Ibt. 2".
V Gorici, v petek dne 8, janiivarja 1915.
Tečaj KhV
fa>>aja enkrat  na teden, in sicer v petek, predpoldne. Staji«* »» loto    K    4* —
V, teta     .... .    ¦    *»   2'—
Posamične Številke* stanejo               .S vin. .
f.a  oafočila toea dojosjaiie naročnine se ue oziramo;
K
Teleloi. ki. $3«
«Vm> za narod, svobodo in napredek!« Dr. f(. Lavrtf,
se nahaja v tiosposjg, i|liqi St. 7
v Ooricf v [. nadstr. na desno.
Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na J»yo v. OoriSki Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati točo, Oorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke, po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 3j0 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Veliki kraški vodovodA
¦ Čitatelji, posebno prizadeti Kraševci *i& gotovo spominjajo važnih člankov, ki sem iih priobčil v »Soči« pred dobrima dvema letoma ',) velikanskem vodovodu, ki bi izpod Nanosa bogato preskrboval ves goriški Kras z dobro pitno vodo. — Ideja ie bila tako velikopotezna, tako na široko zasnovana, da tako neizmerno lepa, da so jo nmogli rodoljubi in kritikastri imen&va-li — utopijo, ki ni vredna, da bi begali ž njo kraško prebivalstvo.
In vendar stojimo danes tik pred izvršitvijo te velike gospodarske pridobitve — ogromni vodovod za ves- goriški Kras je danes sklenjena reč, ki jo je čim prej tudi izvršiti.
Lepo število let je že od tega, ko je začel neki zasebni konsorcij proučavati to vprašanje. Na čelu mu je stal tedanji: okrajni glavar v Postojni g. Fran Ž u p-n e k, iz Gorice je sodeloval edino pisec; teh vrstic. Konsorcij je irnel pred očmi razne izvirke pod Nanosom v postojin-skem okraju, katere bi združili in speljali! do glavnega nabiralnika nad Storjami prii Sežani, odkoder bi šlo z zadostne viš:" > vodno omrežje po vsem Krasu, celo v Štanjel in do Opatjegasela. Vode je dovolj) po naravnem dotoku za veliko več prebivalstva, a za izredne potrebe je bilo pro-jektovano umetno jezero v gozdnati kotlini, kjer bi bila zaloga 2 milijonov kubičnih metrov vode. — Za raztakanje vode po vsem- ozemlju bi zadoščal naravni pri-tisek toka in bi ne bilo treba nikakiln umetnih torej dragih dvigal. — Strokovnjak v vodovodnih napravah znani inž, prof. H r a s k y v Pragi je izdelal krasno izvedeniško poročilo o naših načrtih, katerim je določil prvenstvo.
Konsorcij je izdelal na zasebne troške poleg glavnega tudi podrobni načrt in proračun. Sama mapa od izvirkov do glavnega nabiralnika nad Storjami je 13 metrov dolga. Izvršeno je bilo kolosalno delo,
Vsporedno s temi študijami in deli je konsorcij z veliko zgovornostjo neoporečnih razlogov pripravljal tla svoji veliki ideji. Treba je bilo pridobiti za njo vse merodajne činitelje. Neumorno delavni okrajni glavar g. Župnek je   neštetokrat-
Mali listek.
Male deklice Hindenburgu. — Danes je Hindenburg v vsej Nemčiji najbolj zna-: na osebnost, o kateri se največ govori, piše in kuje v deveta nebesa. Pa tudi pisem dobiva toliko, da bi ne imeli prav nič časa za vojno ne on ne cel njegov generalni štab, ako bi hoteli vsa pisma le citati. — Tudi male deklice pišejo Hindenburgu zanimiva pisrna. Iz »Berliner Tagblatta« posnemamo par takih cvetk dekliške modrosti. — Jedna piše: Velecenjeni gospod Hindenburg! Vi ste že tako star, pa Še lovite toliko Rusov. Jaz sem prav vesela, ako lovite Ruse. Vsak dan molim, da bi ne zgubili vojne. Ali ako nam gospod Bog podeljuje neprenehoma tako velike zmage, gotovo ne zgubimo. Ko ste zadnjič ujeli 40.000 Rusov, nismo imele šole. Za to moramo biti hvaležne le Vam in Vašim vojakom. Tudi te dni po zadnji zmagi ni bilo šole. Prosim Vas, nalovite zopet ?rav veliko Rusov in ne pustite se, lepo Vas prosim, ustreliti od teh bedastih Rusov. Tisočkrat Vas pozdravlja...«
Druga deklica ima pa še večje zahteve. No, mora biti že cela mala dama. Cujte, ka) želi: »Prosila bi Vas, gospod Hindenburg, da mi pošljete jednega mla~
predaval o tem vodovodu v vseh sointe-resovanih ministerstvih, jaz sam sem bil
večkrat navzoč, posebno v.............
in sem tudi samostojno posegal vmes nekako v imenu prebivalstva, ki pač zasluži; da bi na tako važnem ozemlju v najbolj težavnih časih ne trpelo polel drugih muk še na pomanjkanju pitne vode.....
Moram priznati, da so naša predavanja ugajala, v naše načrte, ki smo jih razkladali, so se na rnerodajnih mestih kar zaljubili, naše razloge o potrebi tako velikanske naprave so odobravali. Led je bil prebit, ideja sama na sebi je prodrla, nujna potrebnost je bila pripoznana na vsjIi veljavnih mestih. — T° Je nepobitna, velika zasluga našega konsorcija.
Ko so rnerodajni krogi sprejeli to idejo v svoje roke, so šle študije seveda še dalje: prišli so v poštev še drugi načrti, ki jih je našla v ta namen povabljena nova konkurenca tvrdk po poklicu. — Ne bom t': dalje razkriva! zakulisnih bojev za Na-noški vodovod in proti njemu, povem le danes, da je končno veliki vodovod sklenjena reč po konkurenčnih načrtih, ki so: za račun jeni z 80.000 K. Merodajni krogi; so se odločili za drugi, novejši načrt, ker bi bil ta vodovod baje precej cenejši. Ali: je to res, pokaže bodočnost, toda za nas, nima nikake važnosti: za našo dežel o ve li kan s k e vrednosti je pač dejstvo, d a d o bi ves na š, kršni Kras velikansko vodno, napravo, kakoršne ni d a. 1 e č okoli po svetu, ki je morda edina te vrste.
Vodo bo dajala Bistrica Ilirska,' ki se bo jmetno dvigala kakih 250 m visoko, kjer prične vodovod za.naš Kras. Ob pričetku bosta dva glavna nabiralnika (reservoarja) in ¦ po vsem Krasu še trije veliki in dvanajst malih. Dolgost vsega toka bo okroglo 283 km. Za nekako 50.000 prebivalcev je proračunjeno 113 iztokov, 199 napajališč in 63 hidrantov. Skupni po-troSek bo znašal okroglo 8,700.000, h katerim naj bi prispe -ala dežela samo pol milijona. (Dežela dobi tega Ve milijona potom brezobrestnega posojila). Deželno-zborski klubi, sklicani ad hoc v Gorico retekli torek, so razpravljali o tozadevnih predlogih in napravili sklepe, ki zago-
dega Rusa, ker Vi itak ne veste kam z vsemi, kar jih nalovite. Kako je pa kaj na bojišču? Ali niste ranjen? Slišala sem, da ste vrl možak. Ali imajo Rusi še veliko vojakov? Le po njih! Morda pa bo kmalu že mir? Prosim za hiter odgovor.«
Sploh so vse take mlade gospodične navdušene najbolj radi tega, ker je Hin-denburg nalovil toliko in toliko Rusov, Jedna pa mu je. dala radikalno sredstvo, |'kako naj kmalu naredi konec tej vojni; piše Hindenburgu, da bi bilo pač najbolj pametno, ako bi se Rusom prepovedalo streljat in za kazen naj jih kolikor mogoče mnogo dene pod ključ v kriminal.
S kom imamo vojno? — Angleški »Nottingham Guardian« pripoveduje to dovtipno zgodbico: Angleški guverner v neki daljni afrjkanski koloniji je dobil koncem julija naslednji uradni ukaz: »Vojna je napovedana. Vse podanike sovražnih držav pod ključ.« — Cez 14 dni je dobila vlada tak odgovor vestnega uradnika: »Zaprl sem 4 Ruse, 7 Nemcev, 2 Francoza, 5 Italijanov, 2 Rumuna, 1 Portugalcu, l Španca, \ Avstrijca in 1 Amerikanca. Pro-> siin sporočila, s kom imamo vojno.«
Boj za p4&. — Bilo je pri Kakalarsze-wem v Galiciji. Zakopni jarki sovražnih prednjih straž so bili oddaljeni med seboj
tavljajo izvršitev te velikolepe naprave. Vzdržavanje vodovoda je proračunjeno na letnih 37.000 K, kar je pač malo nasproti 'težaVam in troškom, ki jih ima doslej Kras z nabavo pitne vode v vročem poletju.
Delo se mora izvršiti v dveh letih. Od Divače pojdejo tri glavne žile po Krasu: I. Divača - Povir - Sežana - Tomaj -Krajnavas - Komen.
II.   Divača - Lokev - Bazovica - Pa-drič - Opčina - Prosek - Gabrovica-Šem-polaj- (veja na Nabrežino) Mavhinje -Ce-r o vi je.
III.  Divača - Senožeče itd.
Po teh vodnih tokih se bo razlival po našem kršnem Krasu blagor, o kakorŠnem si mnog' kraji niti sanjati niso upali, ker so pač daleč od izvirkov. Kolike vrednosti bo ta naprava za ves Kras, danes ni mogoče niti dovolj preceniti. — Zares lepo sporočilo kraškemu ljudstvu ob novem letu 1915! Naj bi se vse tudi srečno dokončalo!
Ako tudi rri bil sprejet Nanoški vodovod po načrtih našega konsorcija, vendar je in ostane nepobitno dejstvo, da je le njegovo 15-letno neprestano delovanje, d reza nje, vspodbujanje spravilo v tir vprašanje velikega kraškega vodovoda in vspeh je ta, da bo v dveh letih dovršen, ako ne pridejo vmes kaki nepričakovani zadržki. Gospod okrajni glavar Ž u p ne k in stotnik Suš a sta si stekla za naše kraško ljudstvo velikansko zaslugo, ki žal ne more najti drugačnrr^ priznanja nego z globoko zavestjo, da ^ta izvršila veliko delo, ki jima mora ohraniti vročo zahvalo vsega ljudstva in naših potomcev.
A. a
Sporazum med Slovenci in Italijani.
NaMoravskem so imeli Nemci večino v deželnem zboru, dasi. je češko prebivalstvo v veČini. Toda Nemci so raje še o pravem času sklenili s Čehi popolen sporazum, odrekli se umetni večini v deželni upravi in si zagotovili za vse slučaje manjšinske pravice, ki , izključujejo vsako krivico večine nad manjšino.
V zadnji »Soči« smo objavili iz »Edinosti« oskubeno notico, ki pripoveduje, da so celo Nemci na Č e š k e m v teh kri-
samo kakih.300 m. Sredi med temi zakop-nimi jarki je stala hišica, v tej hišj pa velika železna peč. Vreme je bilo mrzlo in vojaki v zakopnih jarkih so se tresli mraza. Med njimi pa hiša ir.> v hiši velika že-Idzna peč. Toda to peč dobiti iz- hiše ni bilo lahko. Tudi Rusi so imeli poželenje po itjej. Ko so naši vojaki poskusili, poslati patruljo v hišo, ki naj bi vzela peč iz nje, so začeli Rusi strašno streljati. Rusom je bilo prav tako mraz kot našim vojakom in tudi oni so si želeli, dobiti peč v roke, -t- Naši so vseeno poskusili se enkrat boj za peč. Od obeh strani se je začelo streljanje, med :em pa so naši prišli do hiše, vzeli železno peč iz nje in jo odnesli v zakopni jarek. Vsa stvar bi bila pravzaprav smešna, da ni pri tem padlo 6 Rusov, na ijaši strani pa sta bila 2 ranjena          - !
Šest mrtvih in dva ranjenca — zaradi železne peči. To je boj v mrazu.
Izredno čuden slučaj. — »Kolnisčho Volkszeitung« pripoveduje o sledečem dogodku, ki je najbrž edini svoje vrste v zgodovini vojsk in ki je povzet iz pisma nekega poročnika in pobočhika železniškega poveljništva v R. na Nemškem. Poročnik piše: Pravkar mi je sporočil prostovoljec W. K. iz Naumburga sledeči dogodek: »Meril sem iz strelskega jarka na
tičnih časih zopet sprožili idejo narodnega sporazuma.
Ako torej celo mogočni Nemci izražajo želje, da- bi se sporazumeli s Čehi ter ustvarili na taki trdni podlagi trajen mir, ki bi ne imel velikih posledic le na Češkem, marveč v celi državi, kako naj bi ne prišli do takega pametnega sklepa Slovenci in Italijani ob Adriji, ko med nami ni tako velikih sporov kakor med Čehi in Nemci?! Zlasti na Goriškem imamo bore malo spornih jabelk, tu je .mogoč čez noč popolen sporazum, ki zagotovi mir in prijaznost za vse slučaje. Slovenski in italijanski del dežele sta docela zaokrožena, potrebujemo le varnost manjšin v nekaterih krajih, in teh je malo!
Ali naj bi bil tak sporazum težek v očigled časom, ki prihajajo nad nas? Ne, najložji narodnosti mir je mogoč pri nas na Goriškem, in mi bi potem lahko služili za lep vzgled vsem drugim deželam na jugu.
Slovenski in italijanski sta avtohtonna naroda, ki ju je usoda navezala drug na drugega v teh lepih, zanimivih in znamenitih krajinah. Velika dobrota je, da ne prihajajo v poštev druge narodnosti, kar sporazum olajšuje. Kar je drugih, danes so tukaj, čez malo časa jih lahko ni, mi Slovenci in Italijani pa ostanemo tu, verni svoji grudi, da drug ž drugim kot dobri sosedje delimo usodo, ki nam jetdoločena.
Toda vse skrbi za našo bodočnost ne smemo prepustiti le usedi, kajti sami lahko sodelujemo pri mogočni stavbi napredka in narodnega obstanka, da mu ne bo grozila nikaka nevarnost in od nobene strani. Vsako nevarnost more odstraniti odkritosrčen narodnosten sporazum, sloneč na popolni pravičnosti in iskreni prijaznosti dobrih sosedov. Tak sporazum moraJ)iti tako trden, tako resničen, da ga ne more omajati noben veter, pa bodi že burja ali seiroeco: torej popolen sporazum za' vsak slučaj, za vsako sedanje in bodoče razmerje med nami in nad parni. — Niso več časi, da bi se mogli jednj ali drugi drzniti v hazardno igro za narodni obstanek, ali da bi si mogli dovoliti luksus, kdo bi mogel na škodo drugega povečati svojo narodno posest. Dovolj more in mora biti, da nas resni časi dobe pripravljene, ako smo sklenili prijateljstvo dobrih sosedov,
sovražnika.; V. oddaljenosti 70 metrov mi je v sovražnem zakonu/kazala imeniten cilj sulhueta čepice. Dobro sem pomeril in ravnosem hotel sprožiti. Da zadenem, sem bil trdno prepričan. Tedaj pa je počil strel na oni strani. Opotekel sem se Jn ko sem se zavedel, sem videl, da ste zapornica in nabojnica na/puški poškodovani. Brabeki moje lastne ^puške so me ranili na očesu. Pregledal sem svojo puško in našel, sem' v cevi francosko in nemško kroglo, obe sploščeni. Raj se je torej zgodilo? Ni bilo dvoma: francoska krogla je udarila v cev moje puške, pri čemer je. eksplodiral naboj v moji puški in me ranila moja lastna puška z drobci, ki so odleteli.« Mladi mož .je bil videti popolnoma Verodostojen in njegovo pripovedovanje zasluži pozornost, _ Ta strel je v resnici edini svoje vrste v zgodovini vojne. Ko bi bila francoska krogla zadela le za milimeter v stran, bi bila prav tako udarila v puškino cev, ne bila bi pa preletela vse cevi. Mogoče pa je bilo to, ker jt nemška puška risana z zavoji na desno, francoska pa na levo. Tako se Je z nasprotne strani prihajajoča krogla vrtela v isti smeri, v kateri je risana nemška puška, in je našla torej v cevi nemške puške svojemu vrtenju popolnoma primerno pot.                        ,^
ki tihotapski ne prestavljajo mejnikov, I marveč dajajo drug drugemu, kar mu tiče po zakonih narave. — Nikdo ne more govoriti o kakih koncesijah, kajti kakor' je mogoče, da dozdevno Italijani odstopajo Slovencem nekaj svojega dosedanjega užitka, Kko je lahko mogoče, da mi Slovenci zagotovimo Italijanom mirno uživanje narodnostnih pravic za nedogledne čase bodočnosti.
Do takega končnega miru med nami mora priti. Zato naj vplivni činitelji v obeh taborih nadaljujejo pomirjevalno delo v širših vrstah prebivalstva, zlasti med mladežjo, da prenehajo enkrat za vselej vsa izzivanja in žaljenja. — To je naša odkritosrčna izjava ob pričetku pre-znamenitega zgodovinkega leta 1915.
Svetovna vojna.
Severno bojišče.
D u n a j 1. Boji v Karpatih in v Bukovim trajajo dalje. Včeraj niso dovedli do nobene izpremembe položaja.
V porečju. Biale, južno od   Tarnowa, so bili čez dan in tekom   noči odbiti ponovni sovražni napadi s težkimi izgubami za nasprotnka. Naše čete so vjele pri tem j 2000 Rusov in uplenile 6 strojnih pušk.
Severno od Visle je trajna megla preprečila bojno delovanje. Zato je vladal deloma mir, deloma je zaznamovati manjše . napredke.
Dunaj 2. Splošni položaj je neizpremenjen. Po srditih bojih v zadnjih dneh, v ozemlji' južno od Tarnowa in v srednjih Karpatih, je nastopil provizorično mir.
Na Užoškem prelazu, bojujoča se skupina je bila vsled premoči sovražnih sil umaknjena z   bojnih višin nekoliko nazaj.
Dunaj 3. Zopetni poizkusi sovražnika, da bi predrl našo bojno fronto zapadno in severozapadno od Gorlic, so se ponesrečili s težkimi izgubami za sovražnika.
Tekom teh bojev, ki so trajali ves dan, so naše čete zavzele z bajonetnim naskokom južno od Gorlic neko višino, za katero se je vršil hud boj. Pri tem je bil en sovražni bataljon potoičen, uplenjeni dve strojni puški, ujetih 850 vojakov, 1 štabni oficir in 4 subalterni oficirji. Uplenjeno je bilo tudi eno sovražno letalo, ki je bilo sestreljeno.
B e r l i n 3. — Vzhodno bojišče. V vzhodni Prusiji in na severnem Poljskem nobenih izprememb.
Na Poljskem, zapadno od Visle, se je našim četam po večdnevnem hudem boju posrečilo zavzeti izredno močno utrjeno oporišče ruske glavne pozicije, Borzv-mow, pri čemer so ujele 1000 vojakov in . uplenile 6. strojnih pušk. Rusi so v treh nočnih napadih poskušali zopet osvojiti Borzymow. Njihovi napadi so bili odbiti s težkimi izgubami.
s,   , Tudi vzhodno od Rawe je naš napad počasi napredoval.
V  rjuskih   poročilih večkrat omenjeni uspehi pri Inowlodzu so   popolnoma   izmišljeni. Vsi ruski   napadi   v   dotičnem ozemlju so bili odbiti z velikimi izgubami j za Ruse in se včeraj niso več ponovili.
V  ostalem je položaj vzhodno od Pi-lice neizpremenjen.
Dunaj 4. V trdovratnih bojih v ozemlju južno od Gorlic, ki so se vršili pod najtežavnejšimi vremenskimi razmerami, so si zasig-.rale naše hrabre čete z osvojitvijo neke važne višinske linije ugodno podlago za nadaljne dogodke.
V Karpatih nobenih izprememb; v dolini, zgornjega Unga le manjši boji.
Tekom bojev o božičnem času je bilq | na severnem bojišču ujetih 37 častnikov in I 12.698 mož.
Dunaj 6. Sedaj že več   mesecev s j premenljivim   uspehom vršeči se boji   v ' karpatskem   gozdnatem gorovju, trajajo dalje, Karakterizirajo se kot akcije manjših stilov v mnogokrat široko ločenih samotnih dolinah.
V zadnjih dneh je sovražnik, ki je dobil ojačenja, poskušal v posameznih zgornjih tokih r ± z ofenzivnimi napadi pridobiti na ozemlja.
Zapadno od Užoškega prelaza in v Vzhodnih Beskidih vlada mir.
Na fronti severno in južno od Visle so bili včeraj artilerijski boji.
Na Poljskem, zapadno od Visle, so prodrle naše čete po zavzetju več sovražnih oporišč, do ozemlja Suche. Vjeli smo
1400 vojakov.in  uplenili 9 strojnih pušk. I
Na vzhodnem bregu Pilicc je položaj neizpremenjen.
Dunaj 7. Na ogrsko-gališki fronti vlada mir. V višje ležečih pokrajinah je nastopil lahek mraz in je zapadel sneg. Ob Dunajcu in na Rusko-Poljskem mestoma artilerijski boji. V karpatskem predzemlju južne. Bukovine se nahajajoče varnostne čete co bile vsled premoči sovražnih sil pomaknjene bližje proti glavnim prelazom.
Berlin 7. — Zapadno bojišče. Angleži in Francozi so včeraj z obstreljevanjem nadaljevali z razruševanjem belgijskih in francoskih krajev za našo fronto.
Severno od Arrasa se v trenotku vrše še srditi boji za posest   strelskih jarkov,
Nemško-francosko bojišče.
Cesar Viljem svoji armadi in mornarici ob novem letu.
B e r 1 i n 31. (Kor. Veliki glavni stan, 31. decembra dopoldne.
Nemški armadi \n mornarici! Po petmesečnih dolgih, težkih in ljufih bojih stopamo v novo leto. Izvojevane so sijajne zmage, priborjeni veliki uspehi. |- Nemške armade stoje krepko povsod v sovražnih deželah. Ponovni poskusi nasprotnika, da bi poplavili nemško ozemlje s svojimi armadnimi masami, so se pone- i srečili.
V vseh morjih so se proslavile Moje ladje; njihove posadke so dokazale, da se ne znajo samo zmagovito boriti, ampak da so pripravljene pred premočjo tudi junaško umreti.
Za armado in brodovjem stoji nemški narod v brezprimerni edinosti, pripravljen, da žrtvuje svoje najboljše za domače ognjišče, ki je moramo braniti proti zlcsmskim napadom.
Mnogo se je zgodilo v starem letu. Toda sovražniki še niso potolčeni. Vedno nove armade se vale proti našim in četam naših zvestih zaveznikov. Števila nas ne strašijo. Četudi je čas resen in naloga težka, zamoremo vendar gledati s polnim zaupanjem v bodočnost.
Z božjim modrim vodstvom zaupam v brezprimerno hrabrost armade in mornarice in se smatram eno z vsem nemškim narodom.
Zato neupogljivo v novem letu k novim dejanjem, k novim zmagam za ljubljeno domovino.
Veliki glavni stan, 31. decembra 1914.
Viljem I. R. Berlin 1. (Kor.) Pri Nieuportu.se ni zgodilo ničesar bistvenega. Reokupaci-jo od sovražnega artilei ijskega ognja popolnoma razstrenega zaselja St. Ge^ orges, smo z ozirom na tamkajšnjo visoko vodo opustili. Vzhodno od Bethuna, južno od prekopa, smo iztrgali Angležem en strelski jarek.
Berlin 3. — Zapadno bojišče. Pred Westendom se je pojavilo včeraj opoldne par od torpednih čolnov spremljanih sovražnih ladij, ki pa niso streljale.
Na vsej fronti so se vršili artilerijski boji.
Sovražni infanterijski napad se je,izvršil le severozapadno od St. Menehoulda, ki je bil odbit s težkimi izgubami za Francoze.
V Argonih so naši napadi napredovali. Vjeli smo zopet 400 Francozov in uplenili ! 6 strojnih pušk, 4 minovke in veliko |te-j vilo drugega orožja in municije.
Severozapadno od St. Mihiela pri La-hagmeixu ležeče francosko taborišče smo uničili z artilerijskim ognjem.
Napadi ¦„ pri Flirevu   in   zapadno : od Sennheima, ki so se ponavljali včeraj, so I bili vsi odbiti.
Berlin 4. (Kor.) Razven več ali manj težkih artilerijskih bojev je vladal na fronti v splošnem mir. Le pri Thannu v zgornji Alzaciji je razvijal sovražnik živahno delovanje. Po silovitem obstreljevanju višine zapadno od Sennheima, se rnu je v večernih urah posrečilo zavzeti naš sestreljeni strelski jarek na tej višini in v zvezi s tem v zadnjih dnevih pogostokrat omenjeno vas Steinbach, ki smo jo mi hranili kar najtrdovratneje. Višino so naše čete z bajonetnim naskokom zopet zavzele. Za vas Stejnbach se boj še nadaljuje. B e r M n 7. Na vzhodu nobene izpremembe. Nadaljevanje operacij je trpelo I1 pod najneugodnejšim vremenom, ki si ga ie mogoče misliti. Kljub temu so naši napadi počasi napredovali.
ki smo jih zavzeli mi včeraj.                      I
V zapadnem delu Argonskega lesa so naše čete napredovale.
Dne 5. januarja, v vzhodnem delu Argonskegu lesa (Bois Courte Cliaussee) izvršeni napad je prispel notri v naše jarke, toda sovražnik je bil na vsej. črti ?opet vržen iz naših pozicij in sicer s težkimi izgubami. Naše izgube so razmeroma majhne.
Zapadno od Sennheima so Francozi včeraj zvečer zopet poskušali priti v posest višine 425, toda njihovi napadi so se razbili v našem ognju. Višina je ostala v naših rokah.
B a z e l 6. (Kor.) »Baseler Nachrich-ten« poroča, da se je ruski gardni kor umaknil izpred Bzure in Rawke, d«i počiva preko Božiča. Iz vseh krajev Rusije vozijo nove polke v ozemlje Varšave. Rekruti-| ranje letnika 1915 se izvršuje redno. | Francozi so včeraj nadaljevali premišljeno obstreljevanje krajev za našo fronto. Če spravljajo s tem svoje lastne rojake ob streho in jih ubijajo, to jim je menda vseeno. Nam škoduje obstreljevanje malo.
C a r i g r a d 6. Včeraj se je vršil pri Sinopi v Črnem morju spopad med dvema turškima križarkama in ruskim bro- j dovjem, obstoječim iz 17 enot. Posameznosti manjkajo. Vsekakor sovražnik kljub številni premoči ni mogel prizadejati našima ladjama nobene škode.
Domače vesti,
Gg. naročnike prosimo, naj nam pomagajo v ren tezian casin s — točnim pia-ciioiri naročnine, ce le mogoče za ceio leto 19io., saj 4 Kroruce pae m veliKo. Ne prosimo ne uarov ne podpor, marveč le taKojsnje piaciio vsaj tekom tega meseca. ako piačajo vsi gg. naročniki, odpade od nase strani popolnoma tisto dreganje in tista skrb za — obstanek, kajti imeli borno uovolj gmotnih sredstev za list, ki bo imel prilogo v vsaki številki. — i o je pač malo,: Kar prosimo, kar z vso pravico zahtevamo.
Že več naročnikov nam je poslalo na odrezkih nakaznic in v pismih ali razglednicah prav presrenih voščil za popolen vspeh ki ga želimo v letu 1915. in ki ga —. zaslužimo. Nekateri izrekajo brez ovinkov, kako veseli so, da iz »Soče« zopet odmeva Lavričevo geslo, da se zopet razliva po deželi Lavričev duh.— Ci.tatelji so lahko zagotovljeni, da bo »Soča« zvesta, dosledna, neustrašna izvrševalka Lavričeve oporoke, ki privede narod naš do zaželjene boljše bodočnosti.
Samo po sebi je umevno, da bo. »Soča« pa tudi dokazovala ob vsaki priliki, da je bila dolgoletna skušnja najboljša učiteljica. Pred očmi nam bo vedno le stvar, osebe bodo stale daleč pod njo. Zato pa se bomo v uredništvu izogibali slehernim osebnostim, osebnim napadom, osebnim žaljenjem. Osebe pridejo le toliko v poštev, kolikor.bodo v neločljivi dotiki s stvarjo samo. — Kolikokrat že se je »Soča« pehala za o s e b e, ki so se ska-; zale pozneje nevredne v vsakem pogledu.! Upamo, da je dosedanjih izgledov in skušenj več nego dovolj.
Novi časi prihajajo in pridejo gotovo po dokončani svetovni vojni. Marsikaj; kar je do danes vladalo v naši družbi, bo moralo narediti prostor novim stremljen-: jem, novim razmeram. Čitatelji naj narri zaupajo, da bomo v takih važnih časih kos težki nalogi: »Soča« bodi odmev naših src, bodi zrcalo zrelosti slovenskega ljud4 stva na Goriškem. Vsi vemo, kaj hočemo^ poznamo zvezdo danico, ki nam prijazno miglja na obzorju, zato pogumno za nan*i na delo v letu 1915!
Smrtna kosa. — V Sv. Križu je umrla g. Leopolda Inamo, stara komaj 30 let, za-j pustivši štiri otročiče. Njen mož, podžu-j pan, je pri svojem vojaškem oddelku. Pač; žaloigra usode! Preostalim naše odkrito sožalje!                                                  j
Nagle smrti je umrl včeraj   opoldne
goriški odvetnik dr. Biasotto. Bil   je
popolnoma zdrav in   je hodil po svojem
poklicu do zadnjega   hipa, ko   se je   kar
zgrudil mrtev na tla. -— Dr.   Biasotto je
znal izvrstno slovenski. Bil je prej sodnik,
I zadnji čas v Sežani, odkjer je šel v pokoj
| in se je posvetil odvetništvu v Gorici. Bil
je tudi drugače miren, ljubezniv mož. N.
i p» v m, I
Na bojišču umrli. — V Przemislu je umrl dr. Avgust Levičnik, višji zdravnik pri 27. peišpolku. Njegova mati živi v Ljubljani.
Na severnem bojišču je padel dr. Leopold Jerovšek, okrajni sodnik v Cerknem. V Gorici je bil že kot avskultant, pozneje sodnik in od tu je bil pred dobrim letom premeščen v Cerkno. — Poleg svojega poklica se je veliko bavil s francosko književnostjo.   ,
V  Galiciji je padel 2. decembra desetnik Franc T e r č e 1 j iz Gorice, pri Soškem mostu. Križ nosi napis: »Tu počiva desetnik Franc Terčelj, c. kr. topni-čarskega polka št. 8. baterije junakov št. 4., imejitelj velike srebrne hrabrostne svetinje, umrl junaške smrti dne 2. dec. 1914. Naj- v miru počiva.« — Zadela ga je granata, ki ga je prodrla. Bil je takoj mrtev. — Zapustil je ženo z dvema otročičema.
Na južnem bojišču je padel rezervni poročnik dr. Andrej Sosič, odvetniški kandidat v Trstu, rodom z Opčin. Bil je odličen naroden delavec in simpatična prikazen, ki je mnogo obetala. — N. p. v m. v tuji zemlji!
V  srbskem ujetništvu so: Vodja pisarne dr. Novaka v Gorici g. Rijavec, \ uradnik »Goriške Zveze« g, Jos. Fegic, medanski cerkovnik g. Anton Simčič.
Pogrešajo te: Janez Jarec, vojak 27. pešpolka, 13. stot. 26. avg. je bil v boju ni je od tedaj izginil. Kdo   kaj ve o njem?
Popolnoma enako je z Alojzijem Planinščekom iz Št. Ferjana. Bil je v 7. stot. 27. plan. polka.
Ivan Florjančič iz Koritnice št. 21. pri Grahovem je izginil brez sledu. Služil je pri 7. pešp., 12. stot. — Sporočila prosi njegova žena Terezija.
Gcsp. Pavel T o r o š, učitelj v Vedri-janu, je služil pri 1. stot. 97. polka; od 9. okt. ni o njem nikakega glasu. Poročila prosi sestra gospa Amalija Kaueič, Gorica, Travnik št. 3.
Peter T o m š i č, vojak pri 27. pešp. 12. stot. iz Sovodenj se pogreša že 4 mesece. Poročila prosi, žena Marija št. 135. p. Rubije'.
Že 5 mesecev ni dal glasu Josip To-mažič ocl 97. polka 10. stot,, vojna pošta 73. iz Kojskega. Poročila prosi mati Uršula pri trgovcu Jožefu Mavric, Bad ischl.
Rojeni. — Gosp. Mih. Vre, učitelj na Otlici, je bil ranjen na severnem bojišču. — Enako. g. Leop. M ar i "nič z Vito vel j, leži v Kašavi na Ogrskem. — V Budimpešti leži Janez Dr ol e.iz Trtuika pri Podbrdu.
V  ruskem ujetništvu. — Oglasila sta se Franc Lupin in Andrej. Paskulin, doma iz Št. Andreža pri Gorici.; Bila sta ranjena in potem zajeta; prvi leži v Moskvi, drugi v Rezanu.
V  Orenburgu sta internirana blejska rojaka Boris Černe in J. Peternel, sin zrjahega hotelirja.
""V slov. Časopisih čitamo zadnje čase čedalje več slučajev, ko se oglašajo slovenski ujetniki iz Rusije, o katerih ni bilo glasu že od začetka vojne. Zato naj nikdo ne izgubi upanja, ako še vedno pogreša poročil o kaki dragi mu osebi.
SUvestrovo. Goriške Čitalnice se je vršilo ob zelo slabi udeležbi po naznanjenem sporedu. Novo leto je pričelo v znamenju grozovite dolgočasnosti. No, ako ne bo hujšega, rb se že še prenese. -:-~ »N. Č.« se čudi tako pičli udeležbi. Saj je to lahko vedel že naprej. Nobena pi isiijena kaša ni dobra.
Prejeli smo v objavo neki poziv za nabiralnico naturalnih daril c. in kr. vojno-oskrbovalnega urada, ki se je te dni ustanovila. — Z ozirom na to, da že .obstoja za slovenski del dežele slovenska nabiral-nica, ki je že mnogo storila za naše vojake, in bi mogel ta poziv povzročiti le nepotrebna nesporazumljenja in cepljenje dela, smatramo za umestno, da ne priobčimo poslanega nam poziva.
Dva goriška pevca v Trstu. — V sre-
I do je priredila'tržaška podružnica C. M.
j D. dobrodelni koncert, na katerem sta nastopila dva solista iz Gorice: g.čna Cirila Medvedova in g,   Jos.   Rijavec.   —
j G.čna Medvedova je pela tri najnovejše Adamičeve pesmi: Molitev, Slanico in Te-pežno pesem, — ob drugem nastopit pa Sattnerjevega »Zaostalega ptiča': jn Ipav-čevo »Ciganko Marijo«. — Dosegla je po-
' poln uspeh, — Oba gosta iz   Gorice sta
pola li koncu krasen dvospev iz opere »^anucii« ni uosegiu vrhunec vzitka ogromnega stovtia občinstva.
iz milanije. — Vojaško sodišče v 'Uorici je obsouilo učitelja Rizzatto iz i"ur-luiuju raui pospeševanja beguncev čez liiujii, Prepeljali so ga z vojaško eskorto v Ljubljano.
iz enakih razlogov so pripeljali v gotiko zajjoio iz Knmria neko žensko JE- 1 - I
lazniii krajev, kjer leze slov. ranjenci, probiije, aa m pobijali po vet iztisov, liSla otezpiauio. Pouukou so rarijuiu sami prosili, naj jim priakrbo >sulo«. — v stregli-smo iaui..-.- rrosimo j,a osfcttie- gg. iiarob-niive, naj pošljejo naročnino pravočasno, b tem nam omogočijo, ua se v večji men vsUc/,emo pouobmm željam m prošnjam. vojna in vojska. — Nekateri slovenski listi, ki dosledno kvarijo um* lepi jezik z mavei, preiskovavci m vseinoznmn vavci, pišejo tudi uosleauo vojska mesto vojna. — Saj je že stara in ciognana reč, da v o j s k a je a mi a d a, v o j n a 'pa njeno opravilo, kar imenujejo Nemci Krieg, Lahi guerra. — Kes je, aa je večinoma zašlo v narod krivo imenovanje »vojska«, toda naloga časopisja je, da preganja take nepravilnosti, ne pa, aa jih še širi.
Darovi za Rdeči Križ. — Iz nabiralnikov: Višja realka 8'53, Rossi F80, nemška šola 3'19, Lisjak 0.52, Medved 1*41, Deineri 172, tiedžet 6l Koritnik 6'36, Coo-perativa di Creuito 0'16, Felberbaum 0'99, mestne kopelji 075, Rotil 3.71, Pavlin 4'44, Vittori 218, Cernic v St. Petru 5'40, Sol-kan 0 64, Podgora i'/ '32, Ločnik 4'20, Št. Andrež 0'6, Šmartno 4477, Kojsko 44 82, gospa' Binder 6'—, Monastir 10'41, Kanal 3'32, Jelersig 2t'72, Kovač v Ajdovščini 2?'6o, Lokar v Ajdovščini 25'35, Bolko. v Crničah 23 64, Ciiov. Cesciutti- 20'—, Št. Ferjan 102.— Laije: Lucreziavd. Blasig mesto venca 10 — -, baronica Josipina Bianchi 100 K.               .
Rojaki v tujini za Rdeči Križ. — Gospa Karolina Kutin iz Bovca št. 318, zdaj na Vestfalskern v Bornig-Sodingen, je nabrala za Rdeči Križ med našimi rojaki 48.30 m mark (K 59.20). Darovali so: M. Mlekuš Mk 3; K. Kutin Mk 2; 1. Ku-ti Mk 1; K. Kutin Pfg 50; A. Seničar Mk
•¦ 2; I. Orožen Mk 1; F. Zabukovnik Mk.l; F. Vrtačnik Mk 5; F. Zvvanzer Mk 2: I. Žwanzer Mk 1; T. Kaus Mk' 1; I.   Keu-
. sehier Mk i; I. Černuta 1 Mk 5p Pfg; Gospa Schubert Mk 1; A. Kaus Mk 2; A. Kravanja Mk.2; A. Stergulc Mk 2; I. Domeušček Mk 2; I. Koren Mk 1; I. Fur-lan Mk l; M. Rebrnik Mk. 1; I. Sterbenk Mk.l; J: Oačner 50 Pfg; A. VVodusehek 15 Pfg; L. Werhovnik 50 Pfg; M. Caiula 50 Pfg; K. Kodrun Mk 1; F. Cepelnik 50 Pfg; L Fabianziz Mk 1; F. Fabian Mk 1; M. Golob Mk 1; J. Wosel 15 Pfg; M. Stemie! 50 Pfg; I. Otlasek Mk 1; J. Cuder 50 Pfg; M. Kcrnac Mk x; A. Klavora Mk 1; Marta Felle 1 Mk 50_Pfg; 1. Hosuer 1 Mk 50 Pfg. — Imena smo ponatisnili na-tačno iz dešlega seznama. —Denarje došel našemu upravništvu.
Razne vesti.
Cesarjevo novoletno voščilo armadi.
—  Cesar Franc Jožef je izdal sledeče povelje na avstro-ogrsko armado in vojno mornarico':                      v
* Ze pet mesecev' se nahaja monarhija in njena zvesta zaveznica v boju, ki se jima je vsilil, z mogočnimi in številnimi sovražniki.              "
Z ozirom na neumorno vstrajnost in junaštvo Moje <-rmade in mornarice nudi pogled v novo vojno leto vzneseno trdno nado, da bodo avstro-ogrske čete na suhem in na morju s častjo prestale največje, preskušnje, ki jih bo naložila vojna njihovim vojaškim "rlinam v prid očetujavi.
Z zalomilo hvaležnostjo se spominjam mnogih, ki so pustili na krvavem bojišču svoje življenje za našo. pravično stvar; z najtoplejšim priznanjem pozdravljam vse Moje vrle, da bi jih — z božjo   pomočjo
—  dovedlo novo' leto do zmage.
Papež za ranjence. — Papež se je obrnil ob novem ietu do vladarjev vseh bojujočih se držav, naj bi si zamenjale vse tiste ranjene vjetnike, ki tekom te vojne ne bodo več sposobni za službo. Temu Jako lepemu predlogu so privolili vsi vladarji in tudi predsednik francoske republike. — Ni torej dvoma, da se bodo mogli vrniti
iz ujetništva v domovino mnogi ranjenci, kar olajša mnogotere solze in skrbi. — Med Anglijo in Nemčijo je tozadevna pogodba že podpisana. Posredovala je Švica.        *
V Pazlmi so potrdili v vojake vse profesorje hrvaške gimnazl's razun našega ožjega rojaka Saše Santla. Ako jih pokličejo pod zastavo, bi utegnili šolo kar zapreti!                       ¦ ¦«¦ h.«--. »OeHe^al-S^etozaicuB^roevic. — Mad-,žarski listi naravnost oduševljeno pišejo o Iiorocviču, armadnemu poveljniku onih cct, katerim pripada tudi naš III. (graški) kor, proslavljajoč njegove izredne vojsko-voasKe vrline, proslavljajoč njega samega kot junaškega branitelja .domovine. Dopisnik ->Az Ujsaga« pravi, da danes upirajo Mazari svoje oči v Boroeviča kakor v kaKega boga, in da ga obožujejo. Ko je, pripoveduje dopisnik, general Bdroevič v i-rzcmyslu meseca oktobra pregledoval tete, mu je ležaio v obrazu neko izredno oduševljenje. in imenu Boroevičevemu sledijo povsod le vesti o zmagah. Boroevič kot voditelj čet ne pozna nikakih razlik. Njemu je vsak hraber vojak enako drag, pa naj nosi zlat ovratnik, ali pa je navaden mož brez nobene zvezde. Tako slave Madžari vojskovodjo slovanskega imena' in plemena in polagajo vanj vse svoje zaupanje, da dovede našo vojsko do zmage.
25-ietnica Jos. Špitalskega. — Prva številka novega dunajskega lista »Tyden« piinaša v podlistku kratek oris delovanja glavnega ravnatelja »Živnostenske banke« g. Jos. Špitalskega. Iz tega posnemamo, da je pričel g. S. dunajsko podružnico 1. 1898. s 13 uradniki, a danes ima ta »podružnica« na Dunaju 14 menjalnic s obl uradniki in 12 miljardami letnega pro-neta, — Po velikosti je »Živnostenska b.« peta: Čredi t - Anstalt (ust. 1855) z akc, kap. 150 mil., Bank - Verein (ust. 1869) z akc. kap. 130 mil., Landerbank (ust. 1880) z akc. kap. 130 mil., Anglo - oesterr. B. (ust. 1863) z akc. kap. 100 mil., Živnostenska b. (ust. 1868) z akc. kap. 80 mil.
Portugagsko ima parlamentarno krizo. Senatorji in poslanci unijonisti so odložili mandate in zbornici sta s tem postali nesklepčni. To je v zvezi s splošnim položajem. Unionisti niso zadovoljni, da bi Portugalsko pomagalo Angležem.
Trosporazum in vojna. — Iz Kop.eri-hagna poročajo nem. listom: »Russkoje Slovo« je izvedelo, da se snidejo v Londonu vsi trije mornariški ministri trospo-razuma t. j. Rusije, Francije in Anglije.
Odpust kazni za žaljenje veličanstva.
— Kakor poroča »Arbeiter Zeitung«, je urednik socijalno demokratskega strankinega glasila vfiarburguna N.e m -š k e m, Schubert, prejel od prvega državnega pravdnika sledeče obvestilo: »Z razsodbo kraljevega deželnega sodišča v Stade z dne 17. aprila 1. f914 ste bili zaradi žaljenja veličanstva obsojen v dva-mesečno jeeo in plačilo stroškov. Obveščam Vas z letem, da Vam je na podlagi najvišjega pooblastila po odloku državnega ministerstva od 3. decembra 1914. 1. na moj predlog milostno odpuščena kazen in stroški.«
Talci'v. Dalmaciji. C. kr. namestiijštvo .v Zadrti je izdalo pred kratkim sledeči razglas: »Po odredbi c. in kr. vojaškega po-veljništva v. Mostarju je okrajna oblast smatrala za potrebno, da ponovno sporoči prebivalstvu sledeče: Vsak vojaški povelj lik ima pravico jemati talce. Talci se takoj usmrte v sledečih slučajih: prvič, če izkušajo pobegniti in_ drugič, če bi se ustavljali, da bi jih ne vzeli za talce. V slučaju napadov na vojaštvo, na vojaške transportne vlake, na vojaške m erarične predmete je treba prositi posredovanja bližnjega štabnega častnika, ki je edini kompetenten"v stvari usmrtitve talcev, ko bi se povzročitelji takih alentatov ne dali takoj izslediti. Zader, 16. decembra 1914. C. kr. namestništveni svetovalec: Simo-nelli.«
Kafro se piše vojnim ujetnikom. —¦ Tisti, ki hočejo dati svojcem, ki so v vojnem ujetništvu, poročila, naj se ozirajo na sledeče, deloma nove določbe, ki veljajo samo za vojne ujetnike v Rusiji in  Srbiji.
— 1. P i s m a se naj oddajajo odprta in brez znamk v poljuben poštni nabiralnik. Za naslov velja ta-le oblika:
Zavitek se razdeli s črto v dva dela, ker izpolni Rdeči križ, ki mu pošilja pošta vsa pisma, prazno desno stran z naslovom v ruskem ali srbskem jeziku. Brezpogojno potreben je francoski napis »Pri-sonnier de Guerre«, to je »vojni ujetnik«. Zavoji (paketi) za vojne ujetnike v Rusiji (v Srbiji ne) so do. 5 kg teže dovoljeni in tudi poštnine prosti. Oddati se pa morajo na glavni pošti na Dunaju I. Drugi poštni uradi jih ne sprejemajo. 3. Denar se na vojne ujetnike lahko pošilja po poštni nakaznici pri vsakem, poštnem ..uradu. Dobro pa je, če se tam prej povpraša, na kakšen način da se sme poslati in ravno tako se mora zaračunati v »frankih«.
Pošta za ujetnike v ruski Aziji. — Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministerstva št. 50727/P, ex 1914 z dne 29. decembra 1. 1. je začasno ustavljen promet s poštnimi zavitki za vojne- ujetnike v azijski Rusiji.
Leto miru 1915. — Minulo leto 1914. bo imenovano v zgodovini človeštva — leto vojne, kakoršne še ni bilo in je morda ne bo nikoli več. Nastopili smo leto 1915., ki ga že zdaj imenujejo —leto in i r u. Ali bo to? KakoŠen bo ta mir? Kdo naj to danes le od daleč sluti?
Bodoče razmere med Japonsko in Kitajsko. — Uplivni japonski list »Tokio JAsai« se bavi o razmerju med Japonsko in Kitajsko v bodočnosti. Ta list piše proti naziranju, Japonska si hoče prilastiti ozemlja na Kitajskem ter se pri tem sklicuje na angleško-japonske nagodbe in one, ki so bile sklenjene med Japonsko in Rusijo, kakor tudi na note, ki so se izmenjavale med Francijo in Združenimi državami Severne Amerike in med Japonsko, v kojih se jamči nedotaknjenost medsebojnega posestnega stanja. Japonska se proti vi iz sebičnih ozirov razdelitve Kitajske. Gospodarska prihodnost Japonske se naslanja na trgovino s Kitajsko in ker je lega Japonske glede Kitajske tako ugodna, kakor nobene druge države, ima Japonska vsled - tega izvanredno veliko t ugodnosti. V slučaju, čeubi še razdelila Kitajska, bi vsak novi lastnik ne pripustil uvoza japonskega blaga v dotično ozemlje,' kar bi pomenilo hud udarec za japonsko trgovino. Nadalje bi imela Japonska evropske velesile pred svojimi duri, če bi se Kitajska razdelila, kar bi bila zelo velika nevarnost za bodoči razvoj Japonske.
Radirke bodo dražje. — Tovarne naznanjajo trgovcem z okrožnico, da bodo z novim letom radirke celih 35% dražje. Pravijo celo,- da cene še poskočijo. "Vzrok je ta, da so prihajale s u r o v i n e iz inozemstva, v glavnem iz Anglije, zdaj pa je dovoz nemogoč, ker so celo nevtralne države prevoz prepovedale; kajti ta ma-terilal se smatra za vojno kontrebando. ¦ : Črnagora bo odslej zvezana s Parizom po brezžičnem brzojavu, ki bo imel jedno postajo v Podgorici, drugo na Eiffel-tovem stolpu.
Dununcljanta zadela zaslužena kazen. Pred sodiščem v Splitu -3 je vršila te dni
razprava proti Matiji Turiču, ki je svoj čas denunciral profesorja Buzuliča in Gruiča radi nelojalnih činov, vsled česar, sta bila aretirana. Izkazala se je njiju nedolžnost in sta bila izpuščena na svobodo, na kar sta tožila Turiča radi obrekovanja. Obrekovalec je dobil 4 meseca zapora. Ostra kazen, ali zaslužena v polni meri. V interesu morale med našim narodom, slovenskim in hrvatskim, in posebno z ozirom na veležalostno pojavo, da so tekom sedanjih dogodkov celo izvestrii narodni faktorji, ki bi morali v prvi vrsti skrbeti za. vzgajanje — značajev, naravnost; pozivali ljudstvo k denuucijantstvu, kar mora ljudstvo le korumpirati in demoralizirati, in je torej zločin proti etičnemu zdravju naroda: pozdravljamo z zadoščenjem vsako tako obsodbo in moramo biti le hvaležni sodnim oblastim, da so začele ostro postopati proti takim zastrupljevalcem. — In da je ta kuga precej razširjena med nami Slovenci in rirvati,- o tem je pričala neka druga razprava pred istim, gori označenim sodiščem. -^- Pod- obtožbo, rta«-sta se pregrešila "proti-dolžni lojalnosti, sta sedela na zatožni klopi prof. Jurij Zekan in davčni uradnik Bonačič. Ovadil pa ju je poštni upravitelj na Visu, Aiajevič. Na razpravi pa je bila dokazana popolna nedolžnost obtožencev in ju je sodišče rešilo vsake krivde!! »Narodni' list« pripominja z ozirom na to zadnjo razpravo; Prinašamo to, da javno ožigosamo postopanje brezvestnih ljudi!
Rusko žito Franciji. — Bazel 3. (Kor.) »Baseier Naclirichten« poročajo, da je ruski ministerski svet privolil v predlog francoske vlade, da naj se odpošlje^ v Francijo 25 milijonov pudov žita in 6 milijonov pudov sladkorja iz Rusije. Čefiidf je dobava razdeljena na več mesecev, je izplačala Francija že vso kupno ceno in. tudi stroške za tiausport in zavarovanje.
. Socijai.zem in svetovna vojna. — Dr. M. Radoševič je priobčil v zagrebškem »Pokretu« obširen članek, ki dokazuje in tudi napovcuuje, da bo moral kreniti so-cijalizem po vojni na nova pota. Dokazuje po vzgledih v Nemčiji, da so socijalistični antimilitaristi. teorije v.praksi najmočneji nosilci militarizma, kar¦;« znak,, da je bil socijalizem v takem dosedanjem-'.načinu borbe na krivem potu. -^ Sodrugi1 raznih narodnosti si stoje nasproti kot sovraž- . niki. To pomenja, da je čut narodnostnega boja močneji od razrednega. ^Razredni boj je postal le še sekundarna sila. Evropa preživlja danes krizo- reševanja narodnega vprašanja. To bo po teh velikih borbah zdaj rešeno. Kako se bo obnašala v bodoče internacijonala, je danes težko govoriti.                                      ••
Zanimivi članek je objavila »Edinost« v slov. prevodu.                          t
Položaj v Perziji.
Poročila iz Teheran:,, pravijo, da' je položaj v Perziji jako žalosten. Izbruhnila je iinancijalna in gospodarska' križa,' zunanja trgovina je popolnoma prenehala. V celi državi vlada veliko pomanjkanje živil, denarja ni. Rusi in. Angleži ponujajo svojo pomoč, toda avstrijski in nemški poslanik sta si s svojo prijaznostjo pridobila splošne simpatije vlade in prebivalstva, ki je Rusom in Angležem sovražno. AH temu sovraštvu ne more dati izraza, ker primanjkuje topov, municije   in   denarja.
Drobiž. — Na'Kranjskem je čez 5000 izseljencev iz Galicije in nekoliko sto Dal-matincev. -- A v s t r a le i /so zasedli nemški otok Bon^aiville, r'ki je : največji skupine Salomon, in razvili tam angleško zastavo. — J u a n š i k a j je dose'gel zakon, ki mu zagotavlja dosmrtno predsedstvo Kitajske in izvolitev naslednika. Torej c e s a r Kitajske! — A f g a n c i prodirajo proti angleški Indiji. — Voditelj D r u z o v je obljubil Turkom 200.000 prostovoljcev! — T a n g e r je zopet ogrožen od vstašev. — VParugnaju imajo zopet'revolucijo, — Ogerskih učiteljev je v vojni 4906, ranjenih je že b.jk) 206, padlo 41. — B e r o I in je dal 20.000 Mark Rdečemu polumešeču,' da; posve-doči ljubezen Nemcev za Turke.' — t?u-m unija je poklicala vse v tujirif bivajoče državljane, ki so Še pod vojaško službo. — Ban k e na Danskem in Švedskem so znižale skonto od 6 na 5Va%.
Enokronski bankovci in polkronskl novci. — Pred kratkim izdani dvekronski bankovci še niso  popolnoma  odpomogT
pomanjkanju drotiiža. Poleg tega se je spoznalo, da je za izplačevanje dnin vo- j Ja&vu potrebno, da se upeljejo enokronski ' bankovci. Kakor poročajo, so se pred kratkim' že- izdelali' enokronski bankovci v' skupnem znesku 20 milijonov kron. Kdaj frocio li bankovci izdani, ie ni ucločenu. Navi.e.:'.ivi' se tudi izdati polkronske novce 'X iiikla1.
Koliko časa »inajo svojci vpoklicanih pvovico do podpore za preskrbo. Svojci | vpoklicanih dbfcivajo podporo za preskrbo (Ste so1 drugi zakoniti pogoji dani) ves čas,- dokler je vpoklicani zaradi odhoda k vo.akom zadržan izvrševati svoj-po-klic, torej od dneva, ko odrine v vojaško službo in zapusti svoja redno" bivališče, pa' do- vrnitve. Za slučaj, da vpoklicani Ciezertira ali* je sodnijsko obsojen v težek zapor ali Še na hujšo kazen, preneha pravica1 do podpore z dnem, ko je-vpoklicani dteertirai »H* ko1 je postala obsodba prave- ltročna. Ako- je vpoklicani v kakem boju ubit a!i; če se ga.po kaki bitki pogreša, ali če umrje zaradi poškodbe, ki jo je dobil \ vrjaški službi, aH vsled bolezni, preden je bii odpuščen iz vojaške službe, pristoja podpe.fa svoieem- še nadaljnih šest mesečev cd dneva smfti ali pogrešanja. Za s-vojee vojn* prostovoljcev veljajo glede preskfbe iste določbe,- kakor za svojce onih, ki so bili uradno poklicani.
Biferjciranjs za> tekoče poslovno leto. — Kor. urad poroča: Glede vprašanja,, ali zahtevajo težkoče na gospodarskem polju posebnih predpisov o sestavljanju bilanc za tekoče poslovno leto, ie objavljena v zadnjem zakoniku in v »Wiener Zeitung« naredba skupnega ministerstva. Ta se omenjuie na to, da določa izjemna določita za podjetja, ki imajo svoj sedež v ozemlju, na katerem se neposredno odigravajo vojni dogodki. Nadalje izključujejo mimogrede določila pravil, ki silijo družbe, da sestavijo svoj računski zaključek v krajšem roku, kakor ga pa določa trgovinski zakonik. Med drugim je omeniti določbo, da za ozemlja, ki so neposredno prizadeta od vojne, do 30. junija 1915 ne velja doba ža tekoče leto. Za podjetja, ki majo drugje svoj sedež in ki imajo v omenjenem ozemlju le glavno obratovališče, velja dolžnost sestavljanja računskih sklepov. Ugodilo se je želji, da je za sklicanje občinskih zborov, ki se sklicujejo v svrho sklepanja o" bilanci, odprtih šest mesecev po sklepu poslovnega leta tudi sedaj, če predpisuje statut, da se mora občni zbor prej sklicati Glede dolžnostih sestaviti bilanco po stanju koncem r-oslovnega leta, se seveda nič ne izpremeni, če se občni zbor prestavi. Ob vezni predpisi se niso izdali.
Iz malih Soja-stroCJ!. nadomestek za ka-uo u slročjih 5 kg o platneni orečici K \ 5-50 po pouzeltu. SAMIC fl Rr. Oino- i gradu 1573.— Sprejme se zastopnike proti j uisoki proufzlf.
mali oglasi.
\ Najmanjša pristojbina stane 60 vin. A ko jo oglas obsežnejši se računa za- vsako besedo $ ri«. Najpripravnejšeinseriranje i"i trgovce
in obrtnike;
Koliko je manjših trgovcev   in obrtnikov v Ooriei
katerih na deželi (in celo v mestu) nihče  ne pozna,
ker nikjer ne inserirajo. Škodil ni majhna.
Edina primorska tovcrtifi dvofcbles
------------_.  »TRIBUNA«---------------
Odgcnrorni urednik Ivan JamSek   i Ti»ka in zalaga :   »Goriška TIskarna. (odEOT. J. FxbLity.
^nnlftriotinin ~ samostojno moe - sprejme R0!WKWH1 tukajšnja tvrdka. Zahteva se znanje vseh treh jezikov — Ponudbe na naše upravništvo pod šifro: .Pridnost".
Plačam po aaioiSil ceni
ovčjo volno
bodisi oprano aH neoprano.
Kdor !o ima, naj io takoj
ponudi fordki
imedued, Gorica,
A. v* Beri n i
Gorica, Šolska ullea St. 2.
oelika zaloga.=? = oljkinega olja
prve vrst« njbiljiil (vrft iz ittre, Dslnaciie Mallette, Barr h fr t
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Eron —"98, 1-01. m
1*20, 128,  1-36, 1"44, 1'60, !'80, 2'-, 24«
za loči po 72 »in.
-------     Nn debelo cene ugodne.-------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo j?e puSSa kupcu do   popolne  Vporabe olja;* ?p(i
vport.bi se spet zameni s polno. Pravi  vinski  kis in  navaden.  Zaloga ------------------mila in sveč.
Gene zmerne,
Zrnata kava
po ukusu in diiavi laka kakor kava v strolju. S kg v platneni vreiici slano io K 4" * O frcitko po povzetju.— SANTOSA,  Kr.  Vinogrady   1573. Sprejme se spretne zastopnike.
Jako praktične
Goric?, Tržaška u'. 26
prej pivovarna
Zaloga dvokoies, Šivalnih hi kme tijskih Ktrojov, gramofonov, orko strijouuv i. t. d.   «?        8„ ^
f batiel    mm
Stolna ulica št. 2-4.     «
Prodaja na obrofce. Ceniki iranko;    ?
Zobezd avn š'(i in zoEiotebntški atelje
Dr. L Eržen
SOR1CR
Jos. Verdt tebaHSCe Stco. 3*\,
Umetne zone, zlalo zobovje, zlate krone,
'late mostove, zobe nakaučuknve plošf-\
ir.tvtmvanje krivo stoječih zoh. fomj v,
vsake vrste.
Ordlnira o soolem ateljeju
od 9. nre dop. do 5. ure pop
ki goig 6 8 ur.
Cena od II ieo naprej
Dolrtvnjtt se pri ______                t rdki:
Jakob Šuligoi; urar
Gorica, Gosposka ulica 19.
Gd ikotana pekarija in sladčtčama
Karol Draščik j
v Gorici, na Kornu v (lasni hiši)   I
izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najff j nejega peciva, torte, kolače za birmance I in poroke, odlikovane velikonočne I pince Itd.                                                         j
Prodaja različna fina vina in likerje j na drobno aH v originalnih butelkah. j Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna * naročila ter obljublja solidno postrežbo j BrV* po jako zmernih cenah ~"lp||i !
Mm Potatzky v Corfel
naslednik Jas. Terpftiv
Na scedt RaStfllja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje  kapovaliSCe nirnberSfeega in  drobnega Maga ter tkanin preje in nitij.
potrebščine.
Za pisarnice, kadilce in popoinike-
Najboljše Šivanke za šivalne Stroje.
POTREBŠČINE.
za krojače in čevljarje,
Svetinjice.  —  Rožni venci. —  Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse lefae čase.
Posebnost:
Simena za zeleniva, tFavfiifi rfatelja.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
naznanilo.                   i
PRESELITEV TRGOVINE
Ker se- koneem februarja 1915. mora izprazniti sedanja modna trgovina Šlev. S6, se prične
razprodaja dne 30. decembra 1914.
Prodajalo se bode vse modno blago, perilo za možke in ženske, pletenine, maje, nogoviee, čipke in mnogo drobnih predmetov kakor je razvidno iz posebnih naznanil.
L azirom na to, da v tej kratki dobi kakor tudi v sedanjih kritičnih časih ni mogoče tolike množine modnega hlaga razpečati po normalnih eenah, sva izjemno odredila
20°. do 501 Popusta
seveda pri predmetih, kateri so izven sezije.
Priporočava se za obilen obisk   Pregrad A Čemeti C
._„.                                                                     Scrlca.
Anton Breščak
Sonca - fosposka ul. (6. BarM) 14, v lastni Ki.
Prua m naiveHia slooenslta zaloga In tovarna pohiSioa
——?   na Primorskem   ™~*—
8  zalogi ima vedno nad 50 modemih jedilnih in spalnih soi
Cene od 300 do 3000 K soba.
9      Edina slovenska delavnica tapetarij.     9 Velika izbera slik, stolic kakor tudi železnega pohištva
Spreiensa naročila m opreme oli, hotelov m. m~c
Reservni   fond: K 126.014-60
S    1    Vplačan!  deleži:     |    | J    I           K 48.043    ____j    L
Zadružnikov:         |
1707.
^Goriška Haslska pasolilnka'
opisana zadruga z omejenim famsiuom
Telefon Štev. 79.
o Gorici
Ustan. L 1883.:
(v lastni liiši: Gos^osba ulica štev. 7, I. nadstr.) sprejema   hranilne vloge  od  vsakogar  in jih obrestuje po 5°|o čistih. ^Več|o stalne vlog« proti enoletni odpovedi k dogovoru.  —   Vlagateljem   so na   razpolago j ^hlini hranilniki. Posojila se dajejo i zastavo in osebni  kredit. Položnice    poštne   hranilnice . na   razpolago   brezplačno.
IZIDOR NANUT
autorizouana stavbena turdha
^ (§oi»icl ttUca Adelaide Ristori štev. 5
se  priporoča  p. n. občinstvu za  7sa
stavbena dela*    Izdeluje   vsakovrstne
BSdrte,  proračune  in  kolavdadije  po
c4r-'žjih cenah.
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici.
Centrala Ljubljana, podružnice¦• Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Jrsi'                   Delniška glavnica K 8.000.0CO-
/~'        '---------—-------r—-----------------------------------------KezervHi  ssafcladi K 1,000.000.
Vloge na knjižice po 4»%% v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in pcodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut.
Borzna poročila.
Proinese za vsa žrebanja.
Vrtovgenje kuponov in izžrebanih  vrednostnih papirjev.
Eskont menic.
Stavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke,
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje
Safes.j
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma