DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ' IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 120
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, MAY 21 ST, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
V	Port Washington, Wisconsin, je umrl John Trepel, predsednik društva št. 485 S.N.P.J., star 47 let, doma iz Gornjega grada na štajerskem. Podlegel je operaciji na želodcu. V Ameriki je bival 21 let in zapušča ženo in tri otroke, v starem kraju pa starše.
V	Johnstown, Penna., je preminul rojak Martin Korošec za jetiko. Zapustil je sopr&go in dve hčeri.
Vsa jugoslovanska podporna društva v Cantonu, Ohio, priredijo v pondeljek 30. maja, na Decoration Day, skupno veselico in zabavo s predstavo "Seo-ska Lola." Predstava se vrši v Bondi dvorani na 1208 Belden Ave. Prvi del programa sestoji iz glasbenih in pevskih točk, drugi del z igre in tretji del tvori večerja. Predstava se prične točno ob 2. uri popoldne in traja tri ure. četrti del je: ples do Polnoči. Prijazno so vabljeni rojaki k obilni udeležbi.
Dramatični odsek S. N..Doma v Lorainu priredi dne 22. maja ob 7:30 zvečer v S. N. Domu krasno igro "ženitev." Ta igra se je igrala na najboljših evropskih odrih, "ženitev" je zdrava komedija, polna humorja, ki se gledalcu nikjer ne zdi pretirana. Vloge so vse v dobrih rokah.
Krasen pevski koncert je imela 7. maja Miss Ana Fabjan v San Francisco. Ljudje so imeli ogromen užitek od koncerta. Dvorana je bila polna naših ljudi. To je bil prvi koncert enake vsebine v SanFranciscu.
Operaciji na slepiču je v Johnstownu podlegel John Za-horovsky, zet družine Miklavčič istotam.
Preiskava od strani senata v Crobaugh slučaju in republikanska javnost
Washington, 20. maja. Chester Crobaugh, predsednik Union Mortgage Co. v Clevelandu, ki je svoječasno bankrotirala radi nepostavnih dejanj, in je tedaj tudi več Slovencev zgubilo denar, bi moral biti tožen in sojen na zvezni sodniji v Clevelandu. Toda na višje povelje iz Washingtona, iz vplivnih krogov v j listič nem delu vlad e, so republikanci tedaj izposlovali, da se je obtožba proti sleparskemu predsedniku Crobaughu potlačila na zvezni sodniji. Tedaj je pa nastopil tedanji državni pravdnik Miller, ki ga je dal aretirati in je pred sodnijo tako trdovratno proti njemu nastopil, da. je bil od porote spoznan krivim in obsojen v dolgotrajno ^ječo. To je seveda izvalo tedaj hud škandal, da je bil Crobaugh prej od republikanske administracije v Washingtonu postavljen na čisto, d očim mu je Miller dokazal milijonske sleparije. Zato so pa razni senatorji zahtevali preiskavo urada generalnega pravdnika Zedinjenih držav, da se dožene, zakaj so potlačili sod-nijsko obravnavo proti Crobaughu na zvezni sodniji. Več visokim republikanskim uradnikom v justičnem oddelku vlade bo precej trda predla, ko bo obravnava gotova.
Obtoženi stari pastor se zagovarja na sodniji
London, 19. maja. Danes je začel Rev. Francis Davison iz ^orfolka, s svojim zagovorom fta obtožbo, češ, da je skozi deset let počenjal nemoralnosti z Mladimi dekleti. Obtožen je bil ze pred več meseci, toda se je °bravnava preložila, da je do-kil pastor čas zbrati "dovolj denarja za s^oje zagovornike. Njegov zagovornik, odvetnik Levy, ■}e danes ob pričetku obravnave lzjavil, da je resnica, da je Rev. ^avidron "sitna jera in klepetulja," toda dokazati se mu ne toore, da bi uganjal nemoralno sti. Pastor je star 60 let.
Mesto Chicago mora prekaniti 700,000 lačnih
Chicago, 20. maja. V tem drugem največjem mestu Židinj eni h držav, v metropoli osrednjega zapada, kjer bodo prihodnje leto praznovali 100 letnico napredka Chicage, se nahaja danes 700,000 brezposelnih delavcev j ali 45 procentov vseh chicaških delavcev. Tu, kjer se bodo pri-
Zahteva'jo od Hoover ja, da se odločno izjavi
Washington, 19. maja. Pro-hibieijsko vprašanje je dospelo j danes v Belo hišo, ko je kongres sprejel neko resolucijo, glasom j katere se predsednika pozi vi je, da definira svoje stališče glede prohibicije. Resolucijo je vlo-| žil demokratski kongresni an jRomjue iz Missourija, ki bi rad znal, kakšno stališče zavzema predsednik o prohibiciji, ki povzroča toliko težav Zed. državam. Predsednik je pred dvema letoma imenoval tozadevno komisijo, ki je že podala svoje poročilo, toda Hoover se do danes še ni izjavil, kaj misli.
Uspešna trgovina
H. Goodman, Inc., velika tvrd-ka za izdelovanje modrocev ali dimnic, je poslala prvi slovenski tvrdki za pohištvo, A. Grdina & Sons, laskavo priznalno pismo, v katerem tvrdka piše, da se ču-^i. da je A. Grdina & Sons prodala tako veliko število žimnie ^a posebni razprodaji preteklih tednov. Uspeh ni samo velik, Pač pa je naravnost senzacijo-^len, piše H. Goodman, Inc. Zaupanje, ki ga ima narod v tv'rdko A. Grdina & Sons, tvori t^avi uspeh omenjene razproda-Zaupanje, ker daje tvrdka Najboljše blago po najnižjih ce-^ah.
hodnji mesec zbrali zastopniki obeh največjih političnih strank, da razglasijo svoje principe in izberejo predsedniške kandidate, se nahaja 105,000 družin izmed 829,000 družin v mestu, ki so odvisne za svoje življenje popolnoma od javne dobrodelnosti. Povprečno se daruje tem družinam P,000,000 na mesec, da se preživijo, in dasi je mesto združeno z državnimi oblastmi, da podpirajo brezposelne, pa bo do-tični fond izčrpan 1. avgusta. Povprečno dobiva ena družina $5.75 na teden, v čemur ni vključen rent. Lastniki hiš ne dobivajo najemnine, davki se težko plačujejo. Ako bi se davki plačevali, tedaj bi mesto shajalo, toda sveti se bo čudil, ko zve, da ima mesto Chicago $600,000,-000 v zaostalih davkih. Niti 50 procentov davkov ni plačilnih. Hiš in posestev v vrednosti en tisoč milijonov dolarjev je na javni dražbi . . .
Vložniki onih bank, ki so zaprle, dobivajo malenkostne svo-te mesečno, dasi bi se denar v takih časih najbolj potreboval. Sedanja mestna vlada si z nadčloveškimi silami prizadeva, da uredi razmere, župan Cermak
Prohibicija je še vedno vsepovsod poglavitni predmet pogovorov. Raketir in gangež sta povzročila, da. je država Illinois mokra, ne raditega, ker ljudje v Illinoisu želijo opojno pijačo, pač pa da se enkrat že upelje red in mir in da se zatre butleger-je in gangeže, ki so na sramoten način "proslavili" Chicago po celem svetu.
In v takem družabnem in političnem ozračju, ko se nahaja mi-zerija naroda na vrhuncu, ko je mestna vlada v skrajnem obupu, se bodo sešli politični voditelji ameriškega naroda prihodnji mesec v Chicagi. Mislijo, da bodo ljudje poslušali njih politične govore, kot so jih poslušali svoje čase.
Srečni bodo, če se bodo umaknili razjarjenemu, slabo prehra-
njenemu in nestrpnemu prebivalstvu, kajti že šolski otroci se danes smejejo, če jim začneš govoriti o kongresu. Doma jim njih starši pripovedujejo, da po-litikarji, ki se redijo že toliko let z javno blagajno, katero so izkoriščali, nikakor niso več zastopniki naroda, ker so zgubili vse zveze z narodom, pa kljub temu ne pride do kake spremembe, stari politikarji se neprestano ponujajo k ponovnim izvolitvam.

- i
Vlomilci na delu s
V noči med četrtkom in pet- \ kom so neznani zlikovci ubili 1 okno v izložbenem oknu Frank i Suhadolnikove trgovine s čevlji i na 6107 St. Clair Ave. Odnesli j j so nekaj parov čevljev. Najbr- j i že se je roparjem mudilo, ker so i pobrali od nekaterih parov sa- ] mo po en čevelj, tako da. imajo i j sedaj en čevelj, Mr. Suhadolnik i pa drugega. Mr. Suhadolnik 1 pravi, naj bi prišel tat sedaj še ] po drug čevelj, mu ga prav rad i da, ali pa če prinese k paru ti- 1 sti čevelj nazaj, mu podari čisto nov par čevljev, če boste i koga videli na cesti, da ima samo en nov čevelj, ga pošljite k Suhadolniku, da se bosta zmenila glede čevlja.
Nova trgovina Poznani rojak Mr. Jos. Ske-del, bo v torek, 24. maja, na 840 Babbitt Rd. odprl novo konfek-. cijsko trgovino z grocerijo, sla-i doledom, tobakom, sadjem in enakimi potrebščinami. Mr. l Skedel obljubuje, da bodo cenej najnižje in se sami lahko o tem prepričate.
Prva obletnica
V nedeljo, 22. maja, se bo bra-- la sv. maša v cerkvi sv. Vida ob j i 7. uri zjutraj za. pokojnim Joe i Lundrom ob priliki prve oblet-> nice njegove smrti. Sorodniki e in prijatelji ranjkega so vabljeni, da se udeležijo sv. maše.
Ple? nocoj!
Mervars Baseball Team pri-redi nocoj- večer v Mervarjevi dvorani na 60. cesti in Bonna ■^ve. plesno veselico. Igrala bo lzvrstna godba. Vstopnina je Samo 25 centov.
j a resno na delu, in na svoji strani ima Sewell Avery, odličnega industrijalca ter Melvin Traylorja, prvega bankirja, ki pospešujeta reorganizacijsko delo mestne uprave. Toda brez denarja se da malo narediti. Trgovci nasprotujejo novim davkom, in so pravkar vložili dve tožbi na najvišjo sodnijo proti povišanim davkom.

Vabilo!
Isti antagonizem, ki se je oprijel ljudi v mestih, se je razširil med ljudstvom, ki začne posta-1 jati sovražno napram vsaki vladi. V takih razmerah ni težko' preračunati, kakšne bodo posledice. En sam izhod je iz tega
Društvo sv. Vida, št. 25 K.S.K.J., Dvor Baraga, št. 1319 C.O.F., društvo Sv. Antona Pad, C.K. of O., društvo Martin Slomšek št. 16 S.D.Z. in društvo Sv. Cirila in Metoda, 'št. 18 S. D.Z. ter ostala katoliška društva so najbolj vljudno vabljena, da se udeležijo redke slavnosti prve sv. maše, katero bo daroval v nedeljo, 22. maja, novomaš-nik, Rev. Pavel štražišar, ob 10:80 uri v cerkvi sv. Vida. Zbirališče društve-nikov je ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih. Prinesite vsi društvene znake in regalije. Vas kar najbolj vljudno vabijo predsedniki društev: Anton Skulj, Frank Perme, Damijan Tomazin in Joseph Jarc.
položaja: Hitra odločitev od strani vlade, skupni, nestranski nastop od strani kongresa, ki ima moč položaj spremeniti, vse to bo povzročilo več kot pa desetletja praznih, visokodonečih govorov, s katerimi se ne more več pitati naroda . . .
-o-
Suspendirani Zamorci
Župan Miller je včeraj zapo-vedal, da se takoj suspendirajo iz mestne službe trije zamorski državljani, ki so se nahajali v mestni službi, ker so obdolženi graf ta z vlačugami in prostitutkami. Obenem je župan naročil prosekutorju, da vso zadevo natančno preišče s pomočjo policije in da se spodi iz mestne službe vsakogar, kdorkoli je bil kaj zapleten v nečedno afero. Kot se je izjavil direktor javne varnosti Merrick: "Mi ne delamo "businessa" po takih načelih!"
žalostna ves} iz domovine
Mrs. Ana žnidaršič iz Myron Ave. je dobila iz stare domovine žalostno v.est, da ji je umrl 9. maja njen oče, John Mali, v vasi Senožeta, fara Dolsko pri Ljubljani. Bil je star 81 let. Pokojni je odšel pred nekako štirimi leti iz Clevelanda v domovino. Tukaj je živel eno le-| to, prej pa je bival v Burgett-|stown, Pa. 27 let, kjer je delal 1 v rudnikih. V Clevelandu za-| pušča hčer Ano žnidaršič in hčer Angelo Mali, v starem kraju pa enega sina, hčer in sestro. Naj bo pokojnemu ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Vest iz domovine
Mr. Jožef Kordiš nam spora-ča, da mu je umrl v* stari domovini oče, Jožef Kordiš, star 85 let, in sicer v vasi Mali log, p. Loški potok. Tukaj zapušča dva j sina, Jožefa in Alojzija, v stari domovini pa ženo in sina. Naj | počiva v miru, preostalim pa izrekamo naše sožalje.
Seja društva "V bor
Danes večer se vrši seja društva "V boj" SNPJ, da se uredi | vse potrebno za pogreb umrlega i sobrata Frank Malnarja.
V bolnico
V Mt. Sinai bolnico je bila j odpeljana rojakinja Josephine Dolenc, 1143 Addison Rd. Upamo, da se jim čimprej vrne ljubo zdravje.
Iščejo dečka
Alvin Schwartz, ki pohaja Collinwood višjo šolo, 455 E. J 149th St., je 'šel v pondeljek v šolo, kamor pa ni dospel, niti se j ni še do danes vrnil domov. Po-1 licija ga išče.

Za en procent
Cene živilom so se v Clevelandu tekom aprila meseca znižale za en procent, ali nekako tako kot se je alkohol v prohibi-cijski pijači.
Smrtna kosa
Preminul je po kratki bolezni v Glenville bolnici Frank Mal-nar, star 61 let. Doma je bil iz sela Plešce, Gorski kotar na Hrvatskem. V Ameriki je bival 29 let in zapušča tu soprogo Karo-lino, 2 sina, Franka in Charley, i v starem kraju pa brata Johna. Ranjki je bil član društva V Boj, 1st. 53 S. N. P. J., društva Blej-Isko Jezero, št. 27 S. D. Z. in Woodmen of the World št. 281, i Waterloo Camp. Pogreb, ki ga bo vodil August F. Svetek, bo naznanjen v pondeljek.
šerif Sulzmann
j V Cleveland je dospelo poro-! čilo, da se je šerif Sulzmann pre-jcej dobro pozdravil v nekem I zdravilišču v Ohio, in da bo prihodnji teden že zopet pri svojem delu v okrajnem zaporu.
Drago znanje
Štirje avtomobilisti, ki so vozili preko Central viadukta 44 milj na uro, so bili kaznovani . vsak s $15.00. Rekli so, da niso vedeli, da se sme preko mosta voziti vsamo 20 milj na uro. "Za $15.00 se boste naučili," je rekel sodnik Steuer.
12 voditeljev ameriških financ združenih, da se bore proti depresiji
New York, 20. maja. Dvanajst \ voditeljev ameriške industrije in finance, pod načelstvom Owen D. Young, ki je predsednik General Motors Corporation, se je združilo z uradniki Federalne rezervne banke v posebni kampanji, da poživijo business in z businessom ameriške delavske razmere. Prepričani so, da ka-j kor hitro se vrne kredit v busi-jness, da se razmere morajo spremeniti. Governer Federalne re-j zervne banke v New Yorku je; •klical sestanek prvih šestih in-j jdustrijalcev dežele in najbolj I vplivnih šestih bankirjev, da se! naredijo tozadevni načrti, in da se dolar zopet upelje kot prometno sredstvo med ameriške državljane. Odkar je federalni rezervni sistem začel poslovati v februarju, ko je kongres dovolil kredit, je prišlo $300,000,000 | j v banko, kateri denar leži sedaj pripravljen, kot podlaga za najmanj $3,000,000,000 kredita. I Dvanajst bankirjev in industrijalcev, katerim je poverjena naloga začeti z resnim bojem proti depresiji, ima v svojih podjetjih na razpolago denarja in kredita $15,000,000,000. Delovanje- tega odbora se bo v kratkem razširilo po vsej deželi.
v.-—
Starši so mučili otroke z vročim železjem
Johnstown, New York, 19. maja. 7 letno dekletce Barbara Trowbridge, je izpovedalo na : sodniji, da sta jo oče in mati mučila z razbeljenim železjem | in da jo je oče večkrat z jermenom pretepal. Otrok je bil radi večnega tepeža silno poškodo-1 van. Oče in mati sta dobila po štiri leta zapora.
Ženska na poletu preko Atlantika namerava dospeti danes v Pariz
Harbor Grace, New Found-land, 21. maja. Mrs. Amelia Earhart Putman, je sinoči od-pljula v svojem zlato-obroblje-nem zrakoplovu od tu in preko Atlantika na Irsko, kamor namerava dospeti v soboto zjutraj ob 4. uri, ako bo vreme ugodno. Iz Irske se nemudoma poda na polet proti Parizu. Ako se ji to posreči, tedaj bo imela čast, da je prva ženska na svetu, ki je sama preletela Atlantik v zrakoplovu. Lindbergh, ki je pred petimi leti preletel 3610 milj dolgo pot iz New Yorka v Paris, je porabil za polet 30 ur in 29 minut, Mrs. Putnam pa ima samo 2,300 milj dolgo pot in mnogo hitrejši zrakoplov, ter namerava biti v 14 urah v Parizu. -o-
Največji kotel
Warren, Ohio, 19. maja. Na neki samotni farmi v Kinsmanu, nc daleč cd tsga mesta, so včeraj vdrli zvezni prohibicijski agenti v notranje prostore in odkrili največji kotel, kar so jih še do-| slej našli v državi Ohio. Kotel I je bil dosti velik, da. je produci-; ral 400 galon žganja na dan. Osem moških je bilo aretiranih. Vsi so Italijani iz Youngstowna, kamer so jih pripeljali, da bodo zaslišani.
Porodna kontrola na zborovanju kongresa
| Washington, 19. maja. Prvič od leta 1879 je začel kongres debatirati glede porodne kontrole I v Zedinjenih državah. Mnogo ! zdravnikov in znanstvenikov je : poklicanih pred posebni odbor j poslanske zbornice, kjer bodo zadevo rešetali. Predlog glede j porodne kontrole je stavil kon-gresman Hancock, demokrat, iz I North Carolina. Ako bo posta-| v« sprejeta, tedaj bo dana zdravnikom širša moč "poslovanja ob ! porodu."
Sprejem v Newburgu
Jutri večer ob osmih se vrši sprejem novega g. kaplana, Rev. jSlapšak, ki je prišel iz stare do-Imovine. Vabljeni so vsi fara-| ni in iz okolice, da se udeležite tega sprejema, ki se vrši v S. [N. Domu na 80. cesti v Newburgu. Vstopnina je 25c, kdor pa | ne more plačati, je enako dobro i došel.
Veliko je poklicanih, malo izvoljenih
ii
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NIWBPAPIB Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto I5.&0 Za Cleveland, po pofitl. celo leto 17.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaialclb: celo leto $5.50; pol leta (3.00; četrt leta 11.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka S cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0638
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publisher«
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd, 1879.
83
No. 120, Sat., May 21st, 1932
MNENJE AMERIKE 0 SVETOVNEM POLOŽAJU
"In poglejmo sedaj še drugo stran tega važnega vprašanja. Jaz sicer ne vem, koliko je svet danes dolžan, in tudi dobiti nisem mogel nikogar, ki bi mi na to odgovoril, toda dobil sem nekoga, ki mi je izračunal približno sledeče: Dol govi 49 poznanih držav znašajo okroglo $136,000,000,000. To so državni dolgovi, lokalni dolgovi pa $32,000,000,000, kar bi zneslo $168,000,000,000. To samo v poznanih deže lah. Naš ameriški dolg znaša $18,000,000,000, naši mestni in državni dolgovi pa presegajo svoto $17,000,000,000, železniški bondi znesejo $11,000,000,000, industrijski bondi in prve vknjižbe na zemljišča znašajo v Ameriki $10,000,000,-000, vsi drugi dolgovi nekako $48,000,000,000, tako da znašajo skupni dolgovi v Zedinjenih državah od vlade in posameznikov nekako več kot $150,000,000,000.
"Skoro 90 procentov teh dolgov so takozvani "zlati dolgovi." To se pravi, plačljivi so v zlatu. 90 procentov teh dolgov smo naredili pred letom 1929. In sedaj nikakor ne morem videti, kako bomo plačali te dolgove, kako jih bo plačal ostali svet, zlasti ker skoro vso zlato zalogo kontrolirata dva naroda. Meni so znani samo trije načini, da plača ta ali oni narod svoj dolg — ali v zlatu, ali v blagu, ali pa v postrežbi. Svetovne države nimajo zlata, in tarif je tako visok pri nas, da te države ne morejo plačati v zlatu, poleg tega pa ni nobene prilike, da bi nam dali kako postrežbo. In kako naj tudi kupujejo od Zedinjenih držav in Francije, kaj nam koristi vse zlato, če pa produktov naših farm in tovaren ne moremo prodati. Ob strašnem zidu stojimo, ob katerega smo bili pritisnjeni, in pomagati si ne moremo, razven ali ne pride nov denar v cirkulacijo ali pa nastane korenita sprememba pr zvezni vladi.
"Spominjate se, kako so prerokovali razni preroki, da pomeni za Anglijo največjo nesrečo, ako zapusti zlato valuto. Nekateri izmed najbolj zmožnih mož so napovedovali katastrofo. Toda ker Anglija ni mogla dobiti zlata, da bi pokrepila svojo valuto, je zavrgla zlati standard. In danes jc Anglija edina jasna točka na pozornici. Veliki in mogočni angleški narod, ki je imel zlato valuto od leta 1849, je zapustil zlato valuto, in je danes edini narod, ki prihaja k zdravju v financah. Anglija si je brez zlate valute tako opomogla, da se ji vsi čudijo. Pred osmimi meseci si je Anglija' izposodila $150,000,000 v Parizu v Franciji, da obdrži zlato valuto, da podkrepi svoj denar. Toda pomagalo ni nič. Zavrgla jc zlato valuto, danes pa je plačala že svoj dolg nazaj, pet pet mesecev prej, predno je bila dolžna plačati. Tudi Franciji je plačala $35,000,000.
"Gospod predsednik, niti polovica človeštva ne rabi zlate valute, niti nimajo poželjenja po njej. Ti ljudje nimajo bank, niti ne pišejo čekov. Več kot polovica človeštva rabi srebro že zadnjih 3,000 let ko! plačilno sredstvo.
"V letu 1925 se je naredil poskus, da se prisili one dežele, ki ne rabijo zlate valute, da jo vpeljejo. In toje kapitalna napaka s strašnimi posledicami. To je bil slučaj, ko je lastna sebičnost samo sebe uničila. Ljudje sami si tega niso želeli, pač pa so bili prisiljeni od drugih. Prvi korak tozadevno se je naredil v Indiji, kjer so ustvarili zlato valuto na direktni vpliv Anglije. Naj vam pokličem v spomin izjavo, katero je tedaj podal governer rezervne banke v New Yorku. Vprašali so ga tedaj, kakšen vpliv bo imelo to gibanje, in kako bo to vplivalo na Indijo in na ostali svet. Nasvetoval je, naj se nikar ne sili zlata valuta. Povedal je, da se omenjene dežele še niso navadile rabiti zlato kot plačilno sredstvo, da nimajo bank, da ne rabijo čekov, pač pa rabijo le srebro. Rekel je, da če se jih prisili k zlati valuti ,da bo s tem forsi rano srebro na svetovna tržišča, kar bo zopet imelo poguben vpliv na vso trgovino.
"Pri vsem tem naša administracija ne stori ničesar, absolutno ničesar, da se položaj spremeni. Voditelja nimamo, ki bi kazal narodu pot iz propada, v katerega smo padli, ne samo mi, pač pa vsi poznani narodi sveta. Jok in stok se razlega danes po širnem svetu. Vprašuje se, če je že konec tega gorja, toda bojim se, da pride hujše. Prva preskušnja bo pri hodnji mesec v Lausanne, ko se snidejo zastopniki skoro vseh narodov in držav sveta. Ako ta konferenca odneha, tedaj — gorje svetu."
SLOVENSKI GROBOVI OB BREGU SOČE
za železo jeklo, že so se rušili domovi rodnih bratov, kateri so v kriku in vzdihu zapuščali podirajoče zidovje in bežali pred kroglami sovražnika. Komaj so nas obleteli prvi solnčni žarki v jutranji zarji, že se je valil gost dim po vaseh in mestih, ter uničeval domove beguncev, ki so ogroženi za svoje življenje zapuščali domove. Po cestah so se vile žalostne povorke zbeganih ljudi, med katerimi so bili le starčki, žene in nedoletni otroci. Vse je bežalo in z solznimi očmi zapuščalo priljubljeno domačijo. Kam so bila njih pota, ni vedel nihče. Edina cesta je bila kažipot njihovim ciljem. V velikem neredul vsled nepričakovanega dogodka so se svojci razkropili na vse strani in večkrat tako, da otrok ni vedel za mater in ne mati za otroka. V živem spominu mi je malo dekletce, ki je zaostalo na begu in z seboj vozilo komaj leto starega bratca Dekletce je komaj štelo okrog osem let, toda poizkusilo je kruto usodo v času, ko se niti še ni moglo zavedati kaj se okrog nje godi. Bosonoga sirotfca rinila je pred seboj voziček, v katerem je vozila svojega bratca. Naključje je zahtevalo, da smo se na cesti proti mestu Gorici srečali in opazili to revše, ki si je z trudom prizadevalo slediti drugim aeguncem. Na prijazno vprašanje nam je povedala deklica, da je v njih hišo nekaj priletelo, ko je stala mama na pragu in pe-stovala bratca. "Mama je zavpi-a, padla na tla in močno krva vela, naposled pa tudi umrla. Ta otrok, katerega peljam, je moj aratec in je v naročju name pa del na tla in jokal. Videla sem da vsi bežijo, pa sem še jaz vze-a voziček, položila v njega bratca, in šla za njimi," pravi otrok Na vprašanje, kje je ata, je de
Oj, Doberdob, oj Doberdob
Slovenski fantov grob.
Mesec majnik, vstajenje narave, čas veselja ter življenje polja in gozdov je zabeležen v zgodovini slovenskega naroda z krvavimi črkami v znamenju narodne tragedije. Bilo je 22., tega cvetočega meseca v letu 1915, ko je padla usodapolna kocka mogodcev in sledilo napoved vojne. Zahrbtno izdajalstvo zaveznika prineslo je to gorje in krvoprelitje na slovenska polja, skalnate gmajne in lepe vinograde. Ta dan so prvič zagrmeli topovi na slovenski zemlji in pr-
vič v zgodovini naroda so bili bregovi deroče Soče meja dveh sovražnih kril. Na zahodnem bregu sovražnik in na nasprotnem mi skoro sami slovenski si novi, ki smo bili pripravljeni braniti lastno grudo pred ropom izdajalcev. Komaj smo se zavedli predvidevane fantazije nesmrtnega pesnika Simon Gre gorčica, ki je klical v snu deročo Sočo naj nastopijo nje bregovi in poplavi sovraga pred ropom slovenske zemlje, že so lete le granate ng lepo Gorico, srce zavednega Primorca. Komaj smo odgovorili na ogenj in vrnili
detce odgovorilo, da je pri vojakih. Stavili smo ji vprašanje kam gre, nakar je nedolžno odgovorila, da tja kamor drugi. ECam je bila njena nadaljna pot, ni smela biti naša briga, ker povelje se je glasilo naprej brez ozira, kdo po cesti pride. Tudi vojaško srce se ob enaki tragediji omehšča, ter izlije stud nad činom sovražnika. Granata je ubila mater, katera je zapustila v ljubezni do doma osamljene sirote tavati po svetu brez cilja, izročene ljudem na milost in nemilost.
Padale so granate, izginjali so domovi in kar je preostajalo uničil je ogenj. Iz ličnih naselbin postajale so grobi je kamenja in razorane zemlje. Vsipalo se je želez je na slovenske sinove in grobovi so se ob bregovih Soče množili. Vsak dan na stotine svežih trupel zagrnila) je zemlja cvet slovenskega naroda. Obširna polja Renske in Ovčje Drage okolice postala so le eno samo pokopališče, kjer sniva v njih zemlji na tisoče naših sinov in čaka vstajenja majnika, ki bo prinesel osvobojenje naroda ob meji Soče ob vznožju njih grobov. Kraška skala, Doberdob-ska planota, gora Kal vari j a, div-na Gorica in ponosni Krn bo zopet last naroda, kateri ima vse pravice do njih od pamtiveka. Nad grobovi teh mučenikov plava duh Simon Gregorčiča in kli če sinove k edinosti na dan vsta jenja in| prerodbe ob prsih močne matere Jugoslavije. Oh, da bi le kaj kmalu solnčni žarki posijali na grobove teh junakov in jim prinesli svobodo, da jim bomo mogli v maternem jeziku zapisati na njih spomenike "Spa-vajte mirno v svobodni grudi na veke."
Joško Penko,
Zastopnik Ameriške Domovine.
DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMI
SLOVENCI
J. J. Oman
SLOVENSKA POLITIKA V COLLINWOODU
Gotovo bo marsikoga zanimalo, posebno pa čla.ne , Slovenskega demokratskega kluba, kakor tudi ženskega demokratskega kluba, kako so izpadle primarne volitve 10. maja. Pokazalo se je, da je bil klub, katerega smo ustanovili, potreben, le škoda naša, ker ni bil ustanovljen že leta nazaj. Ni pa še vse zamujeno in še je čas, da strnemo svoje moči ter si priborimo politično, kar nam gre. Naša politična moč je bila v 32. vardi vedno podcenjevana, ker smo bili brez organizacije in kakor ovce brez pastirja razkropljeni. Do zadnjih volitev smo imeli v 32. vardi le tri slovenske precinktne načelnike izvoljene. Zadnje primarne volitve smo pa izvolili 'še nadaljnih sedem, torej jih imamo sedaj deset. Najhujša borba za izvolitev slovenskega pre-cinktnega načelnika je bila v precinktu O, ki vzame Holmes Ave. ter od 155. ceste do 162., kjer stanujejo v pretežni večini Slovenci. Naš, od kluba priporočen kandidat je imel tam protikandidata, kateri pa ni Slovenec. Oba sta s pomočjo svojih prijateljev delala in agitirala ter napela vse sile. Rezultat je bil, da je naš kandidat L. Turk porazil svojega nasprotnika in bil izvoljen.
V precinktu S je bil brez opozicije izvoljen Frank Verhotz. V precinktu I izvoljen brez opozicije Ed. Legan; v precinktu E izvoljen brez opozicije John Ro-šel; v precinktu J izvoljen brez opozicije John Rožanc; v precinktu G izvoljen O. Epaves; v precinktu BB sta bila dva kandidata, oba Slovenca; zmagal je Frank Gubane; v precinktu K izvoljen brez opozicije L. Smre-kar; v precinktu CC izvoljen brez opozicije Louis Dugar; v precinktu L je imel pa naš kandidat smolo, ker ni imel dovolj časa za agitacijo in ker njegovo ime ni bilo na volivni listi. Vpisalo pa njegovega imena ni zadostno število volivcev; kandidat je bil Adolf Perdan. V precinktu M je bilo za našega kandidata A. škufca prilepljenih več glasov, kakor jih je dobil njegov nasprotnik, katerega ime je bilo
Neki pisatelj pravi, da se vsa zgodovina posameznega človeka zabilježi lahko s temi. stavki: živeli so kralji in cesarji, žive-Rodil se je. šivel je. Umrl je. li so papeži in škofje, živeli so družinski očetje in matere, živeli so učenjaki in drugi. M*>goče so mislili sami, mogoče tudi drugi ljudje, da so neobhodno potrebni na svetu. To je bilo morda tisoč let nazaj. Pa umrli so in svet še danes stoji in se niti zganil ni, ko je padel ta ali oni steber," na katerem se je zdelo, da vse stoji in bi se moralo tudi vse porušiti, ko pade steber. To nam kaže, da je pravi steber samo eden, samo eden je neobhodno potreben, in to je Bog.
Da Slovenci v Clevelandu nismo kake izjeme v tem pogledu, je razvidno iz cerkvenih zapisnikov štirih župnij v tem mestu. Krstije, poroke in pogrebi so se in se vrstijo eden za drugim in prinašajo veselje, ali pa žalost med župljane, da se mi večkrat zdi, kakor da zopet stojim doma na njivi in opazujem, kar sem kot dečko tako rad gledal in opazoval, kako jesenski vetrovi pode raztresene oblake po širnem nebu, dočim spodaj po zemlji hitita senca za solncem in se podita eden za drugim čez polja in travnike, čez bregove in dole, preko gozda in planjave naprej in naprej ter preskačeta plotove in hiše, preskačeta z lahkoto najvišje vrhove visokih dreves, dokler se ne izgubita nekje v daljavi, kamor oči ne morejo več doseči. Kakor se mi je takrat zahotelo. imeti peroti hitrih orlov, ali pa divjih gosi, da bi letel za bežečim solncem in bi me senca nikdar ne vjela, tako se
li na prste ene same roke. žal Bog, da danes ni več tako. če človek pomisli na besede Zveli-čarjeve: "ako človek ni prerojen z vodo in božjo besedo, ne pojde v nebeško kraljestvo," lahko spozna težko odgovornost nekaterih staršev, ki so pustili svoje otroke nekrščene in nepoučene glede človekovega cilja in njegove dolžnosti, že sedaj se dobijo slučaji, da otroci s težavo iščejo nazaj to, kar so starši lahkomiš-ljeno zavrgli. Pa če bi bilo upa ti, da bodo vsaj po večini prišli kdaj nazaj na pravo pot! Veči na jih bo živelo in umiralo brez Boga in brez upanja, njih starši pa bodo med tem že odšli v večnost ter prejeli po svojih zaslugah. Ne bil bi rad na njih mestu.
Krstije so se torej vršile pogosto. Ni mi treba praviti, da sta na tej slavnosti imela boter in botrica glavno besedo. Vse-dla sta se za mizo v kot potem, ko sta prinesla novega člana družine nazaj iz cerkve. Pred njiju je bil postavljen prvi krožnik pohanega piščeta, prvi kozarec rudečega vina in prvi kos potice, katera je z vinom in po-hanim piščetom tvorila glavni del namizne priprave pri vsaki slavnostni pojedini. Kakor za Slovenca praznik ni praznik, če ni pritrkovanja, tako pojedina ni vredna nič če ni vina in potice. Celo Amerikanci so v mnogih slučajih spoznali to pristno in izvrstno slovensko jed in se kaj radi odzovejo povabilu na "banket," če slutijo, da bo potica na svojem mestu.
Seveda so se krstije zavlekle daleč tja v noč, morda v drugo jutro. Predno pa so bile zaključene, je marsikaterega udeležen-
Ce verjamete al' pa ne.
na volivni listi. Končno je pa njegov nasprotnik zmagal, ker je bilo 48 škufcatovih glasov zavrženih. Nekateri so nalepili njegovo ime in pozabili napraviti križ, drugi so pa ime nalepili vrh drugega imena na listi.
Tako smo Slovenci v 32. vardi z uspehom pokazali prvo politična aktivnost in uspeh je pripisovati le pred par meseci ustanovljenemu klubu. Nas Slovence so poznali samo kadar so potrebovali naše glasove, od sedaj naprej pa nas bodo morali poznati kadar bomo kaj zahtevali.
J. K., član kluba. -o-
Kongres Zadružne Lige v Clevelandu
Glasom poročila tajnika Slovenske Zadružne Zveze se bo letošnji kongres zadrug srednjega zapada vršil v Clevelandu, in sicer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair cesti. Trajal bo dva dni. Otvoritev kongresa je določena za nedeljo 29. maja ob 10 uri dopoldne.
Iz programa je razvidno, da v dveh dneh upajo končati z vsem delom, ki pride pred kongres. V nedeljo ob 1:30 popoldne se prične z izobraževalnimi diskuzijami, katere bi moral posetiti vsakdo, ki se zanima za vprašanje kooperacije v tej ekonomski krizi. Učinek krize na naše delo in skupno sodelovanje vseh, da se izmotamo iz tega kaotičnega stanja je del izobraževalne razprave.
V pondeljek se kongres nadaljuje ob 9 uri zjutraj in konča z delom ob 5 uri popoldne. Po zaključku se vrši letni banket v Slovenskem delavskem domu na Waterloo cesti, kjer je sleherni Slovenec vljudno povabljen na udeležbo. Banket se začne ob 6:30 zvečer in vstopnica je za vsakega po $1.00.
Ker bo precej zunanjih delegatov, zastopnikov društev, opozarjamo naše gostoljubne čita-telje, da jim gredo povsod na roko tekom njih bivanja med nami. SND. bo poskrbel, da bodo dobro postreženi in zadovoljni. Kdor more naj se udeleži kongresa 29. ali 30. maja.
mi še danes zahoče tu pa tam hiteti za onimi, ki so odšli pred nami tja v daljno, večnost, tja v našo pravo stalno domovino, kamor žalost in tuga slediti ne more.
Koliko novih Slovencev se je narodilo v Clevelandu v zgodovini slovenstva, katera sega nekako štirideset let nazaj, to ni lahko reči ne da bi imel človek dostop do vseh krstnih knjig. Zanimivo pa bi bilo vsekakor enkrat spraviti skupaj podatke.
Pri sv. Vidu je bilo v tistih letih povprečno na leto do pet sto krstov. Najvišje število jc bilo, mislim, leta 1914, ko je to prekoračilo šest sto. To nam kaže, da so takrat Slovenci živeli še čisto naravno življenje. Če jim je Bog dal otroka, sprejeli so ga, morda včasih ne z največjim veseljem, vendar sprejeli so ga in dobili s d mu kot kjer je spal in tudi hrane mu ni manjkalo. Pa četudi morda kateri malček ni bil s prva popolni dobrodošel, kakor bi moral biti, bi ga čez nekaj tednov ali mesecev ne bi dobil od staršev za nobeno ceno. In tako se je zgodilo, da so slovenske družine narastle od pet pa do štirinajst otrok, dočim so naši Amerikanci redili družine obstoječe od enega pudla in ene mačke do enega ali dveh otrok. Seveda se je do danes tudi njiva slovenstva usušila in pristarela tako, da danes povprečno ne prideluje niti petdeset procentov tega mladeža, kakor ga je pred petnajstimi in dvajsetimi leti. Nekaj je kriv tukaj tudi manjši pogum, kakor so ga imeli naši očetje in matere. Naj: bo to kakor že, menim, da lahko trdim, da se je v Clevelandu rodilo več kot 25,000 ameriških Slovencev in Slovenk od začetka naše zgodovine pa do danes. Seveda, ne bi našli danes vseh teh na elevelandskih cestah. Gotovo število teh se sprehaja po nebeških livadah, dočim njih grobovi delajo druščino številnim drugim na Kalvarji.
Prvi Slovenci so svoje otroke tudi dali krstit in to brezizjem-no vsi, tudi taki, ki morda sami niso hoteli živeti praktično katoliško življenje. Nekrščeni slovenski otroci, menim, bi se bili pred dvajsetimi leti lahko sešte-
ca začelo "metati" tako, da je šibkih kolen in s klobukom na očeh obiral pot in pobiral samega sebe proti domu. Drugi dan je pozno vstal, bolela ga je glava in zato se je moral jeziti nad nekom. Ker je bila žena najbolj priročna se je jezil in klel nad ženo in tako je imel zopet svoj špas. Zvečer je šel morda na "šiht" in v tovarni je srečal prijatelja s katerem sta se na krsti j i sprla in bi se bila tudi stepla, če bi bila vedla zakaj se gre.
(Dalje prihodnjič.) -o-
Javna zahvala
Cleveland, O.—Štovano uredništvo! Ovime želim izraziti svo ju srdačnu hvalu uredništvu vaše, poštovane i popularne novine na hvalevrijednoj pomoči kako i bratskoj suradnji, koja je bila jaki čimbenik i veliki faktor omogučijuči moju nominaciju za državnog zastupnika.
Vaša velikodušnost i široko-grudnost stvorila ja čvrste i ne-prekinute veze izmed ju Slovena-ca i Hrvata, tako da je dva plemena utjelovila u jedno, te tokom vremena, proces razvitka nilade generacije onemogučiti če svaki pokušaj djelenja našeg naroda po našim neprijateljima.
Slaveni grada Cleveland posta-ju sve više politički svijesni, te d.anas više nego ikada, vode gla-vnu riječ u demokratskoj partiji. Vaša novina stoji pred svi ma kao van-garda, te krči put za ojačivanje i osviješčivanje našeg naroda posebno, a slavenske rase generalno na političkom kulturnom polju.
Sa bratskim pozdravom!
Wm. M. Boyd (Boič).
Tole sem zvedel v sredo pri Joe Gramcu na farmah in se za resničnost iste Joe podpiše z obema rokama.
Ko je bil Joe še na farmah v državi Illinois, je prišel nekega dne k njemu neki tramp, ki ga je prosil kaj za pod zobe. Rekel je, da bi rad delal, a po nobeni viži ne more dobiti dela.
"Pa znaš kaj delati na polju? Se razumeš kaj na konje?" ga vpraša Joe.
"Tisto pa, tisto, za vsako delo znam prijet in pa strašno priden sem. Zvečer me boste morali s silo ustaviti od dela," se pobaha tramp.
"Dobro. Najprej se najej, potem bova šla na polje s konji. Treba bo okopati koruzo in si mi kot nalašč prišel, ker jaz imam drugega dela dosti."
Ko se je tramp dobro podprl, pelja Joe novega hlapca na polje.
"Sedaj pa. mene glej, da boš videl, kako se s strojem okopava koruzo. Vidiš, stroj ali kulti-vator, kakor ga imenujemo, ima spredaj tri lopatice, ki izrivajo plevel iz zemlje. Te lopatice se pa rade sname j o, zato moraš paziti, da katero ne izgubiš, če 30 katera padla proč, jo poberi in zopet nazaj pritrdi."
Tako je učil z lepim naukom naš Jože pomagača. Joe gre eno vrsto gori in eno doli s strojem, hlapec pa za nji,m in pazi, kako se stvar dela. Ko prideta drugič nazaj, ga vpraša Joe:
"No, ali misliš,-da boš znal?" "Kar brez skrbi bodite, gospodar. Tako lepo bom okopal, kot ni bila ta koruza poprej še nikdar okopana."
Joe izroči konje in stroj hlapcu, ga opazuje nekaj časa in ko vidi, da bo dobro delal, gre domov. Pozno popoldne gre Joe na njivo, da vidi, koliko je že koruze okopane. Od daleč vidi, da je hlapec že skoro okopal vso veliko njivo in da sta ostali le še kaki dve vrsti. Ko pa pride na njivo, bi bil pa skoro omedlel. V svoje veliko začudenje vidi, da je hlapec okopal samo kake tri vrste, po vsej ostali njivi so bile pa le nekake črte v zemlji, kot bi kdo vlekel palico po tleh. Počaka hlapca, da pride do njega s konji, potem ga pa na vso sapo vpraša:
"Za pet ran božjih, kaj pa delaš? Zakaj' pa ne okopa vaš koruze."
"Kdo pravi, da jo ne okopa-vam? Saj sem jo že skoro vso okopal, pa. še prav nič obotavljal se nisem, da boste bolj zadovoljni," se brani novi hlapec.
"Eno figo si okopaval," godrnja Joe in pogleda stroj. No, seveda, kakor se mu je zdelo, tako je tudi bilo. S stroja so se izgubile vse tri lopatice in po zemlji so se vlekli samo trije železni konci, na katerih so sicer lopatice pritrjene. Tako je bilo vse delo hlapca zabadavo in Joe je moral vso njivo od kraja okopati, z brihtnim trampom sta se pa še tisti večer za vselej poslovila, ne da bi si segla v roke.
GOVOREČE SLIKE
Ko so na otočju Fiji, v mestu Suva prvič kazali premikajoče in govoreče slike, je cenjena av dijenca zbežala iz gledališča, ker ljudem ni šlo v glavo, da bi mogla senca na platnu govoriti in so mislili, da je to kaka višja si la. Vodstvo gledališča je moralo ljudem natančno razkazati od kje pride glas, da so ljudje zopet prišli k predstavam.
A
Blizu Gramca ima svoj grad tudi rojak Mike Romih. Povedal mi je, da je bilo pozimi v njegovi hiši tako toplo, da je postavil peč zunaj na dvorišče in tam kuril v nji. Pa še eno je pogruntal Mike. Slišal je (in je tudi prepričan o tem), da so najboljše sredstvo proti revma-tizmu — koprive. Zato si jih je pose j al po dvorišču kakega pol akra in ko bodo dozorele, to je, da bodo dovolj vroče, se bo hodil valjat po njih. če se bo trkljal po koprivah v obleki, se bo že še prestajalo, ampak drugače se bo pa Mike zmikal, če kaj vem. Kogar daje revmati-zem, naj si gre privoščit par kopel j i v Mikove koprive. Vstopnina je prosta.

POMLAD JE TUKAJ, VZDRAMITE SE, KAMPANJA JE V TEKU, POŽURITE SE!
Cleveland (Newburg), O. —
V tem času leta, ko se vzbuja vsa narava in se pomladi veseli ves svet, je tudi naša domača organizacija pričela z veliko kampanjo za novim članstvom. Kot vestne člane nas veže dolž-n°st, da se zavzamemo ter pridno agitiramo, da se pridobi čim več novih članov v odrasli in mladinski oddelek. V resnici so sedaj hudi časi, zato je pa še bolj važno biti pri društvu, da se v slučaju bolezni ali smrti vsaj nekoliko opomore prizadetim.
Tudi naše društvo Bled št. 20 SDZ se je zavzelo, da pridobi kolikor mogoče novih članov, Posebno v mladinski oddelek. Dosti je še staršev, ki so v enem, clveh ali več društvih, otroci pa Pri nobenem. Za borih petnajst centov na mesec imate otroka
zavarovanega in v slučaju smrti, pa posmrtnina več ali manj olajša stroške, ki so neizogibni.
Zatorej še enkrat apeliram na vse starše, ki še nimate otrok pri našem društvu, peljite ali nesite jih k zdravniku takoj. Če vam je predaleč ali prenerodno iti k zdravniku, javite se pri meni in jaz vas peljem k zdravniku brezplačno.
Na zadnji seji društva Bled se je sklenilo, da se korporativ-no udeležijo vsi člani korakanja od: Narodnega doma pa do cerkve sv. Lovrenca. To bo v nedeljo, 22. maja ob 10:30 dopoldan. Korakanje se vrši ob priliki blagoslovitve traka društva Dvor Mlade Cvetke C.O.F. Prošeni ste, da pridete polnoštevilno in prinesite svoje znake seboj. Pozdravljam vas za večjo in močnejšo Slovensko Dobrodelno Zvezo,	Ciril Resnik, tajnik.
Domača zabava pri "Naprednih Slovenkah"
p
Predno zaključimo pomladno sezono v dvoranah popolnoma, se hočemo "Napredne Slovenke" se enkrat pošteno pozabavati. Najele smo malo dvorano št. 1 v Govern poslopju SND, kjer se bo lahko vsak zabaval po svoji lastni volji. Postavljene bodo mize 2a igranje kart in kvartopirci naj izvolijo prinesti karte seboj. Za plesaželjne bo igral Jackie Zore.
Vabljeni so še posebno pevci
Pevke, da bodo katero lepo Ureza li. Postrežba bo kot vedno Prvovrstna.
Kdor se hoče res imeti fletno jn domače, naj pride v soboto večer 21. maja k nam v vas. Ne bo Vam žal.
Na svidenje!
'Napredne Slovenke," št. 137
SNPJ.
rodelna prireditev tako lep moralni in finančni uspeh. Hvaležne niso vsem tem samo članice kluba, marveč gotovo tudi vsi oni rojaki, ki so ali še bodo deležni podpore od dohodkov te prireditve.
Odbor East End Social Club.
ZAHVALA
Podpisani odbor East End Social Club se poslužuje te prilike, da izreka najtoplejšo zahvalo vsem posetnikom zadnje pri-redbe, povodom obletnice, v Slo-vcnskem Delavskem Domu na Waterloo road. Dasi so razme-fe dandanes v resnici zelo slabe, pa je bil namen prireditve tako plemenit, namreč v pomoč revnim družinam, da je bila Udeležba dokaj povoljna. Seveda gre zahvala pred vsem osob-iu lista "Cleveland Journal" zlasti
njega uredniku g. F. Suha-dolnik, ki se je toliko trudil, da cela prireditev tako sijajno izPadla. Nadalje zaslužijo popol-zahvalo vsi tisti, ki so natopili na odru kot gg. Louis Belle in Frank Plut za krasno Petje in Mrs. Molly Plut za nje-110 spremljevanje na klavir, Mr. vinko Coff in njegova družba hisses Ida Modic, Emma Milane«, Irene Ogrin, Milavec sestri ln Pod padec dvojčki, za zelo zanimiv prizor. Nadalje malim igralkam na harmonike in plesalkam Misses Marion Makovec, Betty Jane Pintar ter Frances Snyder, ki ju je spremljala na Hiolino. Hvala g. F. T. Suhadol-Piku za njegove risbe s kredo, ^dalje Podpadec sestram za le-pe Plesne točke, kakor tudi Čes-^ik sestram za krasne pevske Proizvode. Najlepša hvala Mrs. ^rovat in Mrs. Osolin za njiju ^ovenske in angleške pesmi. *vala Mr. Joe Eagleeye za nje-indijanske pesmi in plese. :skrena zahvala našim izvrstnim '£ralcem na harmonike, gg. ^ckie Zore, Tony Trinko in Jo-^Ph Kalister. Nadalje tudi g. J°hn Tomažiču, ki je vodil ta ^'ogram, in za njegov zanimiv Kovor. Iskrena hvala "Ameriki Domovini" in "Enakopravnosti" za darovano oglaševanje. Nadalje se zahvaljujemo tudi ki so darovali v gotovi : Dr. Wm. Lausche, Mr. Paul .yUsdanovic in neimenovan. Kon~ en° naj prisrčnejša zahvala Vsem, ki so na ta ali oni način Pripomogli, da je imela ta dob-
MATI IN BOLNO DETE
"Ne vem, če še kdaj bodo rože mi cvele, ne vem, če še kdaj bodo ptičke mi pele. Nikoli več šel ne bom v polje zeleno. Ah, mamica, zame je vse izgubljeno . . ."
Vsa dobra nad njim se je mati sklonila in nove tolažbe v' srce mu nalila:
"Joj, sinko, te misli so grenke, so črne. Glej, blizu je maj — on zdravje ti vrne!"
DNEVNEVESTI
Učitelji delajo za sramotno nizke plače
Wilton, South Dakota, 19. maji Ker mora šolski odbor v prvem distriktu te države hraniti z denarjem, je razpisal na učitelje poziv, da povedo, za koliko bi učitelji delali na mesec. Pri tem se je dognalo, da. se je več učiteljev prijavilo, da bi bili pri volji poučevati za $30.00 na mesec, šolski odbor je končno odločil, da bo učiteljska plača $45.00 na mesec. Mnogo ponudb je prišlo, v katerih izjavljajo učitelji, da za manj kot $200.00 na mesec ne morejo učiti.
Brat newyorskega župana obdolžen sleparije
New York, 19. maja. Posebna preiskovalna komisija je dognala, da je plačal neki prodajalec opreme in orodja za mestni oddelek za čiščenje cest, precejšno komisijo bratu newyorškega župana, ko je prodal mestu več orodja Komisija je znašala $6000.00. Sum leti tudi na župana Walker j a, katerega poslovanje komisija preiskuje že dalj časa. župan Walker je demokrat, toda se nič kaj dobrega od njega, ne sliši.
Mehikanska vlada na sledu banditom?
Mexico City, 19. maja. Mehikanska policija je dobila natančen popis Harry Fleischer-ja, znanega gangeža iz Detroita, katerega bi rada ameriška policija dobila v roke, ker sumi, da je v zvezi z banditi, ki so odpeljali otroka Lindbergha. Vsi vojaški poveljniki so dobili povelje stražiti od ameriške meje do Guatemale, če morda kje ne zalotijo Fleischerja, o katerem so prepričani, da je pobegnil v Mehiko.
Pristopajte k domači organizaciji, k S. D. Z.
—Maščevanje zaljubljene vdove. V Kuštanovcu v Prekmur-ju je posestnici Frančiški Fuj-sovi kmalu po poroki umrl mož. Brhka vdova je hitro prebolela izgubo in se zagledala v soseda Ludovika, ki je bil tudi vdovec. Vdova je že računala s tem, da se bosta vzela, in zato je nekega večera povabila soseda na dom, da spregovorita končno besedo. Sosed Ludovik pa je ostal hladen. Ko je pa Frančiška izvedela, da je Ludovik obljubil zakon dekli Ančki, ki je služila pri njem in mu gospodinjila po ženini smrti, jo je tako pogrelo, da je sklenila hudo maščevanje. Ko sta Ludovik in Ančka odšla na oklic v;Mursko Soboto, je nastal na Ludovikovem posestvu požar, ki je upepelil lepo domačijo. Požiga je bila takoj osumljena vdova Frančiška, ki se je te dni zagovarjala pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Frančiška je dosledno vse tajila, toda priče so izpovedale drugače in jo zelo obremenile. Obsojena je bila na dve leti hude ječe in na povra čilo škode 19,000 dinarjev.
—Očeta je ubil. V Blatni Brezovici je Jerajeva domačija slovela do zadnjega daleč naokrog kot trdna in 73 letni France Je-raj je bil spoštovan poštenjak in vPirčen mož. Pred leti, ko je na domačiji gospodaril še oče France, je vladal v družini božji mir. Sin France pa je bil tr-moglavec, ni mu dišalo delo na polju. Pobral jo je v Ameriko še pred vojno. Po vojni se je vrnil domov. Očeta je toliko časa nagovarjal, da mu je lepo uspevajočo kmetijo izročil, a sam si je s svojo ženo izgovoril običajen prevžitek. Stara sta se iz velike hiše preselila v skromno hišico, živela sta sama zase. Sin se je oženil in začel tudi' zapravljati. 5. marca popoldne je oče cepil drva, nato pa se odpravil v svojo hišico. Tja je pridrvel France in kmalu je nastal med obema prepir zaradi neke žage. Mati je pobegnila pred besnim sinom, ki je začel očeta pretepati. Udaril ga je močno po glavi, da se mu je kri kar v curkih polila po obrazu. Sin je nato zbežal, oče. pa se je zatekel po pomoč k sosedovim, kjer so mu rano izprali, nato pa je šel k vrhniškemu zdravniku dr. žabcu, ki je rano pregledal in zadevo prijavil orožnikom. Oče je kmalu po tem dogodku začel tožiti, da ga glava silno boli. Prosil je soseda, naj ga spremi na polje, da se bosta nekoliko razvedrila. Nedavno pa je stari mož legel v posteljo in pretrpeti je moral silne bolečine. Več dni je ležal v popolni nezavesti. Kmalu nato pa je umrl. Orožniki so mladega gospodarja aretirali.
—Umrl je v Ljubljani Šetinc Ignacij, hišni posestnik.
—V Radovljici je umrla gospa Emilija Triller roj. Tominc, mati odvetnika dr. Trillerja Mirka.
—Umrl je 11. aprila na Novem vrhu prevžitkar Franc Majcen v visoki starosti.
—Smrtna, nesreča. V gozdovih okoli Mirne peči so podirali gozdni delavci drevje. Med drugimi delavci je bil zaposlen tudi 23 letni Somrak Alojzij z Drenovega vrha pri Mirni peči. Nesreča je hotela, da se je zvalil velik debel hlod na Somraka, ga podrl in zmečkal. Fant je bil na mestu mrtev. Pokojni je pridno skrbel za mater-vdovo, kateri jez njegovo smrtjo odvzeta edina opora.
—V Šenčurju pri Kranju je umrla g. Marija Kadivec roj. Bohinc.
—V Križu pri Kamniku je umrl posestnik in tesarski moj' ster g. Franc Košir.	y
—Mrliču ukradla zlate zobe. V Bosanski Kostajnic so odkrili te dni tatvino posebne vrste. Dva mladeniča sta namreč odkopala grob kmeta Janka Kukrika, ki
POSLOVENIL DR. A. R.:
CARSKI SEL
je umrl pred štirimi leti. Rajn: ki je bil prej dalj časa v Ameriki, je imel v ustih polno zlatih zob in jih vzel s seboj v grob.
Te dni je umrla tudij žena pokojnega Janka Kukrika. Položili so jo v možev grob. Nekaj časa kasneje pa je družina opazila, da je sveži grob prekopan. Pokojnikov brat je takoj sumil, da je kdo izkopal grob, da bi se polastil zlatih zob v čeljustih pokojnega Janka. Takoj je pohitel v Brod k zlatarjem vprašat, ali je kdo prodajal zlate zobe. Zlatar Novačič je res povedal, da je bil pri njem neki mladenič, ki mu je ponujal 16 zlatih zob. Po opisu je pokojnikov brat takoj vedel, kdo je. Orožniki so prijeli mladeniča Mladena Buliča iz Mrakodola, ki je svoj' greh takoj priznal in izdal še tovariša, Vojina Kukrina. Oba sta priznala, da sta izkopa-la mrliča in mu vzela 16 zob, za katere sta mislila dobiti 1600 dinarjev. Storila pa sta to zaradi velike bede.
—Franc Verbič. Umrl je v Ljubljani g. Franc Verbič, bivši trgovec na Borovnici. Pokojnik je bil eden najstarejših Ljubljančanov, saj je dočakal starost 93 let. Bil je do zadnjega čil in zdrav in vedrega duha. Zapušča tri sinove, ki so vsi v uglednih službah, hči Matilda pa je gospa dr. Ranta, finančnega referenta na mestnem magistratu.
—Ali se še da živeti? Brez pretiravanja smemo trditi, da Slovenska krajina še ni bila v taki stiski, kakor je sedaj. — Povsod je kriza, a tako hude, kakor je v tej krajini, ni nikjer. Njo so zadeli vsi udarci v največji meri. —
Prebivalstvo Slovenske krajine je v gospodarskem oziru pri kraju. O' življenju še več ne da govoriti, ker že samo životarimo. živeža je začelo primanjkovati, denarja že zdavnaj ni in nobenih virov, da bi se dobil. Krajino je prej preživljala živinoreja. Sedaj je tudi ta vir usahnil, živine je še nekaj, a v denar se ne more spraviti. Povpraševanje po njej je vedno manjše, kar pa se je proda, gre iz hlevov skoraj zastonj. Cene so sramotno nizke. Krave skoraj sploh nimajo eene. Prodajajo se po 100—200 Din. Za bike se plačuje po 2 Din po kilogramu. Pred dnevi je bil prodan neki bik, ki je tehtal 540 kg za 1260 Din. — Pojasnjevanja k temu ni treba, človek bi se najraje razjokal. Večina gospodarjev je takih, da na leto lahko proda le eno živinče. To je navadno edini večji dohodek, s katerim mora potem skozi celo leto vzdrževati po 4 do 8 člansko družino. Kaj se to pravi, ni treba razlagati.
Položaj je obupen, a za zbolj sanje ni nobenega izgleda. Ljudi se je polastila skrajna potrtost. Izgubljajo celo do dela veselje, ker vidijo, da nimajo od njega niti toliko, kakor je za najnujše izdatke potrebno. Pri vsej bedi je še najhujše to, da nikdo ne ve, kaj vse bo še prišlo.
—V Bovcu je umrla gospa Jo-sipina Mlekuš, vdova posestnika in trgovca ter tašča g. A nt. Zevnika, notarja v Kamniku.
—V Sofiji je dne 25. aprila umrl od kapi zadet ondotni trgovec g. Franc Anderwald v 57. letu starosti, rojen Ljubljančan. Zapušča vdovo ,in troje otrok.
—V Kompoljah pri Dobrepo-ljah je umrl v 70. letu starosti g. Janez Adamič, po domače Mo-har. Pokojni je bil 25 let odbornik Posojilnice v Dobrepo-ljah, 30 let ključar tamkajšnje podružnice, več let občinski odbornik.
—Stožice - Dev. Mar. v Polju. Umrl je g. Ivan Verbič, posestnik.
—V Sneberjah je po dolgotrajni bolezni umrl Franc Bol-ta, zidar in hišni posestnik.
ENAJSTO POGLAVJE Med bregovoma Kakor se je dalo po vremenskih znakih sklepati že vnaprej, se je ob osmih zvečer vsa okolica zavila v globoko temo. Ker je bil vprav mlaj, se mesec ni prikazal nad obzorjem. S srede reke ni bilo mogoče videti njenih bregov. Strmo pobočje je neposredno prehajalo v črne in težke oblake, ki so skoraj nepremično viseli nad njim. Od časa do časa je od vzhoda sem zapihal lahen veter in sqi izgubil v ozki dolini Angare.
Tema je bila za načrt beguncev zelo ugodna. Dasi so brez dvoma na obeh bregovih stale tatarske straže, je bilo vendarle zelo verjetno, da ne bodo na reki opazile njihovega plava. Skoraj prav tako verjetno je bilo tudi, da Tatari reke niso zagra-dili nad Irkutskom, dobro vedoč, da od juga Rusi niso mogli pričakovati nobene pomoči. Sicer pa' so se morale ledene gruče, ki so plavale po reki, od mraza v kratkem sprijeti in jo zagraditi z naravno zaporo.
Na plavu je bilo vse popolnoma tiho. Odkar je plaval po reki navzdol, se romarji niso več oglasili. Molili so samot šepeta-je, tako da jih z bregov ni bilo mogoče slišati. Ker so begunci polegli po plavu, so njihova telesa komaj kaj presegala vodno gladino. Stari mornar se je ulegel na sprednjem koncu poleg svojih ljudi in je tiho odrival ledene plošče, ki so pritiskale ob plav.
Celo po reki plavajoči led bi bil beguncem po godu, ako bi ne bilo nevarnosti, da pozneje postane za plav nepremagljiva ovira. Na prosti reki bi namreč tatarske straže vkljub gosti temi vendarle mogle plav opaziti, dočim se je sedaj skrival med ledenimi gručami različnih oblik in velikosti. Razen tega je hreščanje ledenih gruč, ki so butale druga ob drugo, zadušilo vsak šum, ki bi sicer utegnil biti sumljiv.
Zrak je postal silno mrzel. Begunce, ki niso imeli drugega zavetja kakor nekaj brezovih vej, je stresal mraz, ki je segal gotovo deset stopinj pod ničlo. Da bi se vsaj nekoliko ogreli, so se tesno stiskali skupaj. Lahen veter, ki je pihal z vzhodnih gora, jih je zbadal, kakor bi bil iz samih igel.
Mihael Strogov in Nadja sta se ulegla na zadnjem koncu in se vdala temu novemu trpljenju brez godrnjanja. Poleg njiju sta tudi Alcide Jolivet in Harry Blount prvemu napadu sibirske zime kljubovala, kolikor sta mogla. Govoril ni nihče izmed njih, tudi potihoma ne. Preveč so bili zamišljeni v svoj resni položaj. Vsak trenutek se je lahko pojavila kaka nevarnost ali se pripetila nesreča, v kateri bi vsi brezpogojno poginili.
Mihael Strogov, ki je bil ma-lodane že na svojem cilju, je bil nenavadno miren. Njegova krepka volja ga pač tudi v naj odločnejših trenutkih ni zapustila. V duhu je že gledal čas, ko bo končno smel misliti , tudi na svojo mater, na Nad j o in sam nase. Samo tega se je bal, da bi se plav zaradi nakopičenega ledu moral brezpogojno ustaviti, preden bi dospel v Irkutsk. Mislil je samo na to in se pripravil, da v skrajni sili poskusi vsak še tako drzen čin.
Po večernem počitku si je Nadja zopet opomogla. Preveliko trpljenje ji je včasih zlomilo telesno moč, a duševne sile ji ni moglo omajati nikdar. Tudi ona je mislila na to, da bi morala voditi Mihaela Strogova, ako bi prisiljen segel po skrajnem sredstvu, da doseže svoj cilj. Čim bolj se je bližala Irkutsku, tem jasneje ji je stopala pred duševne oči podoba njenega očeta.
Videla ga je v obleganem mestu, daleč od tistih, ki jih je ljubil, toda — o tem je bila prepričana — borečega se z vsem ognjem vnetega domoljuba zoper sovražne napadalce. Ako ji bo nebo vendar kedaj milo, bo že čez nekaj ur v njegovih rokah in mu bo pravila zadnja naročila svoje matere. Nobena stvar ju ne bo mogla več ločiti. Ako bi Vasilij Fedor moral še dalje ostati v pregnanstvu, bi ostala pri njem. Potem pa so se ji misli popolnoma naravno obrnile tudi na onega, ki ji je pomagal priti do očeta, na njenega plemenitega tovariša, njenega "brata," ki se bo potem, ko bodo Tatari premagani, skoraj gotovo povrnil v Moskvo in ki ga morda ne bo videla nikoli več!
Harryu Blountu in Alcidu Jo-livetu se je zdel njihov resni položaj tako dramatičen, da sta ga hotela popisati v zelo zanimivem članku. Anglež je mislil torej na bravce Daily - Telegrapha, Francoz pa na naročnike svoje sestrične Magdalene. Pri tem pa sta bila oba nekoliko razburjena.
"Tem bolje!" si je mislil"Alcide Jolivet. "Človek mora biti sam ginjen, da, more ganiti druge! Zdi se mi celo, da isto misel izraža neki sloviti stih, ki mi pa — za vraga — ne pride v spomin! ..."
In skušal je s svojimi izurjenimi očmi prodreti gosto temo, ki je ležala nad reko.
(Dalje prihodnjič) -o-
Prohibicija pobira dnevno svoje žrtve
Springfield, Illinois, 19. maja. Dr. Alfred Brown iz Nebra-ske, je imel pred zdravniško zvezo države Illinois nagovor, v katerem je povdarjal, da mora kongres dovoliti vino in pivo, ker sedanja prohibicija vedno bolj davi svoje žrtve. Razne bolezni razsajajo med ljudmi, ki so bile prej nepoznane, in v največ slučajih povzročajo te bolezni, katerih se naleze od slabega žganja, skorajšno smrt.
Slike iz domovine in Minne-sote
Ker so mnogi iz .Clevelanda že bivali v Minnesoti in obratno, in ker je v Minnesoti delalo in študiralo mnogo naših ljudi, se selilo sem in tje, bo radi tega zanimalo mnoge, da bi videli okrožje države Minnesote, kjer živi mnogo naših ljudi, ki imajo sorodnike, znance in prijatelje tukaj.
Slik, prinešenih iz Minnesote, je 1,600 čevljev. Vse so zelo razločne in jasne. V njih se bo videlo vse najzanimivejše, kar imajo naši rojaki tam, bodisi pri delu ali ob nedeljah, v kolegijih in na farmah, kjer žive čisto preprosto, kakor doma v Jugoslaviji. ,
Le pridite si ogledat te slike. Kar ne bo zadostovalo teh slik za en večer, se bodo kazale slike še iz Jugoslavije. Vse to bo pa združeno s fino domačo godbo in petjem, in se boste počutili, kakor bi bili v najživahnejši družbi. Koncem slik se bodo celo lahko zavrteli fantje in dekleta, pa tudi ta stari, če se jim bo zlj ubilo.
Za vse to je vstopnina zelo majhna — samo 25 centov. Polovico od tega bo darovano dobrodelni družbi v naselbini, za brezposelne in revne med nami.
To se bo vršilo v sredo večer, 25. maja ob 7:30 v Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair Ave. A. Grdina
V najem
se da farmo, 11 milj od mesta, ob glavni cesti, blizu Bedforda. Hiša 8 sob, garaža, elektrika, voda, toilet in kopališče. Veliko poslopje, primerno za poprav-janje avtomobilov, gasolinsko postajo in prostor za mehke pijače, itd. En aker zemlje seod-da po zelo nizki ceni pravemu rojaku. Več podrobnosti dobite pri
Frank Mervar
5921 Bonna Ave. • Tel. IlEnderson 7123
(122)
Mesar zaprt brez obleke v svojo ledenico
New York, 18. maja. V mesnico Charles Hemmingerja so prišli banditi, ki so mesarju vzeli $160.00. Potem so ga pa prisilili, da se je slekel in so obleko mu vzeli, njega pa golega zaprli v ledenico.
Oglasi v "Ameriški Do movini" imajo vedno do-ter vspeh«
MALI OGLAST"
Po/or!
Članom dr. sv. Antona v New-burgu se naznanja, da se vršijo redne mesečne seje skozi poletje vsako četrto soboto v mesecu, pričenši z 28. majem. Naznanja se tudi članom, da se naše društvo korporativno udeleži slavnosti Katoliških Borštnar-jev, 22. maja, ob 10. uri dopoldne. — S. Hočevar, tajnik, 9914 Elizabeth Ave.	(120)
V najem
se da lepa koča za majhne parties, tudi prostor za piknike z veliko plesno dvorano. Enajst milj od Public Square. Jako poceni. Vprašajte pri Frank Mervar, 5921 Bonna Ave. (Sat.x)
Trgovina
na prodaj, vse skupaj, blago in oprema. $500.00 v gotovini. Vprašajte na 7403 St. Clair Ave.	(120)
Naprodaj je
slovenska mesnica in grocerija. Jako poceni. Zelo ugoden prostor. Pokličite KEnmore 3153.
(X)
Zahvala
Podružnica št. 32, Slovenske ženske Zveze se lepo zahvaljuje vsem udeležencem nedeljske slavnosti pri blagoslovljen ju društvene zastave pri fari sv. Kristine na Bliss Rd. Hvala botrom in drugim gostom, kakor tudi društvom in posameznikom, hvala voditeljem progra mu. Iskrena hvala g. župniku Rev. Bombachu za lepi govor pri blagoslovu. Vsem skupaj še enkrat hvala. — Odbor.
V najem
se da stanovanje, tri sobe in kopališče. Na 6737 St. Clair Ave. Vpraša, se na 6925 St. Clair Ave.
(May.11.14.18.21.)
ITDOBER PREMOG!
(g)	Točna postrežba!	(©)
(§) The 11 ill Coal Co.
(S) 12HI MAKOIIETTE KI).
Stari Cimpermanovl prostori
^	IlEndersoo 5788
H FRANK ARKO, zastopnik ^
Naznanilo
Naznanja se članicam dr. sv. Ane št. 150 K.S.K.J., da se vse korporativno udeležimo slavnosti blagoslovljenja društvenega znaka Dvora "Male Cvetke" (Catholic Order of Foresters) pri maši ob 10. uri, v cerkvi sv. Lovrenca, v nedeljo, 22. maja. Zbiramo se že ob 9:30 pred S. N. Domom na 80. cesti. Proše-ne so vse sestre, da pridejo. S sestrskim pozdravom — Mary Pucell, tajnica.
NATIONAL
WATCH & JEWEI.RY REPAIRING
J. C. BUKOVEC, lastnik v Slov. N»r. Domu. soba št. 10.
64JI St. Clair Ave. DELO IZVRSTNO IN JAMCENO
Popravljamo likalnike, pralne
stroje, čistilce preprog in vso električne napeljave in naprave. Nizke cene. Solidna postrežba. Se priporočamo naiim ljudem za obila naročila.
JOHN TERČEK
1550ft Holmes Ave.
LOUIS JERKIN
727 E. 157th St.	T*l. LDdy 17S6
SLOVENSKA BRIVNICA 2 DOBRO POSTREŽBO F. A. CREDENCE 6124 ST. CLAIR AVE.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
Vesti iz domovine
MARIJA KUMIČIČ
proti zaprtju, slabemu apetitu, glavobolu, izgubi spanja. V vseh lekarnah,
da se pridružite skupnemu potovanju, ki se vrši dne 15. junija na velikem parniku
BERENGARIA
Za "Ameriško Domovino" priredil M. U.
Potnike spremlja od Clevclanda do Ljubljane August Hollander, ki 1>® skrbel za udobnost svojih potnikov. Menda ne zna nikdo tako W potnike skrbeti kot ravno on. je priglašenih preko 25 potnikov, priglasite se še vi. Še je čas! Za vsa pojasnila glede zelo nizkih cen za to in za druga skupna potovanja se obrnite na:
August Hollander Co.
(Poprej J. L. Mihelich Co.) 6419 ST. CLAIR AVE. v Slovenskem Narodnem Domu
HvViS
MtSKR OIL«
PERRY'S SERVICE STATION
G619 St. Clair Ave.
VOLITEV ŽUPANA in "Miss Ljubljane"
4. in 5. junija v beli Ljubljani. Kdo bo župan? Kdo bo "Miss Ljubljana?"
I DR. J. V. ŽUPNIK |
i zanesljiv zobozdravnik 1
I	, 1
K	Mnogo let na istem mestu.
1	St. Clair vog. 62. ceste.
§	Vhod samo iz 62. ceste.
j|	Knausovo poslopje.
% GOVORI SLOVENSKO
M	i
f, Uradne ure od 9. zj. do 8. zv. fej
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ' .. ODVETNIK Cez dan: 513 ULMER BUILDING
Zvečer od 6. do 8. 6411 ST. CLAIR AVE. Soba št. 7 Tel. HEnd. 5195
Oh sredah zvečer na 837 E. 237th St., Euclid, O.
Tel. KEnmore 4458
Tel. CHerry 3982
J. Edkwr Hoover, zgorej in W. H. Moran, vladna detektiva, ki iščeta sedaj morilce Lindberghovega otroka.
Poslužite se domačega podjetja, ki je v resnici
tudi pripoznano kot NAJVEČJI, NAJBOLJ MODERNI FOTOGRA-f/5	FIČNI ATELIJE V DRŽAVI OHIO
i?,«
^	Odprto vsaki dan.
^On of	ob nedeljah odprto od 10. zjutraj do 4. popoldne
BUKOVNIK STUDIO
6405 ST. CLAIR AVENUE Telefon: HEnderson 5013

John Hughes Curtis, v raznih pozah, ki je bil posredovalec med banditi in Lindberghom in ki je sedaj priznal, da si je vso stvar sam izmislil in da ni bil nikdar v dogovoru z roparji Lindberghovega otroka,
t NAZNANILO IN ZAHVALA f
Globoko potrti in v silni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja nadvse ljubljeni soprogi, oziroma dragi matsri
DANICA ČIČ
WHILE THE CklEFS^SF^M OF THE KIONAP RtN<3 STAVED I KI A SHACK SOMEWHERE IN THE SOURLAHD MOUNTAINS, TWO MEN AND A^VOMAN {*— KIDNAPED THE ^ « mil WHMfclJNDBE&QH
P3*®? baby wm*
ROJENA BLATNIK
ki je po dolgi, tri leta trajajoči in mučni bolezni za vedno zatisnila svoje mile oči dne 7. maja, 1932, v starosti 34 let. Položili smo jo "k večnemu počitku na Calvary pokopališče 10. maja, 1932.
Dolžnost nas veže, da se tem potom iskreno zahvalimo za darovane krasne vence: Družini Jennie Pavlin, Mr. in Mrs. Joe Škebe, Mr. in Mrs. Ignac Tislar, družina Joseph Zupančič iz 66th St., družina Joe Repich, družina Trupinic, družina Anton Janše, društvo Carniola Hive, No. 493 T. M., društvo sv. Jožsfa, št. 99 HBZ, the Neighbors from E. 100th St.
Iskrena hvala vsem onim, ki so nam dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno na razpolago. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so jo prišli pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru in vsem; ki so čuli ob njeni krsti in ki so jo spremili do prera-nega groba. Posebno se lepo zahvaljujemo Mrs. Eva Trupinic in Mrs. Mary Tislar, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo v vseh czirih ob času prevelike žalosti.
Lepa hvala članicam društva Carniola Hive, No. 493 T. M., ki so prišle molit ob krsti ranjke. Ravno tako lepa hvala Mr. Prank Schneller in Mrs. Julia Brezovar za poslovilne besede ob krsti ranjke na pokopališču.
Lepo se zahvaljujemo materi ranjke, ki je dala prostor brezplačno na pokopališču, kjer ranjka sedaj počiva. Iskrena hvala Rev. Zwilling iz St. Aloysius cerkve za opravljene pogrebne obrede in za ganljiv govor v cerkvi, ter lepa hvala vsem, ki so prišli molit ob krsti ranjke dan pred pogrebom.
Lepa hvala pogrebnemu zavodu the Monreal Co. za lepo in simpatično vodstvo pogreba. Hvala lepa tudi društvu Carniola Hive, No. 493 T. M. za hitro izplačano posmrtnino.
Ti pa, preblaga in nepozabna soproga in mati, prerano si nas zapustila, svoje bolečine si prestala, ki so Te morile tri in .pol Ista. Dobila si zaslužen počitek v večnosti, Tvoje truplo pa počiva v hladni zemlji. Prosi pri Bogu za nas, da bi enkrat •našli pot za Teboj v večnost, kjer ni več trpljenja ne bolečin.
Žalujoči ostali:
Anton Čie, soprog. Helen in Julia, hčeri Tukaj zapušča tudi mater, dve sestri in tri brate. Cleveland, O., 21. maja, 1932.
ATOUE (P TfME IN HiS 1» Ramsom. ' OVERTURES DR. CONDON WAS
TAKEM ON board
A0OAT OM WHICH ^ NHE B£-
' "v 1 ULIFvED vIlTHE
\ M&Zl P W# 3E
Leaded
_ ii WASA6ERf4Art jC^Sf A80UT55", 5 FT. ' SlN.TALt. jk %	©LONP, HAWK-
H^Wy"X.LIKE feature
WTO Ar/ j BULGING t^ftE-jHff f/ \ HEAD.POINIED 1Wl( V CHINANOA
* CfeUELMOOTH. * Y HE WASTHE MAN CON~ ' DON PAID THE RAN.SOKA \ 'TO ANO fRCM WHOM HE RECEIVED THE GA&y<5 SLEEPER-.
After ONE oia.
MORE SLew-rH^ BABY THE JK
t kidnapers, JE
leeueviMQ ■THEMSELVES ik J jLsAFF- FCOMVJI
1 CAPTURE. J5TAPTE0 ■ THE l ft-	9
l NEGOTIATIONS | TOWRE^rCA5H .FROM LINDBERGH
Dr. John F. CONDON ,
"»■' 1 ...... " ................... ^ -■
Razni prizori od ugrabitve Lindberghoveg a otroka, lcakor jih opisuje dr. John Condon.
Zle slutnje
TRINERJEV0 GRENKO VINO
Lavi ni j a se ni hotela srečati z>i očetom in Tizianom, čeravno je ( nesmrtnega mojstra naravnost c oboževala in visoko cenila. Pri- i tisnila je roko na srce ter izgini- c la med gručo tujih gospa in de- i klet. Blodila je po trgu, ne me- j neč se za ono, kar se dogaja oko- i li nje, v vednem strahu, da sre- č ča kakega znanca. Sestanek s a človekom, katerega je tako lju- 1 bila, jo je preveč razočaral. Me- < sto sreče radosti ji je strašna bol < kapala na srce. Kako hladen je j bil Malipiero! On, ki je bil tako bistroumen, ni niti hotel opaziti ; silnega plamena, ki se je dvigal f iz njenega, srca! . . . Malipiero je ni ljubil — preziral jo je! Ma- < lipiero — mar ni on njen korak, : ki ga je storila samo v skrbi, da ga ne zadene zlo, napačno tol- 1 mačil? Morebiti se ji je sedaj na skrivnem smejal, morebiti na skrivnem zasmehoval njeno ljubezen? . . . Mar se ovijajo okoli njegovega vratu roke kake druge žene? Druge žene? Lavinija je stisnila pesti ogorčenja, sram — solze jeze so ji udarile iz oči! Malipiero! Mar ni ma srca zanjo? . . ..
Lavi ni j a začuje iz daljave krik in naenkrat se ji je zazdelo, da ji je kri zalila srce. Iznena-da se začujejo neodoljivi klici naroda, ime nekoga je orelo od vseh koncev trga, da so golobi sv. Marka prestrašeno zleteli v zrak, kjer so, kakor črna pošast lebdeli v temi. Vedno glasneje se glasi iz tisočev grl: "Da nam živi Malipiero! živel Malipiero!"
Naposled se je La vini j a vrnila. v krog odličnih gospa in gospodov, ki so bili zbrani okoli doža. Neka roka se je nalahno dotakne, a nekdo ji pošepeta: "Slišite li slavospeve naroda? Malipierovo zlato si je pridobilo danes novih src!"
Lavinija se osupnjena okrene ter odvrne: "Kako ste me prestrašili, Carmagnola! Mar me hočete tudi vi trpinčiti? Bolj bi
mi prijala samota, kakor pa bu- i ka in vik ljudstva."
Carmagnola stopi tik Lavini- i je, tako da je samo ona lahko j cula njegove besede, ter pravi: i "Lavinija, jaz vas ne bom mu- 1 čil — prej bi dal sebe usmrtiti 1 Ne! Jaz bi samo rad utešil va- : še srce, ker slutim, kaj se vam je dogodilo pod oboki cerkve. Nekoga ste izgubili, za vedno , izgubili! Ah, kako naj vam za- : celim rano, katero vam je zadjaJ , oni, ki leti na krilih sreče? Vsaka beseda, ki vam jo rečem, je grenkeja, kakor najgrenkeje zdravilo! O, ne govorite, ker vem vse! čim gorjupeje pa je , zdravilo, tim brže in temeljiteje pospešuje ozdravljenje. Lavinija, pustite, naj pogine oni ne-hvaležnež, ki je prezrl vašo lju- , bežen, za voljo — sužnje!"
"Sužnje? Molčite, prosim vas! Vi lažete, govorite neresnico!"
"Laž? Ako se v resnici tako imenuje, kar ..."
"Molčite! Molčite!"
"Ne, ne smem molčati, ker bi bili to zločin pred vami! Bilo bi greh! In tudi ko bi jaz hotel molčati — saj bo kmalu vsak pocestni postopač, vsak prosjak, vsak gondolier predrzno za vami kričal: 'Glejte jo, oholo prove-ditorjevo hčer, ki se izgrizava ljubezni za našim junaškim Ma-lipierom — on pa, on jo s smehljajem pozablja v objemu svoje Grkinje!' "
"Grkinje?" vpraša kakor v snu Lavinija.
"Da!" glasno pritrdi Carmagnola.
"Mari ona, s katero sva ga srečala v gondoli, ko sva se vračala od sv. Marcilijana?"
"Ne ona'. Pač pa je Malipie-
ro poklonil svoje srce neki mladi Grkinji. Plaho golobico je dobro skril. Tam preko na kopnem je mramornata kletka, med cvetočim drevjem in dišečim grmičevjem, tamkaj jo je skril in ji nosi ljubezen svojega lahkomiselnega srca." Carmagnola je čul, kako je "ranjena mladenka vzdahnila. Z občutkom zmagovalca, je gledal njen izmučeni obraz. Nenadoma pa je Lavinija obstala, kakor bi ji težek pez padel na srce.
"Kaj vam je, donna Lavinija?" vpraša Carmagnola ter jo skrno objame okoli bokov. "Mar vas je strah pijanih razgrajačev, da ste tako pobledeli? Poslušajte' me le še trenutek!"
Lavinija zbere vse moči, osvobodi se njegove roke ter gre dalje. Odločno ga odbije: "Ne, dovolj je! Nočem čuti ničesar več!"
"Ne, ne, Lavinija! Morate! Morate! Hočem da vam hapo-sled pade mrena raz oči! Slišal sem," je nadaljeval Carmagnola, "da je oni vrt baš prenasi-čen mamljivim duhom cvetočega grmičevja, da je pravcati raj. Kakor čarovnica se v njem kre-ta tujka ter s svojimi sponami čvrsto drži Malipiera. Čul sem, da jo on vsak dan boža in objema in poljublja pod rumenimi vrtnicami."
"Molčite, ne govorite mi več!" "Bilo bi greh, ko bi molčal. S tisoč glasovi, jakimi kakor so zvonovi sv. Marka, z glasom, kakor je šum vzburkanih oceanskih valov, bi vam hotel zakri-čati: 'Malipiero je iztlajica vaše ljubezni!' "
"Ni izdajica, ni," odvrne zamolklo Lavinija, "le neka čarovnica mu je zavdala. On je nedolžen . . . Da ni Grkinje . . ."
Carmagnoline oči se zaiskre, ustne mu krčevito drhtečejo. "Da, da ni Grkinje ... Da bi je ne bilo! Tedaj bi morebiti vi imeli pravo. Vendar, kaka misel ! Ko bi ta tujka nekega dne nastopila, pot v domovino . . . "
Lavinija naglo prime Carmag-nolino roko, upre vanj svoje črne ženice, ter pravi: "Jaz, jaz bi utegnila . . . ljubiti človeka, ki bi zlomil moč one čarovnice!"
"Ljubiti?" Carmagnola se zdrzne, oči se mu trenutno za-pro, ko reče: "Oh, ta beseda i?; vaših ust je kakor pozdrav an-gelja! Ta beseda, Lavinija, je zlat ključ, s katerim se odpirajo nebeška vrata! Ljubiti, kajne, tako ste dejali? O, da bi vaše ustne še enkrat spregovorile to bajno besedo, da se ob nje zvoku moje žejno in stradajoče srce opoji!"
Le napol je Lavinija poslušala Carmagnoline strastne izlive. Osebnost njenega sorodnika jim je dajala nek odbijajoč, grdogla-sen zvok. Ona je že zdavnaj klenila, da mu ne veruje ničesar več. Ker sta pa približevala gruči znancev, mu pravi: "Tam je moj oče. Prosila ga bom, da me spremi domov, ker se ne počutim dobro ... A kam poj dete vi?"
Carmagnola ji poljubi roko, ki mu jo je ponudila, ter odvrne zagonetno: "Grem. Pojdem, da pospremim slugo, kateri bo nekemu gospodu tajno odpeljal vojni načrt. On mi je nekdaj ugrabil pošteno zasluženo zlato, ki bi me storilo bogatini, morebiti pa tudi srečnim. Jaz pa mu bom ugrabil samo revno sužnjo — in tedaj, mislim, bo najin račun poravnan."
Lavinija se porogljivo nasmehne: "Lisici je bolje, da se čuva, stopiti v, orlovo gnezdo!"
Carmagnola pa se glasno nasmeje in odvrne: "Ne skrbite! Noč bo pomočnica lisici! Jaz in
vse, kar je temnega, smo že | zdavnaj prijatelji!"
"Fuj," ga pokara Lavinija, I "kako morete o sebi tako govo- I riti?!"
"Ne samo govoriti — tudi sto- I rim lahko tako. Bi li vi lahko ljubili človeka, ki bi zlomil ča- : rovnično moč? Saj sem čul prav; 1 dejali ste: ljubiti!"	i
Proveditorjeva hčerka nagu- 1 banči čelo, povesi glavo ter od- ] ide brez besede. Carmagnola pa ! se prime za čelo, gleda za njo poželjivo ter šepeče sam sebi: i "Ljubiti? . . . Ljubiti!"
VII.
Naslednjega dne je naglo in nečujno plula po površini vode ■ Malipierova gondola. V njej je brezbrižno sedel gospodar, a z roko je objemal Loredana, ki je ( sedel poleg njega ter sanjavo strmel, v nebo. Pred plemičema . na tleh je čepel zvesti Fazzaro. . Plemiča sta bila oblečena v svit-le obleke, medtem ko je imel strogi Fazzaro na sebi črnino. Zdelo se je, da se on ne briga za razgovor prijateljev, ki sta se v glavnem menila o opremi bro-dovja in orožja ter o svojstvih in sposobnostih don Juana d'Au-stria. španjolski general je bil v očeh venecijanskih državnikov neznana šibka, a čim je prišel na površje, so se o njegovih sposobnostih prenesle zelo negotova vesti. Glavno besedo je imel živahni in strastveni Malipiero. Sicer pa ni njegovemu pripovedovanju Loredan posvečal baš velike pozornosti, ter mu je le od časa do časa odgovoril kako
besedo. Njemu so mrzile vijugaste in skrite poti politike, a nasilno in surovo vojskovanje mu je bilo odvratno. Malipiero je baš pripovedoval, kaki so Španci in, njih posebnosti ter da se bodo za kak teden z njimi borili ramo ob rami.
"Poznam jih, akoravno nisem na svojem potovanju prispel na špansko. Dobro jih poznam. Don Juan je brat najbolj španskega Španca, samega kralja. Mar nisi videl njegove slike in sliko njegovega očeta v delav niči našega Tiziana?"
"Sem," odvrne Loredan. "Hladna in ohola so njiju lica."
"Giovanni, pristajam da so ohola — a da so hladna, ne bi rekel. V njiju je nekaj prera-č^njenega. Ne, hladna niso! Po svojih svetnikih sta tako* podkurjena, da z žerjavico svojih src lahko zapalita na stotine ognjišč ter skujeta verige, s katerimi lahko zadavista svobodo! Špancem na manjka vitežkih kreposti. Hrabri so, vstrajni, žilavi — vendar pa mi niso ljubi. Neprijetni in okrutni so, ka-
kor tolidski meči, kaljeni v fanatizmu ! Veruj mi, zemlja, kateri vlada s svojimi svetniki ■ kralj Filip, mora v s a h n i t i! Spomni se Albe in zasužnjenih Nizozemcev! Mar je don Juai? drugačen?"
"Seveda da ni!" prizna Loredan. "Nil, kdo ga pa pozna? Morebiti se pa varamo, že če-sto je marsikateri v stiski razvil nezaslišane sposobnosti!"
"Res je, ne poznamo ga," nadaljuje Malipiero. "Pa da bi se varali? Strupeno seme pluje po zraku, v katerem je vzrastel. Ta zrak se temni dima, ki se dviga iz ječ. Don Juan se je rtaidiha) tega zraka, kakor vsak drug. Napolnila so se ga njegova pljuča do zadnjega kotička, a misli o svobodi se bodo v tem zraku posušile. Na španskem dvoru so besede in stvari, ki se nikdar ne izgovore in ki nimajo niti najmanjše vrednosti, a te so: veselje, svoboda, zaupljivost! čudno se zrcali svet v španjolskih glavah! Na španskem vojnem brodu, ki se je nedavno zasidral pred Lidom, sem spoznal nekega
[mladega častnika. Kaj lahko bi bil on moje nazore o tesnogru- ! dosti svojih rojakov temeljito spreobrnil, da nisem bil prepri- i čan, da je on bela lastavica med < črno jato."	]
"Kako se je imenoval oni ča-1 stnik?"	1
"Don Miguel Cervantes. Dol- j go sem se z njim zabaval, samo ' da jezim njegovega napihnjene-1' ga in lesenega kapitana. Diven je bil tale mladec. Smeje se, sem ; mu prerokoval, da si bo s svojim vrlim jezikom nakopal sovraštvo vseh velikašev in svetnikov : na španskem dvoru. Njegove besede so bile ostre in duhovite, da bi se sam Aretino, da je bil navzočen, poklonil njegovemu umu. Oh, da si videl, kaj je vse priskakljalo iz njegove glave — baš kakor Atena iz Zevsove glave. Pravim ti, prijatelj, še je glav, v katerih se rode vresnice, : globoke resnice, čeravno tako priproste, da se morajo nad njimi naši učenjaki začudeno tipati s prstom po čelu. Meni se vsaj zdi, da je Cervantesova gla-. va polna nesmrtnosti. — Vendar, o čem pa ti sanjariš?" vprašal prijatelja nenadoma Malipie-. ro ter ga sune v ramo.
"Nikakor ne o tvojih španjol-i cih," odvrne Loredan. i "Zbudi se, Giovanni! V na-l ših dneh je greh sanjariti, ker t se s tem snujejo čini."
"Ne bodi duhovit, Caterino! Sanjal sem nek sen."
"Ha, ha, vedno lepše!" se zasmeje Malipiero ter ob j aim e z desnico prijatelja. "A ta sen, prijatelj ?"
"Bil je zelo neobičen, tesnoben," pravi Loredan ter upre glavo v roko. "Bilo je na visokem morju, vseokoli galije. Stali smo na neki ladji, zdi se mi, da. je bila turška jadernica. Mi smo zmagali. Baš kakor sinoči, je orilo iz tisoč grl do nebeških višav tvoje ime. Venecijanske zastavice so se vile na vseh jamborih, a tebi se ovili okoli oklo-pa zastavo Republike. Ta pa je bila poškropljena s krvjo, rude-či potoki krvi so tekli preko palube, dolge niti strjene krvi so visele kakor korale raz vrvi, in bela, morska pena je bila rudeča te krvi. Strašen je bil ta prizor, strašen!"
"A kaj je bilo z menoj?" fDalje prihodnjič)
Še je čas!