ro pšžii pfijiiitin i U celo loto naprej 26 K — h pol leta , 13, — , četrt , , 6 , 50 , mesec , 2 ,20, V npravniitvu'prtjeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, Žetrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70, Z* pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Nsrsčsins in insérais • prejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice M. 2. Rokopisi se ne vračajo, neiraukovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 190. V Ljubljani, v sredo 21. avgusta 1901. Letnik XXIX. Volivno gibanje. ljudski glas. Imeli smo priliko slišati odločne naše nasprotnike, ki so brez ovinkov obsojali surove napade dr. Tavčarja na shodih v Novem mestu in Višnji gori. Mi se temu ne čudimo, ker dr. Tavčar res ni izbirčen v sredstvih, s katerimi preganja neljube mu osebe. A to, kar dr. Tavčar sedaj počenja, prekaša že vse meje. Studi se celo njegovim ožjim pristašem, ki tudi proti političnemu nasprotniku varujejo mejo dostojnosti. Ta dr. Tavčarjeva agitacija ima vsaj to dobro stran, da ljudstvo spozna, kako podlih sredstev se nekateri nasprotniki poslužujejo proti našim somišljenikom. Tako tudi zadnji Tavčarjev govor v Višnji gori ni bil brez vspeha za nas. Danes smo prejeli nastopno izjavo: • Dne 17. t. m. smo imeli priliko slišati v Višnji gori samega liberalnega generala dr. Tavčarja, kako grdo in ostudno je govoril o duhovnikih, gospodu dr. Šusteršiču in gospodu Vencajzu. Toda dr. Tavčar je pri treznih možeh dosegel ravno nasproten namen. Od sedaj, ko smo iz ust dr. Tavčarja slišali take brezozirne napade, imamo do obeh imenovanih državnih poslancev še večje zaupanje. Gospod dr. Tavčar, čim bolj ko napadate neljube Vam osebe, tem bolj se širi ljudska nevolja proti Vam. Le tako naprej, konečno ostanete sami !« — Slede trije podpisi, ki so v našem uredništvu na razpolago. Tavčarjev pastirski list. Tako je novomeški Slane krstil surovi dr. Tavčarjev govor. Dr. Slane kar skače veselja, da ima v osebi dr. Tavčarja vsaj jednega, ki se lahko meri ž njim v psovkah. To proglaša dr. Slane v včeranjem »Nar.«, kot »veliko dejstvo v majhni naši domovini«. O Tavčarjevih surovostih vpije S!anc: »Ali ima ta dr. Tavčar slovenski jezik na razpolaganje !« in za kopo Tavčarjevih psovk imenuje Slane dr. Tavčarja »mojstra slovenskega sloga«. Prosit »inteligenca«, ki si s Slancem vesela tega »lepega talenta kranj- skih Slovencev« in »dobrotljivega genija«. To proslavo svojih psovk je šefredakter »SI. Naroda« dal ponatisniti v včerajšnjem »Narodu«! Nagnil ga je menda do tega naslednji Slančev stavek : »Veliko veselja je vzbujalo svoj čas, kako je dr. Schalk v državnem zboru dr. Susteršiča s svedrom drl, ali vse večje obuja dr. Tavčarjev govor.« To proslavo Schalk - Tavčarjeve zveze je hotel šefredakter »Slov. Naroda« pribiti v svojem glasilu, pribil jo je pa tako visoko, da jo vse ljudstvo lahko vidi in — obsodi. Zato se popolnoma strinjamo s Slančevim klicem: »Bog Vas živi, dr. Tavčar, že dolgo let!« — vsaj čim dalje bodeta vidva s Slancem ustvarjala po majhni naši domovini svoja »velika dejstva«, čim dalje bodeta nadlegovala ljudi s svojim »slogom«, tem preje se bodo odprle vsem Slovencem oči, tem preje bodo Slovenci združeni proti takim »mojstrom slovenskega sloga« pri resnem delu v katoliško narodnem taboru. Zato Bog živi tudi Vas še dolgo vrsto let, novomeški gospod Slane, »ki dobro poznate našega kmeta«, kmet pa Vas — še bolj! Na kaj je Tavčar pozabil, ko je grozil z gnjilimi jajci. Piše se nam : Dr. Tavčar jo v Višnji gori strašno bahato govoril, da utegne mo-bilizovati deželnozborsko galerijo proti zastopnikom kmetijskih interesov. Ako bode dr. Tavčar hotel nastopiti z gnjilimi jajci proti kmečkim poslancem, tedaj smo res radovedni, kje bo dobil potrebno maso. Ali bodo slušali njegovo povelje njegovi volivci: c. kr. uradniki? Delavstva nima dr. Tavčar za seboj, morda bo dr. T. sam mečkal zaprtke v svojih rokah. Le poskusi naj, tedaj se bode tresla okolica starega strelišča zavednih naših mož! Uprav čudimo se, kako more dr. Tavčar groziti z gnjilimi jajci. Ali ne ve, da bi bil j a k o široka tarča? Na to je Tavčar pri svoji grožnji menda pozabil? Torej le ne preošabno, g. doktor! Zavednim kmetskim volivcem pa kličemo: Možje volivci 1 Dajte Tavčarju z volivnimi listki v roki gromovit odgovor, ker grozi Vašim poslancem, ako bodo branili Vas in Vaše koristi proti liberalnim spletkam. Ne volite nobenega liberalnega kandidata, in Tavčarju upade pogum ! Kdo guli ljudstvo? Dr. Tavčar in njegov „Rodoljub" slikata katol.-narodno stranko kot največjo iz-korišČevalko našega ljudstva. Seve jima tega noben razsoden človek ne verjame. Ali so .guljenje ljudstva1 mnogobrojne ustanove, katere so katol. duhovniki naložili na korist našega ljudstva, ali se guli ljudstvo z „Vin-cencijevimi družbami" , „Alojzijeviščem" , „Marijaniščem" in drugimi dobrodelnimi zavodi, v katerih se kaže delo in požrtoval-nost naših mož. Kdo pa je pričel na Kranjskem ljudstvo reševati iz rok ljudskih pijavk. Bil je to duhovnik! Prvo hranilnico na Kranjskem je ustanovil v Šmartinem pri Tuhinju župnik Fr. Mihael Paglovec (f 1759). S to hranilnico in posojilnico je osrečil celo okolico. Koliko je slovenska duhovščina zlasti v zadnjih letih tudi v tem pogledu storila v blagor slovenskega ljudstva! Komu podtikati »guljenje" ljudstva, ima dr. Tavčar najmanj pravice, ker je njegov „Narod" strahovito rohnel, ko je naše delavsko tajništvo pričelo ljudstvu brezplačno delati razne prošnje. Učiteljstvo »Učiteljski Tovariš« že trobi na boj in hujska učiteljstvo. »Boj na življenje in smrt!« kliče »Učiteljski Tov.« ter trdi, »da ima učiteljstvo svojo lastno sodbo in lastno voljo. Samo sladke obljube in prijazne besede dandanes učiteljstva več ne vlečejo«. V koliko so te besede resne, kaže ropotanje »Učiteljskega Tovariša« za — liberalce. Radi tega je uprav smešen klic »Učiteljskega Tovariša«, da ne bo nikdar svojega politiškega vpliva uporabljal za brezvestno zapeljevanje ljudstva. »Učiteljski Tovariš« vabi učitelje v boj za liberalce so-sebno s tem, da bode zboljšanje učiteljskih plač pokopano na veke, ako zmaga katol.-narodna stranka. V koliko je v tej zadevi resnosti na liberalni strani, pokazal je po slanec Višnikar in drugi, zato bi skoro dejali, da je »brezvestno zapeljevanje učiteljstva«, ako se učiteljem obetajo zlati gradovi od liberalcev. Na psovke »Učiteljskega Tovariša« na nižjeavstrijske »klerikalce« ne bomo odgovarjali, povemo pa urednikom »Učiteljskega Tovariša« samo to, da je ravno »klerikalni« nižjeavstrijski deželni zbor poboljšal dohodke učiteljem. Značilno za »neodvisnost« »Učiteljskega Tovariša« je dejstvo, da ni zadovoljen niti s samostojno kandidaturo učitelja gospoda Lapajncta, dasi je ravno »Učiteljski Tovariš« trdil, da mora učiteljstvo pri volitvah samostojno nastopiti. Vsa gonja »Učiteljskega Tovariša« kaže, da nekateri voditelji naprednega učiteljstva v Ljubljani hočejo na vsak način ostati ponižni sluge liberalnim prvakom. Učiteljstvo na deželi pa ima o n a m e-n i h teh gospodov že svoje pojme, zato naj bo napram hujskanju »Učit. Tovariša" jako oprezno in reče naj temu »učiteljskemu« glasilu: Ako imajo učitelji v izvršovalnem odboru narodno napredno stranke uplivno besedo, tedaj naj zahtevajo, da postavi na-rodno-napredna stranka v kakem varnem mestnem okraju naprednega učitelja za kandidata — ako pa tega narodno-napredna stranka ne stori in ne pusti naprednega učiteljstva do zastopstva, tedaj to kaže, da učitelji v tej stranki nimajo pravega upliva in so liberalni stranki dobri le za agitatorje. Ali bi ne bilo od učiteljstva sedaj jako nerazsodno, ako bi se eksponiralo za take svoje liberalne „prijatelje ?" M i odkritosrčno pravimo razsodnemu učiteljstvu : »Ce vržeto ob tla pri bodočih volitvah liberalne zape-ljivce, potem bo zopet zavladala prepotrebna sloga in harmonija med učiteljem in duhovnikom. Z roko v roki bosta potem zopet lahko uspešno delovala za duševno in gmotno blagostanje našega revnega in zatiranega naroda. Kandidat, kateremu Be vsak volivec smeje. G. Ivan Lapajne jo že razdal listke, na katerih pravi, da ni ne liberalec in no klerikalec. Ker torej ni ne tič no miš, misli LISTEK. Ali že gre? (Slika iz srbsko-bolgarske vojne.) (Konec.) Nastalo je premirje. Približevali so se božični prazniki, in vojaki so se pričeli razhajati. Že tudi v Vetren se jih je nekaj vrnilo. Le Stojan ne pride, — niti on, niti kako poročilo o njem. btara Cena se počuti kakor na trnju; mučijo jo težke misli . . . Dnevi minevajo, in neprestano pogleduje k vratom, če kdo ne potrka. Prišel je Stojnov Raangel, prišel Peter, sin Dinkov, prišli so tudi bratje Sta-matovi. Vstane in gre vprašat, — toda prav nič ne vedo. Nekaj časa so večkrat videvali Stojana, toda potem se jim je izgubil iz očij. Srce se ji krči strahu, komaj 89 vleče domov, kakor brez smisli in neprestano misli na Stojana. »Mama! ujcev Dimitrij je že doma!« ji je naznanila hči, ki je pritekla domov. Zopet je vstala ter šla k Dimitriju. »Zdravstvuj, Dimitrij! In kje je ostal Stojan ?« Niti Dimitrij ji ne ve kaj povedati . . . »Mogoče, da so ga poslali po drugi poti«, je pristavil v zadregi, ker se mu je smilila uboga mati. »Bog nebeški! Kje je ostalo moje dete!« toži Cena. Odšla je in se obrnila k Stojanki. Takoj pri vratih ji je pričelo srce močneje utripati. Zdaj ji Stojanka gotovo pove, da jo Stojan stokrat pozdravlja in da pride domov koledovat. Vsaj Stojanka jo potolaži z dobro novico. Toda tudi ta ne ve nič. # it # Vsa vas je bila na nogah. Pozdravlja in proslavlja prvi polk, ki se vrača z bojišča. Sredi ulice, ravno nasproti Cenini koči so postavili dva stebra, katera so zgoraj zvezali s krivim lesom na način doge. Z gore so nanesli dišečih jelkovih vejic, s katerimi so ovili stebre in obok. Na tega so pritrdili napis: »Bodite nam pozdravljeni, krepki junaki!« Potem so vse okinčali s tri-barvnimi narodnimi zastavami. Slavolok je bil gotov! Vojaštvo je prišlo in odšlo. »Mogoče, da ide zadaj in hoče priti ravno v predvečer praznika; zakaj bi ostal božični čas v tujini! Saj prihajajo neprenehoma vojaki posamezno, mogoče pride še do večera. Ve, koliko oseb ga pričakuje s hrepenečim srcem«. Tako se je tolažila uboga mati. * ¿jutraj je odšla stara Cena v cerkev. Vzela je seboj lev, poslan od Stojana, nakupila Bveč ter jih uvrBtila pred vsemi slikami na altarju. Z razjasnjenim obrazom so je vrnila domov. »Danes bo gotovo tu, jutri je velik praznik ... ni še po vsem«, si je šepetala. »Sveta Bogorodnica, privedi mi ga, mojega angeljčka . . . potolaži me . . .« Naproti ji je pritekla Kina ter ji na znanila, do so se že tudi ostali vojaki vrnili. $tara Cena se je razvnela. »Pusti že te novice in pojdi raje pozdravit brata, kakor delajo ostali vaščani«, je zamrmrala z gojevom. »Mama, jaz bi šel tudi rad s Kino!« je prosil Radulko. In oba otroka sta stekla po ulici; pokriti s snegom, ter odšla po cesti iz vasi. Stara Cena je ostala med vrati, da tu pozdravi Stojana. Mrzel veter piha sem od goril. Gore in doline, vse je pobeljeno s snegom. Nebo je oblačno, črni gavrani poletavajo kakor orli nad cesto ali pa sedajo na gole vrhe dreves. Na nekaterih krajih po ceBti, ki so vleče proti ihtimanski soteski, se črnijo tolpe ljudij, ki pričakujejo vojakov ; povsodi jo polno de klet, otrok in babic . . . Vojaki prihajajo še vedno ali v vrstah ali posamezni. Kina in Radulko sta pustila za seboj prvo skupino ljudij, prehitela sta drugo in tretjo; neprenehoma ideta naprej. Prva hočeta ugledati in pozdraviti Stojana. spoznata ga na prvi pogled, dasi jima sneg zabranjuje pogled. Cesta se je zavila okoli kupa prsti. Kina in Radulko sta splezala nanj, toda nič ni bilo videti. Veter je bil tukaj močnojši . . . Zdaj sta se pokazala na cesti dva vojaka, toda nobeden izmed nju ni Stojan. »Človeka, ali prihajajo za vama še vojaki?« je vprašala Kina vojaka. »Ne veva, deklica; koga čakata?« »Brata«, je odvrnil Radulko. Utrujena vojaka sta šla dalje. Kina zopet gleda pred se. Mraz jima je, — ona se trese, in Radulko je podoben šibi na vodi, — toda brat ide; treba ga je počakati, da bi mama ne tožila ali še colo plakala, če bi ga ne prignala. Pokazala so jo kočija z dvema skrbno opravljenima v kožuhe zavitima gospodoma. Ko je prišla k njima, jo stopila Kina pred konja na cesto ter jima zastavila pot. »Gospod, ali že ide za vami vojaštvo ?« »No vem, golobičica«, je odvrnil jeden izmed potnikov, pri čemur je privzdignil kapo ter začudeno pogledal na devojko, ki je bih» trda vsled hudega mraza. In kočija se je popeljala daljo. to čudno svojo politično branjarijo prodati volivcem kmečkih občin krškega, kostanje-viškega in novomeškega okraja. Priporočamo g. Lapajnetu, naj do 11 septembra vsak dan drži noge v mrzli vodi, morda bo potem na dan volitve razumel, zakaj ni dobil nobenega glasu ! Kako je gorenjski kmet pokadil liberalcu. »Slov. List" poroča: Liberalec se je kregal nad cerkvenim in „farovškim pre-moženjem", Češ, vse bi se moralo razdeliti. Nekaj časa so kmetje liberalca poslušali, potem pa je dejal liberalcu star kmet: „Pa naj s tem prične Tavčar. On je „pograbil" veliko premoženja iz iarovža. Reoite mu, naj ga prične prvi razdeljevati, ker on najbolj hujska". Liberalec je grdo pogledal, stisnil klobuk preko oči in — zginil. Kmetijska šola na Grmu. Oziraje se po naši domovini opazujemo, da se vsi sloji prebivalstva trudijo za svoj obstanek; vsi zastavljajo vse svoje sile, da se vzdržujejo na površini. Povsod se upe ljujejo nove iznajdbe in naprave, ki uspešno uplivajo na napredek. V zadnjih desetletjih pretečenega stoletja začelo se je tudi pri kmetijskem stanu z vzgledom in podukom od strani države, dežele in naprednih gospodarjev uplivati, da bi se kmetijstvo zbolj-šalo in da bi več donašalo. Za vzgled omenimo le obnovljenje po trtni uši uničenih vinogradov, snovanje raznih kmetijskih zadrug, vpeljavo prikladnejših pasem goveje živine, konj, prašičev, intenzivno obdelovanje travnikov, vinogradov in gnojenje z umetnimi gnojili, povečano pridelovanje krmskih rastlin, ekonomično ravnanje z gnojem itd. Pri vseh stanovih opažamo, da se polaga na strokovno izobrazbo mladine, za njen prihodnji poklic največja važnost in pozornost. Samo ob sebi je umevno, da napno stariši vse sile, da morejo svojega sina, namenjenega n. pr. za uradniški, kup-čijski ali obrtniški stan, tako izobraziti, da bode v izvoljenem poklicu in stanu zadobil ne le obstanek, ampak da bode v njem napredoval in se čutil zadovoljnega, srečnega ter bode hvaležen roditeljem za skrb in žrtve, ki so jih imeli ž njim. Če velja to pravilo za te stanove, velja to dandanes še več za kmetijski stan. Z gospodarstvom na kmetijskem posestvu je združeno precejšno premoženje. Ne le da je treba njive, polja, travnike, vinograde obdelovati, ampak skrbeti se mora za živino, pridelke, poslopja, gozd itd. V varstvu gospodarjev so: družina, stariši, delavci in drugi posli. Od pravega gospodarstva je odvisna bolj ali manj srečna izvršitev raznih del in njihova kakovost; t>d bolj ali manj paznega gospodarja zavisi marsikatera nesreča pri hiši, pri živini, na polju, travnikih, v vinogradih in gozdu; od njega razumnosti je odvisno bolj ali manj ugodno Obe deteti ste ostali kakor primrz-njeni . . . Ure potekajo. Gorski veter dobiva vedno večjo in večjo moč, piha jima v obraz, poigrava se jima z obleko, sneg se mete okoli nju, ona dva se vendar ne ganeta s svojega stališča. Oči sta imela obrnjene navzgor po cesti, če bi se pokazalo tam kaj živega. Naenkrat je Kinino srce veselja poskočilo. Pokazalo se jima je konjeništvo. Toliko vojakov! Gotovo je med njimi brat Čaka, niti z očesom ne trepne. Jezdeci so prišli in hitro zleteli mimo nju — in odjezdili. Kina je mahala z rokami proti dvema častnikoma, ki sta jezdila nekoliko zadaj. »Kapitan, ali gre tudi brat?« je vprašala s solznimi očmi. Častnika sta be ustavila ter začudena zrla na otroka. »Kdo je tvoj brat?« je vprašal jeden. »Brat Stojan! Najin brat Stojan!« je zaklical nepotrpežljivo Radulko, ki ni mogel umeti, da kapitan ne ve, da je Stojan njegov brat. »Kateri Stojan?« je rekel častnik v zadregi. »btojan z Vetrena!« je odgovorila Kina v zadregi. Častnik je pomrmral nekaj s svojim tovarišem in znova pomilovalno vprašal: »Ali je bil vajin brat pri jezdecih?« spečavanje naturalnih pridelkov, pridelkov na posestvu ; na njegovi previdnosti je ležeče, da marsikatero nepriliko odvrne od hiše glede tožba, prepirov itd. Z eno besedo, kakor je pri vsakem drugem stanu potrebna strokovna in občna omika, pazljivost, marljivost in druge čednosti, še bolj potrebne so te lastnosti pri kmetovalcu posestniku, kjer se pomanjkljivost ene ali druge teh lastnosti tem bolj čuti in opazi, čim obširneje je gospodarstvo iu čim neugodniše leži. Da se potrebna izobraženost za umno gospodarstvo obširnejega kmetijskega posestva v navadnih razmerah ne da več doseči le na očetovem domu pod vodstvom starišev, o tem se je omikani svet že davno prepričal in zato so začele države in dežele kakor tu ustanavljati za to strokovno izobrazbo potrebne šole, kjer se mladina teoretično in praktično izvežba za svoj prihodnji poklic. Tako imamo dandanes v Avstriji in sicer samo v Cislitaniji : 2 visoki kmetijski šoli, 12 srednjih kmetijskih šol, 5 srednjih gozdarskih šol, 2 srednji šoli za vinarstvo in sadjarstvo, 1 srednjo šolo za pivovarje, 40 nižjih kmetijskih šol, 63 nižjih zimskih kmetijskih šol in 47 drugih speeijalnih nižjih kmetijskih in gospodinjskih šol, skupaj 172 kmetijskih šol, katere je v pretečenem šolskem letu obiskovalo 6176 učencev, ki so se namenili, da bodo v raznih strokah kmetijstva delovali v praktičnem življenju. Od vseh teh šol ste na Kranjskem samo d v e in sicer kmetijska šola na Grmu in gospodinjska šola v Ljubljani. Prvo vzdržuje dežela Kranjska in ima glavni namen, da dobivajo v njej mladeniči, ki so dovršili vsaj ljudsko šolo in se hočejo posvetiti kmetijskemu stanu, strokovno izobrazbo. Z ozirom na razne potrebe v deželi se i tu podučuje v raznih panogah kmetijstva, in sicer: poljedelstvo, živinoreja, ži-vinozdravništvo, vinarstvo, sadjarstvo, gozdarstvo itd. In da dobi ves poduk popoln vspeh in obliko, podučuje se tudi v splošno izobraževalnih predmetih, kakor: slovenski jezik, računBtvo, risanje, naravoslovje, petje in verouk. Učenci stanujejo skupno v zračnih in obširnih šolskih prostorih; ves njihov poduk se deli v dva dela: v teoretični, pri šolskem poduku, in praktični, pri* izvrševanju raznih praktičnih del na šolskem posestvu, ki meri z gozdi in vinogradi vred blizu 100 oralov, ki tedaj reprezentuje precej obsežno gospodarsko posestvo, na katerem se izvršujejo vse v deželi nahajajoče se kmetijske panoge. V vednem nadzorstvu živijo tu učenci s svojimi učitelji in navoditelji praktičnih del v enem poslopju kakor jedna velika rodbina ter se vse delovanje šole koncentrira v tem, da se vzgoje učenci v skrbne, strokovno izobražene gospodarje, sposobne za praktično kmetijsko življenjem sistematično delo. Ker ima šola nadaljni namen, da raz- »Da, ta, ta !« je odvrnila uboga deklica, ki ni razumela vprašanja. »Pri nas ga ni, deklica«. »Vrnita se v vas, da tu ne zmrzneta«, je rekel drugi. Častnika sta spodbodla konja ter sledila svojemu oddelku. Kina je plakala in Radulko se je tudi razjokal. Roke in noge so jima odpovedovale. Pred seboj sta videla celo cesto do vasi; bila je že prazna. Vafičani so se že razšli, ker se je bližal mrak in je veter pihal vedno ostreje. Le jezdeci so bili še videti kakor temen oblak in se oddaljevali, in veter je prinašal na detinska ušesa veselo pesen vojakov. Tedaj sta odšla tudi Kina in Radulko proti domu. Nastajala je noč. Imajoč roke pod pazduho sklenjeni sta šla, tiho jokala in mislila na mater, ki ju pričakuje pri vratih. Za njima se je oglasila nova kočija. »Ali že gre kaj vojakov, gospod?« Kočija je švignila kakor blisk mimo njiju, in v par trenotkih ni bilo več niti slišati niti videti. In vihar je divje pokazal svojo moč ter jima metal cele kupe snega v obraz. Videti je bilo, kot da jima odgovarja. Vlekel je od zahoda, kjer se je razprostiralo bojišče in kjer je pri Pirotu zasipal tedaj tudi Sto-janov grob. širja v deželi sadna in trsna plemena, žitno in drugo seme, dobre pasme goveje živine in prašičev, da z vzglednim obdelovanjem gospodarskih kultur in z umnim oskrbovanjem posestva, s potovalnim podukom in prirejanjem specijelnih gospodarskih tečajev, z raznimi poskusi in vpeljavami novih vrst, s podukom strokovnih spisov v strokovnih in dnevnih časopisih zbuja k posnemanju sedaj delujoče gospodarje, zato imajo učenci i v tem pogledu prav veliko ugodne prilike, da si popolnijo svoje znanje. Kakor vsako leto, tako sprejema šola tudi letos nove učooce, in sicer plačujoče, ki za jako nizko ceno dobivajo poduk, hrano in stanovanje v zavodu, in učence z ustanovami, kateri bo teh stroškov prosti. Nadalje dobivajo nekateri denarne podpore od vis. o. kr. poljedelskega ministerstva. Čas za vlaganje prošenj za sprejem plačujočim in štipendovanim učencem je določen do dne 16. septsmbra t. 1.; poduk se prične 4. novembra. Z ozirom na to, da se v deželi širi kmetijska veda, da se povzdignejo nje razne panoge na višjo stopinjo dohodkov in se b tem zboljša materijelni položaj kmetijskega stanu, da narašča vedno večje število strokovno izobraženih gospodarjev, ki naj v praktičnem življenju delujejo sebi na korist, v posnemo svoje okolice, in se s tem zboljša umno gospodarstvo največjega sloja našega prebivalstva, ki zavzema do 90 odstotkov vseh stanovnikov, ki se pečajo izključno ali postransko s kmetijstvom, nadalje upoštevaje blagi namen šole in v spodbudo k vztrajnemu delovanju učiteljstva te šole priporočamo, da bi se za vstop oglasilo prav mnogo mladeničev iz dobrih, poštenih hiš, kateri bodo nekdaj gospodarili na domovih svojih starišev. Vzlic vedno težavnejšemu boju, ki ga bije za svoj obstanek ravno srednji kmetijski stan, iz katere srede izide pri nas na Slovenskem največ inteligence, kateri stan je naša največja opora v boju za ves naš obstanek, želimo, da bi naši gospodarji te naše besede posebno premišljevali in da bi našle odmev v njih srcih — v občni blagor in v prid povzdige našega narodnega gospodarstva. Politični pregled. V Ljubljani, 21. avgusta. Zakaj so morarski Nemci tako »spravljivi« ? Nemci na Moravskem so v zadnjem času postali izredno spravljivi. Vzroka je iskati glasom »Inform.« v sledečem dejstvu: Čehi v Olomucu so uveli bojkot proti nemškim obrtnikom, in to tako vspešno, da so Nemci prišli do spoznanja, kako potrebno bi bilo, da se — sporazumijo b Cehi. Nemci uvidevajo, da bodo s tako taktiko najbolje varovali svoje interese in da napravijo konec češkim nadalj-nim stremljenjem. Najživahneji po-speševatelji te misli so nemški trgovci in obrtniki, ki najbolj občutijo, v kako gospodarsko kalamiteto sicer pridejo Nemci. Istim se pridružijo laBtniki hiš in tako se je polagoma ustvarila močna Btranka, ki zahteva, da naj politiške stranke za vsako ceno sklenejo s Cehi kompromis Pa tudi neki politični moment sili zmerne nemške stranke v pogajanja s Cehi. Kakor povsodi v jezikovno mešanih deželah in mestih, narašča tudi tu nemškoradikalna stranka, ki se že sedaj močno pripravlja za prihodnje občinske volitve s strahovito naglico. Liberalna, sedaj gospodovalna Btranka, je bila že o zadnjih volitvah v veliki nevarnosti pred radikalno stranko, in gospodje v mestni hiši v Olomucu potrebujejo nujno pomoči. To pomoč pa bi jim mogli v tamošnjih razmerah donesti le Čehi, ki so ravno v prvem vo-livnem razredu najmočneji. Cehi tudi nimajo nič proti kompromisu in so pripravljen^ za odkrito in pošteno mišljeno pogajanje. Čehi bodo zadovoljni, ako bodo le po nekoliko zaupnikih zastopani v mestni hiši, in ako jim dajo Nemci jamstvo, da jim ne bodo stavili nikakih zaprek njihovemu razvoju v kulturnem pogledu. Več baje ne zahtevajo Cehi, in če bodo tudi na nemški strani tako spravljivi, lahko pride do sporazumljenja.— Tako imenovani list. Nemce vodi v »spravo« torej samo koristolovstvo. Taka sprava bi pa imela kaj malo trajnega značaja in je tedaj zelo dvomljivo, da bi bili Cehi res tako voljni za tak kompromis, kakor ga slika politik dunajske »Informacije«. Dr. Stransky Pri Koerberju. Glasom poročil raznih dunajskih in praških listov se je dr. btranskjr, podnačel-nik mladočeškega kluba, minulo soboto sošel z ministerskim predsednikom dr. Koerber-jem, s katerim se je razgovarjal o raznih aktuvalnih vprašanjih. »Lidove Noviny« poročajo o tem sledeče : Ministerski predsednik je razodel dr. Stranskemu, da hoče vlada v jeseni rešiti v državnem zboru samo proračuna za leti 1901 in 1902, določitev avtonomnega carinskega tarifa in avstro-ogersko nagodbo. Poleg tega pridejo na vrsto le neznatne zakonske osnove in tekoče zadeve. Po tem vladnem programu v jesenskem zasedanju ne bo preostajalo prav nič časa za razpravo o narodnostnem, specijelno o češkem vprašanju. — Dr. Stranski je baje pri tej priliki povedal dr. Koerberju, da Čehi s tem načrtom nikakor niso zadovoljni ter bodo z vso silo zahtevali, da se spravi na dnevni red tudi češko vprašanje. Stranskega list se seveda v polni meri strinja z izjavo svojega moža in pravi, da je Čehem bližja srajca nego suknja. Zadeve dežela češke krone morajo priti na dnevni red pred vsemi državnimi zahtevami, ker te so v resnici državne potrebe. — Morda se pa z dr. Stranskim ne strinja ostali del čeških poslancev. Poljaki in slovanska solidarnost. Mej Cehi in Poljaki v Šleziji se je zopet oživil stari razpor, ki sam na sebi sicer ne bi bil kdove kake važnosti, ker je bolj lokalnega pomena, toda razni poljski listi bodo s svojo pisavo mnogo pripomogli do tega, da dobi ta razpor mnogo širše meje. Mej temi listi je v prvi vrsti omeniti poljsko-liberalno krakovsko „Nowo Reformo", ki obsoja udeležbo Poljakov na sokolskem shodu v Pragi ter sploh pravi, da Poljaki in Čehi absolutno ne morejo skupno postopati. Odlomek dotičnega članka slove: Poljaki se morajo ogibati vseh praških sestankov, kajti zgodovina praških shodov in vseh takih bratskih slavnostij nas uči, da niso nič drugega kot mesta orgij za češko-ruski kultus. Mej nami in pa Rusi ni mogoča nikaka sprava. Čimbolj se Rusija razvija, tem nevarneje je to za nas. Dve tretjini poljske zemlje sta v ruskih rokah, to je cilj in konec naše politike. Naša narodnostna politika more biti edino le rusofobstvo. V tej točki bo Čehi naši najodločneji sovražniki. To nasprotstvo mej nami pa ne obstoji samo glede Rusije, marveč tudi glede avstrijske notranje politike czir. Slezije. Vsako bratenje s Cehi koristi samo Rusiji, kar pa ne more biti politika v prid poljskim interesom. — Tolaž-ljivo za Blovansko vzajemnost je pač to, da vsi Poljaki ne prisegajo na program »Nowe Riforme«. Carjev obisk na Francoskem. V vseh francoskih krogih je zavladala velika radost, ko se je sporočila oficijelna vest, da se udeleži ruski car Nikolaj kot gost predsednika Loubeta sklepnih vojaških vaj pri Reimsu in da ga na tem potovanju spremlja tudi carinja Aleksandra Feodorovn«». Carska dvojica bo bivala nekaj dnij v gradu Compiegne ter potem obiskala Pariz in nekaj srednjefrancoskih mest. »Figaro« označuje carjev obisk kot dogodek velikega pomena, ki bo vzbujal pozornost celega sveta. „Petit Parisien" pravi, da bo imel obisk neposredne diplomatiške posledice. Francoski narod bo svojega zaveznika sprejel istotako toplo in prisrčno, kakor v letu 1897. V *adevi francoskih kongregacij je francoski državni svet izdal sedaj izvršilne določbe k znanemu »društvenemu« zakonu. Državni svet določa najprej glede onih kongregacij, ki so priznane (seveda cerkveno) pred prvim julijem, ko je zakon stopil v veljavo, da morajo po svojem predstojniku zaprositi državne avtorizacije ter predložiti pravila, zaznamek premakljivega in nepremakljivega premoženja in zaznamek članov z imeni, narodnostjo, starostjo, roj-stvenim in letom vstopa. V pravilih mora biti razviden namen kongregacije in nje naselbin ter izjava ravnatelja, da se red in njega člani popolno podvržejo jurisdikciji ordinarijata, škof se mora pa zavezati, da jih res sprejme. — Mnogo strožji pa so pogoji za one kongregacije, ki se osnujejo na novo in prosijo državnega potrjenja še le po 1. oktobru. Tu treba naznaniti, kateri ¿lani so žo poprej biti člani kongregaeij, pod katerim imenom in kedaj so izstopili. V pravilih mora bili razvidno, od kod bo dobivala kongregacija svoje premoženje, ter določila glede stroškov. Take kongregacije se morajo podvreči potem istemu civilnopravnemu nadzorstvu kakor društva, katerim je na podlagi javnega interesa priznana omejena pravna zmožnost. Prošnje se morajo vlagati pri notranjem ministru, ki uvede nato preiskavo, posebno pa zasliši občinski zastop dotičnega kraja. Vlada avtorizacije ne more odkloniti, marveč je dolžna predložiti vsak predlog parlamentu, vendar pa ima vlada pravico staviti nasprotni predlog. — Ostali del te izvršilne naredbe se peča z likvidacijo neavtorizovanih kongregaeij_______ Dopisi. Videni v Italiji, 20. avg. Ker bi morda utegnilo zanimati marsikaterega Slovenca, ljubitelja klasične glasbe, proizvajanje Pero-sijevega najboljšega oratorija, prosim, da blagovolite naznaniti svojim čest. bravcem ta umetniški dogodek, ki Be vrši v Vidmu (Udine) na Beneškem dne 5., 6., 7., 8. sept. Perosi, prava dika laškega duhovništva, je že Slovencem znan. »Dom in Svet« je menda lani ali pred dvema letoma prinesel njegov portret in životopisno črtico. Oratorij se bo proizvajal pod njegovim osebnim vodstvom; umetnikov bo okolo 200, izbranih iz najboljših umetniških krogov iz Milana in Tu-rina. Zanimanje za stvar je ogromna. Tudi iz Trsta pride in iz Primorja sploh se pričakuje veliko gostov. Oratorij se proizvaja o priliki velikih cerkvenih slovesnosti, ki se vršijo od 1. do 10. septembra pri slavnem svetišču »Madonna delle grazie« v Vidmu, pri katerih bo tudi Nj. emin. kard. Missia iz dorice, potem kardinal iz Benetk, armenski nadškof tudi iz Benetk, in skoraj vsi škofje cele Benečije. (_,e bi se kdo hotel udeležiti glasbenega užitka, dobro bi bilo, da bi mi že naprej znali tudi za dan, drugače bi lahko dotični mogel ostati brez mesta, dasi je prostor velikanski, ker se oratorij proizvaja v jako veliki Btolni cerkvi. „Edinost" v Trstu je že tudi naznanila vse to. Zastopnik lista, ki naznanja dogodek, dobi vstop in sedež brezplačno. — Cene {vstop in sedež skupaj) so 5 lir, 7 lir, 10 lir, kakor si kdo želi izbrati boljše ali slabše mesto ali sedež. Sam vstop stane 2 liri. Ko bi slučajno trebalo, bi tudi lahko iz 'Vidma poslali nekoliko listkov za vstop na prodajo v Ljubljano; samo bi trebalo znati komu — ali kaki knjigarni, ali kaki zanesljivi osebi. (Dostavek uredništva: Ako kdo želi, radi mu izposlujemo vstopnico.) Klanjec na Hrvaškem, 19. avg. Dolgo že niste nič slišali iz našega hrvaškega Zagorja. Naj torej svet zve, kaj se godi to stran Sotle. Redko slavnost smo obhajali od 11. do 18. avg. v našem prijaznem, romantičnem Klanjcu. Imeli smo sv. misijon, katerega sta z vbo vnemo vodila dva čč. oo. iz družbe Jezusove v Travniku. Rekli boste morda: Kaj pa je to posebnega ? Misijon imamo dandanafinji že skoro v vsaki župniji. Da, tako je pri vas na Kranjskem. Jaz pa to slovesnost imenujem kar naravnost redko, ker v Klanjcu ni bilo misijona že celih 40 let. Samo starejši ljudje vedo pripovedovati o njem. Moreti si misliti, kako je bilo naše dobro, ubogo ljudstvo veselo, ko je zvedelo, da pridejo misijonarji. Silno težko je pričakovalo njihovega prihoda, nekateri tudi iz radovednosti, ker nikdar prej še niso videli „jezuitov". Da je narod res želel sv. misijona, pokazal je v dejanju. Sioer precej velika cerkev je bila polna, ob nedeljah in na Veliko Gospojnico je bila pa natlačeno polna. Prišli so po 3 tudi 4 ure daleč ter čakali v cerkvi po celi dan na izpoved. Vsakdo se jim je moral samo čuditi, posebne starejim ljudem. Obhajanih je bilo za časa sv. misijona nekaj čez 4000. Trdna, neomajana vera našega ljudstva pokazala se je pa še posebno pri procesijah v petek z novim misijonskim križem, v nedeljo pa s presv. R. T. Na tisoče pobožnega naroda se je zbralo, da počasti sv. Križ in presv. R. T. Belo oblečene deklico in dekleta z venci in šopki na glavi so b cvetjem posipale pot, kjer se je nosilo presv. R. T. Skoda samo, da je čas sv. misijona tako hitro potekel. Bog ve, če bomo še kedaj pričakali tako lepih dui, tako se splošno sliši govoriti. Kako sta se prijazna gospoda patra vsem priljubila, priča nam je zadnji govor in slovo. Vse je jokalo in žalovalo za njima. Bog plačevavec vsega dobrega in hudega, naj povrne g g. misijonarjema njihov res veliki trud in lepe nauke, ki sta jih delila. Hvala pa tudi sosednim gospodom, da so nam prišli na pomoč. Da bi ta misijon rodil stotem sad v srcih vernikov in da bi jih še več dočakali! Dnevne novice. V Ljubljani, 21. avgusta. Premembe pri č. oo. k&pucinih. Iz Lipnice je prestavljen o. Angel S a 111 e r v Murau kot vikarij ; iz Gorice o. Dama-s c e n v Mettersdorf; iz Celja pride o. Hi-larij Perpar kot gvardian v Škofjo Loko; o. Herman ostane v Celju kot vikar; o. Erhard Pečar gre v Gorico ; o. Anaklet W a 11 e k pride kot vikarij iz Volšperga v Celovec, o. Alfonz V a k s e 1 j postane gvar-dijan v Knittenfeldu, o. Otokar Cejan gre iz Celovca v Gorico, o Evgen pa v Volš-perk, o. Oton Kocjan v Hartberg, o. Egi-dij Golob v Celje, o. Janez A ž b e v Švanberg kot gvardijan, o. E f r e m pa kot gvardijan v Hartberg, o.Viljem Ebenber-ger je prestavljen iz Hartberga v Celovec, o. S i g m u n d iz Knittelfelda kot gvardijan v Volšberk, o. E p i f a n v Mettersdorf, o Donat Zupančič pride v Krško, o. Ožbald Seme iz Mettersdorfa v Knittelfeld kot vikarij, o. G o 11 h a r d kot gvardijan v Murau, o. provincijal Edvard B e r v a r postane kronista štajerske provincije. Bolezen Škofa Šterka. O bolezni presvitlega tržaškega škofa se poroča: Osebni zdravnik presvitlega, gospod dr. Mandič, javlja, da se presvetli počuti vsak dan bolje, tako da bi se mogel — ako se bo to po-voljno stanje nadaljevalo — bolnik povrniti v Trst že prve dni prihodnjega meseca. Iz-vzemši revmatične bolečine v ramenih in nekoliko oslabljenja — kakor posledica težke bolezni — se presvitli počuti popolnoma dobro in ima tudi že normalni apetit Duhovnih vaj, ki jih te dni vodi v Alojzijevišču č. o. Jurij Datenbichler T. J., se udeležuje ob navzočnosti presv. g. knezoškofa, kakor čujemo, krog 100 gospodov duhovnikov ljubljanske škofije. Kako „naprednjaki" obrekujejo duhovščino. Goriški »naprednjaki« so skušali spraviti ob čast in v sramoto g. I v a n-č i č a, kurata na Srpenici. Radi hudih napadov je prosil zato g. kurat preč. knezo-nadškofijski ordinarijat, naj blagovoli preiskati njegovo delovanje in obnašanje na Srpenici, kar se mu je tudi ugodilo. G. kurat je zato oznanil v cerkvi, naj pridejo drugega dne ob 9. uri v šolsko poslopje vsi oni, ki imajo kaj proti njemu, da sprejme v to pooblaščeni preč. g. dekan Iv. Vidmar iz Bovca vse pritožbe in zatožbo v zapisnik. In res. Druzega dne ob določeni uri Be je zbralo 25 mož v šolskem poslopju — toda ne tožnikov, ampak samih spoštovanih Srpeničanov; od tožnikov pa je prišel le prejšnji propadli župan g. Logar, ki se je pa še pred pričetkom izgubil iz sobe, ter iz nesramnih dopisov v »Soči« zhani jurist Knez, kateri je bil, kakor mnogi drugi tudi tako srečen, da je užival celih b let zavetje in oskrb v malem semenišču. Pri obravnavi se ni torej noben tožnik oglasil, pač pa se je sestavil zapisnik, v katerem se je izreklo fi. g. I v a n č i č u popolno zaupanje in priznanje na delovanju in obnašanju. Zapisnik sta podpisala kot priči g. župan in g. n a d u č i t e I j kot zapisnikar ter drugih 23 mož. Tudi zasluženemu »priznanju« niso ušli liberalci, zakaj vrli Srpeničani in Srpeničanke so jim dosti dobro pokazali, da zaslužijo oni, ki hočejo drugega spraviti ob čast in v sramoto, sami največjo sramoto. — »Naprednjaki«, kje imate onih 80—100 mož, s katerimi ste se bahali v »Soči«, da so proti č. gosp. Ivančiču ? Mestni stavbeni nadzornik v Maribora se je ujel. Po Mariboru so zidali mnogo takih stavb, da je občinstvo prišlo samo ob sebi do sklepa, da morajo podjetniki neko osebo na magistratu »mazati« z denarjem. Seuaj so prišle lepe reči iia dan. Prišlo je na dan, da si je meBtni stavbni nadzornik R e z e g h dal izplačevati od tvrdk jako visoke svote in je še le tako primerno »namazan, jim dajal mestna dela. Znal si je tako izkoristiti svojo službo, da je zase dobil od nekaterih tvrdk po 8000, 4000, 6500, 3000, 1000 kron »poboljška«. Predvčerajšnjim je ta uzorni mariborski mestni stavbni nadzornik stal pred sodiščem in obsojen je bil na osem mesecev ječe, povrh je dobil vsakih 14 dnij jeden post, za reveže v Mariboru bo moral plačati 20.500 kron, s,a one v Litomericah pa 400 kron. Obravnava je bila živa slika liberalnega gospodarstva. Umrl je na Dunaju učitelj g. Frančišek R i c h t e r v 62. letu svoje starosti. Učiteljem, ki so obiskavali rokotvorni tečaj za deška ročna dela na Dunaju, bil je dobro znan. Poročil se je gosp. Radojca V i v o d , c.kr. davčni adjunkt, z gdč. Marico Š k r b e c. Sklepi II. slovenskega katoliškega shoda se prodajajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, kjer se tudi naročajo. Izvod velja 10 vinarjev. »Actiones et Constitutiones« je pravi naslov novi knjigi, v kateri je knezo-škof lavantinski, gospod dr. Mihael Napot-nik, izdal naredbe in postave tretje sinode lavantinske. Kakor hitro bode knjiga vezana, se bode razposlala. Vsaka župnija dobi svoj izvod, a naročnina knjigi še ni določena. Razveljavljeno odpuščenje iz sluibe. Pred par meseci je apelno sodišče v Trstu c. kr. sodnega kancelista gosp. B. Cernja odpustilo iz službe. Sedaj je ^višja oblast razveljavila ta ukrep kakor v zakonu neutemeljen. Za „Narodni dom" v Pulji je biskup Stros8mayer podaril 1000 kron ter je o tej priliki pisal krasno pismo gosp. dr. Matko La g i nj i. Vsled boja s stražnikom umrl. V Novem mestu je v ondotni kavarni slaboumni Jožef Jereb pričel tako silovito razgrajati, da je kavarnar moral poklicati stražnika. Jereb se je stražniku uprl ter je stražnika ranil na roki. Stražnik je na to potegnil sabljo, ter ga ž njo usekal pod stegno in ga sunil v rebra. Jereb je še isti dan vsled dobljenih poškodb umrl. Iz Zatičine se nam poroča: Pred dvema tednoma je obiskala naš samostan presvitla kneginja Windischgraetzova. Dne 15. t. m. pa je s svojim obiskom posetila samostan vojvodinja iz Meklenburg Schwe-rina s svojima Binovoma in hčerko. V kratkem pričakujemo tudi vojvodo. Prav slovesno smo praznovali 20. t. m. god sv. Bernarda, samostanskega patrona. Ob '/tl0. uri je bila pridiga, katero je govoril veleč. g. dekan iz Smarija. Ob 10. pa je slovesno pontifikalno sv. mašo daroval milostni gospod stolni prošt ljubljanski dr. Leonard Klofutar. Popoldne ob 3. so bile slovesne večernice. Zopet nemška zmaga Pri Veliki Nedelji so zmagali pri občinskih volitvah kandidatje Nemcev. Slovenska »inteligenca« ni storila svoje dolžnosti. Nemške paralelke na slov. šoli Krčovina Leitersberg. Prctečeni teden je bila komisijonelna razprava zaradi usta nove nemških paralelk na tej edini slovenski šoli v posredni mariborski okolici. Zaslišanih je bilo 102 staršev. Za nemški pouk se je izreklo 79 staršev, za oba jezika 25 staršev, a za slovenski pouk le osem staršev. Saj pa tudi niso smeli drugače govoriti v navzočnosti Girstmayrja in drugih mogotcev. Češki kolesarji v Postojini. Češki koleBarji so Be v Postojini sešli tudi s tržaškimi okoličanskimi Slovenci. V nedeljo se je namreč mudilo v Postojini na izletu pevsko društvo „Slava". Bilo je mnogo navdušenih pozdravov. »Edinost« pravi o tem: »Čehi so bili najprijetneje iznenadeni, da jim društvo iz tržaške okolice stori to, kar bi imeli storiti — Postojinčani. Vsi so se čudili, da je v Postojini tako mrtvo v narodnem pogledu. Ko je društvo „Slava" došlo na kolodvor v Postojino, bil je tam edini, ki je pričakoval društvo, g. S. Bartel, pevovodja »Slovanskega društva« iz Trsta, a od Postojinčanov ni bilo ne duha no sluha. Istotako je bilo, ko so prišli Čehi. Nobenega vsprejema, vse tiho Kje so bila ta dan narodna društva posto-jiuska ?« Pamflet štajarskega nemškega učiteljstva. Stajarskim slovenskim šolam se usiljujc knjiga: „Präparationen für den heimatkundlichen Unterricht unseres Heimatlandes Steiermark. Von N. Maierl". Ta knjiga je škandalozen pamflet. V dokaz naj navedemo samo nekaj mest iz tega sramotnega pamfleta. „Die deutsche Sprachinsel Cilli. Wird von Deutschen bewohnt. Die Wenden verdingen sich bei den Deutschen als Mägde, Knechte. Sie sprechen noch immer eine uns unverständliche Sprache. Viele haben jedoch in Schule deutsch gelernt. Sie essen nur Haiden- und Türkensterz. Die meisten sind Holzknechte und Arbeiter" itd. Jeden stavek bolj nesramen kot drugi. To se prodaja kot znanost in potem se bo v nemških šolah tudi učilo. V Mariboru vodi č. o. Hammerle, L. ss. R, duhovne vaje, katerih se udeležuje do 100 čč. gospodov duhovnikov. O. Andrej Hammerle ve svoje nagovore prav duhovito navezavati na dogodbe iz svetega pisma stare zaveze. Oživlja jih z mnogimi vzgledi iz občne povestnice. Vsak udeleženec bo gotovo mnogo za dejanjsko življenje porab-ljivega gradiva nesel seboj od duh. vaj. — Prem. g. knezoškof dr. Mihael Napotnik je na nujni svet svojega zdravnika sklenil, danes odpeljati se v toplice na Solnograškem. Dal Bog, da se presvetli knez vrne ozdravljen na svoj dom. Vrtno veselico priredi prihodnjo nedeljo 25. t. m. podružnica sv. Cirila in Metoda za Tržič, in sicer v Bistrici pri gosp. Lovrencu Aljančiču. Svirala bode godba iz Radovljice. Ogenj v Srednji vasi minulo nedeljo je provzročila žena kočarja Guzelja, kateremu je pogorela hišica in ima škode do 1000 kron. Živela je z možem v vednem prepiru in nekoč že zapretila, da bi bilo dobro, ko bi kdo zažgal njuno hišo. Dejanje je sama priznala, ko so jo prijeli in odvedli v zapor. Strela ubila je 15. t. m. popoldne na nekem travniku 501etno kmetico Nežo Korošec iz Stražišča pri Logatcu. Nedolžno zaprt. V soboto zvečer je neki znan gospod iz Ljubljane tako spretno po Tržiču iskal prenočišča, da ga je stražnik v zmoti kot sumljivega prijel in odvedel v občinski zapor. Gospod se je skliceval na razne tržiške veljake, a ni mu pomagalo; eden ni hotel vstati, drugega si niso upali nadlegovati, nekaterih ni bilo doma. Drugo jutro so spoznali svojo zmoto in z vso častjo izpustili nedolžno zaprtega. ljubljanske novice. »Brencelj« umrl? Včeraj bo bile po Ljubljani razširjene govorice, da je v bolnici umrl g. Jakob Alešovec. G. Alešovec s temi vestmi, kakor se nam poroča, nikakor ni zadovoljen, ker se mu zdravje znatno obrača na bolje. — Koncert priredi ljubljanska meščanska godba jutri 22. t. m. zvečer na vrtu Hafnerjeve restavracije proti vstopnini 40 vin. — Postreščka v našem uredništvu. Danes sta prišla dva postreščka z ozirom ns včerajšnjo notico »Mož muhe je« v naše uredništvo. Prosila sta nas, naj priobčimo, da je dotični postrešček radi tega snedel deset muh, ker se poatreščkom sedaj zelo slabo godi in se jim bo vsled nove elek-triske železnice godilo še slabejše, tako, da nikakor ni čudno, ako kak postrešček prične jesti muhe. Toliko v pojasnilo. — Skušnje zelektriško železnico so bile danes jako intenzivne. Skoro čelo dopoludne so peli zvonci elektriških vozov. Na Mestnem trgu so imele branjevke polno jerbasov postavljenih na progi, ko je pridrdral elek-triški voz. Voz ni čakal žensk, da bi jerbase pobrale s proge, ampak jih je prekucnil in vrgel naprej in ob stran. Ženske so imele mnogo opraviti, da so izbrale vsaka svoj jerbas. Včeraj se je vsled elektriske železnice primerila prva nesreča v Vodmatu. Splašil Be je nek konj in znatno poškodoval voz. — Slepar. Policija je aretovala nekega Pavla Rybeckyja, ki je pravil okolu, da zbira doneske za neko duoajsko učiteljsko društvo. Oddan jo v »šolo« na Žabjak. — Radi nenravnosti je bil včeraj aretovan v . . hlapec Franc Geršin iz Spodnje Šiške in izročen deželnemu sodišču. — Okno Ken- dove prodajalnice je v blaznosti razbila Antonija Slak. Škode je napravila 360 kron. Slak so oddali v blaznico. — Povozil je danes na Poijanski cesti kmečki voz 851etno mestno ubogo Mirijo Lampe ter jo poškodoval na glavi in desni roki. Z rešilnim vozom so jo prepeljali v bolnico. Hrvatska šola v Voloski je dograjena ter so zgradbo že odobrile oblasti. Zelje na Kranjskem. V okolici ljubljanski je na nekaterih krajib zelje letos posebno dobro. Prve glave zelja na posestvu gospoda Janeza Dimnika v Zalogu št. 27 so težke po dve do tri kile, kar je za mesec avgust precej redka prikazen. Tatvina. Pri Sv. Ani pod Ljubelom je poštnemu hlapcu Luki v nedeljo po noči, ko je šel izprezat iz Tržiča prišle konje, neznan tat iz spalnice ukradel škornje, srebrno žepno uro in denarnico, v kateri je bilo 1 gld. 25 kr. denarja. Tat je bil zelo spreten, ker je v toliki bitrici dosegel svoj namen. Ponesrečen beg. V Gorici so pred več meseci aretovali agenta za izseljevanje v Ameriko S i d e 1 n i k a. Ker je obolel, dali so ga v goriško bolnico usmiljenih bratov, iz katere se mu je te dni posrečilo uiti. Policija je dobila begunca v ulici Vetturini, kjer je iskal voznika, da bi ga prepeljal do meje. Društvo varčnosti v Kropi se ustanavlja in so dotična pravila predložena že deželni vladi. Društva. (Tombolo) priredi podružnica c. kr. kmetijske družbe v Begunjah na vrtu gospoda Valentina Šturma v Poljčah v nedeljo 25. avgusta, ob 4. uri popoludne. — Vspored: Tombola. Prosta zabava. — Darila za tombolo se hvaležno sprejmo. Cisti dohodek je namenjen za zgradbo društvenega poslopja. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. l>arovi. Za pogorelce v Podlipi: G. M. Sajé, župnik v Stangi, 10 K. — Zbirka žup-ljanov v Štangi 11 K 45 h. Bog plačaj! Telefonska in brzojavna poročila. Praga, 21. avgusta. Truplo dr. Kaizlovo se je včeraj prepeljalo v Prago. Dunaj, 21. avg. Pri pogrebu dr. Kaizla bota zastopala vlado finančni minister Bóhm-Bawerk in dr. Rezek. Dunaj, 21. avg. Vest, da je nadvojvoda Ferdinand (ne Franc) po nesreči obstrelil na lovu neko žensko, se potrjuje. Brno, 21. avgusta. Zveza čeških učiteljev na Moravskem je imela v Ti-šnovicu shod društvenih delegatov. Pri razpravi o organizaciji prišlo je do tako burnih prizorov, da je predsednik z odborom odstopil in se je moral shod zaključiti. Trst, 21. avg. Laškim generalnim konzulom v Trstu bode imenovan baron Bianchi, ki je bil doslej na Ce-tinju. Briksen, 21. avgusta. Posvetovanje krščanskih socijalcev in konservativnih politikov, ki se je vršilo vsled knezoškofove želje, kako doseči slogo mej obema skupinama, ni imelo vspeha. Krščanski socijalci niso za prihodnje volitve hoteli nič slišati o statusu quo in so zahtevali pet novih mandatov. Posvetovanje se bo še nadaljevalo, da se vsaj volivni boj mej obema skupinama nekoliko omili. Pariz, 21. avg. Ruski car bode 15. septembra stopii na francoska tla. Pri Revalu bode prisostvoval vajam bro-dovja ter na to odpotoval v Kopen-hagen. V Kieiu se bo 7. septembra car sešel s cesarjem Viljemom. Tudi z angleškim kraljem se car snide, preden pride na Francosko. V luki Calais bode francoska mornarica defilovala rnimo carja. Pariz, 21. avg. Ker se sultan brani ugoditi zahtevam Francoske, je francoski poslanik prekinil vse posredovanje s turško vlado. Berolin, 21. avgusta. Predstava v nekem tukajšnjem gledališču se ni mogla končati, ker so bili vsi igralci vinjeni. Berolin, 21. avg. Princ Tsun pride 25. t. m. v Berolin ter bode osem dni cesarjev gost. Zofija, 21. avg. Uslužbenci belgijske družbe za elektriško železnico so ustavili delo. Prišlo je do velikih izgredov. Vojaštvo je napravilo red. Carigrad, 21. avg. (C. B.) Tu se je pojavil nov slučaj knge. Zdravstveni svet je odredil preiskave. Bruselj, 21. avgusta. Bivši minister za javna dela Nyssens se je ustrelil včeraj dopoludne v glavo in bil takoj mrtev. Vzrok: rodbinske razmere. St. Louis, 21. avg. Na otoku Marija Galanta je ogenj mesto Brandsburg skoro popolnoma uničil. Novijork, 21. avg, V Kentucky se je potopil parnik „City Jolgonda". Utonilo je v reki Ohio 17 oseb, mej temi 12 žensk. London, 21. avgusta. Iz Pekina poročajo: Angleški poslanik je naznanil kitajskim pooblaščencem, da zahteva takojšnjega kaznovanja provzro-čiteljev umorov v Ču Čau, sicer Anglija ne odpokliče svojih čet. London, 21. avg. Lord Kitchener poroča iz Pretorije 19. t. m.: Kapitan Wood je „iznenadil" številen burski tabor blizu Middelburga. 23 Burov je bilo ubitih. Ker pa je bil sovražnik m o č n e j i — ceni se na 6—800 mož — Wood ni mogel izrabiti „vspeha". Pri „odhodu" je bil eden Anglež ubit, šest ranjenih, mej temi kapitan Morley, 14 se jih pogreša. Naši so se „izborno" držali. Sovražnik je izgubil gotovo nad 23 (!) mož. Umrli so: 19. avgusta. Ivan Marn, delavca sin, 3 mesece, Črna vas 21, črevesni katar. V h i r a 1 n i ei: 18. avgusta. Lovro Kolničar, čuvaj, 48 let, myelitis. V bolnišnici: 17. avgusta. Marija Černivc, dninarica, 74 let, fractura complic. sepsis acuta. — Josip Mikec, paznik, 69 let, ileus. — Terezija Zlebnik, dninarica, 66 let, srčna hiba. 19. avgusta. Ivana Hvala, sprevodnika hči, 6 let, škarlatica. Žitne cene dnč 20. avgusta 1901. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 60 kilogramov. Pšenica za jesen......K 8-10 do 812 „ „ pomlad 1902 . . . . „ 8-55 „ 857 Rž za jesen........„ 7-04 „ 7-06 „ „ pomlad 1902 .....„ 7-32 „ 734 Koruza za avgust........5 52 „ 5 54 „ „ september-oktober . . „ 5-65 „ 767 , maj-junij 1902 > • ■ „ 547 „ 549 Oves za jesen.......„ 6-62 , 6 64 „ » pomlad 1902 . . . „ 6-98 „ 7 00 (Efektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaška.......K 7-90 do 8 40 južne *b1, ,,.,..„ 810 „ 8 40 P-ž * „......„ 7'15 , 7-35 Ječmen .................700 „ 900 „ ob Tisi.........6-75 „ 8'00 Koruza ogerska.......„ 5-65 „ 5 75 Cinkvant „ .......„ 6-75 „ 7-10 Oves srednji........„ 7-00 » 7-10 Fižol...........„ 7-75 „ 10-C0 naravni, iz alkohola po vrenju na pravljen, brez primesi nevarne in neprijetno diSeče ocetne kisline, se dobha pri 714 10—8 J. J. Kantz-u v Ljubljani, Rimska cesta 16. ^vvvvvvvvvvvvvv* .AAAAAAAaAAAAA^ Meteorologiöno. poročilo. Višina nad morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736-0 «m. .Stanke l.mnt)' f? 1 a Cas opazovanja barometra ▼ min. .atura 1 ,, , po I Vwrt Celziju ! Nebo P 0-4 20j 9 zveč. 1 737 91 18 8' hrezvetr. oblač. 08 „ j 7. zjutr. ¡2. popol. 7389 737 6 16.5 25 0 si. jjvzh. sr. jvzli. megla del oblač. Sinoči mimoidoča nev'hta. Barve za umetnike, ffiKSE v pušicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer-jeve , dob6 se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 2^¿8 7 11 — 2 Hiša z vrtom v Šent-Vidu pri Ljubljani sev proda iz proste roke. — Več se izve v St. Vidu št. 15, blizo kolodvora. 812 i f + f + •f •f •f P- M. SCHMITT, Ljubljana, Pred škofijo žt. 3 priporoča visokočastiti duhovščini svojo bogato zalogo l»o€lo1>ic za kolekturo kakor tudi raznovrstne rožne vence, svetinjce za razne bratovščine, škapulirje in križe po najnižjih cenah. 758 3-3 .Štajerska roga ^nStyri»c GisSVETOVNOZNANA ¡OSVEŽUJOČA PIJAČA. Nepresegljiva zdravilna voda. Zastopnik za Kraiijsko: Mihael Kastner v Ljubljani. 351 35.22 Izdelovatelj strojev za pranje Kraus & Comp., Dunaj, XVIII, Währinger Gürtel 53. Največa in najstarejša tovarna te vrste v Avstriji, prevzame napravo popolnih pralnic in razpošilja zajamčeno dobre: 673 20 — 11 Pralne stroje na par, priznano najboljše vrste, za na roko ali na par, od 28 gl. do2000 gld. jnr;—i) Centrifuge, delujoče brez ropota, za na roko ali na par, od 140 gld. više. Najboljši Wriiig-stroji (za ožemanje perila) v vseh velikostih, od 14 gld. više. Stroji za \aljanje perila, najboljše sestave, po24gl. in više. Stroji za likanje perila od 85 goldinarjev više. Natančni ceniki s podobami vseh strojev za pranje na željo brezplačno ln franko. A w <žT"rG> ®Y5 w ** <0^ ^ SrS (O- ^ S tem najvljudneje naznanjam svojim naročnikom in slavn. občinstvu sploh, da sem se s svojim preselil iz Slomšekove ulice v svojo novo zidano vogalno hišo na Resselnovi cesti štev. 7 Zahvaljujoč se svojim čč. naročnikom za dosedanje zaupanje jih prosim še daljne naklonjenosti s spoštovanjem ANTON KEISNER 775 6—5 izdelovalec vojaške in druge oprave. Ob tel prlllklse priporočim jospodom enoletnim prosfovo IJcem za napravo uniforme po najnovejših vojaških ukazih ter po zmernih cenah. liiiili—iiir' Dunajska borza. Dni 21. avgusta. Bknpni državni dolg v notah.....99-10 Skopni državni dolg t «rebru......98-U0 Avstrijska zlata renta 4«/„.......118-70 Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron . . 95-80 Ogerska zlata renta 4°/0........118 50 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... 93 20 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1675 — Kreditne delnice, 160 gld....... 639 — London vista ........ . .239 42'/, HemSki drž. bankovci sa 100 m. nem.dri. velj 117-15 20 mark.............23-45 20 frankov (napoleondor).......19 04 Italijanski bankovci.........9105 C. kr. cekini........................1132 Dni 20. avgusta. 3-2u/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.... 188 50 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 170 25 Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........207-~ 4u/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron . 95 20 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......144-76 Dunavske vravnavne srečke 6"/„ . . • 267-25 Dunavsko vravnavno posojilo I. 1878 . . . 105-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 94-26 Prijoritetne obveznice državue železnice . . 430- — » > južne železnice 3% . 343 55 » » južne železnice 50/0 . 121' — » » dolenjskih železnic 4°/0 . — ' — Kreditne srečke, 100 gld.......391 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 510- — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 48-— Ogerskega » , » 6 » . 26 — Budimpešt, bazilika • srečke, 5 gld.....16 10 Rudolfove srečke, 10 gld.......68-— Sa'tnove srečke, 40 gld........218-■ St Gen6is srečke, 40 gld. ....... 2H7-- Waldstemove sre«ke, 20 gld.......392 - LjubljansKe srečke..........60 - Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 269 - Akcije Ferdinandova sav. želez., 1000 gl. «t. f- . 68C0 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . ... 868 - Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 89 - Splošna avstrijska ¿tavbinska družba . . . 144 Moutanska družba avstr. plan......416- Trboveljska premogarska družba, 70 g!d. , 432 - Papirnih rabljev 100 .........263- SUT Naknp ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a i z v r i i t e v naročil na borzi. Menjarnicna delniška družna „M K K C II I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobslgasse 2. 66 OdT Pojasulla "TUBU v vseh gospodarskih in finančnih ttvarok, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrsdsMtalh papirjev m vestni -