3 n&
19. številka.
Izdanje za nedeljo 14. febpuvarlja 1897.
(t Trsta, t aobot« iTiier da« 13 februvarija 1897.)
Tečaj XXII.
h^DIHOIT« Iz kaj* p* trikrat na teden t lastita ia-Arajlfc *k torkih, 6*tvtklh In aobotah. Zjntranje izdanje izhaja »k €. ari zjutraj, veierno pa ob 7. ari vaier. — Obojno isdanje stane : ta JaJcnano« . f. 1.—, izven Avstrije f. l.M ia tri ... S,— . , . 4.Š« ** pol lata . . . S,— . , , >.-i* »ms lato . . „ 13,— . , „18.-
Maraftalae J« plačevati aaprej aa aaradba brat prilažaa« naročnine aa aprava aa
•lira.
Posamične Številke ae dobivajo v pio-dajalnioah tobaka t* Trutu po 3 nvć. iiven Trsta po 4 nvi.
Oglasi m raAono po tarifa v petita; aa naslove i debelimi Arkanai ae plačuje proator, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do* a»afii oglasi itd. ae Taiunajo po pogodbi
Vai dopisi naj se poiiljajo uredništvu alina Caserma »t. 13. Vsako pun<> m >ra biti frankevnno. ker nofrankovana se ne
»prejemajo. Rokopisi io ne vr<»6aj&,
^arožninu. reklamacije in oginoo opre joina u^ravniitvo ahni Malino pio-awlo hit. Ji, II. nadst. Naročnine in oglane je plačevati looo Trst. Odprto r#:vl*<na fijo «o pro»*a poštnine.
61
„t tdinmnU )« «t«e".
Danes je izšla 4. štev. „Slovenke". To številko doposlali smo le onim, ki so se na „Slovenko" izrecno naročili.
-	Da, z jednako mero!
V daaašnjem zjutranjem izdanju smo priobčili opomin, ki so ga vladai ali vaaj vladi blizo stoječi krogi doposlali aašin primorskim Italijanom inozemskim patom, potom znamenitega nem-ikega lista „Nordd. Allg. Ztg.V Lahko račemo z gotovostjo, da j« to glas iz krogov, ki liso ban neprijazni sedanji vladi avstrijski, kajti toliko aa-stava omenjenega Slančiča, kolikor toi ii tendencija nosijo na čelu lahko vidan poluoflcijozon pečat. Vsa ta epiktola na adreso naših Italijanov zvani nekako iako kakor — v kratkih potezah načitan program sedanje vlado za lje politiko, ki jo misli tirati na Primorskem.
Zato nas zanima izjava v „Norddeutsche Allg. Ztg.* bolj, nego nas zanimajo sicer raznobojne iu razgovrstne refleksije, ki jih čitamo tu pa tam po raznih listih o naših primorskih razmerah; menimo torej, da na bi bilo odvoč, ako se par besedami odzovemo tej enuncijaciji. Ta glas ki mi razdelili ua dva dela; jede* dol obseza očitanja na adreso Italiji.nov, drugi pa je nekako pregra-matišk za sm6r politike sedanje vlade.
Glasu v rečenom nemškem listu jt očevidno torej ta aamen, da posvari nekoliko razbrzdano gospodo italijansko. Toda v to obliko je povit
—	kakor že rečeno — tudi nekak program.
Ta opomin obsega očitanj najhuje vrste na adreso vodilnih oseb v italijanskem taboru v Primorski ; očita jim: da si hote prisvajati, kar ni ijih, da proglašajo deželo primorsko kakor italijansko, da-si jo po večini slovanska; da aa krut način zlorabljajo svoji večiai v deželaih zborih v Trsta in v Poreču ; da je stremljenja izvestnih krogov italijanskih nelojalno nasproti državi avstrijski ; da so ti izvestni krogi primorskih Italijanov v politiški in duievni asocijaciji z irredentis-tiškimi odbori po raznih krajih kraljestva italijanskega ; da falzifikujejo aotoriško istino neprestanimi trditvami svojimi, češ, da je italijanski živelj v Avstriji kruto potisnjen ob steno in da so mi od-
«3
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
KOMA*.
— Francoski spisal Alphonse Daudat, preložil Al. B. —
Frau je bil takoj prvi dan, ko se jo vraila, zopet stopil ua svoje staro mesto, in njegovi pogledi, le njo iskajoči, njegove beseda, le na njo o-brajaae, so se jej zdele neznoano nailjive.
Revež si je bil popolaoma svesti svoje pravice kakor očiten in nepotrpežljiv ljubimec, akljub svoji plašnoati in nezaupnosti do samega seba in ■alička Cb&beova je bila prisiljena, odreči ae svojemu sanjarskeinu življenju, da je svojemu upniku dajala odgovor in plačilni dan odlašala vodno bolj.
A prišel je dan, ko je bila nemogoča vsaka neodločnost.
Obljubila je, da so oženi s Franom, kadar dobi kakšno službo in sodaj se mu je poaajalo mesto inženirja na jugu, pri plavžih Grand'-Coaab-akib. Za akromao hišovanje je bilo to dovolj.
Izogniti se ni bilo mogoče.
rekajo politička in uarodna prava; da so vsa ta jadikovHiija na Dunaju le pretveza, da mogo oni pritiskati na steno Slovane in Nemce v Primorski; da le v svoji srboritasti izživljajo konflikte, kakor-šea je kil nada>no med tržaškim municipijem in tržaškiaa namestaišlvoo;.
Huda očitanja, no res f I Tako zapisano, kakor atoji tu gori, zveneti mora vse to simpatično na naša ušesa. Ako čitamo, kakor je zapisano tn gori, si moramo misliti, da je avstrijska vlada slednjič vendar došla tja, kjer stojimo mi primorski Slovani od prvega začetku ; da se je slednjič v<;nd*r postavil* a,t stališče, ki je jedino primerno ia na katerem mora stati oni, ki hoče soditi o naših odnošaj h pravično in avstrijskim koristi« primerno.
Tacih glasov nismo bili vajeni čnti mi Slo-vaai od strani vladnih krogov avstrijskih. Tako moremo nraeti, zakaj je vzbudil kolikor toliko pozornosti v slovanskem novinstvu gori omenjeni članak v „Nordd. Allg. Ztg kajti ponatisnila sta ga doslovao — kolikor je zaano nam do sedaj — čaška .Politika" ia hrvatski .Agramer TagblattM, torej glasili, ki govoriti širšemu svatu v imenu dveh odličnih členov v slovanski družini avstrijski. Sosobno poslednji list imenuje večkrat omeijeni članek kai naravnost: .ministerijalen glas o avstrijskem Primorja'. Po takem j« pač umevno samo ob sebi, da bi mi, ki se nas stvar dotika neposredno, zanemarili svojo novinarsko dolžnost, ako ne bi povedali svojo v očigled tej nenavadni enuncijaciji.
„Agramer Tagblatt* pravi, da je ta epilog, ki ga je napisala .Nordd. Allg. Ztg.- najnovojem« [ tržaškemu konfliktu, vsprejel opravičeno slovansko stališče. — D&, v jedru svojem. Tekst pesmi je blizu tak, kakoršeu je tokst naši pesmi-žalostinki, ki jo prepevamo primorski Slovani že leta in leta in od dne do dne. Ali napev ; je dokaj različen od našega napeva. Očitanja na adreso naših Italijanov, kakar smo jih naveli gori, ne stoje v nemškem listu doslovao in tako izrazito, kakor smo navajeni govoriti mi, ki se nismo priučili slovitemu žargonu diplomatiškemu, spreha-jajočosiu se vedno le po ovinkih, ampak bolj is-med vrst omenjenega članka v nemškem listu zvene ona hada očitanja, ki smo jih povedali mi lepo naravnost po slovanski.	(Zvršetok pride).
Mora se žrtvovati ali pa najti izgovor. Toda kakšen ?
V 1 ej največji sili se je spomnila Dosireje. Če prav jej hroma deklica ni likoli kaj zaupala, jej je bila vendar znana njeaa velika Ijubezea do Frana. To je bila uganila že zdavaaj s svojimi kokotaimi očmi, s tistima jasnima, promealjivima zrkaloma, ki sta odsevala vse misli drugih, ne da bi kazala kaj svojih. Merda jej je celo misal, da druga ženska ljubi njenega ženina, od kraja delala pctrpežljivejšo Franovo naklonjenost. Kakor postavljamo kipe na grobove, da blažimo njih žalost, tako jej je Desirejino zalo, malo, blado obličje, stoječi na pragu svoje bodočnosti brez radoati, kazalo isto menj mračno.
Zdaj jej je to ponujalo primaren in celo časten izgovor, da se osvobodi svoje obljubo.
,No, tako ti pravim, .mama*, je dejala neki dan gospej Chobeovi, da bi tako prijateljico naredila nesrečno, tega nikakor ae morem ia ne morem. Vest bi mi nikoli ne dala miru... Uboga De-drie! Torej nisi kar nič opazila, kako trpeča jo videti,
Pollti&ke vesti.
V TRSTU, duH 13. febrmrarja 1897.
Državnozborske volitve. Shod okrajnih zaupnih mož narodne »tranke na Kranjskem je proglasil dosedaajega državnega poslanca dr. A n-dreja Forjaačiča kandidatom za mesta in trge gorenjska in notranjske, dosedanjega poslanca V i š n i k a r j a pa kandidatom v trebanjskih kmečkih občinah.
Volilni odbor katoliške narodae stranko na Kranjskem je proglusil kandidatom za V. kurijo dr. Kreka, za kmečke občiae ljubljanska okolica, Litija. Vrhnika, Lašče ia Ribnica dosedanjega poslanea dr. Ivana Šušteršiča, za gorenj-ake kmečko občine kraujsko, radovljiško in kamniškega okraja, gospoda Josipa Pogačnika, poštarja v Podnartu; za kmečke občine okrajnih glavarstev Novomesto, Krško iti Črmomelj dosedanjega poslanca g. Viljema Pfeiferja; za kmečke občine notranjske dr. Ignacija Žit-nika; za trebanjake kmečke občine dosedaajega poslanca, gosp. F r. P o v š e t a.
V varstvo osebe sultanove. Iz Carjega-grada javljajo: Turška vlada je odradila v posebno varstvo sultana, da morajo ostati občinstvu tekom verskih slavnostij meseca Ramazana zaprte vse alice, po katerih se bode pomikal sprevod in ua oknih se v tam časa ae sme pokazati nihče. — To je zopet jedenkrat pristna turška naredba 1
Revolucija na Kreti. Čeear se je najbolj bala evropska diplomacija, to je vendar prišlo: Grška je odposlala na Kreto svoje brodovje pod poveljstvom princa Jurija ia s tem je dala znamenje, da hoče slednjič aktivno poseči v homatije na Kreti. To je gotovo, da se grška vlada ni odločila sama po sebi za ta usodni korak, Z jedne strani — kakor smo že povdarjali — je pritiskalo nanjo elementarno silo pojavljajoče se javne menenje v kraljevini, potem pa je menda silila tudi krona, ki je najbrž hotela, ozirom na svojo lastno varnost, na ta način dokazati svoje soglasje z narodom. Ali, dozdeva se nam, da tudi ta dva činitelja nista bila jedina, ki sta provzročila, da je mala Grška storila korak, zopei kateri je delovala vsa evropska diplomacija v potu svojega obraza. Za hrbtoju Grške mora stati še kdo dragi, močneji, kateremu ne bi bilo baš neljubo, ako bi zaplapola
odkar sem se jaz vrnila, kako proseče me cesto pogleduje ? . . . Ne ! nočem jej napraviti te žaliti, nočem jej ukrasti njenega Frana*.
Naj ae je gospa Chčbeova še tako čudila blagodušnosti svoje hčere, ta žrtva se jej je veu-der-lo zdela pretirana in prigovarjala jej je.
„Pomisli vendar, date, mi nismo bogati .... Takega moža, kakor je Fran, ne najdeš vsaki dan*.
vTeas slabšat Potem se pa na nikdar omo-žim" .... je povedala Sidoaija brez ovinkov, in ker se jej je izgovor zdel izboren, «e ga je držala energično. Nič je ni moglo odvrniti od njenega sklepa, niti solze Frana, ki ga je ta košarica, za katero mi niti povodov ni hotola povedati popol-aoma zmešala, niti prošnje Rislrrja, kateremu je gospa Cličbeova v uajvečji zaupnosti odkrila te povode, in ki se je navtlic tomu moral čuditi taki žrtvi.
»Ne obsojaj je! . . . Ona je angel lu . . je govoril svojemu bratu, skošaje ga umiriti.
(Pride So;
veliki plamen na vztoku. Ta diu^i je vsakako I
Pozor volilci IV. razreda za mestne volitve
Kdor še ni prejel volilne legitimacije in glasovnice od magistrata, naj se nemudoma poda na magistrat, kjer naj zahteva, da se mu izroči. 16. i. nt. je zadnji dan za reklamiranj« volilnih legitimacij ia glasovnic. Brez legitimacij se ne more voliti.
Državnozborska volitev v tretjem kolegiju in v peti kuriji se sa okoličane ne bode vršila več v mestu, ampak v okolici sami in sicer v naslednjih sekcijah:
Zal. okraj: a) Za Skedenj sam v soli v Skednju; b) za vse drug« volilce v novi šoli na istrski cesti.
Za II. okraj: v letovišču Revolteila. Z a III. okraj: v šoli na Vrdeli.
A u gle š k h, sebična Angleška. Ta država je dandanes osamljena v Evropi kakor morda še ni bila niklar. V tej osamljenosti se boji za svoje koristi v Egiptu. Angleška je seda) gospodar v Egipt«, nje volj« j* Um veljavna. Za to gospodarstvo se boji sedaj Angleška, vedoča, da delujeta zoper njo francoski in ruski upliv ia da Egipt sam ne vitli ure, da se uuebi svojega zaščit.iika. Te Angleiki nasprotne sile je paralizo-vnlo usedaj kolikor toliko dejttvo, da sti Nemčija iu Avstr.ja vlrkli ukupno z Angleško za isto vrv. Toda vs i kaže, <ia se je premenilo tudi to v novejšem času in imenovani državi smatrati nevarnim po etjem, da bi hodili po kostanj v žerjavico za angleške interese na škodo svo)ik lastnih, dočim j Za IV. okraj: v šoli v Rojanu. imati pred seboj krajšo pot za varovanje svojih ' interesov v sporazumljeaju z Rusijo iu Francijo gieile na vztočno vpraS.tnje. S tem vprašanjem je bilo gotovo v zvezi potovanje ruskega ministra Aluravjeva v Pariz in našega ministra Guluchow-skega v Beroliii, a se reče jasnosti ategne donesti potovanje cesarja Frana Josipa v Peterhurg, katerega bode spremljal tudi minister Goluchowski. Iz kratka: vse gibanje napravlja »a nas utis, da se kontinentalne vlasti bližajo jedna drugi — so-aebno pa Avstrija in Rusija — za bedoče dogodke na Balkanu. Posledica pa je osamljenost Angleške. Le ta pa se boji, da osamljena ne bode mogla braniti svoje pozicije v Egiptu. Zato hi hotela zanetiti plamen na Balkanu, da bi vlasti ne imele
Za V. okraj: v šoli v Trebčah. Za VI. okraj: v šoli na Prošeku.
Na istih mestih se bode vršila volitev za V. kurijo. Na ta način je namestništvo ustreglo željam okoličanskih volilcev, v katerih imenu je pol. društvo „Edinost" uložilo dotično prošnjo.
Osebna vest. Predsednik deželnega sodišča tržaškega, dvorni svetovalec Urbaneioh, se je si-neč odpeljal na Dunaj.
Novi slovenski volilci v IV. volilnem razredu za mestne volitve. Vsled reklamacij naših odvet-aikov sprejeti so v volilne liste IV. razred, ki voli 17. t. m. ti-le novi volilci:
Posar (P«žar) Josip pok. Andreja, trgovec; Pacor (Pahor) Fran pok. Josipa, mizar; Kervin
časa baviti se žnjo samo. Ta premišljevanja vzbu- ! Vincencij, kramar; Krainz (Krajno?) Ivan pok.
jajo domnevanje, da je Angleška vspodbudila Grško k posredovanju na Kreti, in Evropa mora računati z možnostjo vojne med Grško in Turško. Grška se sicer ne more meriti s Turčijo, ali pomislili treba, da je grški živelj raztresen po vsej Turčiji, in da ta živelj v slučaju vojne zanese plamen krvavega upora po vsej gnjili državi turški. Kaj da bode sledilo temu, tega ne treba praviti: intervencija Evrope 1 In kaj pride potem ? Kaj prinese likvidacija Turčije? Kdo bi hotel prorokovati? Gotovo pa je to, da se bližamo velikim dogodkom redke zgodovinske važnosti.
Najnovejše vegti s Krete se glase: Rimska „Agenzia Štefani44 javlja včerajšnjega
Jurija, krčmar ; Premrou Peter pok. Josipa, vozač; Kraininger Ivan pok. Pavla, obrtnik; Jaksetič Fran, trgovec; Krainz (Krajne?) BVan Ivanov, krčmar; Kossich (Kosid) Gregor Antonov, obrtnik ; Manrich (Mavrič?) Anton pok. Štefana, krčmar; Jerič Anton pok. Antona, krojač; Lužic (Lukšič ?) Tomaž, krčmar; Hervatin Štefan pok. Mihe ; Le-nassi Fran Filipov; Gerlanz Josip pok. Iv. Marije ; Lampe Ivan pok. Eduarda; Prešel Ivan pok. Mateja; Daneu Antoa; Iuamo Fran; Muschik (Mušek) Peter; Opara Anton; Susrael Josip; Gerlanz Ivan ; Castelluber Andrej, obrtnik; Gerel Gašpar, voznik; Frank Jakob, krčmar; Gašperšič Aaton Ivanov, pek; Drescik (Dreščik) Martin,
dne iz Kaneje: Položaj je nespremenjeu ; na vseh i posestnik ; Zoiia (Colja) Karol pok. Martina, tr-
koncih in krajih je anarhija. V Kandiji so tolpe mohamedancev zabranile kristijanom vkrcanje. V Kaneji pa ni bilo več izgredov, kajti tam ni več kristijanov. Tudi v ©kolici Kaneje je mirno.
Glasom iz Aren došlega poročila so uporniki na Kreti — sporazumno s konzuli — proglasili Alepo za nevtralno ozemlje. Ta nevtralnost pa prestane, ako bi kdo napadel Kreto.
Muogo resnobniše pa so vesti, ki jili poroča Londonski „Times* iz Kaneje: Vse prebivalstvo iz štirih velikih vasij v okolici Kandije je udrlo v Kandijo, napadlo kristijane in plenilo prodajalnice. Več oseb je ranjenih. Ropanja so se baje udeležili tudi turški vojaki. — Prefekt iz Site javlja, da je bilo v bližnjem okraju umorjenih 300 mohaine-dancev ter izraža svojo bojazen, da se utegnejo maščevati mohame lanci, bivajoči v mestu ter planiti na kristijane.
Različne vesti.
Volilcem IV. razredi I Dne 17. t. m.
se prifino torej občinske volitve v mestni zastop tržaški in sicer z četrtim razredom. Volitev se prične ob 8. uri zjutraj ter se završi ob 4. uri popoludne. Na drugem mestu priobčujejo imena onih slovenskih volilcev, ki so bili še le letos vsprejeti v volilno listo. Ker progressova stranka smatra ta razred kakor svojo posebno domšno, je nam dolžnost, da dokažemo, da je tudi slovenski živelj zastopan v tem razredu. Zato poživljamo vse naše volilce, naj se udeleže volitve v IV. razredu in naj oddajo svoje glasove kandidatom, ki se proglasijo na nocojšnjem shodu pol. društva BEdinost". Vemo sicer, da za sedaj ne dosežemo tacega števila glasov, kakor-šnega bi mogli, ako bi ne bilo izpuščenih na stotine naših oolilcev, vendar je nujno potrebno, da se nekako vežbamo za bodoče volitve ko utegnejo priti časi, da bodo naši glasovi morda odločevali med obema strankama tržaškima. Čehi na Dunaju so Rojana je nabrala v slovenski družbi v Skednja istotako začeli z malfm številom glasov, ki se jim 3 krone 76 stot. Več rodoljubov je poslalo 6 kren
>'
govec; Germe k August Gašparjev, voznik; Počivalnik Ivan, krojač; Kamauz (KamalcP) Anton, trgovec; Fsrlan Josip Josipov; Brajnik Matej ; Zabred Jakob, krčmar; Stavajina Ivan, trgovec ; Skocir (Skočir ?) Ivan pok. Frana, trgovec; Sti-biel (Štibil) Henrik Antoaov, trgovec; Ujčič Iv. trgovec ; Saverschek (Završek); Fran pok. Jakoba, ogljar ; Scocier (Skočir) Valentin Jernejev, trgovec; Sustersich (Šušteršič) Blaž pok. Andreja, obrtnik ; Vicich (Vičič) Josip pok. Ivana, obrtnik; Zottich (Cotič) Kristijan, trgovec; Zottich Leopold pok. Ivaua, trgovec; Strausiak (Stranšak ?) Lovro Jo-sipev, trgovec; Rosanc (Rožanc) Josip, trgovec ; Valencicli (Valeučič) Fraa, trgovec; Skerk(Škrk) Viaeencij pok. Martina, trgovec; Stritof Josip, trgovec ; Rupena Gregor, trgovec; Ribarich (Ri-barič) Anton, trgovec; Ribarich (Ribarič) Štefan, trgovec; Terzel Josip pok. Andreja, trgovec; ! Sager (Žagar) Fran; Zeichen Jos.; Rupisua Ant.; j Vidmar Martin ; Zigoj Anten ; Stoka Josip pok. i Autona, kičiuar; Valencich (Valeučič) August; i Saleteli Alojzij; Semole Josip ; Siskovich (Šiško-'; vič) Jakob; Sancin Ivaa pok. Andreja; Godina i Jakob Jakobov ; Vukovich (Vukovič) Jakob ; Jakid < Anton, lastnik lista; Pirih Ivan pok. Ivana, ! krčmar; Kosmerlj Ivan, kramar; Barabič Jakob, ''trgovec.
Imena smo napisali, kakor so popačena v ! volilnih listah ; za sedaj ni mogoče si pomagati, | ker ni rekurza proti razsodbi namestuištva in ker se 14 dni pred volitvami ne more več popravljati ; imenik volilcev. O prihodnjih volitvah naj pa ' vsakdo reklamira popravo popačenih imen.
Doneski za moško podružnico družbe sv. Cirila In Metoda v Trstu. Pevsko društvo .Skala' v Sv. Križu ju poslalo 8 kron 52 stot., nabrane j na veselici od 24. jauuvarja t. 1. N. N. je nabral | za dva maloruska uaptva v Stokovi gostilni 2 kroni 82 stot. — Gospića Eifemija Pišoanc iz
pa dosledno množe od volitve do volitve. Dokažimo tudi mi, da smo napredovali od zadnje volitve!
v namen, da bi svečenika izprosila pameti slovenskim radovednežem, ki so obiskali zadnji ples „Lege"
in podpirali to drištvo se slovenskimi novci. Flenč-kajnerji so nabrali 4 krone 12 stot. .Primorski berač" je poslal 10 kron. Živeli darovalci in nabiralci!
Za nesrečno družino Ufcuovo so darovali nadalje : J. M. poslala 3 K., gospica L M. 2 K., ga. Metlikovič Tereza 60 stot., Ćevnja 20 in Bobič 20 stot Prisrčna hvala.
Za bedne rodbine ponesrečenih Križanov. Prejeli smo nastopni dopis :
Št. 2501.
Slavno uredništvo dnevnika .Edinost'
v Trstu.
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane, je v svoji javni seji dne 19. januvarija 1.1, na predlog občinskega svetovalca dr. Tavčarja dovolil zapuščenim rodbinam onih ribičev, kateri so pred kratkim izginili brez sledu na jadranskem morju, 100 gld. (sto goldinarjev) podpore.
To se slavnemu uredništva naznanja z do-stavkom, da je mestni blagajnici ljubljanski naročeno, naj izplača zgoraj omenjeno podporo slavn. uredništvu na pravilno kolkovane pobotnico.
V Ljubljani, dne 3. februv. 1897.
Županov namestnik: VONČINA.
Italijanska , kol tura«. Kakor znano, so nedavno odprli v ulici della Fontina ces. kr. državno ljudsko solo. Skoro sleherni dan pričakujejo učence, vračajoče se iz te šole, pobalini iz magistratske šole v ulici Giotto. Ti pobalini, vzgojeni po .tržaški, laški kulturi", imajo žepe napolnjene kamenjem, katero lučajo v učenee iz državne šole. V ulicah Crociera in Coroneo navstaja potem gonja« da človek skoro ni varen svojega življenja. Opozarjamo slavno c. kr. redarstvo na ta pojav la-honske .kulture".
Nov zaprisežen zvedonec. Sodnijskim zveden-cem za papir je imenovan Dimitrij Henke. Novi zvedenec je že položil prisego.
Pojasnilo. Na prošnjo g. Karola Bayerja, magazinerja «a jažni železnici, priobčujemo nastopno pojasnilo z ozirom na vest, priobčeno ▼ »Edinosti*, da se ta gospod žaljivo izraža o Slovencih.
Gosp. B-iyer pravi, da ni bil nikdar nasprotnik Slovencem, čemur da bi gotovo pritrdili vsi znanei njegovi slovenske narodnosti.
Dejstvo, ki je dalo povod omenjeni notici, da je bilo nastopno: Ker namreč mnogi kočijaži in vozniki slovenske narodnosti imajo grdo navado, da neznanski mučijo vpreženo živino,jih je g. Bayer nekega dne precej ostro posvaril. A ker so mu prigovarjali odurno in žaljivo, ušla mu je v naglici besedice „ščavi*, ali ni na kraj misli mu ni bilo, da bi hotel s tem žaliti slovensko narodnost, ampak ta beseda je veljala izključno lo dotičuikom.
To pojasailo piiobčiyemo sosebno še zato, ker nam je gosp. Bayer zatrdil ponovno in slovesno, da nikdar ni čutil v sebi ni iskrice nasprotstva do narednosti slovenske.
Žrebanje novincev za novačenje leta 1897. Mestni magistrat tržaški opozarja vse one, vojaški obvezuosti podvržeue, ki so rojeni leta 1876. ter so pristopni v tržaško občino, da se bode žrebanje številk vršilo v ponedeljek dne 22. t. m. ob 10. uri predp. v vojašnici c. in kr. mornarnico (Lazzaretto veechio). Na žrebanje mora priti vsakdo ali sam, ali pa naj pošlje kojega pooblaščenca, ki potegue številko zanj, kajti drugače žreba v to službeno določena oseba. Žrebanje prične s početno črko L, takoj za isto pa se bode vršilo po abecednem redu od A do vključao K. — Z jedno ss opozarjajo novinci II. razreda (letnik 1875.) iaoni 1H. razreda (letuik 1874.), da jim ostane številka, ki so jo izžrebali leta 189«., oziroma 1895. — Daevi in red novačenja objavi se pozneje.
Novi počastni lastniki polkov. Vojni narod-beni list objavlja, da je Nj. Vel. cesar imenoval šest novih lastnikov polkov. Novi lastniki so ti-lo podmaršali: Viljelm vitez Gradi, dodeljen XV. vojnemu zboru, je imenovan lastnikom 78. peš-polka (prej Sokčevič); Hugo Milde pl. Helfenstein, predsednik vojnega prizivuega sodišča, lastnikom 17. (ljubljanskega) pešpolka (prej baron Kubn); Ema-nuel Mcrta, poveljnik IX. vojnega zbora, lastnikom 94. pešpolka (prej Croy); Haus grof Schullenburg, poveljnik XI. vojnega zbora, lastnikom 30. pei-polka (prej Rinjelshtim); Aleksander vitez Hold, i poveljnik XIV. vojnega zbora, lastnikom 61. peš-
polka (prej car Aleksander III.) iu pa Emil Pro-baszt, poveljnik XII. vojnega zbora, lastnikom 51. pešpolka (prej Bils).
Prva pobožna družba za prirejanje pogrebov
bede imala v nedeljo dne 21. t. m. svoj izredni občni zbor iu sicer ob uri zjutraj v svojih prostorih na Vrdeli. Na dnevnem redu bode volitev novega odbora.
Razpored veselici s plesom pevskega društva BSkala" v sv. Kiižu, katera se bode vršila jutri v nedeljo 14. t. m. ob 6. zvečer v g. Košute prostorih: 1. Jenko: .Naprej*,svira godba. 2. I. Bole: .Samo", mešani zbor. 3. A. Nedved: .Bratje v kolo se stopimo', avira godba. 4. A. Praprotnik : ,Ples hišne posode", deklamuje g.čna Ana Šemec. 5. I. F.: ,V hladni noči", svira godba. 6. ,Ozdravljeni latinec', šaljivi prizor. 7. I. F. : „Slo« venec", koračnica, svira godba. 8. .Pozdrav Samoboru', možki zbor. 9. A. N.,Moj dom", godba. 10. H. Volarič: .Zvečer', moški zbor s samnspe-vom baritona. 11. G. Ipavec: „Iz stolpa svon doni', svira godba. 11. A. Nedved: „Rožica", četvarospev. 13. I. F.: „Noč na nebo', svira godba. 14. F. Rusan: .Koračnica', moški zbor s gpremljevaujem godbe. 15. „Solnce jarko', •vira godba. 16. I. Bole: .Slabi krojači", igra v jednejem dejanji. Vstopnina na veselico za osebo SO nvč., se leži 10 nč. Pri plesu plačajo gospodje z eno guspico gospico 1 gld., posamezne gospice plačajo 20 nvč. K obilni udeležbi najuljudneje vabi	ODBOR.
Učiteljstvo iz okraja koparskoga nameruje postaviti pokojueiuu tovarišu F e r d. B r e i t-schopfu mal spomenik. V to svi ho je podpisani nabral dosedaj še premalo, zato se obrača do vseh ič. g g. tovarišev istrskih, njegovih prijateljev, znancev iu drugih roduljubov s prošnjo, da mu izvole vpeslati kak prispevek, da se čim prej postavi spemenik pokojniku, ki je bil vzgledeu učitelj, pravi vzgojitelj naroda iu ki je žrtvoval vse svoje moči v probude nevednega ljudstva v tužni Istri.
Do zdaj so darovali: Pogrebci zbrani v Bor-štu 14 gld.; g. prof. Krapš 50 kr.; g. prof. Ma-tejčič 1 gld.; g. prof. Paučur 1 gld,; g. učitelj Jereb 2 gld.; g. učitelj Žagar 1 gld.; g. učitelj Maslic 1 gld. Skupaj 30 gld. 50 nvč.
Nada!nje darove hvaležno sprejema Josip Vale nt i c, učitelj in predsednik učiteljskega društva za koperski okraj v Ricmanjili, p. Boršt.
Medu .rodna zdravstvena konferenca v Benetkah pričn«, kakor javljeno, dne 16. t. m. Doslej so že dospeli v Benetke uaslednji zastopniki tujih držav : Ecsuelenca Šerif-paša, drž. podtajnik v Egiptu; tehniški delegat Angleške, dr Rickard-son, katerega smatrajo v strokovnih krogih kompetentnim v sodbi o kugi, kajti živel je mnogo let v Indiji; ekscelenca Jonine, ruski tajni ssćtnik in pooblaščeni minister ter tehuiški delegat dr. Bot-kine, kakor zastopnika ruskega carstva in slednjič Kozzoniuti-effendi, Vitalis-effeudi in polkovnik Mah-mud-bej, zastopniki Turčije. Pričakujejo se v kratkem še oslali irtstopuiki. Konferenca bode v kraljevski palači ; predsedoval jej bode italijanski drž. podtajnik Bonin Longare, ki pozdravi odposlauike v imenu italijanskega kralja in vlaue. Zatem bode govoril grof Liitzov, delegat avstrijski, kakor zastopnik one države, ki je bila predložila mednarodno zdravsi eno konferenco z >per kugo. Konferenca bode trajala 10 do 14 dnij.
.Nemški" značaj mesta Dunajskega. Iztestni dunajski in ber linski časrtpisl povdnrjajo poslednji čas, da se .čiaio n^m^ki'' značaj iu si a Dunajskega kaže že, v sedaujih volilnih shodih, v katerih da nastopajo govorniki .čisto" germanske krvi. Iu kako le zovejo ti ,'Hstn germanski* govorniki ? Evo njih .nemških" wk.ii: wWisovsky', .Siražuicki", .Nemec', „Moravec*, ,Watecka" in te slična.
Miroljubivost grofa Muravjev u. V dokaz miroljubnosti ruskega ministra z* zunanje stvari poroča „Berliner Tageblatt", da se je Muravj v izrazil v Beroliuu, da smatra kakor glavno svojo nalogo vzdrževanje miru. Ako bi pa vendar d»š«l v položaj, da bi moral podpisati napoved vojae, da bi )»jše ui^-žjl svojo ostavko, i.^go podpisal.
Demonstracija zoper škofa V Vršcu je ljudstvo te dni povodom nekega slimU priredilo hrupno demonizacijo zoper tiovniuiHuuvauega srbskega škof* Zim janoviča. Šk'*fii očitali, da izdaje in prodaja srbski narod Madjarom Zbor je sklenil odposlati deputacijo, ki iuj >> izročila patri-
jarhu pritožbo zoper škofa Zmejanovida in naj bi | zahtevala, da imenuje boljšega moža vršeikim ikofom.
Najden utopljenec. Predvčerajšnjem zjutraj so aašli tukajšnji piloti blizu obreda Saniti v morja plavajoč« moško truplo. Utopljeaca so spravili na obrežje; bil je že zelo segnit. Iz papirjev, ki so jih našli v obleki utopljenčevi, koistatovalo se je, da je utopljenec 321etni Anton Jernetič, bivši po-strežsik pri Trevesu. Jernetič je bil šel 19. janu-varja t. 1. z doma, izjavivši, da se hoče usmrtiti. Od te dobe ni bilo več glasu o njem ; bižkone je bil že takrat izvršil svtjo nakano.
Nezgoda v Lloydovem arzenalu. 561etai Štefan Pavlic, stražar v Lloydovem arzenalu, je včeraj pomagal podirati neki oder. Po aesi'eči je butnil vanj težak tram, ki se je bil ismuznil delavcem ii mu ulomil par kostij. Zdravnik je dal ponesrečenega prenesti v bolnišnico.
Rabijaten konj. 341etni hlapec Ivan llačič, stanujoči v ulici Torreute hšt. 18, je včeraj popo-ludne suažil konja. Žival ga je pograbila z zobmi za levo stran, da so se peznala krvava znamenia na rebrih. Prestrašeni llačič je popustil konja in hitel na zdravniško pestajo iskat pomoči za svoje rane.
Stoletni ljudje. Leta 1890. je živelo v Zje-dinjenih državah Severne Amerike 2585 ženskih in 1398 možkili starih 100 let ali vtč. Istega leta je živelo v Nemčiji samo 14 tnožkih in 64 ženskih, starih preko 100 let. V naši državi je bilo 78 možkih in 150 ženskih, starih 100 ali več let. Povprečno odpad« torej na 10 stoletnih oseb sedem ženskih i« same trije možki. .Nežni* spol je torej v tem obziru več ««go dvakrat močneji nego „močni' spol.
Cesarski grad v Krakovem. Javili smo že, da
je gališki devini maršal grof Badeni predložil v seji d«*elnega zbora gališkega v imena deželnega odbora, da je povodom 501etnice vladaujaNj. Vel. cesarja popraviti in sijajno urediti stari kraljevski grad v Krakovem ter prositi cesarja, da vsprejme ta grad kakor svojo rezidenco. Zajedno je iz deželnih sredstev zgraditi v Krakovem primerna poslopja, ki so bili doslej nastanjeni v gradu. Ta predlog je zbor vsprejel soglasno.
Tolovajstvo in pa .pravica" v Ameriki. Mi-nolega leta (1896.) dogodilo se je v Združenih državah Severne Amerike lepo število 10,652 umor-stev. Sodnije so spravile na drugi svet 122 merilcev, toda 131 drugih je ljudstvo samo „linča'o", to se pravi: obesilo na najbliže drevo.
Mlekarstvo. Slsherai gospodar ima že izkustvo, da se po zimi manjšata pri kravah vsled krmenja v hle' a toliko dobrota mleka kolikor tudi množina. Ne moremo torej opustiti, da ne bi opozorili gospode ekonome na kornenburžki redilai prašek za živino fraua K\vizde, c. in kr. avstrijskega i« lualj. romunskega dvornega liferanta za veterlrane preparate v Kornenburgu pri Dunaju — kateri prašek kakor pridevek h krmi ob stalnem po-kladanju kravam boljša mleko, in tudi pomnožuje isto.
Najnovejše vesti*
Dolina 13. Volitve vol. mož za V, kurijo bodo v naši občini 19., volitve kmetskih občin pa 20. t. m. Volilo se bode pri vsaki volitvi 15 fiducijarov.
Carigrad 13 Glasi se, d* je kralj grški poslal ruskemu carju brzojavko, glasom katere sta ga prisilila položeuj« na Kieti in razburjenje grškega naroda, da je odposlal princa Jurja s tropedno flotilo.
Atene 13. Ruski oklopnici ,NsvarinH i« „Aleksander II.' sti o lplnli na Kreto.
Carigrad 12. Iz Kaneje javljajo: Krščani v Kaueji iu Kandiji beže. Krščanom v Retimu pa so
mohi'.medanci zabranili beg. Navzočnost »ojuih ladij grških povišuje splošm razburjanje. Slehernega dne je pričakovati ofenzive od si,iaui ustašev. Turški vojaki ^o v defenzivi, ker so prešibki za ofea-zivo._
Preizkusili in pripopočili
bo sloviti va>iičili6čni profesorji iu zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
(Dinnjttka centu), ktttoru je ugodno učinkujoče, želedo s krupčujode, slast in probavljanje pospešujoče in t»lo odpirajsredstvo. _8tek)oničica ylja lo novč.	I
Trgovinske brzojavka in v »II.
.lip** Paenm- jtnwii 7 35 7 36 « •ni-. * '» spomlad IhOS 7.7^ do 7 76 Oves zh spomlad 6*03—6 05. Itt spomlad ti.45—6.46. Koruza maj-juni 18H7. 3.82'8.n3
, ■ MVI. noti, ou ,	8 io rt !.-> »d 79 te lo.
kil. i ktl;! in*
8 25—8 30 -I
8.20—8 25 S 35
, ro*u 5 66 6 10
VienicaPovprasevunje in ponudbo br«s prodaj« Vrema lepo.
J. . j,.	iK..un«ni »i • - I*■■
mirno.
Pr.*a;ft. < »ntrilu)jal 1'urmn TTOII o.ipoMil.iui^v j.
SS 25 33 7.i #lvorn: 94 26' •
*». t. 8-30 «•10-8 —
Klube ', skoraj
•j 12 27
Usvr*. Kam fl*
in juni 60.75.
Hamburg. Sautos «oou »» f. 50.25, ata september 51.25 ?n D'in^Jnltr« >o .^ia
Državni doijj * pap.rju „ . y sro^ira Avstrijska r«snta v rlatn
Kreditne akeijo London 10 Ij«t. . Sajudtoui . 50 mark 100 »tali. i -
■ r > * < ft-briTHr 60 25
«r • n« . Biare 50 y nuj december 51.50. mlafao, februvarja t **t
dna*«
101.70 101 80 123.20 100.45 364.— 119.90
9.52'/, 11.74
veerai
101.^0 101 65 123.20 1G0.40 362.90 119 90 9.53 11.77 45.10
Borzni trg žt 14 Sedanja razstava:
Nemška vojska I.70-71
z najzanimivejšimi epizodami
Ustopnina 20 novč. otroci 10 nov.
Gostilna v Idriji
Ces. kr. rudniško ravinteljstvo v Idriji oddaja v iuaenu visokega c. kr. trarja v Idriji ležečo gostilno
„Pri zlati kroni '
(takozvano ,naalo ajostilui^ae zraven upadajočimi prostori iu inventatjani 8 I. junijem 1897 v najem.
Zaradi najemnih pogojev se lahko poizve v pisarni kr. rndniSkecra ravnatpljstva v Irtrij-med uradnimi nrami in «e tudi isti na željo do-ticnikov pismeno do. oš I jejo.
Osebna predstava se želi. znanje obeh deželnih jezikov je neobhodno potrebno.
Oni, kateri se za ta najem zanimajo, naj svoje pismene, kolekovaue in zapečatene ponudbe z napisom:
„Poniulbe za najem gostilne" vStevši do 28. svečana 1897 pri podpisanem uradu ulože.
C. kr. rudniško ravnateljstvo
v Idriji, dne 5. svečana 1897._
Vila
„Koželjina" v Koprivi na Krasu, na glavni cesti, ki vodi v Vipavo, se proda. Natančneje so poizve v Trnhčali poti hšt. 93.
Zaloga pohištva
tvrdke Al e h h au dr o Levi M in* i Trst, Via Riborg«, 21 in Piazzu Veochla it. Si
Z*lnga pohištva iu tanetarij varh slojrov, lastnega i«-delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilnstrovan cenik zastonj in franko. Naročen« blag« itavlja se parnik, ali na železniško postajo, ue da bi M t« računil stroike.
dor želi kupiti
slamoreznico, mlatilnico, trieur ali sploh kak potrebni in koristni kmetijski stroj,
tuj v.*lite#a prvi slovenski ceuik »iaj-
uo vej s: ii atrojev od prvfit iu jedine zalopre kiMetijskih stro;e\ hh Goriškem,
Pcraonjo dBakroto ^ ffi©ri<Bl
(začasno Via Fornica 12.)
Zastopniki ■ e tičejo,
Via Nuova na vogala via S. Lazzaro
Novo imročbf najmo-drrtiejsega za zimsko sezono «• nuni uža prislf in. so: Flanela, takso, vclneitc tkanine za gospe in gospodo. Veliki i/,bor ovratnikov in avratnic vsako-vratne b»rve in velikosti.
Zaloga vsakovrstnih polrsb en šivilje, krojaie iu kitniftarke Uiorci na tahtevo franko. Bliigo ho ravsSilja poštnine prosto Za mnogobrojni obisk tuko meščanom, ukolićnnotn in zu najnim naročnikom se priporočata udana Alte k Zadnlk.
*..................It.
I .lil
Tm1 s
<1 7 n ha ;6 Ooncsci« <6 - bolj«
Zdravljenje krvi
Čaj „T I s o 6e r n I cvet (Mllleflorl).
Cisti kri ter je izvratoo sredstvo proti onim slučajem, 6o poče v žitlodca, k«kor proti slabemu probavljanju m hemoroidam. Jeden omot sa ozdravljanje, stoj' '0 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PMUMMER „M <ui Mori" Trst. veliki trg.
m
?
Tp^oveo z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrtna onica 8 — GORICA — Via Giardino 8
priporoča
dalmatinsko vino iz Jelše in Sebenika,
potem
pristna bela in črna vina
ii
vipavskih, furlanskih, briskih in istrskih vinogradov.
Dostavlja na d »m in razpoSilja po železnici na vse kraj avsiro-ogornke monarhije v Hodih od S6 litrov naprej. Na zalit, to pošilja tudi uzorce.
One zmerne. Postrežba poštena.
Ivfc.n Godina
limar
Trat via Glulla A«. 31.
izvrgli- vsakovrstna dela: za zgradbe, za rabo pomorili in ] ri obrtnijah, tako nove kakor za popraviti; bodisi iz jednostavne ali dvo8trokega plehn, zlalta. lainarina naedi, bakra itd. Izvršuje k o |< k e in pisaljke po uar ičbi. Prodaja vsakovrstne posode za kuhanje itd. Vse po najnižih conah.
Narodnjakinje I
Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skla<Ji$če oglja, drv, premoga in koks« v ulici S. Zacearia štev. I (mej ulicama Chiozza iuFarneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil ^>od najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem, da vas zamore m v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in poštene1 vago rer se piiporočam z rso
udanostjo
Vekoalav Grebene.
G. T o n n i e s
Ljubljana. Tovarna strojev
in
kovačnica za kotle.
Specijaliteta: žage in stroji za obdelovanje lesa.
Liniment Capsici comp.
■ sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstna, Volefiine blažeče Mazilo; dobiva ee po 40 nvt\, 70 nvft. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva nuj s« blagovoljno to nplošno priljubljeno domače sredstvo na kratko kot
Richterjev liniment i „sidrom"
ter naj ae previdnima T»pr'jasi»jo le take steklenice kot priftiue, ki iuiaje znano var-stveno znamko „s lr-u.
Richterjeva lekaria
,Pri zlatem lovu" v Pra^i
SVOJI K SVOJIM!
Acqucdotto št. 9. (nasproti „Latteria Sviz&era")
NOvo skladiiće
jer O LJ A
kisa. in mila
Prodaja se na <lrobno in na debelo.
Gane:
olje jedilno: po 28 uft. lit., tioo po 32-36 nfi. lit.f finejše po 40-44 nč. lit., namizno pol lino po 48-52 ne. lit., namizno fino po 56 60 nfi. lit., namizno ex-trafino po 64-68 72 nč lit., — Kis od 4 do 24 nfi. lit.
Sprejemajo se tu-li narečila, na doin franko pustivfci aa posodo vrč iz kositarja. — Ker je blagć prve rrsti, se toplo priporoča slav, občinstva. TJdani Anton Biroa
Naznanilo!
Podpisani naznaja, da je odprl dne 13. t. m. dobroznano gostilno
v ulioi Tivarnella
blizu kolodvora južne železnice. Točil bode le pristna istrska in dalmatiuska vina in sicer stara po najnižih cenah, istotako bode skrbel za kuhinjo in točno postrežbo.
Za obilen obisk pripororoča se
Ivan Kranc.
Na prostoru Ralli-jevem
MUZEJ TRABER
Anatomija — patologija, mehano-
plastična nad 1000 predmetov. Odprt od 9. p ml pohiti ne do 9. ure zvečer. Z P^kih' samo za gospe. 4 |
Ustopniiia 20 ovc. vojaki in otroci 10 nvc.
4 zlata. 18 srebra Ik kolajn, 30 iastnlfe in prizaalnlh diplomov.
e. in
Kvizde
restitncijiialiii M\
• k.prlv. spiralna voda za konj«.
Cena I staklenici I fll. 40 ni. a v. Rabi se ie 35 let v dvornih konjiikih hlevih pri vojaštvu ir. eiviln za okrep^anjn in so« petno oja-nvunjo po velikih naporih pa izimlinjenjih, otrp-nelooti kititd., usposobi a konja do izbornih del v treniranju. Dobim pristen le z gornjo varstveno znumko v vseh lekarnah in trgovinah r. miro dijami v Avstro-Ogerski, I Glavna zaloga
Fran Iv. Kwlzda
k. »v»tro-o(tsr»ki ia kr. romanski dvorni liferant.
okrožni lekar, Komeubnrg pri Dunaju.
— NaJvtmJ* /tritmi nj« —
na II. mejuar. farm razi>U\i v Prafii 1896 London-Pari«—Ž.nnever 1Htf_'-lf«n,
Železnato vino
preizkngeneffn, zanesljivegaučinka, ima v sebi leliko prebav l.jiv železnatprepj.rnt kateri učinkuje pri slabotnih, na pomanjkanju krvi in na živcih trpečih osebah, priporočljiv posebno tudi za slabotne, blede otroke. III Deset sraniov te^ra pnparata ima v sslii 2,') miliffi ftmov žp-W.nati'pa kisleka in IO miliRTaniov izlećka i/, .-dsorjo kineskoga drevesa.
Lekarnar Piccoli J LjubUani jam« za ozna-
__ceno, zmeraj jednako sestavo, potrjeno po kemični razkrojbi dr. H. Hagerja v Frankobrodu na Odri in prof. Balt. Knapit-sclin, zapriseženega sodnijškega kemika v Ljubljani.
Hteklenira imajoea pni litra velja 1 (»ld., 4 polliterske staklenice 3 pld. fin kr., franko s poštnino vred 4 • ld-
Naročhc odpošiljajo ho točno proti poštnem povzetju.

Prvi in najstareji
fotografično - umetniški zavod An t. J e r k i ft a
v Gorici na Travnik n it. 11 (poleg nadškofi,je)
prevzema vsa v f"ioymfično sttoko spadajoča d«!a do naravno velikosti. Tzdelu.je nadalje fotografije na porcelan, na broSo (po najnovejii iznajdbi), naplatno, na svilo itd. Akvarele in oljnate slike ; posnema po starih fotografijah pomanj&ovnlno ali povefi« valno na uh jukusimji način Jamči za neprt kosljivo dolo. — Cene poSt^no.
Velika Inomoat-ka BO nč. loterija
Glavni dobitek
»
75.000 kron
že v soboto
lOtOl
v g o t o v i n i z odbitkom 20'
Srečke po 50 ni. priporočajo
Giuseppe Bolafflo, Alessandro Levi, Mandel &. Co., Girolaino Morpurgo, Ign. Neumann, Marco Nigrls, Enrlco Schift'mann. II Mercurio._
nsn

■f?t ft O/ft) O.fS)O n iT-f
V^sk Mor ,V0J* *dr«vJ« (L
hraniti in utrditi, pa ob
onem noče pogrešati prijetnega kavinega užitka. Bobova kava je, kakor znano, škodljiva, ker preveO živce razburja; ako se jej pa Kathreinerjeva primeša, jej odvzame škodljive učinke. *•***•**•*«**•

Vsak i0 kl ,e ng 6utl PpiV Pravega. Posebno ta take, •
-----— kl bolehajo na živoih ali v ielodou, Izkazala ae Je
Kathreinerjeva kava, Cista brez primesi, v tisočerih slučajih kot
najboljša, najzdravejša In lahko prebavljiva pijača.
Vsak °tr°k ,n Vsaktt ženska naJ P'J« Kathrelnerjevo kavo, kl —1-- je tečna in se prilega slabemu in rahlemu telesu, naj
bo že čista ali mešana s bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmalo vsem prikupi.
V sok ho6t prl ®°9P°dar»tvu k®J prlhrsnltl In vender uživati okusno in zdravo kavo, naj si kupi Kathrelnerjevo kavo. Naj bo čista ali mešans s bobovo, ugsjals bo p0 okusu vsakemu. ****************************************
Kathrciner-Kneippova sladna kava rj*n;ol
zdrava družinska pijača, čist prirodan plod v celih zrnih, It najboljšega sleda Izdelana In po Kathrelnerjevem, v vseh deželah priznanem In od najveljavnejalh strokovnjakov preskuienem načinu a okusom prave bobove kave prekisena. Kathreinerjeva kava združuje toraj v •ebl prijetni oku* ptuje bobove kave In vse od zdravnikov priznane dobre laatnoatl domačega slada. **********
a Kdor noče biti goljufan In oikodovan, naj pazi pri nakupu na varnoatno znamko ne obliko ne strini r/ /r . z Imenom
W
r	^MfrbhiHbta
Prošnja:^
Zavoji brez imena „Kathreiner" niso pristni.
Lastnik kensorcij linta ,Ediaestr. Izrtavatel	govorili urednik: Fran Godnik. — Tmkar.ia Dolenc v Ih-stn.