TRST, petek 10. junija 1955 Leto XI. - Št. 136 (3065)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93 808, 37-338
UREDNIŠTVO:	UL.	MONTECCHI	St. 6, III. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel.
• 3*'338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim 1 stolpca: trgovski 60, finančno-Pravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82
NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 * Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst
FADRE IZKAZA OPTIMIZEM
po včerajšnjem razgovoru z Molotovom
Ali obstoji možnost potovanja Faura in Pinaya v Moskvo ? - Pozitivna ocenitev sovjetskega vabita kanclerju Adenauerju in beograjskih razgovorov kot prispevka k omilitvi mednarodne napetosti
PARIZ, 9. — Sovjetski zunanji minister Molotov je prišel danes iz Moskve v Pariz 12.30. Na letališču ga je sprejela delegacija sovjetskih osebnosti, med katerimi tudi Poslanik Vinogradov. S francoske strani pa je bil navzoč samo član odseka za protokol. Ko je stopil iz letala, je Molotov izjavil, da je «sre-oon, da je prišel v Pariz« in
da
«nima drugega kaj reči«.
Na vprašanje nekega novinarja o možnosti Adenauer-Jevega obiska v Moskvi je Molotov odgovoril; «Videli bo-1110 pozneje«.
Z letališča je Molotov od-sel v sovjetsko poslaništvo ln od tam v francosko zu-aanje ministrstvo, kamor sta Sa Faure in Pinay povabila aa kosilo. Po kosilu, ki se je končalo ob 15.15, je Molotov z avtomobilom odšel naravnost na postajo, od koder Le z vlakom odpotoval v Uherbourg. Tu pa se je no-jjpl vkrcal na parnik «Queen izabeth«, s katerim bo odpotoval v ZDA.
Predsednik francoske vlade aure je imel po odhodu Mo-Otova tiskovno konferenco, med katero je izjavil, da je mel razgovor z Molotovom
^simpatičen ton«. Dodal je, ?a je Molotov govoril o «pri-f . stvareh splošnega zna-aja«, ter je pripomnil, da razgovor ne predstavlja de-l?nJa, ki bi imelo diplomat-
sko
vrednost«. «Med razgovo-
°m. ki sem ga imel z njim ?anes, je dejal dalje Faure. je Molotov omenil, da bi bi-0 dobro, če bi jaz in Pinay Prišla v Moskvo«, toda glede ,e?a potovania ni bilo nič
dol
potovanja ni očenega.
Ade
za
Sovjetsko vabilo kanclerju
nauerju je Faure označil “senzacionalno« ter je to
Pobudo vključil v okvir «pro-asa omilitve napetosti in di-P Iomatskega otajanja«. Izja-
vil
]e dalje, da vabilo kaže
^Mističnega duha, ter je dO-
lJjl,
«V splošnem sem lahko
*aP?t> naklonjen taki zamisli Oiitike. Nimamo nobenega 2roka, da bi dvomili v zadržanje kanclerja Adenauerja«. Na vprašanje nekega novinarja je nato Faure dejal, da je Molotovu rekel, da so sovjetsko željo za zbližanje 1 Zahodom dobro sprejeli, seveda če ne bo Rusija skušala razbiti odnosov med zahod-?'mi državami in ostalimi deklami.
Na razna vprašanja o njegovem mnenju glede združit-ve Nemčije je Faure odgovo-v*> da ne sme biti poizkusov, ®a bi Nemčiji vsilili zanjo nesprejemljive pogoje, ter je »8 al, da so za nemško zdru-ltev potrebna pogajanja in Posvetovanja med določenim ovilom držav, ki bi jih mo-n. 1 o tem vprašati za mne-
j Glede dneva in kraja kon-rence štirih je Faure izja-b l da gre za stvar, ki je
je ,na'
bilo nedavno potrjeno s
načelno sprejeta, kakor . -ilo nedav Vjetsko noto g “Razgovor, ki sem ga imel d ,s<?vietskim ministrom, je Sni - .^aure- Je ostal v zelo se Psnih potezah. Poudarila dri'16 v°jja miru med obema avama, kakor tudi se je
prijateljskih odnosov. Na diplomatskem področju se razgovor ni nanašal na nobeno določeno vprašanje. Pri tem je bil moj optimizem potrjen, toda tega ne morem imeti za dejanje, ki bi samo na sebi imelo diplomatsko vrednost. Res je, da je pot kakega sovjetskega državnika skozi Pariz redka. Ce bi bila pogostejša, bi prav gotovo spadala v okvir običajne manifestacije mednarodne vljudnosti«.
Na razna vprašanja v zvezi s sovjetsko-jugoslovanski-mi razgovori je Faure izjavil, da bo potrebno nekaj časa, zato da se dogodek točno oceni. «Vendar pa. je nadaljeval Faure, sem z zadovoljstvom ugotovil, da so ti razgovori pomenili popustitev napetosti med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Zdi se razen
tega, da se v tem lahko vidi določena osladitev komunističnega «imperiuma». Sicer pa Jugoslavija ne želi. da bi kot posledica normalizacije njenih odnosov s Sovjetsko zvezo bili oškodovani odnosi, ki jih ima z zahodnimi državami«.
Ko se je povrnil na sovjetsko vabilo Adenauerju, je Faure izjavil: «Hotel bi, da bi prišli v diplomatsko fazo, v kateri bi bilo izključeno nezaupanje. S tem v zvezi sem si dovolil omeniti Molotovu, da se volja po zbli-žanju in popustitvi napetosti, ki jo kaže Sovjetska zveza, lahko upošteva v toliko, v kolikor se ne spremeni v poizkus, da se povzroči razbitje že prej obstoječe organizacije«,
Faure je zatem govoril o nemški enotnosti in izjavil,
da je združitev Nemčije med diplomatskimi smotri vlade. Pripomnil je, da ni mogoče biti naklonjeni sistemu, v katerem je velika država razdeljena na dele, in da bodo morali Nemci povedati svoje v zvezi z združitvijo.
Izjavil je zatem, da bi morala evropska varnost predstavljati etapo na poti splošne varnosti, in je dodal: «Nisem prikrival, kako zelo sem naklonjen vsemu, kar se tiče organizacije varnosti, pri kateri je nadzorovana razorožitev eden od najbolj konkretnih smotrov«.
Na koncu je govoril še o položaju v Alžiru in je izjavil, da se napovedani ukrepi že izvajajo in včeraj je generalni guverner Soustelle podal podrobno poročilo notranjemu ministru o vseh alžirskih vprašanjih.
Danes razgovori Tito-U Nuj
Zvečer odpotuje U Nu v Ljubljano, včeraj pa je obiskal Skoplje in Ohrid, kjer ga je pozdravilo nad sto tisoč ljudi
(Od našega dopisnika)
. BEOGRAD, 9. -— Po vesteh iz dobro obveščenih krogov se bodo jutri dopoldne pričeli v Belem dvoru politični razgovori med jugoslovanskimi in burmanskimi državniki. Razgovorov se bosta udeležila tudi predsednik republike maršal Tito in predsednik vlade Burmanske unije U Nu.
Predsednik vlade U Nu je odpotoval danes zjutraj s svojim spremstvom ter v spremstvu Rankoviča, Jože Vilfana in drugih visokih osebnosti s posebnim letalom v Skoplje. Letalo so spremljali štirje reakcijski lovci. Na poti od letališča do Skoplja, dolgi 20 km, so kmetje in meščani priredili visokim gostom navdušen sprejem. V Skopiju je U Nu pozdravilo nad 100 tisoč ljudi. Dopoldne je U Nu obiskal tovarno stekla, kjer so ga delavci navdušeno pozdravili in mu podarili veliko kristalno Vazo. Ob 12 so visoki gostje z letalom odpotovali v Ohrid, kjer jim je ljudstvo prav tako priredilo navdušen sprejem. Po kosilu je U Nu prisostvoval
Adenauer želi pojasnila
preden sprefme sovjetsko vabilo
nastopu folklorne skupine ((Taneč«. Nastop je tako navdušil visokega gosta, da je povabil člane ansambla, naj obiščejo Burmo. Po koncertu je predsednik ljudske skupščine Makedonije Koliševski izročil visokemu gostu številna darila, med njimi makedonsko nošo in narodne vezenine. Pred odhodom iz Ohrida si je U Nu ogledal freske v cerkvi sv. Sofije in sv. Klimenta.
Nocoj je bil U Nu, ki se je vrnil z letalom v Beograd, gost na večerji Zveze novinarjev v klubu novinarjev v Beogradu. Večerje se je udeležilo okrog 40 zastopnikov jugoslovanskih listov, agencij in ra-diopostaj.
Jutri popoldne bo U Nu obiskal institut v Vinči. zvečer pa bo po sprejemu, ki ga bo priredilo burmansko veleposlaništvo. odpotoval s posebnim vlakom v Ljubljano.
B. B.
Izjave dopisniku United Press - Mikojan veruje v uspeh vabila in izreka zadovoljstvo nad beograjskimi razgovori - »Pravda" poudarja, da bo z uvedbo odnosov z Bonnom odprta pot za rešitev celotnega nemškega vprašanja
t>oud
arila nujnost utrditev
BONN, 9. — V razgovoru s podpredsednikom agencije U-nited Preše je kancler Adenauer izjavil, da bo potrebno nekaj časa, preden bo njegova vlada izročila odgovor na sovjetsko vabilo. ((Najprej bo treba razjasniti številna vprašanja,« je dejal Adenauer in je pripomnil, da sovjetska nota govori o diplomatskih. kulturnih in trgovinskih odnosih z Nemčijo. ((Najprej, je dejal kancler, si moramo izmenjati mnenje s Sovjetsko zvezo o teh vprašanjih, preden ne sestanem z Rusi. Zaradi tega ne bo takoj prišlo do rusko-nemške konference.« Kancler je še dodal, da bo Zahodna Nemčija -ostala zvesta obveznostim, ki jih je prevzela na podlagi pogodb z Zahodom. Z druge strani pa bo zadovoljna, če bo mogoče prispevati k zmanjšanju svetovne napetosti z izmenjavo mnenj z Rusi.
Dodal je še, da bo podrobno obrazložil svoje stališče predsedniku Eisenhowerju in predsedniku britanske vlade Edenu, ko se bo z njima sestal prihodnji teden v New Yorku.
V zvezi s svetovnim političnim položajem in s prihodnjo konferenco štirih velikih je Adenauer pripomnil sledeče: 1. ZDA in Sovjetska zveza bi se morali sporazumeti o svetovnem nadzorstvu nad razorožitvijo. ZDA bi morale dati pobudo na tem področju na podlagi direktiv Eisenhowerjevega predloga od marca 1953. 2. Ta ^dvostranski sporazum o razorožitvi bi pripravil tla za ureditev drugih vprašanj, kakor n. pr. vprašanja varnosti in Nemčije. 3. Bodoča štiristranska konferenca bo verjetno trajala dolgo
in potrebno bo mnogo potrpljenja bodisi udeležencev konference kakor tudi svetovne javnosti. Toda konferenca kot taka je že element zmanjšanja napetosti. 4. Zahodnoevropska zveza in njen načrt nadzorovane in omejene oborožitve ter medsebojne pomoči je izvrsten vzorec za sistem evropske varnosti. 5. Združitev Nemčije je nujen pogoj za u-stvaritev trajnega miru v Evropi in na svetu.
Adenauer je danes zjutraj sprejel ameriškega poslanika, ki potuje v ZDA. Poslanik Co-nant bo v Washingtonu pripravil razgovore, ki jih bo Adenauer imel z Eisenhower-jem in Dullesom. Adenauer bo odpotoval z letalom v ZDA v nedeljo zjutraj.
Moskovska ((Pravda« posveča danes dolg članek sovjetskemu vabilu kanclerju Adenauerju. Med drugim pravi, da so dobri in redni odnosi med Sovjetsko zvezo in Nemčijo bistveni pogoj za ohranitev in utrditev miru v Evropi. List dodaja, da je sovjetska pobuda velike mednarodne važnosti in da odgovarja interesom obeh narodov.
Nato pravi ((Pravda«, da bo uvedba diplomatskih, kulturnih in gospodarskih odnosov med obema državama imela toliko večji odmev, ker je Sovjetska zveza mnenja, da bo prispevala k rešitvi še nerešenih vprašanj, ki se tičejo vse Nemčije. Zato bo s tem olajšala rešitev glavnega vprašanja, ki zadeva vse nemško ljudstvo, to je vzpostavitve enotnosti nemške države.
Na današnjem sprejemu v britanskem poslaništvu v Moskvi je sovjetski ministrski podpredsednik Mikojan novi-
Scelba nadaljuje razgovore za »razjasnitev^ položaja
tanjše stranke čakajo na odločitev demokristjanov Junija se zopet sestane poslanska zbornica
našega dopisnika)
RIM, 9.
?ces
Tako imenovani
dafrjr I?2jasn)evanja se nadaljuj '• R°samezne stranke na-
?iiJm6j° 2 dolSimi posvetova-analizo političnega po->o sicilskih volitvah. V je n«*°Van^u izida Leh volitev
>ja T>čak( hamreč
nastalo zatišje in se-?aParU z“Pet govori o »bližnji io, osti. rokan. Stranke seje-tev« prou^ulejo» in «razjasni-k». 0(Haga od roka do rolkat	k‘	2e nekai-
?e. se •	2	lzst°pom	iz	vla-
,r ie z?Pe* umaknil, ka-frave T,y.jZY^n9- V/L včerajšnje
i ‘"'Ve Vrel I ° 1Z včerajšnje >10 slenStVa PSDI' ki od-?«)ši AS‘eharni sklep na poz-Jstii ' ko bodo demokrist-?,’Cer naV6dali. sv°ie stališče. *o s. . se niti demokristjan-
o svo?hni ae ’asno ’2' >Ua v? Jlb. namenih. Iz po-
j>jšnjiJ6^° objavljeno po
061 razvidno a' Sej* Vodstva,
wi°*Uev 1 ~ta t0 čaka na
st i skuo,n r, parlamentar-l*la	Danes se ie se-
frh senDflPina dem°kristjan-v9!1 ^Tlev'ki so p-p-v-
Uh ?boto in 1 sestanek, ki bo f>ežila f) katerega se bosta Se ' Jutri n Scelba >n Fan-Nsl, ‘ ‘ Popoldne pa se bo
v0d Pa fans> skuP'na. Sika s,vo Don a de.mokristiansko k' r!adal?eva,ar‘ da j« tre-i* Miriš«,	sedanjo obli-
'ia>0biasm c 1fPalin'io. in trguje 1,3 Scelbo naj na-‘slp razgovore v tem
b<1 S4lba1y sohotVedujejo’ da v soboto imei pred
demokristjanskimi senatorji in poslanci «močan govor«, v katerem bo zagovarjal sedanjo obliko koalicije in jih bo pozval naj ne povzročajo »skokov v temo«. Republikanci pa še vedno čakajo, da prej vsi drugi zavzamejo stališče.
Tudi današnji tisk še vedno komentira, razen zunanjepolitičnih dogodkov, notranji politični položaj, kakršen je nastal po sicilskih volitvah. Rimski «11 Messaggero« hvali včerajšnjo poročilo vodstva PSDI in pravi, da je vodstvo zavzelo stališče, ki odgovarja «čutu odgovornosti, ki jo sedanji dogodki narekujejo«. Demokrist-janski in vladi naklonjen tisk v glavnem poudarja, da »štiristranska koalicija «ne more umreti« kot posledica sicilskih volitev, češ da bi to bilo absurdno.
Florentinski «11 Giornale del mattino« pa izraža bojazen, da bo razjasnjevanje znova zaustavilo akcijo vlade, in poudarja, da večinska stranka in njena vlada ne moreta zgubljati časa «v dolgih pogajanjih, medtem ko dežela čaka na akcijo. dejanja in pogumne odločitve«.
Palermski list «L’ora» objavlja Nennijev komentar o sicilskih volitvah. Nenni pravi, da je treba uspeh demokristjanov pripisati tudi obljubi te stranke. da bo stranka socialnih reform in da bo izvedla sklepe neapeljskega kongresa, ki poudarjajo tudi prekinitev z desnico. Nato pravi, da obstajajo danes na Siciliji pogoji,
ki omogočajo krščanski demokraciji, da doseže te smotre. «Zato da bo deležna podpore socialistov, v sicilski skupščini, pravi Nenni, bi se morala krščanska demokracija obvezati glede določenih točk programa, katerih uresničenje je v interesu sicilskega ljudstva.«
Pa tudi v demokristjanski stranki sami se zopet pojavljajo trenja. Voditelji tako imenovane koncentracije v stranki Gonella je podal svoji a-genciji AISA izjavo, v kateri poudarja, da je najprej potrebno pripraviti učinkovit akcijski vladni program v skladu s sklepi neapeljskega kongresa- da vprašanje vladne formule ni poglavitno in da ne sme biti nobene dogme in nobenega predsodka glede vladnih formul in glede oseb; da je vprašanje razjasnitve razen manjših strank postavil tudi demokristjanski nacionalni svet že v marcu, in si ga ni izmislila ta ali ona struja, kakor to nekateri zatrjujejo.
V takih pogojih se približuje 13 junij, ko bodo v poslanski zbornici razpravljali o resoluciji desnice, s katero se izreka nezaupnica vladi. Vsekakor se bo moralo demokrist-jansko vodstvo do tedaj odločiti in sporazumeti se o svojem stališču. Zato Scelba v pospešenem tempu nadaljuje razgovore.
Danes je Scelba med drugimi sprejel tajnika PSDI Mat-teottija pozneje pa Pacciardija.
A, P §
narjem med drugim izjavil: »Verujemo v uspeh našega vabila kanclerju Adenauerju. Poslali smo noto. Ni odvisno vse od nas.« Na vprašanje, a-li bo do morebitnega sestanka med Adenauerjem in sovjetskimi voditelji prišlo pred konferenco štirih, je Mikojan odgovoril, da ni bil še določen datum. «Postavili smo predlog, je dodal Mikojan, in pričakujemo rezultate.«
Na vprašanje, kakšni eo njegovi vtisi o potovanju v Beograd, je Mikojan izjavil: »Sodimo, da so rezultati tega potovanja dobri. Mi smo zelo zadovoljni. Jugoslovansko ljudstvo daje dokaz dobrega razpoloženja do nas in tako njegovi voditelji.«
Mikojan je dalje izjavil, da je prav tako zadovoljen s svojim obiskom v Sofiji in Bukarešti ter je dodal; «Nismo šli v Beograd, da bi torpedirali odnose Jugoslavije z zahodnim evetom, pa« pa smo šli tja samo zato, da izboljšamo naše odnose s to državo. Nismo imeli namena, da bi razstrelili zahodni svet. Nismo i-meli s seboj dinamita.«
Ameriškim novinarjem pa je Mikojan dejal:	«Sicer pa
hočemo dobre odnose tudi z vami. Ne zahtevamo nič boljšega, toda vi tega nočete.«
Svetovni tisk še vedno obširno piše o sovjetskem vabilu Adenauerju. Pariški tink kaže zaskrbljenost. Vsi listi pa poudarjajo, da Adenauer prav gotovo ne bo šel v Moskvo pred konferenco štirih. «Combat» pravi med drugim, da je Nemčija nenadoma prevzela vlogo razsodnika in pravi; «Na dražbi, ki Se začenja, je Sovjetska zveza tista, ki postavlja bolj privlačne ponudbe za nemške ambicije: gospodarsko ekspanzijo na Vzhod za nemško industrijo, ki je v polnem razmahu, možnost zopetne združitve, to je cena, ki jo Kremelj lahko plača. Sovjetski voditelji lahko po mili volji zapustijo vzhodnonemško vlado z isto lahkoto, s katero nakazujejo možnost nekaterih sprememb meje na Odri in Nisi.«
Londonski «Times» pravi, da ima Adenauer nedvomno prav, da načelno sprejme sovjetsko vabilo, in izraža na koncu upanje, da se bo Adenauer še pred odhodom v Moskvo sporazumel z opozicijskimi strankami. Laburistični «Daily Herald« izjavlja, da nihče ne more sedaj dvomiti, da je prišlo do neke vrste revolucije v sovjetski diplomaciji, in dodaja, da je treba o-hraniti pameten optimizem in izkoristiti novo priliko. Tudi ameriški tisk obširno piše o sovjetski noti Adenauerju. I-zolacioniptični «Daily Miror« pravi, da se bo Sovjetska zveza pod kakršnim koli pogojem sporazumela s katero koli državo, razen z ZDA, zato da jo tudi v najmanjši meri odtegne od ameriškega območja. «Daily News» pa svetuje Adenauerju, naj od Rusov zahteva, naj bi do razgovorov prišlo samo v Bonnu.
Zabodnonemški list «Die Welt» piše, da pomeni sovjetsko vabilo «največji uspeh, ki ga je do sedaj dosegla politika kanclerja Adenauerja«. Glasilo sovjetskih oblasti v Vzhodni Nemčiji »Taegliche Rundschau« poudarja, da je sovjetska nota izredne politične važnosti za vse nemško ljudstvo in za rešitev vprašanja Nemčije ter dodaja, da bi normalizacija odnosov med Bonnom in Moskvo privedla do ogromnega povečanja trgovine Zahodne Nemčije. Berlinski «Nazional Zeitung« poudarja, da ((sovjetski predlog ne teži po koeksistenci obeh delov Nemčije, pač pa po zbli-žanju iji nato po združitvi«.
Jutrišnja beograjska «Politi' ka» ugotavlja v zvezi z vabilom vlade Sovjetske zveze Adenauerju, naj obišče Mo-
skvo, da bi normalizacija odnosov med Moskvo in Bonnom prispevala k normalizaciji položaja v srcu Evrope. «Zato je treba vabilo Moskve pozdraviti, poudarja list, toda vabilo še ne pomeni, da je s tem zagotovljena pravilna rešitev nemškega vprašanja, čeprav je upati, da do medsebojno spoznavanje pripomoglo k združitvi Nemčije in rešitvi nemškega vprašanja«, zaključuje ((Politika«.
BRUSELJ. 9.	— Belgijska
poslanska zbornica je na seji, ki je trajala 34 ur in ki pomeni prvenstvo v belgijski parlamentarni zgodovini po vojni, pri prvem branju odobrila posamezne člene načrta o šolski reformi, ki ga je pripravila vlada. Posamezni členi so bili sprejeti s 100 do 105 glasovi proti 85 do 9Q glasovi. Drugo branje načrta zakona in dokončno glasovanje bo verjetno v ponedeljek-
Menon in Molotov bosta govorila o Formazi
OTTAVA, 9. — Krišna Me-non je iz Londona danes prišel v Ottavo, kjer se bo raz-govarjal s kanadskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom. Ti razgovori sc v zvezi z nedavnimi Me-r.onovimi razgovori s Čuenla-jem. Iz Ottave bo Menon odpotoval v New York.
V Moskvi se je nocoj izvedelo. da bo Menon govoril o položaju na Formozi tudi s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom v San Franciscu. Govori se, da je imel Nehru nekaj krajših razgovorov z Molotovom, preden je ta odpotoval iz Moskve.
Sprejem v Kremlju na čast Nehruju
MOSKVA, 9. — Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Vorošilov je danes uradno sprejel indijskega ministrskega predsednika Nehruja in ga nato pridržal na kosilu.
Moskovski tisk posveča mnogo prostora bivanju Nehruja v Moskvi. «Pravda» poudarja zasluge Indije pri reševanju mednarodnih sporov ter izreka priznanje stališču, ki ga je Indija zavzela glede razorožitve in glede Kitajske ter zaradi njene uspešne akcije na Koreji, v Ir.dokini in na ban-dunški konferenci.
Nocoj je bil v Kremlju velik sprejem na čast Nehruju. Maršal Bulganin je na sprejemu med drugim izjavil: ((Potrebno je, da indijska vla-
Ital.-jug. trg. zbornica bo ustanovila v Italiji še drugih pet uradov
(Ihisli veleposlanika FI.R.I dr. Gregoriča na sredozemskem velesejmu v Palermu
da sporazumno s kitajsko vlado in z našo sprejme vse ukrepe, ki bodo pripomogli k prenehanju napetosti na področju Formoze.«
Nehru, ki je tudi govoril na sprejemu, je izjavil: »Ponudili ste roko sprave in upam, da jo bodo drugi narodi sprejeli. Lahko ste ponosni z rezultati, ki ste jin dosegli tako v vojni kakor v miru. Vi ste velika država in zato je vaša odgovornost toliko večja. Gotov sem, da boste to odgovornost uporabili v plemenite namene.«
V krogih blizu indijske delegacije se govori, da je Nehru predlagal sovjetskim voditeljem, naj bi že letos obiskali Novi Delhi.
Izjave S. Kopčoka na zasedanju OEEC
PARIZ, 9. — Zasedanju sveta ministrov OEEC. ki se je danes pričelo v Parizu, je prisostvoval kot opazovalec tudi zastopnik Jugoslavije državnik svetnik Stanislav Kop-čok. Na današnji seji je Stanislav Kopčok izjavil, da je Jugoslavija pripravljena konstruktivno sodelovati v okviru organizacije, kjer se zavzema za multilateralizem v trgovini in v plačevanju. Čeprav Jugoslavija ni bila doslej povezana z organizacijo OEEC, je spremljala njeno delo in napore za razvoj proizvajalnih sil in za liberalizacijo trgovine in povečanje proizvodnosti v evropskem gospodarstvu.
BEOGRAD, 9. — Predsednik italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu Sat-vatore Magri je v razgovoru s sodelavcem Jugopressa izjavil, da bo zbornica v Milanu, zato da poveča trgovinsko izmenjavo z Jugoslavijo ustanovila v Trstu, Rimu, Genovi,
Veleposlanik Pavle Gregorič pa je zagotovil, da se bo osebne zanimal za rešitev vseh vprašanj. Proučili so tudi možnost uvoza stročnic Iz Jugoslavije. Sklenili so, da se bodo vsi podatki zbirali v tajništvu sredozemskega velesejma, ki bo na ta način prispeval k
Turinu in Bariju svoje urade	,	.	,	.	,
.	'	",	:	razvoju	gospodarskega	sodelo-
in bo v najkrajšem casu prt-	,	•,
čela izdajati informativni bil ten o Jugoslaviji za potrebe italijanskih gospodarstvenikov. Zbornici v Milanu in Beogradu bosta tesno sodelovali in vsklajevali svoje delo. Magri je nadalje poudaril, da je zbornica v Milanu zainteresirana, da se čimprej vzpostavi neposredna letalska proga med Italijo in Jugoslavijo, in da se zanima za izgradnjo stalnega paviljona na zagrebškem velesejmu. Po mnenju Magrija je za širšo medsebojno trgovinsko izmenjavo potrebno poenostaviti formalnosti v zvezi z uvoznimi in izvoznimi dovoljenji, vizumi in carinskimi pregledi.
Iz Palerma poročajo, da Je danes obiskal sredozemski velesejem jugoslovanski veleposlanik Pavle Gregorič v spremstvu gospodarskega svetnika Slobodana Martinoviča. Oba gosta sta se nato udeležila sestanka gospodarstvenikov Sicilije, s katerimi sta razpravljala o sedanjem položaju trgovinske izmenjave med obema državama, kakor tudi o obnovi dosedanjih prometnih poti med Jugoslavijo in Sicilijo. Slobodan Martinovič je sicilskim gospodarstvenikom zagotovil, da bo dosedanja količina južnega sadja, ki ga Jugoslavija uvaža s Sicilije, v prihodnosti lahko dvakrat večja. Razpravljali so tudi o drugih vprašanjih, zlasti o uvozu lesa iz Jugoslavije, pri čemer so uvozniki s Sicilije izrazili željo, da bi se pogajali neposredno z Jugoslovanskimi proizvajalci in se na ta način izognili posredovalcem, ki so vzrok povišanja cen.
vanja med Jugoslavijo in Sicilijo.
Riddleberger o odnosih z Jugoslavijo
NEW YORK, 9. — Ameriški poslanik v Beogradu James Riddleberger je ob prihodu v New York na razna vprašanja novinarjev izjavil, da sedaj še pripravljajo dnevni red konference poslanikov ZDA, Francije in Velike Britanije z jugoslovanskimi predstavniki v Beogradu in da bo vseboval «v prvi vrsti vprašanje odnosov Jugoslavije z Zahodom v luči razgovorov med sovjetskimi voditelji in maršalom Titom«.
Riddleberger bo v soboto odpotoval v Washington, kjer se bo sestal z Dullesom. Riddleberger je novinarjem tudi izjavil, da ni niti zdaleč opazil kake ohladitve prijateljstva Jugoslavije do ZDA in da je mnenja, da je to prijateljstvo »še bolj prisrčno«.
Hudalmca v ROKausHem crsiiuii
LONDON, 9. •— V današnijh prvih jutranjih urah sta v Rokavskem prelivu med Rans-gate in belgijsko obalo trčiti švedska desettisočtonska petrolejska ladja «Johannishus» in panamska sedemtisočtonska ladja «Buccaneer». Na švedski ladji je nastal požar in posadka 42 mož je morala za pustiti ladjo. Takoj po trče-nju je moštvo obeh ladij skočilo v morje in petrolej, ki se je razlil po morju, se je vedno bolj širil ter gorel z visokimi plameni. Tudi na panamski ladji je nastal požar, ki so ga pogasili z velikimi napori. Nekaj mornarjev je rešila angleška ladja »Apollo«.
Nocoj pogrešajo še 19 mornarjev, ki so gotovo utonili ali pa zgoreli v ogromnih plamenih, ki so se vedno bolj širili nad valovi, ker je petrolej curkoma tekel iz trupov obeh ladij. Požar na švedski ladji je trajal deset ur. Pa namska ladja pa je zvečer priplula v Rotterdam.
Objavljamo v zvezi s so-vjetsko-jugoslovansko beograjsko izjavo važen članek o izmenjavi socialističnih izkušenj, ki je izšel 8 t. m. v beograjski »Borbi«, ker je v njeni podrobneje obrazložen eden giavnih sklepov v oeo-gi ajski izjavi.
Nekateri tuji časniki tendenciozno prikazujejo in popačeno tolmačijo skupne sklepe jugoslovanske in sovjetske vlade o podpiranju in olajševanju sodelovanja med družbenimi organizacijami obeh dežel z navezovanjem stikov, izmenjavo socialističnih izkušenj in svobodno izmenjavo mnenj. Ta sklep bi radi prikazali kot spremembo našega stališča in naše politike kot nekakšen odklon od naše dosedanje orientacije.
Očitno pa je, da se v naši politiki, v naši socialistični o-rientaciji, v naših pogledih na svet ni nič spremenilo. Naše stališče je bilo in ostane nesporno dejstvo, da družbeni napredek ni omejen zgolj na en del sveta, marveč da se razvija v njegovi celoti. Gre pravzaprav za e noten svetovni proces nezajez-Ijivega gibanja človeštva na poti k napredku. Mi smo zmeraj dokazovali, da bi bilo povsem neznanstveno, nesmiselno in smešno govoriti na primer, da je socializem uveljavljen samo v enem delu sveta, da ga pa drugod sploh ni. Nesporno je, da se v vseh deželah, v eni bolj, v drugi manj, v tej hitreje, v oni počasneje pojavljajo novi socialistični elementi, ki jim je treba pripisati nastanek novih družbenih odnosov.
Socialistični razvoj je že zdavnaj prerasel v široko prakso milijonov in milijonov ljudi na svetu, v prakso, ki se razvija v najrazličnejših oblikah in ki je ne določajo samo zavestni marksistični, socialistični činitelji, marveč tudi stihija samega gospodarskega in političnega razvoja.
Socializem se razvija povsod na svetu. Socializem prodira skozi vse pore starega družbenega reda. Socializem prodira tudi v glave tistih ljudi, ki niso zavestni socialisti, ki niso zavestni marksisti. Ti ljudje se čedalje bolj usmerjajo na upostavitev socialistične družbe, ker čutijo, da se lahko samo tako postavijo njihove dežele na noge in dvigne blaginja ljudstva. Sama praksa jth sili k sklepu, da je socializem zakonit zgodovinski pojav, da je nadaljnji napredek družbe povezan z napredkom socializma.
To preraščanje starega v novo vidimo povsod in zato lahko zdaj govorimo samo o raznih stopnjah tega univerzalnega svetovnega družbenega napredka. Razvoj socializma je torej enoten proces, ki pa se kaže v najrazličnejših oblikah.
Mi smo zmeraj pripisovali mednarodni izmenjavi socialističnih izkušenj izredno velik pomen in si prizadevali, da bi bila svobodna izmenja-, va mnenj čim širša in čimbolj vsestranska. Mi smo namreč trdno prepričani, da to prispeva k nadaljnjemu gibanju univerzalnega družbenega napredka in da koristi tako našemu lastnemu delu za vzpostavitev socialistične družbe, kakor tudi vsem deželam, saj se razvija v vseh družbeni proces v smeri istega končnega cilja.
Kot dosledni borci za socializem in aktivno miroljubno mednarodno sodelovanje smo se zmeraj zavzemali za čimbolj aktivno in čim tesnejše enakopravno sodelovanje delavskih gibanj vseh dežel in za resnično demokratično socialistično združevanje sil na svetu v trdnem prepričanju, da so mednarodno delavsko gibanje in socialistične sile
Anthony Eden napoveduje več sestankov na visoki ravni
Kraljica Elizabeta včeraj prebrala v parlamentu KronsKi govor - Clement Attlee ne bo odstopil
LONDON, 9. — Kraljica Elizabeta je danes prebrala v novem parlamentu kronski govor.
V glavnih točkah govora je kraljica poudarila, da britanska vlada «gleda v duhu zaupanja in dobra volje na predvidena pogajanja s Sovjetsko zvezo«; sporazumno z ostalimi prizadetimi vladami «bo nadaljevala z napori za mirno rešitev spora v Formo-ški ožini«; z zadovoljstvom sprejema doseženi napredek pri razgovorih v pododboru OZN za razorožitev in bo nadaljevala z napori, da pride do sporazuma glede obširnega razorožitvenega načrta, ki naj zagotovi mir in varnost vsem državam; z zadovoljstvom pozdravlja nedavni podpis avstrijske državne pogodbe; nudila bo vso podporo OZN. atlantskemu zavezništvu, ZEZ, in bo še dalje delovala sporazumno z ZDA. Se dalje bo podpirala rešitev, ki so jo dosegli v Ženevi glede Indokine, ter se potegovala za mir, varnost' in blaginjo v Jugovzhodni Aziji »v okviru regionalne organizacije, ki je bila v ta namen ustanovljena«. Nadaljevala bo posvetovanja s Commontvealthom «za izpolnitev skupnih smotrov«.
Na gospodarskem področju bo predložila načrt zakona za uvedbo tarif proti dumpingu pri uvozu in se bo potegovala za nadaljnje napredovanje mednarodne trgovine.
Se dalje bo posvečala skrb polni zaposlitvi »s pomočjo sodelovanja med delodajalci in delavci«.
Svoj govor je kraljica najprej prebrala v lordski zbornici, nato pa v spodnji zbornici. Popoldne pa se je začela debata v spodnji zbornici. Govorila sta Attlee in Eden. Attlee je v zvezi s stavko železničarjev obsojal Edenove izjave, češ da se ne more pogajati, dokler se železničarji ne vrnejo na delo.
Kar se tiče zunanje politike, je Attlee izrazil zadovoljstvo nad popustitvijo napetosti v mednarodnih odnosih, obžaloval pa je, da kronski govor ni omenil napetega položaja na Srednjem vzhodu. Pozval je vlado, naj poda izjavo o svoji politiki na tem področju. Na koncu je Attlee poudaril protislovje med trditvijo v kronskem govoru glede polne zaposlitve in povratkom k »laisser faire« na gospodarskem področju.
Eden pa je v svojem govoru predvsem podal gospodarski pregled. Dejal je, da se je pro-
izvodnja aprila 1955 zvišala za 4 odst. v primerjavi z lanskim aprilom. Britanski izvoz se je dvignil za 9 odstotkov. Notranja potrošnja se je povečala, cene pa so bolj stalne. Se vedno vlada zaskrbljenje zaradi uvoza, ker je previsok. Raven zlatih in dolarskih rezerv je ostala od februraja nespremenjena.
Zatem je Eden govoril o zakonodajnem programu nove zbornice in je dejal, da se bo sedanje zasedanje podaljšalo
V zvezi z važnimi mednarodnimi dogodki v zadnjih tednih je Eden izrekel priznanje sodelovanju držav Com-monwealta, zlasti pa Kanade in Indije. Omenil je nato sklenitev avstrijske pogodbe in bližnje razgovore v Šan Franciscu ter dejal, da pomenijo ti razgovori pripravljalno delo za sestanek na najvišji ravni, ki bo prvi v vrsti drugih podobnih sestankov. »Osebno, je dejal Eden, se bom trudil, da omogočim uspeh teh sestankov.«
V zvezi s pogajanji za prenehanje stavke železničarjev kažejo nocoj precejšen optimizem.
Medtem so nocoj javili, da je Attlee na soglasno zahtevo laburistične skupine sklenil odložiti »voj odstop.
močan činitelj miru in da sta torej njihova krepitev in njihovo medsebojno sodelovanje za svetovni mir izredno važna.
Naša dežela je že razvila uspešno sodelovanje s celo vrsto delavskih in naprednih gibanj na svetu, kakor tudi s tistimi silami, ki objektivno kažejo pot k nadaljnjemu družbenemu napredku. Takšno naše sodelovanje bi bilo važno in koristno za medsebojno izmenjavo socialističnih izkušenj in za svobodno izmenjavo mnenj o poteh socializma, na drugi strani pa tudi izredno važno v splošnih mednarodnih naporih za popuščanje napetosti in za upostavitev bolj zdravega vzdušja na svetu.
Jugoslavija, ki kot socialistična dežela stoji na stališču nespornega dejstva, da je socialistični družbeni razvoj u-niverzalen, vsebujoč svetovni pojav, je aktivno sodelovala in bo sodelovala tudi v prihodnje z vsemi delavskimi naprednimi in ■ socialističnimi gibanji in silami ne glede na ideološke in politične razlike Vsa naša dosedanja praksa na tem področju je prepričljivo dokazala, da lahko bogato izmenjavamo socialistične izkušnje in svobodno izmenjavamo mnenja o poteh socializma ne glede na ideološke in druge razlike.
Bilo bi seveda nenaravno in nasprotovalo bi vsej naši socialistični usmeritvi in dosedanji socialistični praksi, če bi takšne izmenjave socialističnih izkušenj ne razvijali tudi s Sovjetsko zvezo. Dosledno demokratična in na enakopravnosti sloneča medsebojna jugoslovansko-sovjet-ska izmenjava socialističnih izkušenj lahko socializmu in miru samo koristi. Takšna izmenjava je lahko medsebojno koristna v delu za nadaljnjo izgraditev odnosov v Jugoslaviji, kakor tudi v Sovjetski zvezi ter v deželah Vzhodne Evrope, mnogo pa lahko koristi tudi vsemu mednarodnemu delavskemu gibanju, socialističnim silam in socialističnemu razvoju na svetuj' Zato moramo čim bolje in čim učinkoviteje uporabiti možnosti takšne izmenjave med Jugoslavijo in Sovjetsko .zve io.
Izmenjava socialističnih izkušenj in svobodna izmenjava mnenj obsega seveda tudi svobodno, dobro mišljeno in ustvarjalno kritiko. Kritika je neogibno potrebni sestavni del sleherne stvarne izmenjave mnenj in izkušenj. V minulih letih iz znanih razlogov ni bilo možnosti za takšno izmenjavo prek neposrednih stikov. Težnja, da bi ena država imela monopol nad ideološkim določanjem oblik in tempa socialističnega razvoja, se je pokazala skrajno škodljiva za delavsko gibanje in za koristi socialističnega razvoja na svetu.
Socialistični razvoj mora biti v prehodnem obdobju iz kapitalizma v socializem neogibno neenakomeren, pojavlja se v raznih oblikah in hodi različna pota. Zato je vsak poskus, da bi vsilili določene oblike, vsaka težnja, da bi upostavili določeni monopol, nasilje nad univerzalnim procesom gibanja k napredku. Takšna težnja lahko deluje samo v smeri cepitve socialističnih sil in v smeri nasilne ideološke razdelitve sveta na bloke.
Naš odpor proti takšnim težnjam in poskusom je bil na dnevnem redu kot eno najbolj perečih vprašanj naših stikov, kot metoda dela in sodelovanja socialističnih sil na svetu, v tem sklopu pa tudi kot vprašanje stikov med deželami, v katerih ni več kapitalistične družbene ureditve.
Skupna	ju goslovansko-so-
vjetska deklaracija je odgovorila na to vprašanje z natančno formulacijo temeljev demokratičnih načel o stikih med deležami na splošno, kakor tudi s kategoričnim pri-poznanjem dejstva, da imamo različne oblike razvoja socializma in da je potrebna svobodna, kar pomeni enakopravna in demokratična izmenjava socialističnih izkušenj. Jasno formulirana gledišča v skupni jugoslovansko-sovjetski deklaraciji so važen pozitiven pojav, ki bo močno vplival na mednarodno delavsko gibanje in na nadaljnji razvoj socializma na svetu sploh. Očitno je, da je prav dosledno uresničevanje načel, izraženih v deklaraciji, pogoj za uspešno sodelovanje ter plodno izmenjavo izkušenj in mnenj. Takšna koncepcija je že s tem velik prispevek k naporom za zagotovitev trajnega miru.
Naše jugoslovansko stališče je dobro znano. Mi menimo, da je svet po svojih temeljnih koristih enotna celota, da je težnja človeštva po miru in napredku univerzalna, da se družbeni napredek uresničuje na vsem svetu.
Človeštvu bosta zagotovljena trajen mir in neomejena možnost glede vsestranskega razvoja takrat, kadar se bo sedanja umetna ideološka razdelitev sveta na bloke u-maknila vsestranskemu aktivnemu mednarodnemu sodelovanju vseh dežel ne glede na notranje in ideološke razlike med njimi. Prav zato mi Jugoslovani aktivno in vsestransko podpiramo vse, kar vodi k takšnemu cilju.
Jože Smola
SFOMIlUtlil I»\EV1
Na današnji dan je leta 1912 umrl slovenski pesnik Anton Aškerc.
■msm
m
-
mm
Danes, PETEK 1». 1«“»»
Kv. Margareta, .RuSn?"\ ,lb Sonce vzide ob 4.15 m zat 19.53. Dolžina dneva 15.38. vzide ob 22.57 in zatone ob 8.43. Jutri, SOBOTA 11. J«111!* Ky. Barnaba, Hrvoje _
NA VELESEJEMSKEM PROSTORU JE VSAK DAN BOLJ ŽlVAHNO
SLAVNOSTNA OTVORITEV VELESEJMA BO V NEDELJO 19. JUNIJA DOPOLDNE
Pričakujejo, da bo ob rej priliki prišel v Trst minister za trgovino in industrijo Villabruna - Kakšen bo avstrijski paviljon
Otvoritev letošnjega VII. mednarodnega tržaškega velesejma, bo 19. junija ob 10. uri po vsej verjetnosti na terasi «Palače narodov«, ki bo letos na novo preurejena. Pričakuje se, da bo letošnja otvoritvena svečanost posebno slovesna in da bo ob tej priliki obiskal Trst tudi minister za industrijo in trgovino Villabruna. Na terasi ((Palače narodov« so letos u-redili tri večje sejne dvorane. Največja sejna dvorana bo imela okrog 200 sedežev, ostale pa bodo primerne za tiskovne konference, sestanke in podobne aktivnosti. Vendar pa tudi ta ureditev še ni dokončna, ker bodo veliko sejno dvorano kasneje opremili z vsemi napravami, ki so potrebne za mednarodna zasedanja ter bodo napeljali elektri,čne naprave za poslušanje govorov v raznih jezikih hkrati.
Na velesejmu je bilo kljub prazniku živahno tudi včeraj, ker se otvoritveni dan vedno, bolj približuje in je treba o-praviti še mnogo dela pri urejanju paviljonov, prostora, nameščanju reklamnih desk itd.
Avstrijci se bodo tudi letos postavili z originalno konstrukcijo svojega paviljona, ki ga ureja, kot je izjavil našemu dopisniku avstrijski arh. Karl Mang, zvezni zunanjetrgovinski institut z Dunaja. Notranja konstrukcija avstrijskega paviljona bo letos nizka, strop nad posameznimi pulti prekrit z živobarvno pobarvanimi letvicami, med katerimi bodo nameščena svetlobna telesa. Avstrijci bodo tudi letos prišli z dobro znanimi tipičnimi izdelki industrije, umetne obrti, lesa itd.
Zanimiv bo tudi nov paviljon «Finmare», katerega montirajo nekako po vzorcu ladijskih gradenj ob glavnem vhodu in ki kaže stilizirano obliko ladijskega kluna. Sko-ro končana pa je nova okrogla restavracija katero ureja uprava velesejma na prostoru, kjer so v montažni hišici pretekla leta prodajali Avstrijci pečene piške. NoVa restavracija je enonadstropna
in izredno originalno konstrukcijsko, izvedena ter bo imela stalno na razpolago topla in mrzla jedila.
Letos se bo velesejem obogatil tudi z drugimi stranskimi prostori kot n. pr. frizerskim in brivskim salonom in podobnimi saloni, ki so nujno potrebni, kjer ze zbira večje število ljudi. Ti saloni bodo v manjši novi stavbi za prvim paviljonom na desno od glavnega vhoda.
Množični sestanek v Borštu
Predvčerajšnjim je bil v Borštu sestanek odbora socialistične iniciative, katerega so se udeležili tudi tovariši iz Ricmanj. Na sestanku so razpravljali o političnem položaju pri nas in v svetu v zvezi z beograjskim sestankom. Poudarili so predvsem, da je treba aktivizirati vse tiste delavce, ki so se v zadnjih le-
tih pasivizirali, da se na Tržaškem ponovno ustvari enotno delavsko gibanje. Se posebno so poudarili, da je treba preprečiti vsako nadaljnje vnašanje zmede med delavske vrste, kar gre v izključno korist reakcionarnih sil.
Štetje gluhonemih
Statistični urad tržaške občine sporoča, de se štetje (censimento) gluhonemih zaključi nepreklicno 11. t. m. Prizadeti, ki se še niso odzvali povabilo objavljenem v tisku ali pa sporočenem po posebni dopisnici, so napro-šeni, da se zglase 10. in 11. t. m. od 8.30 do'12.30 na higienskem uradu v Ul Cava-na 18, soba 26-111.
Občina opozarja, da spadajo med prizadete tudi vsi tisti, ki so bodisi samo gluhi ali pa samo nemi.
Pred 11 leti
prvo bombardiranje Trsta
Na današnji dan pred 11 leti je Trst doživel prvo in največje bombardiranje iz zraka. Pod ruševinami številnih poslopij, predvsem pri Sv. Jakobu, Sv. Andreju pa tudi v samem središču mesta je našlo smrt okrog 500 Tržačanov. V počastitev spomina žrtev tistega strahotnega dne je v ta namen ustanovljeni pripravljalni odbor pri Sv. Jakobu izdal na tržaško prebivalstvo poziv, «naj se v imenu teh mrtvih od vseh strani dvigne glas za očuvanje miru«. Isti pripravljalni odbor je tudi vložil prošnjo za spominsko komemoracijo za danes ob 16. uri na trgu pri Sv. Jakobu.
Bojkot vernic pri Sv. Jakobu
Slovenske vernice pri Sv. Jakobu so ob priliki včerajšnje procesije hotele, da bi jim bilo dovoljeno nositi v sprevodu staro cerkveno zastavo sv. Cirila in Metoda, ki so jo za časa fašizma skrbno skrivale. Ker jim cerkvene oblasti niso hotele ustreči, se velika večina slovenskih vernic procesije iz protesta ni udeležila. Končno je ženske osupnila tudi prepoved petja slovenskih peemi v procesiji, ki jo je sporočil župnik pri Sv. Jakobu med mašo.
TUDI V SKEDNJU VELIK USPEH
mariborskih gledaliških umetnikov
Goste so prisrčno pozdravili upravnik SNG dr. Andrej Budal, domačin Ivan Grbec ter zastopniki SPZ in prosvetnih društev
Tako na popoldanski kakor tudi na večerni predstavi ansambla mariborske Drame je včeraj občinstvo napolnilo do zadnjega kotička dvorano v Skednju. Z velikim navdušenjem je pozdravilo drage goste in jih je za njihovo umetniško izvajanje nagradilo z bučnim aplavzom in cvetjem.
Na popoldanski predstavi je v imenu škedenjcev pozdravil mariborske umetnike domačin Grbec in se jim prisrčno zahvalil za gostovanje. Goste sta pozdravila tudi zastopnik tržaškega prosvetnega društva in srednješolske mladine. Vsi so jim poklonili šopek cvetja; navdušeno občinstvo pa je s cvetjem obsulo igralce na odru. Po sinočnji predstavi pa je pozdravil goste zastopnik Slovenske prosvetne zveze Srečko Merlak ter jim podaril šopek rdečih nageljnov. Zastopnik kolektiva Slovenskega narodnega gledališča pa je poklonil svojim kolegom iz Maribora umetniško sliko tržaškega slikarja. Na odru je bilo tudi mnogo cvetja, ki ga je gostom poklonilo občinstvo.
ST/H/KH VfllllLCKP I/ UDJIillELMCI Sl/. M/IRUfl
Poziv Razrednih sindikatov h čim širši nabiralni akciji
llspsh nabii-iilnc iihcii« ho nmogučil nadaljevanje stavke varilcev de preklica krivičnih ukrepnv
Tri tedne je že, odkar so začeli stavkati elektriški varilci ladjedelnice Sv. Marka, ker niso hoteli sprejeti samovoljnih ukrepov ravnateljstva CRDA, s katerimi so jim predpisali zvišanje norm, hkrati pa jim znižali akordne dodatke. Borba varilcev je naletela na solidarnost in odobravanje vseh delavcev CRDA pa tudi tržaškega delavstva sploh. Varilci so namreč prvi na lastni koži občutili izvajanje nesrečnega sporazuma s CRDA, kj ga je najprej podpisala Delavska zbornica, nakar ji je
sledila se Delavska zveza. S tem da so se Mi »delavci uprli nakanam deIo8$JffW5'v,“so m.“ nili tudi interese vseh, ostaiift
PO ZASEDANJU SVOBODNIH BRODARJEV
Trst potrebuje ladje zasebnikov in Finmare
Napore zasebnih brodarjev za okrepitev njih ladjevja je treba pozdraviti, vendar to ne sme preprečiti obnove ladjevja «Finmare>
Poročali smo že o zasedanju svobodnih brodarjev, ki je privabilo v Trst najbolj znana imena italijanskega pomorstva. Na zasedanju so razpravljali predvsem o tehničnih vprašanjih pomorstva in je v tem okviru predsednik združenja Costa ugotovil, da vladni' zakon «Tambroni» o-mogoča obnovo ladjevja svobodnih brodarjev pod ugodnimi pogoji. Ta zakon kot tudi ostali vladni ukrepi so po njegovem mnenju pripomogli do okrepitve privatnega italijanskega ladjevja.
Posebno poglavje je bilo na zasedanju namenjeno tudi tržaškemu pomorstvu in so ugotovili, da je položaj zelo slab ter da je Trst ostal brez ladjevja. Na zasedanju so sklenili podpreti napore, da se izvrši vladni načrt za krepitev tržaškega pomorstva.
Zasedanje zasebnih brodarjev je torej ponovno spravilo na dnevni red vprašanje tržaškega pomorstva. Na vsak način je tako stališče pozitivno; saj se mora v Trstu razviti ne samo ladjevje v okviru »Finmare«, temveč tudi okrepiti ladjevje privatnih
brodarjev, ki so v zgodovini Trsta igrali tako pomembno vlogo. V ta namen pa so seveda potrebni odločni ukrepi in v tržaškem primeru sedanji vladni ukrepi še zdaleč niso zadostni.
Vendar pa Trst ne more zaradi objektivnih razlogov pričakovati, da bi lahko v okviru privatnih pomorskih družb ponovno delil svojo mornarico in bi bila v sedanjem mednarodnem pomorskem stanju ta rast izredno počasna ter ne bi rešila perečih vprašanj tržaškega prometa.
Prav za Trst je zaradi tega izredno pomemben spor med privatnimi brodarji in državnimi pomorskimi družbami v okviru ((Finmare«. Po vojni se je namreč ob obilni vladni pomoči okrepila v pretežni večini privatna mornarica, medtem ko je flota «Finmare» zaostala in še vedno ni dosegla predvojnega stanja. Ce se sedaj ne bo več krepila državna mornarica, pa Trst ne bo mogel dobiti potrebnega ladjevja in se stanje tržaškega pomorstva ne bo bistveno izprememlo.
delavcev CRDA.
Ravnateljstvo CRDA je skušalo streti odpor varilcev s tem. da je zaradi njihove stavke suspendiralo z dela se kakih 200 delavcev ladjedelnice Sv. Marka v upanju, da bo ta povzročila trenja med delavci. Ta spletka pa se je izjalovila, ker so delavci takoj razumeli, kaj nameravajo z njo Nasprotno, Delavska zveza in Delavska zbornica sta začela nabiralno akcijo in pozvala vse delavce CRDA, naj prispevajo po 200 lir na teden, da se omogoči varilcem vztrajanje v stavki.
, , Tgj. pkcijj sp , prjdruiili
.'-[daidi Razredni sindikati, ki so izdali naslednji poziv:
* «Da fžrazi dolžno'solidarlrost s stavkajočimi varilci v ladjedelnici Sv. Marka in z njihovimi družinami ter da se omogoči nadaljevanje njihove pravične borbe do uspešnega konca, vabi tajništvo Razrednih sindikatov vse delavce, zlasti na svoje člane, naj v čim širšem obsegu prispevajo k uspehu nabiralne akciie, ki sta jo v prid stavkajočim organizirali Delavska zveza in Delavska zbornica.
Tajništvo Razrednih sindikatov pa zbira tudi samo prispevke včlanjenih kategorij in članov ter v*eh tistih delavcev, ki bi hoteli dati svoj prispevek neposredno pri Razrednih sindikatih.«
Razredni sindikali so že od vsega začetka izrazili svojo solidarnost s stavko varilcev, saj se je tudi njihovi člani strnjeno udeležujejo. Sedaj pa so pozvali svoje članstvo, naj varilce tudi gmotno podpre, da se omogoči nadaljevanje njihove stavke. Prepričani smo, da se bodo nozivu Razrednih sindikatov odzvali vsi delavci, saj je stavka varilcev za delodajalce preizkusni kamen odpornosti vsega delavstva. Zato pa morajo tudi vsi delavci prispevati. da se ofenziva delodajalcev skrha. ,
8 filobusa je padel
S prognozo okrevanja v 15 ali 40 dneh so morali včeraj okoli 20. ure pridržati na ortopedskem oddelku 61-letnega upokojenca Lorenza Scuttari-ja iz Ul. Gozzi 5, ki ima globoko rano na nogi in poškodbe kosti in mišičja. Tudi ne more govoriti. Agenti prometne policije so ugotovili, da je Scuttari stopil na Videmski cesti s filobusa št. 5 in nato padel, čim se je vozilo premaknilo.
Reševalci	nagradn
Samo še danes je čas, da pošljete rešitev nagradne uganke na upravo našega lista v Ul. S. Francesco 20 - Želimo, da vam žreb dodeli naj lepšo izmed sto lepih nagrad.
■tiki#**!**!*-
56 TOČK DNEVNEGA REDA V SPOMLADANSKEM ZASEDANJU
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET se bo sestal prihodnji torek
Razprava o dokončni ureditvi Trga Goldoni med najvažnejšimi vprašanji spomladanskega zasedanja
Kot smo že poročali, bo 14. t. m. prva seja pomladnega zasedanja tržaškega občinskega sveta. Dnevni red vsebuje 47 točk za redne seje in 9 točk za izredne seje. Med temi točkami so tudi važna vprašanja, ki bodo zahtevala daljše razprave. Zato je občinski odbor sklenil, da se bo občinski svet sestal trikrat tedensko in ne dvakrat, kot je bilo običajno. Kljub temu pa pričakujejo, da se bodo seje zavlekle po 1. juliju, ko bi ie po mnenju občinskega odbora morale zaključiti.
V začetku torkove seje bo spominska proslava za pokojnim občinskim svetovalcem prof. Čušinom, ki je v občinskem svetu zastopal Tržaški blok. Nato bo prof. Furlani sporočil, da bo mesto pokojnega svetovalca zasedel odv. Mario Stocca. sedanji tajnik Tržaške unije in občinski svetovalec po prvih volitvah 1949. leta. Odv. Mario Stocca je na zadnjih upravnih volitvah dobil za pokojnim prof. Čušinom največ glasov na listi Tržaškega bloka. Ob tej priliki čestitamo novemu svetovalcu in mu želimo uspešno delo v občinskem svetu, kjer je že ob svoji prvi izvolitvi odločno zastopal interese našega mesta.
Občinski svet bo moral na prihodnjem zasedanju potrditi 34 upravnih sklepov, ki jih je sprejel občinski odbor. Važno vprašanje, o katerem bodo razpravljali na prihodnjih sejah, je vprašanje o popolni ureditvi Trga Goldoni, ki ga bo predložil podžupan Visintin. ki odgovarja v občinskem odboru za javna dela. Gre za poseben regulacijski načrt za Trg Goldoni, Pon-te della Fabbra in Pas-so Goldoni. Ta del središča mesta je že mnogo let v obupnem stanju in čas bi bil, da bi ga uredili. Toda vprašanje ni tako preprosto, ker se na Trgu Goldoni križajo najbolj važne mestne prometne zveze tramvajev in trolejbusov, ki jih ni mogoče usmeriti po drugih bližnjih ulicah, ali pa jih u-kiniti. dokler bodo dela trajala. Za ta dela, ki jih bo natančneje obrazložil podžupan Visintin, še ni točno znano, koliko bodo veljala. Občinski svet pa bo razpravljal tudi o
življajo eno največjih kriz, večjo prodajo in izboljšanje njihovega položaja.
Med igro si je zlomil roko
Med igro s svojimi prijatelji je 9-letni Angelo Vlači s Trga Cavana 19 nerodno padel, pri čemer si je izpahnil in verjetno tudi zlomil, komolec leve roke.
Njegova mati je povedala, da je otroka po neprevidnosti pahnil neki vrstnik, katerega pa ne pozna po imenu, ko so se igrali na Hortisovem trgu. Otroka so zdravniki pridržali na ortopedskem oddelku, kjer bo ostal 20 ali celo 40 dni.
Drage goste je pozdravil tudi še v sredino mesta, kamor po
upravnik SNG prof. Budal, ki je med drugim dejal:
Maribor in Trst sta že mnogo let nekako odrsko povezana, iz tiste odmaknjene dobe, ko je postala dvorana tržaškega slovenskega gledališča plen fašističnih plamenov. V spisu «Moji spomini na mariborsko gledališče)) poroča Pavel Ras-berger:	«Drugo sezono smo
pričeli v znamenju prihoda tržaških igralcev, ki so morali zapustiti Trst-»
Po drugi svetovni vojni se je vršilo preseljevanje v nasprotni smeri. Nekateri izmed starejših so se vrnili, z njimi pa še drugi mlajši Primorci. ki so delovali v Mariboru, in poleg njih nekaj mariborskih umetnikov.
Ta odrska povezanost se 'je nadaljevala v gostovanjih. Med obema mestoma je obstajala vsa leta živa želja, da bi tudi mariborsko gledališče gostovalo v Trstu. Ko sem to željo pred petimi leti jasno izrazil rja mariborskem odru že skoraj v obliki povabila, sem se zavedal, da je bila želja tedaj še neizvedljiva; vendar je zablisnila kot svetla slutnja za prihodnje dni. Prav te dni se svetla slutnja uresničuje. Naši severni bratje prinašajo južnim sadove svojega umetniškega prizadevanja.
Tovariš upravnik in režiser, vaš eSamogovor in razgovor z avtorjem)), ki smo ga te dni brali v tukajšnjem dnevniku, kaže, kako globoko razumete in kako visoko cenite naloge današnjih kulturnih delavcev. Ce se v zvezi s tem odrskim delom poudarja, da «mora človek umreti za tisto, kar veruje)), da «i mamo eno samo življenje in tega živimo po svojem prepričanju)), da je egledališče slej ko prej obredni prostor, sveta hiša)> in da je v tem delu «vse preprosto in pristno«, tedaj se še bolj zavemo, da je vredno in potrebno spoznati tako odrsko delo, zaglobiti se ob njem v najvažnejša vprašanja današnje družbe, približati se bistvu in pomenu človeškega dejanja in nehanja ter se čutiti blizu duhovom, ki se posvečajo umetniškemu osvetljevanju takih problemov. Razumeli boste obenem naše globoko obžalovanje, da se je morala vaša umetnost omejiti na en okoliški in en obrobni oder in ni mogla to pot
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
STEKLENIČICE MORFIJA bi ga kmalu privedle v zapor
Toda sodišče je moža oprostilo, ker je bil morfij kupljen po zdravniškem navodilu
Sredi aprila letos, je neki Eugenio Paoletti iz Ul. Son-cini, ki se je moral zdraviti v bolnišnici pri Magdaleni, pokazal službujočemu zdravniku majhne steklenice in ga vprašal, če bi zdravilo kaj ko-
40-letni Enrico Zorro iz Ul. Franca 3 je bil že večkrat v umobolnici in je splošno znan v mestu zaradi slaboumnosti. Rad govori kakor kak politik in propagira javno na trgih, posebno na Goldonijevem,
bolezni. Zdravnik je steklenice pregledal in ko je ugotovil, da vsebujejo morfij, je zadevo prijavil	policijskemu podčastniku, ki	je seveda uvedel
preiskavo- Paoletti, katerega so takoj zaslišali, je izjavil, da jih je dobil v omarici, kjer je imel svoje perilo 55-letni Giuseppe Zarli iz Ul. Gozzi 5, ki se je pred njim zdravil tam, Ta ni bil policiji neznan; vpisan je bil namreč kot precej nevaren človek in je bil obsojen tudi za tihotapstvo. Možno	je bilo torej, da
je tihotapil	tudi z morfijem.
Preiskovalni	organi so ga po-
iskali in ga zaslišali. Iz njegovih ust pa je prišla prav nedolžna pripovedka; škatlo s zgraditvi	začasnega	trga	na	steklenicami	je našel na Trgu
debelo	za	sadje	in	zelenjavo
na Trgu Duca degli Abruzzi
ristilo za zdravljenje njegove i svoje čudne in nerazumljive
Vse naročnike in bralce našega dnevnika vabimo, da prisostvujejo našemu nagradnemu žrebanju, ki bo jutri 11. t. m. ob 16. uri v dvorani našega uredništva v Ul. Montecchi 6-IV.
k; ga bodo tudi obnovili. Za ta dela je določenih 34 milijonov lir. Kot je znano, so končno sklenili, da se trg na debelo za sadje in zelenjavo, ki je sedaj v Ulici Čampo Marzio, začasno preseli na Trg Duca degli Abruzzi, ker bodo v najkrajšem času začeli z gradnjo novega modernega trga na mestu dosedanjega.
Drugo važno vprašanje, o katerem bodo razpravljali na prihodnjem zasedanju, je vprašanje gradnje 12 stojnic za prodajalce rib na drobno na pokritem trgu v Ul. Car-ducci. Za ta dela je občinska uprava že določila 12 milijonov lir. Do tedaj pa so bile razne zapreke, ki so jih morali prebroditi. Znano je, da so se lastniki ribarnic v neposredni bližini pokritega trga uprli nameri, da bi v prvem nadstropju pokritega trga postavili 12 stojnic za prodajo rib. češ da bi jih to o-škodovalo. Dejstvo pa je, da je to vprašanje v zadnjih letih zaradi številnih novih ribarnic, ki so nastale v mestu, postalo zelo nujno, ker te je število stojnic na glavni ribarnici povečalo in s tem zmanjšal prodajni učinek vseh prodajalcev glavne ribarnice. Upamo, da bo občinski svet končno rešil to vprašanje in da bodo v najkrajšem času začeli graditi nove stojnice. Postavitev stojnic za prodajo rib v prvem nadstropju pokritega trga bo hkrati pripomogla k večjemu dotoku potrošnikov v prvo nadstropje trga kjer je sedaj več etojnic krošnjarjev in s tem omogočila tem malim trgovcem, ki pre-
Ponterotso, in potem ko je nekaj stekleničic razbil in jih vrgel v morje, je vse drugo spravil v žep, misleč, da vsebujejo penicilin. Vse skupaj pa je nato podaril Paolettiju.
Preiskovalni organi mu seveda niso mogli verjeti in ker ga niso mogli obtožiti tihotapstva, so ga prijavili sodišču zaradi posesti mamil brez dovoljenja, kakor to določa zakon visokega komisarja za higieno in zdravstvo.^
Toda med zasliševanjem pred preiskovalnim sodnikom je Zarli vendarle natančneje obrazložil, kako je prišel do steklenic, ki jih ni našel na trgu, pač pa v kabini nekega parnika, kjer je stanoval njegov brat, ki je po poklicu strojni čas-tnik. Njegov brat. je pojasnil Zarli, se je marca ponesrečil in so ga morali sprejeti v tržaški bolnišnici. Ker se je zdravljenje zavleklo, je naprosil njega, da bi pomagal ženi pri prenašanju njegovih stvari s parnika domov. To uslugo je bratu rade volje storil in nekega dne se je s svakinjo odpravil na ladjo, kjer sta spravila vse v kovček- Med pregledovanjem omar pa je našel škatlo s stekleničkami in misleč, da gre za penicilin, jo je spravil v žep. To njegovo izpoved je potrdil tudi brat, ki je dodal, da je morfij kupil po zdravniškem naročilu
In isto izjavo je Zarli ponovil pred sodiščem, ki ga je oprostilo, ker njegovo dejanje ni kaznivo. Sodišče je nadalje odredilo zaplembo mamila in takojšnjo izpustitev Zarlija na svobodo.
Prede. Fabrio. tož. De Franco, zapisn. Urbani, obramba ,odv. Antonini,
ideje. Sicer ni nevaren, vendar ga je 22. marca letos majhna beseda pripeljala v zapor in nato še na zatožno klop, kjer se je moral zagovarjati zaradi žalitve agentov. Tisti dan sc je namreč ustavil pred dvema agentoma, ju pozdravil po fašistično in ju žalil. Sodnik ga je 31. marca spoznal za krivega in če ne bi bilo prizivnega sodišča, bi moral slaboumnež sedeti kar 9 mesecev in 5 dni. Toda njegov odvetnik je takoj vložil priziv. Kazen mu je bila znižana na 3 mesece in 22 dni zapora. Te pa bo moral Zorro tudi presedeti.
Aretiran tat
vsej pravici sodi.
Ne moremo se ločiti od vas, ne da bi vam izrazili obenem s hvaležnostjo in zahvalo tudi trdno upanje, da vas bomo še videli v svoji sredi v ugodnejših razmerah.
Za topel sprejem se je ob zaključku zahvalil upravnik mariborskega SNG in direktor Drame tov. .Jaro Dolar in je poudaril, kako vežejo Trst in Maribor tesne vezi, čeprav nas loči meja in velika razdalja.
Nesrečni padci
Ob 18.30 so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 63-letno Eldo Verdoglio iz Ul. R. Manna, ki si je zlomila desno zapestje in desno stegnenico. Pridržali so jo s prognozo okrevanja v 20 ali 60 dneh na ortopedskem oddelku. Zenska je povedala, da je zjutraj okoli 11. ure padla v kuhinji.
Na istem oddelku so pridržali tudi 58-letno Immaco-lato Ciardiello iz Ul. Pascoli, kateri so ugotovili močan u-darec na levem kolku in ima tudi verjetno zlomljeno stegnenico, zaradi česar bo morala ostati kakih 8 ali v najslabšem primeru 60 dni v zdravniški oskrbi. Zenska je izjavila, da je zjutraj padla v Ul. Slataper, vendar je takoj vstala in nadaljevala pot, prepričana, da zadeva ne bo huda. Ker pa popoldne bolečine niso popustile, se je zatekla po zdravniško pomoč.
Četrt ure kasneje so sprejeli na istem oddelku tudi 58-letno Evgenijo Kralj por. Leve iz Trebč št. 63, ki se je zatekla v bolnišnico z rešilnim avtom in zdravnikom povedala, da se je v bližini doma, ko je porivala pred seboj ročni voziček, spotaknila ob kamen in padla.
Zdravniki so ugotovili, da ima izpahnjeno desno nogo in zlomljen gleženj, zaradi česar so jo sklenili pridržati s prognozo okrevanja v 40 dneh.
Vabilo staršem
šolskih olrok v Barkovljah
Starši šoloobveznih otrok v Barkovljah so vabljeni, da pridejo danes 10. t. m. ob 20.30 v prostore Prosvetnega društva pri Gregoriču (Franklovo), kjer bodo seznanjeni z vprašanji, ki zadevajo slehernega slovenskega očeta in slovensko mater ter vse Slovence sploh.
izlet p. d. mIVAN CANKAR« na Višarje in k Belopeškim jezerom, ki bi moral biti 12. t. m., je zaradi tehničnih razlogov preložen na 19. t. m. Vpisovanje še do torka, 14. t. m.
Ljudska prosveto
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo DANES 10. junija t. 1. ob 20. uri na sedežu.
Pri prosvetnem društvu «Andrej Cok« na Opčinah bo imel DANES 10. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih dr. Robert Hlavaty predavanje o poletnih počitnicah mladine.
Vljudno vabljeni vsi mladinci. člani društva!
Tržaški filatelistični klub L. Košir. — Jutri od 16. do 19. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure bo razstavljala v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11., članica kluba E-milija Perko, področje državice San Marino in zanimive kuverte in dopisnice. Vabimo člane prijatelje filatelije, da si ogledajo razstavo.
Huda nesreča pešca
Medtem ko je 60-letni uradnik Tiziano Magris iz Ul. Or-landini včeraj kmalu po 21. uri hotel prekoračiti Miramar-ski drevored, je blizu Fiatove mehanične delavnice trčil vanj si svojim topolinom 32-letni Dario Muran od Sv. M.M. Sp., k' je bil tedaj namenjen v mesto.
Nesrečnega pešca so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane na glavi in zloma stegnenice desne noge sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so si zdravniki zaradi njegovega resnega stanja pridržali prognozo.
Prometna nesreča
V trenutku ko je 35-letni uradnik Bruno Dobrila iz Ul. Donadoni blizu hotela «Her-mada« na cesti Trst-Sesljan obračal svoj avto je vanj priletel z vespo 23-letni Romano Fiore iz Ul. Sterpeto, za katerim je sedel tudi 22-let-ni Rodolfo Rabusin ,iz Ul. sv. Marka. Oba sta zaradi trčenja zletela na tla. Pri padcu se je ranil le Rabusin, zaradi česar so ga z zasebnim avtom, ki je tedaj privozil mimo, odpeljali v bolnišnico, kjer so ga morali zaradi globoke rane na nogi in prask po raznih delih telesa pridržati na JI-kirurškem oddelku. Okreval bo v 8 dneh.
3. maja letos je 48-letna natakarica kavarne «Tominaseo» Norma Fragiacomo por. Zos-si iz Ul. Ginnastica prijavila policiji, da so ji neznanci nekako med 7. in 7.30 ukradli iz slačilnice za kavarniško osebje denarnico s 7.000 lirami in zlat prstan. Agenti so takoj uvedli preiskavo in med zasliševanjem osebja so izvedeli, da so tudi drugi utrpeli razne škode zaradi tatvin. Tako so n. pr. neznani tatovi, ali morda le en tat, okradli 44-lefno Giovanno Biasi por. Amodeo iz Carduccijeve ulice za 5.000, 30-letno Nello Zor-zin iz Ul. Crocefisso za 7.000 in 58-letnega Carla Schiavoli-na za 10.000 lir.
Preiskovalni organi so nadalje izvedeli, da so neznani tatovi ostali v noči med 19. in 20. marcem v kavarni, kjer so ukradli 26.000 lir v gotovini, steklenico likerja, čokolado in druge slaščice. Ko so zapustili kavarno, so neznanci sneli šipo na vratih, ki gleda na Trg Tommaseo, in se nemoteno umaknili,
4 t. m pa so agenti aretirali 66-letnega Carla Mosco iz Ul. Gozzi 7. Spočetka je možakar, ki je vsako jutro zahajal v kavarno, in na katerega je padel sum, vse zanikal, kasneje pa je vendarle tatvine priznal. Izgovarjal se je, da so ga do tega prisilili dolgovi in revščina. Zanikal pa je, da bi on izvršil tatvino 20. marca lanskega leta v škodo lastnika kavarne in ie dodal, da je to storil neki neznanec, medtem ko je on samo stražil, za kar je dobil ie 5.000 lir. Policija neznanega tatu ni mogla izslediti, Mosco pa je poslala v zapor in ga prijavila sodišču.
Posledice vinjenosti
Proti večeru so morali sprejeti na opazovalnem oddelku 58-letnega zidarja Raimonda Miuja iz. Ul. Giusti, kateremu so ugotovili poleg rane na glavi tudi precejšnjo vinjenost. Mož, ki bo verjetno okreval v 8 dneh, ni z.nal pojasniti, kaj se mu je pripetilo, ker se ni spominjal ničesar.
Neki agent upravne policije, ki ga je spremil z rešilnim avtom v bolnišnico pa je izjavil, da je Miuja našel ko je sedel na stopnicah pokritega trga v Carduccijevi trlici in je bil mnenja, da je Miu zaradi pijanega stanja padel in se udaril.
Zabava osemnajstletnika
18-letnega Emilija Kufersi-na iz Ul. Molin a vento so policijske oblasti prijavile sodišču zaradi posesti zračne puške. Mladenič ni imel dovoljenje za posest, vendar pr je z njo streljal po cestah in pri tem razbil tudi nekaj šip. Do razprave pa bo ostal na začasni svobodi.
Posledice padca
Včeraj zjutraj so morali sprejeti na ortopedskem oddelku 69-letno Ido Tavčer vd Sare s Sprehajališča sv. Andreja, ker si je zlomila desni kolk. Izjavila je, da se je poškodovala 2. t. m. med padcem v svojem stanovanju. Ce ne bo komplikacij, bo okrevala v 3Q ali 40 dneh.
Nesreča na delu
Med delom pri stružnici očetovi mizarski delavnici je ostro rezilo odrezalo 20-letne-mu Dariu Žerjalu iz Istrske ulice del zadnjega členka prstanca in sredinca leve roke zaradi česar se je moral zateči v bolnišnico, od koder pa so ga po prvi pomoči odslovili s prognozo okrevanja 15 ali 20 dneh.
( ŠOLSKE VESTI )
Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu poroča, da bodo pismeni praktični in grafični izpiti za' nižji tečajni izpit v poletnem roku 1955 v naslednjih dneh: v petek 10. junija 1955 steno-af j
v soboto 11. junija 1955 italijanščina.	.
v ponedeljek 13. junija i955 strojepis.
Pričetek pismenih nalog dnevno ob 8.30.
( ŠOLSKE PRIREDITVE")
Pri Sv Ivanu je razstava šolskih risb učencev učiteljišča in višje- realne gimnazije pod vodstvom prof. A. Černigoja. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Ker je razstava zelo zanimiva, priporočamo vsem, da si io o-.gledpjo. Razstava bo odprta do 13.-junija t. 1.
* * *
V nedelio, 12. t. m., ob pol štirih popoldne priredi osnovna šola V MAVHINJAH v šolskih prostorih zaključno prireditev. Na sporedu: prizor, pevske točke in deklamacije.
* * *
Osnovna šola v NABREŽINI
priredi v nedeljo, 12. t. m. ob 17. uri. v kino dvorani premiero Skalarjeve pravljične igre v treh dejanjih ((Princesa pastirica«. Vabljeni!
Osnovna šola 'pri SV. BARBARI bo imela zaključno prireditev v soboto 11. t. m. ob 19. uri v Ljudskem domu. Na sporedu je Ribičičeva igra ((Škrati«, recitacije in petje Istega dne popoldne bo v šolskih prostorih razstava ročnih del, ki bo odprta tudi naslednjega dne dopoldne. * * *
Na prireditve naših malčkov 20 vabljeni starši in vsi prijatelji mladine.
’ Razna obvestita
Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. V nedeljo, 12. t. m. od
9. do 12. ure bo običajni sestanek za zamenjavo znamk v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11. Dospela je revija Nova filatelija štev. 3. Vabimo vse slovenske filateliste na Tržaškem, da obiščejo naš klub brez obveze takojšnjega vpisa. Začetnikom dajemo vsa potrebna navodila in pojasnila.
Slovensko prosvetno društvo ((Slavko Škamperle« Sv. Ivan, priredi dne 19. t. m. izlet v Ste-verjan in Oslavje. Vpisovanje bo od 10. do 15 junija na stadionu ((Prvi maj« od 20. do 21. ure.
SPDT priredi v nedeljo 26 t. m. izlet na Slavnik. Vpisovanje za tiste, ki imajo svoj potni list, do vključno 15. t. m. v društvenih prostorih v Ul. R, Manna 29. vsak dan od 19. do 20. ure, v nedeljo pa od 11. do 12. ure.
Izlet na Nanos dne 19. t. m. odpade.
Darovi in prispevki
Ob 11. obletnici mučeniške smrti Karla Kobaia daruje družina Kobal-Jazbec 1000 lir za Dijaško Matico.
Italia. 15.30:	{(Strast«.	A.	Val	•
Mladoletnim prepovedano.
S. Marco. 16.00: »Svojeglavost v rol-ine Cherie«. M. Carol..M din! izpod 16 let PreP°ye“aS; Kino ob morju. 16.15: ki živi«, VValt Disneyev Moderno. 16.00: ((Njegova časi J vpila po maščevanju«, R.
Savona. 16.00: "Prepovedan« žjjj ske«, L. Darnell. Mladoletn prepovedano.	ve.
Viale. 16.00: «Tarzan v prepove dani džungli«, G. Scott. , Vittorio Veneto. 16.15;
od z vezeta, C. Heston.	.
Azzurro. 16.00: ccSčepec norosu
11 Kaye	j
Belvedere.' 16.00:	((Vzhodno 00
Sumatre«, J. Chandler.	,
Marconi. 16.00: »Bill West, v* Indijancev«. J. Chandler. Massimo. 16.00: «Upor na b10 11», N. Brando. Mladoletnim prepovedano.	.
Novo cine. 16.00: «Rob Roj. ski razbojnik«, Walt Disney barvni film.	._ -i,a
Odeon. 16.00:	((Kilimandzars«*
snežišča«, G. Pečk,	_ .
Radio. 16.00: «Bela furija«, E. r«1-ker.
Secolo. Danes zaprto.	r
Venezia. 16.00: ((Trdnjava T«. u-Moptgomery.	....
Skedenj. 18.00: ((Osvajalci Lune* Kino na Opčinah. 15.00: ((Magdalena«, M. Toren, G. Cervi.
POLETNI KINO Ariston 20.45: ((Oprosti mi«. rt' Va-ilone, A. Lualdi.	. _.
Paradiso. 20.15:	«Moški v lovu
na pustolovščine«, J. CagneV. Ponziana. 20.30: »Samota«, R- w lan-d.	M
Rojan. 20.45: ((Nočni paradiž«. N-Gaynor.
U
PETEK, 10. junija
TltSl' POSTAJA A ^
11.30 Lahki orkestri; IJ-VL-ni vsakogar nekaj; 12.45 K	iz
obzornik: 13.00 Kern: Gla	jt.
Shovvboata; 13.30 Glasba P° g jj) 1 j ah: 17.30 Plesna čajanka, j3 Bach:	Koncert v E-duru.	z3.
Chopin: Balada št. 3; 18.30 vj; čara-ne police:	Oče jn jm5ki-
18.40 Narodni plesi; 19.00 K®1 j0; Korsakov:	Španski cap	(jf,
19.15 Pogled na naše sols.*v .30 lo, predava prof. Kacin;	g5
Pestra glasba; 20.00 Spcxrt»	'^O
Busoni:	SLraussovi valčki;	-jj
Mati-čič-Ronjgov:	Rože-pice;	$
Gotovac: Simfonično kolo; „,j5 Tržaški kulturni razgledi; Lr; Klavirski duo:	Vrabec -	- jo
21.35 Iz operetnega sveta;	^
Književnost in umetnost;	ja;
Rimski - Korsakov:	Seherez
23.02 Tangi in valčki.
'I' K S *	.	■
11.00 Egildo Morsili: tedni«, radijska drama: U-4" <3. morn-a glasba; 17.30 P'esn^ ti janka; 19.15 Franck:	Korai.j
crgle štev. 3 v A-duru:	^
Simfonični koncert, dirigira rio Wolf-FerraTi.
KOPRU	0
Slovenska poročila: 6.30,
13.30. 14 30, 19.30 in 23.30. j, Hrvaška poročila: vsak d«» 20.20. „	,-)30.
Italijanska poročila: 6.15 19 00 in 23.00.	K0-
6.40 Jutranja glasba: 7.w |l}, ledac - vremenska napoved - ^ poved časa; 7.05 Glasba za jutro: 7.30 Za naše žene: -((t; Opoldanski promenadni K0l5iaS-12.00 Igramo za vas: 13.45 V»|<3 ba po željah; 14.45 Igra c A; godba; 18.00 Iz delavskega
18.15 Koncert pianistke	(ef
Buonomo; 18.50 Glasbeni	' .gi
mezzo; 19.15 Šport; 20.00
sK?
zabavnih ritmov; 20.40	‘'Si'1
duhovne pesmi izvaja kvartet; 21.00 Nočni 800»
22.00 Lahkih nog naokrog.
»tli« »; \ a .1 A 327.1 m, 202.1 m, 212.4	30,
Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00. ‘ -
15.00	17.00 In 22.00	ji.05
11.00 Radijski koledar; -ne
Glasbena medigra; 11.30 y jj JO skladbe velikih mojstrov- ., --20 minut z našimi priredite-|e)i Zdravko Svika-ršič:	13.00 mn
ste — poslušajte!: 13.30 5« flo-skozi onerete in filme; 14.4“ vi filmi:	14.40 Igra 90®“^fie-
pihala; 16.00 Reportaža i.z - jpO-loške gimnazije; 16.20 p'saJj0v»n' red pesmi in plesov jug0" po skih narodov; 17.15 Konce željah;
tki.evijuija ci;
17.30 Iz muzeja v
18.00 Film ((Beneški birič«. rjcZ Marc Sauvajon:	«Trit>aJsl
pri mizi«.
T H S T Ul. sv. Fran. čiška 20/111. tel. 37-338
sprejema io. serate. male
oglase, osmrtnice «* j0 od 8. do 12.30 in od i3-18. ure.
ADRIA
expbess
Rossetti. 16.00: «Grisbi». J. Ga-
. bin, D. Scala.
Excelsior. 16.00: ((Pogubljeni kontinent«.
Fenice. 16.30:	«Shane, konjenik
samotne doline«. Van Heflin, J. Arthur.
Nazionale. 16.30: ((Dva mornarja in eno dekle«, F. Sinatra, K. Grayson.
Filodrammattco. 16.30:	«Kri In
rumena kovina«, L. Barker. M. Povvers.
Supercinema. 16.00: «Cheri-Bibi», L. Padovani, J. Richard.
Arcobaleno. 16.30: «Smeh, smeh, smehin Tognazzi, Dapporto.
Astra Rojan. 16.00: «Tanganika», Van Heflin, R. Roman.
Capitot. 16.00: «Med dvema ljubeznima«, G. Garson, R. Ryan.
Cristallo. 16.00: ((Kraljica devica«, J. Simmons, S. Granger.
Grattacielo. 16.30: »Ob uri X senzacionalni udarec«, L. Darnell.
Aiabarda. 16.00: «Ogenj in meso«, L. Turner Mladoletnim prepovedano.
Ariston, 16.00: «Oprosti mi«, R. Vallone, A. Lualdi.
Armonia. 16.00: «Zvon sv. Justa«, R. Lupi, A Checchi.
Aurora. 15.30: «Pred orkanom«, V. Heflin, A. Kay.
Garibaldi. 15.30: «Upor na Caini«, H. Bogart
Ideale. 16.30:	»Operacija skriv-
nost«, R VVidmark.
Impero. 16.00:	»Pustolovščine
Casanove«. G Ferzetti. Mla-
T H S T tl. Ul. Cicerone št. 4 P tel. 29243
bivanja
ob morju, V b'lbl1; ob jezerih^ 111
zdraviliščih
IZLETI ija,
odhodi 19. in - L in 3.. 10.. 17.. 24- “V Z 31. julija v v ajN-ter drugi iz*?!1 GLIJO, SV1CO.
JO. NEMČIJO, = NAVSKE dezl
, iv., i	p	A	1»	*	7
L iulija •vi„t, v Atf -r drugi rilet) _pANj'
ILIJO, ŠVICO, ndI-
O. NEMČIJO, SK*
JA VSKE^U£Zf
Preskrba tr?(*'"nili navadnih,
in tranzitnih za Jugoslavijo
Prodaja	ji
avtobuse iz l j odfr° MILAN - rinevn' oh 21. uri , na GENOVO - »nkb 2J
den odhod	s	h
CO».CHI»Sf
krat na *eu
.
Gaj nam povedo volitve na Siciliji
Prejšnjo nedeljo (5. t. m.) so ■le na Siciliji splošne poli-■ene volitve za obnovo sicil-pega deželnega parlamenta. Ir.di teh volitev so v glaven1 potrdili predvidevanja, rendar pa so uspehi in neuspehi posameznih strank iz-■edno zanimivi ip poučni.
Dosedanja vladna koalicija med krščansko demokracijo ja monarhisti je na teh vo-■tvah dosegla znaten uspeh, pj razpolaga v novem par-•sientu kar s 46 poslanci (37 emokristjanov in 9 monarhi-®ov), to je z absolutno veči-a°. medtem ko je v prejšnjem parlamentu imela le 38 Poslancev (30 demokristj anov ® 8 monarhistov). Komuni-*'■ in socialisti so obdržali lv°jih dosedanjih 30 poslan-‘*v. vse ostale stranke pa so Ppzedovale. tako liberalci od na 3 poslance. Saragatovi Jocialni demokrati in repu-■kanci od prejšnjih 3 na 2 Poslanca, neofašistična MSI od 1 na 9 poslancev, medtem o so druge manjše skupine '■»ele v prejšnjem parlamen-3 poslance, sedaj pa nima-1° nobenega.
Prva posledica demokrščan-*‘ega volilnega uspeha je ta, .9 'ma sedaj vladna koalicija z monarhisti v parlamen-u absolutno večino, medtem 0 je v prejšnjem parlamen-,u morala za tako večino ravnati tudi s podporo vseh teb, laičnih strank (1-iberal-cev- socialnih demokratov in tePublikancev. ki so imeli ■ uPno 8 poslancev). Popra-volilnega zakona je to-*5i koristil neposredne vlad-koaliciji in ji pripomogel j!0 tega, da more sedaj vla-jlati brez podpore manjših ■enih strank, na katere se tr*®ra Krščanska demokracija °Pirati v osrednji vladi v Ri-To dejstvo pa hkrati J* 9'varja neugoden položaj za ^■ansko demokracijo v o-Predn ji vladi, kjer laične *,tanke. (zlasti republikanci, v vladi ne sodelujejo) o-^■Jsjo Krščanski demokraciji, 8 'zdaja svoje zaveznike in S8, orientira na desno. Spričo Sjstva pa, da se je na teh 0l'tvah KD uveljavila pred-na škodo neofašistične J*81- bi to pri KD utegnilo 'Pravični tako orientacijo na j1'0 tudi v državnem meri-’ kjer naj bi z zavezništvom monarhisti skušali omeje-vpliv, ki ga, MSI izvaja 8 znatno število italijanskih °livcev.
* primeru take orientacije 118 bi postal položaj doseda-"iih laičnih zaveznikov KD !!r?dno kritičen. 2e sedanja *!lr‘strankarska vladna koali-f.'ja je prej kronična razprla- kakor pravo politično za-r5Zništvo. in tudi potreba po tOčiščenju med njimi — po-^a. ki jo zlasti manjše stranic ,stalno poudarjajo — se d URa. zlasti od strani KD, a izključno po njeni krivdi, ^meniti v pravtako kronične jasnost.
st uRo značilno dejstvo, ki -15 Pokazalo na teh volitvah, t \tem. da je Komunistična
v ‘'Ja številčno nazadovala , Pfmeru z upravnimi vo-ko Iz icta 1953. medtem lt5	Nennijevi socialisti
hv ° °krepili, kar se je 'ierrino izravnalo tako, da a obe stranki enako šte-6je Poslancev kakor v prejš-tov Parlamentu. Izguba gla-Slas Mcer n' vel‘ka (14,789 tnu 0v’*• a vendar značilna. Ko-lRli so nazadovali skoro v
vsei.
ler Provincah, razen v Pa-(.(. .!?	< + 41 glasov), Ragusi
llaSo^l *n Trapaniju (+ 5-893 biv*' medtem ko so Nen-»Seh 1 ‘°c'alisti napredovali lov, Provincah (+ 50.217 gl;
Vi!,razcn v provinci Trapa-Pre,- J®1' so, v primerjavi s 0ll snjimi upravnimi volitva-l~g 12 leta 1953, izgubili le I j, Rlasov. Ce nadaljujemo Kr1*- analizo, moramo bilj'1 ’’ da so liberalci lzgu-fšgat° °S l^.OOO glasov. Sa-||a *n republikanci 21.183 *0v V' MSil okrog 44.000 gla-bii,’ 'llonarhisti pa so prido-*°eiai 8 glasov. Neoavisno >0 '^irčno gibanje je dobi-glasov.
iljj^j^vvan.ie komunističnih *Peti j., 'n relativni volilni u-Sv^enniievih socialistov, d
-"-•■•viJtj jbviiu linic
0 nastanek avto-bja, yka socialističnega giba bi * la uspeh se ima Nen ‘lvu 0'valiti predvsem d .'j i»l , a je zadnje čase poka
je
5<lvn	Eucidiisiov,	j(
bi Op*1'0" Potrdilo resnico, d; **i* b niokratično javno mne-
Slnl!>la za samostojno ,(t ,Cn° politiko in izne-W 0V|1° trezne in spre-abje * Predloge za sodelo-! Čen, ,‘St‘m krilom Krščan-s*8kršh ° aoije, ki nasprotuje J^hičar ?'U kompromisu z tleri ,skimi strankami, v tej „lsttiep ‘ -'Poglo priti do ko-l* „ napredovanja, zlasti
!;t«v orlstvo KP jz tetl vo.
delavstvom, socialističnim in nujno polarizira
demokratičnim gibanjem, in tako zaustaviti nevarni proces demokrščanske desničarske degeneracije, ki grozi s klerikalizacijo celotnega italijanskega javnega življenja.
Skromnega rezultata, ki ga je doseglo neodvisno socialistično gibanje, pa ne gre pretiravati, ker si njegovi voditelji itak niso delali posebnih utvar, V razmeroma zaostalih družbenih okoliščinah, kjer se javno mnenje skoraj
dve eks-
tremni politični tendenci, je težko pričakovati uveljavljenje političnega stališča, ki odraža potrebo, dozorelo v pogojih naprednejšega in politično mnogo bolj zrelega delavskega in socialističnega gibanja. Vsekakor pa se je tendenca avtonomnega socialističnega gibanja, kljub vsemu, močno uveljavila tudi na sicilskih volitvah, kar je zlasti razvidno v značilnem porastu socialističnih glasov.
0 SPREJEMU NOVIH ČLANOV V OZN
Načelo univerzalnosti
se mora dosledno izvajati
Nujna je rešitev, ki mora izboljšati delovanje in učin-/ kovitost te tako potrebne mednarodne organizacije
Po določilih čl. 4 ustanovne listine OZN je lahko sprejeta v članstvo imenovane organizacije vsaka miroljubna dežela, ki sprejema vse predpisane obveznosti in če je, po oceni te organizacije, voljna ter sposobna te obveznosti izpolnjevati.
Eno osnovnih vprašanj, ki
Te dni je premier republike Burme U Nu na obisku v Jugoslaviji, kot gost predsednika republike maršala Tita. Na svojem potovanju po Jugoslaviji je premier U Nu obiskal tudi tovarno poljedelskih strojev in motorjev v Rakovici, kjer ga vidimo, kako opazuje traktor jugoslovanske proizvodnje.
br se nujno imele rešiti v
zvezi, s to visoko organizacijo, je vsekakor vprašanje njene univerzalnosti. S tem postane tudi vprašanje sprejema novih članov stvar prvorazredne važnosti, saj zadeva v samo bistvo OZN. Dejstvo i je, da bodo Združeni narodi tem prej dosegli postavljene čilije, čim prej bo uresničena njihova univerzalnost.
Kot smo že poudarili, predstavlja sprejem novih članov v to ustanovo eno najvažnejših vprašanj že od samega začetka njenega obstoja. Zahvaljujoč sporom in bistveno nasprotujočim si stališčem med velikimi silami, se je to vprašanje že dolgo reševalo brez najmanjših izgle-dov, da bi bilo kdaj rešeno. Vsak poskus je bil takoj paraliziran s pomočjo veta oči ene ali druge strani.
Cela vrsta držav je, ki še niso članice OZN. a so že davno vložile prošnjo, da bi bile sprejete. Zavlačevanje rešitve povzroča med temi državami veliko zaskrbljenost, posebno, ker tako ravnanje v veliki meri onemogoča bolj učinkovit in napreden razvoj te organizacije.
Od tridesetih prošenj, ki so bile od ustanovitve OZN do danes predložene v rešitev, jih je bilo pozitivno rešenih samo devet. Leta 1946 so se reševale prošnje devetih kandidatov, sprejeti so bili štirje (Afganistan, Islan-
dija, Švedska in Sijam), pet jih je bilo zavrnjenih (Albanija, LR Mongolija, Irska. Portugalska in Jordan). Naslednje leto sta bila sprejeta Jemen in Pakistan, zavrnjene pa Italija, Avstrija, Madžarska. Romunija, Bolgarska in Finska. Leta 1948 je bila samo Burma sprejeta med Združene narode, vtem ko je bila prošnja Ceylona odbita. Leta 1949 je bil sprejet Izrael ne pa Koreja, niti Nepal. Hkrati je bil odbit predlog SZ, da se vzame v pretres prošnja Severne Koreje. Leta 1950 je bila končno sprejeta še Indonezija, po njej nihče več, dasi so kasneje za to zaprosile tudi Libija, oba Vietnama, Japonska, Kambodža in Laos.
Ob priliki diskusije o prošnjah prvih prosilcev, je predstavnik ZDA predlagal, da bi se sprejeli v članstvo vsi kandidati, katerih prošnje so se reševale. Sovjetski delegat pa se s tem ni strinjal, vztrajajoč na stališču, da se razpravlja o vsaki prošnji posebej in da se o njih tudi sklepa posebej. V tem konkretnem primeru se je SZ postavila proti sprejemu Por/ tugalske. Irske in Jordana, po drugi strani pa so ZDA nasprotovale. da bi se v OZN sprejeli LR Mongolija in Albanija.
Kasneje so se stališča spremenila in to v obratni smeri. To je prišlo posebno do
USPEHI FRANCOSKEGA ZNANSTVENEGA ZAVODA ZA IHTIOLOGIJO
300 milijonov let stara živa okamenina kolakante - „praded belega človeka"
Kaj meni francoski znanstvenik o prvih živih bitjih na zemlji in o preobrazbi morskih Vretenčarjev V suhozemne in o nadaljnjem razvoju živalstva na zemlji
l1,ieheP'nV?n,l° Polrabne po-%it;, 'lkl’u<-l<e, ki nam na-
)J|'iaiist , ie v interesu demokracije in cer tluir. soclalističncga giba-iNihit po,rebno dokončno ■	‘	*	dotedanjo prakso,
t' *tra. oltII0Snei*' K°cialistič-‘*to n 1 onemogočala vršiti
metlamreclnUk,) vl°Su' k> ie i Cr)errx .em italijanskem pcli-
h! fetJa družbcnel" položa-> p^estljiva. če hoče-Ni !"ostlt> prepad, ki še Ja	italijanskim
Pred 16 leti so v ustju južnoafriške reke Calumna ulovili prvo kolakanto, to je ribo, ki se v 300 milijonih let ni več razvijala in ki je vprav zaradi tega pritegnila največjo pozornost najvidnejših svetovnih biologov. Prof. Graham-stoun je tej ribi dal ime La-timerija po tedanji lepotici Latimore, ki je to ribo — živo okamenino — odkupila za londonski muzej. Sele 14 let pozneje, leta 1952, so ponovno ulovili drugo kolakanto in zanjo plačali 10Q liber. Toda tako prva, kot druga kolakan-ta sta bili v izredno slabem stanju. In tedaj je francoska ustanova za intiologijo na Madagaskarju organizirala in v ta namen opremila oceanografsko ladjo «Orsom I.» za lov na kolakante. ki so jih opazili v vodah okoli -Madagaskarja. Za posamezno tovrstno ribo je ustanova obljubila nagrado 50.000 frankov, kar je Za siromašne ribiče z Madagaskarja pravo bogastvo. Končno so 24. septembra 1953. leta v vodah Angua-na ulovili prvo dobro ohranjeno kolakanto. In od tedaj predstavlja vsaka nova ulovljena koiakanta pravi zgodo-vinski dogodek za znanost.
Prof. Mouis vsako kolakanto pregleda in preišče, jo nato konservira in v, posebnih pocinkanih zabojih odpošlje v Pariz. Zadnji dve kolakanti so ulovili 12 novembra lani ir. 12. marca letos.
foseono, važna „je koiakanta, ki so jo ulovili 12. marca Ictosj To je samica, ki je dolga 1,72- m m.fje največja med vsemi dotlej ulovljenimi kolakantami. V njenem želodcu so našli še nedotak^ njeno ribo, ki jo je koiakanta pogoltnila, ki je pa zaradi starosti ni mogla prežvečiti.
Postavlja se vprašanje, zakaj se znanstveni svet toliko ukvaria s to ribo? Ze prej smo rekli, da predstavlja koiakanta nekako živo okamenino. Eden prvih novinarjev, ki je sodeloval v lovljenju ko-lakanle, je napisal zelo dobro reportažo, v kateri je rekel, da so v globini morja našli «clovekovega prednika«.
Ta njegova trditev je bila rezultat razgovora, ki ga je imel s skupino znanstvenikov, ki smatrajo, tla je med kolakanto in vretenčarji na zem-. lji ožie biološko sorodstvo in da ves živalski svet izhaja iz morja odkoder so poramezne vrste živali pred mnogimi mi-I,ioni let pnsle na kopno in sc. navadile na življenje — na zemlji. Ko so avtohtoni prebivalci Madagaskarja zvedeli za trditve omenjenega novinarja, so s spoštovanjem krstili kolakanto za »pradeda belega človeka«. Črnci namreč se smatrajo za potomce krokodila in hočejo pri tem tudi ostati. Koiakanta torej naj bi bila po njihovem prednik belega človeka
V kolikor dejiniko obšla-ja biolasko sorodstvo med človekom in kolakanto, je to zelo, zelo daljno. Tako pi.še francoski znanstvenik Andrea Cci-ne. Računa se, da se je človek pojavil na zemlji pred približno milijon leti. Koiakanta pa se je pojavila 299 milijonov let pred človekom in to celo v enakem razvojnem stadiju, v kakršnem je pač danes in zato ni nič
čudnega, če ji znanstveniki pravijo, da je to žiča' okamenina. Znanstvenik Ceine, ki je napisal znano študijo «Clo-vek v	iskanju svojega pred-
nika«. Sinatra, da je koiakanta ediHole oddaljeni in zelo zaostali prednik človeka. Cim si dobro ogledamo kolakanto. takoj opazimo, da še ta razlikuje od vseh ostalih rib. Vse njene okončine (plavuti), razen prvih dveh, sp začenjajo kot pravi mali udi, ki nosijo na	koncu težke ribje ko-
sti, ki so med seboj povezane	z	membrano. Sorodnost
med kolakanto in vretenčarji na zemlji je vidna, medtem ko med* vretenčarji in ostalimi ribami te sorodnosti sploh ni. Po mnenju omenjenega znanstvenika daje najboljšo ilustracijo evolucije ribje vrste	v	katero spada tudi ko-
iakanta. k suhozemnim vretenčarjem edinstvena Sladkovodna riba «negrion», ki živi v jezerih Srednje Afrike. Ta nenavadna riba lahko živi v sušni dobi tudi po šest mesecev izven vode in celo hodi po zemlji, kot bi bila navadna nekoliko nerazvita su-hozemna žival V sušnih mesecih je ta riba prava atrakcija za črnske btroke, ki stikajo za njo po močvirjih in se z njo igrajo.
Kako so znanstveniki rekonstruirali odhod rib iz morja in njihovo osvajanje kopnega pred milijoni let ter njihovo spremembo v poznejše vretenčarje? Pred 300 milijoni let, v tako imenovani de-vonski dobi, — zatrjuje omenjeni znanstvenik — so v morju živele velikanske ribe in mnogo vrst krosopteriensov,
I katerim pripada tudi današnja koiakanta. Področje današnje Severne Amerike, A-tlantskega oceana in Severne Evrope je zajemala velika severnoatlantska celina. Na tej celini, ki je bila tako rekoč brez živega bitja, je vladala tropska klima, kjer so se med-seboj izmenjavale v ' rednem redosledju velikanske suše in velike poplave. Rastlinstvo je bilo strahotno monotono in velikanske površin so bile pokrite s travo, ki jc v vlažnih obdobjih zrastla tudi do 3 metre visoko. V. velikanskem o-ceanu, ki je obkrožal to celino. so živele neštete vrste živali — pošasti.
Na drugi strani, v sladkih vodah in slanih lagunah, pa so živele ribe. ki so imele na glavi nekak šlem, ki je pokrival tudi prednji del te-
Prizor iz prvega dejanja Andersenove drame idvana iz Lorrainen, ki jo je predsinoč-njim uprizorila Drama mariborskega Slovenskega narodnega gledališča v dvorani prosvetnega društva na Opčinah.
Kot smo že včeraj poročali, je predstava privabila polno dvorano občinstva, kot to kaže tudi naša slika. Predstave se je udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak in konzula Lubej in Cibic.
08 DESETI OBLETNICI ZMAGE IAI NACIFAŠIZMflM
SPOMNIMO
se naših padlih
lesa, in ki se je po mnenju znanstvenika, ki smo ga prej omenili, počasi spremenil v toraks, torej v grudni koš. Ta koščeni oklep je služil kot ščit. Te ribe z oklepom so bile zelo težke in niso plavale, pač pa so hodile le po dnu voda, kjer so si lovile hrano med malimi nezaščitenimi ribami. Hkrati pa so 1 ud i one bile plen mnogo večjih vodnih živali — euripterigiensov. Ena glavnih posebnosti oklepnih rib so bile tri ploščice, ki io bile nekoliko vzdolbene v o-klep na obeh straneh glave in se podaljžale daleč na prednji del tedesa. To so bili električni organi, podobni onim, ki jih imajo današnje ribe — torpedi. Ta oklep je hkrati služil za vzdrževanje ravnotežja v vodi.
Na zemlji, k.ier so bili klimatski pogoji neznosni, je živelo več vrst velikanskih insektov škorpijonov. To je bil začetek življenja na celinah. Poleg teh redkih živih bitij je bilo še nekaj drugih vret živali — nevretenčarjev v flori pa le nekaj vrst še nerazvitih rastlin. Toda pravo o-svajanje celin so jirevzeli šele vretenčarji, ki so bili edini sposobni ustvariti zelo raznovrstne in med seboj različne živalske vrste, ki io se pojavile na zemlji še mnogo, mnogo preden se je pojavil človek, ki je nato zagospodaril na zemlji. V začetku de-vonske dobe ni zapustila morja še nobena riba — vretenr čar. Vsi vretenčarji so do tedaj živeli odinole v morju in sladkih vodah. Poleg oklop-nih rib so se tedaj premikal* po morskem dnu tudi velikanske kolakante, ki so bile podobne današnji ribi — «lati-meria calumne« ki živi okoli Madagaskarja in o kateri pišemo. V sladkih vodah so tedaj živele oklopne ribe — dipneusti — z dvojnim dihalnim sistemom. Se bolj važne ali bolje bolj značilne pa so bile ribe, ki so imele dvojne okončine in močne čeljusti, oborožene z zobmi in glavo, ki je bila podobna glavi današnjih amfibijskih živali (živali. ki žive v vodi in na suhem). Te živali so bile za tedanjo dobo odlični plavalci in io v svojem razvoju predstavljale že velik korak v sme ri nadaljnjega razvoja suho-zemnih vretenčarjev. Iz teh živali so se kmalu razvili vretenčarji — amfibijske živali, ki so živele v vodi in na suhem, V glavnem so to prvi vretenčarji, ki so hkrati tudi ribe s štirimi nogami. Te ribe pa imajo hkrati velike plavuti na plečih, ploščat rep in kratke noge s petimi prsti. Znanost zelo slabo pozna fau-no v tem štadiu razvoja in edina priča o njihovem obstoju so koščki kosti, ki so jih našli pred časom na Groen-landiji. Tako bi se po mnenju francoskega znanstvenika bil izvršil razvoj prvih vreten čarjev na zemlji in tako se je- začelo osvajanje celin, ki so ga izvršili prvi suhozem-ni predniki človeka, ki so bili zelo sorodni nenavadni živi okamenini — kolakanti. Ko se je prenehala dolga dežev na doba in ko so se obale celin začele sušiti, so neke ribe, ki so imele hkrati i noge i plavuti ostale na celini in s? priučile dihati zrak z novimi prilagojenimi organi.
izraza, ko je šlo za to, dg se v OZN sprejmejo bivše sovražne države, ki se je z njimi že sklenila mirovna pogodba. SZ je tokrat podprla poljski predlog, po katerem bi vseh pet držav, bivših satelitov fašistične osi, moralo imeti enake pogoje za sprejem. ker da se pravna osnova za to nahaja tudi v potsdamski deklaraciji ter mirovnih pogodbah, kjer je rečeno, da bodo velike sile podpirale njihov sprejem v OZN. Temu predlogu so nasprotovale za-padne sile. češ da ima vsaka država svoje značilnosti, na osnovi katerih jih je treba obravnavati.
Po dolgih in žolčnih diskusijah je bilo sklenjeno, da se bo obravnavala vsaka prošnja posebej. Rezultat je bil, da Bolgarska, Madžarska in Romunija v Varnostnem svetu sploh niso dobile potrebne večine, vtem ko sta Italija in Finska to večino dobili, niso se pa s tem strinjali glasovi vseh petih stalnih članov, ker/ je SZ glasovala proti.
Tako je igra med velikimi silami v OZN postajala vse bolj zapletena. Bilo je to v obdobju, ko sta se v svetu že izoblikovala oba bloka, nakar se je tako imenovana hladna vojna razširila po vsem svetu.
Stvar se ni več premaknila nikamor, zašla je v nekakšen začarani krog. Vprašanje se. na žalost, tudi na zadnjem. devetem zasedanju generalne skupščine ni premaknilo z mesta. Prišlo je samo do resolucije, s katero se je zadeva ponovno prepustila Varnostnemu svetu, da jo prouči.
Premalo jasno formulirana določila čl. 4 ustanovne listine, kakor tudi politična situacija, ki vlaila v Varnostnem svetu, so brez dvoma bili tisti razlog, ki je omogočil poskuse širšega tolmačenja omenjenih določil. posebno tistih, ki so se nanašala na proceduro sprejema. Njim so se glede tega na generalni skupščini dajala večja pooblastila, omejevali pa sta se vloga in kompetenca Varnostnega sveta. Tudi se je polagala prevelika pozornost samo pravnemu aspektu vprašanja, oziroma so ga skušali rešiti s pravnimi sredstvi.
Ce si pa vprašanje sprejema novih članov ogledamo v luči kot se nam kaže danes vidimo, da je zdaj 1o vprašanje zadobila izrazito politični značaj, da ga bo torej treba tudi reževati t političnimi sredstvi. Ob tem postanejo iluzorni vsi poskusi, ki bi hoteli na osnovi sedanjih določil ustanovne listine prošnje reševati samo s pomočjo pravnih sredstev. To je tudi dokazal ves dosedanji razvoj vprašanja samega.
Velika večina majhnih in srednjih držav stoji danes na pozicijah univerzalnosti OZN, pomeni, da so te države za to, da se vsi prosilci sprejmejo vanjo. Med temi državami je tudi Jugoslavija, ki je dosledno za uvedbo načela univerzalnosti, prepričana, da brez nje Združeni narodi ne morejo uspešno izpolniti nalog,( ki stoje pred njimi, kar je neizpodbitno dokazala tudi praksa sama, Zaradi tega Jugoslavija nasprotuje tako stališču ZDA kot SZ, ker sta to stališči, s katerima skušata obe omenjeni državi uveljaviti samo svoje ožje interese, oziroma interese svoj* skupine, ne da bi upoštevali, da prav OZN ne bi smela biti mesto za takšno politiko.
Po svoji osnovni zamisl^ bi OZN morala predstavljati nekakšno svetovno politično organizacijo. Kot takšna bi seveda morala pripadati vsemu svetu. Morala bi se potemtakem truditi, da postanejo vse države njene članice, ne glede na to, kakšna je njihova politična ureditev, oziroma gospodarski in družbeni red. To bi tudi omogočilo širše in plodnejše sodelovanje pri skupnih naporih za dosego miru v svetu, za mednarodno sodelovanje na vseh področjih in trajno dobro sosedstvo med vsemi državami.
Potrebno je torej eimprej uveljaviti načelo univerzalnosti OZN, t. j. sprejeti v članstvo Združenih narodov vse države, ki za to izpolnjujejo pogoje. Ker pa je vprašanje sprejema novih članov zaradi znanih razlogov in tem ustez-nih posledic zabredlo v skoraj nerešljiv položaj, bi bilo potrebno, če naj se izboljša učinkovito poslovanje OZN, v prvi vrsti spremeniti dosedanjo prakso v obravnavanju tega, kakor tudi vseh ostalih podobnih problemov ali pa revidirati nekatera določila ustanovne listine.
STELIO BERTOK rojen v Plavjah 6. 12. 1927 padel 27. 4. 1944 pri Ribnici
FERRUCCIO BAI.BI rojen v Miljah 31. 7. 1927 padel 25. 12. 1944 v Istri
INNOCENTE BONIVENTO	EIGENIO	BALBO
rojen v Kopru 27. 1. 1922 rojen v Trstu 27.11.1925 padel 4.11.1944 v Topolovcu padel 15. 2.1945 v Bači pri Idriji
CI.EMENT1NA BEHLJEVAC rojena v Trstu 24.2.1928 pogrešana od 15.9.1944
TULIO BASTIA rojen v Trstu 16.5.1921 padel 10.2.1945 pri Kninu
IVAN BRISCEK rojen na Proseku 11.5.1920 padel 26. 10. 1943 pri Gorici
ALBIN BLOKAR rojen v Trstu 27.11.1923 pogrešan od marca 1945
MIROSLAV BOGATEČ	PETER	BOGATEČ
rojen v Sv. Križu 13. 4 1923 rojen v Sv. Križu 19.10.1910 obešen 23.4.1944 v Ul. Ghega padel 15. 11. 1936 pri Madridu
EG1DIO BONIFACIO rojen v Piranu 1.9.1924 pogrešan
EDO BONIFACIO rojen v Piranu 12.8 1! pogrešan od 18.9.194-
10. junija 1955
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK		
SEJA OBČINSKEGA SVETA	V DOBERDOBU	
Županstvo opustilo r v vabilih svetovalcem na n	Ivojezičn ihčinske si	»St eie!
Svetovalci večine nezadovoljni z delovanjem komisije za odmero družinskega davka - Izvolitev nove komisije s pred sednikom tov. Jožetom Jarcem, občinskim svetovalcem opozicije
V nedeljo je bila v Doberdobu občinska seja. Doslej je bila navada, da so se občinski svetovalci na seje vabili z dvojezičnimi vabili. Tokrat pa so z začudenjem ugotovili, da je vabilo skupno z dnevnim redom pisano ramo v 1-talijanščini. To je povzročilo nemalo komentarjev. Svetovalci in občinstvo odločno obsojajo tako ravnanje občinske uprave, ker ni v skladu s pisanimi pravicami, ki so nam bile priznane v italijanski u-stavi, v kateri je točno povedano, da so manjšinam zajamčene vse narodne pravice.
Opustitev dvojezičnosti je
nedopustna in globoko žali nacionalni čut našega prebivalstva, ki se je toliko let borilo za spoštovanje in uveljavljanje slovenskega jezika ob italijanskem narodnem jeziku v javnem življenju. Namesto da bi se dvojezičnost u-veljavila tudi v mešanih občinah, kakršna je Gorica, smo priče nezdravemu in nesprejemljivemu pojavu, ki lahko ustvari nevaren precedens pri mlačnih ali premalo odločnih ljudeh, ki se po slovenskih občinah ukvarjajo z javnimi posli.
Doberdobsko županstvo in tajništvo bi si lahko jemala
DANES	SEJA	MES
socialdemokratskega svetovalca
Gorico bosta 21. junija na proslavi v taborišču Mauthausen zastooala podžupan dr. Poterzio (DC) in svetovalec M. Venuti (MSI)
Na zadnji seji goričkega u-pravnega odbora, ki je bila v torek zvečer, so odobrili vrsto ukrepov, ki se nanašajo na občinske uslužbence in ki se tičejo mestnega življenja. Tako so izenačili pristojbine za prodajna mesta na pokritem trgu in v ribarnici, in sicer v skladu z zadnjim zakonskim določilom, ki predvideva 20 odst. poviška. Izpopolnili so seznam občinskih revežev na podlagi sprememb v prvem letošnjem štirime-sečju; dalje so odobrili načrt in stroške, da se podre del zida v Ul. Cappuccini, ki obkroža goriški županski park.
Ko so sklenili, da bo prihodnja seja občinskega sveta danes ob 18. uri, so proučili povabilo, naj pošljejo na svečanosti v bivše taborišče Mauthausen 21. junija svojo delegacijo; zastopala bosta naše mesto podžupan Poterzio (DC) in občinski svetovalec MSI Marcello Venuti.
Na današnji i-eji občinskega sveta se bo razpravljalo o predlogu svetovalca PSDI Zuccalija o spremembah pravilnika za dodelitev stanovanj občinskim uslužbencem. Naši čitatelji se prav gotovo spominjajo razprave na zadnji občinski seji. na kateri je socialdemokratski svetovalec zahteval od občinskega odbora spremembo pravilnika za dodelitev stanovanj občinskim uslužbencem; ta sprememba naj bi omogočila nakazilo stanovanja tudi tistim, ki niso v seznamu stalnih občinskih u-tlužbencev. Predlog PSDI se glasi; «Ceprav je naše mnenje, da mora formulacija točnega predloga slediti diskusiji, ne pa obratno, vam sporočam v zvezi z vašim nasprotnim mnenjem v imenu socialdemokratske svetovalske skupine, da je naš namen predložiti svetu v zvezi s pravilnikom za dodelitev stanovanj občinskim uslužbencem sledeči predlog;
Upoštevajoč gradnjo posto-pij za občinske uradnike in potrebo po prilagoditvi pravilnika za dodelitev stanovanj novemu položaju, goriški občinski svet ukinja tretji odstavek člena 3 pravilnika. Ce bi se na občinskem svetu pokazala namera, da ee stalnim
uslužbencem priznajo prednosti, predlagamo, da se v prvi odstavek člena 5 vnese popravek. Zato bi se prvi odstavek člena 5 glasil takole: Po razporeditvi prošenj na podlagi določil tega člena bo komisija sestavila lestvico za razdelitev stanovanj; i ve tretjini stanovanj bo prihranila za stalne uslužbence in za tiste. ki bi na podlagi zakona št. 81 od 5. februarja 19 i lahko postali stalni. Popolno prednost imajo poročeni u-službenci, pri čemer se upošteva številčnost družine.«
Do tega predloga prof. Zuccalija je prišlo po obravnavi njegovega predloga na zadnji občinski seji, na kateri je župan zahteval točnejšo formulacijo. ki naj se izroči občinskemu odboru, da -jo potem v skladu s pravilnikom o delovanju odbora predloži v odobritev občinskemu svetu.
za vzgled ostali dve slovenski občini in predvsem sovo-denjsko, ki je prav pred dnevi gradiškemu pretorju odločno povedala, da bo matične knjige tudi v naprej vodila v obeh jezikih, razen če ne bi goriška prefektura odredila drugače, kar pa je popolnoma nemogoče.
Na dnevnem redu nedeljske seje je bila razprava o delovanju prejšnje komisije za odmero družinskega davka. Nad njenim delovanjem so se pritoževali občinski svetovalci večine in je prav zaradi njihovih upravičenih pritožb prišlo do izvolitve nove komisije s predsednikom tov. Jožefom Jarcem, občinskim svetovalcem opozicije. Nad delovanjem prejšnje komisije eo se pritoževali predvsem Ja-meljci. Nekateri oškodovanci so napravili na županstvo priziv. Nova komisija bo odmerila davek za prihodnje leto.
Odstopivši živinozdravnik dr. Orlandini je zahteval od županstva odpravnino. Ker je dr. Orlandini služboval tudi po drugih občinah, bo konzorcij iz Ronk v skladu z zmogljivostjo in velikostjo posameznih občin odredil, kolikšna odpravnina pritiče živino-zdravniku v doberdobski občini. Predlog je bil sprejet, kakor tudi predlog za nastavitev še enega higienskega nadzornika. Odobrili so tudi nakup zemljišča za pokopališče, ki bo okoli 309 m oddaljeno od Pal-kišča proti Devetakom. Zemljišče so plačali po 280 lir kv-meter.
Precej živahna razprava je bila o pooblastilih, ki jih je odbor zahteval glede razpolaganja z občinskim denarjem. Sklenili so, da letno lahko porabi brez predhodnega posvetovanja z občinskim svetom samo 40.000 lir. Za stroške, ki bodo presegali to vsoto, mora odločati občinski svet.
Odbor je predložil tu i obračun za leto 1952 in 1953. Prvi. obračun so zaključili s 163.000 lir dobička, drugega pa z neznatnim deficitom, ki znaša 7.487 lir.
. . • M
■ im ' v
. .r!;nni;!H
i;
* S .• f ;
I!-::::::-:::!!!!?!
/i: vsi: imi.nmn /\ tkhiuii 2B. junija
Na občinskem stadionu v Trstu bo tekma Italija B -Turčija
Vstopnice bodo stale od 4UU do 200(1 lir
RIM, 9. — Tajništvo Italijanske nogometne zveze objavlja:
Mednarodna tekma Italija B -Turčija, ki bo veljala za Sredozemski pokal, bo 26. junija na občinskem stadionu v Trstu in jo bo organizirala sama zveza ob sodelovanju pokrajinske zveze (Trst, Ul. F. Filzi 8). Nadzornik organizacije bo zvezni svetnik prof. Do-menico Chiesa.
Tekma se bo pričela ob 17. uri.
Določene so sledeče cene: numerirani sedeži na srednji tribuni 2900, numerirani sedeži na stranski tribuni 1600. stopnišče v sredi 700, na ovinku 400. V navedenih cenah so vključene vse takse. Pokrajinska zveza bo sporočila način za prodajo vstopnic.
Parma-Marzotto 2:1
PARMA. 9. — Moštvi Parma in Marzotto sta že danes odigrali prvenstveno tekmo serije B. Parma je zmagala z 2:1 (0:1). Gole so dali: Svorenich (M) v 11’ I. polčasa (enajst-
metrovka). Vycpalek (P) v 2’ in Korostelev (P) v 30’ II. polčasa.
NOGOMET
Mednarodni mladinski
nogometni turnir na
Na Reki bo od 26.6. do 3.7. veliki mednarodni mladinski nogometni turnir. Sodelovalo bo 3 inozemskih in 8 domačih moštev. Od inozemskih so bila povabljena naslednja moštva: Bronhoj iz Kopenhager.a, Trie-stina iz Trsta. Austria z Dunaja, Ulm iz Koelna, Djurgan-den in Stockholma. Tolon :z Tulona. Eintracht iz Frankfurta ter Sturm iz Gradca. Od domačih bodo nastopili: Partizan, BSK, Crvena zvezda. Dinamo, Hajduk, Vardar, Reka in Orijent.
Nina Dumbadze, svetovna prvakinja v metu diska, je zagnala disk 53.77 m daleč, kar je letošnji najboljši uspeh na svetu.
POSLEDICE RESNEGA GOSPODARSKEGA STANJA V BENEČIJI
V dveh mesecih odšlo iz tipanske občine 191 domačinov v Francijo in Švico
Meseca aprila in v prvi polovici maja je odšlo iz naše občine iskat zaslužka v tujino kar 146 delavcev. Poleg njih pa se na pot v tuje dežele pripravlja še 45 delavcev; zdi se da bodo odpotovali do konca tega meseca. Večina jih je odšla v Francijo in v Švico.
Ce se bo tako nadaljevalo bo ostala tipanska občina brez delovne moči in bodo morali zapreti še tistih nekaj obrtniških podjetij, ki sedaj obstajajo. Vsekakor kaže, da so življenjski pogoji za naše delavstvo vedno slabši in mladim in starim delavcem ne preostaja drugo kakor, da si poiščejo zaslužek v tujini. Družine so stalno v skrbeh za življenje svojih dragih; res je težko, kadar je poglavar družine odsoten, oblasti bi končno le morale storiti potrebno, da bi se izseljevanje v tako velikem številu preprečilo. Toda edi-
na možnost je v povečanju industrijske dejavnosti v Benečiji in izvajanju večjih javnih del, ki bi prinesla zaslužek domačinom in boljše pogoje gospodarstvu naših krajev.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Carducci, 12 - tel. 22-68.
KINO
CORSO. 17.00: »Štiri v medicini«, D. Bogarde, M. Pavlovv in K. More.
VERDI. 17.00: «Saadia». barvni film, C. Wilde in N. Fer-rer.
CENTRALE. 17.00: «Damaščan. ka», R. Hudson, barvni film.
VITTORIA. 17.00: «Te prikazni«, R. Rachel.
MODERNO. 17.00: «železni ljubimec«, barvni film, L. Majo in A. Virginia.
Izlel SPD
na Črno prsi in Rodico
Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira 25. in 26. junija izlet na Črno prst in Rodico v Jugoslaviji. Odhod z bloka pri Rdeči hiši 25. t. m. ob 13. uri. Do Podbrda vožnja z vlakom, potem pa peš na Crno prst in na Rodico. Povratek na Bohinjsko Bistrico in od tam z vlakom v Gorico.
Prijave sprejema urar D. Šuligoj do vključno 14. t.m. Pri vpisu je treba izročiti tudi potni list ter 300 lir za stroške.
PROMETNA NESREČA V CAPRIVI
Motociklist Burei v bolnici umrl
Na državni cesti v Caprivi je v sredo opoldne zavozil z lambreto s ceste 19-letni študent Ennio Goriup iz Ul-Slataper 6 v Vidmu; na zadnjem sedežu pa je sedel 18-letni študent Arturo Burei iz Ul. Marghera 12 v Vidmu. Do nesreče je prišlo zaradi Goriupove prenagle vožnje ki je na ovinku povzročila, da se je lambreta zaletela v obcestni kamen ter kljub prizadevanju motociklista zavozila s ceste. Padec je bil zelo hud. Na kraj nesreče je v tistem trenutku privozil avtomobilist Mario Kovačič iz Gorice, ki je s svojim avtom hudo ranjenega Bureia odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer pa je kmalu po prihodu umrl zaradi zloma lobanje in pretresa možganov, ki so bili tudi hudo poškodovani. Tudi Goriupovo zdravstveno stanje je negotovo; zdravniki so ugotovili zlom lobanje, pretres možganov in razne poškodbe.
Delavec se je ponesrečil pri stružnici v SAFOG
Pri stružilnici v tovarni SAVOG se je v sredo ponesrečil 27-letni Giusto Comar iz Ul. Cotonificio 5 v Podgo-ri. Ob pomoči delovnih tovarišev in Zelenega križa so ga odpeljali v ambulanto v Ul. Roma, kjer so mu ugotovili poškodbe zaradi udarca na levi roki. predvidoma bo ozdravel v 10 dneh.
Kazni, globe...
MILAN. 9. — Nogometna zveza je kaznovala z globo 50 tisoč lir Napoli in s 30.000 Spal. Nadalje je kaznovala z globo zaradi protestov proti sodniku z 18.000 Fossattija (Pro Patria), z 12.000 Roso (Sampdoria). Comaschija (Napoli) in Santamario (Catania). :• 9.000 Fusca (Catania). s 6.000 Roncolija (Atalanta) in Bra-vetti.ia (Catania).
Benedelli zmagal na S ciliji
MESSINA. 9. — V krožni dirki v Novari na Siciliji, ki velja kot tretja tekma za prvenstvo neodvisnih dirkačev, je zmagal Rino Benedetti.
Dirkači so prišli na cilj v sledečem vrstnem redu:
1. Rino Benedetti, ki je prevozil 208 km v 6.18’25”, povprečno 32.979 km na uro. 2. Bertoglio i. č„ 3. Micheloni s presledkom 6’35”, 4. Doni, 5. Rivola. 6. Vitali. 7. Patti, 8. Pecoraro, 9, Di Fiore, JO. Zam-pieri, 11. z isto oceno: Mon-dello Chiacchero. Accordi. Cia-pini, 15. Ferlenghi, 16. Bonco-ren. 17. Tognacini. 18. Traina. 19. Rezzi. vsi s časom Miche-lona, 20. Micali 11'25'’.
# # *
TORINO, 9. — Lorenzetti je na Guzziju zmagal v mednarodni dirki za pokal »Michele Pešce«. Dirka je bila na motorjih 250 ccm.
TuKaj bo olimpiada v Melbournu
•'.••.-•.••/C
Na tem prostoru bo prihodnje leto olimpiada. Na levi strani se vidi, kako bo, ko hodo vsi tekmovalni prostori dokončani.
Na desni pa so prostori v sredi gradbenih del.
POKRAJINSKI ZLET ».PARTIZANA" V KOPRU
Danes že prispejo prvi udeleženci
Prireditev na stadionu bo lahko gledalo 15000 gledalcev
V Kopru so v glavnem zaključili s preurejevanjem stadiona, na katerem bo ob pokrajinskem zletu «Fartizana» 12. junija nastopilo okrog 10 tisoč telovadcev in telovadk, prireditev pa bo lahko gledalo ckrog .15.000 ljudi. Staro tribune so odstranili in zgradili stopničast nasip s tribuno za godbo. Na nasprotni strani pa st zgradili leseno tribuno v dolžini 136 m. na kateri bo 3000 sedežev in stojišč in posebna častna tribuna z 200 sedeži. Razen tega so uredili na bivšem vojaškem vežbališču tekmovališče, kjer bodo izbrane vrste že od danes dalje tekmovale v orodni telovadbi, prostih vajah in mnogoboju. Tu so postavili tudi dve maniši tribuni, eno za sodniški zbor drugo pa za načelnika in vodstvo zleta.
V mestu grade tudi več tribun za častne goste in vodstvo zleta. Tribuno bodo zgradili pred hotelom «Triglav». Mimo nje bo šel v nedeljo dopoldne sprevod vseh udeležencev zleta.
V sredo so v Kopru dotiska-li 5000 izvodov propagandnih brošur pokrajinskega zleta v Kopru. Brošura ima 40 strani in so jo tiskali v večbarvnem tisku. Razen člankov o razvoju telesne vzgoje na Koprskem. o narodnoosvobodilni borbi Istre, o zgodovini Istre, o desetlenem gospodarskem, kulturnem in zgodovinskem razvoju koprskega okraja, je v njej tudi spored zletnih prireditev, navodila zletnih komisij. seznam pomembnih izletnih točk, zemljevid Kopra in širšega zaledja, izvlečki iz avtobusnega, železniškega in ladijskega voznega reda in razni statistični podatki Okraj-
!
CHIESA si Je ponovno priboril italijanski v skoku s palico s 4,285 m.
državni rekord
ne zveze »Partizan«, ki bo sodelovala na zletu. Uvod je napisal pokrovitelj zleta, predsednik Izvršnega sveta LRS tovariš Boris Kraigher.
Prvi udeleženci pokrajinskega zleta «Paitizana» bodo prispeli v Koper že danes in to predvsem člani društva »Partizan« z Goriškega. Danes pa bodo prišli v Koper tudi tekmovalci iz vseh sodelujočih okrajev ter okrog 50 udeležencev velike «Istrske regate«. V soboto bodo prispeli v Koper tudi drugi udeleženci zleta. V Koper bodo prišle tudi številne godbe, ki bodo igrale na zletu v soboto zvečer in v nedeljo ves dan.
V sredo dopoldne o prišli v Koper tudi gojenci Srednje fiz-kulturne šole iz Ljubljane s svojimi profesorji. Gojenci bodo sodelovali na zletu predvsem kot sodniki in vodniki kolon.
(Po uLjudski pravici»)
na, Rietij je premagal Tarta-rija (Pariz) po točkah v 8 rundah. Paini (lahka, Milan) je premagal Bouhieta (Pariz) po točkah v 8 rundah. Sarkis-san (lahka. Pariz) je premagal Bolognesija (Genova) po točkah v 8 rundah. Petilli (bantam, Božen) je premagal Cre-spo (Madrid) po točkah v 8 rundah, Garbelli (lahka, Milan) je premagal Ussina (Pariz) po točkah v 10 rundah.
* * *
LONDON. 9.	— Yolande
Pompee (srednje težka. Trini-dad) je premagal Italijana Fontano s k. o. v 6. rundi.
Dvoboj je bil danes zvečer v F.irminghanu.
* # *
CINCINNATI, 9. — Bivši svetovni prvak težke kategorije Ezard Charles je premagal Johnnyja Holmana po točkah v 10 rundah. Holman je v aprilu premagal Charlesa s tehničnim k. o. v deveti rundi. | 2:56,8.
in
S A H
Evropski turnir narodov
Za evropsko moštveno s*" hovsko prvenstvo se je priglasilo 12 moštev, ki so razdelj*^ na v 4 skupine. Zmagoval01 skupin bodo igrali v finalne tekmovanju.
V prvi skupini so moštv* ZSSR, Vzhodne Nemčije Foljske, v drugi: Španija, LU ksemburg in Zahodna Nefl^1 ja, v tretji: CSR, Holands^® in Avstrija, v četrti: Jugosl® vija, Romunija in Francija.
Vsako moštvo igra z vsal5!* dvokrožni dvoboj na 19 skah. Jugoslavija se bo pom® rila v Francjii s francosko re* prezentanco, v Jugoslaviji P z Romunijo. Tekmovanje P skupinah naj bi bilo končan še letos.
Brian
Hewson )e r e-
Anglež postavil nov svetovni kord v teku na tričetrt. s časom 2:55,4. Prejšnji rekof 2:56.6 je pripadal od 1944 S',e" du Arneju Andersonu. Angl®" ški rekord na tej razdalji P® ie imel doslej Bannister
TENIS
Danske-ltalija
Dvoboj se začne danes v Kopenhagnu
KOPENHAGEN. 9. — Žrebanje ,za tekmovanje med Dansko in Italijo v četrtfinalu evropske cone je dalo sledeči razpored:
Petek, 10. junija:	Fausto
Gardini - Kurt Nielsen. Giuseppe Merlo - Torben Ulrich. Igre se bodo pričele ob 14.30.
Sobota, 11. junija: moštvi nista bili še določeni. Nedelja 12: Nilsen - Merlo. T. Ulrich Gardini. Začetek iger ob 13. uri.
* # *
Maureen Connolly, dvajsetletna ameriška teniška prvakinja, je izjavila, da se njen umik s tekmovanj lahko smatra kot dokončen.
Cavicchi s k. o. v II. rundi
premaqal Nemca Fanzlaua
RIM, 9. — Rezultati z boksarske prireditve:	Dal Piaz
(srednja. Rim) je premagal Paseka (Pariz) po posredovanju zdravnika v prvi rundi, Cerasani (peresna. Rim) je premagal Bichota (Pariz) s k. o v 8. rudni, Festucci (srednja, Rim) je premagal Lau-renta (Pariz) po točkah v 10 rundah, Cavicchi (težka, Pie-ve di Cento) je premagal Fanzlaua (Berlin) s k. o. v 2. rundi.
» • •
MILAN. 9. — Na današnji boksarski prireditvi v «Ledeni palači« so bili doseženi sledeči rezultati: Meneghini (srednja teža, Božen) je premagal Lopeza (Madrid) po točkah v 6. rundah, Ciancarelli (peres-
EVR0PSK0 KOŠARKARSKO PRVENSTVO V BUD1MP®!
Poljska dosegla 140 košev
Italija je izgubila tekmo z
BUDIMPEŠTA, 9, vo je bila najbolj privlačna tekma današnjega dne Madžarska - Italija, saj je pred bu-dimpeštanskim občinstvom nastopilo domače moštvo. O izidu tekme ni moglo biti dvoma. Italijani so na ta poraz računali in imajo še vedno upanje, da se plasirajo v finalno skupino. V tej skupini je namreč še Finska, s katero morajo igrati Italijani. Prav Finci pa so bili danes poraženi po Turkih, ki so jih včeraj Italijani še precej lahko premagali.
Poljska je visoko pregazila rekord Češkoslovaške v doseženem najvišjem številu košev (1401).
REZULTATI:
Skupina A:
Poljska - Anglija 140:44 (65:31) Jugoslavija - Avstrija 68:61 (37:35)
Skupina B:
Madžarska - Italija 75:58 (32:24)
Madžari
■p
— Goto-j Turčija - foiska 82:66 Skupina C:
Švica - Luksemburg 73:5® (34:13)
Romunija - Švedska 86:52 (45:27)
Skupina D:
Bolgarija - Nemčija 97:54 (4L24)
CSR . Danska 100:28 (48:10'
Odgovorni ureanr* STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT
. Tf*'
lil Kil ŠHlillliNj
predvaja danes 10. t. m• ob 18. uri film:
..Osvajalci lune"
Nastopajo: George
Wal'
lace in Aline Towne
Kute na
predvaja danes 10. t m. z začetkom ob 18. uri
fiim:
Prihaja brat Krištof
Igra FERNANDEL in drugi znani igralci.
esss
Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga)
v
TEŽKA JE POT DO UČENOSTI
Prvo poglavje > PRVIČ V ŠOLI - PLJUČNICA - HA PRAGU SMRTI,
Bila je to nekakšna obojestranska simpatija, ki naju je ritegovala drugega k drugemu.
Bil sem samo nekaj mesecev v ljudski šoli pri Svetem zanu. Toda pozneje sva se z Ivom spet srečala v šolskih lopeh in sicer na nemški gimnaziji.
V teh nekaj mesecih mojega šolovanja pri Svetem Ivanu ;m komaj utegnil spoznati vse svoje sošolce. Med temi so ili nekateri, ki sem se z njimi pozneje ponovno srečal na >lskih klopeh ali kako drugače v življenju. Med njimi naj menim zlasti Alojzija Dolharja, sedanjega znanega zdrav-ika; Stanka Kodriča, sedaj profesorja; Kluna; Milica; t>u-ana; Udoviča; Švaba in še tega ali onega.
V razredu je bila več ko polovica dečkov s kmetov, z mandrij*. Nekateri od teh so bili po kako leto starejsi od as, nosili so »petellnje« hlače do polovice beder in so bili avadno večji in močnejši od nas, ki smo bili že na pol iz lesta. Ti dečki so prihajal' od Zgornjega Sv. Ivana, s Frde-lča, s «Kubcev» itd. in so imeli svoj način govorjenja in sražanja. Z marsičem so zbujali moje občudovanje, z marsi-em tudi mojo ironijo, ki sem jo poznal že kot otrok. Učitelj irmek jim je imel kaj popravljati, bil je pa pri tem tudi sredno potrpežljiv. Poučiti jih je moral, da niso trgali češenj, liv. hrušk in Jabolk s hrasta, kar je bil okoličanom nekoč inomim za drevo, in, da njihovi očetje in strici niso prišli v
Nemčiji ali Franciji v velik Trst, kar jim je bil spet sinonim
za mesto.	,	, . ,
Bili so pa to bistri fantje, ki so znali vse polno občudovanja vrednih umetnij. Prinašali so v šolo piščalke, razne izrezljane čarovnije, «zludje» in Miklavže, angele in živali za jaslice. Najbolj sem se veselil, kadar je kdo prinesel v škatlici za vžigalice rogača ali kakega drugega hrosca, ob-leteno «štrigo» (nočnega metulja) ali pa zapredek gosenice sprevodnega prelca, ki je takrat ogrožal naše borove gozdove Nekateri od teh sošolcev so bili med najboljšimi in najbolj pazljivimi v razredu, drugih spet ni bilo po cele dneve, ker so jih starši pridržali doma pri delu. Bili so korajžni in samozavestni in z njimi ni bilo dobro slabotnemu dečku, kakršen sem bil jaz, češenj zobati.
5.
Bil sem komaj tri mesece v ljudski šoli pri Svetem Ivanu, ko me je podrla huda pljučnica in me spravila do praga smrti.
Nekega sončnega zimskega dne smo se otroci igrali popoldne na vrtu. Guncall smo se na «guncenci» in drug drugega poganjali k zmerom višjemu zaletu. Mašenka se spominja, da je moralo biti to po 17. decembru, ko je bil njen rojstni dan. Naenkrat sem začel tožiti, da me bolijo rebra in sem po sestrinem pripovedovanju obdolžil njo. da me 1e prehudo sunila vanje, ko me je poganjala na »guncenci«. Spla-
vili so me v posteljo in kmalu ugotovili, da imam vročino
Naslednji dan se je vročica še stopnjevala. Poslali so po doktorja Nigrisa. ki je kmalu ugotovil, da se me Je lotila pljučnica.
Zdaj se je zbrala vsa družina okrog mene in moje bolniške postelje. Bolezen je bila huda in zaradi moje slabotnosti smrtnonevarna. Vročica Je dosegla najvisjo stopnjo m začelo se mi je blesti. Mašenka mi je pripovedovala, kako sem v deliriju na ves glas prepeval pesem »Pridi, Gorenje, z mrzle planine...«, ki sem se jo bil naučil v šoli. Ne samo otroke, ampak tudi mamo je bilo groza, ko sem tako prepeval in govoril v vročici. Doktor Nigris je majal z glavo, vendar je dajal staršem upanje, da se bom morda vendarle rešil.
Kriza je	trajala nenavadno	dolgo, morda	teden dni. V
deliriju sem	imel pošastne vizije, ki jih nosim	vse	življenje
s seboj, kakor da bi se jih naučil na pamet ali da so mi možgani postali fotografska plošča, ki je sprejela vase te prikazni. Kadar koli sem v poznejšem življenju hotel, mi Je bilo treba samo zatisniti oči, pa sem spet gledal prihajanje in odhajanje teh pošasti, kot da bi jih nekdo v moji notranjosti vrtel na filmskem traku.
Bolezen je trajno učinkovala name in sestra pravi, da je za vec let spremenila celo moj značaj. Dolgo sem nosil v sebi te fantastične produkte svojega takratnega delirija m kadar koli sem imel pozneje vročino, sem se bal, da se mi bodo spet začeli prikazovati pred očmi. Včasih sem te vizio-name produkte negoval, včasih, kadar so se mi sami vsiljevali, sem se	jih otepal. Ničesar	od vsega, kar	sem	videl in
doživel v svojih otroških letih,	mi ni ostalo	tako	vizualno
živo in neprestano prisotno v spominu, kakor te vizije iz mojega takratnega delirija.
šele jeseni leta 1948 sem se jih do neke mere iznebil — in sicer kako? S tem. da sem jih napisal in objavil v »Ljudskem tedniku« kot novelo, ki sem Ji dal naslov »Vročica«. Takrat, ko sem to novelo pisal, sem jih v duhu zadnjikrat do poslednje potankosti obnovil.
Naj mi bo dovoljeno, da povzamem nekaj mest iz te novele in jih prilagodim slogu in namenu teh spominov.
•Odkar sem se bij prebudil, »em se prav dobro zavedal.
da ležim na postelji in da sem bolan. V prsih me je stJSv0ir in dušilo, kljub temu sem z izredno osredotočenostjo s jo cem očesa opazoval majhne, majcene mozicke — morda ^
bili tudi otroci ali škratje, ki so kakoir potne kaplje a *jejji. ralde na verižici drseli vzdolž postelje in izginjali za vzn° pr Sem pa tja se je kateri z drobceno rocico oprijel roba stelje, pokukal proti meni in se navihano ali nagaDv0gap smehnil. To so bili majhni porednežt, — glava jim je st\rp$ll komaj do roba postelje, nekakšni paglavci, ki so vedro in poskočno kakor učenci, ki hite v šolo. Obraza n obračal proti njim. Ocl so mi bile napeto uprte proti vz ^ kajti zavedal sem se nekako, da se pripravljajo PraV velike, nepričakovane in neznanske stvari.	..
Zares, sem pa tja je tudi kateri od teh malih nagaju pokukal preko vznožja postelje. Videl sem. kako so se poB?" prstki krčevito oprijeli roba in se je nato za trenutek zala okrogla glavica. Na licih so imeli mozicki velike ^ je madeže, kot bi bili našminkani, in pri nekaterih se celo zdelo, kakor bi nosili pobarvano krinko iz jne je obraz, v tej sumnji, kaj se neki skriva pod krink , jlUd0' objela neka bojazen. Vendar so ti obrazi izražali	ji.01
toe« 5
mušnost kakor hudobnost, zato sem se pomiril 111 poskusal celo smejati.	)ZL.U
Na stotine je bilo teh drobnih možičkov, ki s° ^0iZgixija", kor jagode na rožnem vencu vzdolž moje postelje “iay p-.ea za vznožjem nekje v steni. Toda že so začeli pr*.0	-^)tu
temi malčki tudi večji s hudobnejšimi obrazi, 1 pgjo Pr . njeno upogibali hrbet. Zdelo se mi Je, da se h1' *s0 pris*® kriti in zatajiti svoje hudobne naklepe. Toda Kt’ ledali d. picall do vznožja, so »e naenkrat vzravnali in PuLj vnjj ravnost vame. Bili so prev tako okroglolični, kakor podO"., toda njihovi rdeči, kakor zaripli obrazi, ki so ,,p0 reza a krinkam maškar, so bili zlobni in so se ško ■ giayo Za trenutek so postali, ohlapno pomajali z debe^j in levo in desno, se počasi, kot bi oklevali, spet yes trd korakali naravnost v steno. Strmel sem vanje nemočen, da bi se jim ubranil.	siedO.
iNadaUevari*
in