101. številka.
Ljubljana, petek 4. maja.
X. leto, 1877.
SLOV
Israjn vn»k dan. izvzemfli ponedeljke in dneve po praznicili, ter velja po poŠti projesuan za a v u tr o - o ■ o r s k o duiole za celo leto ltf gld., za pol lefa 8 #ld.. ca četrt let« 4 jrki. —  Za Ljubljano  broz pošiljanja tih dom za celo loto 13 gttL,  /.a četrt leta 3 jjld. 30 kr., za on meneč 1 gkL 10 kr.   Za pošiljanje na d >m to račnna 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tujo dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja iniltna cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 #ld. 50 kr.. po pošti prejeuian za ćetrt leta 3 gld. — Za oznanila se plači\je o-i detiristopne petit-vrste ti kr., će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št 3 „glodaliska stolha". Q pra vn i it vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Vojska.
Ilusi imajo prvega maja v malej Aliji uže precej velik vspeh zaznamovati. Vzeli so Turkom tvrdiijavo Dajazid. Turška posadka, da si je štela 1700 mož (za tvrdnjavo veliko) pobegnila je pred Itusi, ki so od Erivana sem prišli, precej na vrbove pogorja Alladagh in pustila v tvrdnjavi Rusom mnogo streliva. Rusi 80 zasoli precej tvrdnjavo in mesto Bajazid. (To mesto je na meji Perzije in Rusije v tur-Škej Armeniji, 38 milj od Erzeruma, glavnega mesta to turške provincije, šteje kacih 4000 prebivalcev, po druzih še menj. V prejšnjih rusko turških vojskah, leta 1828 in 1854 so Rusi dobili le po dolzem bo, i in s težavo to mesto v svoje roke. Zdaj so ga Rusi dobili brez boja.)
Od Donavo nij do denes še nič večjega dejanja poručati. Rusi menda nijso mogli vsled slabih potov še s celo armado do Donave priti. Vendar bodenio nemara uže prav kmalu čuli o prvih njihovih poskušajih priti črez vodo. Zlasti okulo lirailova in Galaca se od dne do dne Rusi bolj nabirajo in privažajo mostnice ter celo male prenosljive parne ladije.
Turki si dozdaj nijso na Donavi še prav nič storiti upali, da Bi jim je bilo položje ugodnejše. Niti Kalu fa ta, katero mesto so bili Iluiuuni zapustili, nijso si upali posesti. Vsled tega ga jo rumunska vojska zopet za sela. Ker ao, kakor smo včeraj poročali, Turki uže dve romunski Indiji na Donavi vzeli, zaceli so s toni vojno tudi proti Unmuuccm, kateri zdaj morajo postati javni ruski sobojevniki, ne le tihi zavezniki.
V Ruinuuiji delajo in popravljajo ruski vojaki sami poškodovane  železnice.   — Ru
minska vojna ladija stoji pred ustjem Sereta. Se vedno se pokladajo torpedi v Donavo. (Manj izvedenim bralcem naj povemo, da se „torpedo" imenuje nekova strelba, katera se pod vodo polaga, da plava na pr. kacib 10 črevljev pod vodnim površjem, napoluena je s smodnikom ali dinamitom, vrb pa ima steklen in odkrušljiv ; če sovražna ladija priplava in prido nad tak torpedo, odlomi mu I dnom stekleno ali sicer odkrušljivo ost, torpedo se užgo, razpoči in tako ladijo razneso, celo oklop-Ijeno z železom.)
Iz Krča se piše »Ruskemu Miru" 20. apr.: Tukaj se je denes angleškemu parobrodu strašna nesreča pripetila. Hotel je plavati v luko, a prej nij poklical rusko obalske straže na vodstvo. Trčil je na nastavljen v morje torpedo, ta je ruzpočil in angleško ladijo na drobne kosce raznese). Tako je vse razneseno in uničeno, da se niti ne ve, koliko ljudij in kakšno blago je bilo na ladiji.
Preko Trsta dohaja poročilo iz Aten, da je 24. aprila prešlo več krdel grških prostovoljcev mejo in so šli v Tesalijo upor netit mej timiošnjimi Grki. Turški poslanik Photi-ades lk*y je grško vlado v odloSncj noti opo-zorjal na ,,nevarnosti", ki pridejo iz tega za njo, čo pusti da njeni prostovoljci neto upor proti Turčiji in ga z orožjem podpirajo.
Zoper oderuhe.
(tovor slov. poslanca g. Viljema Pfetferja v seji državnega zbora od 2G. aprila.
(Po Btnnofrriifičnciti zapisniku )
Gospoda moja, govoriti mi je  o pred logu,   katerega le s   težkim srcem, a ker se vklanjam potrebi, prinašam v zbornico.
Kajti ko bi natančneje o njem govoril, zadal bi skelečo rano onim načelom, katerih se v narodno gospodarstvenih zadevah držim, namreč načelom, po katerih se država ne sme umešavati v zadeve privatno-pravnega gospodarstva in po katerih gospodarstvene moči no smejo svobodno gospodariti, akoravno večkrat celo škodljivo uplivajo.
Neovrglijva resnica pa dokazuje, da se svobodno delanje cene in neomejena konkurencija, ako jo ne popravlja previdna narodno-gospodarstvona omika, končuje se zlorabljen-jem, ki gospodarstvene cene prej razdira, nego pospešuje in stvarja.
In akoravno mi še na misel ne pride, da bi pri vsakem zlorabljenji takoj državo na pomoč klical, moram to vendar takrat storiti, ako so sredstva, ki naravno zdravilno moči gospodarstvenoga razvijanja ponujajo, brez vspeha.
Kranjska dežela, gospoda moja, se nahaja v takem stanji ; tudi v tej deželi se kažejo one podobe judovskega oderuštva, katere mora elovečanstvo vedno črtiti.
Tudi kranjsko ljudstvo imajo oderuhi v rokah, ki neinajo nobene vesti.
Ne bom vas nadlegoval z dolgim naštevanjem ; le nekatere date vam bom navedel, ki so pa vredno, da se jim pripoznnva natančnost.
V dolenjskih okrajih so v zemljiških knjigah zapisano 20 in 24 procentne obresti; pri takih dolgovih, ki pa zapisani nijso, pa gredo obresti od 20 do 100 procentov in še čez. V enej pogodbi, ki se je nedavno sklenila v sodnijskein okraji Krškem, terja se celo na teden pet krajcarjev od goldinarja.
Kmet, ki jo neveden,  se ve da no more
Mutek.
Prižigalec.
(Roman, v an^deškem spisala Miss M. C u m uri jih poslovenil J.)
D   »u i <lei.
Šesto poglavje.
(Dalje.)
Družba zbirajoča so o tej rani uri je bila mala; razen družino gospoda Jeremija je štela Še dve družini in nekaj gospodov, po večem kupci, ki so nagloma zajutrekovali in aetnu doma odpotovali na razne strani. Prišedši k mizi je Jerica le enega mej njimi posebno opazovala one kratke minute, katere jej je doktor Jeremija odločil za zajutrak.
Ril jo gospod, ki je sedel malo od nje in je žličico za čaj na robu čašice gibal in lovil. Pozajutrekoval je uže bil, a imel je dovolj časa; prodno je Jerica prišla, opazoval je gospo Je remije vo; podoba je bila, da bi bil
rad družino ogledal bulj natanko, kot je tej bilo drago.
„Prosim," rekla je žena doktorju, „pošlji strežaju k gospodu prosit ga, naj sam kaj užije. Ne morem trpeti, če me kdo gleda, kadar jem,"
„Žena ! saj ne gleda tebe. Emilija je, ki se mu toliko dopada. Draga Emilija ! tam le vam nasproti sedi gospod, ki vas izredno občuduj o."
„TakoV" odvrnila je Emilija smehljaje. „Jako sem mu zavezana. Kaj ga leliko enako počastim Vu
„Da, kaj zal mož je, če prav ga moja žena tu-le blezo ne more trpeti."
Ta hi]> je prišla Jerica. Pozdravila je doktorja in njegovo ženo, t' r se je prvemu Opravičevala zarad svoje mudnOSti. Ljube/njivo sta stari mož in žena pogledovala tenko ru-dečieo na njenih licih in bliščeči svit njenih velicih črnih oči j. Prej ko no je tudi vzročila da je  tujec obrnil svoje oči od ljubeznjivega
in zanimljivoga obličja Eniilijinega ter pazljivo opazoval dosta mlajši, živejši in potnenljivojši obraz Jeričiu.
Komaj se je vsedla, opazila je, koliko pozornost je vzbudila. Rila je skoro v zadregi, ter so je močno veselila, ko je gospod črez par trenotkov nagloma odložil žličico, ter šel ven. Ven gredpčega je Jerica lehko opazovala, česar so nij drznila, dokler jej je sedel nasproti.
Ril je mož nad srednje velikosti, lepo rasten in prijetnega, spoštljivega vedenja. Njegovo lice je bilo precej ostro izrezano, a bilo je živo in pomenljivo in celo lepo. Njeg< ve črne oči so ostro gledale in skoro prebadale, trdo zaprte ustne so pa izrazovale dol« Cim>t In železno voljo.
Najbolj zanimljivi na njegovi prikazni so pa bili lasje, nekoliko sivkasti, nad senci pa skoro beli kot sneg. Ti so bili očitno naskriž mladostnemu ognju njegovih oči in lehki hoji gibčnih nog,  da nij  bila podoba, da bi mu
\
zračuniti, da onih pet krajcarjev na teden, ki se tako iiialovredni vidijo, znaša na leto £ez 250 percentov, in zdi se mu še taka pogodba dobra, ker jo pravica pomaga sklepati. Gospoda moja, ali se no pravi to s Častjo
ne mu, da stane preveč denarja, ako gre k notarju delat, dolžno pisitio, da je treba za to veliko štempeljev In več takega, češ, da je ravno tako, in da nič ne stane, ako kmet zaplato   papirja,   menjični blanket podpiše, in
sodnije pokrivati najmalovrednejše špekulacije ! j gospoda  moja,  ako kmet sam pisati ne zna. Ali ne škoduje to vzvišenosti sodnije, ki je postrežni upnik sam tako priljuden, da drži je pri kmetih jako globoko vkomii njena, ako kmeta za roko in si na ta način prislepari
sodnik svoje ime podpiše in cesarskega orla pritisne na papir, kjer je zapisana sama krivica?
Jako škodljive so one posojilne pogodbe, kjer se obresti plačujejo na mesec, celo na teden, in kjer, ako se enkrat ne plača, kapi-
njegov podpis, da nij treba podkrižanja in sitnega legaliziranja po notarju in pričah. Ker pa so menjice tako stroge, spravijo kmeta kmalu ob vse imenje.
In tako ravnanje, ki se godi na omenjena dva načina, ima postava, o katerej se posvetu-
tal z obrestmi vred zapade; da bi cel  dolg jemo, odpraviti in kaznovati, ne zapadel na ta način, plača se za dobroto*]       Ako toiej predlagam, naj se ta postava <la dolžnik še dalje čaka, nekake obresti in! tudi za kranjsko deželo izda, storim to zato, sicer z vinom, žitom itd. j ter sem trdno prepričan, po izku-inji prepn-
Kavno te obresti za dobroto so najbolj čan, da je kranjskoj deželi treba tega varstva, pogubne; ako je letina slaba, vštejejo se zo- j ker je kmet uže predaleč na strmem potu dol-pet h kapitalu in dolg, ki  je bil od začetka gov in ga oderuhi še vedno dalje pehajo.
majhen, naraste tako, da po oderuštvu lehko razdere celo gospodarstvo ter je potegne v
svoj pogubni vrtinec
Ako se taka in enaka oderuštva, katerih
se je celo društvo naredilo, natančneje pogleda, videlo se bode, da je nepoštenost vseh
teh kreditnih špekulacij dvojne vrste.
1. Porablja se siromaščina kmetova, ki ima ob gotovih časih stroške za svoje gospodarstvo ; kmet potrebuje denarja, da kupi Žita za setev, krme za živino, da kupi kako potrebno živinče, da plača davke — za vse to je kmetu treba denarja.
Kdor le nekoliko pozna razmere na kmetih, vedel bode, kako teško se gotov denar celo tam dobo, kjer se poljski pridelki hitro prodajejo.
Kako pa še na Dolenjskem, kjer je prodajanje poljskih pridelkov v vsakem obziru jako počasno in se večkrat godi le v mejah enega in istega okraja.
Ker kmet upa, da bode letina dobra, za-pelja ga to, da naredi majhen dolg. Ako ga upanje ogoljufa, narašča ta dolg vedno bolj in kmeta vleče nazadnje do brezdna, v katero se pogrezne za vselej vse njegovo premoženje.
2. Nepošteni oderuhi dalje uporabljajo to, da kmet ne ve, kake dolžnosti so z menji-cami zvezane.
Pri tem se ravna tako-le: Kmetu se prav nič ne pove, kaj je mcnjica (vveehseh ; govori
Obloženje posestev na Kranjskem je pa tudi zares v kratkem času od 1. 1871 narastlo na 0,182.372 gld. Davki so tudi velikanski, zaostanki davkov vedno večji, sodnija pa jih terja z vso ostrostjo.
Ako torej stavljam ta predlog, sem se svojimi volilci v popolnem soglasji in le žal mi je, da tega predloga v deželnem zboru nij kateri enako misleč prijatelj stavil.
Ta, gospoda moja, vlada je „knkor naša šivilja Klara, ki po nori šiva, po dnevi para.-1 Ona deželnim zborom še toliko časa nij dala, da bi se bili potegnili za enake svobodne ostre pravice.
Kranjski deželni zbor se je razpršil kakor jesenska megla. In da bi še eno leto čakal, bi bilo malo preveč časa za „Klaro", in preveč ugodno za može na ministerskej klopi.
Pri posebnem posvetovanji o obsegu in veljavi te postave bodem na dotičnom mestu ponavljal, naj se ta moj predlog noter ustavi in se trdno nadejam, da ga bode slavna zbornica tudi sprejela.
Politični razgled.
Motri*IIJ«*  fl(?<r*,«»!!«*.
V L j ubijan i 3. maja. Omenili smo, da se je v 9i9t<*ivirrr«
ho p stranki, med nemškimi poslanci neki mali razkol dovršil, ker se je iz „fortschritts-kluha" izluščilo pod  načelništvom  dr. Grossa
osiveli od starosti. Naklanjali mu nijso častit-ljivosti, temveč le pomnoževnli nasprotja njegove, po drugem mladostne in krepke prikazni.
„Knk čudovit mož!" vskliknila je gospa Jeremijeva, ko jo bil odšel.
„Kaj ličen mož, kaj ne ?" rekla je Jerica.
„LičenV" odvrnila je gospa Jeremijeva. „Kako! s to sivo glavo?"
„Meni so zdi to lepo," rekla je Jerica. „Želela bi le, da bi ne bil tako otožen. Postajam vsa žalostna, kadar ga pogledam."
„Kaj mislite, koliko let pa ima?" vprašal je doktor Jeremija.
„Iniel bode okoli petdeset let," odgovorila je gospa Jeremijeva.
„Imel bode okoli trideset let," rekla je Jerica in sicer v istej sapi.
„Velik razloček!" opozorila je Emilija. „Doktor, vi morate o tem določiti."
„Nemogoče ! Ne drznil bi se, določiti starost tega moža do deset let. Moja žena ga je storila zares dovolj starega. Popolnem za-
gotovljen nijsem, a cenil bi mu leta kot Jerica. Starostma nij posivela las, to je gotovo."
Naznanilo se je, naj se pripravijo vsi potniki, ki nameravajo odpotovati s parobrodom; in prenehalo se je vse premišljevanje o starosti tujega gospoda, — kaj nehasovito premišljevanje, ki se pogostem ponavlja ter prouzročuje brezkončne in brezvspešne prepire.
Sedmo poglavje.
Ponosno mu j« lice, a pogled Izdaja kaj močno srca nered: oko mu r-rim Sadili zalskra Svetlobe, čuda hipne, in pozna
N;i lim in na t't'lu senoa so Skrivnosti nepokojne notranje, — Pogled ognjen, napolnjen t mislimi Nedosegljivimi, izvrstnimi.
Večini prebivalcev v Zedinjenih državah se dozdeva izlet iz Itostona v Novi Jork kaj vsakdanjega, ki se komaj sine imenovati potovanje. A za doktorja Jeremija je bila imenitna dogodba, ki je blagega zdravnika odtrgala njegovim vsakdanjim pohodom. Zadnjih
dvajset glav, katere so .nov klub" ustanovile. Ministerska stranka je tega odločenja vesela. To j« razumljivo, kajti kot povod razkola navajajo izstopivši ta fakt, da so drugi „fort-schrittlerji* uže z opozicijo desnega centra, s Hohenwartovci, v dotiki bili.
Cfihi deželni poslanci so se bili zbrali te dni v Pragi in so sklenili, kako se bode vedel češki narod v vnanjej in notranjej politiki. Kaj so sklenili, bode kmalu vidno. Če so glede vnanje politike odločne slovanske korake sklenili storiti, pojdemo Sloveuci prvi za njimi.
Nadvojvoda .tlhvvoht je bil 1. maja v Petrovnrdinu. ogledal vojsko in sprejel srbske deputacije iz Novega sada in iz Karlovic. V Novem sadu je obedoval in potem šel v Ruma. Videl bode po spodnjem Ogerskem le ruske simpatije, ne pa ostudnih turških, ki so v Pešti.
Maff jnvi so čudni božji volki. Turki se jim bili, tačas, ko so še ropali in žgali pri nas in po Ogerskem, ukrali in odnesli več knjig kralja Matjaža Korvina. Zdaj jim je sultan te „Corvina" za dar nazaj poslal. Minister Ti s za je nasvetoval pa, naj se zahvala magjarskega naroda v protokol dene in vladi naloži, sultanu zahvaliti se. Vsa zbornica je vstala za to. To je zopet simpatija za Turka. Požigalec ti nekaj ukrade, potlej na« za j prinese — pa dobi zahvalo in še orici-jalno! Tudi Magjari ne spadajo uže prav v Evropo.
V ngerskent zboru je magjarski poslanec Somsich interpeliral vlado 2. maja: „Ker se po skoro dveletnem prizadevanji ev-ropskej diplomaciji nij posrečilo, mirnim potem zmešnjav rešiti; ker se je vsled tega Rusija mislila (!) opravičeno, vojno začeti, in je vsled tega na nevtralno (?) oblastjo vmarširala; ker je vsled te vojske trgovina na spodnjej Donavi v nevarnosti, da, celo na levem bregu, (a na desnem turškem ne? Ur.) kjer so ruske vojske strntegične točke zasele. kar zabranjena; ker je ruska vojska tako velika, da se zadnji nje cilji niti misliti ne dajo, vprašam: Ali meni ogerska vlada mirno gledati, kako ruska vojska napreduje? Če meni to. ali ima poroštva, da ne bodo škodovnni v vseh mogočih slučajih interesi avstro-ogerske monarhije, posebno pak Ogerske kot neposredne sosede ? Katere korake je storila vlada, ali jih namerava storiti, da se trgovinsku svoboda nn spodnjej Donavi ne moti. in da pridelava-joče in trgujoče ogersko občinstvo škode varuje? — (Kje so Hrvatje v tem ogerskem zboru? Ur.)
cf r*mmi*. Dunajski „Tagblatt" je 0 ClklfrmN carji in njegovih namerah prinesel   nekovo kombinacijo, da si misli  nadeti  ime „slavjanskega carja" (kar je uže) in kako misli urediti na
dvajset let le enkrat nij zapustil Tmstona za teden dnii. Ta dogodba ga je pahnila v vrtinec, v katerem se je naglo, nemirno in razdraženo vrtil. Tsta nemirnost so zlasti po leti kaŽP na vseh obiskovanih potih, po katerih Amerikanci vsako leto potujejo za kratek čas.
Doktor je bil po krvi in navadi kaj draž-ljiv človek. Nikdar se nij odtegoval občevanju z drugimi ljudmi, temveč iskal je pri vsaki priliki njihovo društvo in se ga je radoval. Vedel je dobro ravnati z mladimi in starino, z bogatinci in reve/i ter je dobro poznal mehansko življenje v vseh krogih. Prav nič pa nij poznal umetnosti, kako naj se potuje, — umetnosti, katero si le po vaji prisvojimo. — Moral se je še le učiti, kako se spretno ravna z mnogimi prožinami, ki o pravem trenutku od spretne roke sprožene, omečo okamnelo srce gostilničarjev, izsilijo prijazno postrežbo stnv.nikov, uljudno delajo sprevodnike na železnicah in uradnike na parobrodih in prepirljive, razsajajoče kučarje spreminjajo v mirne, ubogljive in ponižne postrežnike,  ki vse radi
iztoku. Vse to je izmišljeno, da si pametno izmišljeno in resnici podobno.
Da je II *i nt it i*»t <* sklenila z Rusijo zvezo, zlasti Magjare neizrečeno bode, ker so 4e lani sanjali o magjarsko-rumunskej zvezi proti Slovanom. Tako ta divjaški Azijat, kadar je Turek zdrobljen, sam ostane kakor kol s mesu evropskega Slovanstva.
Mnogo kristijanov iz Turčije beži v Ru-munijo. Blagajnam je zapovedano ruski denar jemati. — Knez je ukazal, da vsak okraj mora dati kadre za en bataljon milicev.
V unijj  gospodskej   zbornici je Derby obljubil jutri, v petek, nadaljna pisma o orijentalnem vprašanji. Anglija je jedina, ki je odgovorila na zadnjo Gorčakovo okrožnico Kaj, to šo nij znano.
V Mntiiii ima angleška vlada mnogo preglavice. Z Emirjem Kaburskim pride najbrž do vojske. Torej je bilo večjidel vse sleparija, kar so turkoljubi trosili, koliko silo Mohame-danov more Anglija iz Indije na evropsko bojišče dovesti.
MSI.
■ k HmlovIfi«-«' 29. apr. [Izv. dop Da si za novinarje v tako burnih časih, kot £0 sedanji, ni) ravno pomanjkanja gradiva, naj mi bode vendar dovoljeno kaj poročati iz našega kraja, da se ne bode mislilo, ker se o nas tako malo sliši, da nas je Gospod pokončal se žvcplenim ognjem. Dnevni kronist se ve da bi pri nas jako stradal, a v teku let se pa vendar nekaj zgodi, kar osvitljuje, kakovš nega duha in mišljenja je tukajšnje ljudstvo, in poznejši zarod, če ne bode pomnil svojih pradedov po nasledkih njihovih del, naj jih vsaj pomni po malej kroniki, ako bode kaj rajši čital, kot sedanji.
Morebiti, da so mestni očetje z manoj ene misli o duševnoj malomarnosti svojih po danikov in mislijo zanaprej to s tem odvrniti, ka hočejo mladini priskrbeti več poduka; pripravljanje jo, da bi se ustanovil še 4. razred ljudske šole. Da poduk, pa tudi lep izgled učiteljev v nravstvenem oziru veliko pripomore za blagost mladine, je gotovo. Da se tudi tukaj v šoli nemščina neguje, tega mi nij treba poudarjati, ker nekateri učitelj je jako udana stvar proti nemškim visokim glavam, — bode li tudi zaželeni uspeh v
Da se je veselje ubožuih otrok do šole malo povzdignilo, napravil se jo  po prizado vanji več gg. posebno pa okr. sodnika g. Laha zadnji dan pr. 1. koncert, pri katerem so se nabirali radovoljni  darovi  za  šolarČke. Blag
se more imenovati ta čin gg. osnovateljev, kakor tudi pevcev in igralca na citre. So vsaj enkrat v slovesnej obliki doneli mili zvoki naših pesnij do srca in ušes onih, ki tako slepo prezirajo moč materine besede. Zdi se mi, da so pozabili na svoje nemčurstvo in jih je navdajala ona idealnost, ki jo stvariti more le domovinska ljubezen (?) ker ponoviti se je morala marsikatera s 1 o v e n s k a |>esen. Obžalovati je le, da se tam, kjer je v resnici kaj blažilnega, zbere tako malo število meščanov.
Dolgoletna pogajanja o razdelitvi gozdov na Jelovici dognane so bile pretečeno leto tako, da ima radovljiška srenja svoj oddel odmerjen, a prej je pa uže kranj. obrt. družba od skoro polovico posestnikov dele pokupila — dobili so denar, bode li pa za naprej tudi njim v prid, to bode učila natančneje prihod-njost.
Očitalo se je uže nekdaj, da se gre v nafte mesto po okrajuej cesti kakor v labirint. Odkar ima pa Radovljica svoj kolodvor po imenu v pni uri oddaljenih Lescah, akoravno jo prerezuje železnična proga v dva dela, in se marsikaj pripelje in odpelje, sklenilo se je, cesto tako preložiti, da se ogne treh ovinkov in se pot skrajša morebiti za kacih 100 metrov. — Za odkupnino zemljišča od baje 000 gold. in nekoliko tlake se bode to zravnalo. Navadni ljudje temu oporekajo in se celo sli-ijo hudobni jeziki.
Imamo tudi novega c. k. okraj, glavarja v osebi g. Dralka. Ljudstvo ga je sploh precej zaupljivo sprejelo. Toliko za denes, pred no bodejo pa volitve v deželni zbor, treba se bode še malo s Kamničani pomeniti.
DomaČe .stvari.
— (Ljubljanski „Sokol") napravi G. maja prvi spomladanski izlet na Šmarno goro. Program izletu je: Ob 5 uri dne 6. maja otidejo „Sokolci" od društveno telovadnice pod svojo zastavo po dunajskej cesti črez Savski most in skozi Gameljne na Šmarno goro.   Po sv. maši ob l/a 10 uri ide „Sokol"
Tacenj, kjer ostane do C. ure. Potem gre črez Št. Vid v Ljubljano nazaj. — Udeležilo se bode tega izleta, to se ve da, tudi obilo druzoga narodnega sveta iz Ljubljano, če bode ugodno vreme.
— (Gospodje pevci) ljubljanske čitalnice se prijazno opominjajo, da naj pridejo denes p e t e k k pevskoj izkušnji.
— (Telegramov v Ljubljani) leta 1876 oddanih, prišlih in naprej telegrafiranih je bilo skupaj 84.592. Mej vsemi 17 glavnimi mesti Cislejtanije ima Ljubljana najmenj telegramov.
— (O zadnjih potresih) se piše z Dolenjskega: (ribanje se čuti vselej od severozahoda proti jugovzhodu. Spremlja ga nekako podzemeljsko bobnenje. Čutilo se je to na vseh krajih od Trebna, Mimo, Št. Ruperta, Mokronoga, Sv. Trojice, Št. Janža, ob Savi, proti Škocijnnu, Novemu mestu in naprej proti Hrvaškemu ter spodnje Štajerskemu. Posebnih škod dozdaj še nij provzročtl, razun da je nekoliko ometa odluščil ter starih dimnikov strehe zamenil z novimi.
— (Posip) pri Zidanem mostu je največji, kur jih je bilo v novejših časih. Zemlja in skalovje, kar se ga jo premaknilo, znaša 740.000 kubičnih metrov ali 87 milijonov centov.
— (Cigani) se vlačijo okolo, kakor poprej in sicer babure z rjuhami, polnimi otrok na hrbtu na ta račun, da imajo nekateri potne liste ali za godce ali cunjarje; v resnici pa — tako se piše „Sl " z Gorenjskega — le kmete nadlegujejo na razne načine. Čudno se dozdeva, da se ciganom potni listi izročevjo. Ali ne bi kazalo zoper to se pritožiti. Le tako bi utegnili priti do kacega vspeha. To vlaču-ganje je sramotno za vso deželo, in želeti — da — zahtevati moramo, naj uradnije v tej zadevi bolj ostro ravnajo.
— (21. redni občni zbor denarne o br t n i j s k e p o m o č n edružbe, vpisane z omejenim poroštvom) Zbor prične društveni vodja g. Janez Nep. Ilorak sč sledečim govorom: Slavni zbor! Čast in veselje mi je, da Vas, častiti družbeniki! denes pri 21. občnem zboru zopet vidim in prisrčno pozdravljam. Po §. 10. naših društvenih pravil vsako leto društveno predsedstvo skliče občni zbor vseh družbenikov, ter jim kaže društveno gospodarenje o prihodkih in stroških in račun o društvenem premoženji. Odbor, ki je bil pri občnem /.boru 2. aprila 1870. I. izvoljen, da pregleda društvene račune, naznanjal Vam bode svoje mnenje o oskrbovanji društvenega premoženja. Z novim letom t. j. 1. junuarija 187G. 1. štela je družba 331 udov; mej letom jih je prišlo zraven še 24, in 7 jih je izstopilo; konec 1. 1S7G. bilo je tedaj v tej družbi 348 udov,   ki so vložili  G3.500 gld.  05 kr.
store. Doktorju Jeremiji je bila prevozna kočija najpoglavitnejši voz, s katerim se prijetno in hitro vozi. Kočijaž je bil uljuđen dečko, vsak potovalec imenitna osoba in culja njegova važna stvar. Sedaj so se pa ljudje semtcrtje vozili v množinah. Posamezni človek nij imel nobenega vpliva, bil je le enota v veliki skupini in njegova močno cenjena culja se vidi nepomenljiva, ki jo semtertje sujejo in puhajo. Doktor Jeremija se je čudil tem neznanim mu razmeram in se nij mogel spraviti ž njimi. Novošegni podvzetnik so um je zdel kot lastnik opravilnice, ki ponižno gleda v svoje knjige, da bi videl, ali more ponižnemu prosilcu preskrbeti službo, in ki ga po gostem odpravi ponižanega in prevaranega. Strežniki, katerih pošteni in blagi doktor nij hotel podkupovati, so bili nesramni lenuhi, sprevodniki na želez nicah in uradniki na parobrodih, zapovedljivi sauiovoljneži in kočijuži ali vozniki, roj lačnih, vršeČih pikajočih osa, ki so so na pristajališčih in kolodvorih zaganjale na potovalce, da bi jih
mučile. Tako je presojeval te imenitne članove človeške družbe; glasno se jo hudoval nad njimi, kader je začetkom ali konci vsake vožnje bil ves zbegan in razdražen. Čuditi se mu je moral vsak, kako miren in zadovoljen je bil, kader je bil na vozu ali pa na parobrodu ali kader se mu je posrečilo dobiti dobro bivališče v gostilnici. II krati je bil jako oziren, prijazen in družljiv izobražen mož, seznanil se je z vsakim, ki se mu je približal, in govoril je in so vedel tako brezskrbno, kot bi se bil onde naselil za vse žive dni in kot bi bil popolnem zadovoljen s svojo osodo.
Gospe so hvalile Boga, ko so bile na pa robrodu; a tudi same sebi so si čestitale, ko so skladale svoje debele rute in druge posebne reči v kajuti v kot. Kar so zaslišale doktorja, ki jim je na drugem konci dolge sobane zakllcal: »Pojdi, ženka! pojdi! Jerica' Emilija ! kaj pa delate tam doli v natlačenem prostoru? Zamudile boste najlepši razgled!" Prišedši jim nasproti, je prijel Jerico za roko
ter je hotel otiti ž njo; gospa Jeremijeva in Emiliju naj bi prišli za njima, kadar bi vse opravili. A Jerica nij dovolila, da bi Emilijo kdo drugi peljal gori po stopnicah iz kajite; gospa Jeremijeva je precej zapletla doktorja v živahen razgovor.
„ A li bi ne bilo treba," rekla mu je, „da bi pokril slamnik, katerega je bila skrbna žena vzela v roki od doma; rada bi bila videla, da bi ga bil pokril." Ko je bilo vprašanje rOšeno, ogrnila je Emilija mesto tenkega letnega plašča bolj lehek pla^č za potovanje; .lerica jo je pregovorila k temu, ker je na vodi vel precej živ veter. Ko je naša družina prišla na pokrov ladije ter se ozirala po sedežih, nij bilo nobene prazne klopi ali kaj enakega, Peljalo se je nenavadno veliko po-tpvalcev in vsi so bili zbrali na zadnjem delu pokrova. Doktor Jeremija je, zapustivši gospa iskal stolov.
(Dalje }<rih.)
Kar zadeva obdatbe ali naklad davka naši družbi, spoznavam za dolžnost, da Vam naznanjam, da se je mnogo obrtnijskih in gospodarskih družeb v Avstriji obrnilo na zbornico poslancev na Dunaj s prošnjo, da bi bile davka prostu tiste družb*;, ki se samo na svojo pomoč naslanjajo in ki samo s svojimi družbeniki občujejo. Tudi na'a družba pridružila se je tej pioMiji, kajti ko bi se ob-dačhu ali naklad davka pri upuili in piedpla-čalnih družbah izvršil po volji slavnega linam-ne^a nuuisterstva, bati bi so bilo, da bi mnogim družbam, ki so uže zarad obdarbo jenjale, sledile še druge, in da bi kmalu prišlo tako daleČ, da bi mali obrtniki, ki so brez bistvenega posestva, prišli v pest odrtuikom, ki pa ne plačujejo davkov, in da bi obrtnik po polnem ubožal, potem ko jo daroval svoje delavne moči odrtuiku, kateremu postava dovoljuje, da terja vsakakoršne obresti. Slavno finančno ministerstvo naj bi raje toliko bolj in vsestransko podpiralo predplai'ne in upnu družbe, ker le to še zmorejo, da sedaj, ko odrtniki nemajo postavo in ko se plačuje toliko raznega davka in pri tolikem slabem zaslužku, kakor je pri obrtnikih tudi na Kranj skom, da tedaj morejo shajati tisti, ki svoje delavne moči bolj napenjajo. Žalostno je, da konec leta, ko se davek terja, more mnogo obrtnikov denar na posojilo vzeti, da morejo le davek odrajtati. Na vse to naj bi slavno finančno ministerstvo gledalo in naj bi preu darilo, da 1800 takih družeb v Avstriji ne koristijo samo obrt tujskemu stanu, temveč tudi vsi državi. Želeti bi bilo, da bi slavno finančno ministerstvo ne le hranilna in pred-plačalna društva državnih uradnikov, kakor bo je to zgodilo po ukazu 2. juuija 1875. 1., temuČ, da bi tudi družbe obrtnikov oprostila vsakakoršne davščino. Upajmo, da bodo slavno finančno ministerstvo in državni poslanci to važno stvar resno premlatili in našo prošnjo vslišali. Zadnjič vsem gospodom udom pred ništva srčno hvalo Izrekam za domoljubno dolo, ker za blagor svojih someščanov no darujejo le syoj trud in čas, temuč večkrat še družbi naklanjajo celo denarne zneske brez obresti. Po §. 4. društvenih pravil stopijo vsled srečkanja iz načelstva gospodje: Frane Draschler, Janez Nep. Ilorak, Miha P a k i č. in F e 1 i x W a i d i n g e r. Izstopivši se smejo zopet voliti. Društveni vodja poroča, da so jo pretečeno leto posodilo 958 strankam 170.037 ghl., podaljšalo pa se je posojilo !)50 strankam v znesku 188,890 gld. Ves denarni promet je znašal 367.427 gld. Rezervni zaklad so je i v pretočenem letu zdatno pomnožil in znaša l'J.!M7 gld. 74 kr. Gospod Regali izjavi v imenu pregledoval-nega odbora, da se jo račun pregledal in da je popolnem v redu. V odbor se volijo per acclamationem zopet vsi izstopivši gospodje V pregledovalo! odbor gg.: j. Regali, Oroslav Dolence in.I. Giterer. Predlog g. Dolenca, naj bi se društvena litina napravila nad hišo tudi v slovenskem jeziku, akoravno ga g.
Regali gorko priporoča, kor društveni vodja,
Zaradi stroškov in pomanjkanja prostora nasprotuje, se ne sprejme. Za učence obrtnijskih šol 86 ne dovoli nasvetovana svota 50 gld., pač po nasvetu g. Š po I j a r i ca , enaka svota pogorelcem na Viru. Vpisnina ostane po enoglasnem sklepu, kakor do/daj 2 gld.
Ha'Aiie vesti.
* (Zastrupilo) se je v nekej vasi na Nižjem Avstrijskem šest otrok pretekli teden.
Igrali so si namreč s tem, da so kuhali \ V pisker so dejali cmerike, ko je bila kuhana, pa so jo jedli s kruhom. Kmalu jo strup pokazal s\ojr nasledke. Trije dečki so tekli domov; eno dekle je zgrudilo se na cesti in na->\i so jo brez zavesti. Akoravno je bila zdravniška pomoč takoj tli, je vendar eden deček umrl; drugi bode tudi težko ostal; ostali trije otroci pa se uže iz nevarnosti.
* (Žalosten konec.) Na otoku Prin-kipo v inarmorovem morji je v samostanu sv. Jurija zbolel nedavno e.erkvemk na kozah. Vsi ljudje so i/, samostana pobegnili, samo dva stara meniha sta ostala in cetkveniku stregla, ki je pa kmalu umrl. Tudi miniha sta dobila koze in sta brez vse postrežbo, brez vso pomoči umrla. Tatovi so potem samostan izpraznili in živino iz hleva odgnali. Usmiljeni Hrvati, ki so tam naseljeni, so končno pokopali oba meniha, ki sta tako žalosten konec storila.
* (111 a g os lov.j V Uasldibu ob Ren U je rodila 44 let staremu učitelju lleenu njegova 5 let mlajša žena dvajsetega sina. Ta vredni zakonski par ima razen te množico dečkov tudi dve deklici živi.
* (Grozovita nesreč a.) Na Francoskem v Grnissncaci je v tamošnjih rudnikih nastal ogenj; rudokope, kar se jih ni moglo re siti, vdušil je ogenj ter so jih uže 14 ko oglje zgorele iz jamo prinesli, drugih iščejo.
Dunajska borza	3 maja		
(Izvirno tolograrično	porodilo.)		
Enotni drž. «lol ; v bankovcih	.r.s fld	4>	Iti
Enotni drž. dolg v srebrn	1 * n	40	_
Zlata rent*......	.   70 „	65	
18B0 drž. posojilo	107 ,	—	-
Akcije narodni! banke	m ,		
Krnili ne tkolje	88 „	20	w
London	88 „	H:l	
Napol. C. k. cekini	10 „	2B»/i	n
	6 n	01»	
Sr»hro	11 .	40	
Državne marko ....	88	'JO	
Zahvala.
Za milo Bočntje mej boleznijo, kakor tudi za obilno spremstvo pri pogrebu našo nepo-zabjivo, .'(0. aprila umrlu ni a trne
Helena Novak,
Uroka vaem sorodnikom, prijateljem In snatu cein naj toploj do zalivalo
(108) /alujoča rodbina.
V Šentvidu, 9. maja J877.
* - -•■ ^^^..r.,.iitfl^TiT^l7riTn^«,'nH.™li;-;yat
1 Anatlierinova ustna voda ► j     in zobni prašek ►
*   Ildeliule  #»'«##»•/«•/ i'it't-uti.  Itkam  nn  t/u- V
►
►
Isdeljnje f»« «•«•«»/«. Ukor, >»« </u-
mtjukej ct'ttti v JJiiliijtmi. Tudi Najboljši in najcenejši pnpomoenk za čišćenju nat. I škatljiea zobnega praška       .       .   40 kr.
i steklenic* ustne vodo    .     .     . ou kr. (f>8—44)
Vtem bolnim mof, in zdravje brei leka in  brei stroškov po izvrstni
Eeifalesciere ti Barry
30 let ase Je ulj boleiai, ki bi j« ae bika o«4i>-rila t n  prijetna zdravilna hran«, pri odraščonih i »'..rooih bres modiciu in stroškov; zdravi vse holoznl '  želodcu,    u živcih, dulje prsne, i na jetrab; ilusa I  naduho, bolečine v ledvicah, joti ko, kašelj, nopre-Davljenje, zaprtje, prohlajenjo, nospanje, slabosti, zlato Ul«l, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, silenje krvi v ^1 iv «>, iunionjo  v ušeuili,  slabosti in blevanie pn nosečih,, Dtoinost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre« tajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, n*-go dojničino mleko. —   Izkaz iz mej 80.000 spričer ul zdravilnib, brez vsake medicine, mej njimi ipri-ovula profesorja Dr. Vviirzerja, g. F. V. Beneka, pra-ga profesorja medicine  na vseučilišči v Mariboru, /, travilnega svetnika Dr. Angolsteina, Dr. Shorolauds, dr. < auipbella, prof. Dr. 1 >o<ie, Dr. Ure, groiinjo (Jastle-Itnarll Markizu de Urebau a mnogo družili imenitnih taob, se razpošiljava na posebno zahtovanje zastonj..
Kratki likat li 80.000 s pričevala v.
Spričevalo št. 78.«70. Spričevalo zdravilntiga svetnika Dr. Wurzerja,
Bonn. 10. jul. 1853. Hovalescičr« Du Harry v miiogili slučajih na-udi vsa zdravila. 1'osebno koristna je pri dristi in KffIL  dalju  pri sesalnili in obistnih bolezuih a u <L pri kauinju,   pri prisadljivem a bolehnoui draienji v letalni covi,  zaprtji, pri bolebnem bodenji v obistih i a mehurji,   trganje v  mehurji L t. d. — Najbolju in i'i neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsih boleznih, iiiupak tudi pri pljučnici in BuAenji v grlu.-L* S«) U n d. VVurzur, zdravilni svetovalec in člen. mnogo nčunih družtev.
W inehester, Anfrleiko, 8. docomhra 1 m 12. Vaaa izvrstna Kevalescičre Je ozdravila večletne i   nevarnostne  prikazni,   trebušnih   bolezni, zaprtja, »-.ino čntnice iu vodunico. Prepričal sem se sam gleda *ftt)ga zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Sli ure lami, ranocelnik, Šti. polka. IchuAnja tajnega sanitetnega svetovalca goap. Dr. A n g o l n t o i n a.
Beroliu, 6. maja 185B. Ponav^aje izrekam gledč Revaleseiere du Barry vb "..-mii.kii, najbolju spričevalo.
Ur. AngeIs tei n, tajni saniL svetovalec Spričevalo A t.. 7B.921. Obergimpern, (Badetisko), 'J'2. aprilu 187'i. Moj patiunt, ki ju uzo bolehal S tednov za strašnimi bolečinami vuetic joter, ter ničesar pontiti nij. •■.•mol, je vsled rabe Vaše Uevalesciere du Jiarry po-pulnama zdrav.
Viljem Burkart, rauoeeluik. Spričevalo it. 7iJ.til8. La K o i; lir a ur V on, 80. julija Vašu kr\ lili m u-1 ii  ozdravila  me je popolnem strašnih  želodčnih in čiiuiicnih  boleznij,  kamro no u e dcHot let ..učilo.
i(.iih|n) A r ui u n e > 1'rov oh t, posestnica.
lCuvaleucičre je 4 krat lečnojsa, uego meso, tor i> ,,i-i iHlraščenih in otrooih prihrani : »o krat več As Coni, ko pri zdravilih.
l»teluunth ^Ufiie/i ;.o \toi rtuita 1 sold. fy) x , l Ittil H n'old 90 .tr., xi ru'ita < ^oiu. ,»0 kr«. 6 tui.-tov 10 g.ild., 12 funtov <r0 -ija.d., H cuutjv Ji gold.
4tOV*Uj:>oaOr,i-.Ji8oan.iju v ;m m in Kevalesoiero-(Jhooolatče v prahu   . nu i        bQ ur., Ji uts 2gi,
y iu., 4.J UiS * gA. tH> .a., V ,«j .wiu 4* lid ISJ i ) <l. ro.iu.jo pa i>»rry ik OoiORi ua at»Lj . MTall-&M«CkK«M»i*ićJ td   >, CakOl   V   v.un:   u »stih pri dobriti
k.jtarjiii o: H>pojeaj>ui:io trgovcih , iudi razpodi(ja da-
s^eka *a»» pa vuo kraje po poitmn itsJuiotetsli ah
p.iv^r.jn.. V )LJub4jjhUtl M. 4 Ur, J. S v o 1> oda, lokar pri „zlatom orlu", v li«*kl pri lokarju J. T r o .i a m u, v i 'eloveu pri loknrju a i r n i a oh e r j u, v Mpijvtu pri loknrju Aijiueviču, v Tratu pri >oa.<aju Jakobu ciorravallo, pri drogoristu 1*. liouoa i o J. II i i m-, n n, v /itOrii pri Andi o viču. ^U'r>;
. o. Ji.
a n
- - » o*
o jI. -t m k
S 5' v g W !*- *3
Oca.25 —re •• m y p s> ga
m b
I *
2" <d 9 **!
2: žl
lzduteij in urednik JoBip Jurčič.
? r f- s-   s- g.
Peštansko zavarovalno društvo.
LBletni račun Poitenake /iMiiioiaiu«' dnuJic za loto isTti ka.-,-:
8,878.070 gld. 44 kr. 8,79/.9il4   „ *.»'» s;».i:ir. -id. IS kr.
6,4f>l.H07 gld. 88 kr.
:i,878 070
44
hiiln.ilka.........
Izdatka ...... j
1'isti (lnhiiek leta 1876 je .....
Bilanca oii ;ii. decembra i. I87<; kale Imetja Ako bo priituvajo Ae l.tni dphot)ki zavj»rovaličloe po proilem Imu b6
podaja 8o skii|iiiii pomsUo .....JI,82«.I.s7h ^lil. 27 kr!
Od leta i'^<i."» do isk; ji- Ptltanska Hivarovalna aruiba ikode i/.ida-
čalii Iti iiiilijoiuiv KM  lis,,,. .| K„|d. :>!► kr.
Glavna skupičina jo 10. aprila t. 1. Izrekla voditelju g. W. Sohtfnu m oprav m ino. Mu-iii toplo y.aii\;io in prlsnauje neiitindiji\ega iu srečnogra
delovanja.
Pisarna glavnega aaetopa Pei(«nake aeavsarovsilue drušbo sa
Kranjeko In ipodujo Štajersku jo
v Ljubljani, na kongresnem trgu h. št. 14, nasproti Nunsko cerkvo
pri goHp.  ETrauo  Dei-nib n. < 1 ()f»)
I natnina m UBk .Narodnu tinkarne ■