i« iji: 0k. » i ) | | C H V1 ' F""6 C - I^0R.¥i.aiJ3KI TSSTIvTK OSVOBODIL:^ Fac^i minmr-rr ui-mrr ims:: .•"nT/ 'irmr* smrv ■ T^^jnKaiim Leto V * 17,:>vnu»ta 1^4 • • štev. 22 mmjcmmnmrJSE'."nTom Tii^-Lr/ViiCr}/^"^FI,v T* "i^rizzjrniujiujin -m*'irr/r tv,/ ">;^rr:iv>nn*.i&znminmi "''•■ri":'r>/.vy'i'j'.ri*n Tfi «14 yc on pircu ^ s UlJs H/ ui'11 BfU KCOILIJ- • s. bvabobransko vodstvo r.ki jo nekaj stotinami svoj lv- zagrizenih pri - s tašči v tako ualec zabredlo 9dv se podreza zavestno iz dneva v dan globlje v močvirje naro^ne^-* izdajstva, eepr^v je za ner.ske gospodarje in "njihove hlapce svetovni položc iz dneva v dan slabši - je spričo raoto.ee g a raz- kroja ne d avabo br ansklni vr stani pcdvzolo novo taktiko. " v •• Ta nova t >ktika obstaja v naslednja^: Iz p o £ j ;ik,ki prihajajo v neposreden tile z večjimi edinicami li načnejsi:«! organizacijami OF,so odstranili nezanesljive,onahIj Ive do~ ::ic brane e t.*r jih pre: .>stlli v »varne j že" zaledje«, Sestavili a o tako ir onovane "udarni- bataljone" iz najbolj z^.r izoi.ih in najbolj propadlih razbojnikov,ki jiu predvsem vzdržujeta roralo slaba vest in dovoljenje dvabobranskega poveljstva,dr lahko svobodno ropajo, J/oljejo in posiljujejo Poplav jtn.: "K5- to '• o tako imenovanih "udarnih bataljonov" predstavljajo plazenje n:~ skrivaj v partizansko zale-:je in hitri udarci na slabo zava- rovalo r:.?oujočne nestne ali druge komande odnosno odbor*»Tako taktiko o- mogoča »udarni® bataljonom" svabebrenska terenska ob veš Se valu?: služba4 ki se je y nekaterih pol sv obodnih odnosno : -olkontrol irnnih pref.elih razrasle zorno i tega. ker je Jel zaostalega,Švabobransko nastrojenega prebivalstva s ovoj c i v tlvrbobrrnskih vrstah sp&čo n°še do rt ikra t zločinsko lerkomiš- ljene in a-jntinsntelius popustljivosti in spričo nezaslišanega rovar jenje zakrk"jVU:.r.agr- dela narodno izdajalsko duhovščina ostal Še vedno povsem ali na pol uslužen svrbobranskiri tolpam. 3v'ibobrenskfl p opaganda se s. podeše.tor jeniiri silami trudi dokazati,de odo ►ivabobrance konec konce vendarle rešili zapadni zavezniki. Osnovni udarci ^vebobranskih "udarnih bataljonov" so namenjeni ' našim ne za itor in terenskim delavcem. O d ve i? bi o lo povdar jsti ,da je ta nov taktika Sv abobranskega vvdstva, ki skuša vsaj zae. -no za ..ustavit i razkroj v Kveoobrenskih vr ate.h,popolnoma skladna s taktiko neukih nacistov,ki skušajo po prvem ud«rcu proti last- nim- pobuiijeniri generalom zaustaviti neogiben razkroj v nsrčki armadi« TieV-a jo prizna ti, da jo nova ^vabobranska taktika trenutno dosegla da- leii uspeh,k ;L '-staja v tem, da so nam poklali nekaj terenskih delavcev in da tempo razkroj »a v šv:-.bobranskih vrat ah začasno ni več tako nagel,kakor je bxl v začetnih tednih po velikih ruskih in zavezniških ofenzivah in po s p o" r zu j. 'o- 3ub aii 16 e Tr•:-."• :• j, sev3da.;de tuii te najnovejša takiika ne bo rešila švabobran- stva.ki je s litlarju zvestimi 3vabi vred zarisano skorajšnji in neogibni smrti.Kolikor jo obravnavamo,jo obravnavamo zaradi tega,ker povzroča tre- nutno akorto in ker je njene posledice mos-bče odstraniti v najkrajšem .oijTi bodo naj.'.e organizacije in komande ter edinice stvar pravilno razkole ter zagrabile» k - 2 - ' " '_ se c-isto vojaško operativne plati v nesen?. svabobr anske te it iko ITOT in ?03 je let? — oc govoru ne. u- ;novr ine .'.-je .ne bomo o njej govorili ne t*- -estu, G L vn ■ jfcab © ukrenil svoje in švabobranske to3 •X l tli o :fne t o i,to bo A o ne letni koži odgovor ne svoje oportunistione in .?.•?.-"• rt. dvige a s pa zanimajo na tem ne s tu tri vprašanja: vpra U • š nosti np:uh ljudi, vprašan je zabite naših kar?.rov,vorpd«v,"-i,rV'nr<^« -.o- . = +• vosti do tistih Civilistov ,ki so 2e vorino Svabenako v* t • rri ' " ' Nobenega dvome ne moro biti,da -f.vig fra jeSno3tt,vo ja^ko 8u-'efriosti <1 o si ovne-i vojaškem peronu besedo n,- slamo nalc.cra n^vLh o^n-p - It^hov jv mani, temveč da jo 'tu J i na-lo^a naSih civilnih in.-, t it ici ' "j'n V v ^t i"-, postavljenih tereni'ter vseli naših terenskih or*an:/,aci j ,ki to sproti in np kar najhitrejši rav;in obveščati t.«ko naše odinice T-^r^e kakor n^e civilne foroaie, ZaVedat i se je treba^-ie se nshe•>eino SaVo-v7 vojni, in to v krvavi ,neusmiljeno krvavi ne >3 aziia"rledsebo pr iz ena 5 an j r • V tem. pogledu se naJe institucijo, in na!, i forumi na/i-^.-v •• l J enih terenskih mar s j kje vse preveč udejajo tako I»r snoven© 7 skeimi T,r azpolože n ju, v*. aa i h tu; i nepotrebnim za t-v amski niso v~ skladi - resno t jo pravih borcev*Izgnati tako "mirnodobsko" razpoloženje -'n na- domestiti s potrebno Suječnost jc , pravo vojaško 6u j e o noo t ;j o - hkr a t j r'"" aVrfllnr. r.-i rv-H tt o 'i o j- ^ ...... . ^ • . ^ .,...* 1 ne v •• t .?:aarov je brez skrajno požrtvovalnostjo in neumorno delavnostjo dvoma naloga dneva * 7 one k c-I puhajo naši odbori nezavarovano ilegalce vse predolgo n*-- renin,ki jih trenutno povsem kontrolira sovražnik.?© je afrr*iro i' i^c^š... Ijeiio in v ničemer no koristi,Kjer na strogo kontroliranih ^-Aib ilegalni- politični h klavcev trenutno ni io^oae zavarovati., i i?. le umakniti v vojsko,takoj »oskrbeti za vcostav? te v 1 e ?• I n i i zve- in jim hkrati omo.roSiti, :- ob prvi akcijski odnesno o-eri.ci trnz -vojaškimi eiinicami vred pridejo ponovno na svoteren. vaše popustljivosti do tistih civilistov 1n'nU^oVr •: fcj so se vedno svabobransko sestrojeni,pa nora biti L enkrat koreo V ■;Sem aktivu obstaja ponekod Se vedno zmotno mnenje*d« bomo razkrc 1 ^»'abobrm - on3 ali vi; T7"V c -r stva pospešili s popuščanjem.Iskanje zvez nizirenje razkroja znotraj švabobranskih vrat,vplivanje n- preko n j i h o v J h s v o j a e ■v , omosr o 5 ar. je sv ab c t- r a n c & m . d a mn o;; 1 rc o d vse to jo seveda potrebno in vse to sodi v na?o osnc-Tnc 'J ramo izvajati s kar največjo odločnost jo, t od\ se to n^ma Vr-v -nJ'6 ebobrav c i orse- raLobranea a s:--rti rajo , j o., ki i o m o. skupnega s popuščanjem,Razkroj bo največji tam,kjer bodo -ž-vaooorr-ric? i- njihov-" svo j o i jasno uvideli ir, občutili na lastni koži.la takoj in neua-illeno sle.ete iiPoi udarci, r-im ostajajo giuhi za nase r,ezive, 7 Kratkem bo. o izšli orl.Lcki o zaplembah cremozonja in obveznem «z5- f -t nrvatskeK0- in srbskega narcda,n« Krvpšker zel in jI vse sloia in'v r pox , cn- prekrivanja.Yso se je zlilo v er. rrr. tok: v narodno oavobc :ilno : oraz vsek okupatorjev, in rji;-, hlapcev.za bratfcko : -:u;nost in cj.c.-eoke pravice.Poc: zastavo Tita »hrvatskima Sina' 7apor 1a 9eo sa ze - 3 - ' " '_ Preti na novo osvobojenemu ozemlju so zbrali renči vre razpoložljive sila»Naše enote vse sovražne kolone uspešno odbijajo« V teh slavnih borbah enot IY. operativce cone je junaško padel podpol- kovnik tov.Alojz Fostnik-rovoo Pravkar je prišel« na štajersko"^ nrevzame posle namestnika komandante IV.operativne cone,že ^e je pri napaiu na Ljuono zadela sovražne krogla* Tov.Jovo je bil eden izmed stare partizanske jčcarde .£ot bivši jU£OSl<5~ vrni>:i podcfioir5je takoj vole! kj.e .je njegovo prvih mesocih 1Q42 je vstopil pri 3v.Križu pri Litiji .kjer jc njegov dom,.v Dol^ljski odred . Pjtem ga srečajo /.ot komandirje čete ne ''ali gori nad Hibnico,kjer je ce- lo poletje 194? " svojo Četo branil osvobojeno oženijo,neto kot-koroanirn- ta bataljon* v Gubčevi brigadi,ob kapitulaciji Italije r,e je kot kcmaridmt Zapadno-dolanjskc.ra odre ia zasedel TTočevje,Po ner :'ki ofenzivi je bil ime- novan zr komandanta oficirske sole pri Glavne p S tabu NOV in °03,ki je pol nje/rovi;: voJftvoin vzgojila nr. stotine novi h slovenskih oficirjev, Njegovo osebno junec t v:. , njegove odlične sposobnosti jcom " nd an t a , t c v ar i - 5ki odnos do borcev bi tudi ne Šbejersken kmalu proslavila in priljubil* J"-)va,ko-ii so ge na ^olonjskem. Jasno in zgodovinska, točno je zapisal tov ar i »"i ■ oris Kidrič: "01oven rte duhev v-ina je imela o- vsega po Če tka vse možnost,da se pridruži svojemu narodu v r. jezovi najusodnejši borb i „ Osvobodilna Front-:- ni nikoli ogrožale vere ,ne Cerkve ,n-j duhovščine ter se ni nikoli prenehale truditi,da bi po- tegnila v osvobodilno gibanje slovenski kler - tudi z njegovim škofca * nr čelu , f * "' /Lj.pravic p 15.7*1944.it.,2*/ Do a mer- se slovenski nr.rcj.n-: obrr lasti vkljub njenemu iskrenemu prizadevanju .-e ni posrečile na dopcv3df>ti, ne prepričati iela slovenske ::uhov.'-?čine ,d a v sedanji in triletni berbi z* narodno evebedo in najosnovnejšo Človec ar..'ko pravice duhovščina r.i nikrk- šen lzvz-c t stnn in '!■* ji njeno sokramentalnc posveČenjo na noben na" in ne daje pravice,da 03 v nejbridke jsi> dneh narodnega trpljenje in torbe za svobc t o-'l pove svojemu lastnemu narodu s pr os tenkim, juaežovskim izdajstvom Ho vzroki^zakaj 'e Slovenski narodni obl> ati tc ni posrečilo.Te ' p,? danes že tudi čas ,ko je navajanj*- teh vzrokov ali bolje rečeno kriv le, ki leži skorc stoodstotno na duhovniški strani ž neke j, ker spaln v r-ff o-^ovi- no.oedanjost je s^mo in izključno le ta: Po razpelu bivse ru.^osjrvi je je slovenska nerodna- oblast na Slovenskem a d in a oblast in tej nar^ni oblasti se mora slovenska duhovščina pokoravati.Če se noče,ali Se miril,da se ne bo,ali Če sedaj blodno in zanesenja^ko sanje o nečer iruger. ali tretjem , naj si zaionni, J> zanjo potem pač ni več nest* po" svobode '.m pZovens^.lrr soncem«V kriiko jo ta njihova 3edanja ali v bodoče zamlll^eiM nepokorščin na tudi greh v bogoslovnem smislu,je to njihova osebn* zac^va,v kolikor j0 greh pred nero.;-om,o tem bo sodil naro.1 in ta 2e sodi- le proro^imo sedenji joležaj "ela slovenske duhovščine trezno jn ne- pristransko, vidimo ne eni strani obupno zagato in past,t k«tero se ja spravila sama in po svoji krivdi.Todotn* je človeku ,ki' .rine" voz rajži ' pc blatu,čerrav je pole.-? njega trdna in *.epp cesta,tako c?i>LfO,da z*:raii nje- gove omejene in trmaste samo^lavnostt ne obtiči v b.litu In ga r.e spravi ve'? ne noj rej ne nazaj.To dr ur i streri js moreoo opaziti neife-rotnic dr— slednost slovenske narodne obiarti,ki ne olneha od svojega osnovnega neha- la ,da je š k c r; e .vsakega č 2 o reka in ki- se s?dcj ponuja slovenski dui ovsčini svojo-trdno in rešilno roko.V v^m smislu :n s^rx tako moremo tolmačiti tudi cedahje konference z {Juro^iki,na k*ta:tJ.h so zastopani odposlanci narodne obiasti.?:e triim,ia rae b;~i,ko cllšlz,ka- ko napačno hočejo Se s&dej nekateri duhovniki razumeti e';inl,pa zadnji rezilni poizkus njih širnih k d« *t'udi i r. duhovniki jkajti ^loboJko sem že leta in l^t« prepričanja za *,ekatere-'n teh ni več rešit- ve,ker so sami nočejo rediti,pc dru-~: strani mr Človek >".s vesel u:-a in zaupa v primorsko duhov': Čino .kjer sc prav te konferenc rolllo ne,4. . . sedove-Z nekake zavi3tjo tkoraj- x>fc5::duje človek te o ;rr j skem r-vorisču c-e.j'e' opttrojilp preostala ujet*- posadka#.' len j» bil og romen.!le d ujetivi je bil tu T i ,rorn jee-ra jski supan, o katerem je -.d i o znano,da je zlo- č in s ko ravnal 7 z'•-ve ni" i 31ovenci.Postojanko Šmartno ob P a ki so likvidirali Tor •■icevci. Pod pritiskom silovite ofenzive in pod vtisom teh zmag so ~Temci iz - praznili se ::ozi.r je ,.3ečico^Iotnik i-n Epitel J;č v gornji Svinjski dolinic S^Vrasna vojska .1e bila demorslizirana.;c* srdit odpor je na d a vojika naletela le tam,kjer so bili med vojsko pomešani gestapovci ali zagrizeni žandarji in policije.Vojska sama se je predaj«la.Prav isto s-^o opazili jri vermajiihjk: so se n?- v teh borbah množično v: ajali. Končno so ver^aa.i ^ri- do spoznanja,d® se bore za tujce in za' tuje >oristi.i-ri-.:topali so nago strrn in iz javljali,da se hočejo z na«, i boriti proti c-rii ator ju. Brž ko so p^.He postojanke in je nasp vojska na.necil^ dolino,je z-*vla.;rio pov- sod nepopisno nav'.učenje.Ve. veliko ljudsko zborovanje je prišlo n- tisoče ljudi, da'posluh- predstavnike n a:" s vojake ir. na-e }.olitione oblasti ;;lek~ • seje Baebler Je ,-TOiTr*ta. ITorstnar ja , Ivana emca ,Lupnika L^npret« is prrj Jtav- nike voj- . ki1. odposlancev Anglije, Ajnerike in Sovjetske ^reze. l.-n vsem na nove osvobojenem ozemlju se vrtijo sestanki in zborovanj?. Vse to je ne?i:\ lju"em,ki so tri to trpeli pod fašistični- nasiljem,ne- kaj posebnega.7e-keteri te?.kc verjamejo,da je svoboda in .r 1« hko nemoteno govor j jc slovensko in da se jir ni treba bati, kdaj bodo n«-- vrat*-- potrkali .ovci. - 5 - še kranjske topoglavosti in nenarodnosti,da ne rečem hujšegaoMorda bi ko ga cd primorskih duhovnikov za hip motilo,če bi bila slovenska nsrodna c- blast priprevljena celo za pogovore s tujerodnimi,morda celo višjimi du hovniki.To bi storila izključne le zaradi tega in zato,ker gleda v teh t- 'dinc in izključne le predstavnike Cerkve,kar je obenem ponoven dokaz nje ne visoke etične stopnje. Na zaključku povdarjam še enkrat: Slovenski narodni oblasti jo ljub " ijt drag vsak pošten slovenski človek in duhovnik "nikakor ni izvzet iz ljubezni.Bridko pa se moti vsak duhovnik,če misli,da mu ne bo treba daj ti težkega odgovora,Če se je pregrešil prav proti tej širokogrudni ljub ni. Turčija je prekinila zveze z nemško vlado.Bolgarija išče zve z zavezniki.Maršal Antonescu ponudil ostavko.Krize v Madžar;:/ Obsedno stanje v Slovaški. ::Finci moramo računati z močno Rus- jo",pravi novi finski zunanji minister.Hitler obeša feldmarš. le.Nas odgovor Hitlerju - popolna mobilizacija za čim hitreje uresničenje idealov združenih narodov« Napredovanje zavezniških vojska,kot g* ne pozna svetovna zgodovina,!, ter razkroj v satelitskih državah,graditev nove državnosti v Jugoslaviji in Poljski,rastoči upor v zatirani Evropi,polom v Nemčiji - to je medrs • r&dna slika sedanjih dni. Omajala se je T u r č i j a in prekinila zveze z nemško- vlado.Kek - šen je pomen tega sklepa ? Turčija je podpisala zavezniške pogodbo z An - g-lijo in Francijo že,ko se je začela vojna,namreč 19.oktobra 1939 v Anka- ri.Ta pogodba ni ovirala turške vlade,da no bi sklenila dne 18.julija 1941 turško-nemške pogodbe o prijateljstvu.Po sodbi angleškega lista "Daily Telegraph and Mornig Post" je Turčija ves čas Nemčiji nudila veliko pomoč v njenih vojnih naporih.Pošiljala je dragocene kov ine,zlasti kromovo rudo. velike množine bombaža ,volne ,usnja,skratka 90% turškega izvoza.,Ni se v svoji podpori' omejila samo na gospodarsko stran.V času,ko je bila Rusija v najtežjem položaju,so v Ankari odkrito govorili,da Turčija varuje nem - ško jugovzhodne krilo,in dopustili nemškim bojnim ladjam plovbo po Egoj - skem morju.TAKO JE TURCUA POD KRINKO NEVTRALNOSTI DEJANSKO POMAGALA HIT- LERJEVI NEMČIJI.Precenjevale je izglede za zmago "emčije v tej osvobodil- ni vojni.Popolnoma jasno je,da je sedenji sklep turški vladi diktirala skrb za politični izhod iz sedanje vojne.Ta. nova turške politika bo pov- zročila nemški vladi nove skrbi in nova ogorčenja.V tem leži pozitivni po- men sklepe turške vlade za zavezniške dežele.Hkrati pa tega sklepa ne smemo prečenjevati.Prišel je v trenutku,ko je popolnoma jasna nepremaglji- vost zavezniške koalicije,h kateri ni Turčija prav nič' prispevala .Angleš- ka revija "New Stetesman and Nation" piše: "Turčija je čakala pet let in gledala,kam bo padla vojna sreča in sedaj je turška vlada ugotovila, da sine končno in brez rizika staviti karto na zmego zeveznikov." Ne pozebimo pe,da ostaja Turčija še nadalje v zvezi ^nemškimi satelit i, zlasti z Mad- žarsko in Romuni j"),ki sta v vojni preti zveznikem na strani Nemčije. KriZ8 se poglablja v sosedi Turčije,v Bolgariji. Bolgarski zastopniki so že v Ankari,da potipajo zaveznike,kaj mislijo o morebitni prekinitvi odnosov Bolgarije z' Nemčijo.Neme i umikajo Četo iz Bolgarije , bolgarska vlada mile je ravna s partizani in rodoljubi»razpustila je r«v - nateljštvo "a propagando,ki jo po nemških direktivah napsdala ^Vezniški ti3k.3aje je bolgarska vlada že obvestila Nemčijo,da v primeru vojne s Turčijo ne bo dovolila prehode nemških čet preko svojega ozemlja ... Ka- ko:- poroča "Daily Telegraph",narašča v Bolgariji zahteva po sklenitvi mi- ru„Sovjetski odpravnik poslov se je vrnil v Sofijo ter se prepričal,da sr Nemci popolnoma izpraznili Varno in Bur ga s.BOLGARIJA PA 3 C R7T> 'IČNO POKA- ZrJ.l. SVOJO VOLJO PO IZBOLJŠANJU ODNOSOV Z ZAVEZNIKI.Sel«,ko bo umaknila svoje četo iz Jugoslavije ir GrVijo ter izpraznila ozemlje,ki ga je zased- la . Dr.Mikuž - 6 - ' " '_ z vesteh iz Carigrada so v Romuniji določeni politični krog: pcčv da bi so osnovaTa nova romunska vlada,:,, bi yJ.vni.u- . h • - *----mirovno gib.nje rdo seoa; '.lihaelu svojo o .scav Antoneseu ?ki je izvedel za to mirov i interveniral,pe3 P* Je ^e preje ponudil kralja Po li vse zhvezii se ni k0" ~ M « a » a i e ici je nastala težka politična kri jsc. Štirje meseci okuoacije so ?V^rom popolnoma jasno pokazali,kam je privedel Madzersk- profašistioni rcžim,3Cinister za notranja zaacve in minister z sta podale ostavko.ki jo je regent Koruhy sprenex, slamnata vlada je prcglasij.6 ;a trgovine Jlovaška V SI O stanje in preti s src k a žn i j o v a akomur k i b i v a s k i udeleže v al obsodno sabotaž a< 3 i bi Siril sovražno propagandoa 3fianner.he.iia, nov i predsednik 7 i n s ic vlada razrešena.-Miniter zunanjih zedov nerca t .le spremljal Paesikivija v Moskvo da pronac e postal s poročil, d a Karel Enkei j e :kl s tar p je nere- Finci mor amo voftio :a i r ovna p o % e. j e n j. a ■ P in ska v 1 a- vojne,, Finski življenja« bed Erefcs-e"? uiflino sa izogibati spopa - dev-m voditi svojo zunanjo politiko tako,da ne bo proti Rusi j i ,I^jlme dežele,kakor 1e Pir_ska.se morajo izogibati vsake avanture in se dizati ^"irv^f^opfsaieliti Hitlerju javno odpovedujejo pckf5č:ino,le ^o- «ov i ^slovanski hlapci Rupnik.Pavelič in Neflio' prav jim vojaki dezertisajo v trumah na stran Naroano Osvobodilne Vojske. ozoml j^svo je^omovine Sac *a'zgovoriiose vrini O vzajemnih odnosih med poljskim IComitetom .in po- 'sli stvor RdeSe »rmede na o av ob o J enem ozemlju Poljske- ■ -Tat« is Stalin sprejel predsednike oB^rsnjv^e poljska mC^^fi^) ^4ovori bo se višili o soTjetoko-frjsicia oanoslh, Sta- vJ.r-.it? J. :.....•■ o -<■ ••-o ^ v r» ... - . . „ -t,-.V- -T o V "i n fl?r'"in lin ie željo,da resi vpraSanJe o peložsjU v roljc -i,polj^i nai oa sflS t r d- ^ molal8Uc pretresa s poljskim Kcmiteto;a,Te 30 z Mikolajfci- kom t»W' --ZBOVora' od 6,da 7-svKUSta.Do sede." ni priSlo do pozitivnih re- zuTt.etlvPredsednik poljske emigranstke ▼lede-priznati denoKrat- l: i.,3 „„ J7, i9?i in eo noSe odreSi reakcionarni ustavi iz 1935» 0 t a 1 ust c v ali pr av i londonski radio z dna lo, avgust a sledege:"V Polj- ski donastopata unino,kl je bila svojS.as zbrane okrog maršala Pil- sudske^a drusa skupina pc predstavlja današnje poljske osvobodilne borce. Medte kr^ru-i zehtevajo uvedbo poljske ustave iz lete 1921,zahtevajo ustavo iz lila l93 uničuje kmečko produkcijo Nemčije.^, cel c železničarje,- ^injimuler sta izdala ukaz za preiskavo n ' J - 7 - ' " '_ to postavil temelje svoji nerodni samostojnosti in tako je,vključen v de- mokratično ,protifešistično osvobodilno borbo ostalih narodov Jugoslavije, Albanije in Grč i j®, pridobi 1 svoje enakopravno mesto v jugoslovanski fe- derativni drsevni skup no s t i. Sklep IT„zeseder j' ATNOJ-r o federativni iz- gradnji Jugoslavije je strahovito prizadel ne samo šoviniste v Zagrebu, Beogradu in Kairu,ampak tudi fašistično kliko 'v Sofiji.. Zato so se tudi - bolgarski oblastniki po II,zesedehju JOTOJ~e .petera ko .so v inila tri leta nasilne vledevine in neomejenega i7mozga.vanja makedonskega naroda,prav ta- ko prestrašili tako samostojne poti,pc kateri je krenil mekedenski narod"* v skupnosti z drugimi narodi Jugoslavija eZato so se ti bolgarski oblastni- ki šele po sklepu v .Jajcu spomnili in ^.oslaH profesorja Turova kot komi- sarja v Makedonijo,de na zborovanjih obljubi Makedoncem volitve,pri kate- rih bodo mogli voliti svoje poslance za bolgarsko nenarodno sobranje v Sofiji.Pri tem jim je razlagal,da je Makedonije del stare velike Bolgari- je.Toda prepozno,Makedonski narcJ si je že odločil pot in s te po-ci ga ne bodo prer&knili nobeni triki^p^ naj pridejo iz kateregakoli gnezda bol - krnske reakcije.Makedonija in njen narod ste si postala svestne sebe,svo - jih pravic in svoje moči.sveStna vrednosti bratske skupnosti z ostalimi narodi Jugoslavije,ki se.jim vedno bolj pridružujejo tudi bolgerski narod in drugi narodi Balkana«, osmo narodna vstaj a,ki jo je vodile narodno osvobodilno gibanje,vsta- ja takega tipa,kakršen je ustvarjen v Jugoslaviji,Samo taka narodna vsta- ja je mogla tako preprosto in enostavno vzeti iz dnevnegF reda "makedon - sko vprašanje"»Samo taka nerodna vstaja je megla ustvariti tisto bratsko borbeno skupnost enakopravnih narodov,ki jo danes utelešena v Narodno 0- svcbodilni Vojski jugoslovanskih narocbv,v njihovem skupnem parlamentu AVIvOJ-u in v njihovi skupni narodni vladi Nacionalnem Komitetu Osvobodit- ve JugosiLavije^Končno je tudi makedonski narod pričal do svoje pravice,da :ivi in se svobodno razvije, kot enakopraven narod z ostalimi.In kakor je do te pravice prišel s svojo lastno borbo v skupnosti z ostalimi bratski- mi narodi ,ki so ga v borbi podprli in *ra podpirajo,teko je tudi skupen sklep vseh narodov Jugoslavije,6a priznavajo Makedonijo kot enakopravno članico federacije,še bolj podžgal junaško borborki jo danes bi jej o sino- vi Ifekedoni je za osvoboditev svoje domovine »Te osvoboditev makedonskega naroda je življenska korist tudi vseh drugih ncrodv Jugoslavije in zivlj«* ljenska korist vsega Balkana«, /Iz 6.štev,"Nove Jugoslavije"/ Moše Pijade podpredsednik AVTTCJ-a /Daljo prihodnjič/ JUNAK Na Primorskem je konec prejšnjega mesece padel komandant J.divizije major r7AK TURŠIČ - IZTOK.?, o jen je bil leta 1923, kot kmečki sin na Rekefci. Že pred vojno je užival ugled med vrstniki.Pil je krščanski socialist in načelnik fantovskega »Odseka ne Rakeku.Takoj po polomu Jugoslavije se ,Je pridružil Karodno Osvobodilnemu gibanju in se je kot politični delaveJ u- dejstvovel v okraju'Rakek,marca 1542 pa se je pridružil 'Rakovski četi" za Racno goro nad Loško dolino.Iz te Čete so izšli sami odlični borci,iz- med katerih jih je padlo ioslej 26,Iztok je 27- Jeseni 1?42 J® odšel' Iz- tok na Primorsko,kjer si je s svojim junaštvom ir orgrnizrcijske sposob - riostjo kmalu pridobil-priznan je ir. zaupanje.Bil je be tal jonski komisar , namestnik komisarja odrede , komisar Južno Primorskega • odre deseto komisar brigade "Simona Gregorčiča" ter je bil ranjen ne Ravnah nod Knežo.Kc je oziravel in so od*le brigade preko stare moje,je postal Vomandans Južna- primorskega odrede.V času roriške fronte jo italijenski .tepitulaciji je bil komendent "Kosovelove brigade" to marca 1C-4- načelnik štaba IžLKT.d>- rizije ,oci maja pa komandant Mtu.iivizije ,kKje poveljev)3 do smrti. Bil je predvem Vojak.Kot komandant je bil silno strog v bor:i in pri težkih premikih.Kljub te:>u je bil silno priljubi jen,saj je seštvo čutilo,de ima v njem najboljšega tovariše »Krt borec ni poznal stre)u.Bil je junak in po *?itzleb3n»*rBtnrtitev naraž i v.? oticv i ni - 7 - je izvršil9 Jve uri po razglasitvi soibe.Prvi" poročilo1 ae vaSjI ,lcsr ~ -•kC3jmec uaCjLSti in nemško vojsko* obsojajr Hitlerjeve i na smrt tudi žene in Londonski radio poroča d« „.troke usmrčenih oficirjev. tudi n- zavezniške in izvoz " bodo ni j o- poBMjic^je-Sejnih silviJZJ-iT? *u£njev,ci« iapol ssssričfasi šfss. «awwiM*H'«nB& Zato moramo odgovoriti tudi mi s G — svoboditi milijone sužnjev v interesu vsegr 'svobodoljubnega obode in boljše bodočnosti .T"rnič i ti v pred novim krveprelitjem,pomeni težkega hitlerjevskega JJarma MoVm bratski demokratični ^ it tAuuU11 ssmstsjs rss—sLs s. - a^feS.^««! Jssfcsr* :a iarodne lesrbpke hoge« nistiSne klike.^.ko Je naJcedonslci narou s svojo l^tno to- Primorskem krojijo mnoge 2god.be o njegovih junaštvih.Znesel se je v vseker. položaju in je bil r.^gei v odločitvah. Vodnik JOŽL* KRALJ,delevec ,doma iz ^olže pri tovarn mestu, je dne 18.7. .1944 ob vdoru ne: kolone,ki je hotela n^ pcmb- "blepreni posadki v ?r:ir- ~ni peči,na svojo tobuc o hitel na cesto in jo v naglici L-.inireI.To je bilo okrog lo.ure dopoldne,ko je ao**ra5nik popolnoma cbvl^el cesto in je vsak 5nip patroliral po njej z motornimi voz jli.!7e mena-; se za vse to,se je pre- vidno priplazil /izvršil svoj rklep in se nato umaknil v bližnji gori. Pr- vo sovražno vozilo,ki je n*to prišlo po ceati,je bil 9 tonski tank ^t.2., ki gc je iopolnom- uf zneslo,To je bil zopet eden izmed mnogih,ki ga je pogumni tov-riš Izločil iz stroje sovražnikove vojske.Kralj Jože je ?o let star ir. je vstopil v NOV po itali jenskl.kepltul«ci j i.Za avoje junaško dejanje je predlagan v odlikovanje 7. re^or hrabrosti'. IZ JUGOSLAVIJE Tretje zasedanje Zj£r'"OBIC-a /Trot i f aslst ičnege v veta Narodnega Osvo - bojenja Boke in Črne gore/ se je vrnilo 13.julija prav na tretjo obletni- co Črnogorske v?taje,o kateri- smo v S&ov. oroc.že pisali.rborovanje je u- gotovilo nejve^nej.še uspehe črnogorskega nerodnega predstavništva c i nje- gove ustanovitve .v novembru 1^42 do danes,delo tako' za izs-rplitev in utr- ditev oblasti,kot za popolno, imobilizacijo v KOV. ,'ret je nasedanje je spre- jelo sklepe o spremembi Z.CIOBI^-a V Črnogorsko protifašistična skupščino n^rodnega^osvobojenja ,ki postane najvišji zaror oda jni i;- izvršni, organ 1jučrtva Orne vore.3 tem so postavljeni temelji za federalno, črno gfro v federativni ,/ug">alavij.i.3kupSčine je izbrale Predsedstvo s predsednikom univ.prof.dr.Ni. Vr tik ena. Uradni politični list V-tikena "Osserv^tcre romano" piše /po londonskem rafciu,£vevgusta/,de bi bilo prav V^nč^ti vojno,ker je vsako nadaljevanje semo prelivanje krvi.Vsa Evropa se Avigr.?eleč pred vsemi nrrp$i je : ila v tem boju za osvobeditev JugoslarJ ja,\'C7 pod vodstvom maršala '"it* se je ■•'v/tonila proti sovrežniku Že-tedaj ,ko je .rila zna*a £?e daleč in ko je bilo jasno,da bo "treba prebrodili še velike težave.Gotovo je,da je bila VD7 Juroslavije vzor ostalim podjarmijenir evropskim narodon .'." ir. da bodo borci maršale Tite vpisani v zgodovini kot pr^cboritelji upor- r.e Evrope proti nemškemu narilju.Ti stavki .'e vse *ruga?e slišijo ; kakor . - lo - besede najvišjega cerkvenegafcredstavnika v Ljubljanski pokrajini in se vse druga5e berejo kot sramotilni.in podlo lažnjivi spisi švabobranskega časopisja.To časopisje je velikokrat skrivalo svoje politične račune za - citate iz tega vatikanskega glasila - ali ne bi hotelo sedaj ponatisniti gornjih stavkov ! ? Vsepovsod se govori o junaštvu Titove vojske.piše sovjetski učenjak Iljičin.Vse sovjetsko ljudstvo z navdušenjem spremlja junaški boj narodov Jugoslavija.Na moskovskih ulicah vidiš lepake s sliko maršala Tita.Otroci se igrajo vojsko,toda nihče noče biti Paveli^ ali T-iiha jlovič,ampak vsak le Tito ali vsaj njegov Častnik.Po vseh znanstvenih ustanovah,šolah in u- niverzah je živo zanimanje za boj jugoslovanskih narodov,za njih politič- no in kulturno preteklost. Od Trsta do Tracije. Anglo-emeriško in sovjetsko vojaško odposlanstvo je prirlo k grškim partizanom.Tako se povezuje veriga partizanskega osvo- bodilnega gibanja od Trsta do Tracije. 0 JAVNEM TOŽILSTVU Kdaj se lahko obrnemo najlj?? Ali se sploh lahko ooračamo nanj,ali je nasprotno bolje,da se mu na noč izogibljemo,kaj t i nekam nevarno zveni nje- gov naziv,o njegovemu delu pa bi kvečjemu vedeli kaj povedati tisti,za ka- tere je tožilstvo pred sodiščem zahtevalo,da se obsodijo ? "Slovenski poročevalec",a tudi drugi naši listi so Že nekajkrat pisa- li o povsem novem položaju javnega tožilca v okviru ljudske oblasti,o bi- stveno različnih njegovih nalogah,Če jih primerjamo z nalogami in položa- jem državnega tožilce v predaprilski Jugoslevij i,In vendar se vzbujajo gornja vprašan-'a prečesto tudi v glavah ljudi,ki bi jim v takih zadevah prisojali poi lencat.Zatorej ne bo odveč,če se malo pobliže oziramo na de- lo javnega tožilca, izven sodne dvorane v tistih stvareh,.ki so toliko zna- čilne za njegove novo razmerje do drugih oblastev in "o ljudi* Nešteti in na j r * znovr i tne j š i so primeri,v katerih prihajajo oblastva dan za 2nem v stil: s civilnim j rebivalstvom: prav take ,na jrazlične jše u- tegiiejo biti nepravilnosti,ki jih javni organi nehote pri tem zagrešijo . Korist posameznika pa mora biti z njihovim nepravilnim postopanjem prav občutno prizadete#Naj gre za protizakonito imovinsko ali delovno obreme - nitev ali za nezakonito odpoved stanovanja,ze zaplembo brez sodbe,/kar se več ne dogaja/,ali za nepravilnosti pri njenem izvajanju,naj gre tudi le za. c-cibno kršite" n.^čel pravičnosti in primernosti pri razdelitvi bremen /pa Četudi ravnanje oblastvenih organov naravnost ne nasprotuje zakonite- mu predpisu/,ali končne za vmešavanje nspristoj .nih organov v tuj delokreg ali za druge nepravilnosti - javni tožilec b"o kot čuvar zakonitosti v n«- vi državi zaščitil v vsakem tekem primeru tudi posameznika. TTapačno je mnenje,ki'vidi že v sami ljudskosti nove' oblasti jamstvo , da se zlorabe ne bodo sploh več dogajale.Vzgoja k zavesti in požrtveval - nosti je kaj dolgotrajne zadeva.Našo oblastveno zgradbo skoz in skoz pre- veva demokratičnost,ki se ne kaže le v odvisnosti vseh javnih organov cd ljudskih zastopstev,ampak med drugim tudi v tem,da tudi osrednje ustanove /vlada»različne komisije itd./izvršujejo svoje naloge preko ljudskih cr- ganov oblasti.Prav taka zgradba pa zahteva dvoje: politične vzgojo širo - kih množic in kontrole obia.rtvenega aparata.Najvažnejši ora-an kontrole pa je javne tožilstvo. Da bo javni tožilec v vseh primerih pritožb postopal nepristransko , jamči že njegov netdviijni položaj v državni organizaciji.rodrejen je Olav- nemu javnemu toži-;u,ta pa neposredno Predsedstvu 8N03; pozneje bo 'ruge- mu nadrejen le Vrhovni javni to-iiec pri Predsedstvu AT^TpJ-a.Ce bi hotŽ.li primerjati coložej na-;ega javnegf tožilstva s položajev državnega tožil - 6tva v predaprilski Jugoslaviji,bi opazili torej poler bistveno razširje- nega delokroga še la aljno veliko razliko: medtem ko mu je ianes na ra)an le najvišji zakonodajni in izvršni organ,je bil prej odvisen od ministra, t«,j«od vsakokratnega režima. Institucija javno<5o tožilstva ^e v naznačcaem s mis , popolnoma nove , kakor je nova vsa n-'«ša ljudska oblast»Organi ljudske obl asti,narodno o- svobodil^i odbori in ja/n.o tožilstvo med rabo tesno povezani v delu, zlo si pa zavisi utrditev prvih od uspešnega delovanja javnege tožj.ls^TS, - 11 Kontrole,ki jo vrši nad njegovimi sklepi-nar^dno osvobodilni cdbori so jih dolžni pošiljati v prepisu javnemu tožilstvu na vpogledbs bodisi neposred- no bodisi posredno preprečevala nepravilnosti ter dvigala njihovo uspos. lj.onos.t-; s tem bo seveda povečana tudi njihova veljava med ljudstvom* Čeprav mora javnemu tožilcu pri njegovem delu lebdeti stalno'pred oč- 1 mi obča državna korist,vidimo,da prav tako ščiti koristi posameznika«; Po~ - sebej pa še pomeni ustanova javnega tožilstva nujno dopolnilo organom ljudske obl?sti-v njihovo lastno korist.Sadovi naše borbe obstoje ali pa- dejo z našo ljudsko oblastjo»To oblast bomo izpopolnjevaM in utrjevali v zavesti",da mor« le ona zagotoviti in ohraniti vse to^kar smo s tolikimi napori dosegli ob sedanji zgodovinski prelomnic i.Pri tem delu je tudi jav- nemu tožilstvu odkazan delež« Dr.Stanko Paterin javni tožilec za Belo Krajino V tej rubriki bor o priobčevali pisma naših čitateljev^ki kritizirajo slabo delo naše uprave ali aktivistov OF.Naš list je odprt samo tisti kri- tiki, katere smoter je odpraviti sleherno nepravilnost iz našega javnega življenja.Vsi tisti pa,ki bi pisanje v naše liste hoteli izrabiti za pri- krite razdiralne namene,pa naj sami vržejo pisma v koš,le nam prihranijo delo. Iz KTasinea v Beli Krejini Dne 27.VII.1944«je naš Krajevni Narodno Osvobodilni Odbor poslal Nad- zorni Komisiji pri U08F pritožbo,ki jo tu navajam v skrajšani obliki: Krasinec šteje 5° posetnikov z 2o voznimi konj i.Vsak konj je edina vprežne živina.V pritožbi pravi KNOO,da se vsakemu pozivu narodne oblasti v polni meri odzove,le v pritožnem primeru je zamogel le deloma ugoditi pi>&ivu,da odpošlje tri pare vprežnih konj za prevoz oglja.Ker -se temu po- zivu ni v celoti odzval,sta prišla naslednji dan operativni /?/ oficir . belokraj^mkega okrožja in tovariš Sedlar,član Gospodarske komisije za on- kraj Črnomelj ter nastopila tako surovo,da se je zgražale vsa vas0Povrhu sta odvedla tri pare konj s tremi vozovi,ki naj bi bili,po izjavi omenje- nega oficirja,za kazen tri do štiri tedne prisilno mobilizirani. France Svetek,član SNOS-a in član Nadzorne komisije,je zaslišal oba funkcionarja.Tako pri sodelovaleih,kakor pri političnih funkcionerjih sta oba na najboljšem glasu.Predane sta oba osvobodilni borbi,trezna,solidna in korektna v službenih odnosih. Zaslišani tov ..Sedlar Jože,referent za promet pri Okrajnem NOO v Črno- mlju, je 3.avgusta na zaslišanju izjavili KNOO Krasinec bi moral približno vsakih osem dni poslati tri do štiri pare konj od lc razpoložljivih. Tem pozivom se ponovno ni odzval.Tako n.pr.se pred kakimi šest te-ini kar na tri pozive zaporedno ni odzval.V pritožbi navedena trditev,da je bilo tre- bA prevažati oglje,ni točna.Šlo je za ntLjen prevoz sena,potrebnega za oko- li^00 konj v sestavu tieh brigad,ki so takrat en dan in dve noči taborile v Srnomlju.Nujno je bilo prevažati seno za brigade iz okolice .Črnomlja,da Smo obvarovali posestnike iz najbližje okolice pred prevelikimi dajatvami vojski,Seno je bilo lpst Okrajne gospodarske komisije.Prav tako je bilo z drvmi«Zaslišani tov.Sedlar je nadalje izjavil,da ni govore o njegovem su- rovem nastopu v Krasincu,resnica je le,da je predsedniku in.trem navzočim Odbornikom prikazal nezbežnost naloge.Ne pripombo v pritožbi,da se Kreai- nee vedno odziva pozivom oblasti za dajatev konj,je tov. Jsdler pripomnil, 4a ae n.pr .zadnj iČ ,5. Juni je,ko so invaziJske čete silile preko Vinice v Belo Krajino,ni odzval,temveč ravno nasprotno.Takrat je Okrajna gospodar- ska komisija na poziv vojnega področja mobilizirala po posebnih kurirjih vse. konje svojega okoliša za umik meteriala.OIzvali so se vsi kraji,le iz Krasinca in drlbelj ni bilo niti enege konja.Zato so pa morali drugi ko- nji,iz krajev #fct so se poziv* disciplinirano odzvali,ostati dalj časr v službi« Član Nadzorne komisije je prosil pojasnile tov.Vukšiniča Draga,promet- nega ofiofcrje komande belokrajinskege vojnega področja,ki je 4.avgusta izjavil: Vloga K^OO Krasinec je povsem izkrivljena in pretirana.Zlasti netočna je trdita »4» bili kaznoveni,ke.r eo zemogli le delno isvsŠitt - 12 - ' " '_ dani jim nalogi."^ resnici naloge sploh niso vrnili,tudi delno ne,pa . to ne samo v tem sluSeju,temveč Krasinca še tri tedne ni bilo mogoče pripra- viti do tega oda bi svoje obveznosti izvrč 11* Izjavil '.je „'d& je' postopal v začetku povsem vljudno in strpl j ivo ,ko je p« videl cbot- t • j en je pri na- v prezanju vbžov in zavlačevanje,je bila njovc nalogayenergičneje- siliti g k izvrs:tvi'naloge;vendar povsem dostojno-ir korektno*"? ostalem tov« Vuk- sinič misli,-da odborniki,ki so bili pri t.em priroru na.-z oči; ne jemljejo svoje naloge pravilno*Oni se imajo za zaščitnike preči"a 1 r:tva švcjega. krg kraja pred.Narodno Osvobodilno Vojsko,v resn-ici pa bi morali .biti tolmači njenih potreb^da bi bila čim udarnejša in bi tem laže branila deželo in prebivalstvo pred nasiljem okupatorja. Pj> tem zaslišanju je Nadzorna kcrisija zaključila: Iz zbranega gradiva j t razvidno,da je pritožba KNOO Krasinec neuteme- ljena in pretirana ter da celo poizkus-- položaj naslikati drugače,kakor se je v resnici izvršil. Na j tež j a pa & okoli;. Čina, da KNO 0 v Krasincu sam ne uvideva nujne potrebe popolnega,takojŠnjega in neobotavljajoČjga izvr- ševanja nalog višjih instanc narodne: oblast i,ki izvira iz nujnosti reda in čim uspešnejše obrambe-.dežele in ljudstva pred okup' torjem-Primer, ki se je zgodil za časa napada okupatorja ^a Vinico,bi bil v vsaki drugi vo- jujoči se državi eksemplar ično k-znov.rn/tu;, i s smrtnimi kr znimi* 01 e j Sesal- na oko In ost pa je,da se EN00 teže prestopka ni zavedal, ker. Ji se sicer ne pritoževal na Na?zorno komisijo. • • •' Zato je Sšfadzorna komisija pri ICOF odbila pritožbo KN00 Krasinec kot neosnovano in ga pozvala,naj popravi svoje krivice s.tem,da bo v bodoče tekmoval s sosednjimi kraji,ne v tem,kdo bo manj storilskct je njegova na- rodna dolžnost,temveč' v e c , kakor mu je bilo predpisano cd višjih in- stanc narodne Oblasti,zlasti glede podpiranja n iše Narodno Osvobodilne Vojske. . Ta primer naj bo živ opomin našim narodno osvobodilnim odborom, ki skušajo ščititi sebične koristi svojega kreja,namesto,da bi storili vse za našo vojsko. ICrasinČan L1APŠAL TITO 3.PRjgJEL K?gDST AVNIKE irVRŠNSC-A • 0DB01U H35 RSJ 12 * avgusta.Maršal Tito,predsednik-Nacionalnega Komiteta Osvobo - ditve Jugoslavije, je te dni sprejel tri predsednike Izvršnega Odbora H53, med. njimi Pranja Gažija in Franja Frola.Razgovori so potekali v prisrčnem duhu in sicer o najvažnejših vprašanjih osvobodilnega boje -vseh narodov Jugoslavije in posebno o zbiranju vseh rodoljubnih sil hrva.t.;ceega naroda v boju za čimprejšnje osvobojsnje Jugoslavije in njeno obnovo. GOSPODARSTVO Sadje naš sladkor Zopet prihaja jesen s. svojimi darovi.To bo Že Četrta jesen,ki jo. bomo doživljali v znamenju težke domovinske vojne.Vendar• bo letošnja svetla in vesela.Lahko se zgodi,da se nam bo ravno v prelepih jesenskih dnch^ko se bodo gozdovi tako čudovito pobarvali in ko bo po vinogradih najbolj vese- lo,zasmejala zmu^a in svoboda.To bo najlepši jesenski dar ki smo ga štiri \etr{ s svojo krvjo odkupovali. Vendar nas ae tako lepi pogledi v. bližnjo bodočnost ne smejo prevzeti Vemo,da se tr.eba boriti do zadnje minute .Vemo,de bomo fce zadnje minute ne- vezani na svoje moči in svoja, sredstva.Hrano,ki ->'o potrebuje naša NOV in neže ljudstvo,ki jo potrebujejo naši ranjenci,bomo dejali kot 3mo jo de - jali doslej. ' ved najvažnejša hraniva v teh Čaaih spade sadje.Sndje jo rešilo mar - sikaterega partizana pred smrtjo od gladu v veliki italijanski ofenzivi 1942,31adko belokrajinsko in dolenjsko grozdje je utrjevalo nase brigade y jeseni istega leta.Krhlji so bila najvažnejša hrana naših ranjencev v tistih težkih časih,Po po.vganih in izrepanih vaseh je s-idjo hranilo naše ljudi,3adj^ je bilo kruh,meso in sladkor->dje je tudi najboljši zdravnik proti skorbiitu in poda ;n:i.i, bel ?nv:t>: -aa. po javkajo / ' -,ki zaradi oro- lične hrane i i pomuijkanja- vit-m.j. s - 13 - . 5 12 ' ozirov se je vsako jesen posvečala največja pažnja shrcnit- vi sj. jiegt- pridela ..ase gospodarske komisije so vedno postavile *erlo • iosusxte čin ve o sadja ! Gradile so s., sušilnice in pripravljale skladis- Isto geslo velj:a tudi nost i.Pripraviti je treba po star ?m običaju, na piči borcem Čim več svežfecr s'. letos,letos v toliko bi j,ker imamo vexje mož - se suši našim dim^več -ušilnic..'"jor ni to mogoče naj in štedilnikih.,Pol tega moramo nuditi jfi Ss enkrat: Sadje je kruh,me3o in 'sladkor ! { VAŽNO DELO 50K333gnB ZA UPRAVO NAnODNN IMOVINE Delo Komisije za. upravo narodne i krog ------- -j— - • • trebn prevzem . . ...... _ M naj Ispš a po s- str a, predvsem v i no.a- ^n v-l «-. 1 - ______, -ovine je v polnem teku.Njen dslo - — C *^ iu x uaiie imovine je v ornem teku. obsega predvsem že osvobojeno ozemlje,vendar" pr: cripr-V' no,ar tudi v sedaj z? se.denih predelih Slovenije tako- po zame vso javno in opuščeno poeeet.Llcsti velja to z a"ž taj spsa posestva.predvsem vinoarm/M ^mror Tnr-.i pripravlja vso po- po osvoboditvi ~ —»v ^ -. - tajerske,kier so 5OSr-?t"rVprerS7S32n vinogradi,last Nemcem,Tudi ?oiestva na Foscviu in na Lozja%^em,ki so sedaj v rokah Kočevarjev in Besarabcev,bodo v:o nji- hovem izgonu ost, la brez lastnik*.^ posestva tod, takoj ;rev cliV ^ ^ .^misijo in v soglasju l krajevnimi nrro.no osvobodilnimi o^ bori postavljeni upravniki,ki bodo nemoteno nadaljevali z vsem potrebnim iz :jjiu)ymqa -VT t ■ TJ -i u-v-, ODSEKOV bo prebivalstvo nr osvobojenem ozemlju Pripravljajo se drva v gozdovih,ki sona- poslana navodila vsem okrožje-n,da preko borov organizirajo čim večjo napravo drv tudi kredit za. iz^lečevenje mezd mezdnim in prevoznih sredstev bo rešeno ž med - vser, takih težavah odlično izkazala.Dr- izvoznih }.cti,de co s tem prevoz olajfan. drv porabi predvsem manjvreden les. Iz Odseka z«- gospodarstvo TJkr.nj.no je vse potrebno,da preskrbljeno s potrebnim kurivom, rodna laftt,poleg tega pa so b:la krajevnih narodno osvobodilnih od pri zasebnikih.Okrožja so dobila -elavcem. Pomanjkanje' -'■elovne sile sebojno pomočjo,ki se je doslej v va naj se pripravljajo v bližini Paziti je treba,da £e za izdelavo Iz Odseke za finance' Ze u~:itel je je sila določefca nove mesečna preživnina v višini 7oo do ±.000 lir,se ravna po družinskih razmerah.Meseca julija so se pričele izplačevati po vse i okrožjih izredne podpore naj-potraonejgim.Te izplačila so bila med prebivrlstvosi sprejete z največjim zadovoljstvom. •1 na osvobojenem ozemlju z« sprejem: ebsol- i sel je r;c učiteljskega pcklicarproifn jeXro jstnimi" ao^ tkUpodUki ^"ose- aenjega šolenja in obvezo,da se bo gojenec ]o dovršene- tečaju oosvetil učiteljskemu poklicu na katerikoli Šoli v Sloveniji,j3 treo* ;osleti po okrožnem šolskem nadzorniku najkasneje do 1.septembra t.l. Iz Odseka za socialno skrbstvo Odsek jo organiziral Mladinski dom,v katerega je bila sprejeta mladi- na obojega spola do 15.leta.Predvsem je to mladina,ki je osirotela ali- mladina,katere starši žive v težkih razmerah,da ne morejo skrbeti za va?o-. jo svojih otrok.Mladinci dom bo imel ljudsko šolo,otroški vrtec in otro-% 1 eke posteljice pod najboljšim strokovnim vodstvom* Poslujejo trije domovi za onemogle. V Črnomlju posluje osrednja posredovalnice za delo in Zaposlitev. Iz Odseka za izgradnjo narodne oblasti V Slovenskem Primorju se še nadalje vrše volitve s skoraj loo% Ud^laS- bo. • * GORIŠKO OKROŽJIH: okraj Ozslj.an: v 7 vaseh. IDRIJSKO OKROŽJU: okraj Vojsko: vv 3 ve.seh,okraj Tribuše: v 3 vaseh ,0- kraj !"anor.lje: v 2 vaseh, okraj Šebrelje: v 8 vaseh.' KANALSKO OiaCŽJS: okraj Kal; v 12 vaseh,okraj Grger-Čepovan: v P vaseh. RDEČI KRIŽ 3L0V3ICIJ5 V našem listu smo že poročali,da je bil ustanovljen RKS,kl je nepoli«- tična,čIovekoljubne organizacija.Mjene naloge so: skrb za ranjence inbdL™ nike,podpore od vojne prizadetim, organiziran je pomoči pri obnovi, deželo t zbirke v inozemstvu,predvsem v zavezniških državah,poizvedovanje za pogr&- šanci,sanitetna in socialna službe»organizacije Podmladka, Povsod se ustanavljajo krajevne edinice RKS.Zanimanje in odziv prebi- valstva je izredno velik-Že danes Štejejo posamezne organizacije v Beli Krajini več Članov kot jih je imel pred vojno ves srez Črr.oinelj. Za popularizacijo zamisli Rdečega Križa je vodstvo organiziralo teden H$£5 od 13^-2o.avgusta 1944«Za prireditve so zagotovili sodelovanje: .Front- ni teater in-Podoficirska šola VTI.Korpusa,jropagandne skupina Notren _ ga odrede ,Invalidski ppvsk.j zbor,vojaška godb; ,Oficirska šola, Slovensko ■ Narodno Gledališče,pevsKi zbor meščanske šole,mladi harmonikarj i.iz Trno^ mlja itd.Razen tega sodelujejo vse kulturno propagandne skupine operativ- nih edinic tam,kjer se v "Tednu RKS" nahajajo. MIRAN JARC 7 globokem gozdu je bila že gosta tema,ko -me je drugi dan velike ita- lijanske ofenzive 17*julija 1942.kurir privedel iz Loške doline v majhno taborišče ze Racno goto,Ki je bilo določeno z* partizane,namenjene v no- tranjost osvobojenege ozemlja.Javil me je komandirju in že sem sedel v tropi kakih dvajset neznanih ali vsej nepoznanih tovarišev,med katerimi e v gozdni tišini in temi tekel pritajen rezgovor .I-risluhnil sem in sku- al po glasu spossneti tega ali .oneg* izmed n j ih.Nenadoma ee mi Je za zdel mehki bas nekega nevidnega sobesednika nenavadno znan#Ligav je mogel bi- ti ? Ta glas vendar poznam,-?*iren Jarc ! Nedvomno.Toda ne,kaj bi tukaj Jarc,ta živčno in telesno teko šibki,bolehni poet ? Ni mogoče,Bilo bi]s3iČ- no samomoru.-Prisluhnil sem spet pogovoru,ko me sosed nekaj povpraša/ Od- govorim mUoTidaj se nekaj korakov od naju dvigne visoke senca i^ nenadoma vpraša: "Ali si res Ti ? Za božjo vol jo-,kje in~kako se v teh časih .reč u - jemo ! Pozdravljen ! " Resnično,bil je Miran Jarc« Prihodnje dni no pohodu proti jugovzhodu na *obv oboj eno ozemlje sva i- mela dovolj časa in priložnosti za razgovor.Lahka mu pot ni bila.Zlasti ne mc i nočnimi marši,ko ga je često bilo treba voditi za roko.Toda bil je dobre volje i;i dobrega duha.Tprešal sem ga,kako bo prestejal napore par- tizanskega življenja in odgovoril mi je:"Treba je#Fako,se ne vprašuje. Že v Ljubi je ii sem delal za 01,bil setr aretiran in poslan v internacijo.Par- tizani ao ne pri Bistri rešili iz vlaka,kakor več sto drugih izgnancev. 3am ne bi J:;el tv-gati pohode v partizane, toda ko so me rešili,sem z ve-i gelje 1 ost' • r včm,da je naše pravo mesto,zlasti nas pisateljev tukaj,. Ta č j na 31oveaakem. zasluži svojih kronistov in Jih mora dobiti; ri smo zate na svetu," Ko sva prišla na cilj je bil Jarc dodeljen v propagandni urad Izvrš - nega odbora in je prebival z nami.Nepozabni so večeri,ko smo Kocbek,Matej Bor,Jarc in Jože Brejc z drugimi tcvariši ob ognju vodili intimne in pri- srčne razgovore o vse^ mogočem,zlasti o literaturi in umetnosti.Jarc se jih je udeleževal vnei;o,skoraj bi dejal pobožne,z zamaknjenimi očmi. Bil je popolnoma v svojem elementu.rTe seme zaradi snovi pogovorov,temveč tudi -.zaradi njihove prisrčnosti in topline,ki ju je ta r«hločutni človek nujno potreboval za živo izmenjavo misli in pa še zaradi tiste edinstvene ro- mantike,ki jo je tam razgovorom dajalo partizansko živijenje:ognj i v noč- nem. g©zdu,nedaleč od italijanske postejanke in ves čudežni skoraj nepojm- ljivi položaj peščice izobčencev in banditcv,ki smo t^ko brezskrbno klju- bovali vsemu italijenskemu policijskemu in vojaškemu eperatu.Te romantika je s svojo globljo vsebino posebno prijela nekoliko fantastični Jarčevi naravi. Toda to življenje ni bilo samo romantično in fantastično.Bilo je pol- no velike in neustrašne zevesti.de vršimo zgodovinsko delo,delo slovenske narodne osvoboditve po looo letih suženjstva in morda' za tisoč prihodnjih let,dolžnost,kakršne še ni' vršilo noteno slovensko pokolenje.Tako velika zavest more biti v vsem svojem obsegu v človeku le redko prisotne , toda resnična dejstva,samega je bila pričujoča v vsem našem romantičnem ali fantastičnem življenju in mu je dajala čisto poseben značaj.Plavalo je ka- kor na grebenu mogočnega zgodovinskega teka,z«~to je bilo polno nekega ne- izraženega,velikega čustva ,morde celo svečanosti in neko- neosebne širine. Nič čuunega,če je vse malenkostno osebno odpadlo med nami. 2' Jarcem sva se poznala že iolro vrsto let,od njegovih prvih korakov v književni dejavnosti.Nastopil je v najnesrečnejšem in najbolj zmedenem literarnem razdobju po prvi svetovni vojni,v času ekspresionizma.Njegove začetne li- rika in proza sta nosili pečat takratnega okuse,ki sem se mu kot kritik kmalu uprl.Zato so bile moj^ ocene njegovega trkratnega dela negetivne . Odklenjel sem tako ekspresionistično izumetničeno dikcij o,kakcr pretirano osebno,nojasno ter pretenciozno kozmično svetobolje v njegovem delu. In Kakor so spominjam,sem priznal samo njegov dramatski odlomek v stihih "Vorgeri j" ,ki je kazal vso mtč njegovega pravega daru.To sodbe so naju od- tujile drugega drugemu za dolgo l._ t .K? sne j e je njegovo delo postalo stvar ne j še , skromnejše in jasnejše; iskal je poti iz tesnega individualizms in Jo je tudi našel ali vsaj nakazal.Odtujenost med nama pa je ostala.A naše partizansko življenje je tudi tu pokazalo svojo posebno moč.Treba je bilo enega samega pogovora in pregraje med nama so padle,kakor sc izginile med nami vsemi.Zbližali smo se naglo,odkrili drug drugemu svoje misli in pred- stave z lahkoto in z zaupljivostjo,kakršnih v prejšnjem življenju ni po- znal nihče izmed nas.7Tihče ni več sumničil,nihče ni čuval sebe, vsem je bilo semo za stvar,za višjo obliko in popolnejše spoznanje. V tem ozračju,ki je bilo njegovi otroški sprejemljivi naravi tako po srcu,je Jarc Čudovito oživel.dnoval je neprestano. Predelrl je svoj prvi zapis "čudeža na Bistri",v katerem je opisal svojo in svojih tovarišev re Sltev Iz vlaka na poti v internacijo in ga zasnoval kot uvod daljši prozi, a katero je hotel pokazati razvoj takega rešeno a, iztrganega iz čisto oeeb- nage živijenje,v zavestnega in polnega borca za svobodo.Dokončal je štiri poglevje in se poleg tega ukvarjal s pesmimi in o^erskimi skeči, kakor je tudi Bor v tem času napisal svoje najlepše pesmi po prvi zbirki:"Požio-al- čeva suknja","^a Kamenjaku" in remislil ter spisal prvo inečioc svoje kratko drame "Težka ur?" ali s prvotnim Imenom "Finov strel". Ti Jarčevi in naši lepi časi so trajali k-ke tri tedne .Pogovori,dele, petje,snovanje.Toda že so nas jele opozarjati prihajajoče ve3ti»bližajoče se grmenje topov in letalskih nepedov,daljni močni požari ne vseh krajih, da se bliža huda ura.Prišla je. Preživel i smo skupaj še en nočni marš.Ita- lijanski napad iz zasede ,umik in zbiranje na skalnatem vrhu,ki sme mu da li ime musedag po gori iz znanega ^erflovega romana.Seštela je pctreba razdeliti se v manjše skupine .Jarc in Bor sta bila ločene od na.3.T.r težkem in resno svečanem razpoloženju smo si p©slednjiČ segli v roke z vso zrr&b- jo m^ž o*tem,kej nas more doleteti.Zmračilo se je in razšli smo se.V mra- ku sem Jaroa videl zadnjič. Neka j dni kasneje je po dol - ,7 fvarju v egrem- nem italijanskem obroču,ki je štel kakih 20.000 mož in v kater .-1 so Je vsake skupina pretikale po svoje,Jarc po poročilu nekega tovarišr v nočni tgmi, v kateri j., bil tako nebogljen,padel 17.avgusta v*zasedo in bil za&fc. Bila je prva žrtev med vidnimi slovenskimi književniki. Misel, da je Uvcimno in globoko dočutil veličino slovenskega osvobodilnare beje in ji ze ehiSal- posvetiti vse svoje lepe sposobnosti, Je njegovim prijateljem 16 - blažila bolečino njegove izgube - Danes, po dveh letih nem je njegov spomin v dclgi vrsti oadllh kulturnih delavcev še prav tako ljub in svetal kot prvi še"blizS.-V.je našim srcem in lepši je,ker ga poveličuje užiga- joča se zarja zmage,Za katero je ta otroški in tihi sanjač ^al svojo kri in življenje o . Josip Vidmar IZ NAŠEGA TISKA f>V ZAVEZNIŠKE BOMBE NA NEMČIJO je poljudno pisana brošura 0 angleških in ameriških letalcih,o bombardiranju Nemčije,o pomenu velenapadov na Hitler- jev rajh in o koncu,ki mora nujno slediti udarcem,ki padajo po Hitlerju od vseh strani.Brošura je dobro ljudsko čtivo.Tej brošuri se pridružuje 6M nako dobro pisano brošura SOVJETSKA ZVEZA V BORBI IN DELTJ,ki podaja slika iz zaledja in s fronte sovjetskih narodov*Obe knjižici sta napisani ^ ži- vahno in s Čutom za lepo pripovedovanje-Ponekod motijo jezik zlasti šte - vilne vlakovne napaketema dvema knjižicama smo poleg stvarnega politič- nega slovstva dobili tudi poljudno,polpripovedno pisano berilo. BASA je delo strateško stvarno,deloma reportažno podane slike bojev XXXI.divizije na železniški progi Sv.Lucija-Podbrdo v dolini BaČe.Odlikuj jo zgoščena stvarnost.Brošura bo mogla vplivati zlasti na primorske ljudi, čeprav zasluži več.Napisalo jo je več piscev. LADISLAV KIATJTA : ° OBTOŽUJEJO ' Po opisih dveh naših internirank so .v reportažnih odlomkih podane grozote nemškega internacijskega taborišča Auschwitz v Gor,Šleziji.Brošura je pisana le po pripovedovanju drugih in ne po lastnem doživet1u„Podobni spisi,ki bodo nastali pozneje na-podlagi obširnega sodnega grabiva in številnih doživljajev naših internirancev,bo- do celotnejši,osebnejši in grozotne jši.A tudi ti odlomki sami so že priča in obtožba nemških strahot,ki so se zlile tudi nad slovenski narod., NAPAD NA EELO KRAJINO /ciklostil/ podaja opis zadnjega vdora nemških tolp do Metlike,Dobro bi bilo,da bi imela več opisov stvarnih razbo jništev in Še več dokler, ter lenega gradiva,Čeprav gp ima že sedaj precej eKot' pr§d Časom brošura Datlje Barjanskega o delu okupatorja in Oi* na'B§rju ali Jo- Žeta ZdA), jena Delo domobrancev za srečno bodočnost Šent jeriie jčanov, je tu?.i di -ha brošura v zgled., kako naj posamezni slovenski- predeli zapisujejo svoj delež v osvobodilni borbi in pri ustvarjanju slovenske svobode« 6,000 PRIMORCEV MANIFESTIRA ZA SVOBODO SVOJE ZEMLJE,ZA TITOVO JUGOSLAVIJO Primorska ne more zadržati velikega navdušenja' nad prihajajočo svobo- do.Kjerkoli se ponudi prilika,se to navdušenje javno pokaže.Na partizan ~ skih mitingih,na političnih zborovanjih,ne javnih prireditvah.se zbirajo ljudje ter do opojnosti dajejo izraza 3vojemu navdušenju.Kdo bi mogel opl« pati v s.'', tiha,a globoka hrepenenja ljudi,ki so tlela desetletja,da bi za~ fciveli svobodno združeni z ostalimi Slovenci v skupni domovini Jugoslavi'- Je I Tal-ro je bilo tudi ob priliki manifestaCijskega zborovanja,ki se je vr- šilo v vip!-veki dolini dne 3o . julija.Prav o* Tržiča od Soči,iz Sovodenj cb izl -/( V ..pave.} iz Gorice /RenČ 5J:iriie ,Solkana . iz tržaške obale, od De vina in Trsta in oioliče ter z vsega Krasa in prav tam od Nanosa so pribijali 'Ljudje v sprevodih in velikih skupinah na prostorski je bil določen za žborovar4o,K1jub vser oviram in nevarnostim in zasedam,k:i. jih postavlja cirjpc t jr ,l,o se ljudje prebijali po gozdnih poteh in stezah, samo da bi dospeli na to veliko zborovanje,ker sc hoteli izpričati neomajno zvestobo Osvobodilni • Fronti »Ne daleč od zbornega mesta je na Krasu še til* pred polcntvh trajala borba,ki je preprečila skupini l*5oo ljudi prehod v Vipavsko aoi; ?vendar pa sc druge skupine,ki so skupno,3telo prav toliicc, £ odrlr a iranskih pot j ha zborovanje. Iu tako se je udeleži.!., bega pok.. :: 7\,v> vpcrovrn.ia okoli fnoco ljudi,!3gtUIi so na -io-tino sl<;\ n^^i, juf *:. . j,- vk n Iv. zastav.nešteta ^pisnih tabI :«r> ;na k'ter.ih pe■ tO napisi Narodno Oe^obo^lni Voj^ijiHTi air; T.Uu ^vo-' flltelj^u ^svougiiii j ^Von^gp/ezniškim vodUf;|^em in njihovim to - 17 - ' " '_ ve I i>:irn zavezniških dr zevem, hkrati pa tudi napisi,ki so obsojali sovraŽ - nika in narodne izdajalce.Dekleta iz posameznih vasi so bila v skupinah oblečena r oblačila slovenskih narodnih barv in okrašena z rdečo zvezdo 4 n- prsih - v novo slovensko narodno nošo.Bled prihajanjem na zborovanje so množice prepevale slovenske narodne in partizanske pesmi.Navdušenje je . raslo od. trenutka do trenutka. Ko so predstavniki Osvobodilne Fronte,Narodno Osvobodilne Vojske sku- paj z zastopniki anglo-ameriškega in sovjetskega odposlanstva zase ili c- krašen govorniški oder,se je preko zborcvališča razlil plaz navdušenja,ki se nikakor ni hotel ustaviti.Zborovanje je pozdravil podpredsednik Pokra - jinskega Odbora za Slovensko Primorje dr.Joža Vilfan,ki je izjavil:" Temu našemu zborovanju vse Primorske daje posebno obele:je navzočnost zavezni- ških odposlanstev.To' je zavezniško priznanje naše borbe,to je priznanje malemu slovenskemu narodu za skupno življenje z zavezniki tudi v bodoč - nosti." Nadalje je govoril o sporazumu kot veliki zmagi narodno .svobodil- nega gibanj a.'Danes tudi jugoslovanska vlada v Londonu priznava,d8 je obo- rožena borba jugoslovanskih narodov edino pravilna ter poziva V3e tiste , ki se. še niso odloČili,da stopijo v NOV.Sporazum pomeni enotnost vseh sil proti okupatorju pod poveljstvom maršala Tite.Pole^- tega pa Šubašičeva vlada priznava tudi vse demokratične pridobitve naše borbe.S tem dobivajo mednarodno priznanje tudi naši narodno osvobodilni odbori in domobranci se ne .orejo več izgovarjati na kako tajno zavezništvo z Anglijo.Preosta- ja jim samo še takojšnja opredelitev in vstop-v borbo proti okupatorju a- 11 p*> z njim pred sodišče.V najusodnejših trenutkih so naši voditelji 7 maršalom Titom na čelu vodili naš narod od zmage do zmage in danes z mir- nim srcem gledamo n^ združeno Slovenijo v federativni in demokratični Ju- goslaviji. Ce so na:: priznane vse pravice,potem nam je priznana tudi pri- ključitev Primerja k Jugoslaviji." Po govoru tovariša Vilfana se je dvignil viharen in dolgotrajen pla? vzklikov navdušenj a.Za njim je stopil n? govorniški oder zastopnik anglo- ameriškega odposlanstva major Wood,ki je Izvajal: "^lo j i tukajšnji posli so v zvezi z NOV.To je pogumna in junaška armada,v veliki meri obo^oaena z orožjem,ki ga je zaplenila v boju z brezobzirnim sovražnikom>armada,pre - pojena z brezprimernim..duhom junaštva in tovarištve,prav t8ko junaško pa je njeno ljudstvo,čigar boj bo zapisan v zgodovini kot eno velikih pogla- vij ljudskega boja za svobod) in proti zatiranju.Pred nekaj tedni sem z velikim veseljem zvedel,da pride gospod podpolkovnik Ribačenkov na ozemlje II.Korpusfi ter smo jaz in ostali člani anglo-ameriškega odposlanstva želj- no pričakovali njegovega prihoda.Mislim,da je srečanje Rusov in Britancev ne boreči se slovenski zemlji zgodovinski dogodek:.Sodelovanje Rusije,Ame- rike in Anglije t tej vojni je tako veliko,da ga svet v celoti še ne po- zna in je samo predhodnik sodelovanja,ki bo sledilo po tej vojni." Tudi po -tem govoru se je ljudstvo z navdušenim vzklikanjem zapadnim zaveznikom zahvalilo zastopniku Rdeče Armade gospodu podpolkovniku Riba- čenkovu.V Primorcih se je vzbudile stara ljubezen do velikega ruskega na- roda.Gospod podpolkovnik je med drugim de jal: "Sov jatska Zveza z veliko ljubeznijo spremlja vašo borbo proti fašizmu.Tovariši Primorci ! Vse žr- tve,ki jih prinašate vi,kakor vsi ostali Jugoslovani in va-i zavezniki , vam bo^o prinesle svobodo. Dvaj set let ste živeli pod fašističnim jarmom, še popreje pa pod nazadnjaško Avstrijo.Sedaj ste si izvojevali svobodo in boste lahko tudi gradili.svobodno živijenje.Ne j živi Primorska ! Naj živi svobodna Jugoslavija ! Naj živi organizator in juneški vccJitelj vseh par- tizanov maršal Tito ! " Vzkliki»pozdravi,vse,kar'je z velikansko silo planilo iz 6.000 prsi, je pokazalo zastopniku Rdeče Armade,kako tesno so bile zvezane ves čas suženjske preteklosti ir. krvave borbe v sedanjosti vse race in hrepenenja primorskega ljudstva na dejanja junaške Rdeče Armade. Kot zastopnik SNOS je govoril tov.Tiha verirko."?o veličastno zboro- vanje ob prisotnosti zavezniških odposlanstev izraža voljo,da hoče Pri - morje biti vključeno v Jugoslavijo in noče biti ogoljufano,kfckor leta 1?18".Tov.Marinko je opozoril,da moramo še vedno biti čujsči in odločni. Zbrati moramo vse sile za obrambo pred izdajalci,ki bi nar hoteli odrek'*:! pravico,da se Primorci vključijo v Titovo Jugoslavijo.Treba je,da svojemu navdušenju dodamo še dela,organizacije in zeupanja v predsedni. tvo,Li nas je skozi triletne borbe vodilo pr-3ko vieh težav i- nas bo volilo tudi v bodočnosti do našega smotra - svobodne donrvine Jugoslavije. Po tem resnem opozorilu prekaljenega borca,ki so mu ztorov^lci pri- trjevali z eplavzom,so spregovorili ae komisar I :.Hor~usa tov.Janez ITritai, predstavnica KP3 tov.Lidij a ŠentjurČeva,predstavnik, krščanskih socialistov tov.Janez Stanovnik,ter zastopniki 3PŽZ in ZSH. Po zborovanju je nastopila igralska družina IT.Korpusa,ob aončnam za- tonu pa so se ljudje pričeli rezhajati.Velikanske množice večtisočglav ege ljudstva so se z velikim zadovoljstvom v -mile na svoje domove prav tja do bregov Jadranskega morja in čer bregove sinje 3oče. TEČAJ ZA PROPAGANDISTS Ta mesec se vrši tečaj za propa,ganciiste ,ki bo trajal nekako tri tedne. Prireja ga Odsek za informacije in propagande,ki je Čutil potrebo,da po- globi delo propagandistov na terenu in v vojski in jih opozori na premno- go nove načine in prijeme,ki nam jih nudi razvijajoče se naše politično in vojaško življenje doma in po svetu.Predavanja so posvečena, prav vsem panogam naše propagande od stenčasov in plakatov do dopisništva in ljud - skih zborovanj.Tečaj šteje nekaj ne. dvajset tečajnikov,nekaj iz vojske , nekaj s terene,teko osvobojenega kot polosvobojenega. Tečajniki so napisali ne vajo nekaj spisov,izmed keterih tu nekatere prinašamo. Organizacija propagande v našem raj onu«Pred enim mesecem smo pri nas ustanovili propagandni odsek obstoječ iz treh članov,toda zaradi odsotno- sti dveh sem ostal sem.Ker prej naša. literatura ni prihajala redno v vesi, vč«sih na osem dni komaj enkret,sem takoj odšel na delo in postavil v spo- razumu s krajevnim AT00 .'loločene točke,po katerih so naži kurirji nosili pošto.0:1 tam pa. so jo hodili iskat redno vsak dan pionirji.Ker so nekate- re vasi od teh točk oddaljene 6 km,gre ta pošta skozi 've. NO odbora in ta- ko dospe do vasi.Vkljub razsežnosti našeg« rajona dobijo vse vasi litera- turo,ki prihaja k nam ob petih ali šestih popoldne,že drugi dan dopoldne. Tekih točk sem postevil pet.Tudi stenoaša prej ni bilo skoro v nobeni va- si,seda j pe jih je že precej.Ko bo malo odnehalo delo ne .polju,bo to še bolj oživelo. . ..., , > • Zvonko Mihelič,Vinica... Zadnja akcije Istrskega, odreda. V zase*d,nr glavni cesti nedaleč * od Kopra,je bil v zeaedi tov.Vene z eno desetino.Pred njimi .je. o- mo nekaj mi- nul; stran valovilo morje in jih privabljalo k sebi,da se ohledijo od ve- like vročine.Vse naokrog po bila lepa. zelena polja in obširni vinogradi . T.1nogi še nikoli niso videli mor je,kaj šele,da bi se v njem kopeli.Tene je veselo pripovedoval,k«ko je bil srečen,ko se ie pred nekaj Jnevi prvikrat približal tej veliki vodi - našemu morju.77i vedel,kaj bi naredil.Ze kope- nje ni bilo čas* ,zeto je samo glavo pomenil v morje,.'e Je s« j malo ob- čutil ta. slovenski Jadran.Zopet drugi je pomočil prst,tretji in nedeljnji so vsak na svoj n^Čin dali duškp navdušenju,da co prvič prišli do morja. Nenadoma priteče tovariš iz izvidnice in javi,d« prihaja avtomobil. Mitreljezeč s pomočnikom se pripravi in stopi kar ne sredo ceste.Pred njim 4e bil ovinek.Cim se bo evto prikazal bo uzgal po njem.Ostali pw so se porazdelili n» vsako stran Cost po nekaj.« Ropot Si, sliši vedno bli.':e.Se trenutek In izza ovinka, se ne pripelje avto,empek avtoblinda.^itraljezeč takoj odskooi v jarek in užge.Votlo so udarile kroglje in re odbijale od avtovoge oklepa.Seveda mu niso prizade- jale nobene škode i Istočasno se je blinda ustavile.že je sovražnik dvignil pokrov na gornji strani hoteč streljati s strojnico.Tedaj pa se oglasijo nvze brzostrelke in vojak,ranjen nli mrtev,omahne v blindo,ki nato po bli- skovito Šviga, naprej proti Topru.Že preden so se naši oodehnili, po cesti pri v o? 11 luksuzni svto.Strojnic« in brzostrelke so v trenutku užga- le po njam.Tožilo je takoj napravilo oster ovinek ir se zvrnilo v Jarek.Y njem so bili trije nemški oficirji,od katerih sta bila ve takoj mrtva, tretji p* težko ranjsn in čez nekaj minut j^ umrl.Pobrali smo jim samokre- se in ostalo opremo ter evto zažgali.Nato smo se u.meknili,k^r smo. vedeli, da bo sic navalila ne. nas previlike sile,nr>8 pe je bilp peščica. Drugi dan sc nam prinesli iz Kopra vesti,da je bil v m^rtu zaradi na- šega napada pred mestom cel alarm.Vsi prestrašeni so tikali fašisti in Švebi po mestu ter govorili,da stoji pred Koprom Zoo partizanov in da ho- čejo cesto vse k čas napasti,Tako so naše partizanske sile strašile fa- šiste tudi v olovenski Istri,tam,kjer so odpira pred našimi očmi široka plan Jadrana,nad katerim': bodo kmalu n* nesih l«cjah z e vihralo slovenske £asteVe s peterokrako zvezdo« Morevec Jože,Istrski odred - 19 - ' " '_ V. TBgffOVAST!? i: zkao; Prihajajo prvi rezultati prveg-3 dela tekmovanja iz posameznih okrožij Vsi ti rezultati kazejo,da so tako naši aktivisti kot naše ljudstvo svoje napore pri de'' kakršnekoli vrste potrojili.Kar se je zdelo včeraj nemogo- če, se je okazalo . sedaj izpolnjivo.Tz nič in z golimi ro- kami ustvarja naše zaledje in se tako uvršča z,našimi jun.ikimi borci v eno samo fronto z enim namenom: Vse za zma^o ! Ve g-junak. Poznate Babno polje ? Na Notranjskem je , tam',kjer s.lovens- ka zemlja nreko Prezida .prehaja v mogočne gozdove Gorskega Žoter je. in div- jo dolino cebranke.Poleti 1942 so fašistične ^veri v Babnem' pol-ju popolno- ma podivjale .Vsi moški so bili pobiti,vas por: gena »Dane s srečuješ črno o- blečene vdove in otroke brez oče tov.Toda Babno polje ni klonilo.Na pogo - riščih so zrasle zasilne barake,srca so ojeklenela.Ni sile na svetu9ki bi premaknila te žene in otroke za ped od dela z? osvoboditev.Tudi v tekmo - vanju j j odneslo Babno polje v notra.n jsketr okrožju prvo mesto kot najbolj aktivna vas pri političnem in gospodarskem delu. Tudi pionirji. Pionirji okraja Ribnica so izvršili tri drzne sabotož- ne akcije.Nek pionir je odnesel domobrancu zapiraČ on puške,da je bila neuporabna.Več pionirjev je demontiralo motorno kolo,da ga domobranci ni- so mogli uporabiti.Isto so napravili z avtomobilom,ki so ga v garaži.uni- čili. NOV in ljudstvo sta eno. Izključno za našo NOV je bilo v Beli Kraji- ni obdelanih 40 njiv,v okraju Banja Loka v ribniškem okrožju pa 7o njiv „ S tem je bil visoko prskorečen tskmovr-lni načrt.Prvenstvo v benjeloškem okraju je odnesle Muha vas z 21 njivami-Tovarišica HROViTIN Milka iz Če- pel j v okraju Vinica-31ar i trg ob Kolpi je sama obdelal? in dal* seme za srednje veliko njivo za našo vojsko. Tudi kultura je naše orožje. Okraj Cerknica na Notranjskem je svoj kulturni rfa5rt popolnoma izpolnil,Organiziral je pevski zbor.Nitingi,ki se vršijo tako reko" na bojnem polju,so uspeli. V Beli Krajini je 2o igralskih druž in »Kili turne družina 7 Gradecu je v dobi tekmovanja nastopila 12 krat..Ustanovljenih je 1? pevskih zborov z dirigenti,ostalih lo zborov pa s3 - adijo spmi.Ustanovljenih je v tem času 8 knjižnjis in lo čitalniCvNajlepši Čitalnici sta v Metliki in v Pribrin- cih. V 'J?'ari;okraj Banja Luka,se je izvršila dograditev dvorane in odre,^jer se je vršila 9.julija tekmovalne, kulturna prireditev,na kateri so nastopa- le tri igralske družine ter dva združena pevska zcora.Ocenjevalna komisi- ja je prisodila prvo mesto igralski skupini .Lluha vas. V okraju Loški potok je bilo organizirani1- 12 vaških čitalnic,ki jih ljudje zelo radi obiskuje jo.Pod vodstvom tovarišice Zdenke Šlomkove je u- stanovljen dekliški pevski•zbor,ki se je proslavil s svojim nastopom 2.ju- lija. ' ' <■ < OSI KOROŠKO DRA"0 Skupine najboljših fantov gre v noČ.S planin se spušča v dolino,odko- der izbirajo steze in pota,ki peljejo k Dravi.Široka Drava je glavna ovi- ra med spodnjim in severni?? 'elo~ Koroške .K* drrkoli so Neuci zaslutili,da se naši fantje približujejo tej reki,so jo vedno zastrežili s petrolami in jo podnevi pregledovali z leteli in motornimi čolni.Vzdoll struge so bili vsi čolni pobrani in v.- i mostAvi močno zastraženi.Dobro vedo Nv>mci , kako nevarni postajajo za nje kraji,kamor stopa partizan:ke noga. Danos niso mogli zavreti pehota hrabre skupine pod vodstvom komandirja Boja in komisarja Poldeta.Ta.o ^o se .prestrašili irznosti slovenskih partizanov , da so na mostu kar onemel i,ko so p'rtiz-ni korakali čezenj.Za združeno vo 1 j o teh mladih ljudi no mor'- bi.: zepr ka.Čer nokaj dni se ljudje s smejo člmi se očmi šepetali:'-'Veliko partizanov je šlo Č mostu so zavpili in vsi Nemci so zbežalioTako se'je zelencem mudilo,dr je tlen puško poza- bil,drugi pa v vodo padel..«" Sproščene se stopali r.a*i fr.ntj ko so imeli Lravo za hrotom.Povsod vidijo kako Temc5. ozemljevki koral ajotpo nj. m,smetra jo ze svoje popolnoma varno zaledje^Tu je malo postojank in'se v tistih le po 1 ali 2 ženderja. A sedaj so tuli zarje minuli'čari sladkega brezskrbj«,ker morajo voditi "Land^acho".Te junaške brrtovščina starih soldetov jc že nekajkrat spra - vila nase fante v smeh.Nekoč je šel naš kurir podnevi mimo vasi in stre - 11 al na sestapovca.ki c* i* hotel legitimirati.Ob strelih je zapel na va- si zb^li so s--j z vseh strani stari možakarji zarjavelimi fran- ccskimi^avstr i j skimi, italijanskimi in lovskimi pugkanl.ltet* so šli počasi v hrib,kot ir- bi šli na jago. a _ . ■ . . Da bi se Nemcem naši fantje predstavilise odpravili naa zandarje ( v Djekšah.To je najvišja slovenska vas n^ Svinjski plan ini,naj Severnejše« vas na slovenskem Koroškem, ne £9.41 narodni me j i-.??imogrede so s par streli zavzeli opazovalni stolp nemške letalske obramba in ga zažgali z vsimi in strumenti vred.Sicer se je najsevernejšim slovenskim partizanom zaznalo zlelo,da so šli samo nad enega žandarja.Zato so počakali,da je prišla v Djekše skupina n-.mških policistov .Napadli- so vse skupaj,jih razorozili in slekli. ' ' Odetega Časa veje. severne cd Drave nov veter .Nemške* petrole so opusti le mnoga prehajališča in oblasti marsikaj odredile iz strahu pred parti - zani.Ljudje vse to takoj opazijo in z občudovanjem sprejemajo nase.Pravi- jo jim""borci za svobodo" in vsaka hiša jih radovedno pričakuje.Saj koli- ko novega in zanimivega pa vedo povedati ti postavni fantje ! Ljudje se jih ne naveličajo poslušati.Srečni jim partizani pripovedujejo o novi,de- mokratični Jugoslaviji,o skupni borbi proti fašizmu,ki je tudi njim pri - zedejal toliko hudega,o Titu... Da,da o -Titu so pa že nekaj slišali,da so ga bajt *emci ujeliT.. Ne,njega ni mogoče ujeti.Za njim stoje vsi narodi Jugoslavije.Tito nas je popeljal iz ponižujočega trpljenja in nas vodi v težkih borbah,ko preganjamo fašiste z naše lepe zemlje,za katero so pada- li naši najboljši ljudje. & Ljudje so se vneli za to lepo pesem,ki se razlega sedaj tudi"z vrhov severne Koroške.Oživela >so naselja ir samotna kmet i je , pred. katerimi se blišči lepa Dravska dolina in za katerimi stoje sive planine.tju dje dela- jo sedaj z večjim veseljem, saj vedo,da je zr- bodočnost vredno žive tj..Mar ne Doš verjel tem fantom?! Saj' potrjujejo svoje besede s puško v roki, s trpljenjem in s krvjo.Saj se niso umaknil;" bajkam,ki so sledile takoj,ko so se pojavili v tem delu Koroške,niti povečanim, postojankam. polne upanja sanjajo dekleta v noč.Le stari oče na peči premišljujoč pravi: "Samo,da se no vi povrnilo leto 1918...« ! Ne oče! Danes smo mi tukaj ! Naša-Skupna berha' 2: zavezniki ,na3a pes tj naša oborožena vojska nam je porok,da to pot ne bomo prodani. Božidar Gorjah nam. pol.kom.koroških odre d ov D O M O B R A N C I 7, S ,t C A L 7J mmn samsunmrimmmmmmmj^mmm^ to--'-v: "Al zrisli ran,ki jih Valjhuna meči so storili in'pšic njsgovih strela kaj videli krvi smo v rr nj i te Č i, kristjanov tvojih vse prevdari dela, in mi povej,al' ni črt najbolj jezni r. j i o£ , k i _ k 1 i Č e ? _ar a :e o g a 1 j u. be zn i _ V] "Valjhun ravna po svoji slepi; glavi, po boiiji volji ne," du ovni pravi. ' Vr.Preš-eren: "Krst pri Savici". Dne 14.novembra 194.3,neka j več kot tri tedne potem,ko so Novo mesto Z*eodlo nemške tolpo,je sreii porušenih novomeških hiš in svežih grobov, pričajo"ih o veliki skrbi Neroav za narod slovenski, začelo za "narod in vero" boreče se donobranstvo izdajati lirtič "Naprej zastav« Slave",ki js p četrto številko z ine dobil novo ime "Zr blagor očetnjeve". Urednik Je bil do 27.doc. 1943 sclezijanski duhovnik dr.?r.Blatnik,predo- bro znan po svojih "cbiskih" tudi našim izgnancem v Srbij i.List ilustrira slikar in profeaor novomeške gimnazije Hajko Ljubic. Listič ne bi zaslužil nobene pažnjo,Čo bi v njem. domobranstvo samo no natikalo avoje lastne podoba <. v'aj ti novi "križarji" in "elovenski vitezi" sami govore,Za danes la - 21 - ' " '_ d :oje..i2pi0kOv: lt.49t iS dne 25.jrJl.1944 stran L: ^red sabo j imam uradni dopid,v katerem stojijo tudi tele cvetka:".... domobranci so bili močno , i j ani •Kamorkoli so šli in kjerkoli so ^11 mino ^ hiše,povsod so se ustavljali in zahtevali pi jaČe .Ljud je ž.- v.-do,:ia radi , pijejo ir. če pridejo do his,jih že ženske čakajo z vinom ir- žganjem,da jfa tako vsaj drugo pu-te... Ker nekateri delajo trke škandalefb«do vsi domo- branci prišli ob cobro.ime... Večkrat se zgodi,da domobranci postrolijo r kokoši ali pokradejo živež.- Posebej smo se zanimali,ali je pisec tega do pisa verodostojen in smo dobili cd domobrancev snmih odgovor,de je "zn^n kot pošten in dober ter de je njegovo izjevo vzeti za resno in dobrohotno''. Prav 7Č.raj je neki devetne jftle tni domobranec pri kartah priigraljloco lir.De ne bo kdo mislil,da smo se v števil ki zmotili,jo nevajemo se z be sedemi:tispešeststo lir.To se pravi,da je drug domobranec toliko pri igri izgubil.:rjegovi starši so doma morda v stiski in bi jim ta denar krvavo prav prišel,e fant ga rajši zaigra." Št.21. z dne 12.decembra 1943,stran 2. v članku ""-las značaj": "Poslušal sem-fanta,navdušenega borca proti komuniznu.Frorekal se je s simpatizerjem partizanov in priznrti moram,da ga je kar ^obro pobijal . Ne vprašanje p«,zakaj sa vendar boriš,me je nekako čudno pogledal in od- govoril: "Mi se borimo za vero - Madona - in za narod,- da veš,k.../besede je v švabobranskem lističu izpisana/prekleti. TTa prvi'strani iste številke pa je poročilo o marijanski akademiji 8. dec. v Sokolskefe domu,ob katere zrključku so vsi domobranci peli: "Šli bomo srečno V nove boje za prenovitev sVeta, vitezi tvoji,o Marija, bomo redili ga zla." Dfc i da, vitezi in reditelji I In kdo je duhovni volja te pijaftake»roperske»KVertOpirakO in kvante - 8k«a drhali ? Kaplfen Harel TColbeng. V letu 114.1 Je pogumno pooegnil iz, aorsfljdkega in prepustil svoja ov- čice hitierjavskim volkovom,da sa jin lota Kot šmihdlflki ka- plian- i* Gimnazijski katelet udinjal,pridružil fcolihu revolver in postal aajutant dike.domobr*matva,gospoda Vuka RupnikajSVojoS^sn^ga korahdarite novomeške domobranske skupine .7AIJtffJN J'i njegovo "viteško" ime, Valjhun , prekleto ime izdajalca,ki se Je ob prvi zori slovenske zgodovine pred ve8 kot tisoč leti zvezal ž Nemci in z ognjem in mečem v Kristusovem imenu mo ril svojo slovenske brp te.Vzor,vreden svoJ*ga poznega prtomce,kaplane Kar la "Volbanga in njegovih "vitezov" ! KUZ1LSA IIoSs ttOBILIZCUri TUDI PJ.il VAti R3CT, 11.avgusta. ITlamler poizkuSe razširiti avojo takozvano totalno ro bilizacijo tudi na neše ozemlje.V iskanju novih sužnjev je prišel tudi do Srne gore.To dokazuje objava v izdajalskem Četniškem 5 dopisu ,kjur iščejo Nemoi moške in ženske delovne sile,brez obzirp na stroko in izobrazbo.To- c|a črnogorsko ljudstvo bo poekrbelo,dc no bodo odnesli Nemci iz orne gore r-agen izgub ničesar.