejo zelo poenostavljene prakse: ponašajo se s .široko-
SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC
SOBOTA, S. S.: 9.45 Rubrika za jugoslovanske delavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 4. S.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, S. S.: H.45 Celovški radijski dnevnik — tvt. Kumer-črčej: Douta po rieci — Vidra vas.
TOREK, 4. S.: 9.30 Dežela ob Dravi — 13.45 Celovški radijski dnevnik — šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 7. S.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Družinski magacin.
ČETRTEK, S. S.: 7.05 Duhovni nagovor — V prazničnem maju.
PETEK, 7. S.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — M. Hartman: Da boš zdrava, mamica — Iz naše kulturne zakladnice, za našo kulturno zakladnico (dr. Prunč).
RAD!0 CELOVEC
SOBOTA, !. S.: 4.00 Jutranja telovadba — 8.05 Družinski obzornik — 9.00 V žarišču — 10.30 Lepa domovina — 13.30 Radijski svetovalec — 14.00 Voščiia — 15.40 Petje — 16.00 Servis — 17.10 Pestro sobotno popoldne — 13.00 Deželni razgledi — 20.05 Vaša številka, prosim! — 22.10 šport — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 4. S.: 6.10 Igra na orgle — 8.15 Kaj je novega?— 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska zgodbica — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.15 Iz Mestnega gledališča — 14.00 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 ..Tastature" — 17.05 Veselite se živ-ijenja — 18.00 Deželni razgledi — 18.30 Zborovska glasba — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Mali večerni koncert — 20.05 Avstrijska ra!!ye — 22.10 šport.
PONEDELJEK, S. 5.: 4.00 Jutranja telovadba — 8.05 Oddaja za starejše ljudi — 9.05 šolska oddaja —
grudnoslljo" Avstrije v manjšinski politiki (ki je tako širokogrudna, da število pripadnikov manjšin nenehno nazaduje, čeprav je Avstrija dolžna zagotoviti obstoj in nemoten razvoj manjšin) in sklicujejo se na „pravni red" Avstrije (ki je tako demokratičen, da šovinistične in neonacistične sile lahko nekaznovano širijo svojo miselnost in razvijajo svojo teroristično dejavnost, čeprav državna pogodba izrecno prepoveduje sleherno tovrstno aktivnost).
Vse to služi le namenu, da bi domači in mednarodni javnosti z navajanjem papirnatih rešitev — ki pa jih v praksi sploh ne spoštujejo! — nasuli peska v oči, da bi toliko lažje nadaljevali s politiko, ki zaradi popuščanja in kapitulacij pristojnih dejavnikov v deželi in državi vedno bolj očitno nosi pečat nacionalistično-šovinističnega odnosa do manjšinskega vprašanja. To pa je tudi tisto, kar dejansko škoduje ugledu Avstrije ter izpodkopava nijen položaj v mednarodni skupnosti!
9.30	Pesem in življenje v koroški zakladnici ljudske pesmi — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 14.30 Z zvenečo glasbo — 16.00 Otroška igrica — 17.10 Kaj radi slišimo 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi
—	19.07 Melodija za vse letnike — 20.05 „Tastature"
—	21.05 Danes se lahko smejimo — 21.30 Udarec za udarcem — 22.10 šport.
TOREK, 4. 5.: 6.00 Jutranja telovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šolska oddaja — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.00 Zadovoijni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 14.30 Koroška pesem — 16.00 Konec razbojnika Hotzenplotza — 16.30 Ni časa za erotiko — 17.10 Ne zaničujte mi mojstrov — 17.54 Oddaja delavske zbornice — 18.00 Deželni razgiedi
—	19.07 Ljudska glasba in pesnikovanje v narečju
—	20.05 Zveneča alpska dežela — 21.00 Stalno omizje za kulturo — 22.10 šport.
SREDA, 7. S.: 6.00 Jutranja telovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 Šolska oddaja — 9.30 Avstrijska ljudska glasba — 10.00 Zadovoljni z glasbo
—	14.30 Na obisku pri koroških zborih — 14.00 Za potrošnika — 16.30 Ni časa za erotiko — 17.10 V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.30 Za prijatelja planin — 20.05 Koncert ijudske glasbe iz koroškega studia — 21.00 Onstran meje — srečanje s sosedi —
21.30	Iz zapiskov policijskega komisarja dr. Mayer-ja — 22.10 šport.
ČETRTEK, 8. S.: 4.10 Igra na orgle — 8.10 Duhovna koroška ljudska pesem za praznik — 9.00 Brezskrbno jutro — 10.30 Radijska pravljica — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koroške ljudske viže — 15.15 Duhovna koroška ljudska pesem
—	16.00 „ln nebo se smeji z nami" — 17.05 Veselite se življenja — 18.00 Deželni razgledi — 19.00 šport ob prazniku — 19.30 ..Koroška kmečka ojset iz leta 1819" — 20.05 Theo Knapp pripoveduje iz svojega življenja v gledališču — 21.10 igramo Rudolfa Katt-nigga — 22.10 šport.
Stovensko prosvetno društvo ..Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na
PRtJATELJSKO SREČANJE : pevci iz Murnberga
ki bo v petek 2. maja 197$ ob 20. ud v farni dvorani v Škocijanu. Sodeiujejo:
UEDERTAFEL GRCSSGRUMDLACH MURNBERG in SPD „DAM!CA"
Vsj )7wrČ7!0
Siovensko prosvetno društvo v Borov-tjah vabi na uprizoritev agentske komedije
STROGO ZAUPNO
v nedetjo H. maja ob 14.30 uri pri Cingeicu na Trati.
Gostuje „Oder 73" — dramska sekcija SPD ..Edinost" iz Piiberka; režija Anita Hudi.
Ob tej pritoinosti bo domača m!a-dina počastita naše matere.
Vsi, posebno pa naše matere, prisrčno vabijeni!
Od(?or
VABiLO
na lutkovno veseloigro dramskega odseka Koroške dijaške zveze v Celovcu
KOZ!KA !N L!Z!KA
B v četrtek 8. maja ob 10.30 uri pri Tišlarju v Št. Janžu v Rožu;
jjS v četrtek 8. maja ob 14.00 uri v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu;
B v četrtek 8. maja ob 18.00 uri pri Rutarju v Dolinčičah pri Rožeku;
K v petek 9. maja ob 13.00 uri pri Pušniku v Ratenčah (Loče);
B v petek 9. maja ob 15.30 uri v farni dvorani v Št. liju;
H v petek 9. maja ob 18.00 uri pri Fri-diju Sabotniku, Roda pri Plešerki (Flodiše).
Otroška miadina v Kotmari vasi vabi na
MATER!NSKO PROSLAVO
ki bo v četrtek 8. maja ob 1$. uri in ob 19.30 uri v farni dvorani v Kotmari vasi.
VdMjem'/
PETEK, 7. S.: 4.00 Jutranja telovadba — 4.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šolska oddaja — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo —
14.45	Zabeleženo na koroških cestah — 16.15 To je naše mnenje — 17.10 Za konec tedna — 17.56 Oddaja združenja industrialcev — 19.07 Robert Stoli dirigira — 20.05 Johann Joseph Fux — štajerc na dunajskem dvoru — 21.30 Sveže iz štajerskega tiska — 22.10 šport.
A V S T R ! J A JI
SOBOTA, S. S.: 16.30 Mala hišica —
17.00	športna abeceda — 17.30 Pustolovščine v mavrični deželi — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Heinz Conradsova oddaja — 18.25 Prizma — 18.50 Pregled sporeda —
19.00	Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.20 šport
—	19.30 čas v sliki in kuitura — 19.56 šport — 20.15 Halo . . . hotel Sacher. . . vratar — 21.15 Panoptika
—	21.35 Napad — 22.50 Poročila.
NEDELJA. 4. 5.: 16.30 Oddaja z miško — 17.00 Prav-ijica — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18 00 Klub seniorjev — 18.30 Sola za igranje — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki in kultura — 19.50 šport — 20.15 šest žena kralja Henrika Vil). — 21.40 Nasveti za razumevanje Izraela
—	22.00 Orientacija — 22.30 Poročila.
PONEDELJEK, S. 5.: 9.30 Oddaja za predšolske
otroke — 10.00 Kteopotra — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 V kraljestvu divjih živali — 18.25 Mi — 18.50	Pregled	sporeda —	19.00 Slike iz Avstrije	—
19.20	šport —	19.30 čas v	sliki, kuitura in šport	—
20.00	Ponedeljski šport — 20.45 Ceste San Frančiška
—	21.30 Poročila.
TOREK, 4. S.: 9.30 Oddaja za predšolske otroke —
10.00	Zajtrk pri Tiffany-ju — 17.55 Otrokom za lahko
noč — 18.00 Gospod Kottnlk — 18.25 Mi — 18.50 Pregled	sporeda	— 19.00 Slike	iz Avstrije — 19.20 šport
—	19.30 Čas v	sliki, kultura	in šport — 20.00 Stopi	—
21.00	Primeri. Današnji delovni svet.
SREDA, 7. S.: 9.30 Oddaja za predšolske otroke
—	10.00 šolska oddaja — 17.00 Iziet — 17.30 Kratek film — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Naslednji, prosim — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.20 šport — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Rheinsberg — 21.20 Vojna in mir — 22.05 Morfij — 23.50 Poročila.
CERTEK, S. S.: 16.00 Gledališka uprizoritev za mladino — 17.10 Christobalito — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Tveganje. Vprašanje po veri — 18.30 Lumierovi otroci — 19.00 Umetnost v Avstriji — 19.30 čas v sliki In kultura — 19.50 šport — 20.15 Ples v srečo. Opereta — 21.45 Poročila.
PETEK, 7. S.: 9 30 Oddaja za predšolske otroke —
10.00	šolska oddaja — 17.55 Otrokom za lahko noč
—	18.00 Družina Kremenčkovlh — 18.25 M! — 18.50 Pregled sporeda — 19 00 Slike iz Avstrije — 19.20 šport — 19.30 Cos v sliki, kultura in šport — 20.00 Zgodbe iz zgodovine — 20.15 Oddaja XY — 21.15 Kleopatra — 22.50 Poročila.
____ AVSTR!JA 2
NEDELJA, 4. S.: 13.00 Razne športne prireditve — 18.00 Spotlight — 18.30 The Lady trom Shanghai — 20.00 Enciklopedija. Znanstvena knjiga — 20.15 Spoznate melodijo? — 21.00 Derrick — 22.00 čas v sliki in šport.
PONEDELJEK, S. S.: 17.55 Matematika in poskus — 18.25 Novo v znanosti — 18.50 Pregied sporeda —
19.00	Med Okeechobec in Florido Bay — 19.45 Pesmi ljudstev — 20.00 Vojna in mir — 20.45 čas v sliki in šport
TOREK, 6. S.: 17.55 Uvod v digitalno tehniko — 18.25 Angieščina — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Tam je dežela, ali jo poznaš? — 19.45 Iščemo zadnje divje
živali Evrope — 20.00 Odiseja — 21.00 čas v sliki ia kultura — 21.30 Šport — 21.40 Glasbena poročila —
21.45	VVolfgong Amadeus Mozart — Koncert za dve violini in orkester v c-duru.
SREDA, 7. 5.: 17.55 Poklicno obratovodstvo — 18.25 Francoščina — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Življenje na džunkah — 19.40 Živo morje — 20.00 Lakota in preobilje — 20.15 Noveie z divjega zapada — 21.20 Čas v sliki in kultura — 21.50 šport.
ČETRTEK, 8. S.: 18.00 če bi si kaj smela želeti —
18.30	Usoda afriškega misijonarja — 20.15 Oscar Wi!de. Televizijska igra — 21.45 čas v siiki in šport.
PETEK, 7. S.: 17.55 Fizika za vse — 18.25 Nemščina —
19.00	Primer Konstantinopel — 19.50 Dva gospoda — Laurel In Hordy — 20.00 The London rock and rol) show — 20.45 Novo v kulturi — 21.15 čas v siiki in kultura — 21.45 šport.
		JUGOSLAV!JA
H		SOBOTA, !. S.: 9.30 šolska oddaja — 15.20 425 — 14.55 Nogomet — 17.50 Ob-
zornik — 18.05 Mozaik — 18.10 Učiteljev dnevnik — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak 19.30 Dnevnik — 19.55 Tedenski zunanjepolitični komentar
—	20.00 Gledališče v hiši — 20.30 Moda za vas —
20.45	Mamila — 21.25 Barvna propagandna oddaja —
21.30	Dnevnik — 21.35 Košarka Jugoslavija : Bolgarija
NEDELJA, 4. 5.: 8.20 Poročila — 8.25 17 trenutkov pomladi — 9.45 Tridesetletnica ustonovltve prve slovenske vlade — 11.00 Ljudje in zemlja — 12.00 Mozaik — 12.05 Otroška matineja — 12.55 Pisani svet — 13.30 Nogomet — 15.00 Gimnastika za ženske — 17.30 Slovenija v letu 1941 — 17.55 Poročila
—	18.00 Moda za vas — 18.15 Življenje Leonarda da Vincija — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.05 Djemiia —
21.05	Košarka Jugoslavija — Kuba — 22.30 Dnevnik.
PONEDELJEK. S. 5.: 8.10 šolska oddaja — 16.35 Madžarski dnevnik — 17.35 Japonske lutke — 17.50 Obzornik — 18.05 Od zore do mraka — 18.35 Mozaik
—	18.40 Količinsko odmerjena dieta — 19.00 Odloča-mo — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.05 Pot domov, drama — 20.50 Kulturne diagonale — 21.30 Mozaik krotkega filma— 21.50 Dnevnik.
TOREK, 6. 5.: 8.10 šolska oddaja — 17.40 Sonce riše
—	17.55 Risanka — 18.00 Obzornik — 18.15 Egipt za časa Tutankamona — 18.40 Mozaik — 18.45 Prve kul-
turne prireditve v osvobojeni Ljubljani — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.05 Pogovor o fašizma
—	21.00 Thibaultovi — 21.50 Dnevnik.
SREDA, 7. t.: 8.10 šolska oddaja — 14.35 Madžarski dnevnik — 17.25 Viking Viki — 17.50 Obzornik —
18.05	Mladi za mlade — 18.35 Mozaik — 18.40 Po sledeh napredka — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.05	Smrt se imenuje Engeichen, film — 22.15 Miniature — 22.30 Dnevnik.
ČETRTEK, 8. 5.: 8.10 šolska oddaja — 10.35 Poročila
—	10.50 Proslava ob 30-letnic! osvoboditve — 14.10 šolska oddaja — 14.35 Madžarski dnevnik — 17.20 Na črko, na črko — 17.50 Obzornik — 18.05 Mozoik — 18.10 Vzpon človeka — 19.00 Kam in kako na oddih
—	19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Praznična prireditev ob dnevu zmage — 22.30 Dnevnik.
PETEK, 7. 5.: 8.50 Vojaška parada ob dnevu osvoboditve — 15.00 Ob 30-letnici osvoboditve — 15.30 Vojaška parada — 14.45 Po poteh partizanske Ljubljane — 18.50 Pesmi borbe in zmag — 19.10 Risanka
—	19.30 Dnevnik — 19.48 Odkritje spomenika narodnemu heroju Francu Rozmanu-Stanetu — 21.00 To ljudstvo bo živelo, film — 23.05 Poročila.
izdajate)), založnik In iastnlk: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janezi odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Kiagenturt — Celovec, Gasometergasse 10. tel. 32-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družbai z o. j. Drava, Celovec — Borovlje